/
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 22	Ljubljana, Sobota 1. junija 1974	Cena 5 dinarjev	Leto XXXI
229.	231.
Na podlagi 29. alinee 335. člena, 7. alinee 350. člena, tretjega odstavka 425. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela
ODLOK
o razrešitvi javnega tožilca Socialistične republike
Slovenije	>
Dolžnosti javnega tožilca Socialistične republike Slovenije se razreši:
Riko Kolenc.
St. 111-57/74
Ljubljana, dne 31. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
230.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 5. alinee 350. člena, 4. točke 379. člena, tretjega odstavka 425 člena, prvega in drugega odstavka 427. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 44. člena odloka o'Začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika in petih sodnikov Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije
Dolžnosti predsednika Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije se razreši:
Vladimir Krivic.
, Dolžnosti sodnikov Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije se razrešijo:
1.	dr. Darko C er ne. j,
2.	Milko Gor šič,
3.	Jože Pavličič,
4.	Mira Svetina,
5.	inž. Pavle 2 a u c e r.
St. 111-61/74
Ljubljana, dne 31. maja 1974.
V
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 5. alinee 390. člena, 4. točke 379. člena, prvega in drugega odstavka 425. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela
ODLOK
l izvolitvi predsednika in petih sodnikov Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije
Za predsednika Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije se izvoli:
dr. Jože Brilej, dosedanji podpredsednik Skupščine SR Slovenije.
Za sodnike Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
1.	dr. Josip Globevnik, dosedanji predsednik pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
2.	Marijan Jenko, dosedanji predsednik komisije za vloge in pritožbe Skupščine SR Slovenije,
3.	Riko Kolenc, dosedanji javni tožilec Socialistične republike Slovenije,
4.	Tine R e m š k a r . dosedanji predsednik odbora za notranjo politiko Zbora narodov Zvezne skupščine,
5 Olga Vrabič, predsednica Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije.
Št. 111-61/74
\
Ljubljana, dne 31. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
.	dr. Marijan Brecelj L r.
232.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika in treh sodnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije
'	O.
Dolžnosti predsednika Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije se razreši:
Lojze Piškur.
Dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije se razrešijo:
1.	Karel Košenina,
2.	Henrik Kužnik,
3.	Matija N a d i ž a r.
St. 111-13/74
Ljubljana, dne 31. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
233.
*
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije
Za predsednika Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije se izvoli:
Jože Pavličič.
Za sodnike Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
I.	dr. Vilko A n d r o j n a ,
2j Konrad Bac,
3.	Koloman Balažič,
4.	Ivan Bele,
5.	Adolf Dobovišek,
6.	Matej Dolničar,
7.	Tomislav Grgič,
8.	Stane Hribar,
9.	dr. Ciril Jurca,
10.	Jože Kobal,
II.	Milan Kos ter ca,
12.	Stane Kovač,
13.	Jolanka K u'h ar-Mevželj,
14.	Karel Mejak,
15.	Ivan Mišič,
16.	Jože P e r n u š ,
17.	Niko Pogačar,
18.	Ivan Repinc,
19.	Francka Strmole-Hlastec
20.	dr. Boris Strohsack,
21.	Savo Šifrer,
22.	Janez Šinkovec,
23.	Lojze Ude,
24.	Janko Vodopija,
25.	dr. Živko Zobec,
26.	Pavle Zupančič.
Št. 111-13/74
Ljubljana, dne 31. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
234.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 8. člena odlb-ka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na .sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije
I
Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije ima 75 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Igor Ajdič, pomočnik finančnega direktorja, »Lesnina«, trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana;
Vera Aljančič, dipl. pravnica, šef pravnega oddelka, »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana;
Franc B a g g i a . dipl. inž. kemije, republiški tržni inšpektor, Republiški sekretariat za gospodarstvo, Ljubljana;
Henrik Bar tl, upokojenec, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta IV/24;
Franc Belehar, kvalificirani gumar, vodja izdelave tesnil, »Sava«, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov. Kranj;
Ariton Berkopec. dipl. ekonomist in pravnik, svetnik v direkciji skupnih vlaganj. Ljubljanska ban-, ka, Ljubljana;
Andrej Berlot, vodja obratovalnega knjigovodstva, »Salonit« Anhovo, industrija cementa in az-bestcementa;
Jože Biro, vodja proizvodnje. Tovarna kovinske opreme »Primat«. Maribor, 'obrat Lendava:
Stanko Bole', direktor, Stanovanjsko podjetje Sežana;
Franc Boštjančič, upokojenec, Ljubljana, Streliška 1;
dr. Franjo Bradač, pomočnik direktorja, Služba družbenega knjigovodstva. Maribor;
Stane Brici, hidrotehnični inženir, direktor. Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Ljubljana;
Silvo Brglez, varnostni tehnik, Rudniki svinca in topilnica Mežica;
Janez Bukovec, profesor Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani;
Peter Cesar, delovodja v skladišču lesa, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Krško;
Olga Češnovar. dipl. ekonomist, analitik, »Gradis«, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana;
Nadislav D o b r i 1 a . inženir za pomorski promet, referent linije okoli sveta. Splošna plovba. Piran;
Vlado D o 1 j a k . inženir, komercialist. »Primor-je-export«, podjetje za promet blaga in storitev s tujino, Nova Gorica;
Marjan Flego. namestnik glavnega direktorja, Kreditna banka Koper;
Karel F r a n c o t, komercialni svetnik, »Inter-
europa«, Koper, mednarodna špedicija in transport, filiala Ljubljana;
Magda Friedau, vodja finančnega knjigovodstva, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor;
Igor Furlan, inž. kemije, vodja razvojnega oddelka, Tovarna izolacijskega materiala »Izolirka«, Ljubljana;
Jože Furlan, šef obrata za proizvodnjo mesa, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje, Kočevje;
Štefanija Gačnik, finančni inšpektor, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto;
Ana Marija Gr egorčič-Troha, vodja priprave dela, Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana;
Elka Grilc, računovodja, Gostinsko podjetje
Sevnica;	«
Anton Javh, pomočnik generalnega direktorja, »Slovenija-avto«, trgovsko podjetje, Ljubljana;
Anica Jazbec, finančni direkten, Splošno gradbeno podjetje »Pionir«, Novo mesto;
Savo Jovanovič, vodja projektive, Montažno proizvodno podjetje Cevovod. Maribor;
Viktor K a j t h a , visokokvalificirani strugar, Industrija gradbenega materiala, Zagorje;
Savo Kamenček, direktor direkcije za domači turizem. Turistično in avtobusno podjetje »Kompas« Jugoslavija, Ljubljana;
Lojze Kamin, glavni računovodja, »IMF«, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana;
Dušan K a m p j u t, likvidator mednarodnih avtomobilskih škod, Zavarovalnica Sava, poslovna enota Ljubljana;
dr. Bogdan Kavčič, profesor, Višja šola za organizacijo dela, Kranj;	7
Anton Kern, finančni inšpektor, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Kranj;
Janez Keržan, dipl. ekonomist, vodja ekonom-sko-komercialne službe skupnih' služb, Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana;
Amalija Klanjšček, ekonomski tehnik, šef finančnega knjigovodstva, Tovarna oblačil in perila »Mura«. Murska Sobota;
Rado Kmetec, vršilec dolžnosti direktorja TOZD delavnic, Avtobusni promet Maribor;
Mario Koprol, dipl. inž. kemije, vodja razvojne skupine »Color«, tovarna barv in lakov Preska, Medvode;
Drago Kotar, dipl. inž. agronomije, vodja komerciale, Kmetijska zadruga Trebnje;
Karel Kozinc, pomočnik šefa gradbišča »Slovenija ceste«, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana;
Milan K u r e 1 i č , prometni inženir. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, direkcija za transport, Ljubljana;
Franc Lej ko. dipl. inž. metalurgije, samostojni raziskovalec, Tovarna glinice in aluminija, Kidričevo;
Slavoljub L i p i č a r , .višji gradbeni tehnik', gradbeni inšpektor, Gradbeno podjetje »Tehnika«, Ljubljana;
Tone Lotrič, šef strežbe Hotel »Evropa«, Celje;
