Kako so zagotovljena sredstva za jesensko setev V letošnji jesenski setvi bomo Lmeli na razpolago okrog 5500 traktorjev več, kakor smo jih imeli v lanski jesenski setvi. Ceprav je to znatno povečanje, vendar ne moremo biti zadovoljni s tempom uvoza. Za letošnje leto sta bila plani-rana proizvodnja in nakup iz inozemsiva 70O0 novih trak-torjev. Od teb jih bo kmetijstvo dobilo v prvih devetih me-secih le približno polovico. To je počasen tempo realizacije m je malo verjetno, da bo uspelo naši trgovini v preostalih treh mesecih dobaviti nadaljnjih 3500 traktorjev. Posebno zaostaja dobava traktorjev >Ferguson«, po katc-rih je trenutno največje povpraševanje. Letos bi morali uvo-ziii 2060 traktorjev, do danes pa jih je bik> dobavljenih kme-tijstvu le okrog S0O. Morali bi pospešiti dobavo novih traktorjev, ker nam bocio potrebni v jesenski setvi, ki jo bo treba letos oprauiti zaradi zakasnitve spravila koruze v krajšem roku. Dobava umetnih gnojil V lanski jesenski Ssetvi smo razpolagali s približno 500 iisoč tonami umetnih gnojil, toga organizacije, ki se ukvarjajo s preskrbo kmetijstva so zalitevale letos 666 tisoč ton in je bii zato plan povečan na 475 tisoč ton. Od tega naj bi uvozili ' k; tisoč, domača proizvodnja pa naj bi dala približno 177 oč ton..Ker bi tudi s temi količinami ostalo nekaj potroš- ,ov brez umetnih gnojil, se bo nvoz verjetno povečal za laljnjilv 25 tisoč ton. Tako bi v letošnji jeseni hneli na /polago približno 500 iisoč ton umetnih gnojil. Dobava uraetnih gnojil teče znatno bolje kakor prejšnja ,i la. čeprav je delno še vedno v zamudi. Iz uvoza je doslej prišlo približno 180 tisoč ton, inedtem ko je domača proizvod-nja dobavila pribli/.no 110 (isoč ton, tako da je bilo skupno dobavljenili le okrog 60 odstotkov mnetnih gnojil. To je raalo, krr.bi morali doslej dobaviti nad 85°/» skupne količine umet- h gnojil. Zaradi zakasnitve dobave umetnih gnojil so bolj počasna tudi dela za pripravo zemlje za sctev. Naši proizvajalci so letos v znatnem tlelu osvojili sodobiiejši na-ein nporabe umet-nih gnojil pri setvi pšenice, po katcrem se 60 odstotkov kali-jevih umctnih gnojil zaorje, ostanek pa pobrana pred setvijo. Ker v več krajih primanjkuje leh umetmh gnojil, ker jili trgovina ni pravočasno dobavila, proizvajalci čakajo nanje iii zavlačujejo setveno oranje. Razen tega se tudi za koruzo kalijeva gnojila zaorjejo sedaj v jeseni, medtem ko so jih prej uporabljali šele prcd samo setvijo spomladi. To pomeni, da bi morali letošnjo jesen uvoziti še približno 50 do 80 tisoč top fosfornih in kalijevih gnojil od kontingenta za pribodnje leto. Uvoz selektorjev in semen Za pripravo semen smo pravočasno uvozili 30 velikih se-lektorjev iz Italije in Avstrije. Domača proizvodnja je dala na razpolago kraetijstvu zadostno število selektorjev srednje zmogljivosti, tako da imaino letos večinoma dovolj selcktor-jey za čiščenje. Te dni bi morali pospešiti čiščenje, zapraše-vanje in preizkušanje kaljivosti seinpnske pšenice, ker smo v tem času že v zamudi, a setev je na pragu. Približno 65O0 ton seraenske pšenice uvažamo iz Italije. Ta količina je večinoma žc uvožeua. FJdina izjema je Vojvo-dina, kjer se bo uvoz zakasnil zaradi napake semenskega pod-jetja >Agro-eoop<, ki je šele 11. in 12. septembra izdalo nalog za odpošiljatev semena. Zaradi starib. zalog se ne čuti resnejše pomanjkanje re-zervnih delov, čeprav uvozna podjetja šele sklepajo' pogodbo za najnovejše' naročilo v vrednosti 200 milijonov dinarjev, kolikor imajo denarja na razpolago še iz drugega tromeseija. Letos je pri vseh proizvajalcih čutiti težnjo, da bi pravo-časno in dobro oprflvili jesensko setev. V čedalje večjem šte-vilu se vključujejo v boj za vedno večje pridelke. V teh prizaclevanjih je mogoče doseči uspeh le tedaj, če bodo tudi vse organizacije, ki oskrbujejo kmetijstvo, pravočasno opra-vile svoje dolžnosti. Ceprav je bil letos 'storjen pomemben napor z izločitvijo potrebnih sredstev za mehanizacijo in kc-mizacijo kmetijstva, bo lahko učinek teh invesiicij v znalni meri zmanjsan, če ne bodo vsa ta sredstva pravočasno uvo-žena in dobavljena proizvajalcem. Inž. A. Golušič