številka 6 • leto XLIII • cena 2.000 din Celje, 0. februarja 1000 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRIJELSAH IN 2ALEC Celjski miljarderji Lani je bilo v celjski občini 311 ljudi, ki so zaslužili več kot dve stari milijardi, najvišji doslej prijavljeni skupni dohodek pa znaša več kot 21 starih milijard. Stran 3. Takšnih je na tone Velenjčani niso zadovoljni z »ostankom« kandidatov za člane Predsedstva' SFRJ iz Slovenije, obenem pa na temeljnih kandi- dacijskih konferencah izražajo dvome v njihove politične in človeške kvalitete. Nihče izmed kandidatov po njihovem na- mreč ni predložil programa, ki bi obetal tudi rešitev kosovskih težav in ureditev skrhanih medrepubliških odnosov. Str. 3. Spomin na divizijo Mladi spoštujejo vrednote borcev XIV divizije, ne morejo pa od njih živeti. To je osnovna misel z osrednje ponedeljkove prireditve na Sed- larjevem, v spomin na tiste dni pred 45 leti, ko je legendarna divizija prekoračila Sotlo in zanetila upor proti okupatorju na Štajerskem. Stran 2. Zanimiv pohod pripravljajo še v laški občini. Začel se bo v soboto, 11. februarja ob 14. uri pri Planinskem domu Bohor. Ali Angela po sami trmasti buči strada in zmrzuje? v plašču in rokavicah, z volneno ruto na glavi, ždi Angela Hrovat v razpada- joči, leta nezakuijeni hiši ob cesti ne- daleč od Štor. 84 let je stara. Mati! V dom upokojencev ne mara, saj ima, kot pravi, svoj dom pri sinu. Zaradi vsega hudega, kar so skup^ preživeli, pa je v ta dom ne marajo. Za vse na svetu ne. Angela pa vztraja, nedovzet- na za pomoč, kiji jo skuša nuditi druž- ba. Stran 13. Obrtniki so Odprli pot v zvezne organe »Mislim, da je več kot zako- nodaja kriva splošna situaci- ja v gospodarstvu. Kriza je prišla tudi na obrtniška vra- ta. Obrtniki se ukvarjajo s preživetjem. Vidi se težnja po zmanjševanju obsega de- la. Očitnejša je kot težnja po razvoju, čeprav imamo v Sloveniji zakonodajo na- ravnano v razvoj... Lahko nam odpišejo vse davke, pa vseeno ne bo ljudi, ki bi v obrti lahko delali...« To je le nekaj misli iz pogovora s Franjem Verdnikom, pred- sednikom jugoslovanske zveze obrtnikov in njihovih zadrug, ki ga lahko prebere- te na strani 5. Talcem v spomin Pri grobovih stotih talcev na Stranicah bo tudi letos spominska slovesnost. Vsako leto jo pripravijo pri Občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Slovenske Konjice, kjer skrbijo tudi za urejenost grobov. Žalna svečanost bo na dan obletnice usmr- titve talcev, 12. februarja ob 10. uri. ^ iPomanjkanje vode pri- > de prav le mladim na ; sliki - za sprehod po • strugi. Drugod mnogo * ; bolj negodujejo. Kje je ] ■' najhuje? Stran 6. Posiljevalcu 10 let zapora Rizan Ramanaj je najprej izvršil poskus, nato pa še posilstvo in rop, dva dni kasneje pa so ga miličniki prijeli. Na celjskem so- dišču so ga obsodili na 8 let zapora, višje sodišče pa mu je kazen zvišalo še za dve leti, tako da bo moral za deset let v zapor. Stran 15. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 1989 stik dveb generacij na Sedlarjevem: mladina in borci. Mladi vrednote spoštujejo, ne morejo pa od njiii živeti Na Setìlarleyem le bila osrednja prireditev ¥ spomin na pohod Х1У. dMzIle na Štalersko Ker si mladi ne želijo več klasičnega pohoda.po poteh legendarne XIV. divizije, so se letos na MS ZSMS Celje odločili za drugačno obele- ženje tistega dne, ko so bor- ci Štirinajste prekoračili Sotlo in zanetili iskro upora na Štajerskem. Natanko 45 let kasneje je bilo na torkovi osredni prire- ditvi na Sedlarjevem slišati, da mladi so za to, da ohranja- jo vrednote, ne morejo pa od njih živeti. Vse prevečkrat so se nekateri naši voditelji na njih sklicevali in iskali svojo legitimiteto, ob tem pa poče- njali nekaj čisto drugega. Na prireditvi v Sedlarje- vem je bilo okoli dvesto lju- di, učenci osnovne šole iz Bi- strice pri Sotli so pripravili kratek kulturni program. slavnostna, govornika pa sta bila Jože Školč, predsednik RK ZSMS in general-pol- kovnik Ivan Dolničar. Jože Školč: »Ko so mladi danes zbiramo ob pomnikih iz naše polpretekle zgodovi- ne, ki jo sami nismo ustvar- jali in zato nanjo nismo tako čustveno vezani, je popolno- ma jasno, da naša generacija zgodovinske dogodke, kot je pohod^XIV divizije, dojema drugače od ljudi, ki so takrat zastavili življenja. Od mladih lahko pričakujemo spošto- vanje do teh dogajanj in do ljudi, ki so se borili za to de- želo. Pri tem ne pristajamo na tista mnenja, v katerih ne- kateri pravijo, daje tisto, kar danes zahtevamo rušenje pridobitev NOB. Zadnji čas je bil, da smo si mladi vzeU pravico, da si na svoj način poskušamo izbo- riti življenje v sodobni evropski državi. Ni nam do tega, da bi spreminjali imena ulic, da bi na novo pisali knjige, tuje nam je tako čaš- čenje podob, kot tudi njiho- vo razbijanje. Nočemo pa to, da nekateri zlorabljajo NOB v ta namen, da lahko reče, da to ni tisto, za kar smo se mi borili. Naša generacija je izropa- na za marsikateri ideal in ilu- zijo. Mi vemo, da tudi tisti, ki so se borili za osvoboditev, nočejo takšnega socializma, kot ga imamo. In ravno v iskanju boljšega socializ- ma lahko začutimo kreativni stik dveh generacij, mtedih in borcev. Ce že moramo go- voriti o razlikah, naj te posta- nejo prednost in ne slabost.« Ivan Dolničar: »Borci smo zelo hvaležni mladi generaci- ji, zlasti mladincem in mla- dinkam iz celjskega območ- ja, ki že leta obujajo skupaj z nami spomin na XIV. divi- zijo. Vse vrednote, kot so lju- bezen do rodne grude, požr- tvovalnost, hrabrost itn., mo- rajo mladi prenašati naprej tudi po tem, ko borcev Štiri- najste ne bo več. Mi verjame- mo v mlado generacijo, kot smo verjeh v nas, ko smo bili mladi. Ravno tako smo pre- pričani, da bi danes mladi ravnali enako, ko smo mi pred 45 leti. Mi se ravno tako nismo borih za takšen soci- alizem, kot ga v tem času imamo. Smo pa zelo prizade- ti, ker nekateri posamezniki in skupine želijo izničiti ti- sto, za kar smo krvaveli. Go- vorijo, daje bil naš glavni cilj borba za oblast. To ni res. Mi smo se borili za svobodo in borci, vsaj tisti, ki smo se na- hajali v operativnih enotah nismo razmišljali o nikakrš- ni oblasti. Peče in boli nas še to, da pa se tisti, ki so resnič- no bili na strani okupatorja, zdaj poskušajo prikazati kot borci za osvoboditev.« VOJKO ZUPANC KOMENTIRAMO Kombinatoriica Na zadnji komaj sklepčni seji občinskega komiteja ZKS Celje, kjer je bila osred- nja točka določitev kandida- tov za novega sekretarja, je bilo v razpravi n^večkrat sli- šati besedo kombinatorika. To ni bil zgolj slučaj, se v tem našem okolju že dalj časa srečujemo s tem poja- vom, ko gre za kadrovanje na politične funkcije. Da je odnos do vseh vodil- nih političnih funkcij sedaj drugačen kot nekoč, je poka- zalo tudi evidentiranje mož- nih kandidatov za sekretarja »partije« v Celju. Postopek, ki je bil dvakrat začet, traja že četrti mesec, kajti vsi evi- dentirani so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov od- stopih od kandidiranja. To očitno kaže, da je funkcija sekretarja vedno manj popu- larna in z napovedanim »se- stopom ZK z oblasti« tudi nezanimiva in neperspektiv- na. Prispevek k takšnemu stanju in neuspešni kadrov- ski kombinatoriki pa dajejo še razne intervencije vpliv- nih, metode osebnih diskva- hfìkacij in neutemeljenega etiketiranja, ki so še vedno prisotne v postopkih kadro- vanja. V okolju, ki mi je kljub »smradu« ljubo, in kjer so družbene razmere že zaskrb- ljujoče^ tudi vloga ZK ni rož- nata. Ce odmislimo partijske razprtije v zvezi in politične razmere v Sloveniji, bi nas morale vsaj domače razmere že prebuditi iz zadovoljnega spanja. Mislim, da imajo prav tisti, ki kritično trdijo, da naše občinsko partijsko vodstvo že zamuja s pripra- vami na napovedane pri- hodnje družbene spremem- be. Zato ni nobena skriv- nost, marveč dokaz več, da o kakšni »prenovi ZK« še ne moremo govoriti in da le-ta tudi mnogim v občini še ni povsem jasna. Nekateri se še vse premalo zavedajo, da za izhod iz krize ni odločilna sa- mo reforma gospodarstva, bolj kot tržno ekonomijo v tem trenutku potrebujemo konkurenčni trg kadrov in idej. Če bi se vsi tega zaveda- li potem nekateri ne bi rav- nali tako kot ravnajo. Gre za kadrovsko kombinatoriko, s katero bi radi na vsak način zadržali kontinuiteto stare- ga, preživelega in neučinko- vitega. Zato se kritičen opa- zovalec kadrovanja lahko upravičeno vpraša, kaj »sive eminence« kadrovske politi- ke želijo: ali pripeljati svoje'- ga človeka na kljub vsemu še vedno pomemben polo- žaj, ali upočasniti prenovo ZK in zavreti potrebne spre- membe v družbi ali pa gre celo za kakšne osebne inte- rese. Ne upam si dajati takšnih izjav kot naš »starosta« Slo- vencev, ki je za nekoga pri- pravljen dati celo desno roko v ogenj. Pa vendarle si upam razmišljati, da oba ponujena kandidata, ki jima funkcija ni ravno pisana na kožo, po- menita prispevek za preve- tritev celjske ZK, ki se mora v marsičem prenoviti in okrepiti ter vključiti v prore- formna prizadevanja nadalj- nega razvoja občine. Prepričan sem, da sta oba pristala na kandidaturo zara- di potreb v ZK ne pa zaradi kombinatorike. VIKI KRAJNC Sporni piaicati Konec prejšnega tedna je bila v Nazarjah mladinska politična šola, ki jo je orga- nizirala OK ZSMS Mozirje. Prireditev sama je dobila širši značaj že v uvodu, to- rej še pred začetkom preda- vanj. Problem so zakuhali pla- kati, katerih namen je vsem dobro znana reklama. In tu se je zataknilo. Dva dni pred začetkom mladinske politič- ne šole, so mozirski mladinci pričeli z obešanjem plakatov »Vsaka Mladina ima svoj lepši jutri« in »vsaka partija ima svoj konec«. Ti plakati so bili spremna propaganda za sejo RK ZSMS o politič- nem pluralizmu in jih je bilo mogoče najti na vsakem koncu Slovenije. Tako so mladi mozirski entuzijasti do poldneva uspeli razobesi- ti pet parov teh plakatov v Nazarjah, Mozirju in Gor- njem gradu. Po izjavi tajnika KS Nazaije je v tem času pri njemu bilo že sedem kraja- nov, ki so protestirali proti vsebini plakata. Prijava je prišla tudi na postajo mihce v Mozirju. Po načelu pamet- nejši (strahopetnejši) odne- ha, sta se sekretar in njegov šef (mozirske mladine) sa- mostojno odločila, da se pla- kati odstranijo, ker je bilo očitno nesmiselno razburjati javnost in ustvarjati nejasno- sti, obstajala pa je tudi mož- nost, da do podobnih kon- fliktov pride še v ostalih kra- jih, kjer je pač visel ta plakat. Znano je dejstvo, da preti- rana antipropaganda dvigne več prahu in zanimanja kot običajna reklama in mogoče je prav v tej sintagmi treba iskati razlog, da seje mladin- ske politične šole udeležilo okoli sedemdeset mladin- skih aktivistov mozirske ob- čine. Predavanja na dva dni tra- jajočem osveščanju so bila po svoje zanimiva in pred- vsem aktualna. Teme so se gibale od lokalne,problema- tike (štipendiranje in zapo- slovanje v občini Mozirje, družbenopolitične in gospo- darske razmere v občini Mo- zirje), preko ekoloških ne- varnosti in ekonomskih ža- rišč, pa vse do nalog ZSMS pri izhodu iz obstoječe krize in položaja Jugoslavije v svetu. Upati je, da je mladim na- debudnežem kapnilo v glavo vsaj toliko, da bodo staršem, sorodnikom in prijateljem uspeli v luči zdravega razu- ma razodeti poanto nesreč- nih plakatov. BOJAN KRAJNC Izvršni svet o oskrbi z vodo v žalski občini Minuli torek so člani žalskega izvršnega sveta obravnavali problemati- ko oskrbe vode prebival- cev na območju žalske občine. Razmere v tej občini so kritične, na nekatera po- dročja že nekaj tednov dovažajo pitno vodo in ker izgledov, da bo deže- valo ni, so v občini pripra- vili podroben načrt oskr- be s pitno vodo. O tem načrtu so podrobneje spregovorili na torkovi seji, več o tem bomo po- ročali v naslednji številki. Na seji izvršnega sveta so obravnavali tudi osnu- tek odloka o pokopali- škem redu ter predlog sklepov o razdelitvi repu- bliških sredstev solidar- nosti za odpravljanje po- sledic elementarnih ne- sreč. I. BASA, IZJAVE, MNENJA... Miha Ravnik, predsednik Zveze sindika- tov Slovenije, ob obisku v Termoelektrarni Šoštanj: »Pogoji, v katerih je Termoelektrarna Soštai\j in vsa energetika, niso enakopravni s pogoji podjetij, ki sama določajo cene svojih izdelkov. Zato bo treba upošte- vati, da Elektrogospodarstvo ne bo nikoU ustvarjalo dobička in takšno ugotovitev upoštevati tudi v družbe- nih sporazumih o delitvi osebnih dohodkov.« Doslej največ podpore Bulcu Medtem ko se temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih mo- zirske občine z današnjim dnem že zaključujejo, so se v Celju šele prav pričele, v Slovenskih Konjicah in Žalcu so na polovici, v Šmarju pa so jih že tudi večino opravili. V vseh teh občinah je kot kandidat za novega člana predsedstva SFRJ podporo dobil Marko Bule, v števil- nih enakomerno Marko Bule in Dušan Šinigoj, v nekaj manj temeljnih kandidacij- skih konferencah samo Du- šan Šinigoj, v nekaterih pa tudi dr. Janez Drnovšek. V redkih primerih so udele- ženci konferenc podprli kar vseh pet možnih kandidatov. Temeljne kandidacijske konference, ki so bile po oce- nah dobro pripravljene, so v krajevnih skupnostih veči- noma nadaljevali s program- skimi konferencami v kra- jevnih organizacijah SZDL ali pa z zbori krajanov, v združenem delu pa so se- stanke izkoristili za pogovo- re o poslovanju. Občinske kandidacijske konference bodo na celjskem območju v času od 15. do 22. febru- arja. MBP Pluralizem danes in tukaj Občinska konferenca ZSMS Celje in Društvo so- ciologov in politologov celj- skega območja sta pripravi- la okroglo mizo, ki so jo na- slovili »Pluralizem - danes in tukaj«. Pogovor bo v če- trtek 9. februarja ob 18. uri Narodnem domu v Celju. Organizatorji želijo z okro- glo mizo o pluralizmu zbudi- ti politično precej speče celj- sko občinstvo. Pogovora se bo udeležilo kar 13 predstav- nikov različnih uradnih poli- tičnih institucij Slovenije ter vseh alternativnih gibanj, ki so se v Sloveniji pojavila. Pričakujejo predstavnika Slovenske demokratične zveze z Dimitrijem Ruplom, inciativnega odbora za usta- novitev Socialdemokratske zveze, predsednika Kmečke zveze Ivana Omana, pred- stavnika Zveze slovenske kmečke mladine, iz Odbora za varstvo človekovih pravic Mojco Drčar-Murko in Mile- ta Šetinca, od časopisa Mla- dina prideta publicista Ma- tevž Krivic in Pavel Gantar, pričakujejo pa tudi Viktorja Zaklja iz Republiške konfe- rence SZDL in Milana Brat- ca iz Centralnega komiteja ZKS. Povabili so tudi ured- nika notranje politične re- dakcije Dela Danila Sliv- nika. Pogovor bo vodil novinar Drago Medved, teme pogo- vora pa so izrendo pestre in široke. Ne nameravajo pred- stavljati programov posa- meznih zvez oziroma gibanj, temveč spregovoriti o bistvu pluralizma, o tem, kje so nje- gove korenine v Sloveniji in kje so vzroki, da so se ta gi- banja v Sloveniji tako razši- rila. Dotakijili se bodo seda- njih družbenopolitičnih or- ganizacij, njihove primerno- sti današnjemu času, ter go- vorili o vprašanjih ustanav- ljanja strank in seveda o slič- nostih in različnostih doga- janj v Sloveniji in Jugosla- viji. MBP Izhodišča razvoja občine Žalec v sredo, 15. februarja, bodo zasedali delegati zborov žalske občinske skupščine. Pred tem bo v skupščinski dvorani občin-' ska kandidacijska konferenca. Potem, ko se bodo delegati opredelili, koga predlagajo za novega člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, bodo delegati zborov občinske skupščine obravnavali predlog programa dela zborov v letošnjem letu in izhodišča razvoja žalske občine. Na dnevnem redu zborov občinske skupšćčine bo še poročilo o izvajanju davčne politike, delegati pa naj bi potrdili tudi sklep o ukinitvi celodnevne osnovne šole v Grižah in v Petrovčah. 9. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Celjski miljarderji Lani je bilo v Celju 311 srečih in, seveda, tudi pridnih ter sposobnih, ki so zaslužili več kot je tokratni cenzus - 20,077.310 dinarjev. Toliko prijav je namreč dobila celjska uprava za družbene prihodke do roka, to je 31. januarja, med ixjimi pa je tudi 84 obrtnikov, ki menijo, da so lani zaslužili več kot dve stari milijardi. Obrtniki so namreč oddali neizpolnjene prijave, ker so hkrati oddali tudi davčne napovedi za preteklo leto in še ne vedo natančno, koliko so lani zaslužili. V združenem delu je največ miljarderjev med direk- torji in zdravniki, precej pa je takšnih, ki so se do tako visokih dohodkov prikopali s popoldanskim honorar- nim delom. Vseeno pa je rekorder iz združenega dela trgovski potnik, ki je lani spravil v svoj žep 41,583.246 dinarjev. Sicer paje zaenkrat prijavil najvišji dohodek v prete- klem letu samostojni kulturni delavec, ki je spravil v žep 216,524.610 dinarjev, torej več kot 21 starih mili- jard. Letošnje olajšave so približno 4 milijone dinarjev za otroke in 6 muijonov dinarjev za invalidne osebe, tako da bo od vseh, ki so prijavili skupni dohodek, le pri- bližno četrtina (toliko kot lani) plačala tudi davek na skupni dohodek. S.S. Kandidata v Celju Cigler in Končan v osnovnih organizaicjah zveze komunistov celjske občine bo do 20. februarja javna razprava o dveh kan- didatih za bodočega sekre-. tarja občinskega komiteja. Na seji komiteja prejšnji te- den so za kandidata določili Željka Ciglerja, profesional- nega člana Izvršnega odbo- ra Predsedstva RK SZDL Slovenije ter Darka Konča- na, ki sedaj opravlja naloge sekretarja v celjskem ob- činskem komiteju. Željko Cigler in Darko Končan sta bila edina med štirinajstimi evidentiranimi kandidati, ki sta bila priprav- ljena prevzeti kandidaturo. Borut Cene, Andrej Cvetko, Egon Koštomaj, Viki Krajne, Sonja Krašovec, Albert Le- bič, Boris Marolt, Branko Mežnar, Štefka Preskar, An- tonija Zatler, Jože Zupančič in Anita Žoher na kandida- turo niso pristali. Kot razlog so navedli svoje delovne ob- veznosti, spremembo zapo- slitve, osebne razloge in sta- tutarne omejitve, vendar so se nekateri med njimi pri- pravljeni angažirati kot člani občinskega komiteja. Po javni razpravi o predla- ganih kandidatih bosta ka- drovska komisija in Pred- sedstvo občinskega komite- ja oblikovala dokončen predlog kandidatne liste. Ali bosta na njej še vedno dva kandidata ali le eden, se bo- do odločili po razpravi, glede na to, da gre le za dokonča- nje mandata, torej za oprav- ljanje funkcije sekretarja do konca tega leta, to niti ni naj- pomembnejša stvar. Glede na tokrat že vdrugič ponov- ljene postopke pa kaže, da so celjski komunisti drugačne- ga mnenja. MBP Pogovor z Miranom Potrčem Predsedstvo skupščine občine Celje je za danes (v četrtek) povabilo v Celje predsednika republiške skupščine Mirana Potrča. Z njim se bodo pogovar- jali o spremembah republi- ške ustave oziroma o delu komisije, ki spremembe pripravlja. Osrednjo pozor- nost pa nameravajo posve- titi spremembam statusa občine. MBP Talcšnih ljudi Je na tone Pomisleki ¥elenJčano¥ ob Izbiranju člana Predsedstva v občini Velenje bodo te- meljne kandidacijske kon- ference končali do 16. febru- arja, občinsko pa izpeljali teden kasneje. Medtem Kul- turni center Ivan Napotnik pripravlja pogovor z dvema kandidatoma, Markom Bul- cem in Vinkom Vasletom - vodila naj bi ga Manca Košir - čeprav je Vasle od kandidature že odstopil. Oba sta namreč v Velenju dobila v postopku evidenti- ranja največ glasov. V teh dneh Velenjčani raz- pravljajo o šestih kandida- tih, zaenkrat ima največ pod- pore Marko Bule, sledita pa mu Dušan Šinigoj in Gojko Stanič. Sicer pa so Velenjča- ni kar malce razočarani nad izborom imen, o katerih se lahko pogovarjajo; pričako- vali so namreč, da bo med kandidati več ljudi iz tako- imenovane »prve lige«. Oce- njujejo tudi, da je Republi- ška konferenca Socialistične zveze postopke slabo pripra- vila, saj je izmed 73 evidenti- ranih le 6 pristalo na kandi- daturo. Podpirajo idejo o ne- posrednih volitvah, ob tem pa nikakor niso zadovoljni s programi, ki so jih sestavili kandidati. Po mnenju Ve- lenjčanov so vse preveč eko- nomski in premalo politični. Natančneje, po njihovem bi morali kandidati za člana Predsedstva SFRJ s svojimi programi nakazati svoje vi- denje možnega reševanja ko- sovske krize, skvarjenih medrepubliških odnosov. uveljavljanje človekovih pravic, pravne države in po- dobnega. Menijo, da ekono- miste potrebujemo v Zvez- nem izvršnem svetu, v Pred- sedstvu pa vrhunske politi- ke, ki sicer niso strokovnjaki za ekonomska vprašanja, pač pa osebnosti, ki jim bo ljudstvo lahko zaupalo. BRANE PIANO Pustolfultura Smo v pustnem in v kul- turnem tednu. Po eni strani praznujemo razposajenost, po drugi pa slavimo zbra- nost, ki omogoča »vrhovne« duhovne dosežke. To diame- tralno nasprotje, ki se je po naključju (ali pa tudi ne) zna- šlo v istem letnem tednu, iz- haja iz enakega simbolnega korena: iz strahu pred nezna- nim oziroma povedano eno- stavneje - iz strahu pred smrtjo. V pustnih običajih je to od- ganjanje zlih duhov, v kul- turnih ritualih pa je to groza pred pozabo. Slovenci smo šli v obeh primerih tako da- leč, da smo (so), tako pustni kot kulturniški obred, po- polnoma institucionalirali, tako da sta že leta in leta na- zaj brez sleherne spontanosti in je pravzaprav izredno po- srečeno kako se v tem smi- slu dopolnjujeta drug v dru- gem. Izpraznjenost kakšne- ga slovenskega mesta na dan pustne sobote je prav gotovo kronično-akutni odraz du- hovnega potenciala le-tega, še posebej pa, če se to mesto imenuje Celje. Tisti štirje kurenti, ki so na ta večer prezebli na lokal- nem postajališču celjske av- tobusne postaje, so me spo- minjali na prizore iz kakšnih najbolj zatolčenih neoreali- stičnih filmov in povrhu še prav nazorno oznanjali (na žalost vakuumu) kam je tre- ba po veselje - ven iz mesta. Mogoče pa je pomisliti tudi na to, da seje omenjeni kvar- tet nahajal tam zato, ker so ga vrli meščani nagnali proč. To ne bi bilo nič nenavadne- ga, kajti kdo bi se le bolj sra- moval svojega gnoja kot po- meščanjeni kmetavzarji in kmetavzarke, ki so vprege zamenjali s svetinjami ple- hovja, njive s priložnostnimi vrtički in kajže s pokozme- tičnimi celicami. In delo, kot tolikanj opevan simbol naše nacionalnosti, seje v zavesti takšnih urbanih hibridov spremenilo v dobiček in zato ni čudno, da sta pustni in kulturni teden takšna, kot sta. »Kaj ima kultura opraviti s tem?« se bo morda vprašal kakšen uradni ah pa tudi lju- biteljski prešernolog. »Nič in vse« mu odgovarjam in niče- sar več ne pojasnjujem, saj ima na vratu vendar glavo. Iz plakata za prireditve v kulturnem tednu me zre brkati Maistrov obraz. Lep človek, ni kaj. Čil in pono- sen. Ravno pravšnji za da- našnji čas. A škoda, da ni na- šemljen. BORI ŽUPANČIČ KOMENTIRAMO Visolca poiitllfa v stranski ulici Visoka politika ne »leti« nikoli tako visoko, da ne bi na svoj odmev naletela tudi pri malih ljudeh. Sicer pa ofenzivna politika Sloboda- na Miloševiča, ki se je zdaj ozemeljsko razširila že na več zveznih enot, ni naletela le na huronsko odobravanje nekaterih množic^pač pa tu- di na bolj ah manj tih enak odpor drugih. Tudi Srbov. V tem času, ko se je epicen- ter napadov na slovensko vodstvo, na slovensko po- mlad in tudi na slovenske in- dustrijske izdelke preselil bolj ali manj na vojvodinska tla, kjer brije popolnoma nov veter, zamenjujejo »ove« Slovence napadi na druge republike in predvsem poli- tike. Ostajajo pa nezaceljene rane, ki se bodo celile še svetovnem prizorišču obenem poživlja gospodarski »krvo- - tok«, omogoča zmanjševanje vojaških izdatkov, daje večje, možnosti političnim in gospodarskim reformam itd. Vsi ti] ugodni učinki zlasti veljajo za izboljšanje odnosov medi^ velikimi silami, saj temu sledi verižna reakcija globalnih, premikov in razpletov. To se je izkazalo po izboljšanju* odnosov med Moskvo in Washingtonom, ki ga sprernljajoi razpleti v vrsti kriznih žarišč od Afganistana do Južne' Afrike (ne brez težav, seveda). Povsem očitno pa to veljal tudi za odnose med Moskvo in Pekingom. j .•I Nedavno sporočilo Vietnama, da bo svoje čete iz Kam- 3 pučije umalaiil najkasneje do septembra letos, je bilo po ] eni strani posledica sovjetskega pritiska, po drugi strani ? pa spoznanja hanojskih voditeljev, daje s sovjetsko-kitaj- \ skim zbliževanjem tudi konec njihovega sna o indokitaj-1 skem imperiju. Namesto tega se bo tudi Vietnam raje \ osredotočil na prepotrebne notranje reforme, navezavo ] stikov z Zahodom in ne nazadnje tudi izboljšanje odnosov ' s Pekingom. ' Kampučija torej zdaj ni več med znamenitimi ovirami za i normalizacijo, ki jih je Peking dolga leta očital Moskvi. > »Odpadla« sta tudi Afganistan in vprašanje koncentracije '} sovjetskih čet na meji s Kitajsko in v Mongoliji. Po drugi i strani pa niso bile le te ovire razlog, da je Peking hladno ■ zavračal »snubljenje« Moskve za obnovo prijateljstva. 