Branko Magajna, dipl. ekonomist, vodja raz-vojno-študijske grupe, TOZD izgradnja in razvoj, »Luka Koper«, Koper;	,
Marta Majcen, samostojni referent-svetovalec. Direkcija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Ljubljana;
Mario M a n z o n i, poslovodja prodajalne L, podjetje »Chemo«, Ljubljana;
Jakob Medja, vodja oddelka tehnične kontrole, Združeno podjetje »Slovenske železarne«, Ljubljana, Železarna Jesenice;
<Tanez Menart, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Stanislav Merjasec, tekstilni tehnik, direktor sektorja v zunanji trgovini »Metalka«, trgovsko izvozno, uvozno zastopniško in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Jožica Mušič, vodja finančne operative, »Iskra«, tovarna elektrotehničnih ih finomehaničnih izdelkov V združenem podjetju »Iskra«,- Kranj;
Branko Pahor, obratovodja »Saturnus«, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto oprema, Ljubljana;
'dr. Milan Paunovič, zdravnik, Zdravstveni' dom Ljubljana, enota Moste;
Martina Petrič, upokojenka, Novo mesto, Breg
n;
Norina Prinčič, referent za devizne posle. Hoteli »Palače«, Portorož;
Metod P u n č o h, ekonomist, šef poslovalnice »Intertrade«, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana;
Alojz Pušnik, visokokvalificirani delavec, nadzornik lokomotiv, Sekcija za vleko, Nova Gorica;
Marjan Rebolj, dipl. inž. geodezije, referent v organizacijski grupi. Geodetski zavod SR Slovenije, Ljubljana;
Franc Rems, strojni ključavničar, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan«, Kamnik;
Stane Repar, upokojenec, Ljubljana, Linhartova 60;
Andrej Rosina, mag. dipl. inž. metalurgije, asistent Fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani;
Franc Rutar, upokojenec, Kosovelova la, Tolmin;
Metod Sekirnik, dipl. inž. gozdarstva, vodja gozdnega obrata, Gozdno gospodarstvo. Slovenj Gradec;
Marjeta Stele, ekonomist PTT prometa, ‘šef telegrafa, Združeno PTT podjetje, Podjetje za PTT promet, Ljubljana;
Franc Učakar, namestnik direktorja, Grand hotel »Toplice«, Bled;
Tatjana Vadnal, analitik, Narodna banka Slovenije, Ljubljana;
Zvone Veber, direktor sektorja zunanje trgovine, »Emona«, proizvodnja, trgovina, engineering, Ljubljana;
Gojko Vidovič, dipl. tekstilni tehnik, direktor tehničnega sektotja, Predilnica Litija;
Andrej Zalokar, žerjavovodja, Združeno podjetje »Slovenske železarne«, Ljubljana, Železarna Jesenice;
Martin Zaman, strugar, Strojna tovarna Trbovlje;
Tone Zidarič, direktor splošnega sektorja TOZD »Konstruktor«, Maribor;
Niko Zupančič, gradbeni tehnik, načelnik oddelka za gospodarstvo. Skupščina občine Metlika;
Mihael Žilavec, medfazni kontrolor, Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana;
Lojze Žumer, dipl. inž. elektrotehnike, »Iskra«, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih paratov Železniki, v združenem podjetju »Iskra«, Kranj.
III
Ta odlok začne veljati 1. junija 1974.
S tem dnem preneha veljati odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 23-212/73) in odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-63/74).
St. 111-12/74
Ljubljana, dne 31. maja 1974.
,	Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
235.
Na podlagi sedme alinee 396. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko za čas od 1. aprila do 31. decembra 1974
1.	Organizacijam združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki pridelujejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in ga prodajajo, se plačuje premija 0,15 din za liter mleka. Od te premije za mleko, pridelano v kooperaciji, pripada:
—	0,10 din za liter mleka za stroške organizacije in zbiranja mleka, vodenja matičnega knjigovodstva; selekcije in kontrole proizvodnosti krav;
—	0,05 din za opremo zbiralnic in njihovo vzdrževanje,
2.	Poleg premije iz 1. točke tega odloka pripada organizaciji za mleko lastne proizvodnje še premija 0,15 din za liter mleka, pri katerem je čas redukcije metilenskega modrila daljši kot 2 uri.
Ob pogoju kvalitete mleka iz prejšnjega odstavka pripada organizaciji poleg premije iz prve točke 'tega odloka še premija 0,15 din za liter prodanega mleka, pridelanega v kooperaciji z individualnimi proizvajalci. Od te premije pripada:
—	0,05 din organizaciji za stroške iz 1. točke prve alinee tega odloka;
—	0,10 din za liter mleka pa individualnim proizvajalcem.
Znesek iz druge alinee drugega odstavka te točke izplača organizacija individualnemu proizvajalcu mleka s pogojem, da vsa za rejo sposobna teleta vzreja sam ali jih proda organizaciji ali drugemu kmetu za nadaljnjo rejo na podlagi določil sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov.
Če pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, organizacija uporabi ta sredstva za gradnjo zbiralnic in za nakup opreme za hlajenje mleka.
2.	Premije iz prve in druge alinee 1. točke ter premije iz drugega odstavka 2. točke tega odloka se morajo knjigovodsko voditi tako, da je razvidna poraba sredstev za namene, ki jih določa ta odlok.
Premije iz druge alinee prve točke ter premije iz četrtega odstavka druge točke se morajo knjigovodsko voditi na posebnem računu in se ne smejo uporabljati za druge namene.
4.	Premije se izplačujejo za mleko z najmanj
3,2	°/o mlečne maščobe. Količina mleka, ki vsebuje 3,2 do 4,2 °/o mlečne maščobe, se preračuna na količino s
3,2	% mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad 4,20/« se ne preračunava.
5.	Premija za mleko se izplačuje samo tisti organizaciji, ki ima vpeljano matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav.
Premija za mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, se izplačuje samo tistim organizacijam. ki imajo z individualnimi proizvajalci sklenjene pogodbe o proizvodnji in odkupu mleka (kooperacija).
6.	Kakovost mleka ugotavlja občinski veterinarski inšpektor v zbiralnici mleka vsaj enkrat mesečno, in sicer praviloma v prvi polovici meseca. Če ustreza mleko kakovosti iz 2. točke tega odloka, izda inšpektor potrdilo. Če pa mleko ob pregledu ne ustreza predpisani kakovosti, pregleda veterinarski inšpektor mleko ponovno v drugi polovici meseca.
Če ustreza mleko ob drugem pregledu predpisani kakovosti, pripada organizaciji premija iz 2 točke tega odloka le za količine, oddane v drugi polovici meseca. Če pa mleko tudi ob drugem pregledu tej kakovosti ne ustreza, ne pripada organizaciji premija za količino, oddano v tem mesecu.
■ Vzorce mleka jemlje občinski veterinarski inšpektor posebej iz vsakega vrča oziroma hladilnega bazena organizacije.
Organizacija je dolžna voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateremu individualnemu proizvajalcu oziroma skupini individualnih proizvajalcev pripada odvzeti vzorec mleka. Če mleko, ki pripada skupini individualnih proizvajalcev ne ustreza predpisani kakovosti. mora organizacija zgotoviti pregled mleka vsakega posameznega proizvajalca take skupine.
Če organizacija ne vodi predpisane evidence iz 4. odstavka 6. točke, ali če ne zagotovi pregleda vsakega posameznega proizvajalca (četrti odstavek 6. točke tega odloka), občinskj veterinarski inšpektor ugotavlja kakovost mleka v taki zbiralnici mleka samo enkrat mesečno. Če mleko ob pregledu ne ustreza predpisani kakovosti, ne pripada organizaciji premija za količino, oddano v tem mesecu.
7.	Premija po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije.
8.	Premija se izplačuje na zahtevo organizacij, ki jo predložijo republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo SR Slovenije.
Organizacija priloži zahtevi za premijo:
a)	fakturo o prodaji mleka, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe;
b)	obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih;
c)	prepis potrdila kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da ima vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav;
č) potrdilo, ki ga izda v njenem splošnem aktu določen organ, da je za mleko, pridelano v koopera-
ciji sklenil z individualnimi kmetijskimi proizvajalci pogodbo o proizvodnji in odkupu mleka. V potrdilu mora ta organ navesti številke, s katerimi so pogodbe pri njem vpisane;
d)	izpolnjen prenosni nalog za izplačilo premije v breme računa številka 50100-630-10014, izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana.
Zahtevi za premijo iz 2. točke tega odloka priloži organizacija potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja iz 6. točke tega odloka.
