socialno
delo
LETNIK XXIII —1984
časopis za teorijo in prakso
št. 3—4
SOCIALNO DELO - časopis za teorijo in prakso
Izdajajo:
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Zveza društev socialnih delavcev Slovenije
Višja šola za socialne delavce v Ljubljani
Izdajateljski svet:
Zofka Stojanovič (predsednica), Nada Govc,Franc Hočevar,
Blaž Mesec, Maks Vezovnik
Uredniški odbor:
dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc Hočevar,
Blaž Mesec, Jože Valenčič
Glavni in odgovorni urednik: Blaž Mesec
Lektorica: Marta Kocjan-Barle
Naslov uredništva: Ljubljana, Šaranovičeva 5
tel. 31o-7o2 in 311-25o
Naročnine in druge informacije:
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Ljubljana, Kidričeva 5, tel. 217-9oo
tekoči račun: 5oloo-649-9oo51
Časopis izhaja štirikrat letno, praviloma ob koncu
vsakega četrtletja
Letna naročnina:
-	za delovne organizacije	24o din
-	za posameznike in društva	15o din
-	za študente	80 din
-	za tujino	36o din
Izvedba: Birografika BORI, Ljubljana
SOCIALNO DELO - časopis za teorijo in prakso
Leto 25	Ljubljana 198^	Št. 5 - ^
UDK + 56	UDS 5o4 + 56
VSEBINA
stran
ČLANKI
-	Darko Maver
Uživanje drog in narkomanija v Sloveniji:
dosedanji razvoj 'in pogled v prihodnost	156
-	Maja Vojnovič, Matjaž Hanžek, Vojka Žerovnik
Planiranje socialnega razvoja v OZD	162
-	Vida Miloševič
Možnosti za zagotavljanje ustreznih življenjskih
pogojev v starosti	192
POROČILA
-	Mendarodne konference o socialnem razvoju,
Montreal, avgust 1984	.	224
-	Ob četrtem kongresu socialnih delavcev
Jugoslavije
KNJIŽNA OCENA
-	Thomas Gordan: Trening večje učinkovitosti za
učitelje. Priredil: Janez Pečaj, Svetovalni	2 36
center Ljubljana 1985 (Blaž Mesec)
IZ TUJIH BEVIJ	24o
SEZNAM DEIPLOMSKIH NALOG. KI JIH JE KIJJIŽNICA VŠSD
PREJELA v letu 1^85-^--256
POVZETKI ČLANKOV	264
UŽIVANJE DROG IN NARKOMANIJA V SLOVENIJI:
DOSEDANJI RAZVOJ IN POGLED V PRIHODNOST
Darko Maver*
1. Uvod
Zdi se, da v zadnjem času zanimanje za problematiko uživa-
nja drog in narkomanijo pri nas upada, saj je tem vpraša-
njem namenjenih vse manj strokovnih člankov in publikacij,
novic v dnevnem in periodičnem tisku pa tudi strokovnih po-
svetovanj in preprečevalnih prizadevanj. Smo v nekakšnem
zatišju, ki lahko navede na misel, da smo problem uspešno
rešili, ugotovili in povedali o njem vse, kar smo mogli,
in da nadaljnje ukvarjanje z njim ni več potrebno. Vendar
pa izkušnje kažejo, da je bila tudi v preteklosti toksiko-
manijam namenjena različna, včasih večja, drugič manjša
pozornost strokovne in laične javnosti, ki ni bila vedno
odvisna le od dejanske razširjenosti in nevarnosti poja-
va, temveč tudi od trenutne aktualnosti in angažiranosti
posameznih dejavnikov za obravnavanje te tematike, zato
prehitro sklepanje o situaciji, brez ustreznih empiričnih
preverjanj, ni na mestu.^
Ne glede na to, ali gre za resnično stagnacijo uživanja
(zlasti prepovedanih) drog ali pa je problematika zaradi
manjše aktualnosti prešla v ozadje družbenega zanimanja
in prepustila svoje mesto drugim, trenutno bolj perečim
X Darko Maver, magister kazenskopravnih znanosti, raziskoval-
ni sodelavec. Inštitut za kriminologijo. Trg osvoboditve 11,
6I000 Ljubljana,
1 Več o družbeni reakciji do uživanja drog glej: D, Maver:
Pogledi nekaterih jugoslovanskih in tujih piscev na vpraša-
nja uživanja drog in narkomanije. Anthropos, 1981, št.l.
- 157 -
vprašanjem, je treba pri načrtovanju dolgoročnega druž-
benega razvoja upoštevati tudi ta pojav ter njegov vpliv
na življenje ljudi in celotno družbeno dogajanje. Uživa-
nje drog in toksikomanije so namreč tako individualni kot
družbeni pojav, ki ima svoje notranje zakonitosti in glob-
lje družbene vzroke, zato Je pričakovati, da se bodo spre-
membe v gospodarskem, socialnem, političnem in družbenem
razvoju odrazile tudi na tem področju. Tako ni naključje,
da smo na Inštitutu za kriminologijo v raziskavo "Alter-
nativne možnosti razvoja nekaterih deviantnih pojavov do
leta 2ooo", s katero smo se vključili v širši projekt
"Dolgoročni razvoj Slovenije", zajeli tudi vprašanje tok-
2
sikomanij.
Čeprav Je uživanje alkohola (in zasvojenost z nJim) v mar-
sičem (zlasti še glede etiologije) podobno uživanju dru-
gih drog, smo pri napovedovanju razvoja vendarle ločeno
obravnavali "aikoholomanije" in "ostale toksikomanije",
predvsem zaradi različnih družbenih pogledov na obe vrsti
drog in različnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje.
Pri tem smo izhajali iz prepričanja, da Je odklonsko samo
tisto uživanje drog (dovoljenih ali prepovedanih), ki Je
škodljivo in ki ga lahko označimo za "toksikomanije".^
2)	Pri raziskavi so sodelovali: K. Vodopivec (vodja projekta),
L. Bavcon, F. Brine, P.Kobe, D. Maver, J, Pečar in A.Šelih.
Problematiko toksikomanij sva obdelala F.Brine (aikoholo-
manije) in podpisani (narkomanije).
3)	Odločili smo se za naslednjo definiciJo:"Toksikoman Je ose-
ba, ki Je z dolgotrajnim in prekomernim uživanjem droge
postala odvisna od droge (psihično,fizično ali oboje) in
so se pri njej zaradi tega razvile zdravstvene (psihične
in fizične) okvare in socialne težave, ki Jih Je mogoče
diagnosticirati s klasičnimi medicinskimi in socialnimi po-
stopki. Navedeni simptomi morajo biti prisotni in ni do-
volj, da Jih samo domnevamo in na temelju anamnestičnih po-
datkov o prekomernem uživanju droge sklepamo, da bolnik bo-
luje od toksikomanije." Brine F.,Maver D.: Toksikomanije,s.
- 138 -
Ker pa je za oceno razvoja toksikomanij v prihodnosti
treba upoštevati tudi vse tiste osebe, ki drogo tudi ob-
časno uživajo (iz njih namreč izhajajo kasnejši zasvojen-
ci), ter količno in vrsto dostopnih drog na tržišču ( do
določene stopnje zasičenosti trga bo z naraščanjem koli-
čine razpoložljivih drog naraščalo tudi število užival-
cev), smo v raziskavo vključili tudi te podatke.
Kot osnovo za napovedovanje smo uporabili podatke o dose-
danjem razvoju uživanja drog in narkomanij v Sloveniji,
dejavnike, ki po mnenju strokovnjakov vplivajo na oblike
in razširjenost obeh pojavov, alternativne možnosti raz-
voja naše republike do leta 2ooo ter nekatere dr\xge oko-
liščine, ki lahko pospešijo ali zavirajo uživanje drog
in zasvojenost z njimi. V pričujočem prispevku bomo sku-
šali na kratko prikazati glavne ugotovitve raziskave in
nekatere težave, s katerimi smo se soočali pri napovedo-
vanju.
2. Dosedanji razvoj uživanja drog in narkomanij
Za ocenjevanje razvoja uživanja drog in narkomanij je mo-
goče uporabiti naslednje vrste podatkov:
-	statistične podatke o številu kaznivih dejanj in
prekrškov v zvezi z drogami, ki se nanašajo na do-
mače tržišče ( ne gre za tranzit);
-	statistične podatke o številu zdravljenih toksikomanov;
-	podatke organov za notranje zadeve o številu oseb,ki
so bile v stiku z drogami, ter oceno o količini do-
stopne droge;
-	anonimno anketiranje prebivalstva ( zlasti mladine)
o tem, ali uživajo droge, kako ocenjujejo razširje-
nost raznih vrst drog in kakšno je njihovo stališče
do drog;
- 139 -
- podatke o posledicah uživanja drog (smrtni primeri,
zastrupitve, samomori ipd.).
Omenjene vire podatkov smo skušali uporabiti tudi v naši
raziskavi, vendar smo takoj naleteli ha določene težave
in omejitve. Številna dejanja v zvezi z drogami so namreč
skrivna (temno polje je pri tej vrsti kriminalitete zelo
veliko), zato je število prijetih in obravnavanih storil-
cev bolj pokazatelj dejavnosti in uspešnosti organov odkri-
vanja in pregona kot pa dejanske razširjenosti pojava. Tu-
di ocene o številu potencialnih uživalcev niso zanesljive
in ne dajejo popolne predstave o dejanskem stanju. Le ne-
koliko boljše je stanje pri ugotavljanju števila zasvoje-
nih uživalcev drog. V Sloveniji ne obstaja neka enotna evi-
denca zdravljenih toksikomanov, zato nekaterih podatkov ni
mogoče dobiti ali pa so nezanesljivi. Na razpolago so pred-
vsem statistični podatki o hospitalno zdravljenih toksiko-
manih, ti pa ne predstavljajo dejanskosti, saj se mnogo
toksikomanov ne zdravi, ali pa so se zdravili ambulantno
in torej niso zajeti v evidenco. Kljub temu smo na podla-
gi dobljenih podatkov lahko nakazali razvoj in stanje uži-
vanja drog in toksikomanij pri nas, ne da bi si delali
utvare, da so zbrane ugotovitve popolnoma točne.
Po mnenju številnih strokovnjakov in praktičnih delavcev
v organih za notranje zadeve se je širjenje uživanja drog med
mladimi pri nas pričelo v letih 1967/68. Do tedaj so bili
zdravstvenim delavcem in kriminalistom znani le posamezni
primeri klasične narkomanije. Število mladih, ki so priče-
li z uživanjem drog, je nato iz leta v leto naraščalo. Po
podatkih ONZ je bilo v Sloveniji v letih 1974, 1978 in 198o
naslednje število možnih uživalcev drog:^
4) Podatki za leta 1974 so povzeti po Čenčur, S. in iz po-
ročila RSNZ o domnevni razširjenosti drog v letu 1978 in
198o
- 1^0 -
-	leto 197^ - 586 oseb
-	leto 1978 - 195o oseb
-	leto 198o - 2255 oseb
Največ jih je bilo v Ljubljani, Novi Gorici, Mariboru,
Kranju in Kopru. Uživali so predvsem mehke droge, in si-
cer marihuano, hašiš in LSD. Nekaj uživalcev trdih drog
(opij) je bilo v Mariboru in Ljubljani. Podatki o števi-
lu ovadenih oseb od leta 1972 do 198o pa kažejo na dokaj-
šnje nihanje, saj je bilo njihovo število: 25, 66, 86,llo,
85,5^, A9, 86, 118. Čeprav število v zadnjih letih spet
narašča, ni povsem jasno, ali gre za resnično povečanje
ali pa za uspešn-ejše odkrivanje. Zlasti v zadnjem času
pa kriminalisti opažajo relativno stagnacijo ter preus-
merjanje na domače gojenje kanabisa. Opazili so tudi po-
samezne uživalce heroina, nekaj pa je bilo tudi primerov
organiziranega trgovanja z drogami. Kljub temu stanje ni
kritično, kajti v nasprotju z nekaterimi drugimi jugoslo-
vanskimi republikami pri nas vendarle daleč prevladujejo
mehke droge.^
Drugi vir podatkov o morebitni razširjenosti uživanja
drog so anoaimne ankete, ki so jih opravili med mladimi
pri nas. Kolikor nam je znano, je bila v Sloveniji doslej
opravljena le ena takšna anketa. Tako je Žmuc-Tomorijeva
ugotovila, da je med populacijo srednješolcev okoli 7 %
anketiranih že poizkusilo kanabis.^
5)	Petrovič M. idr.: Droga i mladi, s.l^ in dalje
6)	Žmuc-Tomori: Nekatere značilnosti populacije toksiko-
manov v Sloveniji, s.91
- 141 -
Ce bi to posplošili na število vseh srednješolcev pri
nas v Sloveniji, bi imelo izkušnje s to drogo okoli
5.780 mladoletnikov. (Raziskava, ki jo je opravil v Za-
grebu Hudolin, kaže podobne rezultate, saj je tam droge
že uživalo 9 % anketiranih oseb.)"^
Zanimivi, čeprav časovno nekoliko odmaknjeni in zato manj
aktualni, so izidi raziskave Inštituta za sociološka in
kriminološka proučevanja iz Beograda. Njihovi strokovnja-
ki so ugotovili naslednje značilnosti uživanja drog v
g
Sloveniji:
-	Najvišjo stopnjo narkomanije ima Ljubljana (stopnja 2,4
na looo prebivalcev starih od 14-25 let),.dedita pa ji
Beograd (stopnja 1,9) in Skopje (stopnja o,5). Anonim-
na anketa je pokazala, da je drogo poizkusil mnogo več-
ji odstotek mladih Ljubljančanov kot pa mladih iz drugih
jugoslovanskih mest;
-	V SFEJ se droge različno pojavljajo po posameznih območ-
jih.Medtem ko v Beogradu in Skupju mladi uživajo predvsem
trde droge, so med mladimi v Ljubljani in Splitu bolj
razširjene mehke droge, zlasti marihuana in hašiš. V več -
jih mestih je uživalcev več kot na vasi;
-	Primerjalna študija o odnosu mladih do	drog je pokazala,
da kažejo Ljubljančani strpnejši odnos	do drog in užival-
cev, so do njih najmanj represivni, po	drugi strani pa
droge tudi bolje poznajo in sorazmerno	mlajši zvedo za-
nje.
7)	Hudolin: Odvisnost o drogama-bolest suvremenog društva,
s.55.
8)	Petrovič M. idr. s 14 in dalje
- 142 -
Podatki o posledicah uživanja drog so v glavnem omejeni na
hospitalno zdravljene toksikomane. V Sloveniji je bilo od
leta 1975 do 1979 zaznati upad hospitalno zdravljenih nar-
komanov. Tako je bilo:
leta	1975	-	88 bolnikov
leta	1976	-	87 bolnikov
leta	1977	-	6o bolnikov
leta	1978	-	66 bolnikov
leta 1979	-	59 bolnikov
Starostna struktura zdravljenih toksikomanov kaže, da je bilo
med njimi relativno malo mladoletnikov in relativno veliko
starejših oseb, kar je nekako v nasprotju s splošnim prepri-
čanjem, da se med toksikomani pojavljajo predvsem mladi.
Vprašanje je, ali so mladi z drogo manj zasvojeni, obravna-
vani na drugih mestih in torej ne pridejo med hospitalizi-
rane bolnike, ali pa se posledice uživanja pokažejo šele
čez čas, v zrelejših letih. Te podatke lahko dopolnimo še
s podatki o pacientih Oddelka za mladostnike pri centru za
mentalno zdravje Klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljublja-
na, kjer je bilo od leta 1975 do 1979 na zdravljenju 29 mla-
dih tabletomanov in 55 piitoksikomanov. Zanimivo je, da gre
pogosto za zlorabo dovoljenih drog (se pravi alkohola in
tablet), ali pa kombinacijo različnih vrst drog, ne pa za
izključno uživanje ilegalnih drog.
Smrtni primeri zaradi uživanja drog so še vedno redki, ven-
dar se tudi pri nas že pojavljajo. Zdravstvenih podatkov
o smrtnih primerih zaradi drogiranja sicer nimamo, pač pa
poročilo RSNZ SR Slovenije navaja 12 takšnih primerov v
zadnjih letih. Vse smrtne primere, ki so v zvezi z droga-
mi, je težko odkriti, ker cesto ni pravega razloga za sum,
da je smrt posledica drogiranja.
- 1^5 -
Lahko torej rečemo, da pravih podatkov o razširjenosti
uživanja drog in toksikomanij nimamo, da so ocene le
približne in da temeljijo na pomankljivih statističnih
podatkih ali na splošni oceni tistih, ki se s pojavom
ukvarjajo. Če bi se s problemom sistematioeje ukvarja-
li in mu namenili več raziskovalne pozornosti, bi po
vsej verjetnosti odkrili tudi večje število uživalcev
in zasvojencev, čeprav pojav vendarle ni alarmanten in
zaskrbljujoč, vsaj trenutno ne.
5. Dejavniki, ki vplivajo na uživanje drog
Iz pregleda strokovne literature je mogoče o dejavnikih,
ki vplivajo na uživanje drog in toksikomanije, potegniti
dva pomembnejša zaključka. Prvič, vzroki za uživanje in
za večjo popularnost enih vrst drog na račun drugih vrst
so predvsem družbene narave, medtem ko izhajajo vzroki
za zasvojenost predvsem iz osebnostnih in psihičnih de-
javnikov posameznega uživalca in njegove interakcije z
okoljem. Drugič, obstaja več vrst uživalcev in več vrst
drog, ki se med seboj lahko docela razlikujejo, ali pa
tudi dopolnjujejo, zato je težko podati enoten pregled
vzrokov, ki bi veljali za vse vrste uživalcev in zasvo-
jencev, čeprav je res, da je vsem skupna želja po takš-
nem ali drugačnem učinku droge na zavest in počutje.
Na splošno lahko ločimo štiri skupine dejavnikov, ki so
tako ali drugače povezani z drogami in toksikomanijami
in ki jih omenjajo domači in tuji strokovnjaki:
A. Splošni dejavniki, ki vplivajo na uživanje drog:
- skoraj vse sociološke teorije, ki obravnavajo in
razlagajo vzroke za nastajanje človekove odtujenosti.
- 144- -
družbene dezorganizacije, anomije ipd. v neki meri
razlagajo tudi različne okoliščine, ki lahko pogo-
jujejo uživanje drog. Ker so teorije dobro znane,
jih ne bomo podrobneje obravnavali, pač pa bi naš-
teli nekatere konkretne okoliščine, ki vplivajo na
uživanje drog;
družbene spremembe, kot so industrializacija in ur-
banizacija, povzročajo migracije in prenaseljenost,
s tem pa odtujevanje in osamljenost človeka, ki se
novim okoliščinam težko prilagaja, zato prihaja do
njegove dezintegracije. Tedaj se lahko zateče k dro-
9
gam;^
v novih življenjskih razmerah prihaja do razpada dru-
žine, izginja nekdanja kohezivnost družine, upada
avtoriteta staršev (zlasti očeta), kar povzroča ne-
gotovost in neodgovornost otrok
vzroki adaptacije, ki so usposabljali organizem zgolj
za boj ali beg, so postali nezadostni ali celo škod-
ljivi v času psiholoških in družbenoekonomskih pritis-
kov moderne dobe. Vsa številna bremena so povezana s
povečanjem uživanja drog;^^
nered, korupcija, hinavščina, zapletanje v vojne, be-
da, zlaganost dela in kulture povzroča razpadanje člo-
vekove skupnosti in potapljanje ljudi v osamljenost in
12
odtujenost;
9)	Savič,: Droge i mladi, s.lo in dalje
10)	Prav tam
11)	2muc-Tomori, op.cit.
12)	Milčinski, L.: Droga-človek-družba, s.46
- 1^5 -
-	neprimerno delovno mesto in brezposelnost, nezmožnost
uveljavljanja tako po zakoniti kot kriminalni poti
(t.i. "double fail\ire")
-	Akcijski način življenja, ki človeka sili v uspešnost
14
in nenehno tekmovanje z drugimi;
-	hiter razvoj farmacevtske industrije in široka upora-
ba zdravil za zdravljenje;^^
-	enoličnost vsakdanjega družinskega in delovnega živ-
ljenja.
B. Posebnosti pri toksikomanijah mladoletnikov:
-	posebnosti obdobje odraščanja, ki prinaša mladostniku
nemalo preizkušenj: večja občutljivost, ambivalentnost
do staršev in prijateljev, želja po osamosvojitvi,
upor zoper odrasle in istočasno posnemanje;
-	neprimerni družinski odnosi oziroma odnos do očeta
ali matere;^^
-	mladoletnikov odnos do dela in ustvarjalnosti ter do
sovrstnikov;
-	neuspeh pri iskanju lastne identitete in družbene
17
vloge; '
13)	Cloward in Ohlin, cit.po: Winick: A sociological study
of the genesis s.4.
14)	Modly, O.: Podmena o razširjenosti uživanja drog v Ju-
goslaviji s. 15
15)	Prav tam, s.15
16)	Žmuc-Tomori, op.cit.
17)	Erickson, po Vodopivec, K.: Kdo bo iskal in našel mlade
ljudi, s.83
- 146 -
-	ideologija hipijev in,njen vpliv na mlade: odpor do
potrošniške miselnosti in načina življenja sodobne
tehnokratske družbe, ki povzroča odtujevanje in je
usmerjena v proizvodnjo in potrošnjo, znanost in teh-
niko, racionalizem ipd,, ne pa v izkustveno in čust-
..	T .	.	18
veno življenje.
-	odnos študentov do družbe: občutek nezadovoljstva z
načinom življenja in vrednotami, želje po polnem in
sproščenem življenju;^^
-	vplivi sodobne glasbe in disko klubov, neorganizirano
preživljanje prostega časa, nezaželenost participaci-
Pa
je mladih v družbenem življenju in dogajanju.
C. Notranji dejavniki, ki vplivajo na nastanek zasvojenosti:
-	toksikomanijam laže zapadejo osebe, ki niso notranje
trdne in jih vsaka napetost spravi v stisko,
-	osebe, ki želijo svoj manjvrednostni kompleks prikriti
21
z uživanjem droge;
-	osebe, ki so čustveno nezrele in potrebujejo topline
22
in spodbude, pa tega ne dobijo;
-	nevrotične osebe ter osebe z notranjimi konflikti, an-
ksioznostjo, občutki krivice, agresivnosti, neadekvat-
ne adaptacije, seksualnimi težavami, perverzijami ipd.^^
18)	Roszak: Kontrakultura, s. 39 idr.
19)	Carey: involvement in the Drug Scene,s.288 in 291
20)	Vodopivec, K.: Kdo bo iskal in našel mlade ljudi, ki
so v stiski, s.85
21)	Berkeš: Narkomanije u svetu i kod nas, s.51
22)	Žmuc-Tomori, op.cit.
25) Bvikelič: Toksikomani je, s. 147
- 147 -
D. Drugi dejavniki:
-	vplivi tiska, reklam in neadekvatnega opisovanja učin-
kov drog, filma, TV in drugih medijev,
-	vplivi oseb, ki uživajo droge,
-	stanovanjski predeli z izrazito subkulturo mladih in
velikim vplivom na izrabo prostega časa
-	organizirano trgovanje z drogami,
-	upadanje neformalnega družbenega nadzorstva in intim-
nosti med ljudmi ,brezbrižnost do težav sočloveka in
nezainteresiranost za njegova dejanja,
-	biokemično dogajanje v centralnem živčnem sistemu in
metabolične motnje, ki lahko sprožijo fiziološko pot-
rebo po določenih drogah.
Vse navedeno lahko vpliva na stopnjo uživanja drog in šte-
vilo zasvojencev, vendar v medsebojni prepletenosti vseh
treh vrst dejavnikov: družbenih (družba kot celota s svojim
političnim, ekonomskim in socialnim sistemom, družina kot
ožja celica oblikovanja človekove osebnosti in kot družbe-
na skupnost, šola, delovno mesto, vrstniki in prijatelji
ipd.), osebnostnih in priložnostnih (dostopnost droge, nje-
na cena, sam učinek droge, vpliv uživalcev itd.).. V tem
čudnem in medsebojno povezanem spletu dejavnikov se odlo-
ča, kdo bo drogo poizkusil, katero drogo bo poizkusil, ali
bo pričel z rednim uživanjem in ali bo postal od nje zas-
vojen. Kje je odločilni vzrok za končni izid ni mogoče re-
či, prav gotovo pa je postopek nastajanja zasvojenosti dol-
gotrajnejši in ga ni mogoče pripisati samo učinkom droge,
temveč številnim navedenim dejavnikom. Opozoriti je treba
tudi na Tingerjevo hipotezo o povezanosti osebne deviant-
nosti in vplivi okolja, ki prav tako prihaja v poštev pri
- 148 -
uživalcih drog (npr. v okolju, kjer je malo uživanja
drog, mora biti osebna deviantnost posameznika večja, da
bi pričel z uživanjem in postal zasvojen.?^
4. Alternativne možnosti razvoja v prihodnosti
Pri predvidevanju razvoja toksikomanij v prihodnosti smo
upoštevali dve možni varianti družbenega razvoja Slove-
nije. Eno možnost razvoja so opisali sodelavci projekta
"Slovenija 2ooo", druga možnost pa je nadaljevanje dose-
danjega razvoja. V naši raziskavi smo upoštevali obe mož-
nosti in tako izdelali dve alternativi prihodnjega raz-
voja uživanja drog in toksikomanij, seveda glede na tiste
dejavnike razvoja, ki so pomembni tudi za stanje na tem
področju.
Glavna gospodarska značilnost načrtovanega razvoja je
prestrukturiranje gospodarstva. Prehajanje na selektivni
gospodarski razvoj, ki je postopno in dolgoročno, bodo
verjetno spremljali nekateri negativni pojavi, zlasti še
prekvalificiranje večjega števila delavcev in s tem pove-
zane osebne stike in krize posameznikov. Pri tem ne gre
le za potrebo po ponovnem šolanju in usposabljanju za de-
lovne naloge, privajanje na novo delovno mesto in nove
sodelavce, temveč tudi za vprašanje prebivališča in vož-
nje na delo. Zamenjava delovnega mesta je lahko povezana
z zamenjavo prebivališča, kar sproža dodatne težave pri-
lagajanja novemu okolju oziroma daljše vožnje na delo
ali celo ločeno življenje.
Pritiski na posameznika bodo tako nedvomno narastli,ritem
24) Po: Goričar: Novejša teoretična stališča v zahodni
sociologiji, s. 47 idr.
- 149 -
življenja bo hitrejši, potreba po občasni (ali stalni?)
omami bo večja.
Daljše šolanje, ki naj zagotovi bolj izobraženo in kva-
litetno delovno silo, prav tako spremljajo posamezni
stranski pojavi. Ob zahtevi po večji izobrazbi in stro-
kovni usposobljenosti bo narastlo tudi število t.i.
"drop out-ov", ljudi, ki niso kos zahtevam družbe in ki
bodo zaradi svoje neuspešnosti in nezmožnosti prilagodit-
ve skrenili v kriminalno delovanje ali se umaknili iz
realnosti s pomočjo alkohola ali drog.
Večja zahteva po učinkovitosti in tekmovanje prav tako
povzročata napetosti, stiske in konflikte, tako pri po-
samezniku kot v družini. Konkurenčnost na delovnih me-
stih in, želja po uspešnosti se lahko odražajo tudi v po-
večevanju uživanja drog, ki omogočajo večjo učinkovitost
in vzdržljivost, torej raznih vrst stimulansov.
Takšen ekstenzivni sistem šolanja pogojuje daljšo eksi-
stenčno odvisnost mladih, ki bodo v času šolanja najver-
jetneje živeli doma, zato se bodo kasneje osamosvojili
in ustvarili svojo družino. Glede na to, da se ima veči-
noma družino _______ za preventivni dejavnik tako za vda-
janje kriminalu kot tudi uživanju drog, se bo na ta način
podaljšalo krizno obdobje, ko mladi lahko zapadejo uživa-
nju drog. Tekmovalnost za prosta mesta na univerzah in
višjih šolah bo po eni strani večala prizadevanja mla-
dih za študij, po drugi strani pa jih tudi silila v oseb-
ne stiske in življenjske poraze ob morebitnih neuspehih
pri študiju, (primer za takšen tekmovalni sistem je današ-
nja Japonska).
- 15o -
Ce se bo urbanistično načrtovanje usmerilo v gradnjo manj-
ših atrijskih in podobnih hiš, z urejeno okolico in večjo
toplino, lahko pričakujemo boljše živeljenjske razmere dru-
žine in boljše odnose med člani družine. Manjše hiše da-
jejo večji občutek zasebnosti ter povečujejo odgovornost
in skrb prebivalcev za urejenost hiše in okolice. S tem
odpade tudi večji del problemov izrabe prostega časa, saj
urejanje okolice, drobno vrtnarjenje in razna hišna dela
nudijo dovolj možnosti za zaposlitev tudi po obveznem de-
lovniku. Takšna urbanistična ureditev onemogoča nastaja-
nje večjih subkultur mladoletnikov ter olajšuje nadzorst-
vo nad njimi. Hkrati pa lahko tudi predvidevamo, da bi po
drugi strani sedanje stolpnice in brezosebna naselja sta-
novanjskih blokov postali privlačni predvsem za revnejši
sloj prebivalstva in bi tako prihajalo do nastajanja sta-
novanjskih getov, kjer bi se narkomanija in uživanje drog
zlahka razširjala.
Z morebitnim skrajševanjem delovnega časa in s tem poveza-
nim zvečevanjem prostega časa, se zastavlja vprašanje,
kako ta prosti čas izkoristiti. Ob nadaljnem neorganizi-
ranem preživljanju prostega časa, pasivnem športnem udej-
stvovanju, obiskovanju lokalov in disko klubov bo verjet-
nost zapadanja drogam in alkoholu večja. Postopek prekva-
lifikacije delovne sile ter daljše in zahtevnejše šolanje,
kakor tudi domače popoldansko delo vsaj za določeno obdob-
je prilagajanja zmanjšujejo pomen prostega časa. Toda dol-
goročno gledano, bi bilo treba več pozornosti nameniti po-
speševanju kreativne izrabe prostega časa.
Takšne so torej možnosti razvoja toksikomanij in uživanja
drog po prvi varianti, se pravi ob upoštevanju preusmeritve
našega gospodarstva. Ce pa bo razvoj tekel po sedanji poti.
- 151 -
predvidevamo naslednje značilnosti na področju drog.
Slabe gospodarske razmere ter upad življenjskega standar-
da in kupne moči prebivalstva lahko vplivata na moralo
ljudi, zlasti mladih, ki v takšnih razmerah ne vidijo per-
spektiv in se jih zato vsaj nekaj obrne od kreativnega in
angažiranega življenja v pasivno odmaknjenost, povezano
z brezdeljem in uživanjem drog. Povečana brezposelnost
ter slabe možnosti za zaposlitev mladih širijo krog tistih,
ki so za uživanje drog najbolj dovzetni. To potrjujejo tu-
di izkušnje nekaterih zahodnih držav,v katerih ugotavljajo
povečanje števila uživalcev drog in alkohola prav med brez-
poselnimi.
Splošni gospodarski položaj vpliva tudi na nekatera druga
področja, ki so posredno povezana z uživanjem drog. Stano-
vanjske stiske in, s tem povezana neurejenost življenjskih
razmer, prenaseljenost in nastajanje "stanovanjskih getov"
vplivajo negativno na življenje mladih, ki bodo v takšnih
razmerah raje zahajali od doma v družbo vrstnikov, se se-
stajali na neprimernih krajih, ustvarjali svojo subkulturo
in se tudi predajali uživanju drog. Pri odraslih pa neza-
dovoljstvo na delovnem mestu, pogoste fluktuacije in izo-
stajanje z dela otežujejo trdne življenjske orientacije,
samorealizacijo in delovno vnemo ter povzročajo odtujenost,
nezadovoljstvo, življenje iz dneva v dan, hedonistični na-
čin življenja in podobno.
Kakor po eni strani uvajanje celodnevne šole zmanjšuje pro-
sti čas otrok in s tem tudi možnost zahajanja v slabo druž-
bo, pa po drugi strani slabe možnosti za izrabo prostega
časa za mladino in odrasle vodijo ljudi v pasivnost, vese-
Ijačenje, uživanje alkohola in drog ter tako onemogočajo
- 152 -
sprostitev napetosti, utrujenosti ipd. Pasivno športno udej-
stvovanje (gledanje nogometnih, košarskih in drvigih tekem),
zahajanje v disko klube, lokale, na ročk koncerte in podobno
je običajno združeno z uživanjem alkoholnih pijač in drog.
Potrošniška miselnost, ki je bila že doslej eden od vzro-
kov za upor mladih in uživanje halucinogenih drog, ter kriza
vrednost, ki se kaže tudi v pomanjkanju jasnih in trdnih življe-
njskih ciljev, ima pomemben vpliv na življenje ljudi, odnose v
družini, pa tudi na zatekanje v uživanje drog in alkohola. Prav
intimne krize in neuspehi v življenju posameznika so glavni mo-
tiv in vzrok za nastajanje zasvojenosti.
Uživanje drog je bilo doslej razširjeno predvsem v nekaterih
večjih mestih (Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici), medtem ko v
drugih predelih Slovenije tega pojava niso b€.ežili. Z urbani-
zacijo in policentričnim razvojem mest lahko dosežemo, da bo
prišlo do bolj enakomerne porazdelitve uživanja drog v več ce-
ntrih. Disperzni način naseljevanja omogoča torej manjšo kon-
centracijo mladih, manj možnosti za nastajanje subkulture, pa
tudi za organizirano tržišče z drogami.