5 K temu so ga navajali strateški razlogi. Sovjetska zveza in i Vietnam naj se še kar nekaj časa izčrpavata s posledicami \ svoje zunanje politike - tako je sklepal Peking - zlasti, ker \ s tem Kitajska toliko več pridobi v odnosih z ZDA. Toda | z zbliževanjem med Moskvo in Washingtonom je bilo • s takšno logiko konec. Nasprotno, Peking je začutil, da se \ trikotnik Moskva-Washington-Peking krepi na soxjetsko- i ameriški osi, kitajska stran pa s tem postaja šibkejša, i Vzpostavitev ravnovesja je bila možna le z normalizacijo odnosov z Moskvo. Ì Vseh razsežnosti teh dogajanj na tem mestu ne moremo ; obseči. N^ jih navedemo le nekaj. V Aziji je zbliževanje > Moskve in Pekinga sprožilo pravcate tektonske premike. Tretja azijska velikanka, Indija, je v teh prav tako prisi- \ Ijena iskati nova težišča. Nedavni obisk premiera Radživa ] Gandhija na Kitajskem je napovedal tudi toplejše vetrove ; čez Himalajo po treh desetletjih. Vietnamski umik iz Kam- pučije smo že omenili, najbrž pa mu bodo sledile tudi ■ temeljite notranje spremembe v vseh indokitajskih soci- i alističnih državah - Burmi. Laosu, Kampučiji in Viet- \ namu. ' Do premikovprih^a tudi na korejskem polotoku. Z nor- ■ malizacijo odnosov med Moskvo in Pekingom je namreč ; DLR Koreja (Severna) ob dolgoletno vlogo strateške \ točke, ki sta seji skušala prikupiti tako SZ kot Kitajska. ] Zdaj obe celo navezujeta gospodarske stike z Južno ] Korejo, kot tudi številne druge socialistične države (Mad- ' žarska je z Južno Korejo pred nedavnim vzpostavila tudi ! diplomatske odnose). Zato se zdi, da bo tudi med Kore- j jarna dialog začel spodrivati konfrontacijo. i Se in še bi lahko razmišljali o novih političnih procesih, \ tako v odnosih med SZ in Japonsko, novo vlogo Kitajske • in Sovjetske zveze na Pacifíku idr. Toda to nas bi odvedlo \ predaleč v »futurološko« področje. ; Diktatorja strmoglavil - prijatelj Tudi eden najtrdovratnejših svetovnih diktatorjev, para- [ gvajski predsednik Alfredo Stroessner, je dočakal, da so ga strmoglavili. Po treh desetletjih železne vladavine gaje ' povsem nepričakovano spodnesel general Andres Rodri- guez, sicer znan kot njegova desna roka. Rodriguez je ■ takoj pa puču širokogrudno obljubil ljudstvu »pravo ] demokracijo«, vendar opazovalci o tem dvomijo. Novi • predsednik je bil doslej drugi najbogatejši mož v državi ;i (zdaj bo najbrž prvi) in v ZDA je že slišati obtožbe o njego- j vih zvezah z mafíjo. Nekateri trdijo, da je pravi razlog ; Rodriguezovega udara ta, da ga je Stroessner nameraval »nagnati« v pokoj. Slišati je tudi, da paragvajska sredstva 1 obveščanja še kar vztrajajo pri previdni avtocenzuri«. J Bendžedidov »carski rez^' : Kar bi se pred nekaj meseci moralo zgoditi v Burmi ^ (vendar je vojska ta proces »zamrznila«), se je zdaj v Alzi- ' riji. Po lanskem »črnem oktobru«, nemirih spričo hude ] gospodarske krize, seje predsednik ŠadU Bendžedid odio- ■ čil za »carski rez«. Objavil je načrt revizije ustave, ki \ praktično pomeni, da Alžirija poslej ne bo več sociali- i stična in da bo imela večstrankarski sistem. V načrtu i ustave socializem, prej »nepovratna usmeritev«, ni nikjer j omenjen, v zvezah političnega značaja« pa je slejkoprej I prepoznati stranke. Razveljavljeno je tudi načelo enotno- ] sti države in partije, kar naj bi omogočilo pravno državo. Utegne se torej zgoditi, da bo Alžirija prva država, kjer ' bodo na radikalen način uresničili sestop državne partije \ z oblasti, kot pogoj za pravno državo in učinkovito gospo- \ darstvo. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 1989 Med najuspešnejšimi v mirski občini Gorenßevl DO MGA In Glin sta pretìstavlll obetavne razvojne In Izvozne načrte Obe Gorenjevi podjetji v Gornjesavinjski dolini, Glin in Tovarna malih go- spodinjskih aparatov iz Na- zarij, sta bili tudi lani med najuspešnejšimi v mozirski občini. Na njun račun na- mreč tudi ob koncu leta v občini beležijo pozitivno rast proizvodnje, približno 1500 zaposlenih v obeh or- ganizacijah (v občini 3709) pa je ustvarilo tudi 66 od- stotkov občinskega izvoza. Letošnji načrti obeh organi- zacij, predstavili so jih na tiskovni konferenci, so še smelejši. Po besedah Jožeta Kudra, direktorja MGA Nazarje bo- do letos naredili milijon in 300 tisoč gospodinjskih strojčkov ter v tujini zanje iztržili 12 milijonov dolarjev. Izvozili naj bi kar 65 odstot- kov proizvodnje ter izvozni delež v celotnem prihodku dvignili na 52 odstotkov. MGA se bo tudi v prihodnje vključeval v integralni pro- jekt DOM, razvoju v svetu pa bodo sledili z lastnim zna- njem, s pomočjo zbornične- ga sistema ter Univerze Ljubljana, razen tega pa (kar je tudi osnova sedanjega de- la), še naprej sodelovali s fir- mo Bosch-Siemens. Z veči- no proizvodov nastopajo na- mreč v tujini pod imenom te firme, ki jim sedaj zaradi do- brega dela in kakovosti že prepušča razvoj posameznih programov. V MGA Nazarje so tudi pred drugo fazo investicije v posodobitev in razširitev proizvodnje. Pripravljen je tudi zazidalni načrt za novih 8000 m^ površin. Vrednost naložbe je 7,5 mio dolarjev, v Nazarjah pa so zanjo preje- li tudi nekaj denarja iz t. i. »razvojnega dinarja«. Tovar- na malih gospodinjskih apa- ratov tudi vnaprej ostaja ena tistih redkih organizacij, ki v razvoj že lep čas vlaga več kot 10 odstotkov celotnega prihodka, čeprav razvoj snu- jejo skupno s tujim partner- jem. Letos bodo za razvoj na- menili 12 odstotkov celotne- ga prihodka, sad tega pa bo kakšnih 10 novih proizvo- Optimistične napovedi prihajajo tudi iz največje Gorenjeve tovarne Gospo- dinjski aparati, kjer načrtu- jejo letos 4 odstotno pove- čanje proizvodnje (ob 2% zmanjšanju števila zaposle- nih). Produktivnost bodo povečali za okrog 8 odstot- kov, kar 65 odstotkov vse proizvodnje pa želijo posla- ti na tuje. V Gorenju Gospo- dinjski aparati bodo letos naredili 1,564.000 velikih gospodinjskih aparatov, njihov cilj pa je, da bi s pro- dajo na tuje prvič presegli 200 milijonov dolarjev. dov. S to ponudbo pa bodo lahko krog kupcev v Evropi in Ameriki še razširih. Za Glin bo letošnje leto predvsem leto finančne kon- solidacije (zmanjšanje zalog, boljši nadzor nad cenami itn.). Kljub temu hočejo pro- izvodnjo povečati za 15 od- stotkov (lani pa so jo za 10%), za toliko pa bi radi izboljšali tudi produktivnost. Pri izvo- zu načrtujejo podoben skok. Medtem ko so lani prodali na tuje 15 odstotkov svoje pro- izvodnje ter zaslužili 8,5 mio dolarjev, bi radi letos v tuji- no prodali 28 odstotkov pro- izvodnje. S tem bodo še bliže optimumu, ki pa v njihovem primeru zaradi specifike proizvodnje ne presega štiri- desetih odstotkov. Osnovo za resnejši nastop v tujini bodo v Glinu dobih po zaključku posodobitve proizvodnje oken, v katero so vložili 10 milijard dinar- jev, ter z investicijo v leplje- nje lesa. Bistvena je tudi no- va organiziranost, saj so v le- tošnje leto vstopili kot enovi- ta delovna organizacija. Ra- zen prednosti, zaradi katerih so se tudi odločili za reorga- nizacijo, pa jim bo ta prine- sla nekaj tehnoloških vi- škov. Računajo, da bodo problem, kje zaposliti 5 do 6 odstotkov režijskih delav- cev (od približno 600 proiz- vodnih in administrativnih režijcev) lahko rešili s preza- poslitvami znotraj Glina. V Glinu imajo po besedah direktorja Janeza Živka jas- no zastavljene cilje. Bližnje praznovanje 90 letnice tovar- ne želijo dočakati bistveno trdnejši, s solidnejšim oseb- nim standardom in posodob- ljeno ter tudi ekološko reše- no proizvodnjo. Leto 1990 želijo med 72. lesnimi prede- lovalci dočakati pod 10. me- stom (lani so z 58. mesta pri- šli do 15.), do konca nasled- njega srednjeročnega .ob- dobja pa bi radi prišli med pet najuspešnejših lesnopre- delovalnih organizacij v Slo- veniji. Upajo le, da jim v pri- meru neuresničevanja za- stavljenega ne bo treba iska- ti vzrokov v nekonsistentno- sti ekonomske politike, saj trdno verjamejo, da je pro- gram novega mandatarja zvezne vlade Anteja Marko- viča dober, le v praksi se mo- ra potrditi. R. PANTELIČ Premalo skrbi za preobrazbo gospodarstva Do konca prvega tromesečja bo izvršni svet žalske občinske skupščine preveril in dopolnil članski sestav projektnega sveta za pripravo anaUze razvojnih pro- gramov delovnih organizacij. Očitno ta svet, sestavljen pretežno iz predstavnikov gospodarstva občine Žalec, ni dovolj dobro odigral svoje vloge. Tudi zaradi nepri- pravljenosti delovnih organizacij za aktivno sodelova- nje pri analizi razvojnih programov. J.V. Znanje za napredek Gospodarske in družbene reforme bodo vplivale tudi na poslovanje Konusa, pra- vijo v tej konjiški delovni organizaciji. Kljub vsemu menijo, da ni razlogov za večja odstopanja od zada- nih nalog v srednjeročnem načrtu in smernicah za letos. Fizični obseg proizvodnje, prodaja, ekonomski odnosi s tujino, dobri kadri, nalož- be, vse to so prednostne na- loge Konusa. Kot eden po- membnejših elementov za realno povečanje dohodka, naj bi ob upoštevanju pred- videnih gospodarskih tokov fizični obseg proizvodnje v tem letu porastel za 4 od- stotke. Načrtovana rast izha- ja izključno na račun zagona novih naložb in večje proiz- vodnje pri zmogljivostih, kjer je stopnja izkoristka še prenizka. Povečali bodo tudi število tistih programov, ki bodo omogočah ustvarjanje višjega dohodka na zaposle- nega in na vložena sredstva. Domačemu trgu bodo na- menili 60 odstotkov prodaje, preostaU delež pa tujemu tr- gu. Vključenost v medna- rodno delitev dela je eden osnovnih ciljev delovne or- ganizacije, vse to pa bodo lahko dosegli ob izkorišče- nih možnostih, ki jih Konu- su daje lastno podjetje v Av- striji in pet kooperacij. Tako načrtujejo 12 odstotkov večji izvoz in 13 odstotkov večji uvoz, s čemer bodo dosegh stopnjo pokritja v razmerju 1:1,3. Večjega števila zaposlenih letos v Konusu niso predvi- deli, zato pa bo potrebno več narediti za izboljšanje izo- brazbene ravni zaposlenih in za uveljavljanje takšne šti- pendijske politike, ki bo na daljši rok pokrivala potrebe delovne organizacije. Začrta- li so tudi prioriteto naložb. Prvi na tej lestvici je Konu- sov razvojni center, nato raz- vojno raziskovalna oprema, povečanje zmogljivosti v de- lovni enoti Konit, računalni- ška oprema itd. Znanje, tehnično-tehnolo- ški razvoj, kakovost proizvo- dov in storitev torej ostajajo temeljni dejavniki celotnega ekonomskega razvoja Konu- sa in so v skladu s srednje- ročnim in dolgoročnim raz- vojem Konusa. MP Gneča za razvojni dinar Ta mesec bodo v republi- ki ponovno delili sredstva iz tako imenovanega raz- vojnega dinarja. Tudi to- krat marsikatero podjetje z našega območja računa na ta sredstva. O tem so prejš- nji teden govorili tudi v iz- vršilnem odboru LB Sb Ce- lje, kjer so potrdili predlog poslovodnega odbora Splošne banke za odobritev kreditov in garancij za na- ložbe, ki kandidirajo za raz- vojni dinar. Združeni banki so poslali devet predlogov in progra- mov, katerih skupna vred- nost je 177 milijard dinarjev. Po predlogu banke, kije tudi odobrila garancije, bi naj programe podprli z 29 mili- jardami dinarjev iz razvojne- ga dinarja, banka pa bi poleg tega programe kreditirala še s 33 milijardami dinarjev. Možnosti za razvojni dinar so tako večje, saj je znano, da je bila njegova udeležba v pr- vem paketu manjša pri na- ložbah, kjer ni sodelovala tu- di banka vsaj z desetodstot- no kraditno udeležbo. Lahko pričakujemo, da bo republiški izvršni svet, ki razporeja ta denar, seznam po finančni plati precej okle- stil, posebej še, ker regijsko gospodarstvo kandidira za desetkrat več denarja, kot ga je iz tega sklada dobilo de- cembra lani, ko so Steklar- ska šola iz Rogaške Slatine, Alpos Šentjur, Ljubečna Ce- lje, Sip Šempeter, Garant Polzela in Papirnica Radeče dobili skupaj dve in pol mili- jardi din, v tokratnem pred- logu pa že nekateri posamez- ni programi krepko presega- jo to številko. Tako naj bi Zdravilišče Rogaška Slatina prejela 5,7 milijard din, Unior 11 mili- jard. Železarna 6,6 milijard. Kovinar Vitanje 2,8 milijar- de, Metalles 250 mio din, To- varna nogavic Polzela 555 mio фп, Bor Laško 744 mio din ter delovna organizacija za opravljanje poslovnih sto- ritev iz Šentjurja 60 mio din. Dopolnitev izvenpenzion- ske turistične ponudbe, teh- nološke posodobitve izvozne proizvodnje, novi obrati in novi proizvodi, ki zamenju- jejo uvoz, to so v grobem os- novne značilnosti tokratnih programov s celjskega po- dročja. Kot vemo, pridejo v poštev predvsem investici- je v inovacijske programe, v programe drobnega gospo- darstva, v izvozne programe ter programe racionalne ra- be energije in surovin ter varstva okolja. Programi s celjskega ob- močja ustrezajo vsem krite- rijem za dodelitev razvojne- ga dinarja, vendar pa zaradi gneče tokrat ni pričakovati, da bi prišli v poštev prav vsi. Vsaj v predlagani višini ne, pa četudi je banka opravila svoje delo korektno in stro- kovno. OBVESTILO IMETNIKOM VEZANIH DEVIZNIH VLOG z odlokom o ciljih in nalogah skupne emi- sijske in dename politike in skupnih teme- ljih kreditne politike v letu 1986, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 75/85) je bilo določeno, da morajo banke na devizne depozite občanov in devizne hranilrTe vloge obračunati, obresti po obrestnih merah, ki so veljavne v državah domicilne valute, povečane za določeno sti- mulacijo. Določilo odloka je bilo vneseno tudi v sa- moupravni sporazum bank o politiki obrest- nih mer, ki je v 41. členu določal, da so banke dolžne od 1. 7. 1986 dalje obračuna- vati obrestne mere na nov način za vse obstoječe nenamensko vezane depozite za določen čas, ne glede na vrsto pogodb z varčevalci. Tako so morale vse banke v Jugoslaviji obračunavati obresti na nenamensko veza- na devizna sredstva za določen čas, po spremenljivi obrestni meri, kot je bilo dolo- čeno v odloku o ciljih in nalogah skupne emisijske n denarne politike ter skupnih te- meljih kreditne politike v letu 1986. Obrest- ne mere so se od tedaj dalje spreminjale praviloma vsake tri mesece skladno z giba- njem obrestnih mer domicilnih valut. Ustavno sodišče SFRJ pa je junija 1988 ocenilo, da 41. člen samoupravnega spora- zuma o politiki obrestnih mer ni skladen z Ustavo SFRJ in je v nasprotju z zakonom o temeljih bančnega in kreditnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 39/88) in da imajo varčevalci pravico do enake obrestne mere, kot je bila dogovorjena v pogodbi z banko. Odločba ustavnega sodišča pa ni dovolj jasno opredelila nekaterih ključnih elemen- tov, potrebnih za operativno izvajanje, zato so vse banke zahtevale prek Združenja bank Jugoslavije od Ustavnega sodišča SFRJ in pristojnih strokovnih organov pojasnila in enotna navodila. Mnenja in pojasnila pri- stojnih organov so banke dobile v začetku januarja 1989 ter na podlagi tega določile enoten način za ponovni obračun obresti in uskladitev pogodbenih odnosov z varče- valci. Ljubljanska banka bo upravičencem po- računala obresti individualno, na podlagi pisnega zahtevka. Upravičenci so varčeval- ci, ki imajo sklenjeno pogodbo z banko o vezavi nenamensko vezanih deviznih sredstev za določen Čas, s fiksno obrestno mero in ki vezave niso prekinili do 1. 7. 1986. Do poračuna so upravičeni vsi ome- njeni varčevalci, ne glede na to, ali imajo izplačilo obresti v devizah ali v dinarjih. Banka bo zahtevke obravnavala in pregle- dala vsa vezana devizna sredstva po posa- meznih valutah. Opozoriti namreč velja, da so se obrestne mere za vse valute pogosto spreminjale in je višina obresti lahko prese- gala pogodbeno dogovorjeno obrestno me- ro ali pa je bila v določenem obdobju nižja od le-te. To pomeni, da je banka za to ob- dobje lahko izplačala premalo ali preveč obresti. Razlike bo banka pri ponovnem iz- računu obračunala tako, da bo varčevalcem izplačala premalo obračunane obresti ali od njih zahtevala povračilo preveč izplačanih obresti. Da bi bil postopek vlaganja zahtevkov za varčevalce čimbolj enostaven, je Ljubljan- ska banka pripravila poseben obrazec - zahtevek, ki je na voljo na bančnih oken- cih, kjer bodo varčevalci lahko dobili tudi vse podrobne informacije. Izpolnjen zahte- vek in kopijo pogodbe oziroma dokumenta, kjer je razvidno določilo o nespremenljivi obrestni meri, oddajte v enoti banke, ki vodi vaša devizna sredstva. Ljubljanska banka upa, da bodo varčeval- ci z razumevanjem sprejeli to obvestilo in želi, da bi vse pogodbene odnose - v so- glasju z varčevalci, čimprej uskladili in uspešno nadaljevali naše sodelovanje! UUBUANSKA BANKA Februarslce številice in novosti Večji del velenjskega dela sozda Gorenje načrtuje svo- jo proizvodnjo tudi meseč- no, ob povečevanju števila izdelkov pa v Gorenju že iz- delujejo nekaj novih apa- ratov. Februarja naj bi v Gorenju Gospodinjskih aparatih iz- delali 50 tisoč štedilnikov, 25 tisoč pralnih strojev in 32 ti- soč programatorjev, 23 tisoč zamrzovalnih omar in 30 ti- soč zamrzovalnih skrinj ter 15 tisoč hladilnikov, 78 tisoč kompresorjev in več kot 100 tisoč kondenzatorjev. V Go- renju Notranja oprema so se namenili proizvesti 103 tisoč kvadratnih metrov keramič- nih ploščic, v Elektroniki ši- roke potrošnje pa skoraj 9 ti- soč televizorjev. V nazarskih Malih gospodinjskih apara- tih bodo izdelali okoli 111 ti- soč aparatov. Gorenj e v Ser- vis pa bo ta mesec opravil 80 tisoč servisnih posegov po vsej Jugoslaviji. Sicer pa sta med novostmi, ki jih je Gorenje sicer pred- stavilo že na lanskem Hiš- nem sejmu, letos pa so jih že pričeli izdelovati, najzanimi- vejša novo televizijsko ohiš- je in popolnejši mlinček za kavo, ki prihaja iz Nazarij. BRANE PIANO Za občinski praznik - čistilna naprava Gradbena dela pri izgradnji čistilne naprave za Mozirje in Nazarje, ki jih izvaja Nivo, končujejo. Pričakujejo, da bo že sredi tega meseca reški Tehprojekt poslal in začel z montiranjem opreme bri- tanskega izvora. Z deli so začeli jeseni, slav- nostno odprtje pa predvideva- jo za občinski praznik. Mozir- sko-nazarsko čistilno napravo so postavili v spodnjem delu Lok, v bližini Soteske. Na ob- močju Mozirja in Nazarij je največja naseljenost in indu- strija. Savinja je na izlivu iz ob- čine Mozirje 2. stopnje onesna- ženosti. Zamisel o postavitvi čistilne naprave je stara že 10 let. Na začetku so razmišljali, da bi povezali čim več naselij. Računica je izkazala da so za- radi redke naseljenosti doline cenejše manjše čistilne napra- ve. Ozemlje občine je tudi raz- deljeno na dve dolini. Pri či- stilni napravi Moziije-Nazarje gre za fazno gradnjo. Najprej bodo postavili dva objekta po tisoč enot, z možnostjo dogra- ditve za 5 tisoč enot, kar bi naj zadostovalo. ZaVarpoljein Re- čico obstaja možnost priključi- tve na kolektorski siste, če pa bo cenejše, bodo tam zgradili posebno manjšo čistilno na- pravo. Vrednost naložbe v čistilno napravo Moziije-Nazarje je približno 1,2 milijarde din. Pri financiranju sodeluje z večjim delom sredstev območna vod- na skupnost, komunalna inte- resna skupnost in delno obča- ni s sredstvi samoprispevka. _______......,.............. ........BJ. 9. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Obrtniki SO Odprli pot v zvezne organe Predsednik Jugoslovanske zveze obrtnikov In njihovih zadrug Je Franjo ¥erdnlk Franja Verdnika, obrtni- ka iz Griž, poznamo že vrsto let kot predsednika Izvršil- nega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije. Od de- cembra pa je tudi predsed- nik jugoslovanske zveze obrtnikov in njihovih za- drug in njenega izvršilnega odbora. Prvi zametki te zveze, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije, segajo iz celjskega mednarodnega obrtnega sejma. S Franjem Verdnikom smo se pogovar- jali o težavah pri nastajanju zveze ter o njenih nalogah ih ciljih, ki več ali manj izhajajo iz današnjega položaja samo- stojnega osebnega dela v Ju- goslaviji. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev zve- ze obrtnikov Jugoslavije ste bili vse od leta 1984. Pobuda zanjo je prišla iz vrst slo- venskih obrtnikov, vendar se je kasneje ravno pri njih najbolj zapletalo. Kako ste končno premagali ovire? Verdnik: Zvezo smo res ustanavljali kar štiri leta. Za- pleteno je bilo, vsi pa so naj- več pričakovali od sloven- skega obrtništva kot najbolj razvitega. Ni bilo naključje, da je bila prva seja iniciativ- nega odbora v Celju, v času mednarodnega obrtnega sej- ma. Že takrat smo začrtali pot do enotne jugoslovanske organizacije obrtništva za- sebnega sektorja. Sprva smo nameravali izpeljati enak si- stem organiziranosti obrtni- kov v vseh republikah in po- krajinah. Takšnega, kot pa imamo v Sloveniji in na Hr- vaškem. Spoznali smo, da je pot do tod iz organiziranosti po načelih društev predolga, zato smo se odločili, da to ne bo osrednja, temveč vzpo- redna pot. Pričeli smo se pri- pravljati za organizacijo pre- ko republiških gospodarskih zbornic in drugih asociacij, v katerih so obrtniki zdru- ženi. Pri tem ste bili očitno uspešnejši. Verdnik: Tako smo lahko 14. decembra podpisali sa- moupravni sporazum o zdru- žitvi v zvezo obrtnih organi- zacij in njenih zadrug. Takoj po podpisu je ustanovna skupščina sprejela program dela in usmeritve za naprej. S tem je bila zaključena pot, ki je vodila od prvotnega navdušenja oziroma spozna- nja o potrebnosti take orga- nizacije v federaciji preko nezaupanja, da bo dala tisto, kar od nje pričakujemo. Kaj od nje pričakujete? Verdnik: Obetamo si, da si bomo odprli vrata v vse fede- ralne organe - tako v skupš- činskem sistemu kot v Zvez- ni izvršni svet. Zvezno kon- ferenco SZDL kot Gospo- darsko zbornico Jugoslavije, kjer pričakujemo največ podpore. Od prodora v zvezne orga- ne pričakujete predvsem vpliv na oblikovanje zako- nov in drugih predpisov s področja obrti, ki bi vam naj zagotovili enakoprav- nejši položaj, kajne? Verdnik: Izkušnje v Slove- niji in na Hrvaškem kažejo, da lahko vplivamo na obli- kovanje zakonodajne politi- ke, če smo prisotni v orga- nih. Le tako lahko sodeluje- mo že pri idejah, pri osnut- kih, ko je veliko lažje upošte- vati pripombe, potrebe, predloge. Ko so zakoni že na- pisani, jih je težko spremi- njati. Vsekakor pa si želimo, da bi tudi na tak način dose- gli enakopraven položaj z ostalim delom gospodar- stva. Delo zveze je pogojeno s problemi, s katerimi se obrtniki srečujete. Teh ne manjka, čutite jih na lastni koži in precej je že bilo pri- zadevanj, da bi bilo druga- če. Kaj se mora spremeniti, da bo obrt v resnici zaži- vela? Verdnik: Mislim, da je več kot zakonodaja kriva sploš- na situacija v gospodarstvu. Kriza je prišla tudi na obrtni- ška vrata. Obrtniki se ukvar- jajo s preživetjem. Vidi se teziya po zmanjševanju ob- sega dela. Očitnejša je kot težnja po razvoju, čeprav imamo v Sloveniji ^akono- d^jo naravnano v razvoj. Pred kratkim smo sprejeli Zakon o davkih občanov in Obrtni zakon, ki oba dajeta možnost razvoja na celot- nem področju osebnega dela - torej do intelektualnih sto- ritev. A to ne pomeni, da bi se lahko zgovaijali na gospo- darsko problematiko in po- zabili na svojo osnovno nalo- go. Tako ostaja skrb za uve- ljavljanje stimulativne zako- nodaje. Omenili ste Obrtni zakon in Zakon o davkih občanov. Korak naprej bi lahko po- menile tudi ustavne spre- membe. Verdnik: Ustava je prine- sla amandmaje, ki dajejo upanje, da bodo izvedbeni akti oziroma zakoni lahko bolj smelo opredeljevali za- sebni sektor. Zadovoljni smo lahko, da sta našh me- sto v ustavi tudi zasebna in zadružna lastnina. Vendar družbena lastnina ostaja priviligirana. Verdnik: To drži, a ni naj- pomembnejše. Trg bo poka- zal, kako in koliko se bo kakšna lastnina oplemeniti- la. Saj je vseeno, čigava je. Pomembni so rezultati. Do rezultatov pa bi naj obrtnikom pomagalo tudi delo jugoslovanske zveze. Kako? Verdnik: S prodorom v vse organe bomo skušali zagotoviti enakopraven po- ložaj v pridobivanju dohod- ka. Ne iščemo privilegijev, ne . iščemo zakonov, ki bi nam jih dajali. Danes smo še v neenakopravnem položagu in želimo izenačenje pogojev poslovanja z združenim de- lom. Če bomo hoteli rezulta- te, bomo morali poskrbeti za enotnejšo organiziranost v vseh republikah in pokraji- nah. To je druga naloga in tu bo največ problemov zaradi velikih razlik v razvitosti in zaradi miselnosti, ki ni pov- sod naklonjena zasebni inici- ativi. Ob tem pa ne moremo