Listek. Vstajenja dan. Spisala Lncija Čagranova. »Pomlad je tu, čas novib sanj in nad!« Tako me je pozdravil zlati solnčni žarek, ki se je uprl v okno in pokukal v sobo; poljubil in pobožal duhteče vijolice na mizi in kakor sladak sen Svignil po njih nežnih, modrih cvetib. Veselja so zatrepatale vijolice, saj so že dolgo hrepenele po zlatem solnčecu, zaduhtele so omamljivo, in njih mehki vonj se je razfliril po sobi. Ali nemirnež ni ostal dolgo pri njih; preskočil je s cvetlic na mizo, od mize na čmilnik in od črnilnika na knjigo, katero sem baS z velikim zanimanjem čitala. 0, ti porednež! Pa kaj bom nevoljna nad niim, nad samo jednim žarkom. Samo jeden žarek? — Ne! s tem Se nisem zadovoljna. In odprla sem na Siroko okno, odgrnila preproge in solnčni žarki so se vsali po sobi in potopili vse predmete v svojo svetlobo liki morja. A nisem se dolgo veselila blestečih se iarkov: solnčna kroglja se je pomikala vedno nižje in ni bilo dolgo, ko je zatonila za goro. 0, kako je sedaj pusto in prazno! A jutri ob tem fasu zopet obiSče mojo sobico. pozno sicer, a takrat jo objema z nepremagljivo svetlobo, kakor bi jo hotelo potolažiti, da je ni obiskalo celi dan, do sedaj  Solnčece drago! Vsakega posebej pobožaS, tu pogladiS veselo, tam resno lice; temu poblažiš gube na čelu, onemu privabiš smehIjaj na ustnice! Solnčece liubo! Ste-li kedaj mislili na onega, ki le redko občuduje svetlobo solnčnih žarkev, ki ga skoro motijo, saj je v življenju vžival več teme nego luči, ki je bil rojen za temo ? — Kaj ne, to se vam pač čudno zdi! In vendar je tako, dragi bralec. Kdo Se ni videl jednega izmed onih trpinov, ki delajo dan na dan v globokih, nevarnih in mokrih rndokopih; lice jim je brez barve, mračen pogled in oprezna jednakomerna hoja, tu pa tam globok vzdih, nas spominja na one, katerim je nemila usoda odločila, da prebijejo svoje življenje v podzemeljskih prostorih. In življenje jednega izmed teh trpinov, kateremu usoda ni bila nič bolj naklonjena kakor njegovim tovarišem, dasiravno bi zaslužil boljSo bodočnost, vam hočem tukaj narisati. Njegov oče, ded in praded, vsi so bili prav taki trpini-rudarji. In najmlaišema potomcu, imenoval se je Ivan, so odločile že rojenice ob rojstvu isto asodo. A on je v mladosti sanjal o drugačnem življenju, bil je vedno naipndnejši nčenec in na skrivnem je gojil nade, da ne bo trpel kakor njegovi predniki, da bo «gospod« in tako pomagal svojcem. Pa to je bila le domišljija, ki se mu je od daleč prijazno nasmehovala, se vedno bolj izgubljala in slednjič izginila v gosti megli. DokončavSi Solo, ga niso vprašali svojci po njegovih željah, saj bi mu jih tudi ne mogli izpolniti, in zgodilo se mu je kakor poje pesnik Moj up je šel po vodi . . . Naravno se jim je zdelo, da bo Ivan rudar, kakor je bil njegov oče, ded, praded. Ni ugovarjal; le ustnice je stisnil, a drugi dan je bil že ud mnogobrojne družbe, katere znamenje je rovnica in jamSarica. PrišedSi od dela, ni se razveseljeval s svojimi tovariši, ki ga niso razumeli; njegova jedina zabava so bile knjige, za katere je izdal vsak prihranjen novčič. Saj je izvedel iz njih, kako se godi onim, ki so srečni in zadovoljni, ki niso navezani na borni, trdi kruhek kakor on; sanjal je o onih, katerim ni usoda delila kakor njemu tankih koSčekoT kruha, temveč ga 3e sladila z medom. Ptički so zavrSali nad njim in odleteli. Milo se ma je storilo pri srcu, dve gorki, »vetli solzi sta se potočili po bledem obrazu trpinovem in nehote je milo vzdihnil: ,Oh, da ni mi perje danol Rad, o rad bi spremljal te; Pa v ledovje zakovano Moje revno je srce." Blagroval je urne ptice, blagroval je sre6ne Ijudi ter jim voš6il sre6o, le kadar je drdrala mimo njega kočija z veseljaki, tedaj se je zgrozil nad onimi, ki ne sejejo, pa6 pa žanjejo — žanjejo njegov trud. Dan je tekel za dnevom, mesec za mesecem, leto za letom. Sam ni vedel, kedaj je ta 6as prešel, saj dan je bil prav tak kakor prejSnii, novo