Naraščanje števila prebivalstva se bo odražalo tudi v povečanju
absolutnega števila uživalcev drog. Daljšanje življenjske dobe
in s tem povečano število starih ljudi, ki jih bolezni in dru-
ge stiske silijo v uživanje medikamentov, pospešujejo prodajo
in razvoj farmacevtske industije, to pa ima vpliv tudi na mla-
de ljudi in na njihovo posnemanje odraslih.
V navedenih življenjskih razmerah lahko pričakujemo porast
števila uživalcev pa tudi zasvojencev z drogami.
- 23 -
Glede na majhno kupno moč prebivalstva, še zlasti mladine, bi
lahko napovedali predvsem širjenje cenejših pa tudi doma pro-
izvedenih drog. Tako lahko naraste uporaba doma pridelane
marihuane (kar že kaže sedanja praksa ONZ), makedonskega opi-
ja zlasti pa še analgetikov in alkohola. Med otroki se
lahko širi vonjanje lepil, kot to že ugotavljajo v Beogradu
in nekaterih drugih mestih. Čeprav zaradi slabe kupne moči
ni pričakovati drastičnega povečanja uživanja heroina, se
bo med otroki premožnejših občanov lahko pojavilo v večjem
obsegu kot doslej. Pričakujemo lahko tudi več ponarejanj
receptov in zlorab zakonito pridobljenih drog.
Med zunanjimi dejavniki, to je tistimi, ki omogočajo uži-
vanje drog in njihovo dostopnost, bi omenili zlasti mož-
nost stikov s tujino, kajti čim več bo teh stikov, več bo
možnosti za tihotapljenje kot tudi za popularizacijo drog.
Povečanje števila tujih turistov, zlasti mladih, ki s se-
boj prinašajo tudi droge, odhajanje naših ljudi v tujino,
prihod zdomcev ter povečano število prehodov državne meje,
zmanjšujejo možnost učinkovite carinske kontrole, s tem
pa tudi možnost odkrivanja drog. Nasprotno se je pokazalo
z uvedbo depozita za prehod meje saj je število potovanj
mladih v tujino upadlo, s tem pa tudi tihotapljenje droge
v našo državo.
5. Možnosti za omejevanje in zatiranje
Že na začetku razmišljanj o možnostih preprečevanja tok-
sikomanij se zastavlja vprašanje, kaj sploh preprečevati:
uživanje drog ali njihovo zlorabo? Uživanje vseh vrst drog
ali le določenih, za neko kulturo ali posameznika nevar-
nejših drog? In ne nazadnje: jemanje drog v posebnih oko-
- 154 -
liščinah, na poseben način in med posebno subkulturo ali
uživanje (zlorabljanje) drog med ljudmi na sploh?
Vprašanje je pomembno, ker smo že v uvodu omenili, da ob-
staja več vrst drog, več vrst uživalcev in tudi več vrst
vzrokov za uživanje, zato ni vseeno, kaj in kako bomo
preprečevali. Zaradi različnega dojemanja in ocenjevanja
nevarnosti posameznih vrst drog in uživalcev, tako pri nas
kot v tujini; cesto priporočajo diferenciacijo preventiv-
nih in represivnih ukrepov, predvsem glede na to, ali gre
za dovoljene ali prepovedane droge. Zlasti pogosto se po-
javljajo zahteve po ločenem obravnavanju alkoholizma in
drugih toksikomanij. Takšno stališče običajno argumenti-
rajo z dejstvom, da so prepovedane droge pač nevarnejše
od alkohola in jih je zato treba zatirati z drugačnimi
sredstvi in metodami.
Glede na različen položaj drog v posameznih kulturah in
ob hipotezi, da gre preprečevanje ene vrste drog lahko
na račun druge vrste (n.pr.: če bo več uživanja marihuane,
bo manj uživanja dkohola), se nam zdi vprašljivo, ali j e
smotrno preprečevati le uživanje posamezne prepovedane dro-
ge, ne pa uživanja toksičnih sredstev v celoti? In nadalje,
ali je mogoče preprečevati zasvojenost z drogami, ne da bi
preprečevali širjenje uživanja drog na sploh? Ne glede na
to, da je uživanje drog ubikvitaren, iz davnine znan pojav
in da nekateri pisci menijo, da sploh ni upati na to ozi-
roma se bržkone niti ni modro poganjati za tem, da bi uži-
vanje drog popolnoma izkoreninili,^^ smo prepričani, da
bi bilo nedvomno bolje, če bi znali ljudje svoje stiske in
težave, svojo odtujenost in identiteto iskati in uveljavlja-
ti brez uživanja drog. Dokler bodo ljudje množično uživali
25) Milčinski, op.cit.62.
- 155 -
droge, ki so v neki kulturi sprejemljive in dopustne, se
bodo pri določenih slojih in posameznikih pojavljale tudi
prepovedane droge in dokler bodo ljudje zmerno uživali
droge, se bodo pojavljale tudi zlorabe.
Ne gre nam za to, da bi uživanje drog in alkohola popolno-
ma izkoreninili (to bržkone tudi ni uresničljivo), temveč
želimo zmanjšati ali vsaj omiliti naraščanje množičnega
uživanja drog, tako dovoljenih kot prepovedanih. Gre pred-
vsem za to, da se spremeni odnos ljudi do toksičnih sred-
stev na sploh. V tem pa se kaže neločljiva povezanost boja
proti alkoholizmu z drugimi toksikomanijami.
Menimo, da je treba preprečevanje toksikomanij zastaviti
najširše. V ospredje je treba postaviti prizadevanja za ob-
likovanje takšnega vrednostnega sistema, ki bo opuščal pot-
rošniško miselnost' in uveljavljal človekovo osebnost kot
posebno vrednoto.
pc
Gre za "prevrednotenje vrednot", za resničen napredek v
družbeni zavesti in za odpravljanje "krtihoborstva in povam-
pirjene komercializacije". Ne gre za to, da bi v celoti opu-
stili potrošniški način življenja, lahko pa bi njegov vpliv
zmanjševali ali pa ga vsaj ohranili na sedanji ravni. Zgle-
dovanje po zahodnem modelu družbe in povzdigovanje njihove-
ga načina življenja, ob hkratni nezmožnosti doseganja tak-
šnega življenjskega standarda (Mertonova teorija anomije),
je brez dvoma pomemben dejavnik, ki vodi v povečano uži-
vanje drog.
Pomembno vlogo pri razvijanju novih vrednot ima šolstvo,
pa tudi vzgojno-varstvene ustanove. Sedanji problem šole
po našem mnenju ni toliko v pomanjkanju znanja o drogah
pri šolskem kadru, kot v dejstvu, da šola ne vzgaja cbveka
26) Zupančič,B.: Prevrednotenje vrednot:prihajanje ali
odhajanje, s. 524
- 156 -
tako, kot bi bilo treba. Pri tem gre tako za lastni zgled
strokovnih delavcev kot tndi za razvijanje vrednot pri
mladih.
Treba je torej "izsušiti družbeno močvirje", ki pogojuje
uživanje drog, in "ustvariti drugačen družbeni sistem vred-
not
Posebno pozornost bo treba nameniti marginalnim skupinam
ljudi, to je tistim, ki jih bo predvideni razvoj družbe
izvrgel in pustil na robu. Ti se bodo namreč lahko zatekli
k uživanju drog ali kriminalni dejavnosti.
Izkoriščanje prostega časa je že dolgo poseben problem, ki
pa se bo s skrajšanjem delovnega časa pa tudi s podaljše-
vanjem šolanja še povečal. Dosti več kot doslej bo treba
razmišljati o možnosti usmerjanja mladine v aktivno, ven-
dar zanimivo in privlačno izrabljanje prostega časa ter
nuditi večje možnosti za organiziranje takšnih aktivnosti.
Tudi socializaciji otroka velja nameniti posebno skrb.Men-
talna zaščita v dobi otroštva in tudi prednatalna zaščita
sta pomembna dejavnika pri oblikovanju človekove osebnosti,
ta pa je, kot vemo, pomembna za nastajanje toksikomanij.
V okviru splošnih prizadevanj za preprečevanje uživanja
drog in toksikomanij bi bilo treba tudi zavestno vpliva-
ti na zmanjševanje proizvodnje alkohole in raznih medika-
mentov. Ker ugotavljajo, da proizvodnja in prodaja alkoho-
la in zdravil iz leta v leto naraščata in da torej vse
bolj postajamo družba, ki množično uživa razna toksična
sredstva, so ukrepi za zmanjševanje popularnosti teh sred-
stev toliko bolj na mestu.
27) Vodopivec, op,cit, 8,84
- 157
Informativno in propagandno dejavnost zoper uživanje drog
mnogi postavljajo v ospredje in ji cesto pripisujejo pre-
tiran pomen in učinkovitost. Nedvomno takšnih prizadevanj
ne gre zanemariti, ni pa jih mogoče uporabljati kot glavni
ali celo edini ukrep zoper uživanje drog. Pri tem je treba
pametno in smotrno opozarjati na nevarnost drog, ne pa
nekritično pretiravati pri opisovanju škodljivih posledic
in s tem vzbujati odpor in posmehovanje med mladimi.
Tudi represija ima določeno mesto pri preprečevanju in za-
tiranju. Dokler drog ne bo na razpolago, tudi uživanja in
zasvojenosti z njimi ne bo. Zato naj se organi za notranje
zadeve posvetijo predvsem odkrivanju nevarnejših drog
(opija, heroina)i ki jih pri nas zaenkrat še ni, in orga-
niziranemu trgovanju z drogami. Po našem mnenju ni tako
pomembno strogo kaznovanje prijetih storilcev kot pravo-
časno in uspešno odkrivanje le-teh.
Na koncu moramo omeniti še zdravstvene in rehabilitacijske
ukrepe,^ čeprav se le-ti v glavnem ukvarjajo že s posledi-
cami uživanja drog in ne s preventivo. Kot so pokazale iz-
kušnje, je zdravljenje zasvojenih uživalcev še dokaj ne-
uspešno, kajti dosti toksikomanov se po končanem zdravlje-
nju ponovno obrne k drogi. Več pozornosti kot doslej bi
bilo treba nameniti novim oblikam dela po odpustu z zdrav-
ljenja (tako bi omenili poskus skupine beograjskih študen-
tov, ki so ustanovili neformalno skupino ALGRENA, katere
namen je delo s toksikomani, ki so končali zdravljenje),
pa tudi samemu zdravljenju, saj je v praksi dosti več te-
žav (odklanjanje zdravljenja v zdravstseni ustanovi ipd).
po
kot je videti na prvi pogled.
28) Takšno stanje so ugotovili tudi starši narkomanov na
posvetovanju o drogah v Beogradu, dne l.lo.l981
- 158 -
6. Zaključek
Dostopni podatki o dosedanjem razvoju uživanja drog (zla-
sti prepovedanih) in toksikomanij pri nas niso razlog za
pretirano skrb, saj se stanje, če drugega ne, vsaj ne po-
slabšuje. Trenutni gospodarski položaj in nižanje življenj-
skega standarda sta po vsej veri^tnosti eden od razlogov,
da se drage tuje droge (heroin, kokain, LSD) niso v več-
jem obsegu pojavile na našem tržišču. Znak, da so domači
uživalci drog v škripcih, je tudi povečano število zaseb-
nega gojenja kanabisa (po vrtovih, njivah, v gozdovih
ipd.) in relativno neznatna količina odkritih drog. Po
vsem videzu stanje torej ni alarmantno.
Po drugi strani pa pri pregledu možnosti razvoja naše druž-
be do leta 2ooo' ugotavljamo nekatere dejavnike, ki vendar-
le ne dovoljujejo posebnega optimizma, ali pa vsaj opozar-
jajo na previdnost in na pravočasno ukrepanje. Tako pri
prvi kot pri drugi razvojni možnosti bo po našem mnenju
število uživalcev drog naraščalo, s tem pa tudi število za-
svojencev. Indikatorji, ki smo jih prikazali, kažejo na to,
da bodo ljudje vse bolj pod pritiski stresa, to pa ob po-
manjkanju drugačnih možnosti sprostitve lahko vodi v večjo
odvisnost od drog. Obe alternativi razvoja v svojih ciljih
tudi ne posvečata večje pozornosti človeku, njegovi odtu-
jenosti in razvijanju vrednot, temveč predvsem gospodarskim
vprašanjem, zato takšen razvoj ne daje globalne možnosti
za preprečevanje uživanja drog.
Kakšne vrste drog bodo prevladale v prihodnosti, je težko
reči. Čeprav je odgovor na to vprašanje odvisen tudi od
smeri razvoja družbe, smo mnenja, da se bodo še nadalje
širile predvsem dovoljene droge in da bo alkoholizem slej
- 159 -
ko prej ostal v ospredju, medtem ko bodo med mladimi še
nadalje priljubljene predvsem mehke droge. Pomemben vpliv
na stanje pri nas ima lahko tudi razvoj narkomanije v so-
sednjih državah, zlasti v Avstriji in Italiji. Morebitno
naraščanje uživanja heroina v teh državah se lahko odra-
zi tudi pri nas, saj je heroin izrazita droga neuspešne-
žev in odpadnikov, ti pa bodo nastajali tudi v naši druž-
bi..
Če smo torej mnenja, da je problem zasvojenosti in odvis-
nosti od drog kompleksen problem in da je treba iskati
rešitev zanj v spremembi tistih dejavnikov, ki povzroča-
jo odtujevanje človeka, njegovo nezadovoljstvo z življe-
njem in potrebo po psihotropnih snoveh, potem razvojne
možnosti naše družbe ne vzbujajo posebnega optimizma.Če-
prav ne gre pričakovati tako drastičnega porasta narkoma-
nij kot v drugih zahodnih državah, je naraščanje tega po-
java po vsej verjetnosti neizbežno tudi pri nas. S tem
pa se večata tudi pomen in vloga vseh tistih služb, ki
lahko karkoli prispevajo za preprečevanje, odkrivanje,
zdravljenje in zatiranje uživanja drog.
- 16o -
UPORABLJENA LITERATURA
1.	BERKEŠ: Narkomanije u svetn i kod nas, Narkomanije,
Inštitut za proučevanje i suzbijanje alkoho-
lizma, Zagreb 197o, s.5o-4o.
2.	BUKELIČ,Jj Toksikomanije, Obelisk, Beograd 1972, s,248.
3.	BRINC F.4 MAVER D.: Toksikomanije V: Alternativne mož-
nosti razvoja nekaterih deviantnih pojavov do
leta 2ooo, Inštitut za kriminologijo, Ljublja-
na 1981.
4.	CARET J.: Involvement in the Drug Scene, Observation
of Deviance, Random House, New York 197o, s. 51^526.
5.	CENČUR, s.: Narkomanija v Sloveniji, dipl.n. PF, Ljubljana
1974.
6.	GORICAR j.: Novejša teoretična stališča v zahodni socio-
logiji k problemu socialne dezorganizacije, Druž-
bena dezorganizacija in njen vpliv na socialno-
patološke pojave. Inštitut za kriminologijo, Ljub-
ljana 1971, s. 15-53.
7.	HUDOLIN V.: Odvisnost o drogama-bolest suvremenog druš-
tva, Anali kliničke bolnice "Dr.M.Stojanovič" ,
Zagreb 1974, s. 113
8.	MAVER D.: Droge na Slovenskem - poskus ponovne ocene,
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljub-
ljana 198o, št. 3
9.	MAVER D.: Pogledi nekaterih jugoslovanskih in tujih
piscev na vprašanja uživanja drog in narkomani-
je, Anthropos, 1981,št. 1.
10.	MILČINSKI L.: Droga - človek - družba,. Zavod za šol-
stvo SRS, Ljubljana, 1975» s.7o.
- 161-
11,	MODLY D,: Podmena o razširjenosti uživanja drog v
Jugoslaviji in delo organov za notranje za-
deve, Kaj vemo o drogah, MK Ljubljana 1975»
s,7o,
12.	PETROVIČ M, idr.: Bpga i mladi, Privredna štampa, Be-
ograd 198o,
15. ROSZAK T.: Kontrakultura, Napred, Zagreb 1978.
14.	SAVIČ D.: Droge i mladi, Crveni krst Vojvodine 1975*
15.	STATISTIČNI podatki o hospitaliziranih toksikomanih v
letih 1975 - 1979,Zavod za zdravstveno var-
stvo SRS
16.	VODOPIVEC K.: Kdo bo iskal in našel mlade ljudi, ki so
v stiski?
Kaj vemo o drogah, MK Ljubljana 1975» s.79-95«
17.	VINICK C.: A sociological theory of the genesis of drug
dependance
Sociological Aspects of Drug Dependance, CRC
Press, Cleveland Ohio 197^
18.	ZUPANČIČ B.: Prevrednotenje vrednot: prihajanje ali od-
hajanje.
Revija za kriminalistiko in kriminologijo
Ljubljana 197^, št. 4.
19.	ŽMUC-TOMORI M.: Nekatere značilnosti populacije toksi-
komanov v Sloveniji, doktorska disertacija
MF, Ljubljana 1979, s. 142.
20.	GRADIVO O DOLGOROČNEM KONCEPTU RAZVOJA SLOVENIJE, raz-
lični avtorji.
- 162 -
PLANIRANJE SOCIALNEGA RAZVOJA V OZD*
Maja Vojnovič, Matjaž Hanžek, Vojka Žerovnik
1. UVOD
Pomanjkanje strokovnosti v planiranju v najširšem pomenu besede pri
vseh nosilcih planiranja sodi med strukturne probleme našega gospo-
darskega in družbenega sistema (1).
Zaradi vrste operativnih nalog, ki jih narekuje vsakodnevna politika,
v praksi največkrat ni mogoč razvoj strokovnih zmogljivosti (2) za
kakovostno planiranje, ki terja smotrno organiziranje in programira-
nje dela, skupinsko (timsko) delo, skratka, ni zagotovljen čas za
obsežno fazno delo na pripravi metodološko-analitičnega planskega
instrumentarija. V upravnem vodstvu pri nosilcih planiranja pogosto
ni razmevanja, interesa in pogojev za izdelavo nujne informacijske
infrastrukture za plansko delo.
čeprav razpolagamo z obsežnim sistemom podatkov, ti po kvaliteti ne
zadostujejo za dobro analizo; so tudi nezadovoljivo profilirani, ta-
ko, da osnovni nosilci planiranja (OZD, KS) ne morejo dobiti zadosti
informacij za razvojno odločanje. Prav posredovanje (obojesmerno)
relevantnih informacij za identifikacijo pojavov na posameznih rav-
neh pa je eden najpomembnejših pogojev za učinkovito družbeno usme-
rjanje.
Ker odločanje o razvoju pri večini nosilcev planiranja ne sloni na
dejanskih strokovnih spoznanjih, enotnih in povezanih informacijskih
dotokih ter standardiziranih informacijah, učinkovito izdelani meto-
dologiji ipd., ne more krepiti družbenoekonomskega položaja delavcev
in delovnih ljudi.
X Maja Vojnovič, strok, delavec. Višja šola za socialne delavce v
Ljubljani,
Matjaž Hanžek, sam. planer. Zavod za družbeno planiranje SRS
Vojka Žerovnik, sam. planer. Skupščina občine Ljubijana-Center
- 33 -
Po mnenju Berislava Šeferja (3) je bilo z administriranjem (tudi
planskim) res omejeno delovanje objektivnih ekonomskih zakonito-
sti, vendar pa je bilo istočasno povsem opuščeno planiranje v vse-
binskem družbenoekonomskem pomenu, še posebej v dograjevanju in
širjenju planske akcije iz področja materialne proizvodnje v nee-
konomska področja družbenega delovanja ter njihove medsebojne inte-
gracije. Nosilci planiranja v ta namen nima.io mstrezno rešene meto-
dologije, pa tudi njihove !=!tr<!>kovne službe niso ustrezno organizirane
za potrebe integralnega planiranja. Nimajo npr. "matrične", organizacije,
ki šele nUdi možnost za enakopravno in dinamično sodelovanje med stroko-
vnimi specializiranimi službami.
Tudi proces sočasnega (srečujočega) planiranja in s tem v zvezi us-
klajevanja planov različnih nosilcev planiranja ostaja v veliki me-
ri nerešen problem, saj zahteva zaradi tega, ker naj bi zaobjel vse
vidike družbenega plana, področja, oblike in ravni planiranja, zelo
zahteven metodološki pristop in organizacijo dela na področju pla-
niranja. In še bi lahko naštevali. Že te kratke ugotovitve pa nam
brez dvoma dokazujejo, da izdelava metodologije planiranja, ki bi
bila ustrezna strokovna podlaga za politično dogovarjanje in samo-
upravno odločanje, ni lahka in pri nas še zdaleč ne strokovno uči-
nkovito rešena naloga.
2. K DEFINIRANJU PLANIRANJA
Beseda plan in njene izpeljanke izvirajo iz latinskega pridevnika
p 1 a n u s, kar pomeni raven, gladek, in glagola p 1 a n o, ki
pomeni ravnati, gladiti.
Najbolj splošen pomen za besedo planiranje je izravnavanje; plani-
ranje za prihodnost rešuje temeljni ekonomski problem: izravnava
potrebe in pičle vire za njihovo zadovoljevanje, izravnava oziroma
usklajuje želje in možnosti, usklajuje različne cilje nosilcev pla-
niranja. Vendar planiranje ni samo to, gre tudi za sklop	ukre-
pov oziroma množico metod za izbiro, oblikovanje in uresničevanje za-
stavljenih ciljev. Ima torej izredno širok pomen in zajema celotno de-
javnost, ki jo običajno razumemo pod pojmom družbeno planiranje (4).
- 164 -
Dušan Sekulič (5) navaja naslednje karakteristike planiranja:
-	kot aktivnosti:
1.	planiranje je racionalna zavestna intelektualna kreativna
(človeška) aktivnost, miselni proces, lasten človeku kot
družbenemu bitju;
2.	planiranje je družbena in institucionalizirana aktivnost
-	glede na njegovo usmerjenost:
1. planiranje je usmerjeno k prilagajanju (adaptaciji) okolju,
ki se menja, ter preprečevanju, omejevanju entropije (dezi-
ntegracijskih tendenc) oz. povečevanju organiziranosti (krepi-
tvi koherence in kohezije) sistema. To pomeni, da se človek
kot bitje ne prepusti slepo delovanju elementov okolja, da se
s spoznavanjem objektivne stvarnosti, z odkrivanjem povezano-
sti družbenih pojavov izogne vplivom in posledicam okolja, ki
jih je uspel vnaprej predvideti;
2. Planiranje ni samo akcija za prilagajanje, temveč tudi (vsaj
do neke mere) sredstvo za menjanje tega okolja v skladu z za-
stavljenimi cilji;
-	in vsebino:
1. planiranje se nanaša na celotni družbeni razvoj (ne samo eko-
nomski), na procese celovite družbene reprodukcije,
Dušan Sekulič torej opredeljuje planiranje kot institucionalizirano
človeško akcijo postavljanja določenih ciljev razvoja kot tudi pro-
gramiranja alternativnih akcij za doseganje teh ciljev. Spoznavna
osnova planiranja je po njegovem raziMevanje medsebojne odvisnosti
različnih ciljev in sredstev za doseganje ciljev, ki izhaja iz ko-
mpleksnosti in nedeljivosti predmeta planiranja.
- 165 -
5, TEOBETIČNO-METODOLOŠKE OSNOVE PLANIRANJA
Planiranje oz. konceptualizacija kontinuiranih družbenih procesov
(tudi samoupravno planiranje) ima svoje teoretične izvore v A)
splošni teoriji sistema ter B) kritiki in preseganju sodobne teo-
rije odločanja (upravljanja) oz. njuni kombinaciji v okviru konsen-
zualnih sistemskih modelov (6).
Ad A)
Splošna teorija sistemov (7) daje s svojim pristopom opazovanja ele-
mentov in pojavov v medsebojni odvisnosti ter povezovanja v celoto,
v okviru katere se opazovani objekt vedno postavlja v zvezo z dru-
gimi objekti in okoljem, dobre osnove za pristop k planiranju dru-
žbenega razvoja. Iz nje izhajamo prvenstveno zato, ker z njeno po-
močjo lažje razumemo objekt (predmet) planiranja, samo akcijo plani-
ranja kot tudi njuno'interakcijo. Splošna teorija sistemov omogoča in
zahteva, da se k problemom pristopi vedno kot h kompleksnim pojavom
ter da se na vsak sistem gleda, zaradi njegove odprtosti in odvisno-
sti od okolja, kot na dinamičen, spremenljiv in razvijajoč mehani-
zem.
Sistemski pristop v planiranju predstavlja (8) :
-	sredstvo za analizo obstoječih sistemov akcije - tudi planiranja
samega,
-	pristop k konstrukciji teoretičnih modelov stvarnosti, ki so teme-
lji vsakega sistema akcije,
-	teoretično sredstvo za strukturiranje same akcije (uporaba sistem-
ske analize in teorije odločanja).
V prvem primeru analiziramo sistem planiranja kot integralni del šir-
šega družbenega in naravnega sistema. V drugem primeru gradimo kon-
strukcijo modela stvarnosti na temelju vključevanja elementov dru-
žbenega sistema in oblikovanja indikatorjev, ki govorijo o tem si-
stemu. V tretjem primeru pa uporabljamo sistemski pristop v obliko-
vanju procesa planiranja z vsemi interakcijami strokovne in intere-
sne komponente ter posameznih faz te akcije.
- 166 -
Splošno teorijo sistemov dopolnjuje sistemska analiza, ki predstav-
lja njeno konkretizacijo v sistemu. Njena značilnost je v tem, da
vsak problem analizira s sistemskih pristopom, to pomeni ne izoli-
rano in ga zaobseže od njegove zaznave do njegove razrešitve, hkra-
ti z analizo možnih posledic in učinkov. Za njegovo reševanje vedno
oblikuje več alternativ, ki jih pripravlja z uporabo matematičnih
operacij. Njen pristop je zato zelo uporaben za planiranje, in si-
cer za pripravo oz. oblikovanje posameznih faz planiranja:
-	faza ugotavljanja obstoječega stanja, hkrati z analizo preteklih
gibanj in procesov,
-	faza prognoziranja (predvidevanja) (9), v kateri se na podlagi
analize obstoječega stanja in preteklih gibanj napovedujejo sta-
nja v prihodnjem obdobju,
-	faza iskanja strategij (razreševanja), v kateri se ugotavljajo
razmiki med napovedanimi in ciljnimi stanji, iščejo se poti in
ukrepi za preusmerjanje obstoječih gibanj v željeno smer,
-	faza preverjanja in ugotavljanja učinkov izbranih poti razreše-
vanja problemov.
Teorija sistemov in sistemska analiza sta vsekakor v planiranju zelo
uporabni, še posebej pri izdelavi planskih modelov. Model pa je za
nas poenostavljena ponazoritev stvarnosti (lo), da bi sploh lahko
spoznavali in pojasnjevali, predvidevali in kontrolirali to stvar-
nost, Ti modeli stvarnosti so zato učinkovit analitično-planski inst-
rtimentarij metodologije planiranja, ki jo tvorijo poleg tega še posto-
pki priprave plana ter način, sistem odločanja v planiranju.
AD 'B)
K problemu strukturiranja spreminjevalne akcije v družbenih sistemih
30 najbolj učinkovito pristopile različne teorije odločanja (plani-
ranje je v svojem bistvu proces odločanja, je anticipativno odloča-
nje). Te teorije presegajo predhodne sistemske pristope, ki niso priz-
navali čoveškega elementa in zavestnega delovanja v sistemu, ter po-
stavljajo elemente sistema, karakteristike in tendence njihovega razvo-
ja v zvezo s konkretnimi oblikami in mehanizmi delovanja in regulira-
nja razvoja sistema. Regulacija sistema in njegovega razvoja je bist-
ven« značilnost dinamičnih sistemov kakršnega predstavi ja družba.
- 167 -
Planiranje se je v preteklosti nanašalo izključno le na področje
materialne proizvodnje oz, na tiste družbene segmente, cilje in
akcije, ki so bili v najbolj neposredni zvezi z njo. Prevlada
ekonomske analize in njenega tehničnega aparata (možnost maksimal-
ne kvantifikacije) za potrebe planiranja je vplivala, da je bila
tudi vsebina planiranja uvrščena v referenčni okvir te znanosti.
Danes se zavedamo,, , da je čista ekonomska analiza le en vidik
analize družbenih pojavov in da je njen tehnični in metodološki
aparat pomanjkljiv za deskripcijo možnega planskega pristopa in
za definicijo akcij za spreminjanje obstoječega stanja." Zato
razvijati teoretično-metodološko aparaturo in zagotoviti interdi-
sciplinarni pristop -k predmetu planiranja (enakovredno obravnava-
nje vseh vidikov družbenega razvoja - ekonomski, socialni, prosto-
rski .....), razširiti plansko akcijo na neekonomska področja dru-
žbenega delovanja in usmeriti pozornost tudi na socialne posledice
ekonomskega razvoja ter njihovo ponovno vplivanje na ekonomska in
družbena_Eibanja. Socialni pojavi morajo postati sestavni del plan-
ske akcije. Sistemski pristop zahteva torej integralno planiranje
stvarnosti, to je takšno planiranje, ki se ne omejuje na planiranje
posameznih sektorjev brez vzpostavljanja medsebojnih zvez, temveč
razume stvarnost kot sistem organizirane kompleksnosti. Perspektiva
planiranja se mora razširiti v smer kvantifikacije .variabel, dimen-
zij tistih elementov sistema, ki so se smatrale za "neplanibilne"
. socialni indikatorji), ter vključevanja kvalitativnih vidikov soci-
alnega sistema (vrednote, interesi).
Po splošni teoriji sistemov temelji soodvisnost delov nekega siste-
ma na determiniranih odnosih. Izključuje se vsakršna slučajna spreme-
nljivost in predpostavljata se formaliziranost in red v odnosih, s
čimer ta teorija izključuje dialektične procese (je nezgodovinska in
nedialektična). Poleg tega je njen predmet proučevanja objekt, izk-
ljučuje subjekte iz spoznavanega procesa in govori o abstraktnih
zvezah in ne o stvarnih odnosih družbenih in naravnih pogojev, ki jih
želimo proučevati. Zaradi vsega tega se teorija sistemov lahko spre-
jme le kot metoda, metodološki instriiment, in ne kot teorija pri
konceptualizaciji kontinuiranih družbenih procesov.
- 168 -
Potreba po notranji regulaciji in kontroli raste s kompleksnostjo
sistema, saj mnogih funkcij, ki jih ima sistem v pogledu prilaga-
janja na spremembe okolja oz. vzdrževanja svojega ravnovesja, ni
več mogoče opravljati samo na temelju neposredne menjave in zveze
med konstitutivnimi elementi sistema (povečuje se zapletenost, po-
srednost sistemskih interakcij).
Problem prilagajanja novim pogojem pa zaradi kompleksnosti sistema
presega sposobnosti enega, četudi hierarhično povezujočega najviš-
jega dela sistema in narekuje potrebo po višji stopnji udeleženo-
sti posameznih nižjih subsistemov v odločanju in usmerjanju svojega
sistema, saj so problemi pri prvem manj str\ikturirani, cilji višji
in splošnejši, časovni razpon posledic daljši.
Vedno ko govorimo o konceptualizaciji teorije sistema v okviru dru-
žbenih sistemov, govorimo o teoriji hiererhičnih sistemov, sestav-
ljenih iz večjega števila ravni in večjega števila ciljev.
Stopnjo dominacije (centralizacije avtoritete in moči) ter stopnjo
kooperacije (sodelovanja) med posameznimi deli sistema jemlje Dušan
Sekulič za osnovna kriterija pri klasifikaciji možnih modelov plan-
skega odločanja (12);
Vsako planiranje predstavlja v svojem bistvu odločanje oz, proces
odločanja, ki gre skozi različne faze. Teorija odločanja s svojo
metodologijo nudi postopek, ki poenoti celovito strukturo planske-
ga procesa in ki na osnovi informacij o stanju, prognoz o prihodno-
sti in določenih ciljev danega sistema,nudi izbiro optimalne odločit-
ve.
- 169 -
Model planiranja, zasnovan na teoriji odločanja, tako dobi z le-to
podlago za oblikovanje strukture planskega procesa. Sestavljajo ga
trije temeljni elementi:
1.	stanja (pretekla in sedanja, ki delujejo kot pogoj in meja pri
postavljanju ciljev in izbiri strategij),
2.	cilji, ki jih je treba v določenem času doseči,
5. strategije, s katerimi dosegamo te cilje.
Te elemente planski model konceptualizira in jih postavlja v med-
sebojno zvezo.
Tudi pri teoriji odločanja lahko kritiko usmerimo v popolno odsot-
nost elementov kritipne, zgodovinske in marksistične analize dru-
žbenih vidikov posameznih problemov ter ugotovimo, da gre pri nje;j
v veliki meri za pozitivističnisti pristop k stvarnosti. Njena ome-
jitev se kaže tudi v, tem, da je prilagojena upravljanju kot zunanj-
emu impulzu in ne notranji zavestni aktivnosti družbenega sistema.
