Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. / Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. itev. 27 Maribor, sobota, dne 3. aprila 1937 Leto XII Pozdravljen, Beneš! Za svobodo In last naiega Časopisja III. S častno izjemo nekaterih revij in priložnostnih periodičnih publikacij je naše socialistično časopisje edino svetlo poglavje v slovenskem časnikarstvu, od začetka pa do danes. To priznavajo tudi drugi. Tako piše Izidor Cankar v uvodu k 11. zvezku zbranih spisov Ivana Cankarja o predvojnem slovenskem socialističnem časopisju: »V svojih listih je kazala socialistična stranka neko superiornost nad »meščanskim časnikarstvom«. Naše socialistično časopisje je bilo edino dosledno od vseh začetkov pa do danes, od »Delavskega lista«, ki je začel izhajati 1890. 1. v Trstu, preko »Delavca«, »Rdečega prapor-ja«, »Zarje«, »Napreja« do današnje »Del. Politike«. Naše časopisje ni bilo nikdar odvisno od denarnežev, se ni nikdar dobrikalo nobenemu režimu, ni nikdar lovilo naročnikov s kriminalno kroniko in zavarovalnino, vedno je 'bilo glasilo socialistov, bodisi stranke, bodisi strokovnih organizacij, bodisi somišljenikov, če kak režim ni dopuščal politične organizacije, dosledno je vzgajalo ljudstvo s stališča socialističnega spoznanja in človeške etike, dosledno zastopa- lo samo interese delovnih množic in se prav tako dosledno opredeljevalo napram vsemu političnemu dogajanju s stališča demokracije in socializma. In ker se danes rado govori o slovenstvu (saj hočejo s tem geslom napraviti karijero celo ljudje, ki so bili še nedavno integralni Živkovi-čevci in jugo-fašisti), ugotovimo mimogrede tudi to, da je socialistično časopisje tudi edino pravo slovensko časopisje, glasnik našega delov-nega ljudstva. Kajti meščansko časopisje je bilo in je slovensko samo v toliko, kolikor rabi slovenski jezik. Ni Pa nikdar vzgajalo slovenskega ljudstva, temveč je po večini prav zavestno skrbelo, da napravi iz njega ponižen, klečeplazen, politično-ne-sposoben narod. Pred vOjno so mu povzdigovali v nebesa Franca Jožefa I. in presvitlo habsburško dinastijo. Danes se laž-njivo opravičujejo, da so to morali. Toda povejte samo en primer, da bi se naše socialistično časopisje poklonilo Habsburžanom! Tudi mi bi »morali« — pa nismo hoteli! Sicer smo se tudi v povojni dobi mogli neštetokrat prepričati o tej »morali« Kopitarjeve in Knafljeve ulice. Odprite »Slovenca«, »Jutro« in »Narod« iz dobe, ko je zavladal Živkovič — gospodje so ga seveda spet »morali« slikati kot samega odrešenika, ki je prišel med nas. Primerjajte v duhu vse to meščansko časopisje z našim skozi vso dobo, posebno pa od leta 1929. do zadnjih dni, pa boste videli, da smo edini mi držali kvišku zastavo ljudske svobode, demokracije, pravičnosti in poštenosti. Samo eno napako ima naša »Delavska Politika« — da je premajhna, da izhaja samo dvakrat na teden in radi tega ne more biti tako urejena, rre more prinašati vsega tistega gradiva, ki bi ga želeli mi sami in naši naročniki. List je razširjen po vseh krajih, o tem najbolje pričajo dopisi, ki redno napolnijo tretjino lista. Tako lahko rečemo, da dobršen del »Del. Politike« pišejo delavci sami. Vendar je še premalo naročnikov, njihovo število se mora še dvigniti, Prezident čeloslovaške republike Edvard Beneš pride v nedeljo na obisk v Jugoslavijo. V mnogih dnevnih listih bomo te dni brali več ali manj odkritosrčne tirade o slovanskem bratstvu in o zvestobi za sve-stobo. Socialistično delavstvo se tem slavospevom ne pridružuje. Samo hipen pogled na politično razmerje med. slovanskimi državami na severu in na jugu dokazuje, da je slovanska vzajemnost danes bolj kakor kdaj prej, utopija. Tudi »zvestoba za zvestobo«, obljuba, ki so jo svečano izrekli poleti 1918 i Jugoslovani i Čehi i Poljaki, je v današnjih dneh postavljena na težko preizkušnjo. Vendar pa tudi socialistično delavstvo radostno, odkritosrčno in spoštljivo pozdravlja prezidenta Be-neša ob prihodu med nas. Pozdravljamo Beneša kot osebo in kot inkarnacijo (vtelešenje) idealov malega, svobodoljubnega demokratičnega naroda. Beneš strankarsko-politično ni naš človek. Ima pa razumevanje in zna ceniti pomen socialne demokracije za zdrav družabni razvoj. Zgodovinske so zasluge, ki si jih je pridobil Beneš ob strani svojega mojstra in učitelja Masaryka za ustanovitev in ureditev čehoslovaške demokratične ljudovlade. Oba sta bila po svojem poklicu profesorja, oba filozofa in zdi se, kakor da se je v Čehoslovaški izpolnil Platonov ideal, naj v državi vladajo filozofi. Neizmerne so bile težkoče, ki so jih morali Čehi in Slovaki premagati pri ustvarjanju svoje države. Zunanji in diplomatski svet Čehov in Slovakov sploh ni poznal in jih ni priznaval. Masaryk in Beneš pa sta do- pa bomo začeli za isto naročnino izdajati »Del. Politiko« trikrat tedensko in tedaj nam bo tudi mogoče, da bomo vsebinsko zboljšali list v zadovoljstvo vseh somišljenikov. To število se lahko dvigne, samo da vsi zavedni ljudje izvajajo konsekvence, da se odpovedo tisku, ki vsak dan žali in obrekuje čast in interese našega ljudstva, in da ne nasedajo raznim listom, ki se od časa do časa pojavljajo in si nadevajo krinko z vabljivimi ljudskimi in slovenskimi naslovi, za katerimi se pa skrivajo dvomljivi žonglerji. »Delavska Politika« je edini resni slovenski svobodoljubni socialistični dvotednik, ki je glasilo ne samo industrijskega proletariata, temveč vseh naših delovnih slojev in ki kliče ’ segla, da so jim države velike antante in Amerika že med vojno priznale pravico do lastne državnosti. Čehi so bili od bitke na Beli gori podvrženi habsburški hiši. Do vojne so kot spomin na svojo državno neodvisnost gojili svoje češko državno pravo. Masaryk, Beneš in sodelavci pa so ob ustanovitvi republike vrgli državno pravo med staro ropotijo in so postavili svojo državo na temelje enakosti in svobode. Zemljepisni položaj je zahteval, da so bila čehoslovaški državi priključena precejšnja strnjena ozemlja z gospodarsko močnim in narodno zavednim nemškim prebivalstvom. Z vztrajnim in strpljivim delom pa se je Čehom posrečilo, da vidijo danes najboljši sloji nemškega prebivalstva, zlasti