9.	Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, prodano v preteklem mesecu. Organizacija izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku.
10.	Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije izpolnjeni in obvesti o tem republiški sekretariat za finance, da odredi izplačilo premije iz 1. oziroma 2. točke tega odloka.
11.	Nadzor nad namensko uporabo sredstev iz 1. in
2.	točke tega odloka oprayljajo občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
12 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, aprila 1974.
St. 426-6/68
Ljubljana, dne 17. maja 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc I. r.
236.
Na podlagi 7. in 87. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o omejitvi prometa na javnih cestah
I
Na javnih cestah oziroma delih cest določenih s to odredbo, se omeji promet tovornih motornih vozil s priklopnimi vozili ali brez njih, delovnih strojev, traktorjev, motornih vozil, na katerih se kandidati učijo za voznike ter vprežnih vozil, po določbah te odredbe.
II
V	turistični sezoni velja omejitev vožnje za tovorna motorna vozila C kategorije s priklopnimi vozili ali brez njih, delovne stroje, vprežna vozila, traktorje in motorna vozila, na katerih se kandidati učijo za voznike ob:
—	petkih in dnevih pred državnimi prazniki od 16. do 21. ure,
—	sobotah od 5. do 9. ure,
—	nedeljah in državnih praznikih od 15. do 22. ure
na naslednjih cestah oziroma delih cest:
1.	na odseku magistralne ceste št. 1: državna meja — Ljubelj — Naklo — Kranj — Ljubljana — Bre-gana;
2.	na magistralni cesti št. la: Naklo — Jesenice — Rateče — državna meja;
3.	na odseku magistralne ceste št. 2: državna meja — Koper — Portorož — Sečovlje;
4.	na odseku magistralne ceste št. 6: Maribor — Celje — Ljubljana — Kalce — Postojna — Sežana — državna meja;
5.	na magistralni cesti št. 6b: Senožeče — Koper;
6.	na magistralni cesti št. 6c: Postojna — Pivka — Ilirska Bistrica — Rupa.
Turistična sezona traja po tej odredbi od 15. junija do 15. septembra.
III
Izven turistične sezone velja orhejitev vožnje ob dnevih pred državnimi prazniki in zadnji dan državnih praznikov za vozila in ceste po II. točki te odredbe.
JV	■
Za vprežna vozila in za delovne stroje velja poleg v II. točki navedenih omejitev tudi omejitev prometa vsak dan v času od prvega somraka do popolne zda-nitve in to tudi izven turistične sezone.
V
Omejitve prometa na javnih cestah.določene s to odredbo ne veljajo za motorna vozila organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena (PTT podjetja, podjetja za distribucijo električne energije, cestna podjetja itd.), če so na nujni vožnji zaradi popravila okvar na javnih napravah. zaradi pomoči pri nesrečah ali zaradi odstranitve posledic pri nesrečah.
VI
Z denarno kaznijo od 500 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če vozi njeno vozilo v cestnem prometu v nasprotju z omejitvijo iz II., III., IV. in V. točke te odredbe.
Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev se za isti prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
VII
Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	posameznik — lastnik tovornega motornega vozila, če vozi njegovo vozilo v prometu v nasprotju z omejitvami iž II. in III. točke te odredbe;
2.	lastnik vprežnega vozila, delovnega stroja ali traktorja, če vozi njegovo vozilo ali delovni stroj v nasprotju z omejitvami iz II., III. in IV. točke te odredbe;
3.	voznik, če vozi tovorno motorno vozilo s priklopnim vozilom ali brez v nasprotju z omejitvami iz II. in III. točke te odredbe;
4.	voznik inštruktor, če uči kandidata za voznika v nasprotju z omejitvami iz II. in III. točke te odredbe;
5.	voznik vprežnega vozila ali delovnega stroja, če vozi v nasprotju z omejitvami iz II., III., in IV. točke te odredbe.
VIII
Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o omejitvi prometa na javnih cestah (Uradni list SRS, št. 19/72, 20/72 in 21/72).
IX
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 21-S-22/20-29/74
Ljubljana, dne 30. maja 1974.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
237.
Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1974 49. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72) ter 299. in 300. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 27. maja 1974
SKLEP
o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesreče pri delu in poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem
I
Zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od skupnega osebnega dohodka po stopnji 11,48 odstotka od skupnega osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove.
II
Temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iz dohodka, oziroma lastnih sredstev, po stopnji 0,80 odstotka od skupnega osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove.
III
Zavezanci prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, plačujejo ta prispevek po lestvici:
—	ko šteje 12 mesecev za 14 mesecev, je prispevek 3,5 odstotka,
—	ko šteje 12 mesecev za 15 mesecev, je prispevek
5,2	odstotka,
—	ko šteje 12 mešecev za 16 mesecev, je prispevek 7,0 odstotka,
—	ko šteje 12 mesecev za 18 mesecev, je prispevek 10,5 odstotka od skupnih osebnih dohodkov.
IV
Skupščina ugotavlja, da s prispevnimi stopnjami po tem sklepu niso zagotovljena obratna sredstva za redno poslovanje skupnosti in-bo zato‘o dopolnitvi poslovne rezerve odločala med letom.
•
V
Osnove ter način obračunavanja in plačevanja prispevkov so določene z zakonom o osnovah ter načinu
obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v 1974. letu (Uradni list SRS, št. 18/74).
Kadar se prispevne stopnje obračunavajo in plačujejo od čistih osebnih dohodkov oziroma od zavarovalne osnove, se prispevki po tem sklepu plačujejo po stopnji, povečani na višino, ki upošteva dajatve iz druge in tretje alinee prvega odstavka 4. člena zakona iz prvega odstavka.
VI
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje (Uradni list SRS, št, 14-78/71) ter sklep o stopnji prispevka zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Uradni list SRS, št. 33-292/73).
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1974.
Št. S-139/23-74
Ljubljana, dne 27. maja 1974.
Skupščina Skupnosti pokojninskegr in in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
238.
Na podlagi 4. točke 4. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 1974. letu ter 15. in 16. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 18/74) je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. maja 1974 sprejela
SKLEP
o prispevku za tekočo valorizacijo pokojnin v 1974. letu
I
Prispevek za tekočo valorizacijo poKojnm iz dohodka v 1974. letu plačujejo temeljne organizacije
združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, ki zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v dveh diferenciranih stopnjah;
—	po stopnji 1,35 odstotka znižanega poslovnega sklada zavezanci, ki opravljajo dejavnost iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine KosOvo (Uradni list SRS, št. 12/73);
—	po stopnji 0,35 odstotka tisti zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9.a člena tega zakona.
II
Osnova za /obračun prispevka iz prejšnje točke so sredstva poslovnega sklada temeljne organizacije združenega dela (brez tujih sredstev, po stanju, ki je izkazan v zaključnem računu za leto 1973 v bilanci stanja, zmanjšana za sredstva, vplačana kot obvezno posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo in za sredstva, vplačana kot posojilo v sklade skupnih rezerv.
III
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti,. ki so zavezanci, plačujejo prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka, in sicer do 20. v mesecu za tekoči mesec.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v. Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. S-139/24-74
Ljubljana, dne 27. maja 1^74.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Globačnik 1. r.
239.
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v zvezi s prvim odstavkom 299. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji .(Uradni list SRS. št. 1/73) je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. maja 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za posebne primere zavarovanja
I
Prispevki za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje za osebe, ki sb zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni (307. člen statuta) ter za osebe zavarovane za posebne primere zavarovanja (308. člen statuti) se plačujejo od 1. julija 1974 po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih:
A.	Po prispevni stopnji
1)	1,50 °/o — za zavarovance zavarovane po 1., 2. in 3. točki 24/ člena statuta,
—	za starostne upokojence s polno pokojninsko dobo, zavarovane po 187. členu statuta,
2)	0,50 % — za osebe zavarovane po 67. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
B.	V stalnih mesečnih zneskih
1.	v stalnem mesečnem znesku 2 din:
za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladostnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih,
—	za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebnostne' motnje.
2.	V stalnem mesečnem znesku 5 din:
a)	za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok
— za osebe na mladinskih akcijah;
b)	za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	za vajence in učence strokovnih šol s praktičnim poukom
—	osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo plače
c)	ža invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, ki zadene osebe v času, ko
—	kot športniki v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
3.	V stalnem mesečnem znesku 10 din:
za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, ki zadene osebe v času, ko
—	sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena pri reševalnih, akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
—	opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
—	opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
—	so kot vojni ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah.