To pa še ne pomeni, da je teorija odločanja povsem neuporabna za
nas. Nekateri avtorji vidijo možnost razvijanja teh kvantitativnih
metod odločanja tudi v primeru demokratičnih družbenih sistemov,
v katerih koordinacija med posameznimi deli sistema predstavlja os-
novno metodo odločanja znotraj družbenega sistema (samoupravljanja).
4. SISTEM SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENEGA PLANIRANJA
Sistem družbenega planiranja v družbi je bistveno pogojen s proizvo-
dnimi odnosi oziroma s celotnimi družbenoekonomskimi odnosi v njej.
Zato je pri nas planiranje vgrajeno v sistem družbenega samouprav-
ljanja oziroma so njegov značaj, vsebine, oblike in metode pogojeni
z značajem, vsebinami, oblikami in metodami družbenega samouprav-
ljanja.
Po kratkotrajnem obdobju centraliziranega planiranja in obdobju in-
dikativnega planiranja - za kateri so bili značilni obstoj oz. pre-
vlada ekonomskega planiranja, usmeritev k specializiranim tehnikam
ter postavljanje in izvrševanje ciljev s strani državnih organov in
- 17o -
strokovnih služb - smo z ustavnimi spremembami in novo Ustavo
(1974), Zakonom o združenem delu in Zakonom o sistemu družbenega
planiranja in družbenem planu Jugoslavije (1976) (12) določili os-
nove socialističnega samoupravnega planiranja in pravne temelje
sistema samoupravnega planiranja, za katero so značilne naslednje
temeljne karakteristike:
- Celovitost, integralnost planiranja, ki zahteva celovit pogled
na družbeni razvoj, izhajajoč iz dejanske odvisnosti posameznih
vidikov razvoja (socialnega,ekonomskega, prostorskega idr.) (15)i
enakovredno uveljavljanje teh vidikov, postavljanje optimalnega
razmerja med njimi in omogočanje njihove učinkovite interakcije
v odvisnosti od obstoječe razvojne stopnje in razvojnih ciljev;
upoštevanje pomena in ugotavljanje učinkov socialnih posledic
ekonomskega razvoja ter socialnih in drugih sprememb na ekonom-
ski in družbeni razvoj; preseganje obravnavanja človeka kot pro-
dukcijskega faktorja ter omejevanja na reprodukcijo delovne sile
ki služi le razvoju proizvodnje in s tem gledanju na delovno si-
lo le kot na strošek; spoznavanje, da je planiranje kot zavestno
vplivanje na procese družbene reprodukcije v prvi vrsti potrebno
prav zaradi zadovoljevanja človeških potreb in nadaljnje humaniza-
cije družbe.
Primer družbene rasti kot posledice integralnih gibanj med zado-
voljevanjem potreb in interesov ljudi ter produktivnostjo dela
(14):
- 171 -
Danes je mnenje, da smo s spoznanji ter normativnimi določili o
povezanosti socialnega, ekonomskega, prostorskega in drugih vidi-
kov razvoja, to tudi že dosegli. Frav gotovo iluzarno nepoznavanje
odnosov, vzrokov in' posledic medsebojnih vplivov med njimi, nere-
šena metodološka vprašanja integracije ipd. danes v dejanski praksi
še vedno razdvajajo njihovo integriteto in omogočajo največkrat le
sektorske pristope v planiranju.
-	Decentralizacija planiranja, s katero postajajo usklajevanje in
kooiviinacija interesov, plansko odločanje in samoupravna kontro-
la nad sredstvi za proizvodnjo, dohodkom ter procesom celotne
družbene reprodukcije neodtujljiva pravica neposrednih proizva-
jalcev - delavcev in delovnih ljudi (subjekti planiranja), zdru-
ženih v temeljnih in' drugih samoupravnih organizacijah in skup-
nostih, oblikovanih na različnih ravneh in področjih delovanja.
V tako oblikovanem sistemu združevanja dela in interesov naj bi
bilo omogočeno zavestno delovanje na vseh ravneh njegove samo-
upravne organiziranosti.
Primarni nosilci planiranja - osnovne celice družbenega organiz-
ma samoupravnega planiranja - so: l) organizacije združenega de-
la v materialni proizvodnji in vse oblike njihovega združevanja
v delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega de-
la, kooperantska združenja in finančne asociacije,"2) organiza-
cije združenega dela v družbenih dejavnostih, 5) krajevne skupno-
sti ter 4) občine, pokrajine, republike in federacija (15).
Tako se sistem samoupravnega planiranja z vidika njegovih osnov-
nih nosilcev deli v dva podsistema, in sicer v: a) planiranje
združenega dela in b) družbeno planiranje, ki ju je treba organ-
sko povezovati na vseh ravneh, drugače obstaja nevarnost, da se
na nov način pojavijo stara protislovja med panožnim in regional-
nim planiranjem.
-	Sočasnost planiranja (srečujoče planiranje) ki pomeni, da vsi no-
silci planiranja svoje plane sočasno pripravljajo, jih medsebojno
usklajujejo na isti ravni (horizontalno povezovanje) in med ravnimi
(vertikalno povezovanje) ter sočasno sprejemajo (l6).Za sočasno
- 172 -
planiranje je tako značilna visoka stopnja kooperacije med nosil-
ci planiranja ter proces stalnega usklajevanja in združevanja raz-
ličnih interesov in ciljev - metodologija aktivne demokratične in
samoupravne koordinacije.
Prisoten je dvojni značaj, dvojna komxmikacija oz. dejstvo dveh,
paralelno in medsebojno stalno povezanih, gibalnih sil; ena delu-
je od zgoraj navzdol in določa okvire razvoja, področja in mei;ode
dela, da bi se splošni družbeni cilji maksimalno realizirali, dru-
ga pa v smeri od spodaj navzgor, ko se optimalne odločitve nižjih
ravni pretvarjajo v optimalne odločitve na višjih ravneh preko pro-
cesa stopničastih koalicij (17). Sočasno ali srečujoče planiranje
tako v največji možni meri zagotavlja spoštovanje celote in nje-
nih delov (vsak plan na nižji ravni je sestavni del plana na višji
ravni) in je teoretično najbolj razvit koncept planiranja, ki v
primeru zapletenega družbenega sistema predstavlja iskanje največ-
jega možnega doseganja optimalnih odločitev na različnih ravneh,
največje možne relativizacije konfliktov, največje možne mere upo-
števanja interesov vseh nosiltev planiranja ter vko.jučevanja najši-
ršega števila ljudi v proces planiranja.
Ugotovimo pa zopet lahko, da je to tip planiranja, ki za oživitev v
praksi zahteva polno angažiranje strokovnih in znanstvenih delavcev.
Danes zanj primanjkuje (vsaj pri nas) razvitih tehničnih pripomoč-
kov - metodologije planiranja, sposobnosti identifikacije problemov,
njihove analize in predikcije, enovitosti in povezanosti informa-
cijskih dotokov, standardizacije informacij ipd. - odsotna pa je tu-
di celovita marksistična analiza problematike odnosov proizvodnje,
potrošnje, dela, upravljanja.
Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, ki predstavlja
pravno in družbenopolitično osnovo integralnega planiranja oz. sred-
stvo in organizacijsko obliko v procesu usklajevanja interesov in
potreb ter odločanja in sprejemanja planov. Plani, ki se, zajemajoč
več stopenj organiziranosti, pripravljajo na različnih ravneh, se
torej sprjema^ skozi proces dogovarjanja in sporazumevanja relati-
vno avtonomnih delov sistema, pri čemer se avtonomija omejuje z us-
klajevanjem samim ter obveznostmi v izvrševanju sprejetih planov.
- 173 -
-	Kontinuiranost (permanentnost) planiran.ja, zaradi katere morajo
nosilci planiranja nenehno analizirati dosedanji in predvideva-
ti nadaljnji razvoj, ob tem pa oboje nenehno povezovati v smis-
lu upoštevanja pogojev in možnosti za nadaljnji razvoj pri obli-
kovanju ukrepov za uresničevanje tekočega plana. Kontinuiranost
planiranja dejansko pomeni stalno adaptacijo in prilagajanje na
sprotna dogajanja in spremenjene razmere v okolju, predvidevanje
teh sprememb ter sprotno korekcijo teh predvidevanj.
Po mnenju Berislava Šeferja (18) kontinuitete planiranja ne bi
smeli razumeti kot prizadevanja za uresničevanje planskih ciljev
na starih družbenoekonomskih odnosih.
-	Obveznost planiranja in pravica do planiranja (19), ki sta normati-
vno določeni v Zakonu o sistemu družbenega planiranja. Vsak samo-
upravni subjekt, ki upravlja del družbenega premoženja, ima ne sa-
mo pravico, temveč tudi dolžnost, da pripravi in sprejme plan; sa-.
moupravna organizacija in skupnost, ki bi delovala brez plana, bi
po Zakonu o združenem delu oškodovala družbene interese in jo la-
hko zato zadene celo sankcija. Vendar pa moramo tu opozoriti, da
zakonsko opredeljena obveznost nima svoje teže, če potreba in nuj-
nost planiranja nista pogojeni s kompleksnostjo družbenega sistema.
Obveznost v planiranju pa se nanaša tudi na obveznost izvrševanja
planov.
Te temeljne karakteristike sistema samoupravnega planiranja pa v
svoji čisti obliki v naši družbeni in ekonomski realnosti prav
gotovo še ne obstajajo oz. so še v precejšnji meri nedodelane. De-
jansko gre šele za zasnovo in tendence, ki sta jih nova ustava in
zakon o sistemu družbenega planiranja konstituirala.
5. FORMALNOPRAVNI, ORGANIZACIJSKI IN VSEBINSKI PRISTOP K PRIPHAVI
(SPREJETJU IN IZVRŠEVANJU) PLANA V OZD
Z izidom zveznega in republiškega zakona o sistemu družbenega plani-
ranja, katerega določbe naj bi se prvič realizirale v planskem obdob-
ju 1981-1985, so se pred poslovodne in strokovne delavce v TOZD po-
stavile zahtevne naloge, ki so bile zanje bodisi v strokovnem in meto-
dološkem pogledu bodisi glede izpeljave samoupravnega postopka plani-
ranja v marsičem nove. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da zakona ob-
- 174 -
sežno nakazujeta formalno pravni proces pripravljanja plana in odlo-
čanja o njem, precej bolj nejasna pa sta v pogledu opredelitve pojma
družbenega planiranja, prav tako pa ne ponujata, vsaj v zadovolji-
vi meri, izdelanega instrmentarija - metodologije planiranja (2o),
ki je po našem mnenju temelj planiranja. Lahko rečemo, da dajeta
zakona s tem veliko poudarka formalni usklajenosti, istočasno pa
povsem zanemarjata vsebinsko usklajenost posameznih planov. Pri tem
se zavedamo, da zakon ne more odgovoriti na vsa (na nekatera pa bi
lahko) metodološka vprašanja, še manj pa dajati splošno veljavne
odgovore. Razlikovati moramo namreč med splošno metodologijo, ki
lahko velja za vsa področja in dejavnosti, ter med posebnimi metodo-
logijami, ki neposredno izhajajo iz tehnoloških in drugih značilno-
sti posameznih dejavnosti.
Ker v TOZD v večini primerov še ne razpolagamo z metodologijo pla-
niranja, opredeljeno v zgornjem smislu, bo treba temu posvetiti
večjo pozornost in zagotoviti sodelovanje ustrezno usposobljenih
\ strokovnih delavcev ter interdisciplinarni timski pristop.
Formalnopravni pristop
Pod formalno pravnim postopkom v planiranju razumemo predvsem potek,
ki ga določa zakon s sosledično opredelitvijo temeljnih planskih ak-
tov, ki jih morajo pripraviti posamezni nosilci planiranja, če posto-
pek razdelimo na posamezne faze, pri čemer vsako od njih karakterizira
po en značilen dokument oz. strokovno gradivo, lahko planiranje v 'i'OZD
L shematično prikažemo z naslednjo shemo;
- 175 -
Opomba:
--- povezava TOZD (s KS, DPS) le takrat, kadar neposredno
prevzema obveznosti, drugače je ta povezava le posredna.
- 176 -
OrKanizaci.iski pristop
Ko se lotevamo organizacije planiranja v TOZD, moramo poleg dolo-
čil zakonodaje in drugih predpisov upoštevati še teoretična in me-
todološka izhodišča o organizaciji planiranja. Prav tako pa moramo
upoštevati tudi specifičnost obravnavane TOZD Ln njene dejavno-
sti; s specifičnostjo TOZD mislimo na njeno ekonomsko, tehnološ-
ko in poslovno organiziranost, kadrovsko sestavo itd. Zavedati se
moramo, da celo problemi na isti ravni zaradi svoje specifičnosti
zahtevajo, da se jih lotimo z različnimi pristopi in tehnikami.
Zato predstavlja planiranje v neki TOZD _ metodološko povsem samo-
stojen proces, ki nikakor ne izhaja iz planskega procesa na kakšni
višji ravni, moramo pa seveda kot izhodišča jemati obveznosti in
stanja, ustvarjena na vseh višjih ravneh.
Organizacije planiranja ne moremo enačiti s kakim postopkom, ampak
gre tu za širše urejanje razmerij med ljudmi, njihovih nalog, pra-
vic in odgovornosti. Organizacija planiranja tako zajema (21):
-	opredelitev planskih aktivnosti oz. nalog, pristojnosti in odgo-
vornosti njihovih nosilcev (22) ter določitev rokov izvrševanja
posameznih nalog,
-	določitev vrstnega reda opravljanja posameznih aktivnosti (pro-
cesa) ,
-	vzpostavitev koordinacije v procesu planiranja, to je povezova-
nja znotraj TOZD in v odnosu do okolja,
-	zgraditev informacijskega in komiinikacijskega sistema (zbiranje
in kroženje informacij - povratna zveza) za potrebe planiranja,
-	vzpostavitev mehanizma motiviranja za pripravljanje in izvaja-
nje planov (zadovoljevanje potreb, povezovanje in vzpostavlja-
nje neposredne odvisnosti osebnih in skupnih interesov v izvr-
ševanju plana itd.).
- 177 -
Funkcitnalna sheaa setidclegije planiranja v TOZDi
- 178 -
OpMbi:
1.	D«l»čitav stroktvne skapioe (tioa) je izrecna in specifična nalega posameznega tozda.
2.	Izdelave iirežnega prograaa sestavljajo naslednje faze: 1. seznam vseh aktivnesti z navedbe njihovih nosilcev in časa trajanja, 2. določitev zaporedja teh aktivnosti,
3. risanje mrežnega diagrama in določitev rokov (na eni koordinati delovne faze in čas trajanja le-teh, na drugi pa nosilci izdelavo, obravnave in sprejetja posaaeznih
planskih gradiv). Po mnenju B, Orloviča: Metodologija za pripreaanje i donošenje srednjeročnog plana u OUR, Beograd, 198o, je treba v tozdu izdelati dve vrsti arezžnih
diagramov: a) diagrame po splošnih aktivnostih, b) diagrame po delovnih nalogah in izvrševalcih.
Glej tudi: Harko Selan; Planiranje v svobodni menjavi dela, IB 11-12, Lj., 1979; ECM - Institut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj: Organizacioni i sadržinski
pristup druStvenom planiranju u opštini, Lj., 1975.
3.	Vzpostavitev sodelovanja in koordinacije pomeni: povezovati in prilagajati razmerje med organi planiranja (strokovnimi službami, samoupr. organi, posamezniki) in njihovimi
aktivnostmi, medsebojno znotraj tozda in z okoljem; usklajevati wse aktivnosti v procesu planiranja po obsegu, prostoru in času. Gre za tehnično-ekonomske koordinacijo
in koordinacijo v plitično-organizacijsken smislu, ki se vzpostavljata sočasno in vplivata druga na druge.
4.	pomeni neobveznost, možnost ----
Uporaba simulacijskih in drugih tehnik planiranja - vstop metodike planiranja.
- 179 -
- 18o -
Vsebinski pristop
Empirična raziskava o vsebini planiranja v OZD (25) nam je pokaza-
la, da le redke organizacije vključujejo v planiranje področja,
ki predstavljajo socialno vsebino njihovega razvoja (npr. kvalite-
to življenja zaposlenih, htimanizacijo delovnih pogojev, socialno
varnost in zdravje zaposlenih, reprodukcijo in razvoj znanja, sta-
bilnost socialnih odnosov, učinkovitost organizacije dela itd.)
Če pa jih že vključujejo, potem jih največkrat opredeljujejo le
deklarativno kot cilje ter v nikakršni povezavi ali celo odvisno-
sti s svojim ekonomskim razvojem.
Zaradi tega ozko ekonomističnega pristopa k usmerjanju razvoja,
tako na makro (družba) kot na mikro planu (delovna organizacija),
pa pogosto prihaja do problemov in nenadejanih posledic, ki se
nenadzorovano prelivajo iz ekonomskega v druga področja družbene-
ga živijenjaCprostorski in ekološki problemi, socialne disfunkci-
je itd.), spremembe na teh področjih pa zope^ negativno vplivajo
nazaj na ekonomski razvoj (npr. tehnologija, ki je smiselna z vi-
dika povečanja produktivnosti dela, lahko močno prizadene fizično
in socialno okolje - onesnaženje okolja, delovna invalidnost, po-
gosta obolevnost ljudi itd., kar obratno sorazmerno vpliva na eko-
nomski razvoj - zmanjševanje produktivnosti dela, večanje "nepro-
duktivnih" stroškov variabilnega kapitala itd.) (24-),
Če torej pristopamo k konceptualizaciji modela stvarnosti, ne gle-
de na to, ali gre za model družbe ali za model delovne organizaci-
je, modela, ki predstavlja teoretično osnovo za zavestno akcijo
spreminjanja in razvoja (planiranje), ne moremo modeliranja te stva-
rnosti omejiti na ekonomsko znanost. Le-ta ima namreč tako omejen
doseg do družbenih pojavov, kot tudi pomanjkljiv, tehnični in
metodološki aparat za njihovo deskripcijo.
Ob tem pa se moramo zavedati tudi dejstva, da sociološka znanost
še ni izoblikovala alternativne makro teorije kot osnovo za indi-
ciranje sprememb v družbeni strukt\iri in njihovo medsebojno inter-
akcijo za ustvarjanje razvojnih učinkov, da so socialne spremembe
dolgoročne in zato težje predvidljive ter da je merjenje socialnih
učinkov razvoja veliko bolj zapleteno od merjenja ekonomskih učin-
kov.
- 181 -
Zato smo danes še precej daleč od tega, da bi zagotovili enakovre-
dno vključevanje socialne vsebine - poleg planiranja dohodka tudi
planiranje zadovoljevanja človeških potreb - ter integralni pristop
v planiranju. Vendar pa je usmeritev pozornosti na socialne posle-
dice materialnega razvoja, reflektiranje socialnih sprememb na eko-
nomska in družbena gibanja ter poskus njihovega kvantificiranja
brez dvoma korak k temu.
Pod konstrukcijo modela stvarnosti v sistemskem pristopu si torej
predstavljamo strukturiranje elementov (področij, podsistemov) dru-
žbenega oziroma socialnega sistema ter oblikovanje indikatorjev
(25), ki govorijo o teh elementih oziroma sistemu, stanju in razvo-
jnih procesih v njih in med njimi, saj gre v bistvu za model predi-
kacije, ne deskripcij'e, za model socialnih sprememb.
Kot odgovor na nezadostnost ekonomskih kazalcev, ki so jih izobli-
kovali za spremljanje razvoja držav, regij in majših področij, je
prišlo v 3o. letih 2o. stoletja do "gibanja za socialne indikato-
rje" (26) ter do uveljavljanja ideje o kompleksnosti človekovega
življenja (27), ki ga ne opredeljuje le ekonomija.
Na to, kako strukturirati teoretični model stvarnosti oziroma kate-
ra področja so v družbi ali življenju posameznika toliko pombembna,
da jih je treba vključiti in zanje oblikovati indikatorje, pa razis-
kovalci različno gledajo; različni so namreč njihovi pristopi in na-
meni (28).
V svetovnem merilu sta najpomembnejša poskusa Organizacije združenih
narodov in Švedske. Oba določata najpomembnejša področja življenja;
prvi jih določa za spremljanje razvitosti držav in njihovo medsebojno
primerjanje, drugi pa za spremljanje življenja posameznikov. Študija
OZN ločuje devet področij, in sicer: zdravje, prehrano, izobrazbo,
zaposlitev in pogoje dela, stanovanje, socialno varnost, obleko in
obutev, rekreacijo in prosti čas. Tudi švedski projekt vsebuje devet
področij, ki pa se nekoliko razlikujejo od prejšnjih: zdravje, pre-
hrana, stanovanje, družinski odnosi, izobrazba, delo in delovni po-
goji, izraba prostega časa, ekonomski resursi, politični resursi.
- 182 -
Eden od poskusov konceptualnega pristopa k indikatorjem pri nas
je analiza stanja in dinamike razvoja slovenskih občin, ki jo je
pripravil Z. Mlinar s sodelavci na PSPN v Ljubljani. Ta analiza spre-
mlja razvoj na šestih področjih ekonomija, kultura, komunikacije,
politična participacija, zdravstvo in otroško varstvo. Tudi Obvez-
ni enotni kazalci razvoja, ki jih prinaša novi Zakon o sistemu dru-
žbenega planiranja in o družbenem planu SRS, predstavljajo poskus
uveljavljanja socialnih indikatorjev pri spremljanju razvoja. Ven-
dar pa je ostalo njihovo oblikovanje le na pol poti, saj ne zaje-
majo vseh relevantnih področij življenja, nudijo pomanjkljivo in-
formacijsko osnovo za področja, ki jih obravnavajo, njihovo števi-
lo pa je v množici ekonomskih podatkov skorajda zanemarljivo. Še
bolj poglobljeno se je konstrukcije socialnih indikatorjev za na-
mene planiranja lotilaV. Bošnjak s sodelavci na Inštitutu za soci-
ologijo v Ljubljani. Za spremljanje družbenih dejavnosti (otroško
varstvo, vzgoja in izboraževanje, zdravstveno varstvo, kultura . ..)
so področja še naprej strukturirali po elementih: 1) ljudje, upora-
bniki, 2) aktivnost oz. dejavnost 3) institucije, kjer se aktivnost
izvaja, 4) kadri, ki izvajajo posamezne aktivnosti, 5) prostor, ob-
jekti in oprema, ki so na razpolago in 6) finančna oz, materialna
sredstva za dejavnost (29). Poleg tega pa so v svojem modelu obli-
kovali tudi matriko odnosov med posameznimi elementi in s tem dobi-
li informacijske preseke med elementi, to je "izvedene" indikator-
je. Na osnovi teh spoznanj je bila narejena lista podatkov, ki naj bi
jih statistične službe spremljale, s čimer bi nudile osnovno informa-
cijsko bazo za indikatorje na posameznih področjih. Obstoječa socialna
statistika namreč ni zasnovana na deskriptivnem modelu stvarnosti.
Primer kazalcev za spremljanje in načrtovanje potreb po otroškem var-
stvu v tozdu.
Kazalci, ki informirajo o ljudeh, uporabnikih:
1.	Število zaposlenih žensk v	ig^upaj in v fertilnem obdobju
18 - 45 let
2.	Starostna struktura zaposlenih
3.	število otrok po starosti zaposlenih delavcev
4.	Število otrok, ki so vključeni v V\^0
5.	Število otrok, ki so v neorganiziranem varstvu (privatno vars-
tvo, domače varr*;vo, izmenično varstvo staršev itd.) .......
- 183 -
6.	Število otrok, ki potrebujejo organizirano varstvo
7.	Potrebe po poslovnem času VVO (dopoldan, popoldan, izmenično
itd.)
8.	Potrebe po občasnem varstvu izven rednega delovnega časa star-
šev
9.	število otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka
Kazalci, ki informirajo o razpoložljivih sredstvih
1.	Višina sredstev skupaj in delež sredstev iz BOD na zaposlenega
za otroško varstvo
2.	Višina sredstev za dejavnost lasntega VVO
3.	Združevanje sredstev za nove vzgojno-varstvene zmogljivosti iz
dohodka
Soudeležba staršev 'v ceni vzgojno-varstvene storitve VVO mesečno
na otroka.
Primer matrike odnosov med elementi ter nekaterih izvedenih kazal-
cev na področju otroškega varstva za potrebe tozda:
- 184 -
OPOMBE:
1.	Živko Pregl: Koncepcijska vprašanja strokovnih služb za planira-
nje, IB revija za planiranje, št. 7-8, L XVI, 1982, str. 5.
2.	V zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu
Slovenije je predviden družben dogovor o minimalnih organizaci-
jskih, strokovnii, kadrovskih in drugih pogojih za strokovno pla-
nske službe pri nosilcih planiranja, ki so nujni predpogoj raz-
voja samoupravnega»planiranja. To zahtevo, z redkimi izjemami,
do danes še nismo uresničili.
3.	Berislav Šefe'r: .'Socialna politika v socialistični samoupravni
družbi. Delavska enotnost Lj. 1981.
4.	Zarjan Fabjančič: Plan (iranje) ani načrt (ovanje)?. Ekonomska
revija 1-2, 1982.
5.	Dušan Sekulič: Sociloški espekti društvenog planiranja, Zagreb,
1979 (doktorska naloga).
6.	Žarko Papič: Samoupravno planiranje - teorijske osnove, ICS
Beograd 1974.
7.	Tudi družbo lahko konceptualno razumemo kot sistem. Družba je
zelo kompleksen, dinamičen in nedetenninističen sistem. Družbe-
ni sistemi nimajo fizične strukture, njihovo strukturo spozna-
vamo po njihovem delovanju. To delovanje predstavlja kriterij
za razčlenjevanje podsistemov (npr. proizvodni podsistemi -
proizvodnja blaga, zdravljenje, izobraževanje itd., ki se še
naprej razčlenjujejo v podsisteme; na višji stopnji sistemske
strukturiranosti obstajajo vzdrževalni podsistemi - pridobiva-
nje in usposabljanje kadrov, notranja organizacija itd.;
za potrebe prilagajanja na okolje obstajajo podsistemi za odsli-
kavanje okolja - zbiranje in predelava informacij, raziskovan-
je itd.; na višji stopnji razvoja proizvajalnih sil, ko je za
družbo značilna višja stopnja sistemske kompleksnosti, je zna-
čilno sistemsko dogajanje, ki delno še vedno teče po avtomati-
zmu naravnih in družbenih zakonitosti (npr. zakon vrednosti),
delno pa ga je treba usmerjati, v ta namen se oblikuje poseben
upravno-politični podsistem, katerega dejavnost je izključno
- 185 -
sistemsko usmerjanje itd.).
Žiga Knap: Teorija sistemov in planiranje, Lj, 197o
France Bučar: Sodobne organizacijske teorije. Pravna fakulteta,
Ljubljana 1974
France Bučar: Upravljanje, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981
L. Bertalanffy: General System Theory, London, Allen Lane, The
Penguin Press, 1968.
8.	Dušan Sekulič, ibid., 1979.
9.	Pomembne metode, tehnike planiranja, ki se danes uporabljajo v sve-
tu za potrebe predvidevanja oz. oblikovanja "verjetnega" modela
stvarnosti v prihodnosti, še posebno v primerih kompleksnih siste-
mov (npr. družbe), so simulacijske metode. Če povzamemo na kratko,
se simulacijske metode delijo na 1. tehnične in 2. intuitivne. K
tehničnim spadajo simulacijski modeli, enostavne linije trendov,
regresije, prostorske serije itd.. K intuitivnim pa spadajo metode
izdelave scenarijev, uporaba historične analogije, metoda strateš-
kih iger, delfi metoda itd. Obe vrsti metod kažeta določene pred-
nosti in pomanjkljivosti, verjetno pa je najbolj uspešna metoda
kompromis med obema.
Metode napovedovanja lahko razdelimo še na druge načine, eden od
njih izhaja iz postopka, ki daje na voljo dve možnosti:
1.	ali izhajamo iz današnjega sveta - eksploatorno napovedovanje,
kjer ekstrapoliramo v prihodnost iz znanih teženj in danosti
(sedanjost ekstrapoliramo v možno prihodnost),
2.	ali pa se osredotočimo na bolj ali manj teoretične predstave
ciljne prihodnosti - normativno, projekcijsko napovedovanje
(normativno konstruiramo prihodnost in jo vzvratno transfor-
miramo do sedanjosti), kjer je glavni problem napovedovanje
ciljev, ki naj bi bili relevantni v prihodnosti.
Štefan Skledar: Scenariji razvoja kot metoda analize bodočnosti,
IB 7-8, 1982, Ljubljana.
10.	Model družbe, model delovne organizacije itd.
- 186 -
11. Tip A: Za ta model je značilna dominacija zgornjih ravni nad
spodnjimi in centralizacija informacij. Informacije se od spo-
dnjih ravni stekajo k zgornjim oz. v center. Iz mesta zbiranja
informacij, ki je na najvišji hierarhični ravni, se k spodnjim
ravnem pošiljajo direktive glede njihovega ravnanja v celoti.
V centru se oblikuje globalni plan, ki ga posamezni deli v
svojih planih le konkretizirajo. Kooperacija se dosega le pos-
redno preko centra in je nasilna, ker subsistemi ne morejo izra-
ževati svojih interesov.
Tip B: Podobno kot pri centralističnemu modelu se tudi tu infor-
macije stekajo v center, ki je na najvišji hierarhični ravni,
toda zgornje ravni k spodnjim ne pošiljajo direktive, temveč le
osnovne usmeritve in predvidevanja. Deli sistema med seboj ne so-
delujejo, ravnanje vsakega od njih je prepuščeno njim samim.
Tip C: Ta model predpostavlja, da subsistemi sami izdelujejo
svoje plane in jih sočasno pripravljajo in sprejemajo. Interesi
posameznih delov sistema se s tem medsebojno usklajujejo. Višje
ravni ne predstavljajo centrov moči in vpliva, na višjih ravneh
se usklajujejo interesi nižjih ravni. Pretok informacij je v
vseh smereh, mesta zbiranja informacij pa so dostopna vsem upo-
rabnikom.
Tip D: Ta model planiranja se uporablja v decentraliziranih sis-
temih, v katerih deli med seboj ne sodelujejo neposredno, pač
pa posredno (npr. preko tržišča). Ta model planiranja ne pozna
kooperacije,na ravni globalnega sistema. Vsak del mora sam za
sebe zbirati potrebne informacije, zato se lahko takega planira-
nja lotijo le močnejši deli sistema, s čimer pa svojo moč še po-
večujejo.
Tudi tu je treba opozoriti, da gre za abstraktne modele, ki ne
upoštevajo dejanskega nosilca planskega odločanja v nekem družbe-
nem sistemu.
Dušan Sekulič, ibid, 1979, str. 69.
- 187 -
12. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu
Slovenije, 198o.
15. Z ekonomskimi vidiki razvoja mislimo na planiranje osnovne deja-
vnosti nosilca planiranja (npr. v OZD) razvoj produkcijskih
faktorjev, obseg in združevanje posameznih kategorij pridobiva-
nja dohodka ter kriterije delitve dohodka, investicijska politika,
mere in sredstva za rast produktivnosti, način določanja cene,
kriteriji razdelitve osebnih dohodkov itd.; s socialnimi vidiki
razvoja pa mislimo na planiranje pogojev življenja in dela delav-
cev in delovnih ljudi ter zadovoljevanje njihovih potreb (npr.
zadovoljevanje potreb po izobraževanju, socialni varnosti, zdra-
vstvenem varstu itd.).
14.	Nada Majcen: Integralno planiranje s posebnim ozirom na socialni
razvoj, VSŠD v Ljubijani,1976.
15.	Edvard Kardelj: O sistemu samoupravnog planiranja, brionske
diskusije, Radnička štampa, str. 35.
16.	Medtem ko se sočasnost vedno nanaša na tiste faze planskega posto-
pka, v katerih se sprejemajo neposredne odločitve, pa ni vedno
smotrno, da se tudi na faze priprave strokovnih gradiv in analiz.
17.	Pri gradnji koalicij uporabljamo metode kompromisa - iskanje sred-
njih rešitev ali metode koeksistence nasprotij - oblikovanje pri-
oritete ciljev.
Žarko Papič, ibid, 1974, str. I08.
18.	Berislav Šefer, ibid, 1981, str. 233.
19.	OZD je dolžna pripraviti svoj plan na osnovi pravic in odgovorno-
sti do razpolaganja s sredstvi za delo in dohodkom, na osnovi
solidarne odgovornosti in medsebojne odvisnosti z delavci v dru-
gih OZD, na osnovi svoje družbene odgovornosti za ustvarjanje sku-
pnih interesov in ciljev.
Edvard Kardelj, ibid, str. 33.
- 188 -
20.	Z metodologijo planiranja raz\amemo določeno organizacijo in meto-
diko (metodo) planiranja, pri čemer kot metodo razumemo celoto
pristopov in tehnik, ki jih je moč uporabljati, pri analizi in
predvidevanju družbenega dogajanja, ter uporabo vseh vrst infor-
macij o dejanskem in prihodnjem stanju, vzročnih povezavah, posledi-
cah in zakonitostih teh družbenih dogajanj.
21.	Vida Trampuš - Trop, Organizacija planiranja v OZD, Ekonomska
revija 1-2, Lj., 1982, str. 135-148.