in ne smemo ostati na doma- čih tleh. Leto 1992 prihaja. Naša naloga je, da se povezu- jemo s sorodnimi organizaci- jami v inozemstvu, da nave- zujemo stike za poslovno so- delovanje, da si nabiramo iz- kušnje in jih prenašamo v našo okolje. Menite, da vas bodo kole- gi obrtniki v vaših in v pri- zadevanjih zveze podprli? Verdnik: Vsi obrtniki si želijo razvoj, a v marsičem je organizacija daleč pred po- trebami članstva. Zgovoren primer je celjski obrtni se- jem. Razvili smo ga hitro, iz razstave na visoko raven po- slovnega sejma. To poslov- nost koristi le malo obrtni- kov, čeprav so takšno usme- ritev množično podprli. Ali področje izobraževanja. Tru- dimo se, da bi nam dalo ka- dre, s katerimi bo lahko obrt zopet zaslovela. Prizadeva- nja odbora za izobraževanje pa le redki podpirajo. Pa vendar moramo to nalogo speljati. Drugače bomo osta- li čez nekaj let brez kadrov. Lahko nam odpišejo vse davke, pa vseeno ne bo ljudi, ki bi v obrti lahko delali. Verjamem, da je prav, da gremo naprej, pa čeprav če- sto z grenkim okusom osam- ljenosti. MILENA B. POKLIC OKNO v JUÛOSUiVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Na Kosovu spet vre Nezadovoljstvo z 20. sejo CK ZKJ izražajo Albanci na Kosovu s stavkami in zborovanji v tovarnah (na javnih mestih se ne smejo zbirati, saj velja ta prepoved še od lanskega novembra in doslej ni bila preklicana). Predvsem so ogorčeni, ker so nekateri člani CK ZKJ - tisti iz ZK Srbije - govorih o Albancih kot nacionalistih, iredentistih in demonstrantih; nezadovoljni so, ker so Azema Vllasija razrešili članstva v CK ZKJ (84 članov CK ZKJ je bilo za razrešitev, 49 proti, trije glasovalni listki so bih neveljavni, za veljavno odločitev pa zadošča 83 glasov); iz oči v oči se hočejo srečati s Stipetom Šuvaijem in Slobodanom Milo- ševičem (ta je zdaj predlagan za odhkovanje - red junaka socialističnega dela). Nemirno Kosovo, sod smodnika na Balkanu, je spet nemirnejše. Potem ko so dve leti imeli glavno besedo kosovski Srbi in Črnogorci - podprli so jih na sohdarnost- nih mitingih v posameznih delih Jugoslavije - so se lani novembra »prebudili« Albanci, zd^ im^o spet ti besedo. Zadnja dogajanja kažejo, da se prepad med Albanci in nealbanci poglablja, da še ni videti konca mednacionalne nestrpnosti. Vse to ponovno zastruplja ozračje na Kosovu in jemlje voljo do dela še tistim redkim, ki so v pokrajini znali uspešno delati. Na srečo dogajanja še niso na taki ostrini, kot so bila leta 1968 in še zlasti krvavega leta 1981. »Spremembe so nujne. Če bomo čakali, nas bo čas poga- zil. Ne moremo več podpirati politike in politikov, ki nim^o rezultatov. Vprašujem kot komunist - ali smo dobro delali? Nismo! Ali smo zadovoljni z razmerami? Nismo! Eno so dobri nameni in lepe besede, drugo so stvarni dosežki. Ne moremo se sprijazniti s tem, da delavci ne zaupajo drug drugemu, da sumničijo drug drugega, da naši prijatelji pripravljajo kovčke, ker ne verjamejo, da bo jutri bolje,« je zborovalcem v rudniku Stari trg v Titovi Mitrovici pripovedoval predsednik predsedstva PK ZK Kosova Rahman Morina, ki je bil deset dni nazaj še pokra- jinski sekretar za notranje zadeve. Očitno pa ni bil dovolj prepričljiv, s^ se nadaljujejo zborovanja delavcev in stavke. Morda bo prelomnica 13. februar (nesrečna šte- vilka!), koje napovedana seja pokrajinskega komiteja ZK Kosovgi, ali pa se bodo razmere nekoliko umirile, če bosta na Kosovo le prišla dr. Stipe Šuvar in Slobodan Milosevic, kar je ena od zahtev stavkajočih. Neslaven rekord Ljubljane Na Kosovu so vznemirjeni pripadniki albanskega delav- skega rćizreda, v Ljubljani pa delavski razred sploh. Izka- zalo se je, da je Ljubljana spet rekorder v »potrošniški košarici« med jugoslovanskimi metropolami. Deset živil, kolikor jih zajamejo statistiki (po kilogram junetine, sira, krompiija, čebule, fižola, zelja, jabolk, pornaranč, liter mleka in deset jajc), je stalo sredi januarja v Ljubljani 66.573 dinarjev, košarica pa je bila najcenejša v Prištini - 48.890 dinarjev. Vrstni red po Ljubljani: Novi Sad 63.393, Zagreb 60.433, Sar^evo 59.500, Beograd 57.604, Titograd 57.492 in Skopje 50.530. Sicer pa so tudi v drugih mestih cene zelo neizenačene. Za kilogram sira mor^o v Novem mestu odšteti 26.220 dinarjev, v Peči 18.500 din; za 26.220 dinarjev paje mogoče v Tuzh kupiti kar devet kilogramov sira, dober srbski sir pa stane v Kraljevu ali Valjevu le po 4.000 dinarjev za kilogram. Zd^ je vprašanje, ali se kakšnemu podjetnemu zasebniku ne bi splačalo organizirati avtobusnega izleta za ljubitelje sira, ki bi združili prijetno s koristnim: videli bi bratsko deželo, pa še poceni bi prišli do okusnega živila. Koliko je jugoslovanskih bogatašev? Medtem ko so bogati Jugoslovćini vsepovsod hiteli izpolnjevati davčne prijave, so raziskovalci iz Zagreba ugotovili, daje bilo lani v Jugoslaviji več kot 16.500 boga- tašev (ocenjenih, da so »težki« milijardo in več, seveda novo). Med njimi je okrog 10.000 novopečenih bogatašev, okrog 2.500 politikov, ki jim gre bolj od rok posel kot politika, 1.500 odvetnikov, zdravnikov in piscev, 500 »estradnih umetnikov«, 200 znanstvenikov in 400 pripad- nikov JLA. Kako so se ti znašli na spisku, je uganka; raziskovalci menijo, da gre za dohodek iz postranske (kmetijske) dejavnosti. Pri tem Radničke novine ugotav- ljajo, da je jugoslovanska bogatija zelo relativna; danes je nekdo s 250 milijoni bogat, jutri - spričo inflacije - pa lahko pripada že srednjebogatemu sloju. Razlika je tudi v tem, kje kdo živi, saj so ponekod strožji pri nadzoru nad dohodkom (iz dela in nedela), drugje nimajo prav nobene kontrole nad zaslužki. Sicer je pa zanimiv tudi podatek, da v Jugoslaviji zberemo iz davka na promet s cigaretami desetkrat več denarja kot z vsemi davki občanov! Zdaj uradno o podkupovanju Morda so ti podatki o bogataših spodbudili tudi odbor za pravosodje zveznega zbora skupščine SFRJ, da bo raz- pravljal o podkupovanju. Te besede v najvišjem organu oblasti v Jugoslaviji uradno ni bilo slišati od leta 1986, ko je bila sprožena pobuda, da bi razpravljali o korupciji, pa je zamisel tako hitro, kot seje pojavila, tudi izginila z dnev- nega reda. Zdaj so znani tudi prvi podatki: med vsemi obtoženimi in obsojenimi v Jugoslaviji med letoma 1984 in 1987 sta bih le dve tisočinki obsojeni za dajanje in prejemanje podkupnin. Obtoženih je bilo 1.043 oseb, obsojenih pa le 812. Skoraj dve tretjini obsojenih je bilo kaznovanih za dajanje podkupnine, tretjina pa zato, ker je podkupnino vzela. Le štirje od obsojenih so dobili najvišje kazni. Ljudje so sicer prepričani, da v mnogih okoljih ni mogoče brez podkupnine dobiti delovnega mesta, si zago- toviti posteljo v bolnišnici ali hitro priti do speciaUsta, rešiti stanovanjsko vprašanje, dobiti dovoljenje za zasebno dejavnost, s podkupninami - o tem pričao afere po Jugoslaviji - seje dalo priti celo do spričeval in visoko- šolskih diplom. Po analizi pravnomočnih obsodb bi v pod- kupnino sodilo tudi veliko tega v provizijah, denaiju za reprezentanco, gostijah na naročilnice, darilih, kijih dobi- vajo gospodarstveniki, politiki, uradniki in drugi; podkup- nino ponujajo zdomci, da bi se ognili plačanju carine itd. Spomenikov podkupovanja in dokazil zanje je veliko, od Triglava do Đevđelije, pravi sodnik Jovan Buturović, vprašanje je le, če smo jih pripravljeni odkrivati. Razstava arhivskih dokumentov Med prireditvami ob 180-let- nici celjske gimnazije bo raz- stava: »180 let celjske gimnazi- je v arhivskih dokumentih«, ki so jo pripravili sodelavci Zgo- dovinskega arhiva v Celju, otvoritev pa bo v sredo, 15. 2. 1989 ob 11.00 v gimnaziji - ena od osrednjih jubilejnih prire- ditev. Arhivski dokumenti, ki sta jih zbrala M. Plank in M. Miko- la so izredno dragoceni za zgo- dovino šolstva in Celja. Pri tem ne gre samo za različne odločbe, selitve, namene iz- gradnje sedanje gimnazijske zgradbe in številna priznanja, ki jih je prejela šola za svoje izjemno široko izobraževalno in kulturnopolitično vzgojo itd., ampak predvsem za jasen dokaz prizadevanj Celjanov za slovensko gimnazijo, za slo- vensko šolstvo in s tem utrje- vanje slovenske narodne za- vesti. Razstava bo odprta dopol- dne do kr^a meseca februarja. V Velenju vode še za silo Velenjskemu Vekosu, ki se v občini ukvarja s komunalno in stanovanjsko oskrbo, zaradi dolge suše še ni bilo treba po- vsem racionalizirati porabo vo- de. Pritisk v vodovodih stano- valcev znižujejo zaenkrat le med dvaindvajseto in peto uro zjutraj, preko sredstev obveš- čanja pa so prebivalstvo že pozvali k varčevanju. BP Bitka za zrak se nadaljuje ZavodnJanJ prepočasi uresničujejo pravice v minulih tednih je bila koncentracija žveplovega dioksida v Zavodnjah nad Šoštanjem večkrat najvišja v Sloveniji. Strup, ki ga nad kmečko krajevno skupnost pošilja Termoelektrarna Šoštanj še vedno ogroža tamkajšnje prebivalstvo in večinoma smrekove gozdo- ve, da o živini niti ne govo- rimo. Pred nedavnim so se v Za- vodnjah krajani sestali s predstavniki Termoelek- trarne, Hidrometeorološke- ga zavoda Slovenije, Komi- teja za planiranje, gospodar- stvo in varstvo okolja Vele- nja, Šaleškega ekološkega društva, sozda REK in Gozd- nega gospodarstva Jelka iz Šoštanja. Krajani so ponov- no zahtevali zgraditev alarm- ne naprave. Zdaj naj bi jo končno dobili, vendar bo za- enkrat odčitavanje še ročno, saj za avtomatsko ni dovolj denarja. S tem pa bodo v Za- vodnjah okrepili le obvešča- nje rizičnih skupin prebival- stva; do zgraditve šoštanjske čistilne naprave čez štiri leta. Hidrometeorološki zavod se je obvezal, da bo podatke o prekoračitvah pošiljal tudi krajanom Zavodenj. Ker so krajani menili, da so koncen- tracije žveplovega dioksida ponekod v Zavodnjah tudi višje kot na območju meril- ne naprave, bodo po novem koncentracije merili tudi z mobilno postajo, ki jo je pred nedavnim kupila Ter- moelektrarna. Bitka za zrak in vse živo v Zavodnjah se nadaljuje, žal prepočasi. Ob vseh predpi- sih in odlokih se mora še vedno sestati za vsako drob- narijo vsaj desetina pred- stavnikov različnih institucij in organizacij. Kakor da svo- jega dela brez zahtev in gro- ženj ne morejo ali ne znajo opravljati. Tako je simpto- matično, da krajani Zavo- denj še vedno zaman čakajo, da jim velenjski Zdravstveni center izda navodila o zaščiti ljudi ob kritičnih prekorači- tvah žveplovega dioksida in dimnih plinov v ozračju. BRANE PIANO Zrak Celju v preteklem tednu je dvakrat prišlo do okvare registrirnih naprav, ki beležijo onesnaženost zraka, zato nimamo podat- kov o stopnji onesnaženosti za ponedeljek 30. 1. in soboto 4. 2.1989. V dneh, ko so meritve potekale nemoteno, onesnaže- nost zraka z S02 v Celju ni presegla najvišjih dovoljenih mej. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 1989 Voda Je zlato postala y vse več naseUlh primanjkuje pitne vede Iz vodnih virov na Celjskem, zaradi dolgotrajne suše, priteče vse manj in manj pitne vode. Oskrba je zato v vseh občinah precej slabša kot v normalnih okoliščinah. Vode pri- mankuje tako v inudstriji kot tudi za široko, gospodinjsko porabo. Najhuje je v šentjurski in velenjski občini. Šentjurski vodovodni sistemi na Planini, v Prevorjah in v samem mestu ne zadoščajo več za nemoteno preskr- bo. Zato so odvisni od vode, ki priteče iz celjske in šmarske občine. V Šent- jurju zato že veljajo ukrepi II. stopnje, s katerimi prepovedujejo pranje avto- mobilov, občasno pa v nekaterih nase- ljih že odklapljajo dotok vode. V Titovem Velenju se zadnje dni prav tako soočajo z velikim pomanjka- njem vode. V nemala vseh krajevnih skupnostih zelo težko vzdržujejo nor- malno oskrbo, na robu normalnega obratovanja je osrednji vodovodni si- stem Velenje-Šoštanj. Krizno situacijo dobro rešujejo z rezervnim vodovod- nim virom v Topolšici. V ostalih občinah na celjskem ob- močju je oskrba z vodo zadovoljiva, vendar bo takšna ostala le še nekaj dni. Ob takšnem vremenu namreč pri- čakujejo velike težave pri oskrbi naj- kasneje v štirinajstih dneh._ V Slovnskih Konjicah Žički vodo- vodni sistem in vodovoda na Konjiški gori in v Polenah delujeta otežkočeno, saj je dotok vode iz izvirov vse manjši. Vse tanjši pa so tudi curki iz pip v nekaterih stanovanjih, ki so v višjih nadstropjih v Žalcu. Toda ne le zaradi pomanjkanja vode, temveč tudi zato, ker prihaja do pogostih okvar na vodo- vodnem sistemu, s katerim pokrivajo območje med Levcem in Šempetrom. Še najmanj je problemov v šmarski, laški in mozirski občini. Le v nekatere višje ležeče zaselke dovažajo pitno vo- do s cisternami. Ob koncu ponavljamo že ničkoliko- krat izpeto pesem. Da ne razpolagamo z neomejenimi količinami vode, se največkrat zavemo šele takrat, ko ta iz naših pip priteče v vse tanjših curkih. Mnogi pa niti takrat ne. VOJKO ZUPANC Ljubečna je rešila ekološki problem Od decembra dalje v obratevanju že druga čistilna naprava Decembra je začela v de- lovni organizaciji Ljubečna delovati nova čistilna na- prava za čiščenje dimnih plinov. Namenjena je zaje- manju prekomernih količin fluora, do prave veljave pa bo prišla šele v drugi polo- vici leta, ko bodo pričeli z drugo fazo prestrukturira- ne proizvodnje. Takrat se bodo namreč pri kontinu- iranem žganju izdelkov pri visokih temperaturah sproščale večje količine fluora. Prva čistilna naprava delu- je na Ljubečni že deset let in je zahodnonemške proizvod- nje, namenjena pa je čišče- nju različnih snovi, ki izhaja- jo iz proizvodnje, medtem ko druga čisti predvsem fluor. Deluje po suhem postopku, kjer je reagent apnenec in je enostavnejša za vzdrževanje kot prva. Nastala je kot plod sodelovanja med zahodno- nemško firmo Helmich in tozdom Ikon iz Kostanjevi- ce. Gre za sodelovanje, ki omogoča domačemu izvajal- cu izdelavo pretežnega dela tehnološke opreme in jo lah- ko ponudi domačim ku- pcem. Tako so v Ljubečni na osnovi dosedanjih izkušenj in sodelovanja z Ikonom sposobni ponuditi tehnolo- gijo in opremo za čiščenje dimnih plinov v opekarnah. Vendar gre pri nakupu či- stilne naprave za precejšen strošek - v Ljubečni so zanjo odšteli 700 milijonov dinar- jev zato se druge tovrstne in- dustrije zanjo težko odloča- jo. V opekarni so napravo v celoti sami financirali, do- sedanje meritve učinkovito- sti čiščenja pa kažejo, da je bila naložba upravičena. V prvih dveh mesecih obra- tovanja so ugotovili, da izha- ja le še od 0,17 do 0,9 mihgra- mov fluora, medtem ko nor- mativi dovoljujejo 5 miligra- mov na kubični meter zraka. Učinek čiščenja tako dosega od 97 do 99 odstotkov. Marca bo te rezultate meritev pre- veril še Inštitut Jožefa Štefa- na iz Ljubljane, sicer pa red- no kontrolo opravljajo sami z vso potrebno laboratorij- sko opremo in posebej zapo- slenim strokovnjakom. Od- padka iz čistilne naprave do- slej ni bilo veliko, v zadnjem mesecu približno 2 kubična metra, vendar ocenjujejo, da ga bodo lahko koristno upo- rabiU tako kot pri prvi čistil- ni napravi. Odpadek prve prodajajo kot gradbeni ma- terial, za kar imajo tudi ustrezna potrdila maribor- skega zavoda za zdravstveno varstvo. Čistilna naprava bo izred- nega pomena v drugi polovi- ci leta, ko bodo uresničili drugo fazo prestrukturira- nja. Z novo proizvodnjo bo- do namesto sedanjih dvati- soč kvadratnih metrov ploš- čic dnevno izdelali 5 tisoč kvadratov, kar jih bo uvrsti- lo med največje evropske proizvajalce. Za opremo, ki je deloma uvožena, so odšte- li 4 milijone mark, pri čemer so denar zagotovili v glav- nem sami, deloma pa raču- najo na delež republiških sredstev tako imenovanega razvojnega dinarja. Ljubeč- na se tako lahko pohvah, da je v celoti rešila ekološko vprašanje svoje proizvodnje, poslovni rezultati pa kažejo, da je njena usmeritev pra- vilna. T. C VIRN Na Ostrožnem ne bo poplav V krajevni skupnosti Ostrožno, ki zajema področ- ja Ostrožnega, Lopate, Lo- krovca in Dobrove, se neka- tere težave vlečejo že nekaj let, računajo pa, da bi jih letos končno uredili. Gre za tako imenovano »črno cesto« na Dobrovi, ki naj bi jo letos dokončali in asfaltirali vse do Šmartin- skega jezera. Uredili naj bi tudi podaljšek Čopove uUce in most na Sušnici, kar je po- vezano tudi z varnostjo peš- cev, saj je sedanja cesta zelo ozka in nevarna. Za varnejšo pot otrok v šolo pa bodo zgradih pločnik do Lopate. Ker so območje Ostrožne- ga v preteklih letih večkrat poplavljale narasle vode, so ob Sušnici že uredili beton- sko pregrado, ki naj bi ta problem rešila. Še vedno pa ni urejena na Dobrovi, kjer poplavlja Lahovniški potok. V krajevni skupnosti so pro- jekt, ki bi to uredil, že obrav- navah, zato pričakujejo, da bo Nivo kmalu začel z deli. Pri vseh teh nalogah računa- jo v največji meri na sredstva interesnih skupnosti, neka- tere naloge pa so tudi takšne, da so odvisne predvsem od prizadevnosti in prispevkov kr^anov. V krajevni skupnosti ugo- tavljajo, da z odzivom na raz- lične aktivnosti ni težav, zla- sti so prizadevni na območ- jih Lopate, Lokrovca in Do- brove, kjer so aktivna tudi gasilska društva. Na Ostrož- nem je zagnana skupina lju- di, pri čemer menijo, da bi bil lahko ta krog večji. Kraja- ni bodo tako sami urejali dve cesti na Lopati in Dobrovi, kjer bodo cesti razširih, posi- pali in pripravili do asfalta. Prispevek krajanov bo tako znašal več kot 70 odstotkov. Še večja pa bo njihova ude- ležba pri urejanju telefonije v krajevni skupnosti. Opra- vili so namreč anketo med krajani in ugotovili, da bi te- lefonski priključek želelo sto krsganov. Telefone sicer v krajevni skupnosti imajo, vendar je veliko priseljen- cev, ki bi ga še radi dobili, zato si bodo prizadevali ures- ničiti njihove želje. TC Otroci - otrokom Eden najbolj ambicioznih in zahtevnih glasbeno-scen- skih projektov Plesnega gledališča Celje - predstava Rockereta, bo svoj krst do- živela 20. 2. 1989 v Sloven- skem ljudskem gledališču v Celju. Premiera Rockerete, ki je bila predpremierno postav- ljena na oder že v času tedna otroških predstav, ima širši značaj in predstavlja huma- nitarno akcijo za pomoč otrokom z rakastimi obolenji na hematološki kliniki v Ljubljani. Pravimo, da človeška hu- manost ne pozna meja. Res? Smo vsi skupaj morda tako revni, da nam sicer dragi aparati predstavljajo nepre- mostljivo oviro, ali pa nam ni mar, kaj bo z mladimi živ- ljenji. Članom Plesnega gledaUš- ča Celje očitno ni vseeno. Svoj trud, znanje in talent bodo vložili v predstavo, ka- tere izkupiček bo namenjen v sklad za nakup prepotreb- nih instrumentov na hema- tološki kliniki. Akcija, ki bo po besedah iniciatorke Goge Stefanovič- Erjavec, dobila širši družbe- ni pomen, so poimenovaU Otroci-otrokom, da bodo po- topljena upanja spet oživela. BOJAN KRAJNC Razmišilalo In upajo v krajevni skupnosti Lju- bečna ne mine seja, da kraja- ni z svojimi pogledi ne bi bili usmerjeni v prihodnost. Če- prav jim v sedanjosti veliko stvari manjka, računajo, da jim bo vsaj prihodnost naklo- njena. Tako imajo trdne obljube, da bodo v letu 1991 začeli pospe- šeno reševati problematiko te- lefonije. V ta namen so v kra- jevni skupnosti »poštarjem« že zagotovili prostor za telefon- sko centralo s 500 priključki. Sami razmišljajo še naprej in predlagajo PTT, da na Ljubeč- ni odpre še svojo poštno izpo- stavo. Ta predlog so posredo- vali poštarjem na skupnem se- stanku. Dogovorili so se, da ga poštarji strokovno obdelajo in nanj odgovorijo v februarju. Dogovorili pa so se tudi, da bo- do že letos začeli projektirati tudi omrežje kabelsko distri- bucijskega omrežja. Tega bi začeli graditi skupaj s telefon- skim omrežjem. Upajo, da bo- do njihova razmišljanja le de- ležna podpore in reševanja v prihodnjem desetletju. MB Oživljeni Čitalniški večeri Mesec kulture v občini Mozirje so popestrili tudi z oživljenimi čitalniškimi večeri. Čitalnice so bile sprva izrazito narodno bo- drilne, pozneje pa so bile bolj družbenega pomena. Letos mineva 110 let čital- ništva v Mozirju, kjer so že sredi prejšnjega stoletja na občini uradovali v slo- venskem jeziku. V času slovenskega narodnega prebujenja je bilo v Mozir- ju močno razgibano Jcul- turno življenje. Na prvem oživljenem mozirskem Čitalniškem ve- čeru je publicist Aleksan- der Videčnik predstavil Mozirje v času narodnost- nega boja. Predstavil je slo- vensko narodno gibanje na Štajerskem in mozirsko v odnosu do skupnega na- rodnega boja. Predstavil je tudi povezavo Mozirjanov s krogom celjskih narodnih buditeljev. Osvetlil je tudi dogodke po koncu sloven- skega slogaštva, ko sta na- stala dva politična tabora. To pa je slabilo enoten na- stop. V kulturnem progra- mu sta nastopila solopevca Anica Skornšek in Leopold Urbane, ki ju je na harmo- niju spremljal Anton Acman. S Čitalniškimi večeri bo- do nadaljevali 24. februar- ja, ko bodo obravnavali de- lo Johannesa Frischaufa in njegove zasluge za sloven- sko planinstvo. Naslednja tema bo vloga književnosti v narodnem boju. Vse tri letošnje teme obravnavajo slovenski narodni boj. V Mozirju menijo, da so mlajši o njem premalo sez- nanjeni. Prihodnje leto bo- do nadaljevali s temami o kulturni dediščini: o panjskih končnicah, kuž- nih znamenjih in drugi de- diščini. BJ Komisija za podelitev nagrad »SLAVKA ŠLANDRA« pri občinski skupščini Celje RAZPISUJE v skladu z 12. členom odloka o priznanjih in nagradah občine Celje (Ur. list SRS 20/83) nagrade »SLAVKA ŠLANDRA« za leto 1989 Nagrado Slavka Šlandra lahko dobi: - posameznik - skupina posameznikov - organizacija združenega dela - družbenopolitična organizacija - druge samoupravne organizacije in skupnosti - društvo Nagrada Slavka Šlandra se podeljuje za najvišje do- sežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih življenja in dela, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda in so bili ustvarjeni v zadnjem obdobju pred podelitvijo. Nagrado Slavka Šlandra lahko prejme posameznik tudi za izredno pomembno življenjsko delo. S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka Šlandra« samoupravne organe in organizacije v or- ganizacijah združenega dela in drugih samouprav- nih organizacijah in skupnostih, družbenopolitične organizacije, društva in občane, da pošljejo predlo- ge za tiste, ki so s svojim izrednim delovanjem in ustvarjanjem pripomogli za hitrejši in vsesplošni raz- voj v svoji delovni sredini in družbenopolitični skup- nosti. Komisija bo sprejemala utemeljene predloge za po- delitev nagreade »Slavka Šlandra« za leto 1989 do vključno 15/4-1989 na naslov Skupščina občine Celje, Komisija za podelitev na- grad »Slavka Šlandra«, Trg svobode 9, 63000 Celje. Po tem roku komisija vlog ne bo upoštevala. Prosi- mo vse zainteresirane, da z vso resnostjo sodelujejo pri predlaganju za podelitev te nagrade. Komisija za nagrade »Slavka Šlandra« pri SKupščini občine Celje FINOMEHANIKA CELJE DO za projektiranje, servisiranje vzdrževanje in prodajo birotehnične in mikroračunalniške opreme Vodnikova 9, 63000 CELJE vabi k sodelovanju prodajnega referenta za delo v prodajnem salonu Celje Kocbekova 3, Celje za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komerci- alne, ekonomske ali elektrotehnične smeri - 4-5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah - poznavanje predpisov s področja Zakona o obli- gacijskih razmerjih in po možnosti poznavanje biro- tehnične in mikroračunalniške opreme. Prijave pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Fino- mehanika Celje, Vodnikova 9, 63000 CELJE. »LIKO« Industrija kovinske opreme Liboje - 63301 Petrovce Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge monter - preoblikovalec kovin II 2 delavca Pogoji: dopolnilno šolanje - tečaj (II. zahtevnostna stopnja izobrazbe, 2 meseca delovnih izkušenj, od- služen vojaški rok, zaželen izpit C kategorije) Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: »LIKO« Liboje - 63301 Petrovce. Vlog brez priloženih dokazil o iz- polnjevanju pogojev komisija ne bo obravnavala. G izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po končanem zbiranju prijav. 9. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Dejavna Glasbena šola v izvedbo številnih prireditev ob kulturnem prazniku se je vključila tudi Glasbena šola Celje. Učenci te ustanove so kot posamezniki sodelo- vali na številnih priredi- tvah, šola pa je organizi- rano pripravila nekaj prireditev. Tako so včeraj glasbeni pedagogi Marija Poznič, Mojca Zakošek, Cordana Androič, Majda Fišer, Ra- dovan Poljanšek, Brina Zupančič-Rogelj in Lidija Maletič sodelovali na osrednji občinski priredi- tvi, že popoldne pa so učenci pripravili krajši kulturni program za de- lavce SDK Celje. Glasbena šola Celje se aktivno vključuje tudi v izobraževalne programe osnovnih šol. Tako bodo danes pripravili učne ure za učence 7. in 8. razreda OŠ Slavko Slander ter za 3. in 4. razrede OŠ Veljko Vlahovič v Celju. V tej uč- ni uri bodo predstavili posamezne instrumente in seveda tudi igranje na- nje. Da se ne zapirajo sa- mo v občinske meje pove tudi podatek, da bodo pripravili poseben kul- turni program tudi za učence osnovne šole Kozje. Nasprotujejo nadaljnji gradnji Polzelanl zahtevalo prel rešitev oskrbe z voue Krajani na Polzeli odloč- no nasprotujejo vsaki na- daljnji gradnji, dokler ne bodo rešeni problemi oskr- be s pitno vodo. Krajevna skupnost že dolgo opozarja na neusklajenost med zgra- jenimi infrastrukturnimi objekti ter načrti nadalj- njih gradenj. Pripombo na to so dali tudi v osnutek iz- hodišč razvoja občine Žalec v letu 1989. Odgovore na posamezne pripombe na osnutek resolu- cije so že pripravili. V tem primeru žalski izvršni svet meni, da je treba pripombo Polzelanov upoštevati. V lo- kacijskem postopku bodo skušali ugotoviti, če je zago- tovljena ustrezna oskrba s pitno vodo za načrtovan večji odvzem. V primeru, da se letos in prihodnje leto sta- nje na Polzeli ne bo izboljša- lo, upravni organ ne bo do- volil lokacije in gradnje blo- ka na Polzeli, v sam upravni postopek pa bo vključena tu- di krajevna skupnost. Ob tem je treba zapisati, da bo letos imelo prednost v planu sisa za komunalo in ceste za- gotavljanje oskrbe z vodo v okviru namenske porabe sredstev. Takšno stališče je decembra lani zavzel tudi zbor krajevnih skupnosti žalske občinske skupščine. Kako bodo v praksi uspeli izvajati to stališče, je v naj- večji meri odvisno od pri- pravljenosti oziroma možno- sti organizacij združenega dela za poravnavanje spreje- tih obveznosti. Ob tem pa se- veda vsi skupaj računajo tu- di na združevanje dela in sredstev občanov in krajev- nih skupnosti oziroma na sa- moprispevke. Do sem seveda vse lepo in prav, vprašanje pa, kako je dolga leta potekal razvoj, v kolikšni meri je bil odvisen od pritiskov raznih občin- skih in drugih struktur, ki so se zavzemale za gradnjo šte- vilnih infrastrukturnih ob- jektov, brez tega, da bi prej uredili osnovne pogoje za to. Na veliko so v občini odpira- U nove objekte, posledice pa so vse bolj vidne. JANEZ VEDENIK Priprave na obletnico Vojniški gasilci so med pr- vimi v celjski občini opravili reden pregled dela opravlje- nega lani ter sprejeli program za letos in za prihodnje, jubi- lejno leto. Dolgoletni priza- devni predsednik Jurij Boja- novič o.tem takole pripove- duje: »Med lanskimi pomembni- mi deli je obloga garaže, kjer so naši člani opravili 930 pro- stovoljnih ur, izobraževanje in prevoz pitne vode v kraje, kjer jo je primanjkovalo. Pri tem so šoferji opravili dodatnih 320 prostovoljnih ur. Na zadnjem občnem zboru smo naše delo ocenili za dobro, sprejeli pa smo tudi program za letos ter predvsem za prihodnje leto, ko bomo slavili 110 obletnico ob- stoja. Letos želimo naše vrste pomladiti, nove člane pa tudi ustrezno usposobiti za zahtev- ne naloge. Izobraževanje bo tu- di za starejše kadre. Največ pa razmišljamo o izkoristku pod- strešnih prostorov obstoječega gasilskega doma, kjer bi do proslave radi uredili dvorano s 120 sedeži. Želja po prizidku s takšno dvorano je žal propad- la in zdai iščemo novo mož- nost, ki jo bomo tudi izkoristi- li. Otvoritev naj bi bila junija prihodnje leto. Na zadnjem občnem zboru smo že imeno- vali organizacijski odbor za pripravo proslave, ko bomo iz- dali tudi knjigo o naši dejavno- sti, ki jo s pomočjo naših čla- nov pripravlja Franjo Mauer. Do jubileja želimo dobiti tudi mlajšo žensko desetino za tek- movanja in ostalo pomoč pri delu v društvu.« T.VRABL Ob zlati poroifi boij slovesno Ivan In Cilka Pasar Iz Velikih Grahovšč skopal 50 let Ko prispeš do vrha tro- bendolskega klanca, zaviješ po novo urejeni cesti, ki po- vezuje krajevni skupnosti Breze in Vrh. Kmalu si v šentlenarski fari in odpre se nov pogled na prvi zase- lek Velikih Grahovšč, na t. i. Trate. Štiri velike kme- tije so tam. Med njima dve Oblakovi. Ustavili smo se pri zgornjih. Tu je bilo vese- lo. Ata Ivan in mama Cilka Pusar sta praznovala skup- ni jubilej - 50 let zakona. Ivan je bil doma z Male Breze pri Pusarju. Kmalu je šel iskati delo. Najprej ga je našel v trobendolskem rud- niku, kjer je delal šest let, nato pa še v Koprivnici in Rtanju v Srbiji. Na Rtanj pravzaprav oba vežejo lepi spomini. Tam sta se namreč sredi zime pred 50. leti poro- čila. Samo dve priči in muzi- kant so bih dovolj za skleni- tev njune zakonske zveze. V Rtanju sta ostala samo še nekaj mesecev. Še istega leta sta se vrnila na Cilkino do- mačijo. To sta njena starša, prej doma na Lokah, kupila. Od osmih otrok so polovico dodeliU Cilki, drugo pa sinu in tako 40 hektarski grunt prepolovili. Glavni vir do- hodka je bil gozd, pridelali pa so tudi po 80 škafov žita in preredili po osem glav ži- vine. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, vendar je eden mlad umrl. Vseh šest: Mici- ka, Anica, Tinika, Ivan, Mi- lan in Edi so jima sedaj na starost v največjo pomoč. Seveda, kolikor kdo pač zmore. Vsi razen Edija so od- šli za boljšim. Tako so rekli. Ivan celo v Nemčijo. Edi, najmlajši, ki je kmetijo prev- zel, poleg dela doma hodi v službo. Tako ata in mama še vedno morata prijeti za delo, če zdravje dopušča. Ivana daje naduha, Cilko pa ovirajo obrabljeni hrustanci. Pri Oblakovih si želijo »ta mlade«. Pa kaj, ko je v mla- dih dekletih tako malo volje do dela na zemlji. Morda pa se bo le našla katera, saj je Edi fant od fare, kot se reče. Vsi otroci se radi vračajo in to jima največ pomeni. Ob otrocih odraščajo vnuki. Teh je že deset. K njim pa se je pridružilo že pet pravnukov. Kadar pridejo vsi skupaj, sta obe hiši polni in k Oblako- vim se vrne življenje. Tako veselo in slovesno je bilo tu- di ob njuni zlati poroki, ko so se vsi, razen Ivana, ki se zara- di dela ni mogel udeležiti, zbrali ob veliki mizi. Vse so jima pripraviU otroci. Še po- sebno skrb imata Tinika in njen mož Jože s sinovoma, ki si še največkrat ukradejo čas in pridejo domov. Ob 50-letnici nista zaplesa- la, ker jima zdravje to ne do- pušča, sta pa obudila spomin na leto 1939, ko sta takore- koč sama stopila pred mati- čarja in nič ni bilo tako slo- vesno kot tokrat. . VLADO MARQT Pojdimo peš v dolino Gračnice Zveza telesnokulturnih društev občine Laško pri- pravlja akcijo Peš v dolino Gračnice kot spremljajočo manifestacijo ob pohodu, po poteh 14. divizije na Šta- jersko. K spomeniku Ilije Badovin- ca se bodo podali peš vsi ude- leženci proslave ob 45-letnici legendarnega pohoda, ki bo v nedeljo dopoldan ob 11.30 uri. Na njej bo slavnostni go- vornik Andrej Verlič, sekretar predsedstva Republiške kon- ference ZSMS. Pohodniki bodo krenili peš iz Laškega izpred Huma, iz Rimskih Toplic izpred železni- ške postaje in Zidanega mosta od cestnega mostu v dolino Gračnice. Povsod je odhod predviden ob 8. uri. Še vedno pa je čas, da se odločite za pla- ninski pohod, katerega start je v soboto ob 14. uri pri Planin- skem domu Bohor. VLADO MAROT Zaključen tečaj nege bolnika V Lažišah nad Rimskimi TopUcami se je v nedeljo zaključil teč^ nege bolnika in poškodovanca na domu, ki ga organizira Občinska organizacija Rdečega križa Laško. Tako sije tudi v tem kraju devet žena in deklet pridobilo znanje na tem pomembnem področju. Kot so povedale udeleženke, so na tečaju spoznale marsikaj novega ah drugače shšale, kako je na enostavnejši način možno streči bolnikom, če si vešč tega dela. VM Komisija za podelitev priznanj »PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCU« pri občinski skupščini Celje RAZPISUJE v skladu s 14. členom odloka o priznanjih in nagradah občine Celje (Ur. list SRS 20/83) podelitev priznanj »PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCU« za leto 1989 Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim dele- gatom (članom) v organih samoupravljanja in dru- gim delavcem, organom samoupravljanja in samou- pravnim delovnim skupinam v organizacijah združe- nega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področja razvoju samoupravljanja in delegatskih odnosov ter za druž- beno politično delo, ki prispeva k napredku sociali- stičnih samoupravnih odnosov. Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev priznanja pa še vedno izpolnjujejo: predlogi naj bodo poleg osnovnih podatkov utemeljeni: - za skupine - z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim prikazom uresničevanja zakona o združenem delu zlasti v pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov, razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za OD, urejanje odnosov med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena, samoupravnega planiranja in uresničeva- nja planskih ciljev, uresničevanje kadrovske, stano- vanjske in socialne politike itd. - s politično oceno obstoječih samoupravnih odno- sov glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vklju- čenost in aktivnost pri oblikovanju pogojev in razpo- laganju s sredstvi in rezultati dela. - la posameznika - z opredelitvijo dosedanjih funkcij in aktivnosti de- la na področju kdaj, kje in kako je naloge opravljal in izvrševal - z razlogi za podelitev priznanja, opisom kandida- tovih prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti z vidika uresničevanja Zakona o združenem delu. Komisija vabi vse OZD in druge samoupravne orga- nizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občane, da pošljejo predloge do 15/4-1989 na naslov Skupščina občine Celje, Komisija za podelitev priz- nanj »Priznanje samoupravljalcu«. Trg svobode 9, 63000 CELJE. Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala. Komisija za podelitev priznanj »Priznanje samoupravljalcu«« TOZD POKOPALIŠKA SLUŽBA Objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. Vodenja pokopališča - en delavec 2. Kamnosek - en delavec 3. Komunalni delavec na pokopališču - en delavec Pogoji: Pod 1.: - obvladan program IV. ali V. stopnje stro- kovne izobrazbe, - 2 leti delovnih izkušenj na srednje zahtevnih delih ali 1 leto na zahtevnih delih, - izpit iz varstva pri delu, - vozniško dovoljenje B kategorije Pod 2.: - obvladan program IV. stopnje strokovne izobrazbe, - 2 leti izkušešnj na srednje zahtevnih delih v stroki; Pod 3.: - nekvalificiran delavec, - 3 mesece izkušenj na enostavnih delih. in vabi k sodelovanju več mlajših, zdravih upokojencev za pogodbena dela pri pogrebnih obredih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 8. dneh na na- slov: KOMUNALA CEUE, TOZD Pokopališka služba, Po- povičeva 2, Celje. 8. STRAN - NOVI TEONIK 9. februar 1989 Kultura - zrcalo naroda? Slovenski kulturni praznik se je le- tos »pokril« s pustnimi prireditvami, a je kar prav, saj je to, kar se zadnje čase dogaja s kulturo, prava maškera- da. Delavci v kulturi so zaradi stalnega omejevanja sredstev za družbene de- javnosti opravičeno ogorčeni in neza- dovoljni, čeprav so vsi za to, da v času splošne krize delijo usodo skupaj z de- lavci v gospodarstvu. Ne morejo pa več pristajati na to, da se sredstva za kulturo bolj rigorizno omejujejo kot pa sredstva večjih potrošnikov, kate- rih prihranek bi tudi ekonomsko ne- kaj pomenil. Poleg tega kulturniki ne pristajajo na to, da se o tem, koliko denarja bomo v Sloveniji namenili za kulturo, dogovarjajo v Beogradu. S Kulturne skupnosti Slovenije so zato za letošnji praznik namesto posla- nice napisali odprto pismo javnosti prek sredstev javnega obveščanja, ki пцј bi ga prebirali tudi na vseh prosla- vah, namenjenih slovenskemu kultur- nemu prazniku. Sporočilo med dru- gim naglasa: ».. .koliko kateri narod ali družbeno- politična skupnost v državi nameni svojim šolam, kulturi in znanosti, je njegova oziroma njena stvar. Tisti, ki porabijo za te namene več kot zmore KOMENTIRAMO njihovo gospodarstvo, morajo sami nositi posledice in sami opraviti z nji- mi. To je edina prava in zdrava reform- na pot iz gospodarskih težav. Zato zah- tevamo od slovenskih delegatov v zvezni skupščini, da se dosledno rav- najo po tem načelu. Odkloniti morajo vse zakonske in druge ukrepe, ki bi omejevali slovensko šolstvo, kulturo, znanost pod raven, ki jo narekujejo potrebe in možnosti slovenske družbe. Za razvoj sleherne moderne družbe so to ključne dejavnosti. Njihov razvoj je torej naša prihodnost, naš obstoj. Slovenski kulturni delavci smo ogorčeni zavoljo stalnega omejevanja njenih materialnih temeljev. Krivice zato vidimo ne le v zveznih organih in zakonih, pač pa tudi v republiških. Za- to zahtevamo od Skupščine SR Slove- nije, da na temelju skladnega družbe- nega razvoja odmerijo kulturi tolikšna sredstva, kolikor jih zmoremo in mo- ramo odmeriti Slovenci.« Pod Kulturno skupnostjo Slovenije nato sledita podpisa Sveta za kulturo pri predsedstvu RK SZDL in republi- škega odbora sindikata delavcev v kulturi. Na ta način pa se slovenski kulturniki priključujejo tudi akciji hr- vaških sindikatov, delavcev v družbe- nih dejavnostih, ki načrtujejo izraziti svoje nezadovoljstvo z enodnevnim generalnim štrajkom. MATEJA PODJED Sooblikovati kulturo Celjski Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar, ki že več let deluje v najožjem središču mesta Celja, na Tomšičevem trgu 7, v polet- nih mesecih pa tudi v atri- ju, je kulturni utrip mesta s svojimi prireditvami, raz- govori in okroglimi mizami močno razgibal, želi pa do- seči še več. V klubu je še veliko mož- nosti za oplajanje kulturnega utripa v Celju. Mogoče je pri- pravljati glasbene, literarne, gledališke in druge predsta- ve, se dobivati na petkovih družabnih in kulturnih veče- rih tudi pozno v noč. Vendar pa si dosedanji člani in zlasti upravni odbor kluba ne dela- jo utvar, da so s prireditvami dosegli želeni cilj. Nasprot- no: želijo, da bi vsak stalni član kluba, ali pa obiskova- lec, v klubu dobil več kot bi mu lahko ponudile druge ustanove, ali pa kot bi si lah- ko zagotovil zase, s svojimi sredstvi. Zato upravni odbor naslavlja na posameznike, skupine in podjetja apel za Tomaž Jeglič, predsednik Kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar: V prostorih kluba, ki so Celjanom bolj znani pod imenom »Atrij«, bomo po- skušali v naslednjih mesecih obiskovalcem nuditi to, kar drugje ne morejo dobiti. S programsko politiko na- meravamo pritegniti čim večji krog kulturnih delav- cev in ustvarjalcev iz najra- zličnejših interesnih skupin. Logična posledica tega je vzpodbujanje ustvarjalnih, kritičnih in to različnih kul- turnih in etičnih vrednot. Skratka, s pluraUzmom idej se bomo trudili soustvarjati klimo, ki omogoča ustvarjal- nost in inovativnost. V klu- bu naj bi se v prihodnje se- stajali tudi ekologi, arhitekti, člani društva sociologov, po- litologov, zgodovinarjev itn. VZ sodelovanje, za sooblikova- nje klubskega programa, za nove ideje, želje, predloge o tem, kako izboljšati delo kluba. Avtorje zanimivih predlogov in idej vabijo na razgovor, informacije pa je mogoče dobiti na telefon 26- 808. MP Pričevanja včerajšnjega dne Pomični plakat od 1945 do 1050 na razstavi Plakat je med tistimi zvrst- mi umetnosti, ki najhitreje in najintenzivneje reagirajo na ekonomska, politična, kultur- na in ostala dogajanja v svo- jem okolju. Knjižnica Edvar- da Kardelja Celje in Muzej re- volucije sta pripravila v po- častitev kulturnega praznika razstavo z zanimivim izbo- rom političnega plakata od leta 1945 do 1950. Ti bodo na ogled v Muzeju revolucije še do 27. februarja. Zanimiva razstava obisko- valcu razgrirya plakate volilne- ga in politično mobilizacijske- ga tipa, zcyeta pa je iz posebne zbirke Knjižnice Edvarda Kar- delja v Celju. Časovno segajo plakati od leta 1945 do leta 1950, na razstavi pa so urejeni po tematiki, in sicer v štiri sklope: vohlni plakati za voli- tve 11. 11. 1945, volilni plakati za volitve 27.10.1946, politično mobilizacijski plakati za obno- vo domovine (1945-46) in iz- gradnjo socialistične družbe v prvi petletki (1947-52). In kaj je vsebina teh plaka- tov? Plakati pozivajo k prosto- voljnim delovnim akcijam, k zbiranju surovin, k realizaciji petletnega plana, k varčevanju z energijo, propagirajo zadruž- ništvo in sodobno gospodarje- nje na kmetiji itd. Plakati so polni revolucionarnih simbo- lov, delavcev v zmagovitih po- zah, plapolajočih zastav, to- varn, cest in železniških prog v gradnji ter predmetov in pri- zorov, vezanih na takratno predstavo, kako zgraditi soci- alizem. Likovna kritika je do povoj- nega politično propagandnega in mobilizacijskega plakata stroga, in mu le izjemoma priz- nava umetniško vrednost, če- prav po krivici. Zato pa so ti plakati dragoceni vir za razu- mevanje tega obdobja v naši polpretekli zgodovini. Razsta- va, obogatena z dodatnim av- tentičnim gradivom pa poma- ga obiskovalcu odgovoriti na mnoga vprašanja, ki mu jih za- stavlja naš sedanji trenutek. Med obiskovalci plakatov so bili že tedaj znani umetniki. Najbolj angažiran grafik je bil Ive Šubic s svojimi volilnimi plakati. Njegovi plakati so v značilnih črno belo rdečih ali kasneje v zelenih rjavih in mo- drih tonih. Med priznanimi imeni srečamo tudi plakate Doreta Klemenčiča, Slavka Pengova, Vita Globočnika, Maksima Sedeja, Vladimira Makuca in drugih. MP Glina je lahko kruh Keramična delavnica v Šoštanju Pri Zvezi kulturnih orga- nizacij Slovenije, kjer ima- jo za razvijanje kulturnih dejavnosti posebne odbore, so se letos lotili še enega po- dročja: oblikovanja gline. Po nekaj manjših poskusih organiziranja keramične delavnice po drugih krajih v Sloveniji, je le-ta v dneh od 30. januarja do 5. febru- arja zaživela v Šoštanju. Strokovna svetovalka za li- kovno dejavnost pri ZKOS Andreja Koblar, ki je tudi sama sodelovala skupaj s še 10 udeleženci v prvi kera- mični delavnici, ni mogla skriti zadovoljstva, da so vendarle zorah ledino v orga- niziranju in zanimanju za ne- kakšno šolo izumira oče obr- ti. »Hvaležni smo zlasti čla- nom društva šaleških likov- nikov, ki je imelo posluh za naše želje, prav tako pa tudi osnovni šoli Biba Rock, kjer so nam v kletnih prostorih pustili vrteti vretena. V Šo- štanju smo tudi drugod nale- teli na veliko gostoljubnost, ki nam je ni skalilo dejstvo, da so si morali udeleženci keramične delavnice šolnino plačati sami. Nekaterim pa je stroške pokrilo tudi dru- štvo, kjer pač ti kot likovniki delujejo. Upamo, da bomo z oblikami keramične delav- nice po izkušnjah iz Šošta- nja, še nadaljevali.« Mentorica, sicer priznana keramičarka iz Ljubljane, Dubrovka Urban, je z veliko ljubeznijo do materiala, to svoje znanje potrpežljivo prenašala na tečagnike iz raz- ličnih koncev Slovenije in različnih starosti ter predz- nanj o oblikovanju gline. »Eden izmed razlogov, da smo prišli v Šoštanj«, je deja- la ob obisku, »je bilo tudi dejstvo, da je bilo le tod na- okoli najti devet vreten, ki so nujno potrebna za obdelavo gline. Sicer pa smo začeli s čistimi osnovami: od pri- prave gline za vreteno, osnov centriranja, napotki, obliko- vanju skic, do oblikovanja določene posode na vretenu, struženja in vrtenja posod z ročajem. Z izdelki teč£Oni- kov sem zadovoljna in mar- sikoga je ta material zasvojil in se mu bo še prediral.« Polona Šušteršič in Janja Benedik sta le za hip zapu- stili vreteno in glinene vrč- ke, vaze in drugo posodo ob njem: »Res je, da te glina prevzame. Tako mehka, pri- jetna za oblikovanje je«, sta hi teh. »In če se ti kakšen iz- delek ponesreči, ga lahko zmečkaš v kepo In narediš novega! Vse, kar bova nare- dili tukaj, nama bo za okras in spomin doma. Morda pa bo komu izmed nas glina po- stala tudi kruh.« MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC Krvava svatba v SLG Slovensko ljudsko gledahšče Celje bo imelo jutri, 10. februarja premiero Krvave svatbe, španskega pesnika Federice Garcie Lorce. Uprizoritev je pripravila režiserka Barbara Hieng. Delo bomo gledah v prevodu Igorja Lampreta, uprizarja pa dogodek, ki je vezan na tradicijo (tudi folklorno), družbene kodekse in misticizem. Silovita lirična tragedija tako združuje prvine ljud- skih šeg in Lorcine lirične poezye. V vidnejših vlogah bodo nastopili: Anica Kumer, Darja Reichman kot gostja, Peter Bošt- jančič, Igor Sancin, Jana Šmid, Janez Bermež, Milada Kalezič, Ljerka Belak, Nada Božič, Mija Mencej, Zvone Agrež, Lučka Počkaj kot gostja in drugi. Lektorica je bila Nada Šumi, sceno je zasnoval Marko Krumberger, kostume Jerneja Jambrek, glasbo je napisal Gregor Strniša, koreografski delež je prispeval Andrija Laboš. Parada kulturne tvornosti Pričeli so se Kozjanski kul- turni dnevi, tokrat trinajstič zapovrstjo. Letošnja razstava šmarske kulturne tvornosti prinaša spet obilico dogod- kov vseh vrst. V letošnje Kozjanske kultur- ne dneve se je vključilo štiri- n^st krajevnih skupnosti, v dveh mesecih pa se bo zvrsti- lo okoli 40 kulturnih dogod- kov, gledaliških, glasbenih, plesnih, likovnih. Kulturni dnevi so se pričeli minuli pe- tek z otvoritvijo razstave aka- demskega sUkaija Franceta Godca iz Rogaške Slatine. Ta razstava bo v Pivnici Zdraviliš- ča na ogled do 3. marca. Konec manifestacije bo 31. marca, ko bo v Rogaški Slatini seminar za mentorje novinarske in lite- rarne dejavnosti na šolah, v Podčetrtku pa Večer sloven- skih pesmi, ko se bodo pred- stavile sekcije kulturnega dru- štva iz Bistrice ob Sotli. Vmes pa bo še marsikcy. V program Kozjanskih kul- turnih dnevov sodi tudi osred- nja občinska prireditev ob slo- venskem kulturnem prazniku. Šmarčani ga bodo obeležili v soboto zvečer v Bistrici ob Sotli, program pa so pod naslo- vom Vsi so prih^ah izobliko- vah člani kulturnega društva iz Bistrice. Jutri bodo v avli Doma kul- ture v Šmarju odprli razstavo Likovnega pedagoga Toneta Shvnika iz Rogaške Slatine, v Pivnici v Rogaški Slatini bo koncert moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Sla- tina z naslovom Slovenska umetna pesem, v Kozjem in v Lesičnem pa bo v gosteh gle- dališka skupina Bo kulturnega društva Anton Aškerc iz Šmar- ja. Odigrali bodo satirično ko- medijo Matije Logarja Kralj v časopisu. V soboto, 11. februarja bo v Rogatcu nastopila folklorna skupina s tamburaši kulturne- ga društva Rogatec, v Stojnem Selu pa bodo tega dne odigrali Molierovo komedijo Zdravnik po sili. V nedeljo, 12. februarja, bo v mali dvorani kulturnega do- ma v Šentvidu pri Grobelnem koncert mešanega pevskega zbora kulturnega društva iz Stojnega Sela. M.A. COCKTAIL _ - (Cocktail) zabavni - (637) - ★★★★ Tom Cruise nam seveda ni neznan. Nasprotno, potem ko smo ga videli v filmih »Legenda«, »Barva denarja« (g. v. Paul Newman, r. M. Scorcese), še posebno pa v uspešnici »Top Gun« (vsi filmi so dostopni v VIDEO KLUBU), nada- ljuje svojo zvezdniško pot s filmoma »Cocktail« in najno- vejšo uspešnico z D.Hoffmanom v glavni vlogi »Deževni mož« (Rainman). Film »Cocktail« sodi med boljše filme zabavnega žanra. Tokrat Tom Cruise šarmira z akrobacijami - ne z avioni - ampak za točilno mizo, kot spreten barman. Film je dina- mičen in dovolj dobro režiran, tako da mu napovedujejo večji uspeh kot »Top Gunu«. MOONWALKER_ - (The Moonwalker) - glasbeni - (636) - ★★★★ Michael Jackson, danes verjetno največja zvezda pop glasbe, se je odločil, da se bo svoji publiki predstavljal tudi skozi filmski medij. Potem, ko je posnel »Making Michael Jackson's Triller« (film je dostopen v VIDEO KLUBU), seje sedaj pojavil s še dražjim podvigom. Moonwalker je glas- beni kolaž, narejen iz starejših posnetkov Jacksonove kari- ere in dvema novima filmoma na glasbo iz albuma »Bad«. Celotna filmska upodobitev Jacksonove glasbe nedvo- umno črpa svojo prodornost iz Michaelove »paranoidne samovšečnosti« in seveda iz njegovega bogatega bančnega računa. IZDOLBLJENA KONICA - (Hollow Point) - (648) - ★★★★ Zagnana defektologinja je po naključju edina priča na sojenju proti zakrnelemu morilcu. Zaradi pomanjkanja dokazov je mori- lec izpuščen in začne se mučno in zastrašujoče maščevanje morilca nad kronsko pričo. Mlado strokovnjakinjo začne to ubijati, življenje postane prava muka, v celoti se mora posvetiti lastnemu preživetju. Še posebno domiselen in pomenljiv je razplet filma. Film je odličen triler; ves čas napet, psihloško poglobljen in motiviran. NOMADI - (Nomads) - triler - (645) - Fantastični triler o zlih duhovih, ki uzurpirao živa in mrtva človeška telesa. Film, ki je sicer dobro zgrjyen, boleha za enim, vendar pa dokaj pogostim ideološkim predsodkom: zli duhovi prevzamejo podobe alternativcev, punkerjev itd. Zak^j ravno njih ni jasno, ima pa ta izbor čisto določeno konotacijo. SEVERNA OBALA - (North Shore) - zabavni - (641) - Lahkoten in prijeten film o mladem tekmovalcu v deskanju na valovih, ki se iz amaterskih vrst prebye med n^boljše, tudi med profesionalci. V filmu navdušujejo fantastični posnetki deskanja na valovih in v vodnih tunelih. VIDEOPAEUÜDA 9. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 9 KOMENTIRAMO Pohvala Rogli z letošnjo zimsko turistič- no sezono nikakor ne more- mo biti zadovoljni, saj snega noče in noče biti. Pa ne le pri nas. V sosednjih zimsko- športnoturistično razvitih državah kot so Avstrija, Itali- ja in Francija so zagnali že pravi alarm, dogovarjajo pa se že. kako bi s fmančnimi injekcijami ali omilitvenimi ukrepi vlad preprečili tako rekoč nnančno katastrofo. Pri nas je seveda vladi kaj malo mar, kako bo z zimsko turistično sezono, ki v bistvu še sredi najboljših zimskih razmer v celoti gledano ni bi- la za uradnike kdo ve kako pomembna. Tudi zato so se žičničarji ves čas otepali z iz- gubami. Toliko bolj ponosni pa smo lahko sedaj na prizadev- ne turistične delavce na Ro- gli, ki se trudijo, dobesedno garajo in na Roglo vozijo to- ne in tone snega ter skrbijo za kolikor-toliko dobro smu- čanje. Njihovega truda se z besedami ne da opisati, to- da če bi vsepovsod živeli ta- ko prizadevni ljudje, danes prav^gotovo ne bi imeli toli- ko problemov kot jih ima- mo. Ob tem se seveda po- stavlja vprašanje, zakaj v na- ših zimskošportnih središčih še niso zadovoljivo oprem- ljeni s snežnimi topovi. Pre- pričan sem, da bi takšen top navsezadnje bil cenejši kot tisoče ur dela pri prevažanju snega, pa četudi umetni sneg ni tako primeren za rekre- ativno smučanje. Na smučišču pri Slovenj Gradcu, pod Kopami, se jim je letos snežni top še kako obrestoval, saj lahko tam pri- rej^ o celo FIS tekme, snega pa je seveda več kot na Ko- pah. V vsakem primeru pa lahko prizadevnim ljudem na naši Rogli le čestitamo in jih občudujemo. JANEZ VEDENIK V Žalcu tudi vstopnina za maškare Lahko zasohnlkl odločalo, kal se ho đogalalo ¥ đmžhonlh ohlektih? Prejšnjo soboto je različ- ne pustne prireditve in ma- škarade obiskalo zares zelo veliko našemljenih ljudi. Morda celo več kot bi kdo pričakoval glede na te hude čase. Za svojevrstno prese- nečenje pa so tokrat poskr- beli v hotelu Golding v Žal- cu. Maškaram so namreč za- računavali po star milijon vstopnine. Odveč je poudar- jati, da gre za posebno ino- vacijo, kajti takšnega pri- mera celo najstarejši ljudje ne pomnijo. Strokovne službe Hmeza- dove delovne organizacije Gostinstvo-turizem imajo iz- redno veliko strokovnega dela in kot vse kaže so spoz- nale, da se jim ne splača več ukvarjati s tem, kakšna glas- ba bo igrala v njihovih go- stinskih lokalih. Te stvari zdaj za njih ureja zasebnik, ki se ukvarja s tem poslom. Vodja hotela je lahko v sobo- to zvečer le nemočno gledal, ko mu je posrednik glasbene skupine Pop design naročil, da mora zapreti vse vhode. Njegovi honorarno zaposleni delaci, ki so pobirali vstopni- no, pa so svoje delo temeljito opravili. Glasbena skupina, ki nas bo celo zastopala na jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije, naj bi do- bila določen delež od vstop- nine. Ta delež pa bi bil seve- da večji, če bo več prodanih kart. In vstopnino so, kot smo že zapisali, zahtevali tu- di od maškar. Pa ne le od maškar. Celo od tistih, ki so hoteli kaj popiti le v bistroju. Zgodilo se je pač tako, da je mnogo gostov, ki so bih na- menjeni v hotel, odšlo v so- sednjo Namo, ki je bila nabi- to polna, ansambel, ki niti slučajno nima ambicij po evrovizijskem nastopu, pa je goste zabaval do štirih zju- traj. Bodoče zvezde sloven- ske estrade so v hotelu priče- le svoj nastop ob devetih zvečer in ga sklenile ob enih zjutraj. V skladu s pogodbo seveda. Vem, da imajo strokovnja- ki gostinstva in turizma bolj pomembne probleme kot te, da se ukvarjajo z glasbo. Vem pa tudi to, da je prav od nje mnogokrat odvisna do- hodkovna uspešnost kakšne prireditve. Žal mi je le zapo- slenih v hotelu, ki bi bili pri- pravljeni več delati, če bi imeli več obiska. Res pa je tudi to, da je marsikdo prišel na maškarado in vplačal vstopnino tudi zato, ker uži- va ob gledanju maškar. V no- benem primeru pa vsaj po mojem ne bi smeli več meša- ti družbenih in zasebnih in- teresov. Krajši konec vedno na žalost potegnejo tisti, ki nisoi pri koritu. JANEZ VEDENIK Pri Jezerniku imajo jezerce Začetki turistične kmetlle na Kmicl pri Lučah Posebnost nove zgornje- savinjske turistične kmeti- je »Jezernik«, na Krnici pri Lučah, je 70 krat 50 metrov veliko naravno jezerce v ko- tanji pod domačijo. Jezerce vzdržuje talna voda, ki pod- zemeljsko doteka in izteka iz njega proti bližnji grapi, kjer pride prečiščena na po- vršje. V jezercu so krapi, ščuke in kleni. »Najbolj navdušeni ribiči si vzamejo kar precej časa za to razvedrilo«, je po- vedal turistični kmet Franc Špeh, Jezernikov. Z ženo Francko sta lanskega junija v svoje apartmaje sprejela prve goste. »S poskusnim sprejemom prvih gostov smo bili kar zar dovoljni.« Domačijo so zače- li preurejati v lep kmečki penzion v letu 1982. »Takrat nam je zadruga dala turistič- ni kredit. Najprej smo obno- vih spodnje bivalne prosto- re. Potem smo gradili vsako leto, kolikor smo pač zmo- gh.« Za apartmaje so se odlo- čili, ker imajo na kmetiji ve- liko ostalega dela. »Z apart- maji nudimo gostom stano- vanje, kuhinjo, pa zajtrk ali večerjo. Kakor gostje želijo.« Devet ležišč imajo, tri sobe s tremi posteljami. Vsaka so- ba ima lastne sanitarije. Jezernikovo kmetijo na 570 metrih odlikuje lepa le- ga. Tudi sami radi živijo na tem koščku svojega sveta. Devetinpetdesetega so se sem preselili z najvišje kme- tije na Lučkem, s 1163 me- trov višine. Na njihovo turi- stično kmetijo, ki je kilome- ter polagoma navkreber z glavne ceste, opozarja pri Rogačkem mostu lesen kaži- pot z lipovim listom. Do Luč je dva in pol kilometra. Pred Jezernikovino kipijo pod ne- bo iglasti gozdovi, ki jim sle- di skalovje Raduhe. Za do- mačijo, ki je na majhnem pruhu, pa je Jezernikovo je- zerce. Pri jezercu, pa tudi drugod okrog hiše, so za go- ste postavih klopi. Pozimi je jezerce zaledenelo in po sre- brni površini se drsa in igra hokej bližnja otročad. Špe- hova bi sprejemala goste tu- di pozimi, vendar v Lučah ni vlečnicein»>Ko ta bo, bo tudi možnost zimskega turizma. Takrat bo pozimi več go- stov.« Julijski turistični krst so Špebovi, po domače Jezemikovi s Krnice. pri Špehovih imeli z gosti iz Opatije in Portoroža. »Gosti so se prijetno počutili in uži- vali naravo. Obiskovali so Rogatec, Raduho, Logarsko. Z dopusta so se vračali zado- voljni.'« Gostje so prišh s po- sredovanjem Kompasa, ne- katere je napotila tudi zadru- ga. Na Silvestrovo so priča- kovali novo leto z desetimi gosti iz Reke. Ena od gostij je v »Knjigo pritožb in po- hval« zapisala: Super. Prvi julijski gost iz Opatije je za- pisal, da odhaja po 10 dneh bivanja ves zadovoljen. Voj- vodinska zdravniška družina je zapisala, da so »preko njih odkrili lepote teh krajev in dobroto teh ljudi«. Drugi, da so se počutili kot doma. Vsi po vrsti hvalijo hrano. V Lu- čah so povedali, da, si novi turistični začetniki, Špehovi, posebno prizadevajo za do- bro počutje gostov. Tudi svoj sicer skromen prospekt imajo. Turistični kmetiji gre 8 hektarov obdelovalne zem- lje, pašniki, nekaj kamnitega sveta in gozdovi. Jezerniko- va, oziroma Špehova kmetija je usmerjena v vzrejo ple- menske živine. »Največ se ukvarjamo z živinorejo in gozdarstvom. V hlevu ima- mo od 25 do 30 glav živine. Šest je krav, ostalo so ple- menske telice sive pasme« je povedal Špeh. Šest prašičev redijo za domače potrebe. »Z odkupnimi cenami smo ne- zadovoljni. Trenutno je cena mleka zelo nizka in neekono- mična. Tako je gospodarje- nje v tej smeri težko«. Zanimalo me je, kako pri hiši usklajujejo obe, turistič- no in kmetijsko dejavnost: »Žena dela v hiši in kuhinji, jaz pa pri živini, na travnikih, pri košnji in tako si pomaga- va.« Domov sta prišla osnov- nošolca Marko in Tomaž: »Upamo, da bo kdo od njiju nasledil našo kmetijo in to peljal naprej.« Gostoljubnega Franca Špeha sem za konec pobaral, če mu je bilo kdaj žal, da so se odločili za turizem. Z naji- nim popoldanskim pogovo- rom sem dobil vtis, daje nad turistično dejavnostjo nav- dušen in da to počne tudi s precejšnjo mero idealizma. Zanimajo ga tudi izkušnje drugih, želi se izpopolnjeva- ti. Pravi, da je za oceno umetnosti njihove turistične odločitve še preuranjeno. Si- cer pa: »Upamo, da bo ste- klo. V turizmu zmeraj vidim perspektivo. Mesta so vse bolj onesnažena in ljudje vedno bolj potrebujejo mir, svež zrak in neokrnjeno na- ravo«. Upajmo tudi da bodo zgornjesavinjske turistične poslovalnice v domače do- bro pripeljale na te idilične kmetije več gostov, kot pa jih odpeljejo iz doline. BRANE JERANKO Pojdite z nami v Šentjur! »Mladi Šentjurčani si po svojih sposobnostih prizade- vamo za razvoj domačega kraja. Ne samo, da raziskuje- mo preteklost. Radi bi poka- zah tudi naše kulturno zgo- dovinske znamenitosti. Za- vedamo se, da je Šentjur z okolico kljub neštetim na- ravnim lepotam in znameni- tostim ljudem v Sloveniji še premalo poznan. Zlasti zato smo se mladi odločili usta- noviti turistični krožek in preko njega obveščati širšo javnost o možnostih oddiha. Tako bi padel kakšen dinar tudi v občinsko blagajno.« To so mladi napisali za uvod v raziskovalno dejav- nost z naslovom Pojdite z na- mi v Šentjur. V tej nalogi so opisali zgodovino Šentjurja, posebno pozornost namenili znamenitemu Rifniku in se- veda rodbini skladateljev Ipavcev. Brošura, ki so jo ob tej priložnosti izdali, je opremljena tudi z mnogimi fotografijami, profesor Zo- ran Vudler pa jo ocenjuje kot zelo kakovostno in po njego- vem mnenju je na nivoju kakšne srednješolske matu- ritetne naloge. Z njim se po- vsem strinjamo in tudi zato lahko le pohvalimo učenke turističnega in zgodovinske- ga krožka Tanjo Uzar, Anito Hvaleč in Andrejo Gradič, pa tudi mentorici Jožico Krajnčan in Slavico Cokle. Pri nastajanju te zanimive naloge so sodelovah tudi de- lavci osnovne Šole Franja Malgaja Marjan Gradišnik, Mimica Obrez in Simona Ko- khč, tajnica šentjurske vzgojnoizobraževalne orga- nizacije Danica Gahč, Irena Erjavec iz Skupščine občine Šentjur, Pavh Jančič, Tatja- na Cmok, vodja občinske matične knjižnice, Nada Močnik in člani krožkov na šoh. Znani slogan, da smo turi- zem ljudje, prav gotovo poz- na večina Slovencev. Toliko bolj veseli smo lahko zato, ker je na šolah celjskega ob- močja vedno več pozornosti namenjene tudi turistični dejavnosti. Jasno nam mora biti, da se tudi tovrstna vzgo- ja začne že od najbolj rosnih let. JANEZ VEDENIK Malo zvezdic številčnost gostinskih lo- kalov na število prebival- cev v občini Mozirje precej presega republiško pov- prečje. Po nekaj letnem pre- moru je osebna komisija Savinjsko-šaleške gospo- darske zbornice znova oce- njevala gostinske lokale v mozirski in velenjski ob- čini. V mozirski občini so pode- lili pet zvezdic penzionu Ra- duha Emike Selišnik v Lu- čah, po štiri zvezdice pa go- stišču Trobelj-Filač v Gor- njem gradu, Atelšek na Reči- ci ob Savinji, Ani Orešnik z Ljubnega in Merxovemu Turistu v Mozirju. Komisija bo odslej vsakoletno prever- jala ali kakovost lokalov ustreza oceni. V ocenjevanju je sodelova- lo vseh 19 družbenih loka- lov, od 39 zasebnikov pa le 14. Polne penzione ponujajo le v treh gostiščih, ki so hkrati tudi boljše kakovov- sti. Hrano je mogoče naročiti v 22 lokaUh. Med družbeni- mi bifeji, v ocenjevanju so sodelovali le vsi družbeni lo- kah, se jih je kar 6 uvrstilo v najnižjo kategorijo. O oce- njevanju so bili gostinci ob- veščeni in so se najprej oce- nili na posebnih anketah sami. Dolgoročno naj bi se po mnenju komisije v mozirski občini omejili na odpiranje penzionov in zavrli številčno rast bifejev. Mozirska občina je že sprejela davčne olajša- ve za kakovostne lokale. BJ Planinski tabor na Smohorju Planinski društvi iz Gor- nje Radgone in Laškega sta med zimskimi počitnicami organizirali pionirski in ci- cibanov planinski tabor. V okviru pionirskega pla- ninskega tabora so izvedli pohode na Malic, Gozdnik, Kotnikovo domačijo. Kal in Mrzlico. Planinsko šolo so iz- vedli po programu Planin- ske zveze Slovenije in jo obogatili še z barvnimi dia- pozitivi. Gost tabora je bil Ernest Stakles, ki je prika- zal delovanje gorske reševal- ne službe, izvedli pa so tudi praktično vajo pri imobiliza- ciji poškodovane noge v go- rah. Ob koncu tabora so na- redili preizkus znanja pla- ninske šole. Na tem taboru je sodelova- lo 19 učencev iz Gornje Rad- gone, Radenc, Laškega in Celja. Uspel pa je tudi prvi Cicibanov tabor. Cicibani so odšh na pohod na Šmohor in Malic ter se seznanili z osno- vami obnašanja v planinah. Tabora so vodili prizadev- ni Elica Koševič, Jože, Ko- vač, Tone Košir, Lidija Škra- bar in planinci iz Gornje Radgone. Restavracija MADRUGADA Celje Stanetova ulica Do poletja je še daleč. A nič zato. Poletje prihaja k vam! Restavracija MADRUGADA pripravlja od 13. do 18. februarja TEDEN DALMATINSKE KUHINJE Med pokušanjem obmorskih specialitet in pristnih dalmatinskih vin, vas bo zabavala klapa Zadar. Rezervirajte si prostor na telefonsko številko 26-555 ali osebno. Vonj poletja in morja sredi zime - v restavraciji MADRUGADA! Obenem vam sporočamo, da že sprejemamo rezervacije za praznovanje dneva žena. Od torka, 7. 3. do sobote, 11. 3. živa glasba! 10. STRAN - NOVI TEONIK 9. februar 1989 KOMENTIRAMO Najmanj izbire imajo potrošnilci Mlekarji bijejo plat zvona. In ne samo mlekarji. Glasni so rejci, še glasnejši potroš- niki, vsak pa se skuša znajti, kakor se pač ve in zna. Največ iznajdljivosti je za- slediti v jugoslovanskih mle- karnah. Namesto, da bi vzpodbujali proizvodnjo mleka in povečevali mlečno čredo, se rajši odločajo za uvoz mleka in mleka v pra- hu. Mlečni prah pretopijo v mleko in oskrba tržišča je zagotovljena, v blag^nah pa zaradi nižjih stroškov ostaja- jo denarci, akumulativna sposobnost teh mlekarn je bistveno večja kot v Slove- niji. Domače mlekarne iščejo izhode drugod. Bodisi v last- ni trgovini, npr. v Mariboru prodajo večino mleka in mlečnih proizvodov v last- nih trgovinah, to pa pomeni denar na roko in hitrejši obrat kapitala. Ljubljančani se skušajo znajti s pomočjo nekaj milijard iz samo- upravne skupnosti za pospe- ševanje hrane in oskrbo pre- bivalstva. Pomurje namesto konzumnega mleka proizvaja otroške in druge mlečne proizvode, katerih cena je bližja realnim stro- škom. V celjski mlekarni je delež konzumnega mleka precejšen in če so prodajne cene nižje kot odkupne, kot je bilo še pred kratkim, po- tem se vsaka računica konča z negativnim izidom. Rejci so bolj ali manj po- stavljeni pred dejstvo. Od- kupne cene so določene, stroški proizvodnje bolj ah manj tudi in le od njihove dobre volje, navezanosti na zemljo in nemoči, da od da- nes do jutri prenehajo z mlečno proizvodnjo, je bila odvisna dokaj stalna oddaja mleka. A tudi med rejci so izjeme. Pred kratkim, ko so bile odkupne cene višje kot prodajne, so nekateri izumili tole: kupovah so navadno mleko in ga vozili v zbiralni- ce. Pač po načelu: znajdi se. In potrošniki? Ostajajo pravzaprav brez alternativ. Kupiti mleko ah ga ne kupiti - edino med tem lahko izbi- rajo! IRENA JELEN-BAŠA IVlieicarji ne vidijo izhoda Dvajset lltrev mlelia za buteljko vina Zaščitna cena mleka za prizvajalca znaša že dober mesec 978 dinarjev. V Mle- karni v Arji vasi trdijo, da jih je liter navadnega mle- ka stal januarja 1200 dinar- jev. Realna cena bi po nji- hovi oceni inorala znašati 2000 dinarjev in ker takšna ni, ustvarjajo pri vsakem li- tru mleka 800 dinarjev iz- gube. Poleg zaščitne cene proiz- vajalcem morajo v Mlekarni plačati 7 odstotkov še orga- nizatorju proizvodnje, rej- cem pa še doplačilo za kvali- teto. Na policah trgovin je bi- lo mleko še pred dnevi po 870 dinarjev, v Mlekarni so zanj dobili 830 dinarjev. »Vsak si lahko izračuna, da pri tej matematiki ni dohod- ka,« pravijo v Mlekarni. V Arji vasi so pričakovali, da se bodo razmere februarja izboljšale. Toda nove cene konzumnega mleka znašajo za Mlekarno 1034 dinarjev, to pa je manj, kot znašajo stroški, položaj pa je po nji- hovi oceni brezizhoden. Za celjsko mlekarno je specifič- no še to, da proizvajajo veli- ke količine konzumnega mleka. Okrog 45 tisoč htrov dnevno ga ponudijo kup- cem, toda potrebe so precej višje - okrog 70 tisoč litrov dnevno. V Mlekarni proiz- vodnjo konzumnega mleka zavestno zmanjšujejo, kar povzroča hudo kri med po- trošniki, toda sicer so rdeče številke neizogibne. Realna cena, ki bi pokrivala stroške, bi bila 2000 dinarjev, ocenju- jejo v Mlekarni. V zadnjih dneh so se v Arji vasi spet obrnili na samo- upravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane po posameznih obči- nah z namenom, da jim po- magajo pokrivati stroške in zagotoviti vsaj takšno oskr- bo tržišča kot lani. Trenutne razmere v mle- karstvu je član kolektivnega poslovodnega organa Alojz Kampuš ocenil takole: »Pri- šli smo na rob obstoja, ne izmišljamo si problemov, ampak dejansko ne vidimo več pametnega izhoda. Edi- no Slovenija je lani proiz- vodnjo mleka obdržala na določeni ravni, proizvodnjo je celo še povečala, druge re- publike pa rešujejo oskrbo z uvozom mleka in mlečnega prahu. Naša republika je tu- di edina, ki nagrajuje higien- sko neoporečnost mleka, del denarja za to pa gre tudi iz našega žepa. Slovensko mle- ko je zaradi tega dražje za 30 odstotkov. Ostale republike, ki ne vzpodbujajo proizvod- nje ter higienske neoporeč- nosti, kljub vsemu dvigujejo cene na raven slovenskih. Zavod za ekonomiko pri Kmetijskem inštitutu Slo- venije je izračunal januar- ske stroške pri proizvodnji mleka. Liter mleka stane na kmetijah 1462 dinarjev, na družbenih posestvih pa 1661 dinarjev. V Mlekarni v Arji vasi se za- vedamo, da je interes kup- cev poceni mleko. Za pri- merjavo naj povem tole: za 20 litrov mleka dobite butelj- ko poprečno dobrega vina. Pred Novim letom je buteljk zmanjkalo in ni res, da slo- venski kupec nima denarja za to, da bi plačal mleko po realni ceni.« IRENA JELEN-BAŠA Albin Piki Jože Vedenik Sašo Hropot ; Več ico znaš, več veijaš Pri Kmetijski zadrugi Sa- vinjska dolina so v teh zim- skih mesecih pripravili vr- sto izobraževalnih tečajev, med njimi pa tudi začetni tečaj nemškega jezika. Tega so pripravili skupaj z De- lavsko univerzo Žalec. Več o tečaju smo pisali že v prejšnji številki našega tednika, danes pa si preberi- te še nekaj mnenj tečaj- nikov. Albin Piki: »V programu izobraževalnih tečajev za kmete je tečaj nemškega je- zika prijetna novost. Pripra- vila ga je naša Temeljna za- družna organizacija, obisku- je pa nas ga 36 mladih kme- tov. To je seveda šele začetni tečaj, prilagojen odraslim slušateljem.« Jože Vedenik: »Upam, da se bom na tečaju, ki bo trajal do konca marca, naučil vsaj nek^ pogovornega jezika. Tako se bom lažje znašel, če bo treba v sosednjo Avstrijo po keikšne rezervne dele za naše kmetijske stroje. Kot nam je dejala profesorica Karmen Lesar, ki nas uči, je ta metoda učenja nova.« Sašo Hropot: »Obiskujem tretji letnik srednje kmetij- ske šole v Celju. Tam se učim angleščino, tuk^ pa bi si rad pridobil še nekaj os- nov nemščine. Do tujih jezi- kov imam veselje, v Nemčiji pa imamo tudi sorodnike, ki jih včasih obiščem in z nekaj znanja nemščine se bom v tujini počutil manj izgub- ljenega.« T. TAVČAR . oicroviteiji izleta na morje so znani Prejšnji teden smo obja- vili prvi kupon za 17. izlet 100 kmečkih žensk na mor- je, danes objavljamo dru- gega. Zal se mnoge kmetice niso držale našega navodila in so kupone že poslale, čeprav brez dodatnih številk, ki šele bodo objavljene. Seveda teh prehitro prispelih kuponov ne bomo upoštevali. Potreb- no je nekaj strpnosti in čez štiri tedne bomo začeli spre- jemati kupone s številkami od 1-4 ah z enim rezervnim kuponom, za eno manjkajo- čo številko. Pokrovitelji izleta so: LB - Splošna banka СеЦе, Kme- tijska zadruga Laško, SOZD Merx, Hmezad - Agrina Ža- lec, KK Šentjur - TOZD TOK in TOZD Klavnica, ZKZ Mozirje in HRAM kmetijstvo in trgovina Šrnaije. Še pred temi glavnimi po- krovitelji pa so pomoč oblju- bili KIL Liboje, Vrtnarstvo Medlog, Janko Melanšek Ža- lec, Aero Celje, ansambel Mi- ra Klinca iz Liboj, oktet Stu- denček, harmonikarja Janko Mogu in Miran Čretnik, ča- rovnik Jani Jaušovc iz Pe- trovč ter Izletnik Celje. Pot je znana: Celje - Lucija pri Portorožu - Piran - Lipica - Celje. Odpotujemo 31. mar- ca, vračamo pa se 1. aprila. Žrebanje številnih potnic za naš 17. izlet bomo opravili javno v prostorih uredništva Novi tednik - Radio Celje. Takrat bomo izbrah po obči- nah celjskega območja na- slednje število potnic: iz celj- ske občine 10, šentjurske 23, šmarske 18, laške 13, konji- ške 8, velenjske 5, mozirske 10 in žalske 13. Za konec sporočila ob dru- gem kuponu pa še delček iz pisma Ane Žlaus iz Loč pri Smartnem v Rožni dolini: »Že več kot deset let poši- ljam kupone za vaš izlet, vendar z vami še nisem bila. Sem kmečka žena in mati petih otrok, ki še resnično ni videla morja. Prosim, da bi enkrat organizirah podoben izlet in bi si vse plačale same. Rada bi videla moije.