4.	V stalnem mesečnem znesku 20 din:
za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, ki zadene osebe v času, ko
—	opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
—	pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in mira, preprečevanja in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj.
II
Prispevek za osebe na prestajanju kazni plačuje kazensko poboljševalni zavod, v katerem obsojenec prestaja zaporno kazen.
Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 307. in 308. člena statuta.
III	<■
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za določene kategorije zavarovancev, ki uživajo posamezne pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 9-47/ 71).
St. S-139/25-74
Ljubljana, dne 27. maja 1974.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
240.
Na podlagi 273. člena statuta Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1974 je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. maja 1974 sprejela
•. j
SKLEP
*
o finančnem načrtu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za 1974. leto
I
Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1974, ki predvideva:
dohodkov	4.505.768.000 din
izdatkov	4.505.768.000 din
n
S' temi sredstvi skupnosti ni omogočeno izločanje v rezervo in zagotovitev potrebnih obratnih sredstev.
St. S-139/26-74
■ Ljubljana, dne 27. maja 1974.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik ’ r.
241.
Na podlagi 166. člena statuta skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/74) je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. maja 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi višine enkratnega prispevka za .rekreacijo
I
Enkratni letni prispevek za rekreacijo v letu 1974 znaša 260 din.
II
Znesek iz I. točke tega sklepa gre tistim uživalcem, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno 1. junija 1974.
III
Prispevek za rekreacijo določen v I. točki tega sklepa bo izplačan skupaj s pokojnino za mesec junij.
IV
Za zagotovitev pogojev za rekreacijo upokojencev in njeno pospeševanje se dodeli Društvu upokojencev SR Slovenije 3,000.000 dinarjev.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .
St. S-139/27-74
Ljubljana, dne 27. maja 1974.
Skupščina Skupnosti pokojninskegr in in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
242.
Na podlagi določbe 3. odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in sklepa Skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 27. maja 1974 skleneta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje: Skupnost) in Gospodarska zbornica Slovenije
POGODBO
o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja za osebe, ki na osnovi določil obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo a) obrtno, b) gostinsko, c) avtoprevozniško. 6) brodarsko dejavnost, d) prodajo na drobno in e), osebe, ki po 9. členu zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) opravljajo gostinsko dejavnost
po pogodbi z organizacijo združenega dela ali drugo organizacijo in f) osebe, ki po 26. členu temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) opravljajo trgovsko dejavnost po pogodbi z gospodarsko organizacijo (nadalje: zavarovanci). .
2.	člen
Kmet, ki opravlja samostojno dejavnost iz 1. člena te pogodbe, je zavarovan iz naslova samostojne dejavnosti, če opravlja to dejavnost kot glavni poklic in če predstavlja dohodek od te dejavnosti pretežen vir sredstev za preživljanje.
Merilo za ugotavljanje pretežnosti dohodka od samostojne dejavnosti je dohodek iz preteklega leta, od katerega se je odmeril davek in prispevek od samostojne dejavnosti, od kmetijske dejavnosti pa dohodek, od katerega je predpisan prispevek.
3.	člen
Lastnost zavarovanca v invalidskem in pokojninskem zavarovanju pridobijo osebe iz 1. člena te pogodbe z dnem vpisa y ^register obrtnih delavnic oziroma v ustrezno evidenco, nehajo pa biti zavarovani z dnem izbrisa iz registra oziroma evidence.
Zavarovanje pa ne preneha tisti čas, ko je obrtna delavnica začasno zaprta zaradi, bolezni, orožnih vaj, preiskovalnega zapora do 30 dni ali prestajanja zaporne kazni do 30 dni. ali na podlagi odločbe skupščine občine o začasnem zaprtju zaradi preureditve obratovalnih prostorov.
4.	člen
Zavarovanec po tej pogodbi ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas. ko je začasno zadržan od dela in dobiva nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
5.	člen
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakor tudi spremembo sedeža obratovalnice mora vložiti oseba iz 1. člena te pogodbe pri podružnici skupnosti, na območju katere je njihova samostojna obratovalnica.
Prij,avo po prejšnjem odstavku mora vložiti prijavitelj v 8 dneh od dneva pridobitve lastiiosti, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v 8 dneh od dneva nastanka spremembe.
6.	člen
Osnova zg plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osnove zavarovanja.
Zavarovanci so pokojninsko in invalidsko zavarovani po naslednjih zavarovalnih osnovah:
Zavarovalna	Zavarovalni
'osnova:	razred:
1.200	VI
1.700	V
2.200	IV
2.800	III
3.300	II
3.800	I
Za razvrstitev v zavarovalni razred se odločijo zavarovanci vsako leto najkasneje do 31. marca.
V primeru, da se zavarovanec ne odloči za razvrstitev v eno izmed možnih zavarovalnih osnov, se razvrsti v zavarovalno osnovo VI. zavarovalnega razreda.
Zavarovanec, ki se v kasnejših letih odloči za razvrstitev iz nižje v višjo zavarovalno osnovo, plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zneska razlike med višjo in nižjo osnovo zavarovanja in sicer za ves čas zavarovanja po 1. januarju 1972.
Razlika se ugotovi na podlagi zavarovalnih osnov, ki veljajo v času plačila prispevka.
7.	člen
Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 6. člena te pogodbe, veljajo od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1973. za naprej pa se povečajo vsako leto za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če podpisnika te pogodbe ne določita novih zneskov zavarovalnih osnov, s tem, da zneski zavarovalnih osnov ne smejo znašati manj oziroma več. kot znašajo naj nižji — oziroma naj višji osebni dohodki, določeni na osnovi 59. člena statuta za zavarovance, ki delajo na delovnem mestu visokokvalificiranega delavca.
8.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je zavarovanec zavarovan in sicer po stopnjah prispev-, kov, ki so določeni za osebe v delovnem razmerju, preračunano na neto stopnje.
9.	člen
Zavarovanec, ki se za leto 1973 še ni odločil za razvrstitev v eno od možnih zavarovalnih osnov, se lahko odloči za razvrstitev še najkasneje v roku dveh mesecev po objavi te pogodbe.	\
Zavarovanec, ki se je za leto 1973 odločil za raz-, vrstitev v naj višjo pokojninsko osnovo po prejšnji (Uradni list SRS. št. 13/72) pogodbi (4000 din), se razvrsti uradoma v najvišjo pokojninsko osnovo določeno v 6. členu te pogodbe.
10.	člen
Zaostale obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1973 lahko poravnajo osebe, navedene pod točko č in d 1. člena te pogodbe, v šestih mesečnih obrokih, računano od dneva podpisa te pogodbe.
Zakonec samostojnega obrtnika se lahko od 2. avgusta 1973 dalje pokojninsko in invalidsko zavaruje kot oseba v delovnem razmerju v skladu z obvezno razlago drugega odstavka 154. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 16/1974).
11.	člen
Osebe, ki so bile kot družinski člani zavarovane po prejšnji pogodbi 31. 12. 1972 ostanejo v tej lastnosti zavarovane še od 1. 1. 1973 dalje po osnovi, po kateri so bile zavarovane na dan 31. 12. 1972. Ja osnova se vsako leto poveča za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
12.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se:
1.	Za osebe, ki so bile zavezane k obveznemu pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju po prejšnjih predpisih, od 1. januarja 1973,
2.	za osebe, ki so pridobile možnost opravljanja samostojne dejavnosti šele na podlagi obrtnega zakona od 2. avgusta 1973,
3.	za osebe, ki so pridobile možnost opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi 9. člena zakona o gostinski dejavnosti, od 19. decembra 1973 dalje.
St. S-139/28-74
Ljubljana, dne 27. maja 1974.
Skupnost pokojninskega in invalidskega
Gospodarska zbornica	zavarovanja
Slovenije	v SR Sloveniji
podpredsednik	predsednik skupščine
Rado Dvoršak, dipl. inž. 1. r. Jože Globačnik 1. r.
243.
Na podlagi prvega odstavka 33. in 39. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in samoupravnih sporazumov o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 14. seji dne 24. maja 1974 sprejela
SKLEP
o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974
I
Osnova za pridobitev pravice do otroškega dodatka je zakon o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in samoupravni sporazumi o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev.