22.	Organi upravljanja (delavski svet, zbor delavcev) razpravljajo in
odločajo o vseh pomembnih zadevah; poslovodni organ (TOZD, OZD,
DSSS) odgovarja, da bodo v planu upoštevane vse zahteve upravlja-
Icev in da bo plan pravočasno pripravljen; strokovne službe (pla-
nske in druge), med katerimi se mora zagotoviti oblika kontinuira-
nega sodelovanja, največkrat pripravijo vse strokovno gradivo in
izdelajo plan; možno je tudi sodelovanje strokovnih in znanstve-
nih organizacij in institucij v smislu strokovne pomoči pri pri-
pravi planov.
23.	Analiza srednjeročnih planskih dokumentov OZD na področju gospoda-
rstva in družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Center za obdo-
bje 1981-1985.
24.	Omejitve na ekonomistične perspektive postajajo danes, ko se pove-
čuje razvitost in kompleksnost družbenih oziroma socialnih siste-
mov, vse bolj sporne. Le vulgarno marksistično pojmovanje družbe-
ne reprodukcije istovesti le-to z neposredno materialno produkcijo.
Družbena reprodiikcija predstavlja namreč enotnost posameznih mate-
rialnih delovnih procesov ter družbene delitve in organizacije
dela; čim razvitejša postaja družba, tem pomembnejša postaja ta
druga sestavina družbene reprodukcije in s tem tudi sociološka
analiza in socialno planiranje.
Tine Hribar, Odnos med ekonomskim in sociološkim usmerjanjem dru-
žbenega razvoja, usmerjanje družbenega razvoja - dmižboslovne ra-
zprave, DDU Univerzum, Ljubljana 1981.
- 189 -
25.	Socialni indikatorji so statistični podatki in driigi bolj izde-
lani indeksi, ki dajejo zanesljivo in strnjeno sliko o pomemb-
nih socialnih pojavih in procesih ter o možnostih za doseganje
glavnih socialnih ciljev; oblikovani so v daljših časovnih
serijah in določenih prostorskih dimenzijah ter so po možnosti
razdveljeni po socialnih razredih in slojih (Andorka). Socialni
indikatorji označujejo indekse socialnih pogojev znotraj posa-
meznega socialnega oziroma družbenega sistema (Land in Spilerman).
The Use of Socio-economic Indicators in Development Planning,
UNESCO, 1976.
26.	Glavni namen gibanja za socialne indikatorje je razviti obširen
zbir statistik za merjenje socialnega napredka ali nazadovanja
(Marss, 1974).
Nameni socialnih indikatorjev, kot jih je opredelil H. A.Bauer,
1966):
1	- socialna politika:
-	ocenjevanje posameznih javnih (državnih) programov,
-	vzpostavitev sistema socialnih bilanc po analogiji eko-
nomskih bilanc,
-	postavitev socialnih ciljev in določitev socialne politi-
ke;
2	- socialne spremembe:
-	merjenje socialnih pogojev življenja,
-	dodatek ekonomskim indikatorjem z infomacijami o "kvaliteti
življenja" ali "pogojih.človeške eksistence",
-	merjenje socialnih sprememb;
3	- socialna poročila:
-	izboljševanje socialne politike,
-	napovedovanje socialnih dogodkov.
Teorije o socialnih indikatorjih in njihove definicije, čeprav marsi-
kdaj različne, največkrat poudarjajo njihovo uporabo pri "vodenju so-
cialne politike", pri planiranju in ne le pri izdelavi t.i. "socialnih
poročil". Christian (OECD Indicators, 1974) npr. pravi, da socialni
indikatorji morajo: l) identificirati socialne potrebe, aspiracije
in probleme, ki so ali pa bi lahko bili glavni predmet socio-ekonom-
skega procesa planiranja, 2) omogočati merjenje in poročanje o spremembah
v odnosu na ta predmet, 3) bolje osvetliti odločitve državnih organov.
- 19o -
27.	Ob tem se poJavljajo I različni pojmi kot so: življenjska raven^življe-
njske razmere, ki dejansko obstajajo v družbi; življenjski stan-
dard - življenjske razmere, ki jih želijo ljudje doseči ali pa
se jim zdijo primerni; življenjske norme - dogovorjeni pogoji
življenja, definirani za specifične namene s formalnimi dogovori
(minimalni osebni dohodek ipd.). Ob tem pa še pojmi, kot so kva-
liteta življenja, življenjske razmere, življenjska blaginja ipd.,
ki enako kot zgornji kažejo na željo čimbolje spoznati življenje
posameznikov kot kompleksnih oseb ter vplivati na odpravljanje
odklonov.
28.	Naj za ilustracijo naštejemo le nekatere delitve:
Wilensky (1975) - ekonomsko, politično in ideološko-kultumo po-
dročje;
Horvat (1975) - življenje (dolžina), izobrazba in zdravje;
Liu (1974) - status posameznika, enakost, življenjske razmere
poljedelstvo, tehnologija, ekonomski status, izobrazba, zdrav-
je in politična participacija;
Land in Sheldon (1972): socio-ekonomska blaginja z 12 področji
(demografija, delo in zaposlitev, dohodek, znanje in tehnologi-
ja, izobrazba, zdravje, prosti čas, javna varnost, prebivanje,
transport, fizično okolje, socialna mobilnost in stratifikacija)
socialna participacija in alienacija (družina, religija, politi-
ka, prostovoljna združenja, alienacija), izraba časa, vzorci po-
trošnje, aspiracije, zadovoljstvo in morala.
29.	Ker pa so se omejili le na institucionalizirano komponento
socialnega razvoja, to je na družbene dejavnosti, njihov model
stvarnosti ne daje adekvatne osnove za konceptrealizacijo social-
nega razvoja v kontekstu družbenega plana, to lahko potrdimo že
s tem, da pogledamo področja na katera posega socialna politika
v svojem širokem (že uveljavijenem) pomenu pri nas, kot zavestna
aktivnost družbe, ki naj bi z različnimi instrumenti usmerjala in
korigirala socialni razvoj, to je spontani razvoj družbenih zako-
nitosti: 1) prebivalstvo (demografska politika), 2) delo in zapo-
slitev, 5) osebni dohodek in drugi prihodki (osebni standard), 4)
socialno varstvo (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavaro-
vanje v primeru brezposelnosti, družbeno varstvo otrok in družine.
- 191 -
stanovanjska politika, družbena skrb za sT.arejše občane, socialno
skrbstvo), 5) družbeni standard (dostopnost in obseg storitev druž-
benih in drugih dejavnosti, oskrbovalna mreža, obrati družbene preh-
rane, itd,),6) zdravstveno varstvo, 7) vzgoja in izobraževanje, 8)
humanizacija in izboljševanje odnosov in pogojev dela (varnost pri
delu, ^skrb za čisto tehnologijo, prilagajanje delovnih postopkov psi-
hični in fizičnim zmogljivostim delavcev, organizacija delovnega ča-
sa in odmora itd.), 9) kvaliteta življenja (prosti, čas, kulturno ži-
vljenje, telesna kultura, in rekreacija, družbeno življenje, stano-
vanje in bivalno okolje, varstvo naravnega okolja), lo) razvoj druž-
benoekonomskih odnosov in utrjevanje družbenega položaja človeka.
- 192-
nOŽNOSTI ZA ZAGOTAVLJAIJJE USTREZNIH ŽIVLJENJSKIH POGOJEV V STAROSTI
Vida Miloševič ^
I. U V O D
Staranje prebivalstva in družbeni ukrepi za zap;otavl.1an.1e ustrez-
nih življenjskih pogojev v starosti
Po demografskih kazalcih sodimo Slovenci med narode z nadpovprečno vi-
sokim deležem starejših ljudi. Delež prebivalcev, starih 65 in več
let, hitro narašča: leta 1951 je bil 7%, leta 1961 je znašal 7,8 %,
1971 - 9,54 %, leta 1981 pa že 11,5 %. V letu 1991 se sicer po proje-
kcijah prebivalstva predvideva upad na 9,6 %, nato pa do 2ool. leta
spet porast do 11,2 % ljudi nad 65 let starosti. Povečanje smrtnosti
ljudi, starih 85 in več let opozarja na nezadostno skrb za stare lju-
di in na to, da se kot družba še ne zavedamo dovolj dejstva, da je
prebivalstvo Slovenije postalo staro prebivalstvo, ki ima specifične
potrebe.
Da Slovenija kot celota nima ugodne starostne strukture, dokazuje tu-
di indeks staranja prebivalstva, to je razmerje med številom prebivalcev,
starih nad 65 let ter številom otrok, starih od O - 14 let. Pri normal-
ni starostni sestavi prebivalstva se indeks staranja giblje med 3o in
4o , v Sloveniji pa že presega 4o. Ob splošni tendenci staranja prebi-
valstva v naši republiki, ki je posledica podaljševanja življenjske do-
be in zniževanja števila rojstev, na indeks staranja najmočneje vpliva-
jo selitve. Glede na to, da je med migranti vsaj plovica ljudi v staro-
stni skupini 2o-29 let, je indeks staranja najvišji v občinah z dolgo-
trajnim odseljevanjem. Že danes sta dve slovenski občini (Ljubljana-
Center in Tolmin) pod demofgafskim pragom, kar pomeni, da število umrlih
prekaša število rojstev in je zato naravna rast negativna.
X Vida Miloševič, diplomirana socialna delavka, pomočnica predsednika
Komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije, Kidričeva 5»
Ljubljana
- 3 93-
Nekateri demografski kazalci opozarjajo na to, da se rodnost v naši
republiki znižuje in si bomo morali prizadevati, da jo "bomo zadrža-
li na ravni, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo prebivalstva. To
bo nedvomno še pospeševalo demografsko staranje in postavilo zahte-
vo, da po eni strani razmišljamo o ukrepih za zviševanje natalitete,
po drugi pa, da zagotovimo vse tiste pogoje, ki jih zahtevajo pose-
bne potrebe starejših ljudi.
Temeljno izhodišče za zagotovitev ustreznih življenjskih pogoje/v
starosti je, da si človek svoj družbeni in osebni pložaj ustvarja s
svojim živim in minulim delom. Z združevanjem svojega dela z delom
drugih delavcev ustvarja vedno nove družbene vrednosti, bogati sebe
in družbo. V sistemu socialističnega samoupravljanja odloča o rezul-
tatih svojega dela, odloča o družbenem razvoju in si zagotavlja soci-
alno varnost v času, ko je aktiven in za čas, ko se umakne iz delov-
nega procesa. Delo je torej osnova za socialno varnost in osnova za
sistem solidarnosti, vzajemnosti in socialistične humanosti, torej
za ekonomsko in socialno varnost človeka za čas starosti ali za pri-
mer bolezni in drugo. Za srečno, zadovoljno in aktivno življenje člo-
vetev starosti pa je potrebno več kot urejeno zdravstveno varstvo,
stanovanje, ustrezna prehrana, zagotoviti je treba tudi možnosti za
kulturno dejavnost, počitek, rekreacijo, vključevanje v delovne pro-
cese in vzpostavljanje čim bolj tesnih in pristnih družbenih stikov.
Do vsega tega ima človek ko se postara pravico, ki izhaj.a iz njegove-
ga minulega dela, iz prispevka, ki ga je kot aktiven občan dal k ce-
lovitemu družbenemu razvoju.
Starejši populaciji je zato potrebno zagotoviti enakopraven položaj,
ji omogočiti da odloča o pogojih življenja v starosti in dokončno pre-
seči ponekod še prisoten zaščitniški odnos. To pa zahteva tudi neka-
tere družbene spremembe, oziroma spremembe v odnosu posameznikov in
družbenega okolja do življenja v starosti.
Gre predvsem za celovit odnos do starejšega človeka, ki gazaninajo dru-
žbeni problemi v krajevni skupnosti in v TOZD, kjer je pripravljen ak-
tivno sodelovati. Tudi okolje, v katerem živi, potrebuje njegovo sode-
lovanje, saj ima "bogate delovne in življenjske izkušnje, ki jih lahko
prenaša na mlajšo generacijo.
- -
Posebne pozornosti so potrebni tisti starejši občani, ki so težko
bolni ali zaradi starc§:ti onemogli. Upoštevati je treba dejstvo, da
družina danes iz objektivnih razlogov ne more sama v celoti opravlja-
ti varstvene funkcije v odnosu do starejših članov, če so težko bol-
ni in potrebujejo pomoč tudi pri opravljanju osnovnih življenjskih
potreb. Zato moramo organizirati tako institucionalne, kakor tudi
izveninstitucionalne oblike družbene pomoči tistim starejšim, ki jo
potrebujejo. Tako po eni strani omogočamo zagotavljanje potreb sta-
rejših ljudi, po drugi pa tudi razbemenimo družino.
Pri razmišljanju o zagotavljanju življenjskih pogojev za stare ljudi,
je nedvomno treba upoštevati tudi načela sodobne socialne gerontolo-
gije, ki morajo usmerjati družbena prizadevsinja na tem področju.
Splošna načela sodobne socialne gerontologije so naslednja:
a)	Družba mora na najrazličnejše načine skrbeti za svoje stare prebi-
valce tako, da bi mogli čim dalj ostati v tistem okolju, kjer so
živeli in delali v svojih najaktivnejših letih, ko so bili za delo
najbolj sposobni. Seveda je za uresničitev tega osnovnega načela
potrebno ustvariti ustrezne pogoje, kamor sodi ureditev pokojnin,
rešitev stanovanjskega vprašanja, ustrezno zdravstveno varstvo,
ustanavljanje klubov za starejše ljudi in razvoj drugih izvenza-
vodskih oblik skrbi za starejše občane, kakor tudi udejstvovanje
družbeno humanitarnih organizacij na tem področju socialnega var-
stva.
b)	Tistim starim ljudem, ki ne morejo več živeti v individualnih gospo-
dinjstvih, je nujno potrebno omogočiti bivanje v domovih za starej-
še osebe. Po mednarodnih merilih je potrebno v takih domovih pred-
videti mesta vsaj za 5 % ljudi, starih nad 55 let.
c)	Tretje načelo, ki zadeva predvsem zdravstveno dejavnost, pa izvira
iz humanega spoznanja, da ima starejši bolnik pravico do prav iste
in kvalitetne medicinske oskrbe kot bolniki srednje življenjske do-
be. Starejše bolnike je treba zdraviti z isto pozornostjo kot mlaj-
še v tistih medicinskih ustanovah, kamor sodijo po naravi svoje bo-
lezni, kjer bodo najbolje strokovno obravnavani. Tako s strokovnega,
mentalno-higienskega, kakor tudi s humanega stališča ne bi bilo prav,
če bi starejše bolnike v zdravstvenih organizacijah ločevali od dru-
gih.
- 195 -
Vsa tri načela so pravzaprav izraz ene same težnje sodobne socialne
gerontologije: starega človeka bodisi v zdravju ali v bolezni ne sa-
mo ločevati od drugih ljudi samo zato, ker je star.
2. SOCIALNA VARNOST STAREJSIH LJUDI
Pokojninsko in invalidsko varstvo delavcev
Zavarovanci in upokojenci si po načelih vzajemnosti in solidarnosti
ter glede na minulo delo zagotavljajo pravice iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja. Zaradi uskladitve sistema pokojninskega in
invalidskega zavarovanja z ustavo in z zakonom o združenem delu, je
bil leta 1982 sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz poko-
jninskega in invalidskega zavarovanja.
V letu 1983 pa je bil sprejet • tudi republiški zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS, št. 27/83). Ob razpravah o
novi zakonodaji s tega področja se je znova zastavilo vprašanje us-
treznega vrednotenja minulega dela, ki bi moralo delavcem zagotavlja-
ti socialno varnost tudi še po upokojitvi. Ob konkretizaciji minule-
ga dela pa nujno pride do izraza Se ne povsem uveljavljeno načelo de-
litve po delu, velike razlike med gospodarskimi panogami in druge
slabosti dohodkovnih odnosov.
Novi zakon je uredil tudi obvezno zavarovsinje kmetov v enotnem siste-
mu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomembne so spremembe
na področju invalidskega zavarovanja, saj se po tem zakonu pravice v
zvezi z zmanjšanjem delovne zmožnosti in preprečevanjem invalidnosti
uresničujejo neposredno v organizacijah združenega dela. Doslej so •
se vprašanja invalidske problematike neustrezno reševala, bodisi z
invalidskimi upokojitvami in povečano pokojninsko dobo za tista de-
la in naloge, ki so zdravju škodljiva. Prav tako se je premalo uve-
ljavila rehabilitacija delovnih invalidov. VeSja neposredna odgovo-
rnost organizacij združenega dela za nastajanje in razreševanje inva-
lidske problematike bo verjetno prinesla pozitivne spremembe.
- 196 -
Zaradi zagotavljanja socialne varnosti v starosti pridobi zavarova-
nec pravico do starostne pokojnine, ko dopolni določeno starost in
določeno pokojninsko dobo. Zavarovanec, pri katerem nastane invali-
dnost in se iz zdravstvenih razlogov ali starosti ne more usposobi-
ti za opravljanje drugih ustreznih del, si pridobi pravico do invar
lidske pokojnine. Po smrti zavarovanca oziroma upokojenca pridobe
pravico do družinske pokojnine družinski čletni, ki jih je le-ta pre-
življal.
Število upokojencev v naši republiki stalno narašča, na stopnjo ra-
sti pa vplivajo različni dejavniki. Povečanje števila uživaDffev; sta-
rostnih pokojnin je odvisno od števila zavarovancev, ki izpolnjuje-
jo pogoje za upokojitev, teh pa je zadnja leta več, saj se upokoju-
jejo tisti zavarovanci, ki so se zaposlili takoj po vojni. Povpreč-
na petletna stopnja rasti uživalcev teh pokojnin je bila v obdobju
1971-1975 - 2,1 %, v obdobju 1976-1980 2,5%, v obdobju 1981-1985 pa
že 5,7 V letu 1983 se je število uživalcev starostnih pokojnin v
primerjavi z letom 1982 povečalo za 4,9 %.
Število uživaljev invalidskih pokojnin je odvisno predvsem od števi-
la zaposlenih delavcev, njihovih delovnih razmer, kakor tudi od obole-
vnosti in poškodb pri delu in izven dela. V zadnjih letih se število
uživalcev invalidskih pokojnin povečuje kljub boljšim delovnim razme-
ram, varstvu pri delu in bolje organizirsinem zdravstvenem varstvu.
Povprečna stopnja rasti invalidskih pokojnin se v zadnjih letih spre-
minja in je bila v obdobju 1971-1975 %, v obdobju 1979-8o 1,8 %,
v obdobju 1981-85 pa 4 %. V letu 1985 se je število uživalcev invali-
dskih pokojnin v primerjavi z letom 1982 povečalo za 5,8 %.
Gibanje števila uživalcev družinskih pokojnin je najbolj enakomerno,
saj nanj vpliva naravno gibanje, to je umrljivost upokojencev. Pove-
čuje se povprečno s 5-^ % stopnjo (v obdobju 1976 - 198o 3 %, v letu
1982 za 5,5 % in v letu 1985 za 2,8 %).
V letu 1983 je bilo v naši republiki skupaj 249.4oo upokojencev, od
tega največ starostnih 12o.795 ali 48,4 %, nato družinskih 66.416
ali 26,6 % in najmanj invalidskih 62.189 ali 25,o %.
- 197 -
Bistveno vprašanje je, kakšen je odnos med številom aktivnih delavcev
in upokojencev, saj delavci ustvarjajo materialno osnovo za zagotav-
ljanje socialne varnosti tako upokojencem, kakor sebi in tudi mladi
generaciji. Odnos med številom aktivnega prebivalstva z uživalci po-
kojnin, je razviden iz tabele;
TABELA 1: ŠTEVILO UPOKOJENCEV NA loo AKTIVNIH ZAVAROVANCEV
Tabela jasno prikazuje trend naraščanja upokojencev ter dokaj visoko
število upokojencev v razmerju do aktivnih zavarovancev. Zaradi dalj-
šanja življenjske dobe in omejenih možnosti za zaposlovanje, pa lahko
pričakujemo nadaljnji porast deleža upokojencev, s tem pa tudi večjo
obremenitev družbenega proizvoda. Za potrebe pokojninskega in invali-
dskega zavarovanja smo v SR Sloveniji porabili med 7,2 (leta 1977) in
6,2 (leta 1981) odstotka družbenega proizvoda.
Odhodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so se v
letih 1970-1980 povečali za desetkrat,v obdobju od 1977 do 1983 pa
za več kot štirikrat. Pri tem pa gre v precejšnji meri za nominalno
rast, ki je posledica inflacije in gospodarskih težav. Iz gornjih po-
datkov smo videli, da dejeinsko prihaja do zmanjševanja deleža sredstev
za kritje različnih pravic iz naslova pokojnino^^ega in invalidskega
zavarovanja v družbenem proizvodu. Ne glede na to, pa si prizadevamo
- 198 -
ohranjati ustrezno razmerje med osebnimi dohodki in pokojninami. V
skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri oblikovanju
pokojnin upoštevajo rast nominalnih osebnih dohodkov in drugih ekono-
mskih gibanj, ki vplivajo na zniževanje realne vrednosti pokojnin,
zato jih tekoče usklajujejo s stopnjo povečanja nominalnih osebnih
dohodkov. Dejstvo pa je, da povprečna pokojnina ne dosega niti dveh
tretjin povprečnih osebnih dohodkov, zaradi česar je življenjski
standard upokojencev bistveno nižji od standarda aktivnega prebiva-
lstva. Zaskrbl3ujoče je, da v zadnjih letih višina povprečne mesečne
pokojnine v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki pada. O tem
nazorno priča tabela.
TABELA 2: POVPREČNE MESEČNE POKOJNINE V PRIMERJAVI S POVPREČNIM OD
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vsebuje dva insti-
tuta za zagotavljanje socialne varnosti upokojencev. Prvi je tekoča va-
lorizacija pokojnin, ki se izvaja v letošnjem letu, drugi pa valoriza-
cija osebnega dohodka na zadnje leto dela.
Da bi dodatno izboljšala gmotni položaj upokojencev z najnižjimi pokoj-
ninami je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-
nja v SR Sloveniji maja letos določila nova zneska najnižje pokojninske
osnove in najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, višja od tistih,
ki sta določena ob dokončni uskladitvi pokojnin na podlagi porasta no-
minalnih osebnih dohodkov v letu 1985, za 8,6 %. Določitev nove najniž-
je pokojninske osnove in novega zneska najnižje pokojnine za polno po-
- 199 -
Ino pokojninsko dobo in kasnejša uskladitev vseh pokojnin je imela
za posledico različno povečanje pokojnin, vendar tako, da so se na-
jbolj povišale najnižje pokojnine. Pokojnino, nižjo od najnižje po-
kojnine je v obdobju od januarja do junija 1984, uživalo približno
58 % upokojencev. Institut odmere pokojnine od najnižje pokojninske
osnove pomeni bistven.ukrep za varstvo tistih z najnižjimi pokojnin-
skimi prejemki.
Drugi pomemben ukrep za zagotovitev socialne varnosti upokojencev z
najnižjimi pokojninami je varstveni dodatek. Do varstvenega dodatka
je upravičen upokojenec, katerega dohodki skupaj z dohodki družinskih
članov na posameznega družinskega člana ne presegajo zneska, ki ga do-
loči skupnost s sklepom.
V obdobju od 1976 do 198o je število uživalcev varstvenega dodatka na-
raščalo s poprečno letno stopnjo 5,5 %, v obdobju 1981-85 pa za 11,5%,
kar po eni strani kaže na slabosti pri delitvi osebnih dohodkov v pre-
teklosti, po drugi pa na'prizadevanja za izboljšanje gmotnega položaja
upokojencev z najnižjimi pokojninskimi prejemki. V letu 1985 je varst-
veni dodatek prejemalo 55.557 ali 17,2 % upokojencev in se je njihovo
število v primerjavi z letom poprej povečalo za 6,6 %.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobijo starostni, invalid-
ski in družinski upokojenci, ki jim je za opravljanje osnovnih življen-
jskih potreb nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Pri uživalcih
pokojnin je višina dodatka za pomoč in postrežbo odvisna od tega, ali
stalno pomoč in postrežbo nujno potrebujejo za opravljanje vseh ali
pa le večine osnovnih življensjih potreb. Število uživalcev dodatka
za pomoč in postrežbo relativno hitro narašča, saj je povprečna sto-
pnja rasti v obdobju 1976-198o kar 9 %. V letu 1982 se je število uži-
valcev dodatka za pomoč in postrežbo povečalo še za lo,6 %, leta 1985
pa v primerjavi z letom poprej še za o,8 %. Leta 1985 je dodatek za
pomoč in postrežbo prejemalo 12,999 upokojencev ali 5,2 % vseh. Na
rast števila upravičencev nedvomno vpliva podaljševanje življenjske
dobe prebivalstva.
- 70 -
Pokojninsko in invalidsko varstvo kmetov
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je vključil v
obvezen in enoten sistem zavarovanja tudi kmete in člane njihovih
gospodarstev, ki se v naši republiki ukvarjajo s kmetijsko dejavno-
stjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem. Tako je obvezno zava-
rovanje združenih in drugih kmetov ter članov njihovih gospodarstev.
Če se združeni kmetje zavarujejo od osnove, ki ni nižja od zneska naj-
nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani v enakem ob-
segu kot delavci v združenem delu, sicer pa v manjšem obsegu.
Nedvomno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov ve-
lik korak naprej pri zagotavljanju njihove socialne varnosti. Odpra-
vili smo dvojnost zavarovanja kmetijskih zavarovancev (prej so se la-
hko dovolj produktivni kmetje vključili v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje delavcev, sicer pa so bili obvezno starostno zavarovani
po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov). Prav tako je odpadlo do-
ločilo, da pripada eni kmetiji le ena pokojnina, saj ta ureditev ni
bila v skladu z načelom, da so pravice iz socialne varnosti osebne
pravice ter ni upoštevalo potreb zavarovancev in njihovega delovne-
ga prispevka.
Tudi s sedanjim sistemom zavarovanja kmetov nismo v celoti izenačili
z delavci v združenem delu. Tisti kmetijski proizvajalci, ki so za-
varovani od osnove, ki je nižja od zneska najnižje pokojnine za pol-
no pokojninsko dobo, nimajo pravice do najnižje pokojnine. Do pred-
časne pokojnine nimajo pravice niti združeni, niti individualni kme-
tijski proizvajalci. Ravno tako tisti kmetje, ki so zavarovani od
osnove, ki je nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojnin-
sko dobo, nimajo pravice do varstvenega dodatka.
Pomembna razlika je tudi glede pravice do dodatka za pomoč in postre-
žbo, ki ga ne more prejemati prej navedena skupina kmečkih zavarova-
ncev. Sistem starostnega zavarovanja kmetov je nedvomno pomemben pre-
dpogoj za nadaljnji razvoj kmetijstva.
- 71 -
Kmetje si v starosti leibko zagotovijo socialno varnost tudi s pre-
živninskim varstvom, v skladu z zakonom o preživninskem varstvu kme-
tov iz leta 1979. Preživninsko varstvo pomeni le dopolnilno obliko
reševanja socialnih primerov starih in za delo nezmožnih kmetov.
Kmetje se lahko odločijo, da oddajo svoja zemljišča in gozdove
družbeno-pravnim osebam, ki so zainteresirane za njihov odkup, v za-
meno pa si pridobijo pravico do preživnine (le-ta ne vpliva na pra-
vice upravičenca do dr^igih prejemkov). Sredstva za preživninsko va-
rstvo kmetov se zagotavljajo iz kupnin za oddana zemljišča in iz so-
lidarnostnih sredstev združenega dela.
Izjemoma lahko po navedenem zakonu pridobijo pravico do preživnine
tisti socialno ogroženi kmetje, ki svoje zemljišče ponudijo v odkup,
a zanj družbenopravne osebe niso zainteresirane. Socialno ogroženi
so pogosteje tisti kmetje, ki so lastniki zemljišč slabše kakovosti.
V teh primerih mora zemljiška skupnost začasno prevzeti zemljišče
ter skrbeti za obdelavo zemlje. Preživnine kmetov se v teh primerih
krijejo iz solidarnostnih sredstev. To pravico sta do konca leta
1985 uveljavila le dva socialno orgožena lastnika kmetijskih zemlji-
šč. Tudi število sklenjenih pogodb o oddaji zemljišča je bilo do ko-
nca leta 1985 dokaj skromno - le loo,povprečna višina preživnine v
tem letu pa je znašala 8.060 din.
Zakon o preživninskem varstvu kmetov se počasi uresničuje zaradi tra-
dicionalne navezanosti slovenskega kmeta na zemljo, ki. mu je do ne-
davnega edina lahko zagotavljala socialno varnost.
Kmetom, ki si zaradi starosti in drugih okoliščin ne morejo zagotovi-
ti socialne varnosti, pa je treba zagotoviti družbeno pomoč na osno-
vi kriterijev in meril socialnega skrbstva.
Družbene denarne ponoči
Materialno ogroženim občanom se zagotavljajo denarne pomoči v skupno-
stih socialnega skrbstva. Te pomoči se po namenu in oblikah razvršča-
jo v stalne denarne pomoči (edini in dopolnilni vir preživljanja), za-
časne, občasne in enkratne denarne pomoči ter denarne pomoči za plači-
la ali doplačila oskrbnih stroškov v socialnih in drugih zavodih. Naj-
večji je delež materialnih pomoči kot edini in dopolnilni vir preživ-
ljanja ter plačila stroškov v socialnih zavodih.
- 2 -
Ked prejemniki stalnih družbenih denarnih pomoči je največ staros-
tnikov, ki si zaradi različnih življenjskih okoliščin niso zagoto-
vili socialne varnosti. Število prejemnikov stalnih denarnih pomoči
kot edinega vira preživljanja počasi, a zanesljivo upada, po drugi
strani pa narašča število tistih, ki potrebujejo denarno pomoč kot
dopolnilni vir preživljanja (indeks 1983-1982 je za edini vir 94,3
za dopolnilni vir pa lo2,5)- Ob koncu leta 1983 je denarno pomoč
kot edini vir I^eživljanja prejemalo 3.912 občanov, kod dopolnilni
vir pa 8.868.
Skupnost socialnega skrbstva si prizadeva zagotavljati višino denar-
nih pomoči na temelju analize življenjskih potreb starostnikov in v
skladu z rastjo nominalnih osebnih dohodkov. Socialna varnost staro-
stnika se zagotavlja na osnovi 43 % poprečnega osebnega dohodka v
preteklem letu, kar je 7.85o din. V lanskem letu so bili življenjski
stroški starostnika povprečno 8.57o din mesečno, družbena denarna po-
moč kot edini vir preživljanja pa je znašala 5.5oo din. To pomeni, da
smo doslej z materialno pomočjo pokrili približno 6o % potreb starej-
šega človeka, ki nima drugih sredstev za življenje. Realna vrednost
materialnih pomoči se od 1981. leta nenehno zmanjšuje, zato skupnost
socialnega skrbstva z večkratnimi valorizacijami poskuša slediti zvi-
ševanju življenjskih stroškov.
Po sklepu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije so se denarne pomoči
kot edini vir preživljanja s 1.9.1984 povišale na 8.000 din mesečno.
Denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja se daje kot razlika do
edinega vira.
Dejstvo pa je, da se v republiki dogovorjena višina denarnih pomoči,
zaradi pomanjkanja sredstev, ne upošteva v vseh okoljih. Blizu tret-
jina občinskih skupnosti socialnega skrbstva, predvsem iz manj razvi-
tih območij, sredstev, ki so za to potrebna ne more zagotoviti. Na
osnovi sistema solidarnosti se zbere le 85 % potrebnih sredstev, manj-
kajoča pa naj bi zagotovile same občinske skupnosti socialnega skrb-
stva. Po drugi strani pa v nekaterih občinah zmorejo zagotavljati de-
narno pomoč, ki je znatno višja od tiste,za katero se dogovorijo v
okviru Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, Potrebno bi bilo izde-
lati dopolnilna merila solidarnosti, da bi se v te namene zagotovilo več
sredstev. Tako so med prejemniki materialnih pomoči bistvene razlike
tudi glede na to, kakšne so gospodarske razmere občine, v kateri živijo.
- 73 -
Kategorija prejemnikov družbenih denarnih pomoči je nedvomno najbolj
ogroženi del naše populacije. Z materialno pomočjo se lahko zagotav-
lja le zadovoljitev njihovih najosnovnejših življenjskih potreb, tako,
da ostajajo na robu eksistenčnega minimuma. Nujno je, da ne glede na
potrebo po racionalizaciji sredstev ha področju družbenih dejavnosti
zadržimo njihov sedanji standard, čeprav objektivno lahko pričakuje-
mo še nadaljnje povečanje števila tistih občanov, ki bodo potrebova-
li materialno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja.
Naslednje vprašanje je, če je denarna pomoč za starostnike res najbo-
ljša možna oblika pomoči. Trenutno se kot alternativa postavlja le
še domsko varstvo, vse premalo pa smo doslej razvijali druge oblike
pomoči, ki bi omogočale starejšemu človeku, da bi ostal v domačem
okolju in s katerimi bi zagotavljali storitve, ki so vezane na zado-
voljevanje njihovih potreb. Gre za ureditev prehrane, nadomestilo
stanarine, pomoč, nego in druge storitve na domu, ki bi jih lahko
organizirale skupnosti socialnega skrbstva v sodelovanju z drugimi or-
ganizacijami in društvi ter s pomočjo prostovoljnih sodelavcev (v ok-
viru RK, KS, ZSMS, Zveze pionirjev idr.). Le na ta način bi lahko ob
skromnih družbenih sredstvih kar najbolj učinkovito poskrbeli za za-
dovoljevanje potreb starejših ljudi, ki jim sedaj z denarnimi pomoč-
mi le enostransko pomagamo.