tudi delavstvo nemške narodnosti, v čehoslovaški republiki svojo državo, zatočišče svoje svobode in jamstvo za svoj gospodarski in kulturni razvoj. V notranji politiki ni Čehoslova-ška nikdar krenila z ravne poti demokracije. Političnim strankam, ki so predpogoj za zdravo funkcioniranje demokratičnega političnega življenja, je puščala svoboden razvoj. | Komunistični stranki je bilo ves čas dopuščeno javno delovanje. Vendar Čehoslovaška prav nič ne trepeta pred boljševizacijo. Fašistične poskuse pustolovca Gajde je kaj kmalu likvidirala. Takorekoč iz nič je ustvarila svojo vojsko, ki ima braniti njeno svobodo in neodvisnost, uspešno je uredila valuto, vzgledno je rešila agrarno reformo in ustanovila je velike socialne ustanove. Krmarji drugih novih držav bi se od Čehoslovaške lahko mnogo učili. k prebujenju in vstajenju vse, ki so za svobodo, enakost in bratstvo. Zato kličemo na plan ne samo delavstvo, temveč tudi naše razumništvo in njegov naraščaj! Odločite se, kakor je zapisal Ivan Cankar, ko je stopil v stranko: »Tisto klaverno in pusto cincanje »mladih« je tako smešno, da bo naposled spravilo vse naše svobodomiselne elemente v slab kredit. Naj vendar jasno povedo, kaj so in kam jih srce vleče; v zatišju jamrati je otročje; v resnični narod je treba stopiti, ne bati se boja; zato sem sklenil, da jim dam vzgled in nauk. Na zmago danes seveda ni misliti, pač pa je delati treba. Sedanjost ni nič, bodočnost vse!« Danes stoji Čehoslovaška na izpostavljenem mestu kakor otok svobode in demokracije sredi razburkanega morja fašističnih in avto-kratičnih režimov. To imamo pred vsem pred očmi v tem času, ko prihaja njen prezident v našo deželo. Veseli nas, da je Jugoslavija zvezana s Čehoslovaško z ozko zavezniško pogodbo. Vladi g. Stojadinoviča se je pred kratkim posrečilo, da je sklenila z vlado g. Kjuseivanova pogodbo o večnem prijateljstvu z Bulgarijo. V zadnjih dneh smo dobili tudi pismeni pakt z našo zapadno sosedo. Vse pogodbe so dobre samo, če resnično pospešujejo mir med narodi. So pa zavezništva, ki so sklenjena, parafirana in ratificirana v srcu ljudstva. Važno je, kaj o razmerju do drugih držav sodi preprost in povprečen človek, ki ima tudi v demokratičnih državah skoro samo ob svobodnih in tajnih volitvah priliko, da tudi efektivno (dejansko) izreče svoje mnenje. Bodi na tem mestu omenjeno, da niso ugledu Čehoslovaške koristi tisti »tudi« čehoslovaški državljani, ki so prišli k nam kakor v kolonijo, da jo izkoriščajo in ne izpolnjujejo naših socialno-zaščitnih zakonov. Gotovo pa je, da si povprečni naš človek niti Francozov niti Čehov ne more predstavljati v vlogi sovražnikov. Tudi ne bi brezbrižno gledal, če bi usoda u-darila na narode, v katerih vidi svoje izkazane prijatelje. Zvestoba za zvestobo! Socialistično delavstvo in delovno ljudstvo Jugoslavije pozdravlja prezidenta Beneša! | Na Poljskem zapirajo socialiste na tekočem traku Med prazniki so aretacije desničarskih in levičarskih opozicional-cev prenehale. Po praznikih se nadaljujejo. V Samboru so zaprli tajnika socialistične stranke in nekatere člane društva socialistične ljudske visoke šole. Gospodarski pakt treh demokracij Norman Davis v Londonu Ameriške Zedinjene države so poslale v London Normana Davisa na sladkorno konferenco. Glavni namen njegovega potovanja v Evropo pa je, da pripravlja gospodarski pakt treh velikih demokracij, to je, Zedinjenih držav, Anglije in Francije. Amerika smatra, da je sedanji politični in očividno tudi gospodarski položaj dovolj ugoden, da se ure-de gospodarski odnošaji treh držav na širši podlagi. I- Velika rudarska ne-sreCa v južni Afriki 35 rudarjev mrtvih V rudniku pri Durbanu v južni Afriki je dvigalo skočilo s tečajev ter se zrušilo 300 metrov globoko. Ubilo in zadušilo se je v blatu ob tej nesreči 35 rudarjev, med njimi dva Evropejca. Za demokratični blok Pred konferenco srbske demokracije. Dne 15. aprila se sestanejo v Beogradu šefi beograjske združene opozicije, kjer bodo sodelovali Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Miša , Trifunovič. Tega sestanka se udeleži j tudi šef radikalskega glavnega od-! bora Aca Stanojevič. Konferenca ima namen razpravljati o ustanovitvi bloka demokracije. Nujnosti združenja demokratičnih sil v državi danes pač nihče ne more ugovarjati, kdor želi, da se v državi zopet prične javno življenje, ki ščiti pojme in združuje zdrave duhovne sile naroda. Demokracija pa je zahteva vseh državljanov. Zato je sodelovanje demokracije cele države predpogoj za povoljno borbo in povoljni uspeh. Nov župan v Zagrebu. V Zagrebu imajo novega župana dr. Teodorja Peičiča. Občinske /- Mednarodna parlamentarna unija —< zaseda v Rimu, tiu»š v ^W\ Republikanske čete v ofenzivi Odkar je doživela ofenziva tujih fašistov med rekama Henares in Ta-juna v smeri proti Guadalajari severno od Madrida katastrofalen zlom, izgleda, kakor da se Je vojna sreča mahoma preokrenila. Med tem, ko so se republikanske čete doslej samo branile in zoperstavljale vojaško nadmočnemu sovražniku, prehajajo sedaj same v ofenzivo in potiskajo naciste kar na štirih frontah. Napredovanje vladinih čet med rekama Henares in Tajuna še vedno ni ustavljeno, ampak se razvija že preko pozicij, iz katerih so nacisti pred tedni začeli ofenzivo proti Guadalajari. Razvoj dogodkov na tem delu fronte dokazuje, da so tuji fašisti bili res pošteno tepeni in da poročila o paničnem begu sovražnika, ki jih je objavila valencijska vlada, nikakor niso bila izmišljena. Na zapadnih pobočjih pogorja Guadarrame zaznamujejo vladine čete nove uspehe pri svojem prodiranju po dolini San Rafael v smeri proti Avili, skozi katero vodi važna cesta, ki veže nacistično fronto pred Madridom z zaledjem. Silni boji so se odigrali zadnjih 14 dni oz, tri tedne v pokrajini Sier-ra Miorena, kjer se nahajajo v Al-madenu največji rudniki živega srebra na svetu, v Pozoblanci pa veliki premogovniki. Pokrajina Sierra Morena se razprostira severno od Cordobe. Nacisti so tu pričeli napad od zapada proti Pozoblanki. Približali so se mestu z vseh strani na par kilometrov, ko je začela republikan- na štirih ska protiofenziva. Protinapad vladinih