O zemljepisnem pouku. VIII. Zeinljepisni pouk pod lnilim nebom. Doslej so se privadili učenci zavedanju v šolski sobi in na prostem, a tudi že poznajo načrt šolske sobe. Iz šolske sobe pridemo v druge dele šolskega poslopja. Poslopja načrt pa hočemo izpustiti, ker provzroči u&encu razmerno prevelike težave nasproti koristi, katero bi utegnil imeti učenec od tega. Zategadelj je najbolje, da po zavedanji pride na vrsto kar ,,šolski okolis". Neprecenljive važnosti za pouk je, da otroci iz svojega opazovanja pod milim nebom zajemajo prve zemljepisne pojniove. Dokler in kjer koli mogoče, mora biti pouk nazoren in zategadelj naj pelje učitelj otroke na kak grič, kjer se labko pregleda okolica. Taki izleti so po naših pokrajinah malone povsod niogoči in sanio v slučajib, v katerih ne bi kazalo iz različnih vzrokov prirejati skupnih izletov, zadovoljuje naj se učitelj s tem, da opozarja otroke na to, da opazujejo sami okolico in nje znamenitosti. Pri pouku v šoli pa se mora učitelj razgovarjati z otroki o tem, kar so opazovali v obližji šole. — Ne da se tajiti, da imajo skupni izleti z učenci svoje težave, katere pa bode razuinen učitelj gotovo lahko preinagal. Malo teže nego v žoli bode vzdržaval disciplino ali količkaj izkušenemu učitelja to ne more delati preglavice. V nekaterib krajib iina tudi nerazumno ljudstvo svoje predsodke zoper take izlete. Ali vse te ovire se dajo in se morajo premagati, ako iina učitelj le resno voljo. Uvidel pa bode, koliki uspehi se dajo doseči z zemljepisnim poukom pod niilim nebom, kjer bode za ta pouk jedna ura več izdala, nego ves dan v šolski sobi. Ali treba tudi učitelju, da se natanko pripravi za take izlete in da si naredi določen načrt za to, kar hoče doseči z vsakokratnim izletom. Otroci naj natanko spoznavajo domači kraj in njega okolico in sicer iz svojega opazovanja. Pripravljajo naj se izleti s tem, da da učitelj po učencib opisati znamenite zgradbe, spomenike, ceste in drugo, kar opazujejo na poti od doma v šolo. Učencem naj se pove o znamenitostih doticnega okraja pa sanio toliko, kolikor je prikladno njih starosti in 14 razumnosti. Ljudska šola ima nalogo vzgajati misleče državljane in zategadelj ne smejo otroci razmišljeni hoditi mimo zgodovinsko znamenitih stvarij. Učitelj naj tudi vplete zgodovino in pravljice, da bode domoznanstvo tem zanimiveje za učence. Izleti naj se ne prirejajo zmeraj na tisti grič. Učitelj naj pelje ui-ence vsakikrat na kako drugo višavo, da spoznavajo domači kraj od vseh stranij in tako dobivajo njega pravo in jasno podobo. 1'ri takih izletih se bodo labko dali razvijati prvi zemljepisni pojmovi. Otroke najbolj zanima to, kar sami vidijo. Najprej niorajo videti stvai' in poteni šele se razvija zemljepisni pojein. Pri prvih izletih naj se vadijo učenci tudi v zavedanji; spoznavati morajo zemljopisno sraer posanieznib cest ter ležo važnejših poslopij in krajev šolskega okoliša. Učitelj naj uči otroke razumevati, kaj je kolovoz, cesta, ulice, vas, trg, mesto, rodbina, občina, občinsko svetoval tvo, župan i. t. d. Glede suhe zemlje se dajo obravnavati: soteska, dolina, ravnina, grič, gora, podnožje in vrb, reber, strmina, givben, gorovje, pogorje, prelaz, gorski sklo;i. absolutna in relativna višina i. dr. Pri vodovji: izvir, slap, hudournik, potok, reka, veletok, ustje, ribnjak, jezero, brv, most, polotok, otok i. dr. Tudi opazujenio pod niilim nebom nebo, različne nebesne prikazni, oblake, različno podnebje na južni in severni strani gora, solnčni stan i. dr. Vsi našteti zemljepisni pojmovi se ne dajo povsod razvijati in tudi ne v naravni sistematični zvezi. Stvari pa, katerih ne podaja dotieni kraj, treba bode spozuavati po pri- merjanji. samo da se mora učitelj dižati v gotovih mejah in da ne zahteva od učencev stvarij, katerih ne morejo razumeti. Ker pa kažejo posamezni okraji veliko razliko v zemljepisnem oziru, zadene učitelja važna naloga, da spozna ugodnosti svojega položaja in to dobro uporabi. Drugače bode poučevati, ako je šola sredi ravnine; drugače, ako je šola sredi gričevja ali sredogorja in zopet druge zemljepisne pojmove bodemo razvijali v šolab na niorski obali. V pomorskih krajib se razlože učencem najprvo glavni pojmovi o moiji in v šolah blizu morske obali se bodo razvijali sprva drugi zemljepisni pojmovi, a kazati jim je tudi morje s kake višine. V krajih, od morske obali oddaljenih, razvijali bodemo zendjepisne pojmove o stvareb, katere se razprostirajn pred nami; o morji pa se pove samo naj- važnejše in to šele pozneje, ko otroci že poznajo suho zemljo  Po vsakem izletu naj se razgovarja učitelj v šoli z učenci o tem, kar so zad- njič opazovali. Pri slednjem izletu naj se poprej prejšnje ponavlja in tako na podlagi že znanih stvarij dela dalje. Vsekako pa naj učitelj po vsakem izletu nariše na šolski deski obris nialega koščeka zendje, katerega so opazovali otroci z učiteljem; kazati jim je, kako se da vsaka reč tudi z  risanjem predočiti. Vsaka šola mora iineti  svojega kraja ali šolskegaokoliša n a č r t,  katerega naj nariše učitelj, dobro pozuajoč krajne razmere in posebnosti. Tako bodo spoznavali učenci topografične posebnosti domačega kraja in z a č e 1 i r a z u iu e v a t i zeinlj ev id. l*rof. Fr. Orožen — Ljubljaim.