Za tiste primere, kjer gre dejansko le za potrebo po materialni pomo-
či in jo sedaj dobivajo kot edini vir preživljanja, pa bi bilo smi-
selno preveriti možnost za uvedbo nacionalnih pokojnin. Sredstva za-
nje bi se morala nedvomno še nadalje združevati v skupnostih social-
nega skrbstva, tehnično izvedbo tega pa bi lahko prevzela Skupnost po-
kojninskega in invalidskega zavarovanja (podobno se ureja izvajanje
pravic na osnovi zakona o družbenem varstvu duševno in telesno priza-
detih oseb). S takšnim načinom izplačevanja denarnih pomoči bi lahko
prispevali k racionalizaciji postopkov, po drugi strani pa tudi zago-
tovili dogovorjeno višino denarnih pomoči v vseh občinah.
- 74 -
Stanovanjske razmere
Temeljni cilj stanovanjske politike je zagotavljanje zdravih, dobro
načrtovanih in uporabnih stanovanj z ustreznim standardom in doseg-
ljivo ceno za vse skupine prebivalstva. Pri načrtovanju stanovanj pa
naj bi se še posebej upoštevale potrebe značilnih skupin prebivalstva,
med katerimi so tudi stari ljudje. Potrebe starih ljudi se glede do-
stopnosti in uporabnosti stanovanj prekrivajo s potrebami funkciona-
lno oviranih ljudi.
Ugotovimo lahko, aa i:.mo pri nas vprašanje načrtne stanovanjske gradnje
za starostnike nekoliko zanemarili ter smo razvijali predvsem domsko
varstvo. Vendar ne smemo pozabiti, da za dobrih 95 % starih ljudi nad
65 let starosti, potrebujemo tudi ustrezna stanovanja. Samostojnost,
katere pogoj je tudi vodenje lastnega gospodinjstva, ohranja starega
človeka aktivnega. To pa je možno toliko bolj, če so stanovanjski po-
goji glede lokacije, velikosti, razporeditve, opreme, dostopnosti in
uporabnosti primerni za starega človeka.
Stanovanjska vprašanja starih ljudi se pri nas najpogosteje rešujejo
bodisi s pomočjo solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu ali pa z
uporabo sredstev sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence
pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
V	obdobju od 1975-1985 so bila solidarnostna stanovanja dodeljena nas-
lednjim kategorijam: delavcem z nižjimi osebnimi dohodki 55 % vseh
stanovanj, mladim družinam 21 % stanovanj, udeležencem NOV, upokojen-
cem in drugim kategorijam upravičencev pa 26 % stanovanj,
V	letu 1985 je bilo po podatkih Zveze stanovanjskih skupnosti Sloveni-
je upokojencem dodeljenih 581 stanovanj, kar je 52 % vseh solidarnost-
nih stanovanj. Od 198o. leta dalje je med vsemi solidarnostnimi stano-
vanji v Sloveniji namenjenih za kategorijo borcev, upokojencev in dru-
gih od ene tretjine (leta 1982 kar 57 %) do slabe četrtine stanovanj.
- 75 -
V	skladu za gradnjo domov in stanovanj za upokojence se zbirajo sre-
dstva 4 odstotnega prispevka za skupaj izplačane pokojnine z varstve-
nim dodatkom, ki se evidentirajo po občinah in se tako tudi koristijo.
Določen del teh sredstev je možno tudi sporazumno združevati za po-
trebe solidarnosti v Sloveniji.
V	tekočem srednjeročnem obdobju so bila sredstva sklada namenjena pri-
oritetno investitorjem novogradenj in sanacij domov za upokojence v
Sloveniji in le, če teh potreb ni bilo, so se uporabljala tudi za re-
ševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov. Stanovanj-
ske skupnosti so lahko ta sredstva koristila tudi za nakup, gradnjo
in obnovo družbenih stanovanj, trajno namenjenih upokojencem in inva-
lidom (dodatno k zagotovljenim sredstvom solidarnosti), pa tudi za
individualna posojila upokojencem za obnovo njihovih lastnih stano-
vanj ali stanovanjskih hiš, če se s tem ustrezneje rešujejo njihovi
stanovanjski problemi.
Sredstva sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence se daje-
jo upravičencem kot dotacije, torej kot nepovratna sredstva po posto-
pku, ki ga urejajo navodila o uporabi sklada in o njegovem poslovanju.
Poraba družbenih sredstev za gradnjo domov je v preteklih letih nara-
ščala. Ob zaključku srednjeročnega obdobja pa se bo treba zavestno
odločiti, ali bomo ta sredstva še zbirali v enaki višini ter v kakšne
namene jih bomo uporabljali. Potrebe po domovih so v glavnem zadovo-
ljene, prav gotovo pa bodo še nadalje potrebne njihove sanacije in
funkcionalne preureditve, glede na to, da vanje prihaja vse več tež-
kih bolnikov. Verjetno bi v bodoče kazalo načrtovati drugačno razmer-
je porabe sredstev za gradnjo domov in reševanje stanovanjskih vpra-
šanj upokojencev. Razmisliti pa kaže tudi o gradnji stanovanj za sta-
rejše občane ob domovih, ki bi jim lahko nudili določene storitve v
skladu s potrebami (prehrano, pranje, zdravstvena nega, čiščenje sta-
novanja in drugo).
Poraba sredstev za individualna stanovanja upokojencev in invalidov
v zadnjih letih raste, pomemben upad lahko opazimo le pri nakupu no-
vih družbenih stanovanj v letu 1985. Tudi iz trenda porabe sredstev v
- 76 -
te namene se vidi, da prehaja pospešena gradnja domov za upokojence
v zaključno obdobje. Zato je toliko bolj pomembno, da se načrtno
lotimo reševanja stanovanjskih vprašanj starejših ljudi, pri čemer
moramo upoštevati vse njihove potrebe ter dosedanja spoznanja o naj-
ustreznejših tipih stanovanj zanje.
Ob razmišljanju o stanovanjski politiki glede na potrebe starejših pre-
bivalcev pa je treba vendarle omeniti še to, da bi lahko prožnejša za-
konodaja glede zamenjave, tako lastniških, kakor tudi družbenih stano-
vanj, bistveno pripomogla k ustreznejšemu in hitrejšemu reševanju sta-
novanjskih vprašanj. To postaja še posebej aktualno ob postopnem "pre-
hajanju na ekonomske stanarine in vse večjih vzdrževalnih stroških.
Prevelika in nefunkcionalna stanovanja so za starostnika neprimerna
in predraga, za mlado družino pa bi lahko ob ustrezni adaptaciji, po-
menila rešitev stanovanjske stiske. Pogosto pa zapleteni postopki ob
menjavi stanovanj zavirajo iniciativo ljudi pri iskanju boljših reši-
tev.
Zdravstveno varstvo
Naš zakon o zdravstvenem varstvu posebej zagotavlja pravico do zdrav-
stvenih storitev upokojencem in njihovim družinskim članom, varovan-
cem v socialnih zavodih, prejemnikom družbenih denarnih pomoči, osta-
relim kmetom in njihovim zakoncem ter nego na domu, partonažno obrav-
navo in ambulantno zdravljenje drugih starostnikov nad 55 let. Prav
tako so po sporazumu vsi občani, ki so starejši od 7o let, oproščeni
plačila prispevka za opravljene zdravstvene storitve. Zakon in samo-
upravni sporazum o uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva torej
upoštevata dejstvo, da gre pri starostnikih za ogroženo skupino prebi-
valstva, ki ji je treba zagotoviti ustrezno raven zdravstvenega var-
stva ter ji zdravstvene storitve tudi čim bolj priližati (na dom, v
socialni zavod). V načelu torej upoštevamo izhodišče socialne geronto-
logije, ki pravi, da je starejšim ljudem treba nuditi primerno zdrav-
stveno varstvo. Dilema okrog vprašanja ali naj se starejši ljudje
zdravijo v posebnih zdravstvenih organizacijah ali ne, je presežena
z ugotovitvijo, da naj vse starostne skupine dobijo pomoč tam, kamor
sodijo glede na naravo svoje bolezni. Vendar v praksi obstajajo razli-
čne rešitve.
- 77 -
Ponekod so dosedanji dispanzerji za borce zaradi značilnosti populaci-
je po vsebini dela dejansko že prerasli v gerontološke dispanzerje.
Dispanzer za gerontologijo je enota, v okviru zdravstvenega doma, ki
obravnava populacijo staro nad 60 let z medicinskega (preventiva in
kurativa) in socialnega vidika.
Ne glede na organizacijsko obliko in ime zdravstvene enote, kjer se
zdravstveno varstvo izvaja, je za starejše ljudi nedvomno najustrez-
nejša dispanzerska metoda dela. Prav tako pa je nujno, da imajo zdrav-
stveni delavci v splošnih ambulantah ustrezna gerontološka znanja, ki
jih lahko pridobijo s podiplomskimi tečaji in specializacijo iz splošne
medicine.
Kljub zakonski opredelitvi pravic do nege na domu, pa smo v Sloveniji
le-to sicer razvili, ne pa tudi tako organizirali, da bi lahko v celo-
ti zadostili potrebam, ki so iz leta v leto večje. Izgleda, da smo se
preveč enostransko opredelili za zavodsko varstvo starostnikov in s
tem zanemarili predvsem tiste oblike družbene skrbi zanje, ki bi jim
omogočale kljub letom in bolezni čim dalj ostati v prejšnjem življenj-
skem okolju. Zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe in organizacije ne-
ge na domu pa se nam danes socialni zavodi spreminjajo v bolnišnice,
za težko bolnega človeka (ne le starega) pa največkrat ni druge alter-
native kakor namestitev v zavod.
Izkušnje pa kažejo, da se z organizirano patronažno dejavnostjo, ki
opravlja zdravstveno nego in pomoč da primerno skrbeti za nepomične
in druge težke bolnike. Z organizirano nego na domu (pri kateri oprav-
ljajo zahtevnejša dela višje medicinske sestre, manj zahtevna pa stre-
žnice ali bolničarji) se uresničujejo težnje sodobnega zdravstvenega,
varstva, da se za uspešno zdravljenje čim bolj aktivira sam bolnik
in njegova družina. Dobro organizirana, kadrovsko ustrezna in stroko-
vno usposobljena patronažna dejavnost, v sodelovajiju z bolnišničnimi
oddelki, lahko prevzame nadaljevanje zdravljenja in nege na domu pri
tistih bolnikih, ki ne potrebujejo neprestanega nadzora in zdravstve-
nega varstva.
- 78 -
Pri vseh oblikah zdravstvenega varstva starostnikov, predvsem pa v so-
cialnih zavodih, bi bilo nujno uvesti strokovno pomoč in nadzor (su-
pervizija), ki bi ga lahko izvajal Inštitut za gerontologijo pri Uni-
verzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
Socialno skrbstvo
Socialno skrbstvo kot dejavnost za zagotavljanje materialne pomoči,
pomoči pri usposabljanju za življenje in delo ter ugotavljanje vzro-
kov in preprečevanje nastajanja motenj, ki ljudi ovirajo pri njihovem
vključevanju v družbeno skupnost, ima pri zagotavljanju socialne var-
nosti starejše populacije nedvomno pomembno vlogo. Med upravičenci do
storitev in pomoči so v zakonu o socialnem skrbstvu posebej navedene
odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki
spremljajo staranje ter odrasle materialno ogrožene osebe, med stori-
tvami pa oskrba in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih in
organizacijah za usposabljanje, materialne pomoči ter sodelovanje pri
varstvu in organiziranju pomoči občanom na domu. Obveznosti socialnega
skrbstva do starejših občanov so torej velike, možni ukrepi pa števil-
ni.
Postavlja pa se vprašanje, kdo je odgovoren za varstvo in organizacijo
pomoči na domu. Ob razpravi o zdravstvenem varstvu smo ugotovili, da
je nega na domu kot zdravstvena storitev predvidena v zakonu o zdrav-
stvenem varstvu, vendar težko bolni in stari ljudje poleg nege potre-
bujejo še druge storitve, da lahko ostanejo na svojih domovih. Pri
organizaciji vseh vrst pomoči na domu pa mora socialno skrbstvo v
skladu z zakonom le sodelovati. Nejasno torej ostaja, kdo je temeljni
nosilec te dejavnosti. Verjetno je tudi v tej nejasnosti eden od raz-
logov, da organizirana pomoč na domu za starejše in druge občane nika-
kor ne zaživi.
Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da se pri starejših ljudeh pogosto
povezujeta zdravstvena in socialna problematika, zato morata biti no-
silki skrbi zanje obe dejavnosti ter k temu pritegovati še druge,
predvsem Rdeči križ, ki ima na tem področju že bogate izkušnje. Prav
gotovo pa je za to potrebno medsebojno dogovarjanje in samoupravno
sporazumevanje ter opredelitev skupnih nalog pri skrbi za starejše
ljudi, ki živijo doma (dogovorjena je razmejitev obveznosti za os-
krbovance v socialnih zavodih).
- 79 -
Socialno skrbstvo (skupaj s socialnim varstvom) bo moralo nujno po-
stati pobudnik, organizator in koordinator družbene skrbi za stare-
jše, pri čemer bo moralo povezovati vse strokovne institucije, organiza-
cije, skupnosti in društva, ki se srečujejo z vprašanji starosti in
staranja, predvsem pa aktivirati delo v krajevnih skupnostih. Za to
vlogo je socialno skrbstvo primerno, tako zaradi narave svoje dejav-
nosti, kakor tudi po strokovni plati, saj so centri za socialno delo,
kakor tudi socialni zavodi v razvitejših občinah interdisciplinarno
kadrovsko zasnovani. K skrbi za starejše občane pa moramo zaradi pe-
strosti problematike pristopiti iz različnih strokovnih ."vidikov. Pre-
dlagamo, da občinske skupnosti socialnega skrbstva imenujejo strokov-
ne komisije za spremljanje in razvoj družbene skrbi za starejše obča-
ne na svojem območju. Sedež komisije je lahko bodisi pri centru za
socialno delo, bodisi pri domu starejših občanov, odvisno od kadro-
vskih razmer.
Dve najpogostejši dosedanji obliki družbene pomoči starejšim občanom,
ki jih izvaja socialno skrbstvo, obravnavamo posebej. Družbene denar-
ne pomoči kot enega od načinov za zagotavljajije eksistence smo že ob-
ravnavali, o zavodskem varstvu starejših pa bomo zaradi obsežnosti
problematike govorili v posebnem poglavju.
Izobraževanje
Ob razpravah o izobraževanju običajno pomislimo le na potrebe mladih
po tej dejavnosti. Če pa izobraževanje pojmujemo kot trajen proces,
ki poteka vse življenje in upoštevamo, da človek po ukojitvi danes
živi še najmanj I0-I5 let, si težko zamišljamo, da bi z vsemi oblika-
mi izobraževanja prenehal že v aktivni dobi. Naše delavske univerze
in druge izobraževalne organizacije so še vedno preveč usmerjene
le na mlajše ljudi in svoje dejavnosti ne ponujajo enako vsem gene-
racijam. Starejšim lahko izobraževanje odpre nova področja aktivno-
sti, kar jim pomaga pri smiselni in koristni porabi prostega časa.
Tudi druge izobraževalne organizacije na vseh ravneh bi morale pri
oblikovanju študija ob delu in iz dela bolj misliti na izobraževal-
ne potrebe ljudi zrele in starejše generacije.
Doslej pri nas nismo posvečali nikakršne pozornosti pripravi na upo-
kojitev. Ze zdavnaj smo se v naši družbi opredelili za sistematično
usmerjanje v izobraževanje in poklice, že nekaj let ljudi tudi pri-
pravljamo na skupno življenje (predzakonsko svetovanje). Le živije-
- 80 -
nje po upokojitvi in v starosti se nam, kot izgleda, ne zdi dovolj
pomembno, da bi mu posvetili primerno pozornost in ljudem pomagali
pri prilgajanju nanj.
Priprava na upokojitev mora biti celovita, pravočasna, postopna,
( 1
sistematična in dostopna vsem. Te zahteve pa so lahko dosežersle, j
če priprava na upokojitev poteka v organizaciji združenega dela,
iz katere delavec odhaja v pokoj. Pripravo delavcev na upokojitev
moramo pojmovati kot del kadrovske in izobraževalne funkcije OZD.
Priprava na upokojitev ima pomen za planiranje kadrov v OZD, saj se
s tem spoznajo načrti delavcev glede časa upokojitve. Priprave na
upokojitev lahko tudi ublažijo pogosto neskadje med kadrovskimi na-
črti OZD (bodisi zadrževanje starejših delavcev ali pa upokojevan-
je takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji) in svobodno odločitvijo
delavca glede časa odhoda v pokoj (v skladu s predpisi).
Ob razpravi o vzgoji in izobraževanju moramo misliti tudi na potre-
bo, da se mlade generacije nauče sprejemati staranje kot naraven
proces, kar preprečuje strah pred starostjo in vpliva na oblikova-
nje pravilnega odnosa do starejših ljudi. Zato je treba te vsebine
vključiti v programe vzgojnovarstvenih organizacij in osnovnih šol,
kakor tudi usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji. Jasno je,
da navedeni učnovzgojni smoter ne,more biti dosežen zgolj s teoreti-
čnim spoznavanjem biloških, psiholoških, socioloških in drugih vidi-
kov staranja, temveč le ob tesnem sodelovanju vseh generacij pri ra-
zličnih nalogah in akcijah solidarnosti ter konkretnih oblik pomoči
starejšim občanom (ne le v tednu ali letu starejših občanov!). Pri
izdelavi ustreznih vzgojnoizobraževalnih programov mora sodelovati
tudi gerontološko društvo.
Kultura, šport in rekreacija
Na dejavnosti starejših ljudi vplivajo nekatere njihove telesne in
psihološke značilnosti, predvsem pa zma^ijševanje sposobnosti za pri-
lagajanje in zoževsrnje interesov. To pomeni, da praviloma od starej-
šega človeka ne moremo pričakovati, da bi začel razvijati neko deja-
vnost, ki ga v dosedanjem življenju ni zanimala. V kolikor pa to že-
limo doseči zaradi ohranjeinja psihofizičnih sposobnosti, je treba ob-
likovati privlačne programe in starejše ljudi še dodatno motivirati
za vključevanje .
- 211 -
Starejši ljudje naj bi se vseh kulturnih, športnih in rekreativnih pri-
reditev in aktivnosti udeleževali tako kot pripadniki mlajših genera-
cij, torej popolnoma enakopravno. Upoštevati pa je treba njihove po-
sebnosti, kakor je ovirana gibljivost (arhitektonske ovire) in slabši
materialni položaj. S sodelovanjem ustreznih skupnosti in društev bi
se za ij^okojence lahko uvedel stalni popust pri ceni vstopnic za kul-
turne, športne prireditve in dejavnosti. Cenejši abonmaji za upokoje-
nce v gledališču prav gotovo veliko pripomorejo h kulturnem življenju
starih ljudi.
Spodbujati moramo tudi kulturno udejstvovanje starejših ljudi samih,
saj so pomembni pri prenašanju izkušenj, znanja, informacij, tradi-
cije in duhovnih ter moralnih vrednot na mlajše generacije. Še pose-
bej je pomembno vključevanje starejših v zborovske, dramske, slikar-
ske, literarne in druge dejavnosti v okviru obstoječih društev in
organizacij.
Telesna aktivnost je za ohranjanje vitalnosti nedvomno velikega pome-
na, zato moramo spodbujati telesno kulturo, rekreacijo in oddih sta-
rejših ljudi. To bi lahko dosegli preko obstoječih športnih organi-
zacij in društev, ki bi v ta namen morala uvesti nekatere specialne
programe telesne aktivnosti za ljudi v tretjem življenjskem obdobju.
Dejavnost športnih društev je sedaj bolj usmerjena na mlade, lahko
pa bi začela sistematično razvijati tudi skupinske oblike športne
aktivnosti za starejše. Prav tako bi te aktivnosti lahko potekale
v okviru društev upokojencev. Za rekreacijo, oddih in okrevanje sta-
rejših ljudi so primerna tudi potovanja ter obiski in bivanje v turi-
stičnih krajih in zdraviliščih. Pri tem pa se postavlja vprašanje
cene turističnih storitev, ki so pri sedanjih višinah pokojnin do-
segljive le za manjši del upokojencev. Pomfemben prispevek za poto-
vanja in letovanja upokojencev daje železniško gospodarstvo, saj ima-
jo pri nakupu vozovnic za vlake 5o % popust. Bistvenega pomena za
letovanje upokojencev ima tudi prispevek SPIZ za rekreacijo (regres).
Upokojenci pri nas zaradi nižjih cen, deloma pa tudi zaradi ugodne-
jših vremenskih razmer, letujejo predvsem izven glavne turistične se-
zone .
- 212 -
Wa področju kulturne dejavnosti in rekreacije veliko prispevajo dru-
štva upokojencev. Le-ta organizirajo lastne počitniške domove, skrbe
za čim cenejše letovanje upokojencev ter za urejanje klubskih in dru-
štvenih prostorov zanje. Seveda pa se dejavnosti društev med seboj zelo
razlikujejo, ponekod so zelo pestre, drugod pa so zožene na organiza-
cijo izletov in družabništvo v klubskih prostorih. Tudi na širjenje
dejavnosti društev upokojencev bi lahko pozitivno vplivalo Gerontolo-
ško društvo Slovenije.
Starejši občani so pri nas organizirani v različnih društevnih organi-
zacijah. Aktivni so v samoupravnih in družbenopolitičnih organih in
organizacijah, v KS in drugje. Vendar pa niso v celoti predstavljene
in uveljavljene vse možne oblike njihovega aktivnega vključevanja v
družbeno življenje. Le poredko se lotimo vprašanj prostega časa in
specifičnih potreb ter zahtev starejših ljudi. Društva upokojencev
bi se morala v ta namen bolj povezati s krajevnimi skupnostmi, v ok-
viru katerih bi lahko organizirali centre za družbeno udejstvovanje
starejših ljudi.
5. DOnSKO VARSTVO STAREJSIH
Varstvo v socialnih zavodih je ena izmed najstarejših organiziranih
oblik družbene skrbi za stare ljudi. Seveda pa so se pogoji in nači-
ni izvajanja te pomoči, kakor tudi odnos do nje, bistveno spreminjali.
Danes je splošno sprejeta ugotovitev, da je za približno 5 % ljudi,
starejših od 65 let potrebno zavodsko varstvo, bodisi zaradi njihove
bolezni ali občutka osameljenosti. V skladu s tem spoznanjem smo na-
črtovali razvoj domov za starejše občane tudi v naši republiki ter se
v letu 1984 z 9.805 oskrbovanci v 45 zavodih (45 splošnih in 2 posebna)
že precej približali tem predvidevanjem. V zavodskem varstvu je bilo
v letu 1985 že 4,45 odstotka ljudi, starejših od 65 let. Ponekod pri
nas pa svetovni normativ celo presegamo. V Ljubljani, denimo, je bilo
ob koncu leta 1985 v zavodih kar 1.792 ali 6,5 % ljudi, starejših od
65 let, pri čemer še vedno niso pokrite vse potrebe.
- 213 -
Trdimo lahko, da smo v naši republiki na področju zavodskega varstva
odraslih v preteklem desetletju dosegli lepe uspehe. Zgradili smo pre-
ko 50 novih domov, sanirali in prenavljali stare ter povečevali kapa-
citete obstoječim. Poprečna starost oskrbovancev, starih 55 let in
več v domovih je preko 80 let, vseh oskrbovancev pa 7^,5 let. To po-
meni, da je v naših zavodih relativno visok odstotek oskrbovancev,
ki so mlajši od 59 let, vendar zaradi težke bolezni ali invalidnosti
ue morejo živeti samostojno ali v lastnih družinah.
Prav v zadnjem času se je pritisk na domove bistveno povečal, ko gre
za težke, predvsem negibljive bolnike. Skrajševanje ležalne dobe v
bolnišnicah, ki prispeva k racionalizaciji na področju zdravstva, pa
po drugi strani spravlja socialne zavode v nezavidljiv položaj. Ob
njihovi gradnji se je zaradi naše zavestne odločitve, da bomo gradili
kombinirane domove - za zdrave in bolne (negibljive) starostnike pred-
videvalo, da bo približno 7o % stanovalcev relativno zdravih, ostali
pa težko bolni in negibljivi. Danes pa je stanje ravno obratno tako,
da se domovi z adaptacijami obstoječih kapacitet preusmerjajo v neke
vrste zdravstveno-socialnih institucij.
Razumljivo je, da se morajo glede na to dejstvo domovi tudi ustrezno
kadrovsko pripraviti. Potrebnih je vse več zdravstvenih profilov,
predvsem pa bolničarjev za neposredno oskrbo bolnikov.
Zaradi vse večjih potreb po zdravstvenih storitvah v socialnih zavo-
dih je bil v letu 1982 sklenjen Samoupravni sporazum o skupnih osno-
vah medsebojnega sodelovanja in razmejitvi nalog med zdravstvenimi
skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva. Sporazum se je izobli-
koval zaradi skupnih interesov obeh skupnosti pri zagotavljanju in
izvajanju zdravstvenega varstva oskrbovancev v splošnih in posebnih
socialnih zavodih, pri zagotavljanju ukrepov zdravstvenega varstva in
socialnega skrbstva starim in osameljenim občanom, ki niso sposobni
sami zadovoljevati svojih potreb po zdravstvenem varstvu ter zagota-
vljanju zdravstvene nege socialno ogroženim in starim občanom, pri
katerih nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno, a jih iz
socialnih razlogov ni mogoče premestiti v domačo nego. Oskrbovanci
socialnih zavodov imajo status upravičenca pri občinskih zdravstvenih
skupnostih tako, kadar gre za storitve, ki se opravljajo v zdravstve-
nih organizacijah, kakor tudi, kadar se storitve izvajajo v socialnih
- 214 -
zavodih. Pristojni zdravstveni domovi so po tem sporazumu dolžni za-
gotoviti potreben zdravniški kader ter načrtovati vse potrebe po zdra-
vstvenih storitvah za oskrbovance v socialnih zavodih, zavodi pa mora-
jo zagotoviti ustrezen srednji medicinski kader za potrebe ambulantnega
dela. Prav tako zdravstvene skupnosti sofinancirajo izvajanje zdrav-
stvenega dela obravnave in nege bolnih oskrbovancev v socialnih zavo-
dih.
Navedeni sporazum se sicer izvaja, vendar so prispevki zdravstvenih
skupnosti za zdravstvene storitve v domovih starejših občanov zelo
različni (od 75,lo do 44o,oo din na oskrbni dan).
Glede na to, da se dogovorjena obveznost še ne izvaja v celoti, stro-
ški zdravstvene nege po nepotrebnem obremenjujejo oskrbni dan. Hkrati
nedosledno upoštevanje sporazuma oskrbovancem socialnih zavodov ne
zagotavlja enakopravnega položaja z drugimi uporabniki zdravstvenih
storitev. Če se določila sporazuma ne spoštujejo, se s tem skuša zao-
biti dejstvo, da domovi starejših občanov dejansko razbremenjujejo bo-
lnišnice in s tem pomembno prispevajo k stabilizaciji na področju zdra-
vstva, po drugi strani pa zagotavljajo potrebno varstvo in zdravstveno
nego starejšim in težko bolnim ljudem.
Struktura oskrbovancev v domovih se spreminja tudi glede na vire fina-
nciranja oskrbnin. Veča se število tistih, ki stroške bivanja v domo-
vih plačujejo sami (ali njihovi svojci), vse manj pa je tistih, ki so
glede tega odvisni od socialnega skrbstva. To dejstvo se je doslej
premalo upoštevlo pri oblikovanju dohodkovnih odnosov socialnih zavo-
dov.
Številni oskrbovanci prejemajo zaradi potrebe po tuji pomoči poleg poko-
jnine ali družbene denarne pomoči, tudi dodatek za pomoč in postrežbo.
V kolikor bi ti ljudje živeli sami, bi ta dodatek nedvomno potrebovali,
da bi si organiziralu ustrezno pomoč pri opravljanju osnovnih življen-
jskih funkcij. Glede na to, da živijo v zavodu, pa so njihove potrebe
po tuji pomoči že zaradi same organizacije dela bistveno zmanjšane
(prinašanje hrane v sobo, telesna nega, medsebojna pomoč oskrbovancev
in podobno). Tako zavodi pogosto oskrbovancem tega dodatka ali ne za-
računavajo v celoti ali pa sploh ne. Menimo, da takšno ravnanje nika-
kor ni ustrezno, saj je funkcija dodatka ravno v tem, da se z njegovo
pomočjo zagotovi potrebna pomoč in postrežba. Potreben bo dogovor med
Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Skupnostjo
- 215 -
socialnih zavodov Slovenije glede namenske porahe dodatkov za pomoč
in postrežbo.
Dobri dve tretjini (59,1 %) oskrbovancev v socialnih zavodih potrebu-
je dodatno oskrbo za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij. Doda-
tek za pomoč in postrežbo prejema le 37 odstotkov oskrbovancev. Za
2.94o ali 46 odstotkov upravičencev plačujejo ta dodatek skupnosti
socialnega skrbstva.
Oskrbni dan v socialnih zavodih je robremenjen tudi s stroški amorti- ^
zacije, ki so relativno visoki, saj je med njimi več kot polovica
novogradenj. Domovi obračunavajo amortizacijo po 5o % stopnji, ven-
dar kljub temu ta strošek znaša od 5-lo % celotnih stroškov poslovanja.
Glede na ceno oskrbnih stroškov, bi bilo primerno, da bi se sedanji
način obračunavanja % amortizacije ohranil še naprej, iz vidika
poslovanja domov pa so takšne rešitve kratkoročne. Obračunavanje
amortizacije za stavbe v oeni osnovne oskrbe nedvomno ni ustrezna
rešitev, zlasti še, če upoštevamo, da so sedanji oskrbovanci v aktiv-
nem obodbju plačevali prispevke za stanovanjsko izgradnjo in, da se
je tudi največ domov zgradilo iz sredstev sklada za gradnjo domov in
stanovanj upokojencev pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja, v katerega so upokojenci prav tako prispevali. Kazalo bi
razmisliti o kritju dela stroškov amortizacije iz drugih virov, de-
nimo iz sredstev stanovanjskih skupnosti.
Prav tako se postavlja tudi vprašanje subvencioniranja stanarin v do-
movih in glede tega tudi enakopravnega položaja stanovalcev domov z
drugimi občani z nizkimi dohodki.
Tudi administrativno urejanje oskrbnin mimo svobodne menjave dela v
okviru samoupravnih interesnih skupnosti, ki smo mu bili priča v pre-
teklosti, ni v skladu z dogovorjeno socialno politiko in ruši merila
in kriterije dodeljevanja socialnih pomoči. Razrešitev vseh navede-
nih vprašanj je nujna in lahko pomembno vpliva na ekonomsko stanje
domov, kakor tudi na položaj oskrbovancev v njih.
- 216 -
Iz informacije o osebnih dohodkih delavcev na področju socialnega
skrbstva v letu 1985 je tudi razvidno, da se neurejeni dohodkovni
odnosi socialnih zavodov zelo jasno odražajo tudi na osebnih doho-
dkih delavcev. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki teh delavcev
so v prvem polletju 1984 znašali od 15.o95do 25.5o7 din ter so bi-
li bistveno nižji od povprečnih osebnih dohodkov delavcev v združe-
nem delu. Glede na nizk© kvalifikacijsko strukturo v socialnih za-
vodih je v letu 1985 prejemalo osebni dohodek pod povprečnim OD v
Sloveniji 9o % vseh zaposlenih (lb.259 din). Nedvomno so tudi ose-
bni dohodki delavcev socialnih zavodov eden izmed pogojev za dose-
ganje primerne oskrbe in nege oskrbovancev ter vsebinsko bogatej-
šega življenja v domovih starejših občanov. Poleg tako nizkih ose-
bnih dohodkov so delavci socialnih zavodov tudi prekomerno obreme-
njeni, saj ne dosegajo dogovorjenih kadrovskih normativov.
Dosedanja izgradnja domov je že dohitela najnujnejše potrebe po to-
vrstni družbeni pomoči starostnikom, zato tako intenzivna izgrad-
nja splošnih socialnih zavodov ne bo več potrebna. Kažejo pa se po-
trebe po kapacitetah za domsko varstvo nekaterih posebnih skupin
odraslih kot so: varstvo odraslih duševno prizadetih oseb, alkoho-
likov in invalidov. Ostaja pa še veliko neuveljavljenih oblik skrbi
in pomoči. Predvsem bi morali v bodoče več pozornosti posvetiti no-
tranji organizaciji in vsebini dela v domovih, ki je marsikje toga.