čet je razbil obkoljevalni poskus nacistov in jih pognal 20 km daleč proti zapadu čez kraja Alkarasehos in Villanueva. Nacisti se nahajajo sedaj še na višinah južno od Pozoblan-ke. Njihovi oporišči sta Villaharta in Oveho z železniško progo, ki ju spaja s Cordobo, v ozadju. Nacistični radio-zmagovalec general Quiepo de Liano je sprva zanikal poraz v Sier-ri Moreni, enako kot pri Guadalajari. Ko je pozneje priznal poraz pri Guadalajari, je dodal, da pridejo sedaj zopet nacisti na vrsto, da se osvetijo rdečim,. Glede Pozoblanke pa pravi, da je vsled topovskega ognja vsa porušena in da je zato ni kazalo več braniti. Nadaljnji uspeh je napredovanje vladinih čet proti mestecu Mjontril v smeri proti Malagi v južni Španiji. Zelo živahno je postalo sedaj tudi na severnem bojišču, ob Biskajskem zalivu, kjer nastopajo Baski. Njihovi napadi se razvijajo v dveh smereh: iz St. Andreja proti San Sebastijanu, kjer so na 3 km široki fronti prodrli 5 km proti vzhodu in proti pokrajini Burgos (kjer se v istoimenskem mestu nahaja sedež vlade generala Franca). Sunek iz severa v pokrajino Burgos je prinesel napadalcem precejšen'uspeh, napredovali se v široki fronti od 3 do 5 km globoko in stoje s severa okoli 95 km oddaljeni od Burgosa. Franco poskuša svojo srečo na severu Pri Guipuzcozi so napadli nacisti Baske, njihov cilj je mesto Calunja, pa so bili odbiti. Guipuzcoza leži za-padno od San Sebastijana. Uspehe republikanskih čet je treba pripisati predvsem uspešni reorganizaciji vojske in vzpostavitvi enotnega poveljstva. Poleg navdušenja za stvar, za katero se bojujejo, igra seveda tudi izvežbanost čet in njihova oprema z najmodernejšim orožjem veliko vlogo. Neuspehi generala Franca so posledica izčrpanja sil, s katerimi je 18. julija 1936 začel upor. Izkazalo se je tudi, da je od fašističnih držav dobavljeno orožje slabše vrste, kot republikansko. Razen tega je armadno vodstvo nacistov s Francom na čelu docela nesposobno. Kriza katalonske vlade V katalonski vladi (Španija) imajo vladno krizo, v kateri gre za to, ali poseže Katalonija energično v državljansko vojno ali ne. Katalonija čuva svoje meje ob aragonski fronti, zaradi spora med komunisti in anarhisti, ki se očividno omiljuje v prid valencijske vlade, pa se je sestava oziroma izpopolnitev vlade zavlekla. Očividno pride do koalicijske vlade republikanskih strank. Doma ur Kaj bi rekel dr. Janez Evangelist Krek? Mariborska policija je omejila shod stavbincev in dopustila na zborovanje samo člane z legitimacijami. Ker je pa v torek večer lilo, člani pa žive raztreseni v bližnji in dalnji okolici mesta, udeležba ni bila kdo ve kako velika. »Slovenec« (št. 74) se te omejitve zborovalne svobode silno veseli in jo imenuje »pameten ukrep oblasti, ki je preprečila brezvestno hujskanje. Kot govornike smo namreč pogrešali poklicne »delavske voditelje«, ki so dosedaj na vseh takih zborovanjih imeli glavno besedo ter so delavstvo hujskali k prenagljenim korakom, zaradi česar so delavci dostikrat trpeli.« V tem jargonti piše glasilo »katoliške demokracije«. Kaj le bi rekel na vse to ustanovitelj krščanskih strokovnih organizacij dr. .Janez Evangelist Krek? Brez dvoma bi mu »Slovenec« zalučil v obraz: »Hej, Vi, gospod katoliški duhovnik, kaj pa imate Vi opravka med delavci in s kakšno pravico ustanavljate delavske organizacije?« — Neprijetnosti bi utegnil imeti tudi sam gospod škof dr. Rožman, ki je menda že tudi imel priliko spregovoriti na zborovanjih krščanskega delavstva in z njim tudi nekateri gospodje doktorji, ki so ob priliki evharističnih kongresov nastopali kot govorniki (in upamio, da še bodo) na delavskih zborovanjih, da ne omenimo litijskega župana g. Le-bingerja, ki govori »zelenim« tekstilcem. — To je pa seve nekaj drugega! Go.sp„U.i --------- - .• . Ta-ta! Kdo se ne spominja, kakšen boj so vodili trgovci v vsej državi proti osnovanju veleblagovnice »Ta-ta« v Beogradu. Gotovo časopisje je napovedovalo, da »Ta-ta« ne bo smela poslovati. Pa je kljub temu poslovala. Na ponovno zahtevo trgovcev je ministrstvo odvzelo »Ta-ti« koncesijo. Veleblagovnica pa se je pritožila na državni svet, ki je odločil, da po obstoječih zakonih »Ta-ti« ni mogoče prepovedati poslovanja. Pač pa bi bilo mogoče to vprašanje hitro in temeljito rešiti z enim samim amandmanom v finančnem zakonu za 1. 1937-38, pa se je »Slovenec , ki se sedaj boji, da bi »Ta-ta« začela poslovati tudi v Ljubljani, prepozno spomnil na to. Takse od 1. aprila. Dne 1. aprila je pričelo novo proračunsko leto. Od tega dne dalje stopajo v veljavo nove takse, ki so bile sklenjene z novim proračunom. Kolkovina za vse vloge na državne oblasti znaša Din 10 (doslej Din. 5), za priloge Din 4 (doslej Din 2), za pritožbe proti re-šenju upravnih oblasti Din 30 (doslej Din 20); za del. pogodbe Din 20, za vse vrste polnomočij Din 20 (doslej Din 10), za dogovore o preživnini 1 odst. od vrednosti; za radio-prire-ditve Din 1 na dan; znižana pa je šolnina. Japonski parlament razpuščen. Japonska vlada je razpustila parla- Smuiarska tragedija pod Stor2ftem ki je zahtevala devet človeških življenj, je brez dvoma ena najstrašnejših v razmeroma jako mladi zgodovini smučarskega športa pri nas. Doslej so odkopali šest trupel izpod ogromnih skladov snega, ki ga je v žlebu, v katerem so prečkali smučarji, nasulo 5 do 6 metrov visoko in 40 m do 50 m na široko. Plaz razkopava okrog 100 ljudi, med njimi 50 vojakov planinskega polka iz Škofje Loke. Razkopavanje se vrši na ta način, da »režejo« plaz od spodaj navzgor z en meter širokimi jarki, ki so po 4 m oddaljeni drug od dru-^e?a.’ na .to Pa pretipajo plasti s 4 m dolgimi jeklenimi drogovi. Ti drogovi imajo na koncu zareze, čim zadene drog ob trd predmet, ga iskalec zavrti in potem izvleče. V zarezi navadno ostane del predmeta, ob katerega je drog zadel. Odkopavanje pa je radi slabega vremena, dežja m snega, pri čemer grozi vedno nevarnost novih plazov, otežko-čeno in mogoče ne bodo v stanju izkopati vseh trupel pred poletjem. Smrtna nesreča pod Rinko Pod Rinko v Logarjevi dolini je plaz potegnil s seboj ženo graškega profesorja Hermino Brix. Ko so jo naslednji dan odkopali, je bila