II
Pravico do otroškega dodatka pod pogoji iz tega sklepa imajo otroci:
1.	delavcev in z njimi izenačenih občanov, ki so zaposleni .s polnim delovnim časom;
2.	voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki svojo funkcijo opravljajo profesionalno;
3.	članov obrtniških in ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic;
4.	delavcev, ki so do prenehanja delovnega razmerja dopolnili delovno dobo, predpisano s tem sklepom in so začasno brezposelni, in sicer:
—	dokler prejemajo začasno nadomestilo oziroma denarno pomoč po zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti;
—	dokler služijo vojaški rok ali so v kakšni drugi obvezni vojaški službi v Jugoslovanski armadi, če jim zaradi tega mirujejo pravice iz dela;
5.	uživalcev invalidske in starostne pokojnine ter otroci, ki so uživalci družinske pokojnine;
6.	uživalcev oskrbnin oziroma začasnega nadomestila po statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
/	III
Občan, ki uveljavlja pravico do otroškega dodatka pridobi le-to, ko z zaposlitvijo s polnim delovnim časom dopolni 6-mesečno neprekinjeno delovno dobo. Izjema glede spregleda predhodne delovne dobe, je občan, ki ima lastnost edinega hranilca otrok po pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do povišanega otroškega dodatka za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za otroke edinih hranilcev ter o načinu uveljavljanja teh pravic (Uradni list SRS, št. 14/72).
IV
Otroški dodatek uveljavljajo občani za otroke, ki jih dejansko preživlja, in sicer:
—	za zakonske in nezakonske otroke, posvojene otroke in pastorke;
—	za tuje otroke, ki jih je vzel na preživljanje (vnuki, bratje, sestre in drugi), če so brez roditeljev ali če imajo enega ali oba roditelja, pa so ti popolnoma ali trajno nezmožni za delo, ali so roditelji na rednem šolanju, neznanega bivališča ali so na prestajanju kazni.
V
Otrok, ki sklene zakonsko zvezo in je na rednem šolanju ima pravico do otroškega dodatka, če ostane v družinski skupnosti s svojimi starši oziroma skrbniki in'ga ti preživljajo glede na to. ker se otrokov zakonec nahaja na odslužitvi obveznega vojaškega roka, ker se redno šbla, ali ker je trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca.
VI
Pravica do otroškega, dodatka gre otroku, če celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada ne presega dohodkovnih cenzusov določenih s sklepom o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974.
V celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada .po prejšnjem odstavku se ne-vštevajo prejemki, za katere je v posebnih predpisih, s katerimi je posamezni prejemek uveden, izrecno določeno, da se pri ugotavljanju gmotnega stanja gospodinjstva ne upoštevajo.
Pri ugotavljanju dohodka se dohodek za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas, ne upošteva v dohodkovni cenzus, kadar se ta dohodek po zakonu o prispevkih in davkih občanov ne šteje v osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
VII
Mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja in vsi dohodki, ki se obravnavajo kakor osebni dohodek, se ugotavlja na podlagi dohodkov, ki jih je družina, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, prejela v prejšnjem letu.
Ce občan, ki uveljavlja pravico do otroškega dodatka'v prejšnjem letu ni imel osebnega dohodka, se mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja ugotavlja na podlagi povprečnih izplačil za najmanj tri mesece v tekočem letu.
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva kE&astrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevka v prejšnjem letu.
Mesečni znesek dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev znaša eno dvanajstino dohodkov, ki so bili podlaga za odmero prispevka oziroma davka za prejšnje leto.
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku, in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka, se kot mesečni dohodek upošteva dvanajstina zneska, ki ustreza temu, prispevku gledena predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma za intelektualne storitve.
VIII	1
Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu , sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če je letno več kot 1.100 din katastrskega dohodka na družinske člane lastnika posestva, ki jih, on preživlja.
Znesek dohodka iz kmetijske dejavnosti na , člana družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se ugotovi tako, da se celotni katastrski dohodek od posestva deli s številom oseb, ki živijo na posestvu in imajo zakonito dedno pravico po lastniku v ravni vrsti ali imajo na posestvu izgovorjen preužitek.
IX
, Ce ima na posestvu, ki je last kateregakoli člana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada druga oseba zemljiškoknjižno zavarovano pravico dosmrtnega uživanja in gospodarjenja, obremenitev pa je nastala po volji prejšnjega lastnika, se šteje, da njegova družina nima dohodka iz kmetijske dejavnosti, če na posestvu ne živi in od njega nima koristi.
X
Spremembe, v celotnih dohodkih družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada vplivajo na pravico do otroškega dodatka, če niso samo posledica sprememb osebnega dohodka družinskih članov upoštevajo pa se od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
XI
Za člane družine se štejejo starši, pri katerih otrok živi oziroma h katerim spada, otroci in stari starši, če slednji nimajo zadosti lastnih dohodkov za preživljanje in jih občan pri katerem otrok živi.oziroma h kateremu spada preživlja.
Šteje se, da stari starši nimajo zadosti lastnih dohodkov za preživljanje, če imajo lastne dohodke iz enega ali več virov, ki ne presegajo 400 din mesečno na vsakega starša.
Dohodki iz kmetijske dejavnosti staršev se upoštevajo v štirikratnem znesku .katastrskega dohodka, dohodki oproščeni davka pa se vštevajo na podlagi izdelane davčne osnove.
XII
Otrok, ki je zaradi vzgoje in šolanja v zavodu, kjer ima vso oskrbo in zanj starši oziroma skrbniki ne nosijo stroškov oskrbe, se otroški dodatek za čas bivanja v zavodu5 ne izplačuje.
xm
Otroški dodatek se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je pravica do dodatka
nastala, pa do konca meseca, v katerem je pravica do dodatka prenehala.
XIV
Občan, ki je zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa izgubil pravico do otroškega dodatka z 31. marcem v preteklih letih, pridobijo pravico do otroškega dodatka, če izpolnjujejo pogoje za leto 1974, s 1. aprilom letošnjega leta oziroma v skladu z 59. členom zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67).
\
XV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 do sprejetja statuta zveze skupnosti otroškega varstva.
St. 193-3/72
Ljubljana, dne 29. maja 1974.
Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva
Predsednik Elica Dolenc 1. r.
244.
Na podlagi 40. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 13/74) in samoupravnih sporazumov o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 14. seji dne 24. maja 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974
I
Pravico do otroškega dodatka ima v znesku*
1.	— 160 din prvi otrok;
—	240 din vsak' naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada manjši od 700 din mesečno na družinskega člana;
2.	— 130 din prvi otrok;
—	200 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 700 do 900 din mesečno na družinskega člana;
3.	— 95 din prvi otrok;
—	150 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 900 do 1.200 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi dohodki, ki se obravnavajo kakor osebni dohodek, dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v trinajstkratnem znesku katastrskega dohodka, dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti pa v trikratnem znesku.
II	'
Otroci, ki imajo samo’ enega hranilca ter otroci, ki so težje telesno ali duševno prizadeti, imajo pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku:
—	85 din mesečno, če je otrok težje telesno ali duševno prizadet;
—	50 din mesečno otroku, če je roditelj, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada edini hranilec.
Pogoji za pridobitev pravice iz prve in druge ali-nee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do povišanega otroškega dodatka za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za otroke edinih hranilcev ter o načinu'uvel j a vi jan j a teh pravic (Uradni list SRS, št. 14/72).
III
Upravičenci, ki so uveljavili pravico do otroškega dodatka po sklepu skupščine republiške skupnosti otroškega varstva o določitvi akontacije otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 5/74) morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po tem sklepu najpozneje do 15. junija 1974, sicer se jim s 1. julijem 1974 ustavi izplačevanje otroškega dodatka.
Upravičenci iz prvega odstavka te točke prejemajo otroške dodatke do 30. junija 1974, po sklepu skupščine republiške skupnosti otroškega varstva' o določitvi akontacije otroškega dodatka v letu 1974, ne glede na to, ali imajo pravico do otroškega dodatka po sklepu o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slčvenije, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
Št. 193-1/71
Ljubljana, dne 29. maja 1974.
Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva
Predsednik Elica Dolenc 1. r.
245.