Z ustrezno notranjo organiziranostjo, aktivno vključitvijo oskrbova-
ncev v samoupravne organe domov in ustvarjanjem takih razmer, ki bodo
zagotovile dobro počutje vsem oskrbovancem ( ustreznost hišnega reda,
organizacija prostega časa, večnamenska dejavnost itd.) moramo posto-
pno zagotoviti, da bodo domovi prevzemali vlogo centrov za starejše
občane v občini (gerontoloških centrov). Hkrati pa bi to omogočilo,
da bi domovi postali centri razvoja drugih oblik dela za zadovolje-
vanje potreb starejših občanov v njihovem življenjskem okolju. Postali
naj bi središča dogajanja, ki zanima starostnike, tako tiste, ki ži-
vijo v njih, kot tudi tiste, ki prebivajo zunaj njih. Zasnovani mora-
jo biti tako, da bi se v njih lahko odvijalo tudi družabno življenje,
kulturne, zabavne, športne in druge prireditve.
- 217 -
Zlasti pa bi morali ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, drugi-
mi institucijami, družbenimi organizacijami in društvi razvijati
vrste oblik pomoči in skrbi za vse starejše občane. Posebno pereče
je pomanjkanje mreže servisov za razne manjše storitve, ki bi se
jih posluževali starejši ljudje in, ki bi lahko tudi sodile v vse-
bino dela domov za starejše občane. Taka usmeritev domov, kot jedra ce
celotne organizacije pomoči starejšim ljudem, bi zagotavljala kontinu-
iteto družbene skrbi za starejše občane in omogočila ob istočasnem
razvoju službe zdravstvene in socialne pomoči ter oskrbe na domu ce-
lovitost pristopa k tej problematiki ter povezavo zdravstvene in so-
cialne službe v občini in krajevni skupnosti.
Taka vsebinska in organizacijska zasnova vloge in dejavnosti domov za
starejše občane bi tudi omogočila uresničitev načela, da naj starej-
ši ljudje ostanejo v svojem delovnem in življenjskem okolju, domsko
varstvo pa ostane le ena izmed specifičnih oblik varstva starejših
občanov. To pa pogojuje feočasno razreševanje drugih vprašanj, zlasti
funkcionalni pristop pri načrtovanju stanovanjskega prostora in za-
gotovitev takih bivalnih pogojev v stanovanjski izgradnji, ki bodo
omogočili starejšim občanom možnost življenja in bivanja znotraj
ustrezne organizirane stanovanjske soseske (stanovanja v pritličju,
brez arhitektonskih ovir, možnost dnevnega obiska in oskrbe itd.).
DRUGE DEJAVNOSTI, KI VPLIVAJO NA POLOŽAJ STAREJŠIH OBČANOV
Samoupravni položa.i stare.iših l.iudi
Starejši ljudje se morajo aktivno vključevati v življenje in delo v
svojem okolju ter v procese samoupravnega dela in odločanja. V vse
oblike dela s starejšimi ljudmi in zanje moramo vključevati tudi
njih same, saj najbolje poznajo svoje potrebe in probleme. Odpraviti
je treba dosedanjo prakso, da o vseh družbenih zadevah, tudi o skrbi
za starejše, odloča predvsem aktivna generacija.
- 218 -
V skladu z ustavnim položajem starega človeka v naši samoupravni dru-
žbi je nujno stalno analizirati in ugotavljati, če je v delovanju de-
legatskega sistema zagotovljeno upoštevanje specifičnih interesov in
potreb starih ljudi ter, če imajo oni sami možnost vplivati na odloči-
tve, ki določajo življenjske pogoje in ekonomsko ter socialno varnost
v starosti. Zavestno moramo sprejemati ustrezne ukrepe za zagotovitev
vpliva starih ljudi na procese, kvaliteto in vsebino samoupravnih od-
ločitev.
Slabo je, če z odhodom delavca v pokoj prenehajo vse vloge v OZD, kjer
so ustvarjali dohodek in na ta način zagotavljali ekonomsko in social-
no varnost sebi in drugim. Možnosti za ohranitev in vzdrževanje nepo-
srednih in posrednih stikov med OZD in bivšimi delavci je veliko, ve-
ndar mora ta naloga biti jasno opredeljena v programu dela posameznih
organizacij znotraj OZD - denimo osnovne organizacije zveze sindika-
tov, ZK, ZSMS, ZZB - in posameznih strokovnih služb - socialnega dela-
vca, kadrovnika, psihologa. Upokojene delavce lahko OZD vabi na razne
svečanosti in tovariška srečanja ob jubilejih in praznikih. Delavci
lahko tudi po upokojitvi spremljajo delovne uspehe in druga dogaja-
nja v svoji OZD, če še nadalje prejemajo njena interna glasila. Upo-
kojencem je dobrodošla možnost za preživljanje dopusta v počitniških
zmogljivostih njihove OZD. Prav tako lahko upokojeni delavci sodeluje-
jo pri rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnostih, ki so razvite
v njihovi organizaciji združenega dela.
Starejši ljudje pa se uveljavljajo tudi v samoupravnem sistemu, ki de-
luje v krajevni skupnosti. V njej s svojo aktivnostjo lahko dosežejo,
da se bo opredeljevala in izvajala politika, ki bo v skladu z življe-
njskimi potrebami in aktivnostjo starejših krajanov.
Vloga družbenopolitičnih organizacij in društev
Da bi zagotovili integralno obravnavo vprašanj staranja in starosti
ter celovito družbeno politiko glede zagotavljanja življenjskih pogo-
jev in aktivnosti starejših ljudi, je nujno potrebna skladnost v delo-
vanju številnih družbenih dejavnikov. Da bi ta cilj dosegli, bi mora-
li v vseh družbenopolitičnih skupnostih in še zlasti na ravni občin
doseči potrebne predpogoje za celovito in usklajeno delovanje vseh
- 219 -
družbenih subljektov na področju zadovoljevanja potreb starejših
občanov. To nedvomno narekuje usklajeno aktivnost organizacij zdru-
ženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti
s področja družbenih dejavnosti, družbenih organizacij in društev.
Takšno celovito politiko družbe do vprašanj staranja in starosti mo-
ramo oblikovati v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in plan-
skih dokumentih. Pri oblikovanju takšne politike pa imajo izredno po-
membno vlogo družbenopolitične in družbene organizacije. Zveza sindi-
katov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza združenj bor-
cev, Rdeči križ, Društvo upokojencev in druge.
Vloga krajevnih skupnosti
Krajevna skupnost je temeljni sestavni element našega političnega si-
stema in na delegatskem načelu deluje v občinski skupščini. S tem na-
staja za vsakega, ki v njem deluje, možnost, da svoje interese vklju-
či v procese dogovarjanja in vpliva na oblikovanje planov. Odpiranje
organizacij združenega dela, še posebej socialnega varstva, lahko da
pomembne spodbude za krepitev samoupravne vloge občanov in uveljav-
ljanje njihovih pobud, kako, tudi za razvoj medsebojnih odnosov v
krajevni skupnosti, ki naj bi počasi postajala razširjena družina.
Krajevne skupnosti so eden izmed pombembnih dejavnikov pri izvajanju
številnih akcij človeške solidarnosti in vzajemnosti. Pomemono vlogo
imajo tudi pri preprečevanju socialne diferenciacije. Največ možnosti
v krajevni skupnosti je ravno za odpravljanje tistih socialnih razlik,
ki starejšim ne zagotavljajo enakih pogojev za uveljavljanje njihovih
potreb.
V programih krajevnih skupnosti je treba posvetiti posebno pozornost
uresničevanju nekaterih pogojev za dosego čim večje aktivnosti stare-
jših ljudi, za spodbujanje in izboljšanje dobrih sosedskih odnosov in
medsebojne pomoči med samimi starejšimi ljudmi, kakor tudi med genera-
cijami. Krajevne skupnosti se morajo zavzemati za ustanavljanje in de-
lo klubov in servisov za starejše občane. Zagotoviti morajo različne
oblike združevanja starejših ljudi ter medsebojne solidarnosti in po-
moči.
Vsaka krajevna skupnost mora določiti konkretnega nosilca nalog pomo-
či starejšim občanom, najprimernejša za to je nedvomno komisija za so-
cialna vprašanja, ki povezuje predstavnike različnih humanitarnih drui-
- 90 -
štev in strokovnih institucij. Res pa je, da od komisije same, brez
profesionalnega delavca, ne moremo pričakovati sistematičnega oprav-
ljanja vseh nalog, ki so potrebne za zagotovitev/tazličnih oblik pomo-
či starejšim občanom.
Vsaka krajevna skupnost mora, ob sodelovanju z občinsko skupnostjo
socialnega skrbstva in njenP, za to zadolženo komisijo, izdelati
konkretne programe aktivnosti za zagotavljanje ustreznih življenj-
skih razmer za stare ljudi in reševanje nekaterih konkretnih proble-
mov starih ljudi.
Krajevna skupnost lahko z organiziranimi oblikami pomoči starejšim
krajanom kljub starosti in bolezni omogoči, da žive na svojih domo-
vih. Možne oblike organizirane pomoči so:
-	Zdravstvena nega na domu
Če je le mogoče, naj ima zdravstvena nega na domu prednost pred
zdravljenjem v bolnišnici. Seveda je to odvisno od narave bolez-
ni. V primeru dobro organizirane zdravstvene nege ria domu prav la-
hko starega človeka negujemo doma, saj se človek v bolnišnici la-
hko počuti izredno osamljenega. Dolgo ležanje v tej zdravstveni
ustanovi je zanj usodno, saj ga izključi iz običajnega življenja,
izolira od družine in okolja. Zdravljenje na domu pa nima le me-
dicinske funkcije, temveč tudi socialno, saj preko zdravstvene ne-
ge star človek družbeno komunicira. Tudi z ekonomskega stališča
je nega na domu upravičena.
Fri izvajanju tovrstne nege morata sodelovati zdravstvena in so-
cialna služba.
-	Organizirana pomoč pri prehranjevanju
Znano je, da stari ljudje, ki živijo sami, zlasti v visoki staro-
sti zanemarjajo svojo prehrano, kar deluje negativno na njihovo
zdravje. Obenem tako tudi zožujejo stike z ljudmi, če ne hodijo
niti po nakupih. Zato je zelo pomembno, da se jim hrana organizi-
ra in s tem prepreči enolično prehranjevanje. Obstajajo razne ob-
like pomoči, od katerih sta najznačilnejša dostava hrane na dom in
skupno prehranjevanje.
- 221 -
Dostava hrane (toplih otrokov) na dom je možna iz kuhinj vrtcev,
šol, najprimernejša pa je iz kuhinje doma za starejše občane. Ko -
žno je tudi, da starejši ljudje prihajajo jest v skupno jedilnico
doma, če stanujejo dovolj blizu. Prav tako je to lahko obrat dru-
žbene prehrane z raznimi, tudi dietičnimi jedilniki, ki ima zado-
stno zaledje stanovanj za stare ljudi. V svetu je razvita tudi slu-
žba gospodinj - prostovoljk, ki prihajajo na dom kuhat tople obro-
ke. Na deželi so včasih vključeni otroci kot prinašalci hrane sta-
rim ljudem iz šolskih kuhinj. Tam, kjer stanovanjske prilike to
dovoljujejo (npr. razširjeno stanovanje), se manjša skupina stare-
jših oseb prehranjuje skupno, tako, da sposobna starejša oseba
skuha za vse.
Ogranizirana pomoč v obliki obiskov - družahništvo
Pomoč v obliki obiskov starim ljudem doma ima velik psihološki po-
men. Poudarek je na preprečevanju občutka osameljenosti, ki je
pogosto problem starih ljudi. Obiski so lahko namenjeni predvsem
pogovorom s starejšim človekom, ali pa spodbujanju opori, sveto-
vanju in informiranju starostnika.
Organizirana pomoč v j^ospodinjstvu
Organizirana pomoč v gospodinjstvu ne zahteva posebej kvalificira-
nih kadrov, pač pa pripravljenost in voljo do dela s starimi ljud-
mi. Obsega pomoč pri nakupovanju, kuhanju, pomivanju posode, pri
pospravljanju in čiščenju stanovanja, pri pranju, likanju idr.
glede na konkretne potrebe.
5. UGOTOVITVE
V naši republiki se naglega procesa staranja zavedamo in smo temu
vprašanju posvečali precejšnjo pozornost. Slcupščina SR Slovenije je
že večkrat razpravljala o vprašanjih starosti in staranja in družbe-
ni skrbi za starejše občane. Leta 1968 je obravnavala 'Pbširn.o informa-
cijo o nekaterih oblikah družbene skrbi za starejše prebivalstvo ter
sprejela sklepe in priporočila za izboljšanje varstva starejšega pre-
bivalstva. Ked priporočili je bilo takrat najpomembnejše tisto, da
se je treba sistematično lotiti domskega varstva starejših, preure-
diti obstoječe zavodske kapacitete in zgraditi nove. V ta namen se je
- 222 -
v republiko oblikoval poseben sklad za izgradnjo domov za starejše
občane. Ugotovimo lahko, da je bila ta pombembna naloga v celoti
uresničena.
Med sklepi je poudarjena tudi potreba po strokovnem usposabljanju
zdravstvenih in drugih delavcev, ki delajo s starejšo populacijo.
Tudi to nalogo izpolnjujemo z rednimi programi v nekaterih izobra-
ževalnih organizacijah, kakor tudi v podiplomskih oblikah. Pri tem
je veliko storil Inštitut za gerentologijo Univerzitetnega klinične-
ga centra in Gerontološko društvo Slovenije.
Ke moremo pa biti zadovoljni z doseženo organizacijo pomoči na domu,
za katero je bilo določenih več nosilcev, pri čemer so nekateri na-
loge opravljali, drugi pa ne. To vprašanje moramo v bodoče bolj na-
črtno reševati.
Na osnovi predložene analize lahko glede zagotavljanja ustreznih živ-
ljenjskih pogojev v starosti ugotovimo naslednje:
Še vedno niso izkoriščene vse možnosti za aktivno vključevanje stare-
jših občanov v različne oblike dejavnosti, dejstvo pa je, da tudi ni-
smo dovolj široko razvijali različnih aktivnih oblik pomoči in skrbi
za starejše občane. Zlasti pa nismo posvetili dovolj pozornosti uve-
ljavljanju pravic in položaju starejših ljudi kot nekdanjih delav-
cev v združenem delu.
Starejši občani so pri nas organizirani v različnih društvenih organi-
zacijah. Aktivni so v samoupravnih in družbenopolitičnih organih in
organizacijah v KS in drugje. Vendar pa niso v celoti predstavljene
in uveljavljene vse možne oblike njihovega aktivnega vkl^ čevanja v
družbeno življenje. Le poredko se lotimo vprašanj prostega časa in
specifičnih potreb ter zahtev starejših ljudi. Društva upokojencev se
morajo v ta namen bolj povezati s krajevnimi skupnost&i, v okviru ka-
terih bi morali organizirati centre za družbeno udejstvovanje starej-
ših ljudi.
- 223 -
Doslej se nismo dovolj ukvarjali s splošnimi vprašanji ^n vprašanji
socialne in emocionalne kvalitete življenja starejših občanov. Druži-
na ne more več zagotavljati vseh potreb, ki jih imajo starejši. Zla-
sti odnosei med otroci in starši so v starosti marsikdaj taki, da starši
ne doživljajo dovolj čustvene opore pri svojih otrocih, varnosti in
pripadnosti. Prav tesnejši povezanosti med generacijami bi morali po-
svečati več pozornosti.
V zadnjih letih so sicer nastale pomembne Ep;;3:iembe predvsem pri orga-
nizaciji institucionalnih oblik varstva starejših občanov. Domovi pa
so le ena od oblik družbene pomoči in skrbi za starejše, ki se odločajo
zanj popolnoma svobodno ali takrat, ko ne moremo zagotoviti ustreznih
pogojev za nego in skrb v prejšnjem življenjskem okolju. Številnih dru-
gih oblik aktivne skrbi in pomoči starejšim pa še vedno nismo dovolj
razvili in uveljavili.
Posebno pereče je pomanjkanje mreže servisov za nudenje pomoči starej-
šim ljudem. Te naloge bi Sodile tudi v vsebino dela domov za starejše
občane. Domovi bi morali delovati kot jedro celotne organizacije pomo-
či starejšim občanom, kar bi zagotavljalo stalno in celovitejšo družbe-
no skrb za starejše občane v gravitacijskem območju doma.
Zaradi vedno večjega števila starejših občanov in drugih, ki potrebuje-
jo pomoč pri svojih vsakodnevnih življenjskih opravilih, je potrebno
v izgradnji ožjega in širšega stanovanjskega in javnega prostora upo-
števati njihove specifične potrebe in zmožnosti gibanja.
Skrb za stare ne more biti prepuščena le institucijam. V večji meri in
bolj organizirano bi morali vključevati prostovoljne dejavnosti v si-
stem pomoči starim občajiom, opredeliti vlogo institucij pri organizi-
ranju delovnih ljudi in občanov za vključevanje v sistematično in. sta-
lno skrb za starejše. Vrsta družbenih organizacij vključuje v svoje
programe dela tudi te naloge, nekatere med njimi (RK, ZZB, ZSMS, Zve-
za pionirjev in invalidska društva) imajo že dobre izkušnje pri nude-
nju sosedske pomoči starejšim občanom v okviru krajevnih skupnosti
oziroma občine. Te dejavnosti pa je potrebno razviti še v večjem ob-
segu in v vseh okoljih, torej v vsaki krajevni skupnosti in jih med
seboj povezati. Nosilci te naloge morajo biti občinske skupnosti so-
cialnega skrbstva v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki.
- 224 -
POROČILA
MEDNARODNE KONFERENCE O SOCIALNEM RAZVOJU, MONTREAL, avgust 1984
Pod skupnim naslovom "Mendarodne konference o socialnem razvoju"
30 se v Montrealu v Kanadi poleti 1984 zvrstila naslednja stroko-
vna srečanja: 22. kongres Mednarodnega združenja šol za socialno
delo (IASSW), 8. simpozij mednarodnega združenja socialnih delav-
cev (IFSW) in 22. konferenca o socialnem varstvu (ICSW).
Kongres Mednarodnega združenja šol za socialno delo in simpozij
mednarodnega združenja socialnih delavcev sta tekla vzporedno pod
skupnim naslovom "Preživetje in razvoj, možnosti; in odgovornosti -
izziv za socialno delo" v času od :5l.7.1984 do 4,8.1984. Obeh sre-
čanj se je udeležilo blizu 16oo strokovnjakov, od tega skoraj po-
lovica iz dežel v razvoju.
Uvodno besedo je podala dr. Helen Caldicott iz ZDA, zdravnica in
vidna aktivistka za mir, ustanoviteljica in predsednica Sekcije za
socialno odgovornost pri zdravniškem društvu, ki šteje več kot deset
tisoč članov. Njen govor je izzvenel v zahtevo po večji aktivnosti
in politični ozaveščenosti socialnih in driigih delavcev. Na temo
"Preživetje in razvoj - pod kakšnimi pogoji?" sta govorila dr. Hein-
rich Shiller, predsednik IASSW in dr. John Lawrence, profesor šole
za socialno delo iz Avstralije in član Izvršilnega odbora mednarod-
nega združenja šol za socialno delo. Sicer je delo potekalo v števi-
lnih sekcijah z različno tematiko, denimo: izobraževanje in praksa
socialnega dela v Latinski Ameriki, vrednotej kot ' temelj socialnega
dela, socialno delo v organizaciji moderne države, izobraževanje za
socialno delo glede na probleme preživetja in razvoja^"politični"
socialni delavec in druge.
Zaradi številnih zanimivih tem, o katerih se je razpravljalo isto-
časno, je bilo zelo težko izbirati. Skoda,, da udeleženci nismo do-
bili vnaprej pripravljenih tez ali referatov, kar bi omogočalo ak-
tivnejše sodelovanje v razpravah o posameznih vprašanjih.
- 225 -
Splošen vtis o kongresu je, da postaja socialno delo povsod po sve-
tu vedno bolj radikalno in da se postavlja vse večja zahteva po po-
litizaciji stroke. Čutiti je bilo odpor do strokovne dominacije ZDA,
zavračanje vsega starega in doslej uveljavljenega ter iskanje novih
rešitev. Veliko svežih idej in izkušenj so posredovali udeleženci
iz dežel v razvoju, predvsem iz Latinske Amerike in Azije. Po drugi
strani pa so nekateri referati še vedno vztrajali pri iskanju "gene-
ričnega" socialnega dela in njegovih univerzalnih temeljnih prvin,
ki naj bi veljale povsod po svetu.
22. konferenca Mednarodnega sveta za socialno varstvo je potekala od
5. do 11. avgusta 1984 pod naslovom "Socialno varstvo v svetovni kri-
zi - spoznanja in odgovornost". Konference se je udeležilo okoli
looo strokovnjakov, večinoma delegatov profesionalnih in karitativ-
nih organizacij, ki se združujejo v tem svetu.
Po otvoritvenih govorih na temo "Svet v krizi" je delo konference
potekalo na plenarnih sejah z naslovi: Svet v krizi. Socialni vidi-
ki krize. Ukrepi v krizni situaciji in Poti bodočnosti. V posameznih
sekcijah so bili obravnavani posebni vidiki krize kot so:
a)	Ekonomske posledice krize: upadanje ekonomske rasti, nacionalne-
ga dohodka, zadolžnenost nekaterih držav, zmanjševanje investi-
cij, inflacija ter povečevanje nezaposlenosti. Predstavniki dežel
v razvoju so opozarjali predvsem na odvisnot nacionalnih ekonomij
od gospodarstva razvitih držav, na prelivanje kapitala v razvite
dežele in na dvojno eksploatacijo in osiromašenje nacionalnih go-
spodarstev teh dežel, celo s pomočjo mednarodnih ekonomskih insti-
tucij ipd,
b)	Socialne posledice sodobne svetovne krize: nezaposlenost v razvi-
tih deželah in zmanjševanje socialne varnosti nezaposlenih delav-
cev ter njihovih družin, odtujitev na sveh področjih ter neenako-
st pravic in možnosti, tudi pri storitvah socialnih služb.
Opozarjali so na naraščanje revščine in na dejstvo, da v nerazvi-
tem svetu živi največji del populacije pod življenjskimi minimu-
mom. Posledice teh dejstev so: smrtnost, nepismenost, vse večje
število brezdomcev ter poslabševanje medosebnih odnosov.
- 226 -
c)	PemoKrafski aspekt krize; demografska eksplozija v nerazvitem
svetu kot posledica socialno ekonomskih dejavnikov, kar ustvarja
težko rešljiv "začaran krog".
Posledice: nepreskrbljeni otroci, številne razveze in kriza dru-
žine.
č) Politični vidiki krize; kritična ocena države blagostanja, zahte-
va po spremembah v mednaronih odnosih, opozarjanje na potrebo po
razorožitvi.
Glede tega vprašanja smo lahko zaznali tri različna stališča;
konservativna - kot vero v državo,
reformatorska - ki so izražala blagostanja; socialno demokratska
gledanja in zahteve po prerazporeditvi narodnega dohodka, večje
odločanje ljudi glede socialnih pravic ipd. in
radikalna - zahteve po spremembi družbeno ekonomskega sistema
in mednarodnih ekonomskih, političnih in socialnih odnosov, kri-
tičen odnos do razvitih kapitalističnih držav, predvsem radikal-
na stališča so izražali predstavniki nerazvitih dežel.
d)	Specifični vidiki krize; Obravnavali so položaj ogroženih delov
populacije - nezaposlenih, starih, otrok, revnih, migrantov, be-
guncev in duševno ali telesno prizadetih.
Pri obravnavi vseh vidikov krize sta bili prisotni dve usmeritvi
in sicer;
1)	da je kriza le trenutni pojav, kar so zagovarjali predstavniki
ZDA, Japonske, Velike Britanije, Kanade, Nemčije, torej iz indu-
strijsko visoko razvitih držav in
2)	da je svetovna kriza pogojena z ekonomsko-političnimi odnosi v
svetu, odnosi med razvitimi in neravzvitimi, izkoriščanjem delov
sveta in podobno.
To gledanje je bilo značilno za delegate iz dežel v razvoju ter nor-
dijskih držav. Splošna ugotovitev konference pa je, da je situacija v
svetu krizna, protislovna, težka,s hudimi posledicami za danes in ju-
tri.
- 227 -
Tudi za,konferenco mednarodnega sveta za socialno varstvo lahko
rečemo, da je bila v precejšnji meri pod vplivom aktualnih poli-
tičnih dogodkov.
Na konferenci so prišle do izraza številne bogate in raznovrstne,
včasih tudi protislovne ideje in izkušnje, pojmovanja in stališča
tako glede trenutnega socialno ekonomskega položaja v svetu, kakor
tudi glede pristopov k tem vprašanjem v posameznih delih sveta.
Izrazito je bilo čutiti razdeljenost sveta na razvitega in neraz-
vitega in izražanje včasih kar diametralno nasprotnost stališč.
Udeleženci opisanih mednarodnih strokovnih srečanj smo imeli tudi
možnost obiskati različne institucije, od državnih do dobrodelnih.
Obiskala sem tri tako imenovane alternativne ustanove, ki poskuša-
jo zapolniti vrzel med posameznimi "uradnimi" institucijami in lju-
dmi v stiskah. Vse tri so postavljene tam, kjer se giblje veliko
ljudi, a se ravno zaradi množice posameznik lahko čuti še bolj osam-
ljen - na postajah podzemeljske železnice.
Temeljno načelo v agencijah C.L.S.C. METRO in CARREFOUR LE MOUTIER
je, da delajo večinoma s prostovoljci, da lahko posameznik, ki do-
bi pomoč ostane anonimen ter, da poslujejo takrat, ko so druge in-
stitucije zaprte (popoldne in pozno v noč, ob nedeljah in praznikih
ipd). Obe sta pravzaprav sprejemališče za ljudi v različnih življe-
njskih stiskah (duševne motnje, narkomanija, alkoholizem, nezaposle-
ni, begionci), pomoč, ki jo nudijo je predvsem poslušanje, po potrebi
pa tudi zdravljenje, posredovanje zaposlitve, nastanitev in drugo.
PROJECT GENESIS je agencija, ki je nastala slučajno ob raziskovalnem
delu učiteljev in študentov šole za socialno delo. Cilj projekta je
bil iskanje možnosti za povezavo stanovalcev mestne četrti, za kate-
ro je značilna izrazita pestrost glede na rase, narodnost, vero, po-
klice in druge značilnosti.
- 228 -
Danes organizirajo številne skupne dejavnosti za vse generacije, po-
sebej pa se posvečajo iskanju cenejših stanovanj za starejše ljudi.
Morda najbolj tipičen rezultat večletnih prizadevanj za povezanost
prebivalcev je "Nacionalni 'dan", ko se eiikrat letno vsi zberejo
na trgu, kjer pripadniki vsake narodnosti s plesom, glasbo in tipi-
čno narodno kuhinjo prikažejo drugim svoje značilnosti. Takšno zbli-
ževanje različnih kultur je dober temelj tudi za sodelovanje ob dru-
gih skupnih zadevah, predvsem pa prispeva k odpravljanju rasnih, na-
rodnostnih in verskih nestrpnosti. Celoten projekt vodita le dva po-
klicna delavca, vse drugo opravijo prostovoljci (njihovo število se
giblje tudi do loo).
Kanadski strokovnjaki zatrjujejo, da se na vsako ponudbo v sredstvih
javnega obveščanja prijavi vsaj dvakrat več ljudi, ki so pripravlje-
ni delati kot prostovoljci, kot jih potrebujejo. Med njimi je veli-
ko študentov, gospodinj in mlajših upokojencev, pa tudi zaposlenih
ljudi različnih poklicev, ki pri svojem delu pogrešajo socialne sti-
ke. Usposabljanje prostovoljcev se začne s 24-urnim tečajem, nato pa
poteka redno ves čas njihovega sodelovanja (strokovna pomoč in nadzor),
Prostovoljci zatrjujejo, da delo, ki ga opravljajo, bogati njihovo ose-
bnost in zadovoljuje nekatere njihove potrebe. Niso tudi redki prime-
ri, da se oseba, ki se je s socialnim delom ukvarjala nepoklicno,,
odloči za študij te stroke.
K velikemu odzivu ljudi za vključevanje v prostovoljne dejavnosti ver-
jetno v precejšnji meri vpliva visoka raven osebnega standarda, vele-
mestna odtujenost ljudi, kakor tudi dobro organizirano obveščanje o
potrebah in možnostih za prostovoljno delo.
Vida Miloševič
- 229 -
OB ČETfiTEM KONGRESU SOCIALNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Četrti kongres socialnih delavcev Jugoslavije v Titogradu
(9. in lo.11.1984), ki se ga je udeležilo tudi nekaj čez
dvajset socialnih delavcev iz SR Slovenije, je bil prog-
ramsko naravnan na aktualne probleme socialnega dela v
pogojih gospodarske in družbene stabilizacije. O tem pri-
čajo tudi referenti, ki so bili razdeljeni po republiškem
oz. pokrajinskem ključu in so imeli naslednje naslove:
-	prof. dr. Muhamed Dervišbegovič SR Bosna in Hercegovi-
na: Prispevek socialnega dela k uresničevanju socialne
varnosti delavcev, zaposlenih v gospodarskih ozdih'
-	dr. Milorad Milovanovič, SR Srbija: Prispevek social^
nega dela k uresničevanju socialne varnosti otrok in
mladine
-	dr. Duško Milinkovič, SR Hrvaška: Prispevek socialnega
dela k uresničevanju socialne varnosti upokojencev
-	Baki Statovci, SAP Kosovo: Prispevek socialnega dela
k uresničevanju socialne varnosti uporabnikov socialne-
ga varstva
-	Jelena Milojevič, SAP Vojvodina: Prispevek socialnega
dela k uresničevanju socialne varnosti ostarelih kmetov
in gospodinjstev ostarelih
-	Mirka Kuzmanovska, SR Makedonija: Socialno delo v zdru-
ženem delu na primeru modne konfekcije "Astibo" Štip
-	Vuko Radulovič, SR Črna Gora: Nezaposlenost in zagotav-
ljanje socialne varnosti nezaposlenih v občini Titograd.
-	Vida Miloševič, SR Slovenija: Prispevek socialnega dela
- 100 -
pri zagotavljanju socialne varnosti nekaterih ogrože-
nih skupin prebivalstva.
Težko je na kratko povzeti vsebino referatov in razprave,
zato bom pri tem neogibno nekoliko subjektiven; drugi
udeleženci pa imajo možnost, da povedo, kako so oni do-
živeli kongres.
Kongresne razprave naj bi torej po svoji vsebini prispeva-
le k oblikovanju socialne politike v sedanjih razmerah.
Delo je bilo organizirano samo plenarno, zato mnoga pod-
ročja socialnega dela niso mogla priti do izraza. Ničesar
nismo zvedeli o razvoju in dosežkih socialnega dela med dve-
ma kongresoma, prav tako ni bilo nobene primerjave z razvo-
jem socialnega dela in smermi njegovega razvoja drugje po
svetu. Tako se je ustvaril vtis, da smo,obremenjeni s te-
žavami sedanjega trenutka, zgubili stik ne le s svetom,
ampak tudi z lastno preteklostjo in prihodnostjo. Zato naj
ne bo odveč, če se spomnimo načel, zapisanih še med NOB.
Po ustanovitvi odseka za socialno skrbstvo pri SNOS (19.4.
194^) so bili oblikovani "Osnovni principi socialne poli-
tike", ki jih zaradi kontinuitete razvoja in njihove ak-
tualnosti citiram:
"1. Socialno vprašanje slehernega Jugoslovana, Slovenca,
mora biti rešeno na ta način, da je sleherni zaposlen
po svojih sposobnostih ter so viri njegovih dohodkov
taki, da bo živel življenje, ki je vredno kulturnega
in civiliziranega človeka.
2. Mladini mora biti posvečena skrb v tolikšni meri,da
se razvijajo v njej vse prirodne in dedne ter umske
in telesne sposobnosti v najvišji mogočnosti.
5. Onemogli in za delo nesposobni ljudje morpjo biti ab-
solutno zaščiteni, zajamčeno jim je tako živi jenje,ki
je vredno dostojanstva človeka.
- 251 -
4.	Delovne prilike morajo biti urejene tako, da našo
produkcijo dvignemo do najvišje možnosti, pri tem pa
zboljšujemo splošni socialni standard celokupnega na-
roda.
5.	Takoj,ko bo zlom Nemčije, moramo repatriirati vse iz-
gnance, internirance, jetnike... Postopoma moramo repat-
riirati tudi izseljence, ki so že morali poprej iti za
kruhom v svet. Kolonizirati moramo vso razlaščeno zemljo
ter dokolonizirati iz naselij, kjer je nemogoče, da bi
si z delom zmogel socialni položaj izboljšati in ga iz-
popolniti do splošne socialne ravni.
6.	Vse javno življenje se mora usmerjati v smislu, da ne
izziva in ne rodi socialnega zla, ampak ga le odpravlja,"
Nedvomno je naš povo"jni razvoj šel v smeri uresničevanja
teh načel, ki so bila vgrajena v temelje naše socialne re-
volucije, Primerjave z razvojem drugih družbenih dejavno-
sti kažejo, da je prav socialno delo, vsaj kvantitativno,
v štiridesetih letih socialistične graditve doseglo najhit-
rejši razvoj.
V razpravi na kongresu je bilo slišati, da je socialno de-
lo prednostno vprašanje socializma (prof. dr. Mladenovič).
Mislim, da je to socialna politika, ki determinira vsebino
socialnega dela. Socialna politika opredeljuje odnose med
ljudmi v produkcijskem procesu. Gre v bistvu za lastninske
odnose, ne le za formalno pravne, temveč gre za dejansko
moč odločanja o uporabi družbenega kapitala. Družbene sku-
pine, ki so imele dejansko moč odločanja ( in s tem oblast),
so z neracionalnim trošenjem ustvarjene in še neustvarjene
akumulacije temeljito posegle v našo sedanjost in bodočnost.