seveda že mrtva. Zlasti katastrofa pod Storžičem bodi opomin smučarjem, da naj v marcu, ko zapihajo južni vetrovi, ne hodijo več v planine na smučanje, vsaj ne v kraje, kjer je nevarnost plazov, t. j. pod stenami in strminami. Nikakor pa ne gre v tem času prirejati^ smuških tekem. Ako pa že kdo prečka tako mesto, naj bi si privezal več metrov dolgo rdečo vrvico okoli pasu, ki omogoča, ako ga sneg pokoplje, da ga reševalci prej najdejo in rešijo mogoče še živega iz objema snežnih mas. murnu n ment, lcer se je postavil po robu vojaški politiki sedanjega režima. Japonski narod namreč misli, da je doprinesel že dovolj žrtev za militaristične profesijoniste in da je sedaj čas, da da država svoja sredstva tudi še za kakšne druge, koristnejše poklice na razpolago. Otroikivozlikl v najmodernejši izdelavi „Wanderer“ pokromana kolesa motorna kolesa — Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih Franc Lepoša. a. z o. z. Maribor, Aleksandrova c. 39 A. M. de Jong: IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Velik ni bil, pač pa nesorazmerno širok in plečat. Zato je bil nekoliko podoben kakšnemu staremu, stisnjemu vodnemu vrču, kar je bilo tudi povod, da se ga je prijel vzdevek. Izpod krajnikov njegovega obledelega!in povaljanega klobuka je gledalo par majhnih sivozelenih oči, drzno izzivajoče in jeznorito. Njegovo čelo je bilo nizko in široko, njegove silne, grobe čeljusti so bile izraz njegovega nebrzdanega občutja, prekipevajočega temperamenta in velike trmoglavosti. Njegova zunanjost je razodevala nekaj, kar je sličilo mr-jascu. 'Bil je čokat, kot kakšen tak četveronožec, nezaslišano širokih ramen in prsi, močen, da je vzbujal občudovanje in strah, njegove majhne, divje se svetlikajoče, kot blisk nemirne oči, pa so zaplamitele zdaj od zlobe, zdaj zopet od poželje-nja. V temi okornem, mišičastem telesu je živela osamljena, zagrenjena duša, boreča se s temnimi vzgoni njegovih strasti, pa tudi s skoro nepremagljivo zadrego, ki je povzročila, da se je že izza svojih otroških let počutil tuj med ljudmi. Nihče ni nikoli razumel plahosti, ki je bila v njem ali pa, da bi jo bil vsaj slutil. Le on sam se je tega zavedal, zlasti, ker ga je to včasih napravilo tako nesrečnega in nemočnega. Mučen občutek boječnosti, ki je bila tako malo v skladu z njegovo močno postavo, ga je gnal, da je privzel čemerno in odurno obnašanje, za katerim se je skrivala hrepenenja polna slabost, ki bi ga bila lahko pomirila z drugimi. Njegova maska je varala ljudi v njegovi okolici; Goort Perdani je bil tako sam in zapuščen. Čustva, ki jih je gojil do Janekee in se jih dolgo časa ni niti prav zavedal, so ga popolnoma prevzela. Postal je še bolj molčeč, hodil je okrog nje, kot kakšen nebogljen šolarček in si ni upal, da bi se z njo porazgovoril. Ženska ga je kaj hitro spregledala in od tega časa ga je miučila, vabila, se mu smeškala, ga zbadala, mu z besedami namigavala, ošinjajoč ga z zapeljivimi pogledi, dokler ni bil na pol brez uma od požc-ljenja in srda. Nekega dne jo je zatekel samo v vrtu za hišico; nenadoma jo je zgrabil, kot plane žival na svoj plen. Divje se je branila, on pa jo je stisnil k sebi in se vsesal s svojimi ustnicami v njen beli vrat in ne, da bi bil izustil en sam glas, je prenesel vse udarce njenih trdih pesti, s katerimi ga je bila v obraz. Napol mrtva od silnega objema, brez sape, se je nehala upirati, kakor da se mu hoče vdati. Smejoč se, ga je poljubovala vedno strastnejše, ko pa jo je plamtečih oči potisnil v travo, se mu je izmuznila in mu na kratko izjavila, da ga ne mara ... sedaj še ne ... Goort se je vdal, umiril je svojo razburkano kri, njej na ljubo: Potem je bilo nekaj časa med njima vse dobro. Z mehkimi besedami je krotila njegovo prekipevajočo strast. V njenih rokah je bil kakor vosek mehek, v sebi pa je začutil neko čudno spremembo. Čutil se je čudovito olajšanega, kot sproščen od peze, ki ga je vse življenje tiščala k tlom. Nekaj se je sprostilo v njem, kar je bilo doslej kot povezano, nekaj tako dobrega in krotkega, da bi se skoro ne bi bil upal povedati; četudi se je tega sramoval in izbegaval priznati si, je bil na tihem pa vendarle srečen. Toda ni trajalo dolgo, ko je Janekee spremenila svoje obnašanje. Kako, vsled česa in zakaj, si Vrč ni mogel tolmačiti. Smejoč se mu, ^ga je odbijala od sebe, ako se ji je približal, norčevala se je iz njegovih začudeno prosečih pogledov in je vselej zgrabila za kuhinjski nož, ako jo je hotel v svoji razboriti poželjivosti priviti k sebi. On pa, Vrč, ki se ga je vse balo, on, ki se ob proščenju ali v pustu ni umaknil niti pred štirimi junaki noža, je stal pred njo kot boječ fante, ki prvič vidi svetlikanje rezila v svojih očeh in se ji je umaknil ... Janekee je njegovo zadržanje napačno ocenjevala in ga je zato še bolj ponižujoče zasmehovala. Seveda si ni mogla predstavljati, da še nikoli ni bila smrti tako blizu in da je bila njena rešitev samo strah, ki je lebdel za nizkim, širokim,1 čelom, — strah pred tem, kaj bi utegnilo priti pozneje, strah pred globoko, črno praznino njegovega življenja, ako bi jo bil zadavil s svojimi tresočimi se rokami, ki so se mu za hrbtom krčile od divje jeze. Nem je odšel Goort in po cele dneve ga ni nihče videl, ne na vasi, ne v okolici. (Dalje prihodnjič.) 7g ftaSiU UccUev Ljubljana Izredna konlerenca ljubljanskega krajevnega medstrokovnega odbora bo v nedeljo, dne 25. aprila 1937 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani delavske zbornice. Dnevni red: tekoče zadeve in po možnosti predavanje. Umrl je Franc Sakser, ki je stanoval v Št. Vidu nad Ljubljano v 83. letu starosti. Sakser je bil po poklicu grafičar, ki se je zgodaj preselil v Ameriko. Tam je imel pozneje banko in je tudi izdajal slovenski list. Po prepričanju je bil nacionalist. Maribor Prepoved govorjenja na shodih? Dne 6. decembra p. 1. je sklical Krajevni Medstrokovni odbor v Mariboru delavski sestanek, na katerem bi se naj razpravljalo o pomoči in preskrbi brezposelnih delavcev in nameščencev. Govoril bi naj med drugimi tudi strokovni tajnik s, Stanko Vidovič. Predstojništvo mestne policije je sestanek odobrilo s pripombo: »Na osnovi § 25 zakona o idiruštvih, shodih in posvetih pa se zabranjuje, da bi na tem sestanku govoril Vidovič Stanko iz razlogov javnega reda in miru.