« Tudi o tem že razmišljamo! Suša še ne ogroža posevkov Po lanski suhi zimi so mnogi napovedovali in pričakovali zimo z debelo snežno odejo. Toda narava dela po svoje, strokovnja- ki Kmetijskega inštituta pa ocenjujejo, da pomanj- kanje snega in dežja še ne ogroža jesenskih posev- kov. Opozarjajo pa, naj kmetje ne napajajo živine z vodo iz potokov, če niso narejene analize o kvalite- ti vode. V zadnjih treh mesecih je padlo samo 15 do 20 odstot- kov normalne količine pa- davin. Najmanj padavin je bilo v Sloveniji na Vipav- skem; namesto 420 litrov na kvadratni meter je padlo samo 30 litrov, kar je le 7 odstotkov od dolgoletne- ga poprečja. Sicer pa vre- menoslovci vedo povedati, da so bile v preteklosti še bolj suhe zime, kot je letoš- rxja, npr. leta 75. Na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani so pojasnili, da tokratno sušno obdobje povzroča precej preglavic pri oskrbi z vodo, zlasti pri парадапји živine, menyo pa, da pomanjkanje pada- vin zaenkrat še ne ogroža jesenskih posevkov. Opo- zarjajo pa strokovryaki zla- sti tiste kmete, ki парцјајо živino z vodo iz potokov. Zaradi onesnažeiija svetu- jejo, da vodo najprej pre- gledajo ustrezne instituci- je, kajti sicer lahko pride do okužbe živine in tudi do okužbe mleka. IRENA JELEN-BAŠA Drag semenski krompir Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine je določila cene semenskega krompirja. Grosistična cena, to je cena za zadruge, je 5400 dinarjev, prva množitev 4620 dinarjev in dru- ga množitev 3840 dinarjev. Po koliko bodo semenski krompir plačali kmetje kooperantje, je odvisno od marže zadruge in dogovorov znotríy nje. Po gro- sistični ceni prodajajo krompir v 30-kilogramskih vrečah. Drobnoprodajne cene, ki ve- lico predvsem za vrtičkarje, krompir pa je na voljo v pet in deset kilogramskih vrečah, znašajo 6860 dinarjev, prva množitev 5870 dinarjev in dru- ga množitev 4890 dinarjev. Takšne cene so veljale janu- arja. Nekateri zagovaij^o še višje cene semenskega krom- pirja, drugi so proti, čigava bo obveljala , pa se bo pokazalo še ta mesec. I. BASA Stara mehanizacija je pritegnila Pred nekaj meseci so v te- meljni zadružni organizaci- ji v Petrovčah odprli novo kmetijsko preskrbo, v njej pa poleg nove mehanizacije ponujajo edini v Sloveniji tudi rabljeno kmetijsko me- hanizacijo. Zanimanje za te cenejše kmetijske stroje je veliko, povpraševanje presega po- nudbo, več o tem pa je pove- dal vodja prodajalne Janez Šumak: »Trgovina je bila prvotno namenjena našemu ožjemu območju, toda semkaj priha- jajo ljudje od vsepovsod. Trenutno ponujamo poleg nove mehanizacije пекгу sta- rih traktorjev, kosilnice, na- kladalko, trosilce gnoja, ima- mo pa tudi spisek ponudni- kov, kjer bi se dalo kupiti še kakšen stroj. Po dosedanjih izkušnjah se kmetje zanima- jo največ za nakup starih traktorjev. Mehanizacije, ki jo kmetje pripeljejo, tukaj ne poprav- Foto: EDI MASNEC ljamo, prodamo takšno, kot jo dobimo. Pri strojih, vred- nih do 10 milijonov, znaša naša marža 6 odstotkov, če je stroj vreden več kot 10 mili- jonov, je marža 5 odstotkov. Če blaga v 60 dneh ne proda- mo, znižamo ceno za 20 od- stotkov oziroma stroj vrne- mo lastniku. Za n^up rab- ljene mehanizacije trenutno še ne ponujamo kreditov, bomo pa še letos nekaj ukre- nili tudi na tem področju. IRENA JELEN-BAŠA 9. februar 1989 NOVI TEONIK ~ STRAN 11 Izlet 100 kmečkih žensk na morje Spet ste 'začeli objavljati kupone za vaš izlet 100 kmečkih žensk na morje. Že sedemkrat sem imela skrb, da sem zbirala kupone in vam jih poslala, a zaman. Za mene kot starejšo žensko je to kar naporno. Ob tem pa se sliši: trikrat sem že bila na tem izletu in še bom šla. Ali pa: kaj je me- ni za morje, saj se ga vsako leto naužijem na dopustu, na izlet grem, da se za dva dni poceni preživim. Vaš izlet se mi zdi kakor, da bi mati ime- la deset otrok; enega bi oskr- bela z vsemi dobrotami, dru- gih devet pa bi pustila od revščine umret. Lahko si mi- shte, kako preživimo ta dva dni prijavljene, a ne pokli- cane. Pravih kmečkih gospodinj (in starih čez 60 let) je bore malo. Kar je mlajše generaci- je so večinoma vse gospodi- nje v službah (ah pa možje) in imajo tam priložnost za iz- lete, ki jih organizirajo v vseh tovarnah. Le kmečke starostne upokojenke nima- mo te možnosti. Verjemite mi, da bi bilo veliko manj prijavljenih, če bi organizira- li izlet na kakšno živinorej- sko farmo, ker bi to zanimalo samo prave kmetice. Ne zamerite, da vam poši- ljam to pismo v imenu več prizadetih kmečkih žena. Kljub temu, da me nočete s seboj na izlet, ker sem pač že stara, bom ostala vaša zve- sta bralka, saj je v Novem tedniku mnogo lepega napi- sanega. Pismo ni podpisano Dvanajst let sem upala in kar dvanajstkrat poslala ku- pone za izlet, a nisem imela sreče. Če bo še trinajstič ta- ko, ne potrebujem več časo- pisa. FANIKA B. Šentjur Uredništvo: Takšna in podobna pisma prih^^o v našo redakcijo vsako leto pred zelo popular- nim izletom 100 kmečkih žensk na morje. Glede na število prijavljenih (lani 1785) je mest v avtobusih, ki peljejo na morje, pravzaprav zelo malo. Lani je torej osta- ■ lo razočaranih 1685 žensk, ki so skrbno izrezovale kupone in jih poslale v naše uredni- štvo. Približno toliko razoča- ranih bo, žal, tudi letos. Tudi takšnih kot Fanika B., ki po- šiljajo kupone dvanajst in več let. Pravila igre so v tem primeru pač takšna, da odlo- ča žreb - torej sreča. Starost ne igra nobene vloge, kot nam očita nepodpisana bral- ka, saj je na izletu praviloma več starejših kot mlajših. Ker je očitkov ob izbiri srečnih potnic vsako leto precej, se v redakciji še pose- bej potrudimo, da je žreba- nje popolnoma pošteno. Za- to so v komisiji, ki nadzoruje žrebanje, tudi kmečke žene (lani štiri). Prav tako hrani- mo spiske potnic z vseh prejšnjih izletov in vsako, ki je bila mogoče izžrebana, pa je že bila na izletu, izločimo. Doslej je z nami (na šest- najstih izletih) odšlo na mor- je 1600 kmečkih žensk. Veh- ko, a hkrati tudi malo, če to primerjamo s številom pri- javljenih vsako leto ali pa, če računamo, daje na Celjskem nekajkrat toliko žensk, ki ži- vijo na kmetijah. Zato se v redakciji že nekaj časa pogovarjamo o zamisli, da bi enkrat peljali na morje na primer 500 žensk. Žal tega zaenkrat organizacijsko še ne zmoremo izpeljati. Še enkrat: Božič z ognjemetom Ivanka U. in Marija K. se prepirata zaradi veselja in pokanja na sveti večer. Zelo sta si različni; Ivanka je pre- srečna, da se lahko toliko let po vojni sveti večer dostojno proslavi, Mariji pa to očitno ni všeč, čeprav ñe kritizira norenja in pokanja na Silve- strovo ah ob pustovanju, sa- mo sveti večer jo moti. Me- nim, da je to čista zloba. MIRA GREŠNIK Celje S tem pismom se dopiso- vanje okrog »Božiča z ognje- metom« vleče že cel mesec. Marija K. bi imela raje praz- novanje po starem, iz časov, ko uradna pohtika ni prizna- vala tega praznika, Ivanki in Mariji pa je všeč, da je Božič (v prvi vrsti kot družinski praznik in del tradicije) le postal nekoliko bolj »ura- den« in da je našel pot tudi na televizijo in radio. Prizna- vanje cerkvenih praznikov seveda še zdaleč ne pomeni, da se Cerkev vmešava v dr- žavne zadeve, pač pa gre le za priznavanje neke tradicije in običajev, ki jih ni mogoče kar tako izkoreniniti, saj so se prenašale iz roda v rod dolga stoletja. Vsak ima, seveda, lahko svoje mnenje; lahko mu je praznovanje Božiča všeč, lahko pa mu ni. In to svoje mnenje lahko tudi pove. Me- nimo, da smo v naši rubriki dali dovolj možnosti, da po- vedo svoje mnenje obe stra- ni, zato s tem pismom pole- miko okrog Božiča zaključu- jemo. Uredništvo Dnevi zbranosti v Logarski dolini Mladi iz vseh koncev Slo- venije, ki smo se zbrali v dneh med zimskimi počit- nicami v Domu sester Logar, smo začutili, kako nam manjka oznanjevalcev vere v sedanjem kriznem času. Že ob prihodu smo bih deležni gostoljubja, v takem vzdušju pa je potekalo tudi naše bi- vanje. Prišh pa smo zato, da bi nekaj počitnic posvetili Bogu, bližnjemu in sebi, ter se s tem odpovedali počitni- cam, smučanju in obiskom. Prav in potrebno je, da v le- tih odraščanja bogatimo du- hovno kulturo svojega srca. Prva tesnoba pričakovanja se je kmalu sprostila v veselo pesem, ki smo jo zapeli ob kitari. V sproščenem vzduš- ju smo se hitro spoznah in se zbrano vživeli v dneve du- hovnosti. Vsak dan smo po- zorno poslušah predavanja duhovnih voditeljev, ki so nam predstavili globoke vi- dike srečanja s sočlovekom, problemom pričevanja vere v svetu, s koreninami naše vernosti ter z naravo pod skupnim geslom: »Iščite, ljubite in pričujte!« Ob posamezni temi smo ime- li enourno premišljevanje (meditacijo) v tihoti. Nato smo se zbrali po skupinah, kjer smo se pogovarjali o te- mi dneva. V tem času smo doživljali najlepše trenutke, saj smo drug drugega oboga- tih, si izmenjavah izkušnje in predloge. Odkrivah smo, da naše pričevanje vere ni brez smisla, da nismo slučajno vr- ženi v ta svet, ampak da se moramo truditi, da bo svet postal eno v ljubezni. Spoz- nali smo, da smo poklicani vsak na svoj način sporočiti človeštvu učlovečenje Boga v Mariji, njegovo vstajenje in bivanje med nami. Ljudem drugačnega prepričanja mo- ramo biti predvsem zgled v dejanjih, samo besede več- krat nič ne pomagajo. To upanje moramo mi, ki smo spoznali besede večnega živ- ljenja, prinašati v svet, ki je poln sovraštva, preganjanja, zločinov, lakote, obupa, osamljenosti in pomanjka- nja moralnih vrednot. Novo življenje moramo začeti žive- ti z ljudmi, ki so nam najbliž- ji - v šoh, na delovnem me- stu, v družini, župniji in skupnosti. Tudi za nas je prišel čas slovesa, čas prisrčnih želja, stiskov rok in obljub, da se zopet srečamo na dneh du- hovne zbranosti polni novih idej in predlogov za pričeva- nje vere v sodobnem svetu. Tako smo se ob zvokih kita- re, zasneženih vrhovih Sa- vinjskih Alp in krasoti zale- denelega slapa Rinke poglo- bili v veri in poskušali najti rešitve za probleme, ki težijo mladi rod v današnjem času. Obenem se iz srca zahva- ljujem sestri Štefki Logar, sestram v Domu, duhovnim voditeljem Bernardu iz Ruš, Tinetu iz Ljubnega ob Savi- nji ter Branetu iz Polzele, vsem, ki so nam omogočili brezskrbno bivanje na dne- vih zbranosti. MARKO SINKOVIČ PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju boste v tem tednu gledali lirično tragedijo Federica Garcie Lorce Krvava svatba. Drevi ob pol osmih bo predpremiera za abonma četr- tek, jutri, prav tako ob pol osmih zvečer bo premiema pred- stava, v soboto, 11. februaija pa bodo uprizorili Krvavo svatbo za abonma sobota večerni; tudi sobotna predstava bo ob 19.30 uri. V ponedeljek, 13. februarja bodo v celjskem gledališču igrali TV Sneguljčico ob 15.30 uri za II. šolski in ob 17.30 uri za III. šolski. V torek, 14. februarja ob 11. uri za VII. mladinski in ob 19.30 uri za abonma torek in izven bodo uprizorili Krvavo svatbo, v sredo ob 19. uri pa Medejo Daneta Zajca za V. mladinski in izven, v sredo dopoldan pa bodo na dveh predsta- vah, ob 10. in ob 12. uri s TV Sneguljčico gostovah v Domu II. žalskega tabora v Žalcu. V kulturnem domu Zarja Tmovlje bo jutri ob 11. uri premi- ema uprizoritev mladinske komedije Žarka Petana Metka in Janko. Predstavo bodo izvedh člani mladinske gledališke sku- pine Zarje in učenci osnovne šole Егадја Vrunča. Zvečer ob 19. uri pa bo v Zaiji koncert popularnih melodij Pihalnega orkestra štorskih železaijev iz Štor. V kulturnem domu v Šentjurju bodo jutri ob 18. uri uprizo- rili komedijo - parodijo Marte Mastnak »Vrnitev v Piiradiž«. Nastopih bosta humoristična skupina in vokalno instrumen- talna skupina »Stres«, ki delujeta pri občinski konferenci ZSMS Šentjur. Mesec kulture v občini Mozirje: V Galeriji v Mozirju bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo svetopisemskih interpretacij v оЏи Gorana Horvata. Razstava bo na ogled do 5. marca. V soboto, 11. februarja bo v kulturnem domu na Ljubnem ob 18. uri slavnostna otvoritev »Meseca kulture« s podelitvijo priznaiy, v kulturnem programu pa bo nastopu moški pevski zbor »Lesna« Slovenj Gradec. Gledahška skupina prosvetnega društva iz Nove Štifte bo v nedeljo, 12. februarja gostovala v Solčavi in v Lučah s kome- dijo Novaka Novaka Gugalnik. Ob 11.30 uri bodo nastopih v kulturnem domu v Solčavi, ob 15. uri pa v kulturnem domu v Lučah. V delavskem domu v Nazarjah bo v nedeljo, 12. februaija ob 15. uri koncert moškega in mešanega pevskega zbora prosvet- nega društva iz Rečice ob Savinji. V dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo danes ob 18. uri svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podeUtvijo Napotnikovih priznanj. V soboto, 11. februarja pa bo v glasbeni šoli koncert komor- nega ansambla Slovenicum, ki mu dirigira Uroš Lajovic. Kot soUsta bosta na koncertu nastopila violinista Darko Linarič in Romeo Drucker ter sopranistka Norina Radovan, koncert pa se bo pričel ob 19.30 uri. V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri ob pol osmih zvečer koncert moškega pevskega zbora zdravihšča, pripravili pa so ga ob slovenskem kulturnem prazniku. V Piv- nici pa si lahko ogledate tudi razstavo del Franceta Godca. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 19. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri bodo sodelovah moški pevski zbor domačega kultumo-umetni- škega društva Kajuh, recitatorji mladinskega kulturnega dru- štva dobmske osnovne šole ter mešani pevski zbor Aero iz Celja. V Zdravilišču v Laškem bo jutri ob 18. uri slavnostna prire- ditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika s podeU- tvijo priznanj in nagrad. V kulturnem programu bodo nasto- pih: plesni orkester železničarske godbe iz Zidanega mosta, godba na pihala Laško, moški pevski zbor Papimičar Jagnje- nica ter folklorna skupina kulturno prosvetnega društva Anton Tane iz Магца Gradca. V domu II. žalskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek, 13. februarja ob 19.30 uri osrednja proslava ob slovenskem kultur- nem prazniku, v programu pa bodo sodelovah gledališče Tone Gufar iz Jesenic s predstavo Valček Toreadorjev. V čistihiici Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju bo jutri ob 17. uri pogovor s pisateljem Dragom Jančarjem, ki ga skupno organizirata knjižnica in celjsko Slavistično društvo. V kiyiznici pa si lahko ogledate do 20. februćirja razstavo »Faksimihrane izdaje starih knjig in rokopisov«. V domu Svobode Gaberje v Celju bo jutri ob 18. uri koncert tamburaškega in harmonikarskega orkestra, ki delujeta v okviru DPD Svobode ter gostov, Moškega pevskega zbora KUD Ljubečna. V telovadnici osnovne šole na Frankolovem bo v nedelo, 12. februarja ob pol devetih dopoldne koncert, na katerem bodo sodelovah mladinski pevski zbor osnovne šole in moški pevski zbor prosvetnega društva Anton Bezenšek iz Frankolo- vega ter pihalna godba KUD Ljubečna. V kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini bo v nede- ljo, 12. februarja ob 16. uri »Večer slovenskih ljudskih običa- jev«, ki jih bodo prikazaM člani domačega prosvetnega društva Dominik Hriberšek. Na osnovni šoli Frana Krajnca na Polulab v Celju bo od ponedeljka, 13. do srede, 15. februarja ukovna delavnica na temo karikatura, ki jo organizira DPD Svoboda Zagrad, men- tor pa bo karikaturist Lenart Horvatič. V KLjUBu mladinskega kulturnega centra v СеЏи bo drevi ob pol osmih projekcija video filma Živi in pusti umreti, jutri se bo ob 21.30 uri pričel koncert skupine Kud Idioti iz РгЦја, v soboto, 11. februaija pa bo v KLjUBu plesni večer. V domu kulture v Šoštanju bo jutri ob 19.30 uri promocijski koncert Franca Korbaija »Slovenske narodne pesmi za tro- bento«. Na koncertu bodo sodelovah tudi harmonikar Darko Pire, pianist Srečko Mihelčič in pevka Magda Koren ter dram- ski igralec Janez Škof. V avli kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah bodo jutri ob pol osmih zvečer odprli razstavo akvarelov slikarja Antona Slivnika iz Rogaške Slatine. V programu ob odprtju bo nasto- pil moški pevski zbor KUD Anton Aškerc iz Šmaija. Razstava bo odprta do 18. februarja. V Likovnem salonu v Celju si lahko do konca meseca ogle- date razstavo »Celjski gledahški plakat«, v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa bo do 25. februaija odprta razstava »Politični plakat«. Do konca februarja sta v prostorih sozda REK v Titovem Velenju na ogled dve likovni razstavi. V avh sedeža sozda v Titovem Velenju razstavljajo svoje akvarele Bruno Levaci, Jože Polajnko mlajši, Beno Artnak in Branko Duh, umetniki amaterji, sicer pa člani likovne sekcije, ki deluje v Tovami avtomobilov Maribor. S samostojno razstavo pa se v REK-ovi Tiskarni predstavlja z olji Arpad Salamon, član Šaleških likov- nikov iz Titovega Velenja. Razstavi sta na ogled vsak delovnik med šesto in štirinajsto uro. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 1989 Foteljaši v Golovcu Ne vemo kakšna je bila nacionalna struktura na sobotnem pustovanju v Golovcu, saj se je večina obiskovalcev skrivala za maskami, zagotovo pa vemo, da miting foteljašev ni prav nič zmotil izrednega vzdušja. Sicer pa tudi v Golovcu ni manjkćdo čarovnic, kitajcev, klovnov pa tudi izvirna košuta se je zrinila v pisano druščino mask. Ples čarovnic čarovnice na metlah, kotalkah, na raketi, takšne in drugačne je bilo moč videti na čarovniškem plesu na Dobrni. V prepolnem zdraviliškem hotelu pa je bilo sicer videti več mask, ki sicer s čarovništvom nimajo kaj opraviti, dajejo pa veselje ob prazniku kakršen je Pust. Direktno iz Amerike je z polnim kovčkom penzije obiskal prireditev na Dobrni tudi oče Janez Stanovnik. Proglasili so Vrbensko republiko Vse manj je dobrih pustovanj, ugotavljamo zadnja leta. To pa ne drži za Vrbje pri Žalcu. Tam so namreč na pusta znova uresničili svojo izvirno zamisel in proglasili Vrbensko republiko. Ob vstopu v vas so postavih carine, kjer je bila obvezna menjava dinarjev, mark ali dolarjev v konvertibilne Vrbize. Državljanom republike je govoril predsednik republike, kije na duhovit način prika2:al odnose Vrbenčanov s prebivalci bližnjih krajev in omenil tradicijo praznovanja pusta v Vrbju. Ker v Vrbju nočejo in nočejo zgraditi vrtca, so pustne seme svetovale, naj se prebivalke in prebivalci Vrbja ne odločijo za naraščaj. Kdo bo pazil na otroke, katerega porod so prikazali kar na cesti (na sliki). Miting v Šoštanju V Šoštanju letos niso priredili ne pustnega karnevala, ne maškarade, temveč pustni miting, na katerem so ustanoviU Šaleško demokratično pustno stranko. Ob tej priliki niso klevetali preteklo- sti, temveč - izhajajoč iz svethh zgledov lanskih mitingov z juga države - pogumno napovedovali prihodnost. V sprevodu od gasilskega doma v center Šoštanja so sodelovali godba na pihala Zarja, člani Turističnega društva - ki je miting tudi pripravilo - in harmonikaši šoštanjske Svobode, za to priložnost preoblečeni v narodnozabavno skupino Sestre Potočnik. Štiritisočglavi množici je bil miting všeč, najbolj pa nekaterim Titovovelenjčanom, ki že dolga leta zagovarjajo trditev, da je Titovo Velenje mrliško mestece. Republika Radeče na mitingu v Laškem Delavci Pivovarne Laško so se sprva kar malce otepah transparentov, ki so jih dobih na pusta dan od društva maškar iz Radeč. Toda, ker hec mora biti, so se priključili slavju, kakršnega tam ne pomnijo. Vendar pa so imeli oblast v rokah le nekaj minut, saj se je Radečanom zelo mudilo. Zastrupiti z nedelom so morah tudi zdraviUške delavce, prebivalce Rimskih Toplic in navsezadnje tudi domačine, ki so miting skrbno načrtovali, pripravljah in navsezadnje tudi izvedli na pusta dan popoldne. Prosto za šolarje šolarji iz Laškega so se odločili, da se na najbolj nori dan v letu ne bodo učili. Naredili so si kulturni dan, izdelali kulturne maske, pa še sonček jih ie grel, da je bilo veselje popolno. g. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 13 All Angela po sami irmasii buči strada In zmrzuie? »M/Hifa If rest, ena pa v lame. Tako M bilo, će M prišla w našo hišo,-' pravita olona snaha In sin »Kaj bo ženska z objavo v časopisu pridobila?« S tem vprašanjem sta me na Centru za socialno delo v Celju sprejela direktor centra Branko But in soci- alna delavka z bogatimi iz- kušnjami Helena Skoporec. »Veste, naše stališče je, naj bi o intimnih človeških medosebnih stikih in sporih ne pisali, saj so to stvari, ki niso nikomur nič mar*Pra- viloma takšno pisanje tudi slabo vpliva na prizadete.« Opozorilo je tehtno, ven- dar je v našem primeru žal tako, da s pisanjem ne more- mo več nič poslabšati. Tako hudo je že v odnosih med materjo in sinovo družino. Mati, 84 letna Angela Hro- vat iz Prožinske vasi, živi osamljena v mrazu in umaza- niji, brez vode in elektrike, brez človeške topline, v raz- padajočem "cesarstvu miši v hiši, nemenjeni za rušenje. Njen sin živi z družino v hiši, za katero Angela pravi, da je njen dom. Zato tudi ne mara v noben drug dom. A v ta dom je ne marajo. Za vse na svetu ne. »Midva v rest, ona pa v jamo. Tako bi bilo, če bi prišla v našo hišo«, pravita njena snaha in sin. Na široko je mogoče mora- lizirati o tej človeški stiski. O odnosih med starši in otro- ci, o tem, da je mati mati, pa kakršna že je. A življenje je nekaj drugega kot besede in morala ima več obrazov. Ni, da bi si zatiskah oči. Je to življenje? s kolegom sva se dvakrat odpeljala mimo velike razpa- da oče hiše, preden sva v tretje verjela ljudem, da v njej živi Angela Hrovat. Velike razpoke v zidovih, razbite šipe v oknih, dimnik toliko da še stoji, nobenega dima, nikakršnega znaka življenja. Še vedno prepriča- na, da nisva prišla prav, sva vseeno trkala in klicala. In doklicala Angelo. Kar nekaj časa je trajalo, da nama je odprla vrata. V plašču, roka- vicah, z volneno ruto na gla- vi, s copati na nogah. Skozi zapuščen, razpadajoč in umazan prostor, ki se mu ne vidi več, čemu je včasih slu- žil n^u je povabila v svojo »sobo«. Bolj trezno kot bi lahko sama, je njeno bivališ- če opisala komisija osnovne organizacije Rdečega križa iz Štor, v kateri so bih tudi predstavniki kreyevne skup- nosti. Centra za socialno de- lo in Občinskega odbora Rdečega križa Celje: »Ob ogledu je bilo ugotov- ljeno, da Angela Hrovat biva v življenjsko nevzdržnih raz- merah. Nima možnosti ogre- vanja, ker sta štedilnik in na- peljava dotrajana. Okna ne tesnijo in so samo enojna, vrata se ne zapirajo in so opr- ta z lopato. Sanitarije so ne- primerne, za hišo, brez vrat. Električni priključek je od- klopljen. Nima vode. Nima primernega pohištva, ne odeje, ne posode. Tla so lese- na, dotrajana, z luknjami, ki so jih izglodale miši. Obglo- dane so tudi stene. Horvato- va si zaradi slabega zdrav- stvenega stanja in neoprem- Ijenosti z osnovno gospo- dinjsko premičnino ni spo- sobna sama pripravljati dnevnih obrokov. Povedala je, da že dva dni ni ničesar jedla. Opaziti je bilo, da je bila premražena, vsa se je tresla. Ta prostor že več let ni bil kurjen.« »Le poglejte. Na stare dni v takem živim,« nama je ta- krat pokazala svojo revščino. V resnici niti njena ni. Od človeka, za katerega je vča- sih delala in dobivala hrano, je. Jože Sivka hiše ne vzdr- žuje, saj je namenjena ruše- nju. Angele pa iz nje tudi ne more nagnati, ali kot lepše rečemo - ji dati odpoved. Njeno edino bogastvo je po- stelja z odejami. »Do desetih sem v njej, da me malo greje. Pa sem včasih vstajala ob pol štirih, da sem poskrbela za živino in odšla na trg.« Ti- stega dne je imela tudi pol hleba kruha. Dan prej ga je kupila. Za cel teden bo mo- ral zadoščati. Star kruh je zdrav, pravi in obljubiti sem ji morala, da bom v bodoče jedla samo star kruh. Tako človek ostane zdrav. Angela vseeno ni zdrava. V bolnišnicah je kar redna obiskovalka. »V tem mrazu zbohm,« pravi. Mene bi po- bralo. V manj kot eni uri ni- sem mogla kljub rokavicam napisati niti besedice več, noge v tophh škornjih so mi odmrle, kolega, ki ni ravno razvajenec, pa jo je lepo pro- sil, da se raje pogovarjamo zunaj, pred hišo. Mary mrzlo je bilo. Angela pa od tam noče. Noče v domsko oskrbo, ki so ji jo socialni delavci že več- krat preskrbeh, noče nika- mor, razen k sinu. »V dom ne grem, ker imam dom. Sama sem si ga pripravila.« Ko je sin ponudil, da ji preuredi garažo, ni bilo za to: »V gara- ži naj bom, ko sem hišo po- magala zidati?« Mraza, košč- ka kruha na dan in za pri- boljšek juhice v gostilni (»Dobro juho mi dajo«) se je v šestnajstih letih, ki jih pre- življa v stari hiši ob cesti, kot kaže navadila. Sliši se grobo, a k^ mi vemo, kaj je za An- gelo dobro? Za Angelo, ne za našo mirno vest. Pustite nas v miru Angela ima sina, edinca. Navezana je bila nanj, stro- kovnjaki pravijo, da celo pretirano. O njem še danes govori samo lepo. O njegovi ženi - vse najslabše. Preden sva se odpravila k njima, sem vedela, da imata že vse- ga dovolj, da sta socialno de- lavko prosila, naj jih vendar pustijo živeti v miru. Da ma- tere ne mar^o v hišo, piše v zapisniku Centra za social- no delo: »Kakršna koh najina ob- ljuba, da bi prevzela skrb za mamo, je nesmiselna. Že sa- ma misel na to, da bi bila v najinem domu in da bi bila dnevno izpostavljena očit- kom, zmerjanju in podobno me tako potre in razburi, da za ves dan nisem sposobna za nobeno opravilo. Vem le to, da bi se v primeru, da se mama vrne domov, sama ta- koj znašla v bolnici v Voj- niku. Tudi sam sem močno osla- bel ob tej nesreči (izgubila sta starejšega sina) in tudi jaz nimam več v sebi moči, da bi bil izpostavljen kakršnim koli napadom s strani mame. Za letošnjo zimo sem ji sku- šal pomagati s tem, da bi ji pripeljal drva, ki sem jih že nažagal, pa jih mama ni hote- la sprejeti...« V pogovoru, ki boli, pove- sta še več. Da se z materjo ne da živeti, da bi oba končala v restu, ona pa v jami, da je vsa leta zahtevala, da sin na- žene . svojo ženo, da je en grunt že pognala, zdaj bi ra- da še drugega, da... Veliko, veliko hudega. Skupaj so ži- veli deset let in nabralo se je. »Prej sem bila mlada in sem potrpela,« pravi snaha, »se- daj pa ne morem več.« Ne, v hišo je ne bi sprejela za vse na svetu. Nasproti hi- še je velika garaža, z vodo in elektriko, tudi dimnik je v njej. Dala bi se urediti. Am- pak sedaj le še pod pogojem. Mati mora podpisati darilno pogodbo in z njo izročiti sinu svojo polovico grunta. En sam hrib ga je, vsega 5 hek- tarjev. Ampak zakaj bi še to izgubili? Izkušnje imajo sla- be. Nekoč je mati že prodala najboljši travnik. En travnik dvakrat. Drugemu, opehar- jenemu kupcu je sin vrnil denar. Da je vsega zmožna, pravi snaha. Le stežka sem sinu namenila besede, da je pa kljub vsemu njegova ma- ti. »Ja, mati,« je v odgovor zmajal z glavo. Nič več. Ne vem, kaj si misli ob pozivih z vseh koncev in krajev, naj se njegovo srce omehča, po- stane človeško in sposobno odpuščanja, ob vprašanjih, ah mu je res vseeno, kako njegova lastna mati počasi umira od lakote in mraza v tuji hiši. Ne vem, če razmi- šlja o starem pregovoru: »Oče sina do praga, sin očeta čez prag«. Ne vem! Videla pa sem, da ne vidi rešitve, da se je vdal v usodo. Korenine segaio globoko v davnem, skupaj prežive- tem desetletju so korenine današnjih bolečin in Angeh- ne osamljenosti. Živeh so v stari, sedaj že podrti hiši. Mati v najlepši sobi, sin z družino v majhnem, skromnem prostorčku. Za- menjati ni hotela. Hotela je le, da sin ženo pusti. Po pr- vih skupnih mesecih sta obupala in za osem mesecev odšla od hiše. Pa nista imela kam in sta se vrnila. V prepi- re, očitke, napade. Mati in snaha govorita druga o drugi skoraj z istimi besedami »Slaba gospodinja je bila, hodila naokoh, nič ni poma- gala, še kuhala nil. Cel svet nima slabše ženske...« So- sed je modro ocenil, da dve hudi ženski nista za vkup. »Zd^j je boljše, ko sta nara- zen.