Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
Na koncu je sledila obširna razprava o zelo različnih vprašanjih, povezanih z eksonimi. Med drugim je razprava tekla tudi o novem poimenovanju južnoafriške kraljevine, ki smo jo v slovenskem jeziku doslej imenovali Svazi (starejša oblika imena je bila Svaziland). Ob 50-ti obletnici samostojnost se je namreč svazijski kralj Msvati III. odločil državo preimenovati. Novo ime države v svazijščini je eSwatini. Različne države so se glede novega imena različno odzvale, nekatere standardiziranega in uveljavljenega imena v svojem jeziku niso spreminjale, druge pa. Vsekakor pa v večini evropskih jezikov zapis, ki izhaja iz svazijščine, predvsem zaradi rabe velike in male začetnice ni ustrezen. Slovenska Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije je gradivo o spremembi imena že obravnavala, dokončno odločitev pa bo predvidoma sprejela do konca leta.
Zadnji dan je bil namenjen strokovni ekskurziji v severovzhodni del Latvije (slika 2). Najprej smo obiskali območje koliščarske naselbine Araišu, sledil je ogled srednjeveškega mesta Cesis ter podeželskega fevdalnega posestva Ungurmuiža iz 18. stoletja z lepo ohranjenim baročnim dvorcem ter pripadajočimi objekti (Ungurmuižas kungu maja).
Matjaž Geršič
Peti sestanek za projekt MEDFEST
Toulouse, Francija, 11.-12.12.2018
V prvi polovici decembra je v Toulousu potekal peti sestanek projekta MEDFEST - Mediteranian Culinary heritage experiences: how to create sustainable tourist destinations (Sredozemska kulinarično dediščinska izkušnja: kako ustvariti trajnostno turistično destinacijo). Gostiteljica tokratnega sestanka je bila Inženirska šola PURPAN (Ecole d'Ingénieurs de PURPAN), ki v projektu sodeluje kot eden izmed sedmih partnerjev.
Slika 1: Udeleženci sestanka.
136
Geografski vestnik 90-2, 2018, 135-140
Književnost
149
Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
Sestanek je potekal dva dni. Prvi dan je bil namenjen predstavitvi poteka dela na projektu, predvsem v okviru delovnega paketa 1 (vodenje projekta, finance) ter delovnega paketa 2 (komunikacija) ter poročilom partnerjev o aktivnostih na posameznih pilotnih območjih. Partnerji smo se dogovorili tudi glede nekaterih prihajajočih aktivnosti, predvsem zaključne konference na Portugalskem ter izdelave zaključne publikacije. Sestanka se je udeležil tudi gospod Nicolas Garnier, predstavnik Skupnega sekretariata programa Interreg Mediteran.
Drugi dan je bil namenjen terenskemu ogledu dobrih praks v zaledju Toulousa. Najprej smo obiskali kmetijo v Mezervillu, katere glavna dejavnost je vzreja gosi in rac, ki jih prekomerno krmijo z namenom prireje zamaščenih jeter (fr. foie gras), ki veljajo za francosko kulinarično posebnost (slika 2). Tovrstna tehnika hranjenja, ki so jo prakticirali že v starem Egiptu, v sodobnosti pa je zaradi nehumanega ravnanja z živalmi marsikje prepovedana, je v Franciji zaščitena kot del kulturne in gastronomske dediščine. Druga kulinarična posebnost tega dela Francije je cassoulet, jed iz fižola v zrnju ter različnih vrst mesa, s katero so nas gostitelji pogostili za kosilo. Pot smo nadaljevali s sprehodom po mestu Castelnaudary, skozi katerega je speljan Canal du Midi, 240 km dolg vodni kanal, ki povezuje Atlantik s Sredozemskim morjem. Na koncu smo si ogledali še Carcassonne, mesto z impozantno srednjeveško utrdbo (slika 3), ki je od leta 1997 vpisano na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.
Matjaž Geršič
136