Na podlagi prvega odstavka 33. in 39. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in samoupravnih sporazumov o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 14. seji dne 24. maja 1974 sprejela
SKLEP
o pogojih in višini otroškega dodatka v letu 1974 za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin
I
V letu 1974 je zagotovljen otroški dodatek za 25.000 otrok iz socialno ogroženih kmečkih družin v višini 95 din za otroka.
II
1.	Otroški dodatek se praviloma priznava otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka;
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2000 din letno, katastrski dohodek na družinskega člana pa ne 600 din letno;
—	da so otroci stari do 15 let.
2.	V upravičenih primerih se lahko ob presoji okoliščin in pogojev v katerih živi družina otroški dodatek po tem sklepu dodeli tudi otroku, ki živi v gospodinjstvu (družini), katero ima višji katastrski dohodek, če je v družini več otrok ali v primeru bolezni ali invalidnosti staršev.
3.	Otroški dodatek po tem sklepu lahko dobijo tudi otroci, ki so starejši od 15 let, če se šolajo ali so na usposabljanju ali če so trajno težje telesno ali duševno prizadeti.
4.	Če družina izpolnjuje navedene pogoje pa se zaradi drugih dohodkov in okoliščin nahaja v ugodnem materialnem stanju se otroški dodatek ne dodeli.
III
Otroški dodatek otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin se izplačuje praviloma staršem v enakih mesečnih zneskih. ?a prvih 6 mesecev leta 1974 pa se izplača v skupnem znesku.
V primerih ko socialna služba oceni, da bi starši otroški dodatek ne uporabili v korist otroka se le-ta lahko izplačuje tudi drugim osebam ali se dodeli na drug način.
IV
O upravičenosti do otroškega dodatka otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin sklepa skupnost otroškega varstva oziroma od nje pooblaščeni organ.
V
Postopek za dodelitev pomoči se začne na predlog staršev, skupnosti otroškega varstva, krajevne skupnosti, osnovne šole, posameznih občanov ali socialne službe.
Predloge za dodelitev otroškega dodatka zbere skupnost otroškega varstva, socialna služba občine pa dopolni predloge z obstoječo dokumentacijo o katastrskem dohodku in o številu družinskih članov ter z drugo dokumentacijo s katero razpolaga.
Skupnost otroškega varstva izda upravičencem 'sklep o dodelitvi otroškega dodatka otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin.
Postopek za dodelitev otroškega dodatka otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin mora biti končan do 31. junija 1974. Skupnost otroškega varstva mora poslati poročilo o izvedbi postopka s predlogom za nakazilo potrebnih Sredstev do 31. julija 1974 republiški skupnosti otroškega varstva.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 193-1/71
Ljubljana, dne 29. maja 1974.
Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva
Predsednik
Elica Dolenc 1. r.
246.
Na podlagi prvega odstavka 33. in 39. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in samoupravnih sporazumov o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 14. seji dne 24. maja 1974 sprejela
SKLEP
o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1974
I
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 600 din:
—	otroku občana, ki izpolnjuje pogoje po prvi alinei I. točke sklepa o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974;
—	otroku občana, ki ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana gospodinjstva do 1.200 din letno;
—	otroku občana, ki samostojno opravlja obrtne in druge gospodarske dejavnosti, kadar znaša dohodek iz teh dejavnosti na člana gospodinjstva do 350 din mesečno.
II
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 300 din:
,,— otroku občana, če dohodek gospodinjstva presega cenzus iz prve alinee I. točke sklepa o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974;
—	otroku občana, ki ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana gospodinjstva 1.200 din letno in več;
—	otroku občana, ki samostojno opravlja obrtne in druge gospodarske dejavnosti, kadar je dohodek iz teh dejavnosti na člana gospodinjstva .350 din. mesečno in več.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
St. 554-1/71
Ljubljana, dne 29. maja 1974.
Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva
Predsednik
Elica Dolenc 1. r.
247.	'
Na podlagi 13. člena statuta republiške skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 31/70) je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 14. redni seji dne 24. maja 1974 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1973
I
Sprejme se zaključni račun sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1973, ki izkazuje
din
skupnih dohodkov izločitev v obvezno rezervo čistih dohodkov skupnih izdatkov primanjkljaj
563.231.901.52 5,632.319,00
557.599.582.52 558,571.630,54
972.048,02
II
Primanjkljaj v znesku 972.048,02 din se krije iz sredstev rezerve sklada republiške skupnosti otroškega varstva.
III
Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-5/71
Ljubljana, dne 29. maja 1974.
Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva
Predsednik Elica Dolenc 1. r.
248.
Na podlagi 13. člena statuta republiške skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 31/70) je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 14. redni seji dne 24. maja 1974 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1974
I
Sprejme se finančni načrt sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1974, ki izkazuje
skupnih dohodkov izločitev v obvezno rezervo čistih dohodkov skupnih izdatkov
din
741.000.000
7.500.000
733.500.000
733.500.000
II
Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-5/71
Ljubljana, dne 29. maja 1974.
Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva
Predsednik
Elica Dolenc 1. r.
249.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov
1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki • potrošnikov so dne 26. aprila 1974 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje prodajne cene za največ 24% ob sedanjih prodajnih pogojih in po ceniku, ki je sestavni del tega sporazuma in se nahaja v Gospodarski zbornici Slovenije.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali izdelke iz prve točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih kot to določa sporazum,
3.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 38/01-410/74 z dne 29. maja 1974.
4.	Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predstavnik proizvajalcev »Salonit« industrija cementa in azbest cementa Anhovo.
Predstavniki kupcev — potrošnikov: Kopaonik Beograd, Grad j a Kraljevo, Tehnogvoždjar Novi Sad, Koritnik Prizren, Dom Rijeka, Gramat Zagreb, Insta-lotehna Zagreb, Dom-smreka Maribor, Gramex Ljubljana, Krivaja Zavidoviči, Vučevica Goražde, Drvoimpex Titograd, Catal Stip in Pelagonija Skopje.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
633.	1
Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, kakor tudi opredeljenih izhodiščih o družbenoekonomski politiki in razvoju občine ter naloge v letu 1974 zlasti k:	*
—	usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za ,povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo.
—	zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju,
—	tekemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v naj-večji meri prispeva k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja,
—	prioritete tistih nalog, ki so opredeljene z zakoni tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela,
—	zagotavljanju in neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih,
—	uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela,
—	intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja, dalje s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju,
—	usklajevanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi 'ter posebej znotraj občine,
—	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, z obliko-
vanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje,
—	uresničevanje, samoupravne politike in nalog družbenopolitičnih skupnosti,
—	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti,
—	razvijanju sistema jaVhosti dela samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev.
—	razvijanju odgovornih in' smotrno organiziranih strokovnih služb,
—	razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanja obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije,
sklenejo
v skladu z 2. točko XXX. amandmaja k ustavi
SRS
Skupščina občine Grosuplje,
Občinska konferenca SZDL Grosuplje,
Občinski sindikalni svet Grosuplje,
Organizacije združenega dela občine Grosuplje, Temeljna izobraževalna- skupnosti Grosuplje, Temeljna kulturna skupnost Grosuplje,
Temeljna telesnokulturna skupnost Grosuplje, Temeljna skupnost otroškega varstva.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana,
Skupnost za zaposlovanje Ljubljana
DRUŽBENI DOGOVOR
o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Grosuplje za leto 1974
1. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo pri oblikovanju novega sistema programiranja in oblikovanja sredstev za, skupno in splošno porabo v letu 1974, ob uresničevanju ustavnih načel o
\
združenem delu in resolucije o družbenoekonomski politiki, razvoju in neposrednih nalogah SRS v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) ter izhodišč o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Grosuplje in nalogah v letu 1974 delovali v skladu s tem družbenim dogovorom. Pri tem ima Skupščina občine Grosuplje vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja.
2.	člen
Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom in da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnostih svobodno menjavo dela ter združevanja sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih solidarnosti, se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje.
3.	člen
V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesnih skupnosti in osnovno politiko izvrševanja ciljev, opredeljenih v resoluciji.
Zlasti je treba zagotoviti:
—	informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti.
—	javno razoravo o predlogtl programov in samoupravnih sporazumov,
—	sočasno uskiajanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacij ah "združenega dela iz 1. člena tega dogovora.
4 člen
Občinska konferenca SZDL Grosuplje se bo zavzemala:
—	za hitrejšo ustavno konstituiranje samoupravnih skupnosti, tako da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti,
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile programe, ki bodo vsebovali naloge temeljnih, regionalnih in republiških skupnosti.