« Ker je mestna policija podobno prepovedala s. Stanku Vidoviču govoriti že tudi na nekem prejšnjem sestanku nameščencev, je vložil s. Vidovič pritožbo proti temu odloku na Kraljevo bansko upravo. Banska uprava je pritožbo s. Vidoviča zavrnila iz sledečih razlogov: »Po čl. 13 uslave imajo državljani pravico zborovanja in posvetovanja v ,mejah zakona'. Ta zakon pa je zakon o društvih, shodih in posvetih, ki določa v § 25, da sme upravno oblastvo prepovedati shod, če spozna, dh je nevaren javnemu redu. Ako pa sme oblastvo sestanek prepovedati v celoti, ga sme tudi deloma, odnosno dovoljenje omejiti tudi s tem, da izključi kako osebo v interesu javnega reda in miru ali državnih koristi sploh od nastopa na konkretnem zborovanju. Za tak ukrep nasproti pritožitelju Vidoviču je imelo oblastvo tehten razlog. Varovalo je javni interes, ki je nad zasebnimi interesi, ki izvirajo morda iz poklicnih dolžnosti.« Radi principijelne važnosti tega vprašanja je vložil s. Vidovič proti tema odlokoma upravne oblasti tožbo na Upravno sodišče, s predlogom, da se odloka razveljavita kot nezakonita. Sneg »suše«. Velikonočni sneg so spravljali mestni delavci s cest na ta način, da so ga najprvo kidali ob cestah na kupčke in ko se je nekoliko usedel, razmetali po cestišču, da se je raztopil. 1- i .te- Asfalt, s katerim so prevlečeni hodniki za pešce v mestnem pomerju je skrajno slabe kvalitete, predvsem je to opaziti na tistih hodnikih, ki so bili popravljeni pred dobrim letom dni. Ah. «» »»*-'* <*»« k>. Nočno lekarniško službo vršita v času Trbovlje Občinska proračunska seja Proračunska seja občinskcga^odbora se je vršila v torek, dne 23. marca. Dnevni red je bil zelo obširen. Uvodoma je predsednik občine s. Klenovšek povdari! velike težkoče, ki jih ima občinska uprava, ker se ravno na socijalnem polju kažejo »vedno večje potrebe, na drugi strani je pa bilo največjemu davkoplačevalcu, TPD, odpisano mnogo davka, deloma na račun prejšnjih let, deloma pa, ker so se njeni davki znižali — vsled krize. Proračunska debata je bila pri nekaterih točkah zelo živahna; pokazala je, da vlada med odborniki veliko razumevanje za koristi davkoplačevalcev. Pri postavki o socijalnem skrbstvu, je na kratko orisal odbornik s. Pliberšek Franc stanovanjske prilike in predlagal, da naj stopi uprava občine v stik z denarnimi zavodi in najame posojilo v znesku 2 milijona dinarjev za gradnjo delavskih stanovanj. Predsednik s. Klenovšek je napovedal, da bo občina, ne oziraje se na vse težkoče, še letos zidala 16 delavskih stanovanj. P°, Poročilu, da je banska uprava znižala občini Trbovlje prispevek iz bednost-nega londa za otroško kuhinjo od 20 tisoč na 5 tisoč dinarjev, sta odbornika ss. Murn in Pliberšek stavila nujni predlog, da se morajo podvzeti vsi koraki, da bo prišla občina do sredstev za vzdrževanje otroške kuhinje že vsled tega, ker rudarji ne morejo preživljati z zaslužkom 12tih delavnikov na mesec svoje številne dece. Ugotovilo se je tudi, da plačujejo delavci in podjetje v Trbovljah okoli pol milijona dinarjev v bednostni fond in so vsled tega upravičeni, da se jim vsaj deloma vfne ono, kar Plačajo sami. Predsednik je poročal tudi o zavrnitvi pritožbe glede kmetijskega odbora, ki se je svoiečasno vložila na oblast s strani manjšinskega zastopstva v občini Trbovlje. Izvoljeni kmetijski zastop je že prevzel svoje posle. Na plenarni seji se je blagodejno občutilo dejstvo, da je uprava občine na čelu s predsednikom s, Klenovškom, temeljito pripravila proračun in uredila izdatke, vpo-števajoč davčno sposobnost in koristi občanov, zlasti seveda rudarjev, delavcev in vpokojencev. Dohodki prorači na znašajo 3,616.333 dinarjev in prav toliko tud; izidlatki. Zagorje ob Savi Mezdno gibanje 130 apneničarjev V petek, dne 26. aprila t. 1. se je vršil v kinodvorani sestanek delavstva, zaposlenega na obratu apnenice TPD. Na tem sestanku se je soglasno sklenilo, da se ima obstoječa kolektivna pogodba s 1. aprilom odpovedati in zahtevati sklenitev nove, toda s povišanjem mezd. Kdor pozna težko in zdravju nevarno delo teh delavcev in njih skrajno nizke mezde, bo moral priznati upravičenost njihove zahteve po zvišanju mezd. Naši brezposelni, ki tolčejo kamenje za gramoz, se iprav lepo zahvaljujejo občinski upravi za izstavljeno priznanje o pridnosti, ki je bilo izdano brez podpisa. Za tiskovni sklad. Podružnica I. DKD na Pobrežju sporoča, da jih je med izkazanimi darovalci 11, ki nisc. več člani društva. od 3. aprila do vključno 9. aprila lekarni Albaneže (Frankopanova c.) in Konig (Aleksandrova c.). Prijava psov in plačilo davka. Lastniki nad 3 mesece starih psov morajo vložiti .prijavo pri mestnem knjigovodstvu do 15. aprila. Obenem s prijavo mora lastnik nabaviti pasjo znamko proti odškodbini Din 2.50 in plačati pasji davek, ki znaša Din 150, za pse čuvaje, ki so stalno na verigi ali ki se nahajajo v ograjenem prostoru, pa Din 10. Mežica O načinu volilne agitacije plavih Zadnjič smo poročali o rezultatu volitev v tukajšnjo krajevno bratovsko sklad-nico in smo omenili, da bomo o agitaciji »plavih« poročali naknadno. Danes prinašamo letak, katerega je izdala »Narodno strokovna zveza« za te volitve, ki glasi: »Tovariši! V nedeljo, dne 28. febr. 1937 se vršijo volitve v bratovsko skla-dnico. Naša organizacija si je prizade-I vala, da bi prišlo do sporazuma z nasprotniki in bi se tako postavila samo ena lista, pa so nam to ponudbo odklonili. Tako smo bili primorani postaviti svojo listo. Sedaj skušajo na vse mogoče načine, kako bi uTinili zmedo v naše vrste. Iznesli so proti nam neresnične vesti in podle govorice. Vo-lilci! Ne pustite se izbegavati. Na volišču dobite dva lista, rdečega uničite, plavega pa utaknite celega v kuverto in oddajte volilni komisiji. Tako bodete njim odgovorili in storili svojo dolžnost. — Narodno strokovna zveza.« Res, delavci in delavke so odgovorili plavim s tem, da so volili rdeče. Par dni pred volitvami se je neki »plavi prvak« izjavil napram svojim sodelavcem: »Sedaj bomo pa mi pogledali v tisti pisker, kaj so socijalisti skuhali.