- 252 -
S številnimi zgrešenimi investicijami (samo za FENI v SR
Makedoniji je bilo vloženih toliko denarnih sredstev, ko-
likor znašajo dveletni osebni dohodki vseh zaposlenih v tej
republik^, s socializacijo izgub, drago in neučinkovito
družbeno infrastrukturo, nizko produktivnostjo dela itd.,
smo prišli do tega, da velike skupine delovnih ljudi in ob-
čanov živijo pod ravnijo življenjskega minimuma, socialni
delavci pa so postavljeni v vlogo, da z množico socialnih
korektivov zagotovijo vsaj minimalne možnosti za njihovo
preživetje.
V Jugoslaviji so to milijonske skupine, ki jih ne moremo
prezreti, saj so prav socialni delavci tisti, ki se najprej
in najbolj neposredno srečujejo z njimi.
Med najštevilnejšimi so upokojenci. Po podatkih, predstav-
ljenih na kongresu, je bilo ob koncu leta 1985 v Jugosla-
viji 1.837.252 upokojencev, katerih pokojnina skupaj z
varstvenim dodatkom je znašala 9.527 din. V primerjavi z
letom 1982 je bila nominalno višja za 27,5 %, realno pa
.nižja za lo %. Pokojnina je znašala 60,1 % vrednosti mini-
malnega osebnega dohodka (starostna 75,6 %, invalidska 55,8%
in družinska 47,5 %)• Gibanja pokojnin v letu 1984 kažejo na
nadaljne upadanje njihove realne vrednosti. V letu 1983 je
68 % upokojencev dobivalo pokojnino do lo.ooo din. Glede na
inflacijo in rast življenjskih stroškov je jasno,da je minu-
lo delo razvrednoteno in večini upokojencev ne zadostuje za
pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov.
Z občutkom nelagodnosti in krivde se soočamo z ljudmi, ki
so gradili temelje te družbe, ki pa danes sprašujejo, kako
naj preživijo.
Nezaposleni so druga velika skupina socialno ogtoženih de-
lovnih ljudi in občanov, ki v Sloveniji še ni kritična, to-
liko bolj pa je prisotna v drugih republikah in pokrajini
Kosovo.
- 253 -
Registriranih je približno milijon (o stvarnem številu nihče
nima podatko"^ predvsem mladih ljudi, ki nimajo dela, niti pravic,
ki iz njega izhajajo. Postavljeni so na rob družbenih dogajanj,
brez možnosti, da bi uveljavili svoje znanje in sposobnosti
in da bi na osnovi svojega dela zagotovili socialno varnost
in družbeni položaj. S socialnimi problemi, ki iz tega izha-
jajo, se najbolj neposredno srečuje socialno delo. Zanimivo
je, da se kongres sploh ni ukvarjal z vprašanjem, kako odpravi-
ti nezaposlenost, ampak le s tem, kako z ukrepi socialne po-
litike omiliti neugodni socialni položaj nezaposlenih ' . Za ne-
katere se najde začasna ali sezonska zaposlitev (tudi v Slo-
veniji smo večkrat slišali predloge, naj se nezaposleni vklju-
čijo v prostovoljne dejavnosti, saj itak nimajo dela ?!), kot
glavni problem pa se postavlja vprašanje, kako zagotoviti
objektivnost pri zaposlovanju, torej, kako izločiti zveze
in poznanstva. Čeprav j,e nezapod.enost svetovni in ne le naš
problem, je bilo na kongresu slišati ostro kritiko stanja,,
v katerem delavski razred, ki je na oblasti, nima dela.
Tretja velika skupina so zaposleni, ki z osebnimi dohodki ne
pokrivajo minimalnih življenjskih stroškov. Njihovo preži-
vetje skušajo zagotoviti s socialnimi korektivi, ki po eni
strani množici delavcev z nizkimi osebnimi dohodki zago-
tavljajo različne socialne ugodnosti in znižujejo produktivnost
dela, po drugi strani pa so za delavca skrajnje žaljivi, saj
kljub marljivemu delu ne more z lastnim delom zagotoviti svoje
reprodukcije. Vzporeden in nič manj negativen proizvod takšnega
stanja je povečano administriranje, množica formularjev, v ka-
terih se stvarna človekova težava potisne v ozadje ali pa se
sploh izgubi. Na ta račun sem slišal že vrsto ostrih očitkov
in upam le, da se bo socialno delo izvleklo iz tega primeža
in se vrnilo k svoji stvarni družbeni funkciji.
Kongres je veliko pozornosti posvetil vlogi socialnega dela v
gospodarskih delovnih organizacijah. Na tem področju je odprtih
veliko problemov, predvsem vsebinskih in kadrovskih. Le Višja
šola za socialne delavce v Ljubljani ima kadrovsko socialni
oddelek, na katerem se izobražujejo kadri za socialno delo
v OZD. Socialno delo v OZD je zreducirano na reševanje težav
- 234 -
posameznikov in nekaterih skupin (alkoholiki, nočno delo
žensk, samohranilci ipd.), premalo pa se ukvarja z reševanjem
skupnih nroblemov, ki zboljšujejo življenjske in delovne razme-
re ter tako dvigujejo delovno storilnost. Skupaj z drugimi
subjekti iz delovnega in življenjskega okolja naj bi razreševa-
lo vprašanja, kot so: varstvo otrok delavcev, prehrana, stano-
vanjska problematika, zdravje, izraba prostega časa in rekrea-
cija, varstvo pri delu, invalidnost, prilagajanje delovnim
razmeram, urejanje prevoza na delo, socialni vidiki bolniških
izostankov, alkoholizma in druga (prof. dr. Muhamed Dervišbe-
goviču). Tako naravnano socialno delo bi prispevalo k soci-
alni varnosti delavcev in njihovih družin, kar bi se odražalo
tudi na produktivnosti njihovega dela.
Zaostrene gospodarske razmere so vplivale tudi na uvedbo
ostrih restrikcij na področju družbenih dejavnosti. Res je,
da se je v preteklosti tudi to področje razvijalo ekstenzivno
in brez prave povezave s stvarnimi potrebami. Toda namesto
selektivnega in analitičnega pristopa smo dobili linearne li-
mite, določene z zveznimi predpisi, ki so vse skupaj postavili
malone na beraško palico. Čeprav se delež družbenih dejavnosti
v narodnem dohodku bistveno zmanjšuje in je že zdrknil daleč
po povprečje drugih držav, se glas o družbenih dejavnostih kot
pogoltnem volku razširja še naprej. Zato ne preseneča ugotovi-
tev prof. dr. Mladenoviča, ki je med drugim rekel: "Ja se
sramim što sam profesor univerziteta, jer jedem radnički hleb,
iako radim po dvanaest pa i šestnaest sati na dan." Kot delegat
VSSD sem bil tiho, ker me je bilo sram povedati, koliko zasluži
učitelj naše šole.
Beseda je tekla tudi o porušenem sistemu vrednot. Dr. Marko
Mladenovič je razmišljal takole: "Stvarem se daje prednost
pred ljudmi. Imamo obvezno zavarovanje avtomobilov, ne pa otrok.
Naše vrednostne prioritete so naslednje: 1. izvoz, 2. tovarne,
5. malo gospodarstvo, 4. poljedeljstvo, prav pa bi bilo: 1.
otroci, 2. mladina, 5. družina, 4. solidarnost, 5. gospodarstvo.
- 235 -
Kljub družbenim opredelitvam o soodvisnosti proizvodnje in druž-
benih dejavnosti, v praksi še živi poenostavljena in primitivna
shema o proizvodnji na eni in družbenih dejavnostih kot potrošnji
na drugi strani. Sodobna družba pa je družba totalnih potreb,
ki ne more živeti brez zdravstva, izobraževanja, kulture, soci-
alnega varstva ..... Problem je kako racionalno funkcionalno
povezati obe področji dejavnosti.
Socialno delo bo moralo v bodoče preraščati iz izrazito kura-
tivnega v preventivno dejavnost. Za to pa potrebujemo bolj
izobražene kadre. Z višješolsko izobrazbo je socialni delavec
že na samem začetku v neenakopravnem položaju z drugimi stro-
kovnjaki. Zato se vprašanje visokošolskega študija postavlja
kot nuja, ki izhaja in "bo čedalje bolj izhajala iz zahtev
poklica.
V Titogradu smo imeli tudi kratko srečanje predstavnikov šol za
socialne delavce. Razmere na področju izobraževanja socialnih
delavcev so v vsaki republiki drugačne. Splošni trend je, da
se opušča višješolski študij in se prehaja na visokošolskega.
Sprejeto je stališče, da mora socialno delo ostati avtonomno,
da interdisciplinarno združuje različna znanstvena področja,
nikakor pa ne more biti privesek pravu, sociologiji, psihologiji
ali kateremu drugemu znanstvenemu področju. V Sloveniji bi se
morali bolj odločno zavzeti za uresničitev visokošolskega štu-
dija socialnega dela, saj nas v drugih republikah že prehitevajo.
Tone Kikelj
- 236 -
KNJIŽNA OCMA
Thomas Gordon, Trening večje učinkovitosti za učitelje.
Priredil: Janez Bečaj, Svetovalni center, Ljubljana 1983.
Po naslovu knjižice, ki je ena od publikacij Svetovalnega centra
za otroke mladostnike in starše v Ljubljani, bi sicer upravičeno
sklepali, da ni namenjena socialnim delavcem in bi jo odložili,
ne da bi jo dobro pregledali. Pa bi storili napako, kajti prav lah-
ko bi služila kot priročnik za večjo učinkovitost socialnih delav-
cev - ne siamo tistih, ki delajo z otroki in mladino ampak tudi ti-
stih, ki delajo z odraslimi. Knjiga se namreč ukvarja z vprašanjem,
kako vzpostaviti med učiteljem in učencem tak odnos, da bosta v njem
učitelj in učenec lahko zadovoljila svoje potrebe upoštevajoč potre-
be drugega. Predpostavka knjige je, da je učiteljeva učinkovitost
odvisna od kvalitete odnosa med njim in njegovim učencem; da dida-
ktična izurjenost sama po sebi ne vodi do dobrih učnih rezultatov,
če ne temelji na poštenem in enakopravnem odnosu med učiteljem in
učencem. To pa je tudi eno temeljnih načel socialnega dela. Tudi pri
socialnem delu si lahko obetamo dobre rezultate le, če zna socialni
delavec vzpostaviti s stranko primeren odnos. Kakšen naj bo ta odnos,
kaj je njegov5bistvo in kako ga vzpostavimo, pa nam pove ta knjiga.
Knjiga je napisana kot priročnik ali spremno besedilo za udeležence
tečajev z istim nazivom. Tudi tu, kot v mnogih podobnih primerih ve-
lja, da samo branje ne zadošča za to, da bi si pridobili ustrezno
veščino za vzpostavljanje plodnih medosebnih odnosov. Vsekakor pa
lahko potem, ko smo prebrali to knjigo, sami pri sebi preskušamo
tehnike, ki nam jih predlaga in tako postopoma vzpostavljamo vse bo-
ljše odnose z drugimi, ne da bi se nam bilo treba vključiti v pose-
ben trening.
Dober odnos je za Gordona odnos, ki je odprt in v katerem je lahko
vsak od partnerjev neposreden in pošten; v katerem je vsak prepri-
čan, da ga drugi ceni; v katerem se oba zavedata vzajemne odvisno-
sti; odnos, ki omogoča vsakemu rast in razvoj ustvarjalnosti in
individualnosti; odnos, v katerem nihče ne more zadovoljevati svojih
potreb na račun drugega. Kako vzpostaviti tak odnost?
- 257 -
Izhodišče je najprej učiteljevo priznanje, da je samo človek, kate-
rega potrpežljivost, samoobvladovanje, pravičnost in doslednost m
kar je še takih idealnih lastnosti, imajo svoje meje; priznanje, da
ni idealen ampak realen človek z vsemi pomanjkljivostmi. To spreje-
manje samega sebe kot. neidealnega je pogoj za to, da lahko sprejmemo
tudi učenca ali drugega partnerja kot realnega človeka s posebnimi
potrebami. Potem pa pravi Gordon, da so pri delu z učitelji pogosto
opazili, da jim manjka pravega razumevanja za to, kaj se pravzaprav
dogaja ne le v odnosu učenec - učitelj ampak v medosebnih odnosih
nasploh. Zato ponudi preprosto pojmovno orodje za opis vsakokratne
situacije v medsebojnih odnosih z učiteljevega vidika. Gre za to,
da najprej ugotovimo, katera vedenja drugega so za nas sprejemljiva
in katera ne, pa tudi da .se zavemo spremenljivosti teh svojih ocen,
kakor tudi, da vemo, kako se o<?-iivajo učenci, kadar čutijo, da uči-
telj sprejema njihovo vedenje in kako, kadar čutijo, da ga ne spre-
jema.
Drugo zelo pomembno vprašanje, ki naj bi si ga zastavili v vsaki si-
tuaciji je, ali ima v situaciji kdo problem ali ne in kdo ga ima,
učitelj ali učenec; kdo je jezen in nerazpoložen, čigave potrebe in
interesi so ogroženi. Naš cilj je, da bi bilo čim več situacij, ko
nobeden od partnerjev ne bi imel problema, (kajti to so situacije, ko
se lahko posvetimo učenju), pot do tega pa vodi ssono preko jasnega
spoznanja o tem, kdo ima problem. Neokdrit ali napačno prepoznan pro-
blem se ne more razrešiti, nerazrešen problem pa neprestano moti stva-
rno delo. Problem učencev pomaga učitelj rešiti s tem, da zavzame
sprejemajoče stališče to je, da učenca pozorno posluša. Gordon pose-
bno skrbno opiše tehniko aktivnega poslušanja kot dešifriranja čus-
tvenih stsinj, ki jih učenec sporoča z besedami in nebesednimi zname-
nji, in kot tehniko sporočanja sprejemajočega stališča in razumevan-
ja. Aktivno poslušanje uporabimo lahko kot učinkovito tehniko ne samo
v individualnem pogovoru, ampak tudi v skupini, v razredu, na rodite-
ljskih sestankih in drugod.
Velik del kn^-ige je posvečen obravnavanju konfliktov med učiteljem
in učencem. Tudi to vprašanje je obravnavano izredno jasno in kljub
nujnim . poenostavitvam vendarle strokovno neoporečno. Gordon loči
- 258 -
dve vrsti konfliktov: konflikt med učenčevim vedenjem in učiteljevimi
potrebami (ni omenjena tudi obratna možnost) in konflikt med vredno-
tami enega in drugega. Konflikt prve vrste se lahko rešuje na tri
načine, po metodi I, metodi II ali metodi III, kot jih imenuje Gor-
don. Prvi dve metodi sta le dve različici pristopa "zmagati ali iz-
gubiti": pri metodi I zmaga v konfliktu učitelj, učenec pa mora popu-
stiti, pri metodi II pa zmaga učenec in je učitelj poražen. Podrob-
no so opisane posledice uporabe teh dveh metod in analizirina prob-
lem avtoritete učitelja.
Pri tem loči Gordon dva tipa avtoritete: strokovno, to je ugled, ki
temelji na znanju, in avtoriteto, ki temelji na učiteljevi možnosti,
da nagrajuje in kaznuje. Uporaba moči, to je možnosti nagrajevanja
in kaznovanja, je za učence destruktivna, povzroča negativna čustva
in izzove obrambne mehanizme^ zmanjšuje učinkovitost učenja, zmanjšu-
je učiteljevo vplivanje na učenca in prikrajšuje učitelja za topel
in prijeten stik z učenci. Metodo II, pri kateri so zmagovalci uče-
nci, učitelj pa poraženec,bodo učitelji seveda prej zavrnili kot ne-
ustrezno, čeprav ni nič bolj neustrezna kot metoda I.
Konflikti v medosebnih odnosih se za obe strani plodno razrešijo la-
hko le z metodo, kjer ni zmagovalca in poraženca, ampak postaneta
obe sprti strani partnerja pri reševanju problema. V ospredje pride
problem, ne konflikt, kar omogoča, da se ga lahko lotimo stvarno in
razumno kot kake matematične naloge in ga rešimo s sodelovanjem obeh
sprtih strani. Pogoje za to je odprta dvosmerna komunikacija, ki za-
hteva predvsem pri učitelju aktivno poslušanje, uporabljanje JAZ-sporo-
čil in iskreno namero odpovedati se uporabi moči. Metodo III, ki bi jo
lahko imenovali tudi metodo sodelovanja, se lahko s pridom uporablja v
različnih situacijah v šoli in zunaj nje.
Konfliktov vrednot pa tudi s to metodo ni mogoče rešiti. Gordon nava-
ja razloge za to kot tudi načine, kako se lotimo teh konfliktov. Med
njimi je tudi ta, da se zamislimo nad svojim lastnim vrednostnim sve-
tom in svojim vedenjem.
- 239 -
V sklepnih poglavjih obravnava knjiga načine izboljševanja šole
kot ustanove in vplivanje na odnose med učitelji, učenci in sta-
rši.
Namenoma sem v tej oceni zgolj povzel vsebino knjige in poudaril
tiste misli, ki so se mi zdele vredne poudarka, ne da bi skušal te-
htati v knjigi izražena stališča, pojme in tehnike in iskati njiho-
ve pomanjkljivosti in meje. Kje so te pomanjkljivosti in kakšne
so meje opisanih tehnik naj odkrije vsakdo sam v svoji praksi. Knji-
ga me je namreč navdušila. Nisem še srečal dela, ki bi tako pomemb-
na vprašanja, o katerih se krešejo mnenja med vzgojitelji in drugi-
mi, ki delajo z ljudmi na vseh ravneh, obravnavala tako preprosto,
jasno, učinkovito, pa vendar teoretično utemeljeno in popolnoma st-
varno. V tej knjigi ne najdemo zaklinjanj, pozivanja na višje vredno-
te in podobnega, kar ne tako redko srečamo v knjigah o vzgoji. Sledi-
mo vseskozi popolnoma stvarnemu opisu: "Če storiš to, sledi to".
Za metodo I npr. ne pravi Gordon, da je "avtoritativna" ali "repre-
sivna" alf "nedemokratična". Nasprotno, pove, kdaj je učinkovita.
Predvsem pa pove, kakšne so njene posledice za odnose med učiteljem
in učenci. Če hočeš te posledice, jo uporabi!
Naj še enkrat poudarim, da knjiga nikakor ni samo priročnik za uči-
telje ampak da bi jo moral poznati vsakdo, ki dela z ljudmi poklic-
no pa tudi vsi, ki bi radi ustvarili dobre odnose z drugimi, ki se
z njimi srečujejo v vsakdanjem življenju. (Nisem videl j da bi knji-
go prodajali v knjigarnah, pač pa jo je možno naročiti v Svetoval-
nem centru).
Blag Mesec
- 2^0 -
IZ TUJIH BEVIJ
POMOČ MATERAM TRPINČENIH OTROK V IZRAELU
Hamita Zimrim, Do Nothing but Db Something:.the Effect
of Human Contact with the Parents of Abusive Behaviour,
British Journal of Social Work, 14, 1984, št. str.475-485«
V Izraelu so se s problemi trpinčenih otrok začeli ukvar-
jati šele pred nekaj leti. Vendar se strokovnjaki na tem
področju še vedno ukvarjajo s pravnimi in administrativni-
mi problemi, ki so jih drugod že razrešili. Ti nerazreše-
ni problemi so tudi vzrok za to, da trpinčeni otroci v Iz-
raelu še niso zaščiteni.Med nerazrešene probleme sodijo:
1.	ni jasnih zakonskih kriterijev glede primerov trpinče-
nih otrok,
2.	preveč previdnosti pri odločanju, ali predati določe-
ne primere sodišču,
5, ni sankcij za strokovnjake (tudi zdravnike),ki ne pri-
javljajo sumljivih primerov trpinčenja otrok,
4. ni zadovoljivega sistema obravnave, ni ustreznih stro-
kovnjakov in možnosti izobraževanja.
Posledica tega je, da mnoge otroke, ki so jih zdravili v
bolnišnicah zaradi fizične zlorabe pošljejo domov, ne da
bi uporabili kazenske sankcije in tako zaščitili otroka.
Zaradi takšnega stanja se je Društvo za zaščito otrok v
Izraelu odločilo, da izvede kratko raziskavo, katere na-
men je bil: pomagati otrokom, ki bi brez te raziskave
ostali brez pomoči: proučiti možnosti obravnave v prime-
rih, ko ni za to usposobljenih strokovnjakov. Glavni cilj
študije pa je bil eksperimentalno proučiti, ali lahko le
- 241 -
človeški stik brez vnaprej določenega cilja obravnave
ali tehnike privede do spremembe v vedenju mater trpin-
čenih otrok in kakšni so pri tem elementi obravnave.
Vzorec je zajel 4o mater (razdeljenih v eksperimentalno
in kontrolno skupino) katerih otroci so bili hospitali-
zirani zaradi poškodb ob pretepanju. Da bi lahko prouče-
vali spremembe vedenja teh mater, so zbrali nekatere po-
datke o vedenju mater pred eksperimentom. Te podatke so
zbrali s pomočjo medicinske sestre v bolnici in social-
ne delavke. Stike z materami so vodile prostovoljke, ki
so živele v istih soseskah kot matere in ki so izhajale
iz podobnega socialnega okolja. Nobena od prostovoljk
ni imela strokovne izobrazbe. Pred začetkom obravnave so
jim povedali, da so ženske, ki jih bodo obiskovale, v
stiski; mnoge so osamljene in potrebujejo prijateljsko
družbo. Vloga prostovoljk je bila opredeljena kot vloga
prijateljice in ne terapevtke. Matere so obiskovale tri
mesece trikrat tedensko po tri ure. Ob obiskih so jim
tudi delno pomagale pri gospodinjskih opravilih.
Pričakovali so, da se bo po intervenciji vedenje mater
do otrok spremenilo. Spremembe v vedenju mater so merili
takoj po posegu ter še enkrat 5 mesece kasneje. Rezultati
so pokazali, da je poseg vsekakor imel vpliv na vedenje
mater. V eksperimentalni skupini so vse razen ene matere
spremenile vedenje, v kontrolni pa le ena. Odgovor na to
bi lahko iskali v dejavnikih, ki so sestavni del vsake-
ga človeškega stika. Matere so v intervjuju ob koncu po-
skusa navedle predvsem- tri glavne vzroke: socialni nad-
zor, pozornost ter občutek razbremenitve, predvsem pri
gospodinjskih opravilih.
- 242 -
Ob drugem merjenju tri mesece kasneje pa so bili rezulta-
ti povsem drugačni. Vse matere so zopet prevzele prejšnji
vzorec vedenja, kar dovolj nazorno kaže, da socialni stik
kot tak nima nobene terapevtske moči oz, da je učinkovit
le toliko časa kolikor traja.
Vsakdo bi lahko trdil, da je terapija, katere učinek ne
traja potem, ko je posega konec,nepotrebna in nekoristna.
Avtorica prispevka pa meni, da socialni stik kot sredstvo
obravnave kljub raznim omejitvam zasluži večjo pozornost.
K temu jo navajajo različni razlogi, kljub temu^da učinki
niso trajni,
1,	Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi trpinčenih ot-
rok vedo, kako zelo težko je spremeniti vedenje staršev.
Tudi pri najbolj učinkovitih metodah, ki jih poznamo,
uspeh ne presega ^o odstotkov. Zato lahko v primerih,ko ni-
mamo drugih možnosti, uporabimo tudi to metodo, čeprav njen
učinek ni trajen,
2,	Drugi razlog, ki lahko opraviči uporabo socialnega stika,
so nujni primeri. Dogaja se, da včasih ne moremo takoj
oceniti, kakšna terapija je potrebna in kdo jo bo izva-
jal; otrok pa je v nevarnosti in potrebuje takojšnjo po-
moč. V takšnih primerih lahko takoj pošljemo v družino
ogroženega otroka osebo, ki naj bi vzpostavila stike s
starši. Cilj tega posega je torej preprečiti nadaljnje
trpinčenje otroka že pred samim terapevtskim posegom, ne
da bi otroka odstranili iz družine.
5, Razlog, ki tudi opravičuje uporabo socialnega stika, je
pomanjkanje oz. nedostopnost strokovnega osebja. Pri tem
nam lahko pomagajo mnogi ljudje v skupnosti, ki so priprav-
ljeni sodelovati prostovoljno: člani raznih mladinskih or-
ganizacij ali upokojenci. Ti nam lahko tudi pomagajo pri
- 243 -
odkrivanju takšnih rizičnih družin, oz. pri zagotavljanju
strokovne pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo.
4.	S finančnega vidika je takšna pomoč tudi zelo poceni. Če-
tudi so prostovoljci za svoje delo delno nagrajeni, so
stroški veliko nižji, kot če bi plačevali strokovnjake.
5.	Neprofesionalna pomoč staršem trpinčenih otrok ima lahko
poleg koristi za starše tudi zelo pozitiven vpliv na pro-
stovoljce same, upokojence, mlade, ki potrebujejo konst-
ruktivnih dejavnosti, gospodinje itd.
Lidija Kunič
- 244 -
SKUPNOSTNO DELO V "SOCIALNIH" STANOVANJSKIH NASELJIH
Gill Coffin, Finding Our Hidden Strenghts,
Social Work Today, 16,1984, št. 11, str. 16-18.
V članku so opisani uspehi in neuspehi skupnostne akcije
v dveh predmestnih najemniških stanovanjskih naseljih v
Birminghamu. "Neformalne mreže" ^"'^ostovoljno delo" so
vse bolj pogosti izrazi, ki jih slišimo na področju social-
nega dela. Vendar še ni povsem jasno, kako dejansko ures-
ničiti cilje skupnostnega dela. Vse bolj jasno pa je, da
akcije spodbujanja in razvijanja samopomoči zahtevajo ve-
liko truda, zavzetosti in časa.
Nacionalna agencija za pomoč družinam (Family Service Uni-
tis), ki deluje v 24 enotah v Angliji in na Škotskem, je
leta 1978 ustanovila posebno enoto v severnem Birminghamu.
Ta enota, katere delovanje naj bi trajalo 5 let, naj bi
razvila skupnostne akcije v dveh depriviligiranih stano-
vanjskih naseljih. Po tem obdobju naj bi se akcije spon-
tano nadaljevale. Ti naselji so izbrali predvsem zato,ker
se tam pojavlja zelo veliko socialnih problemov. Obe na-
selji sta oddaljeni okrog lo km od centra mesta, kjer v
2ooo nsjemniških stanovanjih živi okrog ^ooo prebivalcev.
Stanovanja so v glavnem betonska, slabo izolirana, vlaž-
na ter zelo slabo vzdrževana. Zaradi tega jih tudi zelo
težko oddajajo; najemajo jih predvsem brezdomci, ki ima-
jo na stanovanjskem področju najmanj izbire. Fluktuacija
je v teh naseljih zelo visoka, letno se jih odseli okrog
2o odstotkov, vendar jih je 7o odstotkov izjavilo, da bi
se odselili, če bi se lahko.
Socialne službe in razni uradi so najmanj 5 km daleČ, av-
to in telefon pa imajo redki. Čeprav je populacija mlada,
jih je skoraj polovica brezposelnih, veliko je tudi majh-
- 245 -
nih otrok do 5 leta starosti in ena tretjina družin so
družine samohranilk oz. samohranilcev.
Glavni cilji te nove enote, ki so se odražali tudi v
njenem v naprej omejenem času delovanja, so bili zgra-
diti skupnost in zasnovati lokalno nadzorovane vire,ki
bodo preživeli delovanje same enote. Poseben poudarek
je bil v tem, da se izognejo odvisnosti, da ne označu-
jejo ljudi kot "probleme" ter se izognejo vsem poskusom
"ožigosanja" teh ljudi. Na drugi strani pa je bil pou-
darek na razvijanju samopomoči, razvijanju možnosti, da
bi ljudje prišli do novih spoznanj in izmenjavali sta-
ra, zmanjšali osamljenost z medsebojnim povezovanjem
ter povečali zaupanje v lastne zmožnosti.
Delovno osebje sestavlja 8 socialnih in skupnostnih de-
lavcev, 2 delavca-, ki vodita igralne skupine ter admi-
nistrativno osebje. Službe, ki jih ta enota razvija sa-
ma ali v povezavi z drugimi, so: delo z družino, sveto-
valno in skupinsko delo. Vse skupaj pa naj bi zadovo-
ljile potrebe po podpori, nasvetih, tovarištvu, raznih
aktivnostih ter možnostih, da bi ljudje sami reševali
probleme. Vsak socialni delavec je še posebej zadolžen
za nekaj družin, ki potrebujejo intenzivno pomoč; ve-
čino problemov pa obravnavajo dnevno na sestankih, ki
se jih lahko udeležijo vsi. Center je ves dan odprt
za vse, v okviru tega pa delujejo še razne specializi-
rane skupine: za varstvo otrok, ženski klub, klub ma-
ter z dojenčki, klub naffidi si sam, literarni krožek
ter skupini za plavanje in jogo. Imajo svoj center za
brezposelne, svoj časopis ter organizacijo prireditev
ob praznikih in počitnicah. Cilj spodbujanja samopo-
moči in razvijanja neodvisnosti je značilen za vse sku-
pine.
- 246 -
Kljub določenim uspehom imajo delavci te enote veliko
težav pri ohranjanju skupin. Razlogi za to so v veliki
fluktuaciji prebivalstva, depresiji in raznih stresih
ter apatiji, ki jo povzroča občutek nemoči.
Kako težavno je lahko delo ponazarja primer dela skupine
za izboljšanje stanovanjskih razmer teh prebivalcev. Ta
skupina je bila ustanovljena kot ena izmed prvih, saj so
mnogi že zgodaj spoznali, da kot posamezniki ne morejo
uspeti. Strokovni delavci so bili tudi prepričani, da bo
ta skupina preživela delovanje same enote. Prvo javno
zborovanje, ki so ga organizirali, je doživelo velik od-
ziv in takoj so ustanovili odbor za razreševanje stano-
vanjskih problemov. Vendar je skupina predstavnikov ulic
in blokov, ki naj bi zbirala podatke o problemih, delo-
vala le nekaj mesecev; pod pritiskom dela je razpadla.
Delavci in študentje enote so nato zelo intenzivno dela-
li z najemniki iz določenih blokov in jih skušali prep-
ričati, da bodo uspeli le s kolektivno akcijo.
Z velikimi napori in osebnimi stiki jim je uspelo sesta-
viti novo skupino. Nekateri člani so bili bivše stranke.
Vendar tudi tej skupini kar naprej grozi menjava članst-
va zaradi preseljevanja, nesporazumov itd.
Čeprav je ta skupina imela določen uspeh, kadar je delo-
vala kot zagovornik posameznih najemnikov, so bili njeni
dosežki v kolektivni akciji dokaj skromni. Glavni cilji
te skupine so bili: izboljšati vzdrževanje stanovanj,
spremeniti politiko oddajanja stanovanj; doseči, da bi
bila služba stanovanjskega odseka v samem naselju. Sta-
novanjski odsek je določeno pomoč obljubil, ostalo pa je
vse po starem. Ta obljubljena pomoč je bil tudi edini us-
peh te skupine.
- 247 -
strokovna skupina te enote je vse bolj prepričana, da
bo brez boljših stanovanjskih razmer zelo težko uresni-
čila tudi druge cilje. Težko je doseči občutek pripad-
nosti določeni skupnosti, če se velika večina želi odse-
liti. Skupini so podaljšali delovanje še za naslednjih 5
let, četudi se cilji, da bi se ta enotacsamosvojila,
zdijo še zelo daleč. Socialne spremembe ne morejo biti
le domena socialnega dela samega, temveč tudi širših
političnih in ekonomskih odločitev. Socialno delo vseka-
kor lahko odigra pomembno vlogo pri preprečevanju razpa-
da družin in izboljšanju življenja posameznika, ne more
pa oživiti depresivnih in prikrajšanih suupnosti niti
jih usposobiti, da bi si pomagale same.
Lidija Kiuiič
- 248 -
OEHEMENJENOST SVOJCEV, KI SKRBIJO ZA OVDOVELE
Ann Bowling, Caring for the Elderly Vidovfed - the Burden
on Their Supporters,
British Journal of Social Work, 14,1984, št.5, str.435-555.
V članku so podani rezultati raziskave o tem, kako skrb
za ostarele in vdovele starše vpliva na življenje njiho-
vih ožjih družinskih članov. Študija je del nacionalne štu-
dije o vdovstvu in starosti v Veliki Britaniji. V ta del
študije je zajetih I60 vdovcev, starih nad 65 let, in 5^5
vdov, starih nad 60 let, iz osmih okrožij. Intervjuvali so
jih v povprečju 5 mesecev po smrti zakonca. Ob intervjuju
so ugotovili, da je v tem času I5 vdovcev že umrlo, 19 jih
je bilo preveč bolnih ali nesposobnih, da bi odgovarjali,
9 se jih je odselilo, 99 pa jih ni hotelo odgovarjati, ker
je bilo zanje preboleče govoriti o smrti zakonca. Na sploš-
no so bili vdovci (85 %) bolj pripravljeni odgovarjati
kot vdove (7o %). V 215 primerih so tudi z njihovim pri-
voljenjem intervjuvali osebo, ki je v tem času najbolj
skrbela zanje.