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
—	za udeležbo na zborih delovnih ljudi in občanov ter za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov, tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevnih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela.
V
5,	člen
Občinski sindikalni svet si bo-v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadeval za take odločitve, ki bodo omogočale uskla-
jeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih družin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela. Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah bodo politični organizator množične udeležbe delavcev v samoupravnem sporazumevanju, ki bodo skrbele za informiranje delavcev o izvajanju dogovorjenih programov in odločitev.
6.	clert
Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem z vsemi podpisniki usklajala osebno, splošno in skupno porabo.
7.	člen
Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi za posamezna področja družbenih dejavnosti je program samoupravne interesne skupnosti, ki obsega zlasti:
—	temeljne naloge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem področju,
—	smotrno Organizacijo in delitev dela.
—	načela, program in ukrepe za uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na območju SR Slovenije.
8.	člen
V samoupravnem sporazumevanju je treba nameniti sredstva iz skladov temeljnih organizacij združenega dela, za tiste naloge, ki neposredno pf-ispevajo k povečanju produktivnosti dela, zlasti k izboljšanju proizvodnih postopkov in Uvajanju novih ter k večji strokovni in delovni usposobljenosti delavcev temeljnih organizacij združenega dela.
9.	člen
Sredstva, ki jih dalovni ljudje združujejo iz skladov organizacij združenega dela za naloge, ki neposredno vplivajo na produktivnost dela, izboljšanje proizvodnih postopkov in uvajanje novih ter k večji strokovni in delovni usposobljenosti delavcev se ne štejejo v občinske globalne planske ocene osnov in meril, ki je sestavni del tega dogovora.
10.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in občinska skupščina si bodo prizadevale za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje investicijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s cilji resolucije.
Prednost pri.investicijah je treba zagotoviti povečanju zmogljivosti za razvoj izobraževanja, kulture in telesne kulture ter povečanju zmogljivosti za dnevno varstvo otrok zaposlenih staršev.
Pri razvojnih naporih je treba posvetiti posebno skrb manj razvitim območjem.
11.	člen
Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti:
—	potrebna sredstva za osebne dohodka in za skupno porabo po-veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih,
—	materialne in druge stroške po dogovorjenih normativih,
—	amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti,
—	veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti,
—	druga sporazumno določena merila.
Pri vrednotenju programov bodo udeleženci v največ ji možni meri vzpodbujali intenziviranje za strokovni napredek dela. V samoupravnem sporazumu je rešiti tudi vprašanje rizikov, do katerih lahko pride zaradi nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev. Za uresničevanje pravic iz minulega dela bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali z zakonom zagotovljene pravice ter si prizadevali za ohranjanje realne vrednosti prejemkov v odvisnosti od materialnih možnosti in za varstvo oseb z naj nižjimi prejemki.
12.	člen
V	letu 1974 je treba ohraniti dogovorjeno usklajeno razmerje med osebnimi dohodki zaposlenih v družbenih in drugih dejavnosti ter osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu.
13.	člen
Prenosi nalog na posamezne nosilce dogovarjanja se upoštevajo pri določanju obsega programa oziroma ravni dogovorjene porabe pri tistem nosilcu, ki bo zagotavljal sredstva za izpeljavo na novo prevzete naloge v letu 1974. Ti prenosi se upoštevajo tudi pri določanju obsega porabe za leto 1973. Podatki o obsegu prenesenih nalog, ter o potrebnih sredstvih, morajo biti usklajeni med zainteresiranimi nosilci.
14.	člen
V	osnovo za višino dovoljene porabe za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v 1974. letu se všteje dejanska poraba za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v 1973. letu, povečana za prevzete obveznosti po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
15.	člen
Občinska skupščina bo skupno z ostalimi udeleženci tega dogovora po preteku polletja in tretjega četrtletja 1974 v sodelovanju s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi izdelala analizo o poteku izvrševanja sprejetih programov zdravstvenega varstva in ostalih udeležencev dogovora in o porabi združenih finančnih sredstev ter na podlagi te analize ukrepala skladno z družbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v 1974. letu.
z	16. člen
Za redno mesečno oz. trimesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti se uporabljajo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki družbenih sredstev in služba družbenega knjigovodstva in podatki, ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti.
Na podlagi ugotovitev in analize ter podatkov zavoda SRS za statistiko in zavoda za cene bo odbor iz 20. člena predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu.
17.	člen
Ce kljub usklajevanju po 15. členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, se v letu 1974 ne morejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto.
18.	člen
Glede osnov in načina plačevanja prispevkov se uporabljajo določila III. poglavja družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v SR Sloveniji v letu 1974.
19.	člen
, Globalna planska ocena osnov in orientacijskih stopenj prispevkov za financiranje programov SIS v občini Grosuplje za leto 1974 objavljena v prilogi tega družbenega dogovora je njegov sestavni del.
20.	člen
ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega delegata, za občinsko skupščino pa imenuje delegata skupščina občine.
Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, ooozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
21.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Grosuplje, dne 23. aprila 1974.
Podpisniki:
Skupščina občine Grosuplje. Občinska konferenca SZDL Grosuplje. Občinski sindikalni svet Grosuplje, Organizacije združenega dela Grosuplje. Temeljna izobraževalna skupnost Grosuplje. Temeljna kulturna skupnost Grosuplje. Temeljna telesnokulturna skupnost Grosuplje, Temeljna skupnost otroškega varstva Grosuplje, Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana. Skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije.
PREGLED
globalne planske ocene osnov in orientacijskih stopenj prispevkov iz bruto OD in iz dohodka TOZD za financiranje programov SIS v občini Grosuplje za leto 1974
I. IZ DOHODKA TOZD	Prispevna stopnja v »/o	Skupaj sredstva din
a) Osnova:	bruto osebni dohodek	*	290.000.000
1. zaposlovanje	0,20	580.000
2. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje		
— nesreče pri delu in benificirana doba	0,80	2.320.000
3. Zdravstveno zavarovanje — nesreče pri delu	* 1,48	4.292.000
Skupaj	2,48	7.192.000
b) Osnova: korigirana davčna osnova		80.818,205
1. Republiška izobraževalna skupnost	8,14	6.578.602
2. Raziskovalna skupnost	1,80	1.454.728
Skupaj	9,94	8.033.330
c) Osnova poslovni sklad		258.430.360
1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje		
— prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin po dveh diferencialnih stop-1	n j ah in to		' \
a) po stopnji 1,35 'Vn znižanega poslovnega sklada zavezanci, ki oprav-		V 4
Ijajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznosti posojila za kredit, hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Ur. list SRS, št. 12/73 str- 101)
— po stopnji 0,35 “/e tisti zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9.a člena tega zakona.
II. IZ BRUTO OSEBNEGA DOHODKA a) Osnova: bruto osebni dohodek	Prispevna stopnja v«/.	Skupaj sredstva din 290.000.000
a) prispevki:		
1. Otroško varstvo — republiška skupnost	2,43	7.047.000
— temeljna skupnost	0,43	1.247.000
2. Temeljna izobraževalna skupnost	5,53	16.037.000
3. Kulturna skupnost — republiška skupnost	0,18	522.000
— temeljna skupnost	0,61	1.769.000
4. Telesno kulturna skupnost	0,51	1.479.000
5. Skupnost za zaposlovanje — del za socialno varnost delavcev		
■ 6. skupnost za zdravstveno zavarovanje — del za osnovno dejavnost in razšir-		
jeno reprodukcijo	8,27 '	23.983.000
7. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — del za osnovno dejavnost	11,48	33.292.000
Skupaj prispevki	29,44	85.376.000
b) Davek		
1. Za občinske proračune	0,20	580.000
Skupaj iz bruto osebnih dohodkov	29,64	85.956.000
1. Dodatni prispevek za		
investicije v izobraževanju od osnove 150.000.000	0,50	750.000
Skupaj iz bruto OD	30,14	86.706.000
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
634.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/ 70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1974 sprejela
RESOLUCIJO
o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1974
Na podlagi temeljnih ciljev resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1974 in potreb po hitrejšem razvoju ter krepitve go-
spodarske in socialne stabilnosti sprejema Skupščina občine Slovenske Konjice resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju za leto 1974.