« (Navajeni so vedno, da hodijo gledati v pisker, kadar je že poln in potem zajemajo. Op. pisca.) Na to Vam kratko odgovorimo: Tudi v prejšnji petletni poslovni dobi ste imeli več članov v skupščini, ali niti eden se ni udeležil letnih skupščin. Kaj ste torej še hoteli in še hočete? Vaš namen je prozoren in je v skladu z željo od zgoraj. V svoji agitaciji so gotovi plavi fiihrerji šli tako dalf č, da so obljubljali pijačo, ako zmaga plava. Verjamemo, da ®o gospodje petični, ali to pot so si prihranili novce, kajti tudi delavke ljubijo rdečo barvo bolj kot pa plave fraze in nakane. O zabavljanju čez rdeče kandidatne liste pa o priliki še kaj. Redni občni zbor podružnice ZRJ bo v nedeljo, dne 4. aprila ob 9. uri dop. v dvorani gostilne pri Toffu. Referent s. Kladnik Rudolf iz Hrastnika. Člani, naj nihče ne manjka! Čudežno klavnico (mogoče da jih je tudi več) imamo p,ri nas. V njo ženejo staro kravo, v mesnico pa pride prvovrstno volovsko meso. Pa pravijo, dla so se samo v starih časih godili čudeži! Kaj pravite, s. urednik? |D& nuj i.\, „ t.„ i'us* u> Slovenska Bistrica Občni zbor podružnice SMRJ bo v nedeljo, dne 4. aprila s pričetkom ob 9. uri v gostilni ge. Ane Verhovšek v Zg. Bistrici. Sodrugi, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu. Odbor. Celle Prodajo okroglega lesa v mestnem getz-du v Pečovniku razpisuje mestna občina. Ponudbe do 10. aprila. Kino .METROPOL* Celje prinaša: 3„ 4., 5. in 6. aprila BURGTHEATER. Willy Forstova režija. Werner Kratiš, Olga Čehova. - Predstave po znižanih cenah: vsak delavnik ob 18.15, ob nedeljah ob 10. in 14. uri. - 4., 5. in 6. aprila POD SREČNO ZVEZDO (Jan Kiepura). - Cene prostorom Din 3.50, 5.50 in 6.50. Pregnan in uničen ali Kako je (PeftČek SniCt3£ik IsgoBilsvoje prebivališče ■< Zezopet pranje? Sicer to ni prijetno, toda ne nevarno! Oh.nicniboljpri jetnega kot hlad no, belo platno) Na pomoč! Na pomoč ven me ečejol 5chichtov RADION Postalo ie snežnobelol Radion ne trpi I nobenenesnage! J Jesenice Skupščina krajevne bratovske skladnice Redna letna skupščina krajevne bratovske skladnice na Jesenicah, ki se je vršila v nedeljo, dne 21. marca 1937, bo ostala v zgodovini jeseniške bratovske skladnice in njenega članstva edinstvena radi njenega poteka. Od 91 izvoljenih delegatov je bilo navzočih, razen odbora, ki je predajal posle, 84 delegatov. Sedanjo delegacijo tvorijo: SMRJ 46, JSZ 24, NSZ 21 delegatov. — Resnici na ljubo rade volje priznamo, da je zadnja leta sodeloval v upravnem odboru samo SMRJ, dočim je JSZ imela svojo delegacijo v skupščini, NSZ pa tudi v skupščini ni imela zastopstva. Poročilo upravnega odbora za 1. 1936 so delegati sprejeli 4 dni pred skupščino. Toda razen par prav neprimernih vprašanj, ki niso razodevala posebne bistrosti kritično razpoloženih delegatov, debate sploh ni bilo. Pa saj je poročilo tudi tako, da se mu ne da, tudi če bi kdo hotel, oporekati. Za zdravilo je bilo izdano Din 142.213.75, za hranarino Din 51,593.50, za oskrbo v bolnicah Din 27.600 več kakor pa v letu 1935, ako pa vzamemo vse podrobnosti, pa lahko ugotovimo, da so bili izdatki skoraj za Din 330.000 večji. Toda kljub temu izkazuje bilanca pribitek od Din 213.214.30. V letu 1936 je bilo sprejetih v nezgodno zavarovanje pri KID 435 delavcev. Obratnih nezgod je bilo za 9 odst. več, kot v letu 1935, kar je treba pripisati na rovaš tega, da ti delavci po večini še niso bili zaposleni v železni industriji. Tu bi bilo zelo hvaležno polje za debato, škoda, da so gospodje, ki so vedeli povedati, kaj vse bodo storili, ko pridejo do besede, molčali. Pokojninska blagajna. Leto za letom pošiljamo visoke prebitke, ki jih izkazujejo poročila, centralni blagajni v JLjubljano. Preko milijon dinarjev vsako leto. O sanaciji bratovskih skladnic s strani NSZ in JSZ ni bilo slišati besede. Takisto ni bilo debate o zobozdravstvenem fondu. Lokalni brezposelni fond. Že svojčas se je opozarjalo, da kopni in da bo treba poiskati novih sredstev. Toda ni pravega razumevanja za ta problem. G. predsednik je naglasil, da je že nekaj poskušal pri merodajnih. Fond ima še okroglo Dan 234.000 premoženja, če pa odračunamo v letošnjem februarju izdane podpore, potem se je med tem fond ponovno zmanjšal za okroglo Din 80.000. Pa tudi obupno stanje tega fonda ni sprožilo debate s strani prej omenjenih delegacij. Sedaj pa pride glasovanje o poročilu. Od 84 navzočih delegatov jih glasuje 41 za, ostali se vzdržijo. Klub ali skupina JSZ se izgovarja, da se glasovanja zato vzdržujei ker se ni prej nikdar vzelo nobenega njenega zastopnika v odbor. Kdor zadevo pozna, ve, da so bila temu vzrok pravila! NSZ pa pravi: Nismo imeli vpogleda, nikdo nam ni nikoli nič poročal. Pozabi dodati: tudi iskali nismo nikoli takega poročila! Pribiti pa moramo, da je bilo na lanski skupščini poročilo za leto 1935 sprejeto soglasno od vse delegacije in da ga je sestavil isti odbor kot tokrat. Za predlog nadzorstvenega odbora, da se izglasuje odstopajočemu odboru razreš-nica, je bilo 35 glasov, ostali so se vzdržali slično kakor zgoraj. Človek razumi, ako moreš. če bi bila debata burna, če bi poročilo, kakor pravimo, »raztrgali« po dolgem in počez, bi človek razumel vse to, tako je pa tako glasovanje za normalnega človeka nekaj nepojmljivega. Ob sklepu skupščine je g. predsednik sicer naglasil, da ima v rezervi še 84 podjetniških glasov, ki pa jih ni hotel vpora-biti. Poročila za vse leta, ko je delal odstopajoči odbor, ki je prejel zdaj tako nagrado, ležijo pred nami, delo, ki je izvršeno, se izpričuje samo. Ne gre samo za storjeno delo, ampak tudi za vse to, kar je pripravljenega in začetega v korist članstva in tega je mnogo: pregrupacija članstva, koristi, ki se obetajo članom od posestva v Rovtih, kupljeno zemljišče za bolnico itd. Spremljali bomo vse delo, pazili in čakali, ob priliki pa spregovorili in mogoče še trše, kot pa danes. Razpis nedeljske zdravniške službe pri bratovski skladnici za inesec april: 4. in IS. aprila g. dr. Keržan Bartol, 11. in 25. aprila g. dr. Ceh Milan. Zvočni kino Radio predvaja; v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Moskva—Šanghaj« s