« Pa saj vemo, da še pri nsóbolj dobrosrčnih zlepa ne gre. Mladi in stari pač niso za skupaj. Zaradi Angeline starosti in onemoglosti se večini ljudi > Včeraj sem ga kupila. Za cel teden ga bo.* zdi prav, da bi pozabili na vse hudo. Pozabiti je težko, spremeniti se še težje. Tri le- ta že trajajo pregovarjanja oziroma reševanje problema Angela Hrovat. Socialna služba. Rdeči križ, krajevna skupnost, vsi bi radi poma- gali. Zastonj. Angela v dom upokojencev noče, do soh- darnostnega stanovanja ni upravičena, ker je lastnica polovice posestva, kupili bi ji štedilnik, pa ga menda ne bi kurila, s sosedsko pomoč- jo je težko, saj je do ljudi ne- zaupljiva. Ko je nedavno bila v bolnišnici, sosedje tega ni- so vedeli in so vdrli, da vidi- jo, kaj je z njo. Angela je pre- pričana, da so to naredili, da bi ji pokradli skromno imet- je. S hrano, ki sojo prinašah, ni bila zadovoljna: »Prinesli so špinačo in krompir, sku- paj zmešano. Bi vi to jedh? Stran sem vrgla.« Da bi ji otroci nosili hrano iz šole? Vse bi bilo mrzlo. Celo na pranje perila so misUli. Soci- alno bi dalo naročilnico za pranje v zaporih. Ampak kdo bo iskal umazano perilo po hiši? Ne, Angela ni za no- beno rešitev, ki ji jo ponuja- jo. Hoče k sinu v njegovo hi- šo, v »svoj dom«. Sprva leta, sedaj meseci in dnevi minevajo. Angela je prepuščena sama sebi, one- mogla, vse starejša in manj odporna. »Boga je, boga, pa se ne da pomagati, če noče v dom, je rekel 87 letni sosed Gregor Kroflič. Strada in zmrzuje po sami trmasti buči.« Ne vem, če je to trma. An- gela ve, kaj hoče. Ko mije ob slovesu stiskala roko, je po- navljala samo eno: »Napiši- te, kako se mi godi. Tako na- pišite, da me bodo morah vzeti k sebi.« Pa ne bo tale zapis nič pomagal. Tako bo z njim, kot z vsem drugim, kar so doslej skušah narediti za Angelo: »Lahko narediš vse in še več, rezultat pa bo še vedno enak ničli.« Po besedah Branka Buta je Angela Hrovat žal na dnu piramide. Tiste, ki ponazarja ljudi in našo pomoč. Na vrhu je večina, ki si pomaga sama. Potem so tisti, ki iščejo po- moč pri prijateljih, sorodni- kih, nato tisti, ki iščejo po- moč v različnih službah, in- stitucijah. Šele potem so ti- sti, ki potrebujejo čisto po- sebno pomoč socialne služ- be. In na dnu, najmanjši del, je nerešljiv. Vzroki so različ- ni. Tudi to je v življenju tre- ba sprejeti. MILENA B. POKLIČ Foto: EDI MASNEC Hišo, kjer živi Angela, bodo porušili - če se ne bo prej sama. V njej ni ne vode ne elektrike, ogrevati nima s čim. Šipe so razbite, tla in stene so oglodale miši. Postelja je edini prostor, kjer si labko Angela vsaj malce ogreje premrle kosti. u. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 1981 Dragi prllatelji! Ne vem, ali imajo tudi na drugih šolah takšne težave kot so jih opisali v uvodu svojega glasila člani novinar- skega krožka na vitanjski šoli. Pravijo, daje zelo malo učencev pripravljenih sodelovati pri nastajaiiju glasila, ki so mu dali ime Izpod zelenega Pohorja. Očitno imajo tudi drugje težave, vsaj če sodim po tem, koliko glasil zaide tudi na mojo mizo. V zadnjem času so se izkazali le še šolarji iz Bistrice ob Sotli, od drugod pa o glasilih ni ne duha ne sluha. Morda pa jih imate, le da ste jih skrbno zaklenili v predale, da jih kdo ne vidi. Na dan z njimi, da se bo videlo, kako pridni ste! Vaša Tanja IMamica mora sama domov Ko se mamica pozno ponoči vrača iz službe, doživlja mnoge čudne pripetljaje. Nekoč je našla ježa. Dala ga je v sosedovo hišo in qutraj so opazili, da imajo ne- povabljenega gosta. Takrat še ni- so vedeh, kdo jim ga je podta- knil. Naredü jim je kar precejš- цјо škodo, saj je hotel na prosto in je spraskal steno. Nikoli ne bi izvedeh, kdo jim je podtaknil je- ža, če se mamica ne bi sama zago- vorila. Nekaj večerov kasneje je na poti iz službe v gozdu opazila svetlikajoče se pošast. Ni vedela, kaj je in drugo jutro je šla v gozd pogledat, kaj je videla. Na njeno začudenje je na tistem mestu stal le trhel štor, ki seje ponoči svetil. Nekoč se je vračala domov in slišala, da pri sosedih na skednju ličkajo koruzo. Rada bi se jim pridružila, vendar kar tako nepo- vabljena ni hotela priti. Zato je izklopila luč, da so bili na sked- nju v popolni temi. Gospodar je hotel ugotoviti, kdo je nepridi- prav in je v temi zgrmel v dva metra globok jašek, po katerem so spuščah seno za živino. Konč- no so se tudi drugi rešili teme in odkrili storilca, ki ni bil nihče drug kot moja mamica. Ker sem ji v nagajivosti precej podobna, mi nikoli ne zameri. IVICA TANJŠEK, 8.Г. OŠ Vera Slander Polzela Kako je lepo oblečena! Bila je nedelja. Zelo sem se dolgočasila. Zato sem se odpravi- la na sprehod. Tudi brat je šel z mano in skupaj sva odšla proti igrišču. Med potjo sva se pogo- varjala o modi. Bratje kar naprej govoril, da so mu všeč hlače iz žameta in da bo očku rekel, naj mu jih kupi. Jaz pa sem vztrajala, da so kavbojke lepše. In tako je prišlo do prepira. Kar naenkrat pa se je brat zastrmel v neko žen- sko. Bil je čisto trd. Res, ženska je bila lepa, oblečena je bila v bel pulover in kavbojke, na nogah je imela bele čevlje, postavo pa je poudarjal bel pas. Roko sta ji krasili zapestnici: ena je bila be- la, druga modra. Bratje še vedno strmel za njo. Ko pa je izginila za drevesom, je rekel: »Joj, kako je lepo oblečena!« »No, si videl,« sem mu rekla, »da so lepše hlače iz jeansa kakor iz žameta.« »Res je,« je brat priznal čez nekaj časa. Odločil se je, da bo očku sveto- val, naj mu raje kupi kavbojke. Ko sva se vračala proti domu, je še enkrat zavzdihnil: »Joj, kako je bila lepo oblečena!« VANJA POKLEKA, 6. r. oŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki Zmanjkalo Je luči Večer je bU. Midva z bratom sva igrala karte. Nekaj minut sva igrala, nato pa je zmanjkalo elek- trike. Tako sva se ustrašila, da nama je zlezlo srce v hlače. Ma- mica je šla po svečo. Večer je hitro minu. ALOJZ ZAVŠEK, 3. r. oš Primož Trubar Laško Ulovili smo prašiča, da ga bomo zaklali. DAMJAN IDVOR- JAN, 3. r. OŠ Stranice. Pogum hitro izgine s prijatelji smo bili v gozdu. Pogovarjali smo se o divjih praši- čih in o tem, kako bi ulovih divjo svinjo. Vsi smo bili zelo pogum- ni. Nabirali smo kostanj in nena- doma mi je padla na glavo kosta- njeva jezica. Zavpil sem: »Divja svinja!« Prijatelji so se mi smeja- li. Nič več nisem bil tako pogu- men kot v pogovoru. MARKO BREZENŠEK, 4. r. oŠ Edvard Kardelj Slovenske Konjice MoJa najljubša igrača Moja najljubša igrača je punč- ka. Dobila sem jo za rojstni dan od mamice in ateka. Ime ji je Ni- na. V prostem času se igram z njo. Igrava se vrtec. Jaz sem mama, Nina pa otrok. Nosim jo na sprehod, skuham ji čokoleš- nik in jo nahranim, potem pa jo kopam in previjam. Ko je sita in umita, jo dam spat. Pokrijem jo z odejico, s katero sem bila pokri- ta, ko sem bila dojenček. Nina ima veliko mojih oblek, hlač in plenic. Mamica pa ji je skvačkala copatke, da jo ne zebe v noge. Kadar je Nina bolna jo peljem k zdravniku. Vsako noč spi pri meni v postelji. Kadar mi je hu- do, stisnem Nino k sebi in ona me razume. Imam še druge igra- če, a tako rada nimam nobene. KATJA RUŽNIK, 4. r. oŠ Boris Vinter Zreče Preiskus znanja Prvo uro smo imeli spoznava- nje narave in družbe. Tekmovali smo učenci med seboj. Razdelili smo se v dve skupini. Vprašanja smo si izmishli iz snovi, ki smo se jo naučili v tretjem razredu. Veli- ko vprašanj smo postavili o tem, kako se orientiramo v naravi. Ti- sta skupina, ki je spraševala, je bila bolj dobre volje. Na koncu smo se dogovorüi, da bomo na- daljeveili naslednji dan. KATJA VODIŠEK, 3. r. oš Primož Trubar Laško Knjiga, moja prijateljica Dolgčas. Ne vem, kaj naj poč- nem. Pogledam skozi okno in vi- dim, da se že mrači, pa se mi ne ljubi iti ven. Hodim po sobi in ne vem, kaj sploh hočem. Ustavim se pred polico, na kateri ležijo knjige. Na njih se že nabira prah, kar pomeni, da jih že dolgo ni nihče vzel v roke. Vzamem knji- go, ki pripoveduje o deklici He- idi, ki je živela pri dedku na Pla- nini. Začnem jo listati in gledati ilustracije, nato pa še brati. Pre- berem pet strani, ko me mami pokliče k večerji. Rečem ji, da takoj pridem, vendar ne grem, saj se mi zdi knjiga tako zanimi- va, da ne morem prenehati z bra- njem. »Urška, večerja bo mrzla!« me še enkrat pokhče mama. Res odhitim, saj me kliče že drugič in se odločim, da bom z branjem nadaljevala po večerji, le umila se bom še prej. URŠKA TOMŠIČ, 8. r. OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec Neko praznovanje Rojstni dan! Lep dan, toda... Že dva dni prej smo se vneto pri- pravljali na ta dogodek. Mami je bila že prejšnji dan čisto živčna. Ko me je vprašala, koliko je po- vabljenih, sem mislila, da bo po- norela, saj sem kar v tri dni rekla nemogočo številko. »Potem pa pojdi v trgovino in kupi 20 koka- kol!« mije rekla. »Le. če mi poso- diš svoje kolo,« sem odgovorila. Mami seje kar smejala, toda njen smeh je bil že na meji histerije. Zadevo s kokakolo je uredil oči, ki je šel z avtom in kupil vse potrebno in mamici rekel, da ne bi rad. da bi končala v^. JidamiciL je ves dan ležala z obkladkom na glavi. Ne želim si več takšnih pri- prav na rojstni dan. Bile so prav zoprne. MARJETKA PODBREGAR, 7. r. OŠ Bratov Juhart Šempeter v Savinjski dolini Medvedek Moj medvedek spi. Zdaj se je zbudil. Lepo ga bom oblekla. Skupaj bova šla na sprehod. Imam ga zelo rada. NADJA GLAV AN, 1. r. COŠ Fran Roš Celje Moja psička Aša Doma imam psičko Ašo. Je ze- lo lepe žametno rjave barve. Ima dolg rep, ki je na koncu bel. Po vratu ima bele dlake, kot bi imel shnček, pa tudi tačke so na kon- cu bele in pravimo, da ima copat- ke. Imam jo zelo rada. Kadar jo opazujem, vidim, da se zelo rada igra. Včasih grem z njo na spre- hod. Takrat hodi po blatu in si umaže tačke. Ko pa se vrneva domov, že sama dobro ve, da ne sme na posteljo z umazanimi tač- kami. MARTA JESENIČNIK, 4. r. OŠ 3. bat. VDV Vitanje Kadrovska komisija Delovne skupnosti upravnih organov občine Celje razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v občinski upravi za družbene prihodke: 1. Inšpektorja I za ugotavljanje izvora premoženja Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, - 5 let delovnih izkušenj; 2. Inšpektorja I Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali družboslovne smeri, - 5 let delovnih izkušenj; 3. Inšpektorja II Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj. Poleg navedenih posebnih morajo kandidati izpol- njevati še splošne pogoje. Delavci bodo imenovani za dobo 4 let in bodo lahko ponovno imenovani. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovski službi Delovne skupnosti UO občine Celje, Trg svobode 9 v osmih dneh od dneva objave razpi- . sa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od zaključka razpisa. VSI, KI SE UKVARJATE Z RAČUNALNI- ŠTVOM, PREBERITE TALE IZZIV! Komisija za delovna razmerja DSSS, DO AERO, objavlja prosta dela in naloge: ZA INTEGRALNI POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM - diplomirane inženirje računalništva ali drugih ustrez- nih smeri za dela v IBM okolju z VSE/SP operacijskim sistemom in orodji 4. generacije (za sistemsko progra- miranje, DB, DC administracija z ustreznimi izkušnjami) - programerja CSP, PLI, SOL Novim sodelavcem nudimo: - pestro in zanimivo delo - izpopolnjevanje ter izobraževanje v stroki - doma pa tudi v tujini, po potrebi - pomoč pri reševanju stanovanjslevec - Siniša Čekič, basista Dejana Dejanoviča pa je prikril oboževalec. Ni vedno res, da zelo znani ansambli na razne veselice privabijo tudi veliko ljudi. Tako je bil Hotel Rubin mi- nulo soboto skoraj prazen, čeprav so tam goste zabavali člani skupine Pop design. Nasprotno paje bila resta- vracija Nama Žalec, ki je na- sproti tega hotela polna do zadnjega kotička, čeprav je tam igral precej manj znan ansambel Jogi band • Toni Kitek (ex Obvezna smer, Cmok itd.) trenutno pomaga Šaleškim fantom • Da ni mogoče kar tako odpreti di- skoteke se je prepričal tudi DJ Lorenčak, ki še vedno ča- ka na soglasje za novo disko- teko v Pristavi • 18. STRAN-NOVI TEDNIK 9^ebruaM9* Zgledi Ob težavah z ob- novo celjske bolniš- nice nekateri spet opozarjajo, da po posameznih občinah zelo različno izpol- njujejo svoje obvez- nosti. Konjičani pra- vijo, da bo najbolje, če se bodo ravnali po Žalčanih; to naj bi bilo zanje tudi najce- neje. Zalčani namreč svojih obveznosti domala sploh ne iz- polnjujejo. Sema Za pusta se je veliko ljudi našemilo v delavca. Mislim, da je to pri nas kar pravi prikaz. Saj imajo marsikje de- lavce res le za navadne seme. Res? Nekateri so našli od- govor na vprašanje, za- kaj se Merxu pri denarju vendarle preveč ne za- tika. Svoj finančno-računo- vodski sektor ima na- mreč v poslopju Celjske mestne hranilnice. ZRCALO V NAŠEM GOSPODARSTVU TUDI NIČLA VELIKO POMENI - POSEBNO TISTA - POZITIVNA NIČLA. Ne iz JE Krška nuklearka je doslej precej razgrevala naše in že tudi avstrijsko ozračje, zdaj pa sli- šimo, da naj bi segrevala še vodo. Seveda se je tudi tokrat kot vedno izkazalo enako. Iz JE prihaja odločni ne! Na ogled v celjski prodajalni Varteksa lahko vidimo tudi suknjič, ki stane le nekaj več kot 15 tisoč di- narjev. Že precej časa ga ima- jo, kar pomeni, da se ku- pci zanj ne zanimajo. Očitno ne verjamejo tej smešni ceni. I Čudno Na zadnji zvezni partijski seji so bile razmere pogosto kar precej naelektrene. Rezultat je bil, da se je tiste dni elektrika podražila za 48 odstotkov. Vzdih tedna Včasih je pa le bolje biti na jugu; tam so pivo pocenili in stane v hotelu veliko manj kot pri nas v trgovini. Take različnosti nismo ravno vsi veseli. Plakatiranje v Nazarjah je povzro- čilo veliko nejevolje obe- šanje lepakov, ki se ne- katerim niso dopadli, še več nejevolje pa snema nje teh lepakov. Nekateri mladinci so se namreč pokazali zelo »poslušni« in so lepake kar sami hitro sneli. ^ Dobili bomo še bankovec za sto tisoč din. To je jasen dokaz, da inflaciji še ne bomo pristrigli peruti. VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA 27 DOLINA CRNE REKE Prevedla Neža Maurer »Mati, oprosti,« dahnejo Anine ustnice, oprosti. Želje ti nisem izpolnila. Nisem ti dala v trugo kosa premoga. Ko sem zvedela za tvojo smrt, se kolona ni ustavila. Zajokala je moja duša in zadrhtelo je moje telo. Vse je skrila uniforma. In boj. Tistega dne smo napadli kolono sovražnikovih kamionov. Pred večerom smo pokopali tovariša, ki ga je pokosil rafal iz brzostrelke. Nabrala sem vej jablane, čebele so zbežale, cvetovi pa so žareli kot svetloba novih dni. Položila sem jih svo- jemu tovarišu vojaku v jamo, in tebi, mati. Ljubila si rdečkasto slutnjo na belih cvetovih jablane. Pravila si, daje to odsev prihodnosti Nadih krvi jablane ki bo do jeseni spremenil cvet v plod. Na teh vejah, sem si mislila, ne bo plodu, vendar moja kri me ne bo nikoli izdala. Nekega dne bom s kupom svojih otrok prišla sadit cvetje na tvoj grob. Takrat sem verjela v obljubo in se že videla, kako pripovedujem otrokom o babici, kije ne bodo nikoli spoznali. In zdaj? Oprosti, mati, ker ti nisem dala v trugo črnega kosa premoga. Oprosti, ker beli cvetovi v mojih rokah ne bodo rodili ploda. Tudi želje po vnukih ti ne morem izpolniti. Moje roke bodo ostale prazne, ne bodo povi- jale. Prsa se bodo posušila, sluh pa bo otopel od želje, da bi me vs^j pomotoma kak otrok poklical - mama. Opro- sti, mati, ker sem te tako zelo ljubila, dala pa sem ti tako malo sreče. « Ana je dolgo zdela ob materinem grobu. Roke, ki soji bile pobledele in se posušile v bolnišnicah in zdraviliš- čih, je položila na zemljo. »Zdaj se bova samo tako dotikali,« zašepeče in krčevit jok stresa njeno telo. Hlipalaje iz dna duše, kakor da so popustile vse zapore dolgo zatajevanih čustev. V njej je vse valovilo. Zdelo se ji je, da bo zmogla in da mora s temi solzami izprati vse muke, kijih je bila kdaj koh prizadela materi hote ali nehote. Jokala je in vso gren- kobo svojih padcev in zmot odvrgla v reko. Zdelo se ji je, da sliši: »Vse, kar je umazano, naj odnese voda, nam naj ostane le čista obala«. To je bil Ivanov glas in že zdavnaj izgovorjena misel, kije znova odjeknila v njeni zavesti. »Tovarišica, hej, ti tam. Tebi pravim. Kaj si se stisnila, saj ne moreš živa v zemljo!« Obrnila seje. Ostarel mož ji maha. Gotovo je grobar. ^ »Tebi pravim, ženska. Pokopališče moram zakleniti. Že uro čakam, ti pa se ne premakneš. « Zakleniti mora pokopališče, pomisli Ana. Zakßj? Od tu ne bo nihče pobegnil. Mnogi ne bi odšli, tudi če bi lahko, ker jim je tuk^ lepše kot v dolini. »Tovariš, počakate, dokler ne prižgem lučke na rudarskem grobu. Tam so pokopani moji bratje.« Včasih je mati to opravljala, se spominja Ana. Zdaj je moja dolžnost. Morda očetova? Ob misli na očeta, se ustavi. Le kje je zdaj? Je živ? Če ni, alije kje dobra roka, ki bi mu prižgala luč v ziherici ob kamnitem vzglavju? O vsem tem razmišlja Ana, ko se počasi oddaljuje od pokopališča. Kam? Domov! V hišico, kjer še zmeraj stoji na podstrešju stara zibelka. Koliko pokolenjje odzibala? Morda seje v njej, v skritih rovih, ki so jih izglodah črvi, še ohranila vs^ drobna materina uspevanka? Potrebovala jo bo nocoj, ko bo spala sama s svojimi spomini. Jutri bo zavihala rokave in začela živeti v novem času, ki je zdaj njeno edino bogastvo. Hiša ni prazna! Ko zaslišio njene korake, pes zalaja. Kjer je pes, je tudi človek, pomisli radovedno dekle, nejevoljno ob misli, koga bo neki srečala. Ni pričako- vala nikogar. Še trenutek, dva in srečala seje z očetom iz oči v oči. Stala je in molčala. Presenečenje je bilo tako popolno, da ni mogla spregovoriti. Sekira, oče in jaz ne spadamo pod isto streho, je zaslišala v sebi nekdanjo obtožbo. Kri jije bobnela v žilah, pospešila pretakanje in rdeče obar- vala njena bleda lica. Podoba, ki se je ni želela spomi- njati, je znova vstala pred njo, močnejša od očeta. »Lipov čaj ti bom pripravil. Utrujena si videti,« pravi oče mirno, kakor da se ne bi med njima odpiral dolgo- letni prepad. S temi besedami jo je razorožil Želela gaje spomniti da ni skrbel za družino. Hotela gaje užaliti. In k^ zdaj počne? Za mizo sedi in molči Gleda razredčene lase, malo upognen hrbet in modro zaznamovano kožo. Ne, to ni isti človek, v katerem je ljubosumje tako zavrelo, da sije moral poiskati zadoščenje, sicer bi počil. Takratni človek je skopnel. Kopanje po zemeljskem drobovju mu je pobralo moč. Vseeno kje, premog je povsod črn. On je dober človek, sliši Ana materine besede. Dober človek, ponavlja v sebi in poskuša prevzeti materino prepričanje, da bi ji postal bližji. Ne ve, če bo zmogla. Na mizi pred njo se kadi čaj. Skozi vlažno, dišečo soprao opazuje očeta. Njegov pogled je vprašujoč kakor njen, ni odbijajoč. Zdi se ji, daje tako utrujen človek pripravljen enako sprejeti darove jutra kot bolečine ve- čera. Odkod imaš to brazgotino? To, na glavi Nekoč je nisi imel,« je vprašala. »Nekoč sem bil mlad, kot si zdaj ti« »Jaz? Saj vendar nisem več mlada!« »Pa še kako! To boš razumela komaj čez deset ali dv^set let. To pa, « in se dotakne iznakaženega desnega ušesa, »to meje strašno pritisnilo v Dieseldorfu, skoraj deset let je tega. Bilo je in minilo.« Ana posluša njegove besede, kakor da bi prihajale od daleč. V njej pa zori drugačno vprašanje. Vsa se mu predaja. Obrača ga v levo in v desno. Hotela bi ga vprašati, vendar se boji odgovora. Kako bo sedala z njim za mizo, kako ga bo khcala oče, če je bil - če j e bil na nasprotni strani barikade? V ognišču pleše plamenček. Zdi seji daje ta plamen del tistega strašnega ognja, ki požira sovražnikovo opo- rišče in ki ga širijo k njej Kanirjeve krogle. S tem mora obračunati Zadušiti ogenj ali razpihati ga, da bo vse uničil Zamiži. Ogenj je vse močnejši Njene besede poletijo k očetu kot prestrašene ptice. »Kje si bil med vojno?« »Hči vem, kje si orala brazdo in sem ponosen na to! Ti pa si pozabila, daje tvoj oče rudar, odkar je prvič pljunil v roke. Misliš, da bi te prebite, modrikaste roke lahko streljale na svoje otroke. Bil sem izgnan, v taborišču,* okrene k njej svojo koščeno, ožigosano roko. »Podoba te doline me je ohranila pri življenju; želja, da znova sedem za to mizo s teboj - s tvojo materjo, pravi tiše. Skozi priprte veke Ana ne vidi več cevi pušk, ki prežijo nanje, na borce. Zdaj vidi bodečo žico, za njo pa izmučene okostnjake v taboriščnih oblekah Tretjega rajha. S trepalnic kaneta solzi polzita po njenih licih in zdrsneta na mizo. Iztegnila je roke in jih položila na očetove dlani Le narahlo so zadrhtele. Bile so tople. Čutila je, da so jo čakale. »Oče,« je zašepetala. S to edino besedo je zaupala očetu vse: strah in radost. Očetove roke soji odgovorile z blagim stiskom. Prišla sva iz različnih kolon, bila sva v istih vrstah, si oddahne Ana, ko kmalu zatem, smrtno utrujena leže v posteljo. Spala je dolgo in mirno. »Nekoč, ko bo svoboda... « so pravili v brigadi Ana se dobro spominja. Ko so se zvečer zbrali, je Marko razteg- nil harmoniko in vsi so zapeli Ko so se napeli in se nagledali daljave, ker je tonilo sonce in zlato obarvalo hrepenenje, je nekdo rekel: »Nekoč, ko bo svoboda!« drugi: »In bomo v mestih!« In bomo prišli domov...!