leto enako staremu. In danes na veliko soboto se je oziral Ivan na dolgo dobo skoro petnajst let, odkar je zamenjal pero z rovnico, knjigo z jamšarico. Kako živo se spominja prvih velikono6nih dnij, katere je preživel pod zemljo. S telesom je bil tu, a njegov duh \e bil v Iu6i, sliSal je žalni »miserere« v cerkvi, 6ul veselo »alelujo«, videl v duhu množico, ki se je klanjala Križanemu. Mislil je na pomlad, — na solnce — na Ijubo, zlato solnce. A te misli so ga vznemirjale par let, potem je skoro pozabil na to, kaj se godi nad njim. Delal }e neumorno kakor stroj, a duSa ni bila pri delu, živela je v posebnem svetu. In privadil se je tako temi, da ni pogreSal solnca, saj ga je imel t fantaziji, ni pogreSal gorkote, imel jo je t srcu. A glej 6uda! danes po tolikih letih se mu obnavljajo tisti spomini kakor takrat v mladostni dobi, ko je preživel prvi veliki teden pod zemljo. A današnji spomini so živeji, mo6nejši kakor takrat; oživijo ga tako, da pozabi na svoje bajno solnce in zaželi si pravega, zaželi zopet videti spomlad — vstajenje. Le še par ur in vrže rovnico in potem ven! — ven! iz zaduhlega rudnika v krasen svet. A 6uj! — Od dale6 votlo bobnenje! — zamolkli grom — zemlja se stresa! So-li prisli duhovi, ki ho6ejo varovati zaklade v zemlji in se sedaj maščujejo nad drznim človekom? Strop se maie, — podstave se zibljejo, a Ivan obstoji od strahu kakor k zemlji pribit. Je-li to konec ? — Ne, ne! Le jedenkrat naj §e vidi naravo, le jedenkrat naj živi kot drugi, naj ne bo v življenju in smrti pokopan! Kakor blisek se mu drve misli za mislijo, ko hiti proti izhodu. Za njim pa Sumi kakor bi padali hrasti in pokale skale. Otet je 1 — Za njim smrt, — pred njim življenje! — Če bi se bil obotavljal še par trenutkov!? —  Ze sama misel ga stresa in navdaja z grozo. Je-li 6uda, da sklene po dolgih letih si izbrati drug košček kruha, bodisi že tako majhen in trd, da ga bo le Tžiral t Iu6i! ? Množice se pomikajo proti cerkvi. Ivan se pridruži molilcem, da počasti Stvarnika, da ga zahvali za — svoje vstajenje. Po milem, pomladanskem zraku zadoni ubran akord zvonov, oznanjujo6 vstajenje, vabe6 vsako stvar k veselju. Le doni, zvon, le doni! Spominjaj nas vesoljne ljubezni, da pride tudi za nas veseli dan vstajenja, dan vstajenja milerau narodit slovenskemu! Velikodušnost in poštenje. Iz medjimurskega prevel I. Zl. L. Neka zelo siromašna žena, katere edino veselje je bila njena dobra in krepostna h6i, je šla nekega dne s svojo heerjo k dobro znauemu kardinalu Farnese, kateri je pozneje postal papež z imenom Pavel III. (1534—1549). Dovoljen jima je bil pristop h kardinalu. Revna mati je žalostno pripovedovala svojo britko osodo, in je rekla, da ju ho6e gospodar tiste hiSe, v kateri stanujeta, nagnati izpod strehe, ker mu nima s 6im plačati stanarine. Dasi je gospodar silno bogat, vendar no6e čakati uboge rdove za pet cekinov. Zato je prisla k dobremu kardinalu prosit pomo6i. IzkuSeni kardinal je spoznal iz odkritega obraza in priprostega pripoTedoTanja, da st« ti ženski zabredle v nesreCo in uboštvo le radi tega, ker ste bolj čislale čednost kakor nečimurno bogastvo. Visoki gospod napiše listič ter poSlje ženski k svojemu blagajniku. Ta prečita list in jiraa takoj izplača 50 cekinov. «Gospod — pravi mati — za toliko nisva prosile njih eminence; gospod kardinal se je gotovo zmotil, ko je napisal ta list.» Blagajnik gre z njima nazaj h kardinalu. Kardinal vzame listič v roko, ga prečita in reče: «Res, žena ima prav. Zmotil sem se; to dokazuje nieno obnaSanje.» In sedaj napiše list za 500 cekinov ter prosi ženo, naj dobrovoljno sprejme ta dar in ga porabi poSteno. Smešničar. Resnica in laž. Dva mladeniča sta dotekla neko gospo. PogledavSi jo pravi jeden svojemu tovariSu: »Take lepote Se nisem ridel.« Gospa se obrne in reče: »Iz hvaležnosti bi prav rada isto Vam rekla, da ste lepi (bil }e namreč grd).< A mladenič ji zasoli: »Kaj ne morete tako Iagati kakor jaz?«