Polo Negri v gl. vlogi. Med dodatki tudi glasbeni film »Bora Minevič in njegovi harmonikarji II«. domač kulturni film in zvočni tednik. — Sledi velefilm »Žene vladajo«. KoroSka Bela V izobrazbi je moč. To je geslo vseh tistih, katerim je na duši napredek naroda. Veliko slavnih mož se je po tem ravnalo, v vseh naprednih državah se po tem ravnajo, pa tudi naš krajevni šolski odbor. Zato je tudi temu primerno izgledal prvotni proračun, ki ga je sestavil. Za povečanje šole, katera je že zdaj veliko premajhna in bo zmeraj bolj, ker z industrijo raste tudi število otrok, je bilo določeno Din 100.000 in za zdravstvo Din 16.000. Iz te vsote se je nameravalo kriti stroške, ki bi nastali s pošiljanjem, zdravja potrebnih otrok na morje. Ker imamo v naši občini precejšnje število otrok revnih starišev, se je določilo tudi Din 20.000 za obleko in obutev in Din 12.000 za nabavo učil za revne otroke. Dobili bi učila vsi otroci, ker bogatih pri nas nimamo. Bile so tudi razne druge postavke v proračunu, tako, da je celotni proračun znašal okroglo Din 150.000. Od tega bi imeli koristi otroci, kraj in država, ti t. >.«.«»1 ’ ' --»'t mitli Proračun je bi! hitro vrnjen, v njem je manjkala ena sama ničla tako, da se je zmanjšal od Din 150.000 na Din 15.000. Seveda, povečanje šele in še marsikaj drugega je splavalo po vodi. F«, vu •' \ . v ' r k ». i—n- . Acfv . ma.re »• V listu »Na Vejah«, ki izhaja nekje na Gorenjskem, se je nekdo kar javno veselil zaradi tega pohabljenega proračuna, y* ' < ne RogaSka Slatina To in ono iz našega zdravilišča. Da ne bo širša javnost mislila, da pri nas, \ , »u V--..,«;.-, V.-» T-*»Tn«nK !■ ■ M.i k• 11 •—se je lotil de- la na istem mestu. Nekaj mesecev je zdržal, nakar ga je znova vrglo na bolniško posteljo. En mesec je bil doma in že je dobil pozdrav iz ipisarne: »Odpovedujemo Vam. službo na 14 dni.« Ravno za Veliko noč! Tovarna mu je izpila zdravje, zdaj pa naj pogine ®a cesti. Nad takim postopanjem Kako bodo živeli rudarji? Samo 12 šihtov v revirjih TPD v aprilu. Vsakoletna tragedija naših rudarjev, da se priselita k njiiji na spomlad in poletje beda in pomanjkanje radi premalega zaslužka vsled praznovanja šihtov, se letos ponavlja v še občutnejši meri. Že za mesec marec je bilo napovedanih samo 13 do 14 šihtov, za mesec april jih bo pa samo 12. Na veliko soboto je bil plačilni dan in smelo trdimo, da je bil letošnji zaslužek, ki so ga dobili rudarji na roko, manjši od lanskega. Z merodajnih mest pa zvemo, da se bo za bodoče proračunsko leto nabava premoga državnim železnicam na splošno še znižala. To se pravi, da se bo čez poletje še več praznovalo kot lani. In k vsemu temu prihaja še nov val draginje! Že itak neznosen položaj rudarjev se bo torej še poslabšal. Zato je naravno, da pod takimi okoliščinami ne bodo mogli rudarji vzdrževati sebe in in svojih družin. Tu bo treba odločne akcije in izdatne pomoči od strani banovine ter države, da se najdejo sredstva, ki so potrebna, da se bodo rudarji in njihove družine lahko pošteno preživele v času, ko se jim ne da dela. Kajti pravico do življenja imajo! Zveza rudarjev Jugoslavije zahteva posvet v Trbovljah, katerega naloga bo, sklepati o vsem, kar je treba ukreniti proti pomanjkanju v revirjih! 1200 delavcev pri Westen d. d. — 270 odpuščenih — in nadure »V zadnjih tednih smo na področju delavske zakonodaje doživeli velikanski napredek, katerega se mora veseliti vsak pravi prijatelj delavskih slojev, ki so do nedavna še bili tudi pri nas skoraj brez pravic in izročeni sili močnejših . . . ter je bila s tem pridobljena dragocena pridobitev v našem delovnem pravu.« »Slovenec« dne 19. marca t. 1. Zadnjič smo poročali, da je »Stol sedmorice« v Zagrebu kot najvišje sodišče odločil v nekaterih tožbah tvrdke Westen proti zaupnikom, da jih je tvrdka Westen neupravičeno odpustila in vsled tega po novi nared-bi o poslovnem redu tudi proti zakonu preganjala iz stanovanj. Toda s tem še nikakor ni rečeno, da so morda zaupniki med tem dobili kako zadoščenje od tvrdke Westen d. d., da jih je pod vtisom te sodne odločbe sprejela zopet v službo, jim dala kruha in s tem tudi dejansko priznala jugoslovansko socijalno zakonodajo. Nasprotno, vsi zaupniki, njihovi namestniki in okrog 300 drugih delavcev in delavk je še vedno od lanskega avgusta naprej na cesti, kjer zaman iščejo primerne zaposlitve. Toda ne samo to: Vseh ostalih, okrog 1200 zaposlenih delavcev in delavk tvrdke Westen je letos, že 2 meseca po terminu zaupniških volitev, brez zaupnikov. Tekom pravd je sicer tvrdka Westen ponovno povdarjala, da ona ni proti zaupnikom in da si vsled tega delavci lahko izvolijo druge zaupnike. In tudi v javnosti in pri oblastih je bilo razširjeno mnenje, da so samo »rdeči« krivi razburjanj v tovarni Westen, sicer pa, da tvrdka spoštuje naše socijalne zakone. Mi smo pa ves čas trdili, da gre ves boj tvrdke We- »Cosmanosa« se zgraža ne samo vse delavstvo, ampak tudi širša javnost. Zato kličemo delavskim zaupnikom: Zahtevajte od1 podjetja preklic te odpovedi! Delavci in vsa poštena javnost stoji za vami. Tekstilec. Delavski pravni svetovalec Delavska knjižica (Stražišče) Vprašanje : Moja hčerka je dovršila šolo, pa bi rada šla delat v tovarno, kjer ima delo že dobljeno. Ker je pristojna v Ljubljano, je prosila za delavsko knjižico pri ljubljanski mestni občini, pa ji knjižice niso hoteli izstaviti, češ, da se delavske knjižice sploh več ne izdajajo. Ponudili so ii poselsko knjižico za službo na kmetih. Kaj naj ukrene? Odgovor : Po §u 307 o. z. izdaja delavske knjižice občina, ki mora knjižico na tozadevno zahtevo izdati v 2 dnevih. Ce domovinski urad ljubljanske mestne občine Vaši hčeri noče izdati knjižice, naj se pritoži pri županu. Zoper odločbo ljubljanske mestne občine, s katero se ji izročitev knjižice odkloni, ima pravico pritožbe na bansko upravo. Vendar je v §u 308 obrtnega zakona določba, da izdaja knjižice nezaposlenim delavcem občina njihovega rednega bivališča. Vaša hči naj zato zaprosi zanjo pri občini, kjer sedaj stanuje. Hlapec (Dravograd) Vprašanje : Pri nekem kmetu v naši občini je za hlapca 40 leten moški, ki je