* fl. februar 1989 NOVI TEDNIK-STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK ZDRAVILNE RASTLINE Tisa Tisa spada v družino tisovk, ki je zelo osamljena dru- žina. Obsegajo največ deset vrst, ki so razporejene v tri rodove. Družina je zelo stara in med Zemljino zgodovino so se njeni predstavniki evolucijsko zelo spreminjali. Danes je tisa drevo ali grm. V vejah in deblih nima smole. Lubje je rjavkasto rdeče ali sivo rjavo in odpada v luskah. Iglice imajo osrednje rebro in so na vejicah razvrščene v dveh vrstah. Danes je tisa zelo redka. Uspešno se je prilagodila na skupno življenje s člove- kom in potrpežljivo prenaša vrtnaijevo fantazijo, ko jo z obrezovćmjem oblikuje na najrazličnejše načine. Enkrat na leto se okrasi z mesnatimi živo rdečimi plodovi, ki so skriti med vejami, da jih ptiči ne najdejo. Vendar je to brez uspeha. V rdečem ovoju so trda semena, ki so zelo stru- pena. Za tiso je značilna trdoživost in zraste lahko do 10 m visoko ter učaka starost več kot 1500 let. Pri nas je zelo stara tisa v Stranah pod Nanosom; njeno starost cenijo na okrog 500 let. To drevo se počasi debeli in deblo je sestav- ljeno iz več manjših debel, ki so se razvila okrog glavnega debla in tvorijo z njim eno celoto. Strupenost tise povzročajo številni alkaloidi, ki so jih izolirah iz plodov, ighc in vej. To so alkaloid taxin, milos- sin, glikozid taxikatin, v sledovih še efedrin itd. Strupenost tisinih plodov je ljudsko zdravilstvo uporab- ljalo v najrazličnejše namene, ki niso bih pošteni. Že v srednjem veku, še bolj v starem veku, so jo posvečali bogovom smrti. Kelti pa so njen strup uporabljah za maza- nje sulic in puščic. Ponekod še danes uporabljajo tišine jagode kot sredstvo za povzročanje splava. To omenjam kot svarilo zoper zlorabo, ker pri zastrupitvah s tem ni pomoči. Že če zaužijemo manjše količine jagod, se pojavi najprej utrujenost, omotica in zaspanost. Pri večjih količi- nah pa bruhanje, hude bolečine, omotica, sprva pospešeno dihanje in povečanje srčnega utripa. Potem postaneta dihanje in srčni utrip počasnejša in smrt lahko nastopi v trenutku. Zaradi delovanja na srce so svoj čas uporabljali alkalid taxin kot nadomestilo za digitahs. Zaradi njegove majhne zdravilnosti in zelo nevću-nega stranskega delovanja pa ga danes več ne uporabljajo. Ponekod uporabljajo tišino tinkturo v homeopatskih dozah D 4 do D 12 zoper parazite, protin, pri jetrnih obolenjih in zaprtju. Vendar je bolje da tiso pustimo pri miru in jo le občudujemo v naravi. Da pa je tako strupena, je pomembno da si to preberejo vsi tisti, ki jo imajo doma kot okrasno rastlino in majhne otroke. BORIS JAGODIC MODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH »Februar že Iz kožuha gleda« Tako piše v sta- rem slovenskem koledarju iz časov, ko še ni bilo vse, od vremena dalje, postavljeno na glavo. Čeprav svet danes na vseh mo- gočih koncih in krajih vedno bolj škriplje, pa se mo- da, vsaj tam, kjer nastaja, še vedno vrti kot nama- zana. Nove zamisli in nove ideje prizna- nih modnih obliko- valcev, prikazane na revijah v večjih modnih središčih dvakrat letno, gre- do še kako dobro v denar. Že lansko jesen je bilo bolj ali manj jasno, kaj se bo nosilo letošnjo pomlad in poletje. Pa začnimo nekje tam, kjer odložimo debel, zimski plašč ali toplo krzno, če ga seveda imamo. Ni bolj pri- mernega oblačila za to pre- hodno obdobje, kot je ko- stim ah dvodelen komplet iz debelejšega, kvahtetnega blaga. Seveda sploh ni nuj- no, da sta oba dela v isti bar- vi ali materialu, prav tako ni obvezna klasična tkanina, ki je namenjena za izdelavo ko- stimov. Letošnja pomlad lju- bi usnje, moher, plastificira- ne, voluminozne in gumira- ne materiale. Glavna značilnost krojev je nova A-linija, jopice so skoraj vselej kratke do pasu, ah klasično oprijete, tudi kri- la se ne bodo bistveno zdalj- šala. Torej lahko z gotovostjo trdimo, da je pred nami še ena modna pomlad v izrazito ženskem stilu, ki zopet pre- cej spominja na tistega iz konca petdesetih let. HORTIKULTURNI KOTIČEK KaMele - presajanje, razmnoževanje In poimenovanje Glede presajanja so kakteje časovno manj zahtevne, kot so to druge lončnice. Za kak- teje in tudi večino drugih sončnic ne bo nič narobe, če jih presadimo vsako tretje ali četrto leto. Presajamo jih lah- ko od marca do začetka sep- tembra, s prekinitvijo v času cvetenja. Ob presajanju temeljito pre- gledamo korenine, vse suhe in nagnite odrežemo in pregleda- mo tudi, če morda ni na njih koreninska uš. Če opazimo uši, odstranimo zemljo s korenin in korenine pomočimo v pri- pravljeno rastopino kćikega in- sekticida (metasistox, basudin in shčno). Tako okopane in razkužene posadimo v priprav- ljene lončke. Lončke smo pri- pravih tako, da smo v dobro oprane, na dnu nasuli za prst debelo plast mešane debeline peska in napolnimo s priprav- ljeno zemljo. (Kislost zemlje naj bo med - PH 5,5 do 6,5). Kaktus posadimo tako, da je koreninski vcat nad zemljo in da potlačena zemlja sega za de- belino prsta izpod roba lončka. Ta manj ko dopolnimo z drob- nim peskom. Spodnja in zgor- nja plast peska služita istemu namenu in sicer, da ob zaliva- nju voda hitreje odteče in tako spodnja plast preprečuje gnit- je korenin in zgornja plast pe- ska gnitje koreninskega vratu, kar je zelo pogost pojav pri vseh sočnicah. Presćgencev vsaj teden dni ne zalivamo. Če smo pri presajencih morali na- praviti močnejše operacije na koreninah, primešamo pri- pravljeni zemlji še dodatno ne- ксп zdrobljenega oglja, ki pre- prečuje gnitje korenin. Kakteje razmnožujemo tako, kot vsa druga rastlinstva, to je vegetativno - ne spolno - in generativno - spolno. Vegeta- tivno jih razmnožujemo z iz- rastki, reznicami in ceplje- njem. Ta način razmnoževanja se razlikuje od razmnoževanja drugih rastlin, v tem, da na od- lomljenem ali odrezanem iz- rastku od matične rastline, ra- no posujemo s ogljenim pra- hom in ga za teden dni ali celo več odložimo na primerno za- senčeno mesto, da se rana do- bro osuši in vsaj delno prekrije s kalusom. Šele sedć« je rasth- na pripravljena za posaditev, ki jo pa opravimo tako, da rast- lino s spodnjim, odrezanim de- lom samo položimo v z zemljo pripravljen lonček, kjer naj bo vrhnja plast mivka. Z reznicami razmnožujemo stebričarje (Cereuse). Te lahko razrežemo na 10 cm dolge ko- made, spodnji konec obreže- mp - osilimo - tako da z britvi- co ah ostrim nožem obrežemo obrobno tkivo proti sredini, Hortikulturno društvo Ce- lje organizira danes, v četrtek 9. Z. 89 ob 17. uri v dvorani Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje predavanje o zaščiti sadnega drevja in ja- godičevja. Predaval bo. ing. Vid Korber. medtem ko mora sredina, cen- tralno povezje, ostati nepoško- dovana. Sledi poprašitev rane z ogljenim prahom, odložitev za več dni in nato postavitev ob palčki, v pripravljeni lon- ček. Enostavnejše je razmno- ževanje tistih vrst, ki poganja- jo obnožne poganjke, kot je to reden pojav pri večini bradavi- čarjev (Mammilarijah). Pri teh so obnožni poganjki že vkore- ninjeni in jih lahko takoj posa- dimo. Te že lahko tudi po ka- - kem tednu zalijemo, pri prejš- njih pa moramo z zalivanjem počakati do vkoreninjenja. Kakteje tudi cepimo na dolo- čene podlage, v glavnem so to stebričarji (Cereusi). Nekatere vrste se cepijo zaradi bogatej- šega cvetja, druge zaradi boljše rasti, posebno pa tiste, bolj redke vrste, katere v evrop- skem podnebju ne obnovijo korenin. Cepimo po sistemu »dolage«, prileganja in na raz- kol. Na razkol cepimo členarje. kot je to božični kaktus (Zygu- catus), da dobimo drevesasto obliko. Vegetativno pa se razmnožu- jejo kaktusi s setvijo semena. Ta način razmnoževanja je zelo zanimiv in daje gojitelju pose- ben užitek. Zahteva pa precej časa, potrpežljivosti in obvla- danje postopka, začetniku pa tudi nemalokrat razočaranje. Za začetnike, ljubitelje kaktej je najenostavnejše, da si naba- vijo želene vrste pri bližnjem zbiratelju kaktej, pri katerem bodo istočasno dobili tudi na- vodila za nadaljno nego in oskrbo nabavljene rastline. Tako kot vsa živa bitja na svetu, so tudi kakteje razvršče- ne v družino (Cactaceae), ta pa v rodove, vrste in podvrste, ki se še vedno spreminjajo in do- polnjujejo z odkrivanjem no- vih vrst v naravi in vzgajanjem novih primerkov v specilizira- nih vrtnarijah. Vsak primerek pa ima tudi svoj »priimek« in ime. Prva označba nam pove, v kateri rod ali vrsto je kaktus razporejen, druga - pridevnik - pa nam povem značilnosti primerka po zunanjem videzu, znakih, obhki ah barvi cvetja. semena, kraju rastišča, prvega najditelja ali pa tudi prvega vzgojitelja. Leta 1850 so bile kakteje raz- vrščene v 20 rodov, to število seje do danes povečalo na pre- ko 250. Vsa poimenovanja so v latinskogrškem jeziku. Po- slovenjena imena, katerih ima- mo že precej, se le počasi uve- ljavljajo. Imena pa za ljubitelje niso niti tako pomembna. ВоЏ pomembno je, da obvlada nji- hove zahteve, ki so zelo skrom- ne, da jim ve pravilno in pravo- časno streči, da doseže tisti užitek in zadovoljstvo z njimi, ki mu ga kakteje lahko v obilni meri nudijo s svojo obliko, bćir- vitostjo bodic in cvetja. To pa zahteva čas, znanje, potrpežlji- vost, predvsem pa ljubezen in nenćizadnje tudi »srečno roko«. IVAN FEGEŠ RADIO CELJE Četrtek, 9. 2. 1989.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Šola za starše, 10.40 Srečanje z leti, 11.00 Zaključek, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Glas- beni večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 10. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 11. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek. Nedelja, 12. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.30 Obvestila, 9.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja. 12.15 Literarni utrinek. 12.30 Iz domačih logov (vodi in ureja Jure Krašovec). 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 13. 2.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.30 Športrto dopoldne, 10.00 Poročila. 11.00 Zaključek. Popoldanski spored: Dogodki in odmevi (prenos RLJ). 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.50 Športni pregled. 18.00 Glasbeni večer na RC. 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 14. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Iz sveta glasbe. 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napo- ved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika. 17.50 Naši. zbori, 18.00 Glasbeni večer na RC. 19.00 Zaključek. Sreda, 15. 2.; 8.00 Napoved. 8.05 Poročila. 8.30 Pokličite in vpra- šajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. 14.15 Aktualni trenutek. 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika. 17.30 Studio CE. 19.00 Zaključek sporeda. TV SPORED NEDELJA, 12. 2. 89 Program: LJ 1 8.40-23.10 TELETEKST RTV UUBLJANA; 8.55 VIDEO STRANI; OTROŠK/ MATINEJA; 9.05 ZIV ZAV; 9. 55 ZLATI DEŽ, danska nadaljevanka 5/6; 10.20 s Conran: ČIPKE, ponovitev ameriške nadaljevanke 7/9; 11.00 VIDEOMEH lia UUDJE IN ZEMLJA; 12.30 POD DROBNOGLEDOM; 12.45 ZABAVA VAS Oh VER, zabavnoglasbena oddaja tv Zagreb; 13.30 PROPAD RIMSKEGA CESAR STVA, ameriško-španski film, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI 16 30-П DNEVNIK 1; 16.45 KAVBOJI, ameriški film; 18.50 RISANKA; 18 55 EP VIDEr STRANI; 19.00 TV MERNIK, 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK? 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.20 G. Mihič: SREČNf NOVO LETO 1949, nadaljevanka tv Skopje 2/3; 21.10 SMUČAJMO VSI 21 ZDRAVO, (vmes poročila); 23.00 VIDEO STRANI PONEDEUEK, 13. 2. 89 ^ Program: LJ 1 ■ 8.55-14.00 in 16.05-23.15 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.10 VIDEO STRAN) 9.20 KAJ JE FILM, 6. oddaja, IZRAZNA SREDSTVA FILMA: PROSTOR V FILMU in PROJEKT KAMERA, kratki film, TV MOZAIK: 10.10 UTRIP; 10.25 ZRCALO TEDNA; 10.40 TV MERNIK; 10.55 OČI KRITIKE; 11.25 METUU, ameriški fijn, 13.50 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1, TV MOZAIK; 16.45 UTRIP; 17.00 ZRCALO TEDNA; 17.15 TV MERNIK; 17.30 0Č| KRITIKE; 18.00 SMUČAJMO VSI, ponovrtev; 18.15 EP VIDEO STRANI, spored za otroke in mlade; 18.35 RADOVEDNI TAČEK: VODA; 18.35 POLETI PESEM nanizanka tv Skopje; 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 Tli DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 D. Ugrešič-S. Tribuson: KAKO PREŽIVETI DO PRVEGA?, drama tv ZG; 21.05 EPP; 21.10 OSMI DAN; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 EPP; 22.05 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 1. del; 23.05 VIDEO STRANI TOREK, 14. 2. 89 1 Program: LJ 1 8.55-11.20 in 16.05-23.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.10 VIDEO STRANI 9.20 KAJ JE FILM, 7. oddaja, IZRAZNA SREDSTVA FILMA: ČAS V FILMU iri SLIKAR, kratki film, TV MOZAIK; 10.10 ŠOLSKA TV: 10.10 POKLICNO USMER. JANJE: ELEKTROENERGETIK; 10.35 SAFARI V MESTU: LOV NA PONIRKE 11.05 RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA: MEGAČIPI IZ REGENSBURGA; 11 Ц VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 TV MOZAIK, ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.45 DIVJE ROŽE: OSATI; 17.55 EP VIDEČ STRANI, SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 LONČEK KUHAJ: ŠPAGETI 18.05 PERISKOP: PTT; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 1920 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.'59 EPP; 20.05 N Badalucco: ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, italijanska nadaljevanka 1/ 4; 21.05 EPP; 21.10 OMIZJE, (vmes poročila); 23.10 VIDEO STRANI ^ SREDA, 15. 2. 89 fl Program: LJ 1 Ш 8.45-11.00 in 16.05-23.10 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 VIDEO STRaS 9.10 KAJ JE FILM, 8. oddaja, IZRAZNA SREDSTVA FILMA: FILMSKA MONTAŽA in PIKNIK V NEDELJO, kratki film, TV MOZAIK; 10.10 OSMI DAN 10 50 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1, TV MOZAIK 16 45 OSMI DAN; 17.25 DOKUMENTAREC MESECA: LJUDNICA, mladinski^azisko valm tabor Hrastovec '88; 18.05 EP VIDEO STRANI, SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.10 ZBIS: CVET KI VEČNO CVETE; 18.25 Pengov-Simončič ZLATA RIBICA, 1. del lutkovne igrice; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO, 19 20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19 59 EPP 2005 FILM TEDNA: SMRT MARIA RICCIJA, švicarski film; 21.45 EPP 21*50 TV DNEVNIK 3; 22.00 SVET POROČA; 23.00 VIDEO STRANI ' J ČETRTEK, 16. 2. 89 i Program: LJ 1 i 8.50-11.50 In 16.05-23.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 0.05 VIDEO STRANI; 9.15 KAJ JE FILM, 9. ODDAJA: FILMSKA IGRA in REVOLUCIJA, kratki film Vi MOZAIK; 10.10 ŠOLSKA TV; 10.10 POKLICNO USMERJANJE: LOGOPED, 10.40 SAFARI V MESTU: JEGUUE IN GALEBI; 11.10 PO SLEDEH NAPREDKA; 11.40 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; TV MOZAIK; 16.45 ŠOLSKA TV; 17.45 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.15 EP VIDEO STRANI; SPORED ZA OTROKE in MLADE; 18.20 OTROCI GLASBE, 3. del. ameriške zabavnoglasbene oddaje; 18.40 NAŠ DOJENČEK; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 TEDNIK; 20.55 EPP; 21.00 L. McMurtry; UMOR MARY PHAGAN, ameriška nadaljevanka 1/4; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.10 LAHTI '89; 22.25 RETROSPEKTIVA jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen Novi- nar; 23.45 VIDEO STRANI Program: LJ 2 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 18.00 BEOGRAJSKI 7V PROGRAM; 19.00 ČAS, KI ŽIVI: POHOD NA STOL; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 EPP; 20.00 SPLIT : PEP V KOŠARKI - JUGOPLASTIKA: SCAVOLINI, prenos Reporter: J.Gašperlin OFF (v odmoru...); 21.30 OČI KRITIKE; 22.00 ALPE JADRAN; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi (do 23.30) PETEK, 17. 2. 89 Program: LJ 1 8.45-12.40 in 15.30-23.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 VIDEO STRANI: 9.10 KAJ JE FILM, 10. ODD.: Filmski igralec in STRUPI, kratki film, TV MOZAIK. 10.10 TEDNIK; 11.00 ALPE JADRAN; 11.30 L. McMurtry: UMOR MARY PHA- GAN, ameriška nadaljevanka 1/4; 12.30 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI 15.55 SP V KLASIČNIH SMUČARSKIH DISCIPLINAH lOkm (Ž), posnetek i: Lafitija, Reporter: Fortin; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.45 TV MOZAIK, TEDNIK; 17.35 EP VIDEO STRANI, SPORED ZA OTROKE in MLADE; 17.40 V. Pečjak: DREJČEK in TRIJE MARSOVČKI, lutkovna igrica 7/10; 18.00 ZLATI DEŽ, danska nadaljevanka 6/6; 19.05 RISANKA; 19.12 TV OKNO; 19.17 NAŠE AKCIJE; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 NAŠ EDINI SVET: MESTO V PESKU, angleška dokumentarna serija 6/12; 20.35 EPP; 20.40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, ameriška nanizanka 7/21 ; 21.30 MINI SHOW ODZILA, oddaja TV Skopje; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.05 STEKLENA CELICA, nemški film; 23.35 VIDEO STRANI Program: LJ 2 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 19.00 VIDEOMEH, ponovi- tev; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 EPP; 20.00 TV ABONMA, KONCERT SIMFONI- KOV RTV UUBUANA, neposredni prenos; 22.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA, oddaja TV Beograd; 22.20 VSAKO SREDO, ameriški film; 23.50 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi (do 01.00) SOBOTA, 18. 2. 89. Program: LJ 1 7.50-14.10 in 13.55-1.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.05 VIDEO STRANI OTROŠKA MATINEJA; 8.15 RADOVEDNI TAČEK: VODA; 8.30 LONČEK, KUHAJ ŠPAGETI; 8.35 ZBIS: CVET KI VEČNO CVETE; 8.50 J. Pengov-N. Simončlć ZLATA RIBICA, 1. del; 9.15 POLETI PESEM, nanizanka TV Skopje, 9.45 PERI- SKOP: PTT; 10.45 ČRNOMEU: OB 45. OBLETNICI SNOS-A, prenos; 12.00 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 14.00 VIDEO STRANI; 14.10 ČRNOMEU: ob 45. OBLETNICI SNOS-A, vključitev; 14.40 ZADNJI MEHIKA- NEC, ameriški mladinski film; 16.10 ČRNOMELJ: OB 45. OBLETNICI SNOS-A vključitev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.45 SP V KLASIČ- NIH SMUČARSKIH DISCIPLINAH 30 km (M), posnetek iz Lahtija, Reporter Fortin; 17.25 BEOGRAD: DP v košarki - Partizan : Bosna, vključitev, Reporter: J.Gašperlin OFF (v odmoru EPP); 18.45 ZDAJ PA PO SLOVENSKO, izobraže- valna oddaja 3/6; 19.10 RISANKA; 19.15 VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.2^ EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 UTRIP; 20.15 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 S.Conran: ČIPKE, ameriška nadaljevanka 8/9; 21.25 EPP; 21.30 KRiZ KRAŽ; 23.00 TV DNEVNIK 3; 23.10 KALIFORNIJSKA SUITA, ameriški film; O.50 VIDEO STRANI g. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 1981 g. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 9. februar 19j LISTAMO PORUMENEU STRANI Zbira: Miloš Ulccu- Slovenski narod, 10. februar 1900 Zoper zadrugo Merkur v Celju uprizorili so nemški železniški trgovci v Celju veliko gonjo, posluživši se po svoji stari navadi laži in obrekovanja, z namenom ško- dovati temu narodnemu podjetju in zavirati njegov razvoj. Treba je torej, da se nazori pojasnijo, da bodo narodni krogi vedeli, zakaj seje osnovala zadruga Mer- kur v Celju in kakov namen ima. Zadruga Merkur se je osnovala v namenu osamo- svoje slovenskega naroda na spodnještajerskem od nasprotnih trgovcev in obrtnikov. Na spodnještajer- skem je nastalo v zadnjih letih lepo število narodnih trgovin, katere vodijo spretni trgovci slovenskega rodu. Vendar pa Slovenci moramo kupovati železnino pri svojih najbolj zagrizenih nasprotnikih. Tako raz- merje je naravnost nenaravno in škodljivo narodnemu razvitku ter poniževalno za slovenski narod. Železnih večjih trgovcev slovenskega mišljenja na spodnjem- stßjerskem ni. Ker ni bilo mogoče dobiti trgovca železninarja narodnega mišljenja v Celju, je postopala potreba, da se ustanovi slovenska zadruga, ki bi prodajala železnino. Tej zadrugi škodijo nemški trgovci, ker se lažejo in širijo neresnice o tej zadrugi. Po petnajstih letih klubski prostor Na swoßam iuđi Klub zbiralcaw Titovo Veíanla Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja deluje v Titovem Velenju že poldrugo desetletje. Ob koncu lanskega leta so končno dobili tudi svoje prostore. Majhna kletna soba, v ka- tero bo zaradi preskromnih financ le počasi prihajala oprema, že nudi zavetje raz- stavnim panojem in vitri- nam, sčasoma pa bo postala tudi zbirališče aktivnih čla- nov kluba in prostor za načr- tovanje njihovih akcij. Te so usmerjene predvsem v pred- stavljanje dejavnosti kluba čimširšemu krogu ljudi, toda z namenom, da bi jih navdu- šili za zbiranje značk, znamk, starega denarja in mnogih drugih drobnih predmetov. Članov je že več kot osemde- set, dosedaj pa so svoje bo- gate zbirke razstavljali že v mnogih organizacijah združenega dela in osnovnih šolah, z razstavo pa so vedno pripravljeni popestriti tudi marsikatero praznično prire- ditev v občini. Nek^ denarja dobivajo od občinskega sklada za finan- ciranje društvenih dejavno- sti, ostalo pa prispevajo čla- ni, zberejo s prostovoljnimi prispevki združenega dela in s požrtvovalnim delom peš- čice članov. Tako so se na občnem zboru ob koncu lan- skega leta zahvalili kar ena- intridesetim članom, drugim posameznikom in organiza- cijam, štirim članom pa so izročili tudi najvišja prizna- nja kluba, srebrne plakete. Prejeli so jih Ivan Uran (na fotografiji}, Jože Strašek, Roman Znidar in Anton Blatnik. DIANA JANEŽIČ Vsi Francovi koši Čatrov Franc iz Osredka pri Šentjurju pravi, da ga ni lepšega in bolj zanimivega dela, kot je pletenje košev v snežno beli zimi. Letos torej ni tako zanimivo, saj ga pomladno vreme vleče ven, kjer se že pričenjajo pomladanska dela. Kljub vsemu vsako prosto minuto porabi za svoj hobi, ki mu ob nizki penziji pomeni še kakšen dinar več za sprotno življenje. Naročil mu ne manjka, saj so njegovi koši daleč naokoli znani kot izreno trpežni. Uporablja namreč hrastove in kostanjev les in leskove trte, ki sijih pripravi v jeseni. Letos seje odločil, da košev ne bo takoj prodal, ampak naj bi počakal, da se mu jih bo nabralo vsaj 25 in potem naj bi poklical novinarje Novega tednika, da bodo tudi ostali videli, daje Franci zares priden. Pa smo ga novinarji prehiteli, izvedeli za njegovo namero in ga na njegovo nezadovoljstvo obiskali že sedaj, ko je imel narejenih šele 15 košev in nekaj košar. Kaj se ve, morda pa letos ne bo zapadlo niti centimetra snega. Franc bo moral na delo iz hiše, mi pa bi ostali brez prispevka. EDI MASNEC Kiluh letom je še krepak Devetdeset let Alberta Repnika s Polzele Med polzelskimi starosta- mi je tudi Albert Repnik, ki je prav te dni praznoval de- vetdeseti rojstni dan, V tej krajevni skupnosti imajo navado, da svoje krajane ob tako častitljivih jubilejih obiščejo predstavniki kra- jevne skupnosti. Tudi Alberta so obiskali predsednik skupščine KS Stanko Novak in tajnica KS Danica Antloga (na sliki). Taki obiski so tudi prilož- nost, da skupaj s slavljen- cem obudijo spomine, ki so vseh vrst. Albert je povedal, da se je rodil v številni druži- ni, imel je štiri brate in prav toliko sester. Imeli so skrom- no otroštvo, on se je izučil za tesarja. Ko jih je zatekla prva svetovna vojna, je vseh pet Repnikovih fantov odšlo na vojsko. Albert je bil tudi Ma- istrov borec, kar potrjuje tu- di spomenica, ki jo je ponos- no in z veseljem pokazal. Po vrnitvi se je poročil, ima tri otroke, dva sina in hčer. Se- daj je že dolgo vdovec, svojo starost pa preživlja pri hčer- ki Marinki. Upokojen je že od leta I960. Upokojenska leta pa je preživljal delavno in še sedaj rad kaj postori, seveda po svojih močeh. Ob obisku za njegov pra nik sta mu predstavnika P« zelanov zaželela mnogo sr če in zdravja in da bi še d( go ostal tako bistrega duh dobrega spomina in da rad vedno kaj povedal. T.TAVČA SHALOM IZRAEL! Л Piše Branko Leban Prihodnost Nekateri menijo, da so kibucom dnevi šteti, da je to sicer dober poizkus, vendar neustvarljiv. Sprašujejo se, kaj bo motiv življenja v kibucih, ko bodo namočene vse puščave oz. izsušena vsa močvirja. Vendar ni kultivacija dežele osnovna ide- ja kibucništva. Če bi gledali samo s tega stališča, zakaj se model kibucov ni obnesel v Gani in Nigeriji, ko so pred leti Izraelci poskušali pomagati tema državama pri mo- dernizaciji poljedelstva. Prva ideja je cioni- zem (židovstvo) in razkorak med njenimi ideaU in stvarnostjo je gonilo kibucniškega gibanja. Drugo gibalo je izvajanje sociali- stičnih idej sredi ortodoksno kapitalistične države. In zakaj ta ista država v isti sapi podpira tujek v svojem organizmu? Zaradi prve ideje in zaradi ekonomskih rezultatov kibucov. Že na oko so vidne očitne kontradikcije med intenzivno obdelanimi površinami v kibucih in nerazvitimi obkrožcOočimi po- dročji. Ali to lahko vodi h krhanju ostrine socialističnih idej kibucnikov? Ali sojcibu- ci res brezrazredni in demokratični? Koliko lahko ljudje tam dejansko odločajo? Kje je mesto žensk v kibucih? Kakšne otroke v resnici proizvajajo? Ah je kibuc odgovor na odtujenost v velikih mestih? To so vpra- šanja na katera je težko dati odgovor. Kriza ideologije v Izraelu kot tudi drugod po svetuje zajela tudi kibuce. Vendar je še precej mladih ljudi s precej močnimi ide- ološkimi komponentami, da se odpovedo potrošništvu in tudi privatni lastnini. Bo- dočnost kibucov zavisi le od kreativnosti bodočih rodov. Ne govorjenje, le delo nekaj velja. Galileja - cvetoči vrt Galileja, to je dežela kibucov, dežela, ka- tere vsak kamen je omenjen v Svetem pi- Tiberias. smu, kot v Jeruzalemu, raj na zemlji. Kdo bi rekel, da je raj tako nizko, 200 m pod morsko gladino, ko pa vendar vse vere uči- jo, da je raj zgoraj, pekel pa spodaj, kar za Mrtvo moije vsekakor velja. Tu je pa drugo »morje«, tako različno od prej omenjenega, katero je sinonim smrti. To jezero je vir življenja celega Izraela. S severa ga napaja Jordan, od spodaj pa podzemni vrelci. Na zahodni obali jezera kraljuje mesto Tiberias (Teverya), ki ga je 1. 20 ustanovil sin kralja Heroda, Herod Antiposa. Je eno štirih židovskih svetih mest (Jeruzalem, Bet She'an, Safed, Tiberias). Mesto šteje danes 30.000 ljudi. Klima je idealna, tempe- ratura ne pade nikdar pod 15° C, deževnih dni je največ 50 na leto. Mesto je center turizma v Galileji, o čemer pričajo modemi hoteli, lepe plaže in nočno življenje mesta. Restavracije, predvsem ribje, so ob sami obali jezera. V eni izmed njih sem spoznal prijatelja Gideona in pri njem v hotelski sobi preživel precej zanimivo noč. Izpoved nekega Žida Posedli smo po tleh (Gideon, dve prijate- ljici in moja malenkost) in degustirali razne kokteile s po okusu dokaj znanimi pijačami in vsaj meni neznanim eksotičnim sadjem Normalno, da je stekel pogovor, kot je obi- čaj med ljudmi, ki so se pravkar spoznali Ostali smo v glavnem poslušali in spraševa- U, Gideon pa je odpiral svoje karte. Nekako sem izluščil spodaj napisano zgodbo in zdi se mi zelo tipična, da bi si to upal posplošiti tudi na ostale Žide njegovih let. Možakarje povsem povprečen človek, avtobusni šofer, z nekoliko nadpovprečno razgledanostjo, zato smatram, daje njegova življenjska filo- zofija tipični primerek za večino povpreč- nih prebivalcev Izraela, židovskega rodu. Rojen je bil materi ruski Židinji in očetu poljskemu Židu pred 38 leti, spletom oko- hščin v Taškentu v Uzbekistanu. Mladost do desetih let je preživel v Wroclawu v Šle- ziji, kjer je obiskoval šolo skupaj s krščan- skimi otroki. Takrat, pravi, da je prvič ob- čutil, kaj je antisemitizem v svojem bistvu in to pri nedorasUh otrokih. Mati ga je poslala v trgovino in na poti nazaj so ga sošolci napadU, mu razliU mleko in ga zmerjali za Šifuta in obrezanca. Joka- joč se je vrnil domov k materi in ji potožil o tem dogodku. Takrat pravi, da je svojo mamo prvič videl nemočno, ko mu je rekla- »Gideon, takšna je naša usoda. Mi smo Ži- dje, mi smo sicer izvoljeno ljudstvo, vendar smo tujci povsod na svetu. Pravica iP oblast je v rokah kristjanov.« Na vprašanje- »Zakaj nismo tudi mi kristjani?« ni dobu odgovora temveč materin jok.