Rezultati so pokazali,da so v 69 odstotkih otroci tisti,
ki skrbijo za vdovele starše (od tega 45 % hčera in 23 %
sinov). Ostalo tretjino predstavljajo drugi sorodniki
(16 %), prijatelji in sosedi (14 %) ter formalne službe
(1%). Polovica vseh, ki skrbijo za vdovele ostarele, je
mlajša od 44 let, ostali so starejši. V nasprotju s pred-
stavo, da za ostarele v glavnem skrbijo samske ženske, so
rezultati pokazali, da je 79 odstotkov poročenih, večina ima
otroke, mlajše od 2o let, polovica pa mlajše od 14 let. Po-
leg tega je bilo med svojci 46 odstotkov zaposlenih s pol-
nim delovnim časom, od tega 86 odstotkov moških in 28 od-
stotkov žensk.
- 249 -
Ostarele vdovce so tudi prosili, naj imenujejo osebo,
ki jo najbolj pogosto vidijo, ki jim nudi največjo to-
lažbo in praktiaio pomoč. V 86 % so bili to otroci, v
glavnem hčere, ne glede na spol vdovca. Skoraj dve tret-
jini vdovcev in vdov živi s sorodniki, od tega 9o % z
otroki, 7o % s hčerami.
Dobra polovica teh, ki so skrbeli za ostarele pravi, da
je bolezen preminulega vplivala na njihovo življenje.
Otroci vdovelih so to potrdili v več primerih (51 %)
kot drugi sorodniki (41 %). V večini primerov so otro-
ci obiskovali preminulega vsak dan. Rezultati so tudi
pokazali, da je bolezen preminulega najbolj prizadela
njihove hčere. Otroci preminulih so se v splošnem mora-
li odpovedati raznim aktivnostim, kar je za mnoge ime-
lo tudi finančne posledice.
Breme skrbi se ne konča s smrtjo neozdravljivo bolne-
ga zakonca. Čeprav morda zakonec preminulega ne potre-
buje fizične nege, potrebuje psihično oporo, in to v
času, ko so tudi ostali družinski člani prizadeti za-
radi smrti. Ženske bolj pogosto obiskujejo vdovelo
osebo v primerjavi z moškimi. Seveda sama pogostnost
stikov še ne odraža tudi njihove kvalitete. Mnogi ov-
doveli (46 %) potrebujejo pomoč tudi pri gospodinjskih
opravilih, osebni higieni in gibanju. V glavnem jim pri
teh opravilih pomagajo sorodniki, sosedje in prijatelji
ter delno tudi plačano osebje. Najbolj obremenjene so
po smrti ženske, v 79 odstotkih hčere. Le-te se morajo
po tem tudi mnogim stvarem odpovedati.
Ko so vprašali osebe, ki najbolj skrbijo za vdovele za-
konce, če drugi preveč pričakujejo od njih, jih je 15
odstotkov odgovorilo pritrdilno, največkrat ta občutek
- 120 -
navdaja samske hčere. Po smrti enega od zakoncev vsa
skrb v glavnem odpade na pokojnikovo družino, predvsem
pa na ženske. Zato se odnosi teh žensk z zakonskim
partnerjem velikokrat poslabšajo.
Nerealno je pričakovati, da bo ženska tudi v prihodnje;
lahko prevzela vso skrb za bolne in onemogle starše.
Med razloge v glavnem spadajo: večja mobilnost, manj-
ša družina in manj otrok, zaposlenost žensk itd. Zato
bo družba morala najti možnosti, da bo ženske vsaj del-
no razbremenila tega neplačanega dela, tako da bo vsaj del
skrbi prevzela skupnost.
Lidija Eunič
- 251 -
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V VELIKI BRITANIJI
Stuart J. Riley , New Techniques in Staff Training in
Social Security Organisations: the Britisch Experience.
International Social Security Review, 57,1984, št. 5,
str. 289-299.
Članek prikazuje nekatere metode strokovnega izpopolnje-
vanja delavcev s področja socialnega varstva v Veliki
Britaniji. Uspešno opravljanje delovnih nalog ni odvis-
no le od predhodne izobrazbe delavca, temveč tudi od
nenehnega strokovnega izpopolnjevanja. Zaradi nenehne
stiske s časom in zahtev po takoj opravljenem delu pa
ostanejo potrebe po izpopolnjevanju mnogokrat v ozadju.
To velja za vsako državno organizacijo, še posebej pa
za področje zdravstvenega in socialnega varstva, kate-
rega osebje je nenehno pred zahtevo, naj takoj pomaga
ljudem, ki potrebujejo pomoč.
Za potrebe strokovnega izpopolnjevanja na področju
zdravstvenega in socialnega varstva 6o tisočev delav-
cev v več kot 5oo regionalnih in krajevnih uradih skr-
bi mreža 16 izobraževalnih centrov s 3oo zaposlenimi
učitelji s polnim delovnim časom. Poleg tega imajo bolj
specializirani centri svoje lastne izobraževalne centre,
Večji del strokovnega izpopolnjevanja poteka na tradi-
cionalen način, zlasti pri obravnavi celovitih strokov-
nih vsebin. Na področju socialnega varstva to pomeni
predvsem usposabljanje za vodenje zahtevnejših postop-
kov. Od novih delavcev zahtevajo, da se seznanijo z
zakonskimi določili in predpisi s področja socialnega
- 252 -
skrbstva in varstva, kakor tudi z zapletenimi postopki,
ki zagotavljajo, da sistem učinkovito deluje. Preden
novi delavec prevzame določene naloge in obveznosti, se
mora vključiti v program izobraževanja, ki traja od
4-19 tednov. Izobraževanje zajema predavanje v izobra-
ževalnih centrih kakor tudi praktično delo na delovnem
mestu. Določen del izobraževanja predvsem pisarniških de-
lavcev poteka v obliki samoizobraževanja. Na osnovi do-
ločenega programa morajo delavci na svojem delovnem me-
stu izdelati določene naloge, ki jih nato preverjajo^
kasneje pa se lahko vključijo v nadaljne izobraževanje.
Strokovno izobraževanje je potrebno tudi na področjih,
kot so tehnike intervjuvanja, supervizija in vodenje.
Poleg tradicionalnih metod dela v obliki predavanj, raz-
prav in igranja vlog, pa na tem področju igra vse pomemb-
nejšo vlogo upoiaba raznih video tehnik in mikro računal-
nika.
Video tehnike v raznih oblikah uporabljajo že več kot
15 let. Video so najprej uporabljali za snemanje in pred-
vajanje posnetkov intervjujev, ki jih je učitelj naj-
prej pred študenti prikazal v živo. Istočasno so osnova-
li ločeno enoto, ki je posnetke pripravljala vnaprej. Z
izpopolnjevanjem tehnične opreme lahko sedaj ta enota po-
sname veliko število video trakov za izobraževalne name-
ne (metode intervjuvanja, supervizije itd,); ukvarja pa
se tudi s snemanjem trakov bolj splošnega značaja o sa-
mem delovanju sektorja kot tudi s posnetki v komercial-
ne namene.
Prednosti uporabe video kaset so predvsem v tem, da lah-
ko na ta način študente seznanijo z raznimi situacijami.
- 253 -
ki bi jih sicer morali najprej odigrati v živo. Video
tehnika omogoča tudi presnemavanje trakov kot tudi mož-
nosti, da prikazovanje posnetka od določenem trenutku
zaustavimo in študentje lahko razpravljajo o določenih
problemih ali o možnostih razrešitve problema.
Vnaprej posneti trakovi imajo seveda tudi svoje sla-
be strani, saj vseh možnih situacij nikakor ne morejo
zajeti. Določeni podatki na traku lahko tudi zelo hit-
ro zastarijo. Da bi premagali takšne probleme in razši-
rili uporabo videa v izobraževalne namene, so opremili
centra z zaprto krožno televizijo. Majhne študije s pri-
trjeno kontrolno kamero so povezali z prostori, kjer uči-
telj nadzira kamero.in video recorder. Glavni namen upo-
rabe te tehnike je, da omogočijo študentom, vaditi raz-
ne tehnike intervjuja pred kamero ločeno od dcugih. Štu-
dent lahko poskusi -zaigrati intervju, ali vadi določene
vidike medosebnih odnosov, učitelj pa si beleži pomanj-
kljivosti ali nepravilnosti, o katerih kasneje razprav-
lja s študentom. Ko študentje premagajo strah pred ka-
mero (nekatere je prav zelo strah), zelo cenijo to mož-
nost za izboljšanje svojega izvajanja ob razpravi o
napakah. O posnetku lahko razpravljajo s celo skupino
študentov, če pa tega ne želijo, lahko samo z učiteljem.
Uporaba te metode je izvedljiva v zelo majhnem prostoru.
V zadnjem času vse bolj uporabljajo mobilno kamero z
monitorjem.
Pouk poteka v večjem razredu s skupino študentov. Štu-
denti se zelo hitro privadijo na vso tehnično opremo,ki
je za to potrebna, in mnogi imajo rajši snemanje v sku-
pini kot posamezno pred fiksirano kamero. Tudi fizična
prisotnost učitelja bolj pozitivno deluje na študenta.
Mobilna kamera omogoča, da snemanje ustavimo in razprav-
- 254 -
Ijamo ob določenih sekvencah ali pa celotno izvajanje
posnamemo in šele nato sledi razprava. Pri tej metodi
pa je bolje, če sodelujeta dva učitelja, eden skrbi
za vsebino, dr\igi pa za snemanje.
V zadnjih 18 mesecih so v vse urade socialnega varstva
v Veliki Britaniji uvedli mikro računalnike, s katerimi
naj bi posodobili razna pisarniška opravila. V tem času
so na področju usposabljanja kadrov za uporabo računal-
nikov prišli do določenih spoznanj glede samih metod
takšnega izpopolnjevanja kot tudi uporabe mikroračunal-
nika v izobraževalne namene.
Uvajanja v uporabo mikroračunalnikov ne morejo izvaja-
ti le strokovnjaki s področja računalništva, temveč
predvsem za to usposobljeni učitelji. Uporaba mikrora-
čunalnika zahteva mnogo praktičnih izkušenj, ki jih
kadri ne morejo pridobiti le na delovnem mestu, temveč
predvsem v zato namenjenih centrih, kjer lahko študent-
je delajo tudi napake in se ne bojijo, da bi poškodova-
li opremo. Ugotovili so, da je najbolje, da za enim ra-
čunalnikom vadita 2 študenta, največ pa 6.Učilnice s
4-5 računalniki so povezane s centralo, kjer učitelji
nadzirajo 6-lo študentov. Mnogi ljudje čutijo odpor
do vsake nove tehnologije in tako tudi do uporabe raču-
nalnikov. Zato je treba pred začetkom praktičnih vaj
na to računati in študentom s primernim splošnim delom
uvajanja približati to področje dejavnosti.
Uporaba mikroračunalnika se je izkazala tudi kot zelo
učinkovito učno pomagalo na področju samoizobraževanja
kadrov.Ko osvojijo osnovne tehnike programiranja, lah-
ko z uporabo računalnika svoje znanje testirajo na sa-
- 255 -
metn delovnem mestu. Učne pakete, zasnovane na osnovi
uporabe mikroračunalnika, lažje distributirajo kot
cele kupe knjig in delovnih zvezkov in zastarele dis-
ke je takoj možno zamenjati z novimi.
V zadnjem času tudi vodstveno osebje usposabljajo za
uporabo računalnikov pri razreševanju bolj zahtevnih
problemov odločanja. Študenti spoznajo ne le možne od-
govore na vprašanja, temveč tudi procese, ki pripelje-
jo do določenih odgovorov.
Lidija Kunič
- 256 -
SEZNAM DIPLOMSKIH NALOG, EL JIH JE KNJIŽNICA VŠSD
PEEJELA 7 LEDU 1983
1.	Andolšek-Somrak Ana: Znaki socializiranosti predšolskih
slušno prizadetih otrok : Primerjava otrok, ki žive pri
stsirših in tistih, ki so v rejniški oskrbi.
Ljubljana, 1977. -64 str.
2.	Birman Zdenka: Aktiviranje krajanov za delo z otroci.
Akcije v KS Urške Zatler in Sedmi september,
Ljubljana, 1982. -49 str.
5. Bajic-Štancar Stanislava: Varstvo otrok iz nepopolnih
družin. Analiza socialnih in drugih okoliščin nepopolnih
družin otrok, ki so v varstvu v VVO Seganein Zorka-Ružka
Zagorje ob Savi v letu 1982/85.
Zagorje ob Savi, 1985. -^5 str.
4.	Blatnik Darinka: Socialno skrbstvo po "Slovencu" v letih
1940, 1941, 19^5 in 1945.
Ljubljana, 1981. -145 str.
5.	Bočko Stanislav: Življenje v razredu v pripovedovanju
učencev. Ljubljana, 1981. -65 str.
6.	Bolarič Marko: Osebnostna zrelost in šolski uspeh po-
gojno oziroma redno vpisanih otrok vi. razred osnovne
šole. Ljubljana, 1978. -59 str.
7.	Bregar Mojca & Sonja Ogulin: Življenje v razredu v
pripovedovanju učencev na osnovni šoli dr« Vita Kra-
igherja. Ljubljana, 1985. -77 str«
8.	Brenko Zagorka: Rejništvo v občini Ljubljana Moste
Polje v letu 198o.
Ljubljana, 1981, -66 str.
9.	Cajnko Jasna: Življenjske razmere otrok v Zavodu za
usposabljanje Janez Leveč v Ljubljani, Oddelki za de-
lovno usposabljanje v Jaršah.
Maribor, 1985. -56 str,
10.	Cizelj Milka: Življenjske razmere stanovalcev posavskih
domov upokojencev v Krškem, Brežicah in Sevnici,
Krško, 1982, -57 str,
11.	Cokan Dragica: Socialni aspekti odsotnosti delavcev z
dela zaradi bolniškega staleža v DO Lesna Slovenj
Gradec TOZD TP Pameče.
Slovenj Gradec, 1985. -57 str,
12.	Colarič Breda & Andrej Golob: Socialna politika na
Vrhniki in okolici v obdobju od 1940 do 1950 s posebnim
povdarkom na socialno skrbstvoo
Ljubljana, 1979. -112 str.
- 257 -
13.	Čeh Vlasta & Neva Pirjevec: Vpliv socialne problematike
Stepanjjskega naselja na delo in življenje v osnovni
šoli Karel Destovnik-Kajuh : (Izvlečki iz seminarja
grupne dinamike za delavce šole)
Ljubljana, 1979. -92 str.
14.	Činč Danica: Socialna slika osnovne šole Daneta Šume-
njaka-Mirana v Murski Soboti v šolskem letu 1978/79.
Ljubljana, 1980, -115 str.
15.	čukli Jelka: Informiranost delavca v DO glede na so-
cialno ekonomski položaj,
Ljubljana, 1982. -53 str.
16.	Dodič Erika & Damjana Lovrečič: Delovni in življenjski
pogoji zaposlenih v delovni organizaciji "Plama" Pod-
grad s povdarkom premestitev na druga dela oziroma
naloge iz zdravstvenih razlogov in alkoholizem,
Podgrad, 1983. -129 str.
17.	Drk Milena & Milojka Komac & Helena Kosec; Skladišča
Rdečega križa na območju Ljubljane.
Ljubljana, 1982. -67 str.
18.	Perenc Darja: Uspešnost usposabljanja in zaposlovanja
invalidnih oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlo-
vanju invalidnih oseb v mariborski občini,
Ljubljana, 1983. -72 str,
19.	Geč Marija: Problematika zaposlovanja delovnih inva-
lidov v Emona - Kmetijski kombinat Ptuj o
Ljubljana, 1982, -49 str,
20.	Gradišar Ciril: Vpliv alkoholizma na produktivnost
dela v proizvodnih delovnih enotah delovne organizacije
"Nova" Ljubljana,
Ljubljana, 1979« -38 str,
21.	Grkinič Dušanlca: Celodnevna osnovna šola na vasi,
V Ljubljani, 1983. -69 str,
22.	Gumilar Vasja: Izobraževanje z vidika planiranja
kadrov v Iskra TOZD TV Pržani
Ljubljana, 1983. -52 str.
23.	Harič Lidija: Analiza odsotnosti z dela zaradi bole-
zenskih in drugih vzrokov v DO Gorenje - Metalplast
v letu 1982,
Ruše, 1983. -5o str,
24.	Herman Jasna: Problemi gostinskih delavcev,
Ljubljana, 1983. -71 str,
25.	Ignjatovič Milena: Romi v občini Ljubljana-Bežigrad,
Ljubljana, 1981, -52 str.
- 258 -
26.	Janežič Helena & Marija Bergant: Družina s prizadetim
članom.
Skofja Loka, 1983. -69 str.
27.	Kamenšek Irena & Breda Lukman & Silvo Zupane: Preživ-
ljanje prostega časa pajaplegikov na podaljšani reha-
bilitaciji na morju in doma,
V Ljubljani, 1981, -145 str,
28.	Kavčič Magda: Alkoholizem v občini Idrija,
Idrija, 1983. -51 str,
29.	Kladnik Andreja: Socialni vidiki predšolske vzgoje,
Ljubljana, 1985. -57 str,
30.	Kmetic Zdenka: Analiza skupine povratnikov v zaporu
Maribor,
Maribor, 1982, -46 str,
31.	Knez Saša & Darija Kuzmanic: Prostovoljno socialno
preventivno in socialno terapevtsko delo 5 mladino v
krajevni skupnosti : (Akcija taborniki v Stepanjskem
naselju leto 1977/78),
Ljubljana, 1978, -100 str,
52, Knific Daniela: Življenjske razmere delavcev v samskem
domu Aera TOZD tovarne celuloze in papirja Medvode,
Medvode, 1985, -50 str,
55« Kocja^. Marjetka: Delovni invalidi v delovni organizaciji
Belt Črnomelj,
Ljubljana, 1982, -89 str,
54. §olar Irena: Udejstvovanje mladih v dejavnostih OOZSMS
Zetale,
Ljubljana, 1981, -48 str,
35. Kolarič Damjan: Tabor v Ilirski Bistrici, 1981 - I,
izmena,
Ljubljana, 1981, -95 str,
56,	Kovač ZdenJca: Problematika zdravljenja alkoholizma v
občini Slovenske Konjice, Nekateri faitorji, ki vpli-
vajo na neuspeh zdravljenja alkoholizma,
Ljubljana, 1976, -48 str,
57,	Koželj Polona: Vpliv alkoholizma staršev na otroke.
Ljubljana, 1982, -46 str.
58,	Križaj Bogan: Delo oddelka za delovno usposabljanje
zmerno duševno prizadetih otrok pri osnovni šoli
Helene Puhar in njihovo vključevanje v širše socialno
okolje,
Ljubljana, 1983, str,
39. Lebar Dušan: Življenjske razmere starejših občanov
občine Brežice, ki žive v domu upokojencev v Brežicah,
Krškem in Impoljci,
Brežice, 1983, -47 str.
- 259 -
40,	Leskovic Marjeta: Potrebe po pomoči in negi na domu sta-
rejšim občanom v KS Stadion v Ljubljani.
Ljubljana, 1982, -49 str,
41,	Lukas Zlata: Analiza stopnje resocializacije odpuščenih
oskrbovancev Zavoda za duševno in živčno bolne Hratovec-
Trate za obdobje 1976-1982 v Domu upokojencev Danice
Vogrinec,
Maribor, 1983. -44 str,
42,	Malnar Elica: Življenjske razmere mater v podjetju Iskra
Commerce,
Ljubljana, 1976. -52 str,
43,	Mavric Zvezdana & Božidar Mavric: Življenjske razmere v
domu upokojencev Jožeta Primožiča - Miklavža v Idriji in
Spodnji Idriji ter organizacija in delovanje doma v le-
tih 1979, 1980 in 1981,
V Ljubljani, 1983. -71 str,
44,	Milek Polona & Vida Žerak: Socialno ekonomski položaj
delavcev z najnižjim OD v DO Saturnus,
Ljubljana, 1983. -44 str,
45,, Milojevič Zvonka: Socialno psihološki dejavniki pri na-
črtovanju družine,
Ljubljana, 1982, -59 str,
46,	Mohorko Darja: Analiza socialnih razmer vedenjsko in
osebnostno motenih otrok v VIZ Veržej,
Ljubljana, 1983. -53 str,
47,	Mrak Jožefa: Življenjski pogoji otrok, rojenih izven
zakonske zveze, (Primerjava z otroci, rojenimi v zakon-
ski zvezi),
Ljubljana, 1982, -56 str,
48,	Nahtigal Zdenka: Problematika alkoholizma v občini
Trebnje, Primerjava stanja v letih 1976 in 1982,
Trebnje, 1983. -64 str,
49,	Najžar Anica: Starejši oskrbovanci v Domu počitka
Lukavci in njihovo zadovoljstvo,
Ljutomer, 1983. -98 str,
50,	Oblak Ivana: Delovni invalidi v delovni organizaciji
Titovi zavodi Litostroj,
Ljubljana, 1983. -48 str,
51,	Osrajnik Berta: Eazvoj prostovoljnih dejavnosti v
osnovni šoli Vuzenica,
Vuzenica, 1981, -73 str.
- 130 -
52.	Pavlin Janja: Razvoj in socialno-ekonomske razmere otrok,
ki obiskujejo osnovno šolo Lenčke Marzelove v Slovenjem
Gradcu.
Slovenj Gradec, 1983. -62 str.
53.	Pegam Anton: Stiki staršev z otroki po razvezi zakonske
zveze,
Ljubljana, 1978. -47 str.
5A-. Pevec Ana: Analiza socialnih anamnez,
Ljubljana, 1983. str.
55.	Pire Gabrijela: Izvendemsko varstvo starejših občanov
nad 65 let starosti v krajevni skupnosti Dravije.
Ljubljana, 1981. -62 str.
56.	PodborŠek Sonja: Reševanje stanovanjske problematike
delavcev v Ljubljanski banki - Gospodarski banki,
Ljubljana, 1985. -32 str,
57.	Podgoršek Helena: Vzroki upadanja števila otrok v vzgoj-
novarstvenem zavodu Ptuj v krajevni skupnosti Cirkulane,
Ptuj, 1983.-55 str,
58.	Postržin Irena: Delovni invalidi v DO Rudnik rjavega
premoga Senovo,
Ljubljana, 1985, -89 str,
59.	Požar Stanka: Skupina kot okvir in sredstvo prevzgojnega
dela, (Opazovanje skupine mladoletnikov v prehodnem domu
Trubarjeva 27, Maribor, jeseni 1977).
Maribor, 1978. -45 str,
60.	Pučnik Majda: Socialne in ekonomske razmere otroštva v
19, stoletju.
Ljubljana, 1985. -43 str,
61.	Repotočnik Borislava: Problematika preživnin za mlado-
letne osebe v občini Ravne na Koroškem,
Ravne, 1983. -52 str,
62.	Robar-Viškovič Mladenka: Pravna i socijalna zaštita
osoba stavljenih pod starateljstvo u opčini Labin,
Koromačno, 1982,-61 str,
65, Ropret Mojca: Nekateri vidiki realizacije zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih s posebnim pou-
darkom na izvajanju spravnih poskusov,
Ljubljana, 1983, -56 str,
64, Rugelj Andreja: Raziskava o družinskih razmerah otrok
osnovne šole Zapadno dolenjskega odreda Mima - oddelka
s prilagojenim programom,
Ljubljana, 1982, -5I str.
- 261 -
65.	Eupnik Krištof: Bolniški stalež v "Predilnici Litija"
v letu 1982.
Litija, 1983. -4-1 str.
66.	Senčar Konrad: Varstvo invalidnih oseh v SCV tovarne
avtomobilov in motorjev Maribor.
Maribor, 1979. -^5 str.
67» Servatzy Marija & Erika Stropnik: Pogoji za študij ob
delu na VSSD študentov vpisanih 1979/80.
Maribor, 1983. -80 str.
68. Skerbiš Jožica: Življenjske razmere in učni uspe;^
učencev 7. a in 7.h razreda osnovne šole "Anica Cernej"
Makole v šolskem letu 1977/78.
Makole, 1978. -45 str.
69o Skok Nada: Vpliv bivalnega okolja na učni uspeh učenk
zdravstvene sole Juga Polak Maribor.
Maribor, 1983. -37 str.
70.	Slemnik Klara & Majda Sršen: Analiza kriterijev za
sprejem otrok v vzgojno-varstvene organi zacije.
Ljubljana, 1983'. -47 str.
71.	Solak Nebojša: Analiza dela socialnega delavca na
osnovni šoli.
Ljubljana, 1982. -63 str.
72.	Sukovič Milena: Pomen intenzivnega postpenalnega tret-
mana obsojenih oseb za uspešno vključitev v naravno
okolje.
Novo mesto, 1985. -128 str.
73.	Šauperl Dragica: Rejništvo v občini Lenart;
Ljubljana, 1982. -67 str.
74.	Šenica-Zupančič Alenka: Odnos delovne organizacije
"Novoles" do alkoholizma.
Ljubljana, 1982. -68 str.
75.	Škof-Lipej Alenka: Prostovoljno delo v KS Stanežiče -
Medno - Dvor.
Ljubljana, 1983. -45 str.
76.	Štrubelj Martina: Življenjski stil invalidov v delovnem
razmerju v delovno varstvenem zavodu Ponikve.
Ljubljana, 1983. -61 str.
77.	Šuen Lidija: Gibanje bolniškega staleža v delovni
organizaciji TVT Boris Kidrič - TOZ.D Toplovodni kotli.
Maribor, 1982. -81 str.
- 262 -
78.	Teraž Terezija: Vključevanje absolventov osnovne šole
"Ana Gale" v delo in izobraževanje.
Sevnica, 1983. -41 str.
79.	Toter Danica: Detekcija in habilitacija razvojno pri-
zadetih otrok v občini Maribor.
Maribor, 1983. -59 str.
80.	Trstenjak Martina & Marjan Žvanut: Analiza kadrovske
strukture negovalk in strežnic v domovih ostarelih v
SR Sloveniji,
Ljubljana, 1982, -46 str,
81,	Turk Leonida: Rejništvo v občini Žalec v letu 1982,
Ljubljana, 1983. -82 str,
82,	Ulaga Mojca: Življenjske razmere oseb, ki prejemajo
družbenodenamo pomoč v občini Hrastnik,
Hrastnik, 1979. -54 str,
83.	Ušeničnik Nataša: Dodelitev otrok ob razvezi zakonske
zveze in njen vpliv na nadaljnji otrokov razvoj.
Trbovlje, 1981. -55 str.
84,	Vecej Marjeta: Vpliv socialnoekonomskega statusa na
razvoj govora pri šolskih novincih,
Ljubljana, 1982, -63 str,
85,	Velikonja Roman: Prosti čas na osnovni šoli; ponudba
šole in želje otrok,
Ljubljana, 1982, -59 str,
86,	Vidmar Nada: Predzakonsko svetovanje v občini Ribnica,
Koblarji, 1983. -48 str,
87,	Vogrinčič Marijana: Rejništvo slušno prizadetih otrok
pri Centru za korekcijo sluha in govora v Mariboru,
Maribor, 1982, -51 str,
88,	Vorkapič Sonja: Povezanost in druženje stanovalcev,
Ljubljana, 1983. -53 str,
89.	Zanjkovič Jožica & Lidija Godec: Socialno stanje dru-
žine pri razvrščenih otrocih v občini Ljutomer in
Murska Sobota v letih 1977 - 1982,
Murska Sobota, 1983. -47 str.
90.	Zelko Milena: Priznanje očetovstva občinske skupnosti
socialnega skrbstva Murska Sobota v letu 1979-198o.
Murska Sobota, 1982, -43 str,
91.	Zorko Marija: Prvi začetki delovanja Rdečega križa na
Kranjskem,
Blanca, 1981, -45 str.
- 265 -
92. Zekš Ana: Vzroki absentizma v TOZD Turizem in gostinstvo
"Zvezda".
Ljubljana, 1985. -50 str.
95. Žvikart Anica: Življ§njske razmere starostnikov v domu
starejših občanov v Črnečah pri Dravogradu.
Slovenj Gradec, 1985. -75 str.
NAVODILO SODELAVCEM
Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke pošiljajo v dveh
izvodih na naslov Uredništvo Socialnega dela, Višja šola
za socialne delavce, Šaranovičeva 5, 6I000 Ljubljana.
Obseg načelnih člankov, teoretičnih razprav in poročil o
raziskavah naj ne presega 15 tipkanih strani. Obseg osta-
lih prispevkov, to je poročil, vesti, ocen, prikazov idr.
naj ne presega 5 tipkanih strani, če ni drugače dogovorje-
no. Načelnim člankom priložite povzetek do 15 vrstic.
Vsako besedilo naj bo napisano z dvojnim razmikom, to je
3o vrstic na stran, ker sicer ni mogoče besedila popravlja-
ti .
Opombe in navajanje virov: (1) V opombah podrobneje pojasnju-
jemo besedilo ter navajamo dodatne reference. Opombe potekajo
po zaporednih številkah, ki jih v besedilu pišemo za en razmik
nad besedo, na katero se nanašajo (npr. pomoč^). Vsebino opomb
navedemo na koncu besedila pred seznamom literature. (2) Vire
navajamo tako, da med besedilom navedemo v oklepajih ime avtor-
ja, letnico izida dela, iz katerega je vzeta navedba, in stran
(npr. (Fromm, 1963, 21). Na koncu besedila dodamo seznam upo-
rabljene litareture, urejen po abecedi priimkov in imen avtor-
jev.
Besedilu priložite na posebnem listu svoje osebne podatke isc.
ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov, ustanovo, kjer
ste zaposleni in funkcijo, natančen domači naslov z navedbo ob-
čine, številko žiro računa oz. izjavo, da ga nimate.
- 261+ -
POVZETKI ČLANKOV
D. Maver: Uživanje drog in narkomanija v Sloveniji;
. I	-
dosedanji razvoj in pogled v prihodnost, Socialno delo,let.
XXIII. 1981+, št. 3-4, str. 136
Dostopni podatki o dosedanjem razvoju uživanja drog in toksiko-
manij so sicer nepopolni, vendar kažejo, da je v Sloveniji uži-
vanje drog zlasti med mladimi od leta 1967 dalje postopno naraš-
čalo, kljub temu pa ni preseglo kritične meje. Gre predvsem za
uživanje mehkih drog, kot sta hašiš in marihuana, pri zasvojen-
cih pa prevladujejo analgetiki in politoksikomanije. Trenutni
gospodarski položaj in upad življenjskega standarda sta tudi
eden od razlogov, da se drage in nevarne droge (heroin, kokain)
niso v večjem obsegu pojavile na našem tržišču. Po drugi strani
pa glede na predvideni razvoj naše družbe od leta 2ooo ugotavlja-
mo nekatere dejavnike, ki ne dovoljujejo pretiranega optimizma.
Ljudje bodo vse bolj pod pritiski stresa, to pa ob pomanjkanju
drugačnih možnosti sprostitve lahko vodi v večje uživanje in
večjo odvisnost od drog.
M. Vojnovič, Hanžek, V. Zerovnik: Planiranje socialnega razvoja
v OZD, Socialno delo, let. XXIII. 1984, št. 3-4, str. 162
V	članku avtorji najprej na kratko podajo temeljna teoretična-
metodološka in družbenopolitična izhodišča, relevantna za pri-
stopanje k družbenemu planiranju. Bralca na kratko spoznajo tu-
di z obstoječimi modeli planiranja v sodobni družbi ter z osnov-
nimi karakteristikami modela samoupravnega družbenega planiranja.
Ob tem kritično ugotavljajo, da izdelava metodologije planiranja,
ki bi bila ustrezna podlaga za politično dogovarjanje in spora-
eumevanje, še zdaleč ni strokovno učinkovito rešena naloga.
V	poskusu razgraditve metodologije planiranja ter njene konkreti-
zacije za potrebe priprave plana v OZD, dajejo avtorji poseben
poudarek organizaciji planiranja kot dokaj širokemu in komplici-
ranemu urejanju razmerij med ljudmi, njihovimi nalogami, pravi-
cami in obveznostmi ter vsebinski konceptualizaciji "socialnega"
v kontekstu planiranja.
v. Miloševič: Možnosti za zagotavljanje ustreznih življenj-
skih pogojev v starosti. Socialno delo, let. XXIII, 1984,
št. 3-4, str. 192
V analizi avtorica najprej obravnava staranje prebivalstva in
družbene ukrepe za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogo-
jev v starosti, nato pa socialno varnost starejših v širšem
smislu in sicer: zagotavljanje ekstistence (pokojninsko in
invalidsko varstvo delavcev in kmetov ter družbene denarne
pomoči), stanovanjske razmere, zdravstveno varstvo, socialno
skrbstvo, izobraževanje ter kulturo, šport in rekreacijo. V
posebnem poglavju prikazuje stanje na področju domskega var-
stva v naši republiki. Posebno pozornost posveča vprašanju sa-
moupravnega položaja,starih ljudi ter vlogi krajevnih skupnos-
ti pri organizaciji različnih oblik dejavnosti za starejše.
Analiza opozarja na dejstvo, da je v sedanji situaciji ogrože-
na socialna varnost dobre polovice naših upokojencev, zato so
na tem področju nujni učinkoviti ukrepi, predvsem je potrebno
načrtno razvijati različne oblike pomoči in skrbi za starejše
občane.