duševno zaostal. To njegovo duševno zaostalost izrablja njegov gospodar tako, da mu sploh ne daje nikake plače niti zadostne hrane in obleke. Nekateri občani so se že obrnili na občino, da bi napravila red, pa brezuspešno. Ali je mogoče v stvari kaj doseči? Odgovor: Če je dotični hlapec duševno zaostal ima najbrže. skrbnika. Dolžnost skrbnika je, da se zanj briga in ukrene vse potrebno, da ne bo na tak način zapostavljen. Ce skrbnik svojih dolžnosti ne izpolnjuje, lahko občina predlaga pri skrbstvenem sodišču, da se ga razreši in postavi novega skrbnika. Seveda je pa tudi dolžnost občine, da se za zadevo pozanima. Nezgodna renta (Sv. Pavel pri Preboldu) Vprašanje : Pred 22 leti sem se ponesrečil ter sem do konca leta 1933 prejemal od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev nezgodno rento. Potem pa so mi plačevanje rente ustavili, češ, da zaslužim preko 1000 Din mesečno. Ali res nimam pravice do rente? Odgovor : Zakon o zavarovanju delavcev nikjer ne določa, da bi upravičenec izgubil pravico do rente, če njegov zaslužek presega Din 1000.—. Najbrže so Vam rento ustavili iz kakega drugega razloga. Zoper poslovanje občine se lahko prizadeti pritožijo na sresko načelstvo. brez zaupnikov sten v resnici proti vsemu delavstvu in da morajo biti odpuščeni le za strašilo vsem ostalim, ko se bodo zopet borili za socijalno pravico. To je bilo razvidno že iz tega, da je tvrdka Westen pustila 18 izpraznjenih stanovanj praznih, ne da bi jih dala drugim potrebnim delavcem. Sedaj ob volitvah zaupnikov pa se je jasno pokazalo, da je delavstvo prav razumelo strahovalni udarec tvrdke Westen: Nobeden, najsibo katerekoli barve, si letos ni več upal niti sprožiti volitev zaupnikov, tudi ne pristaši vladne stranke. Na bojišču je ostal sam gospodar, gospod We-sten in kompanija. Ko se je to posrečilo, pa so šli kot v zasmeh naši zakonodaji še velik korak naprej: Ko je 270 žrtev še na cesti, so uvedli še nadurno delo, 10 tudi 12 ur se danes dela pri West-nu. In vendar imamo zakon, ki tako kršenje kaznuje z denarjem in celo z zaporom? Da, neštetokrat smo na naših predavanjih povdarjali, da je naša soci-jalna zakonodaja moderna, kakor je pisal na Jožefovo, dozdeven praznik delavcev »Slovenec«, samo, da je ta socijalna zakonodaja le na papirju. Koliko imajo delavci od nje v praksi, vidimo pri Westnu d. d. Vzajemnost Studenci pri Mariboru V nedeljo, dne 4. aprila »Anarhist« ob-17. uri. Ruše Cankarjev večer. »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 4. aprila v dvorani g. Črn-kota Cankarjev večer z začetkom ob 4. uri ipoip. Diletanti vprizorijo odlomek iz Cankarjevih »Hlapcev« v režiji s. Jankota Frica. Nastopi tudi pevski in tamburaški zbor. Ob tej priliki nastopijo naši diletanti delavci prvič na odru. Vabimo vso delavstvo lz Ruš in okolice k čim večji udeležbi! Mariborsko gledališče Koncertna akademija, ki se vrši v pon-deljek, dne 5. aprila ob 20. uri v gledališču, obeta izreden umetniški užitek. Sodelujejo: gospa Franja Bernot-Golobova, aitistka ljubljanske opere; gospod profesor Rene Gallatia, koncertni pianist iz Ljubljane in gospodična Jožica Štucinova, umetniška plesalka iz Maribora. Gospodična Štucinova, absolventka Vidmarjeve koreografske šole, ^ izhaja iz mariborskih delavskih. krogov in je vložila mnogo socialnega čustvovanja v svoj program. Zato je moralna dolžnost mariborskega delavstva ob tem njenem prvem javnem nastopu, da jo podpre z obilnim obiskom »Splošna delavska gospodarska zadruga Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi vse svoje člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. maja ob 8. uri v zadružnih prostorih, Novi trg št. 2, z dnevnim redom v smislu pravil. Ako občni zbor ob tej uri: ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Samostojne predloge je predložiti vsaj 14 dni preje na naslov načelstva. Načelstvo. Vabilo k V. rednemu občnemu zboru »Gospodarskega društva« v Mariboru, r. z. z o. z. na Pobrežju pri Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. aprila 1937 v gostilni »Mesto Ptuj« na Pobrežju, Tržaška cesta, ob 14. uri. Dnevni red: 1. Računsko in poslovno poročilo za leto 1-936. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Nadomestne volitve načelstva in volitev nadzorstva. 4. Razno. Načelstvo : Retzer F., 1. r., Kačičnik A., 1. r. načelnik. član načelstva. ISčem starejšo deklo in hlapca za deželo. Dopisi: K. Dvoršak, Matlbor, Aleksandrova cesta št. 43 Za spomladansko sezijo Ročne torbice v najnovejši izdelavi. Potne kovleke v vsaki velikosti, športne pasove, nogometne žoge itd. pripoioča po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 Pozor! Pozori Preselitev mesarije Sporočam svojim cenj. odjemalcem in cenj. publiki na desnem bregu Drave, da bom v soboto, dne 3. aprila preselil svojo mesarijo iz dosedanjega lokala v Jurčičevi ul. 8 v Betnavsko ulico (Vogalna VerstovSkova hiia). Prodajam kot doslej le: prvovrstno volovsko meso 6•—, 8'— in 10'— Din telečje meso 6'■—, 8‘— in 10'— Din „ svinjsko meso 9—, 10'— in 12'— Din ter prekajeno meso in klobase, izključno kvalitetno blago. Kvalitetno blago je najboljše in najcenejše. Da se o tem sami prepričate, Vas prosi Franc Filipit, mesar Maribor, Betnavska ulica (Verstovškova "Isa) No. 1807-37. RAZPIS Občina Hrastnik-Dol, srez Laško, razpisuje prvo javno zmanjševalno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za spodaj navedena dela in dobave pri zgradbi delavske stanovanjske hiše v Hrastniku. „ . 1. Zidarska dela. 2. Mizarska dela. 3. Tesarska dela. 4. električna instalacija. 5. Vodovodna instalacija. 6. Pleskarska dela. 7. Slikarska tlela. 8. Ključavničarska dela. 9. Kleparska dela. 10. Steklarska dela. .. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 1- aprila U37 dalje med uradnimi urami v občinski pisarni v Hrastniku. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 15. aprila 1937 do 10. ure dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. . Uprava občine si pridržuje pravico oddaje razpisanih del ne oziraje se na najnižjega ponudnika. Uprava občine Hrastnik-Dol. dne 30. marca 1937. Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.