Osnovni kazalci razvoja, ki jih nakazuje resolucija temeljijo na razvojnih" programih organizacij združenega dela ter predlogih zbora proizvajalcev občinske skupščine ter sveta za gospodarstvo in družbeni plan.
Ocena gospodarskega in družbenega razvoja v letu
1973
— Celotna gospodarska aktivnost ter izvajanje razvojne politike se je odvijala v preteklem letu pod zahtevnimi pogoji ter objektivnimi težavami. Kljub temu pa so se postavljene naloge v glavnem uspešno reševale na vseh področjih.
— Medtem, ko je v obdobju 1970—1972 znašala letna stopnja rasti družbenega proizvoda po nominalni vrednosti 23,4 "/o je v letu 1973 dosežena po oceni le v višini okoli 17,5 °/o. Na zmanjšano stopnjo rasti so vplivali višji materialni stroški, kateri so se povečali zaradi visokega porasta cen reprodukcijskemu materialu.
— Vključevanje gospodarstva občine v mednarodno tržišče se je v letu 1973 nadalje razširilo. Blagovna menjava se je povečala za 14,1 % in je dosegla vrednost 8,511.000 dolarjev. Izvoz- se je močno poveča) zlasti v Kovaški industriji Zreče in sicer za 134,5%, v Cometu za 158,0 % in v les, ind. podjetju za 32,9 %. Glede na nesorazmerje cen med surovimi kožami in usnjem pa svetovnem tržišču, se je izvoz ind kombinata Konus zmanjšal zaradi nerentabilnosti za okoli 30 %.
— Dinamični gospodarski razvoj zlasti pa industrije je pripomogel, da je bil na področju zaposlovanja dosežen bistveni napredek,' Povprečno število zaposlenih se je povečalo za 4,9% — to je za 220 delavcev. Večina novih delavcev — ali okoli 86 % se je zaposlila v industriji.
Hitrejšo stopnjo zaposlovanja izkazuje tudi grad-beništvo ter trgovina.
Pri oceni doseženih' rezultatov na področju gospodarskih in ostalih dejavnosti lahko ugotovimo da niso bila v celoti dosežena vsa predvidevanja, katere je nakazovala resolucija .za leto 1973.
Predvidene stopnje rasti v letu 1973
Dosežene stopnje rasti v letu 1973
—	družbeni proizvod	24,5	17,5
—	ind. proizvodnja (fiz.	obseg)	12,6	5,9
—	izvoz	31,7	14,1
—	zaposlenost	4,4	4,9
—	povprečni osebni dohodki	13,8	20,0
Industrija je v letu 1973 dosegla porast fizičnega obsega proizvodnje za 5,9% — kar predstavlja le slabo polovico stopnje porasta po programih organizacij združenega dela za preteklo leto. Večja odstopanja od planirane proizvodnje so bila predvsem pri naslednjih proizvodih (prikaz realizacije plana v %):
Kovinska industrija:
ostalo orodje 58,4 %, — rezervni deli strojev 76 %
—	proizvodi iz plastičnih mas 28,7 %
Ind gradbenega materiala:
zidna opeka 88,2 % — stropniki 79,5 % — strešna opeka 18,0%
Lesna industrija:
—	žagan les bukve 75 %
—	nekompl večje stan pohištvo 78.4%
—	nekompl maniše stan pohištvo 85.3%
—	ladijski pod 51.3% — večji izpad je bil tudi pri proizvodnji stavbnega mizarstva
Industrija usnja:
—	proizvodi iz plastičnih mas 70,6 %
—	zg. usnje težkih kož 97,9%
—	krz. in usnjena konfekcija 85,3%
— Na področju kmetijstva so v preteklem letu doseženi dokaj ugodni rezultati. Fizični obseg proizvodnje se je glede na slabo letino v letu 1972 povečal za okoli 21 %. Proizvodnja se je povečala v glavnem pri vseh poljedelskih kulturah, v sadjarstvu ter v vinogradništvu. Manjši porast pa je zabeležen tudi pri celokupni živinorejski proizvodnji — zlasti pri vzreji piščancev.
V	zasebnem sektorju kmetijstva se je nadaljevala akcija za delno preusmerjanje kmetij (v glavnem za živinorejsko proizvodnjo). Vrednost investicij za preusmeritev kmetij ter za gradnjo objektov za vzrejo piščancev je znašala okoli 4,500.000 dinarjev, za opremo, urejanje nasadov ter ostale namene pa je bilo porabljeno v zasebnem kmetijstvu okoli 2,500.000 dinarjev investicijskih sredstev.
V	letu 1973 je bilo urejenih 4 ha novih nasadov; jablan (od tega 2 ha v zasebnem sektorju) ter 2.5 ha nasadov jagod v zasebnem sektorju Celotna vrednost investicij skupaj z vrednostjo opravljenega dela za razvoj kmetijstva občine je v preteklem letu znašala v obeh sektorjih okoli 9,200.000 dinarjev.
— V preteklem letu se prodajne zmogljivosti trgovine niso bistveno'spremenile. Izvajala se je le modernizacija nekaterih. trgovskih lokalov, kar bo prispevalo k sodobnejšemu poslovanju. Skupni promet trgovine na drobno se je v letu 1973 povečal po nominalni vrednosti za 21,1 %. Če pa upoštevamo stopnjo porasta cen. katera znaša 17.8 % — ,36 je fizični obseg trgovine povečal realno le za 2i8 %. Vrednost prodaje na debelo se je povečala za 24.4 %.
— Na področju gostinstva je v letu 1973 prišlo najprej do združitve gost podjetja »Jelen« in »Jelka«, nato pa še doL združitve s trg. podj. Dravinjski dom S tem bodo dane boljše možnosti za razvoj gostinstva, katero s svojimi zmogljivostmi še vedno zaostaja za splošnim razvojem.
Po oceni se je vrednost prometa gostinskih storitev povečala v preteklem letu za okoli 20% — kar pomeni padec fizičnega prometa glede na višjo stopnjo porasta cen.
V	letu 1973 so se z dograditvijo planinskega doma na Rogli ter postavitvijo žičnic občutno povečale možnosti za razvoj turizma, zlasti zimskega.
— Vrednost proizvodnje družbene obrti se je v letu 1973 povečala zS nad 26 % (družbeni proizvod pa za pkoli 30 %). K povečani dejavnosti je prispevalo zlasti Mizarstvo »Skala«, Kovinar. Kongrad ter Pekarna »Rogla«. V preteklem letu so tudi na področju obrti narejeni prvi koraki integracije, in sicer sta se združili obrtni podjetji »Tapetništvo« in Mizarstvo »Dravinja« ter Kovinsko podj. »Komos« s Kovaško industrijo Zreče. Povečalo se je tudi poslovno sodelovanje obrti z industrijo.
.Zasebna obrt se je v preteklem letu številčno zmanjšala, in siced od 74 na 67 delavnic. Prav tako se je znižalo število tistih, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, in' to od 22 na 18.
Glede na pogoje poslovanja ter objektivnih vzrokov je gospodarstvo občine doseglo v letu 1973 nižjo stopnjo povečanja družbenega proizvoda. Zaradi tega tudi ni bilo v celoti uresničeno načelo, naj se rast vseh oblik porabe giblje počasneje od rasti družbenega proizvoda.
Nominalni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 20,0 % — medtem ko so bili realni osebni dohodki za okoli 1 °/o nižji kot v letu 1972.
— V letu 1973 je zabeležena povečana investicijska dejavnost. Vrednost naložb za razvoj gospodarskih dejavnosti je dosegla okoli 65,000.000 dinarjev. Pretežni del teh sredstev ali 85 °/o je odpadlo na industrijo. V industriji so bile v gradnji nove proizvodne zmogljivosti, in to v Kovaški industriji, v Kostroju, v Cometu ter novi obrat ind. montažnega podjetja v Slov. Konjicah. Ti novi obrati bodo v večji meri vplivali na povečanje proizvodnje ter na zaposlitev večjega števila delavcev. Večja sredstva so bila vložena tudi za modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. V preteklem letu beleži močan porast invest. naložb tudi kmetijstvo, kjer so bile naložbe usmerjene za urejanje hlevov za vzrejo goveda (v okviru akcije za preusmeritev kmetij) za nabavo opreme, gradnjo objektov za vzrejo piščancev in urejanje nasadov. V ostalih dejavnostih pa so bile investicijske naložbe usmerjene predvsem za rekonstrukcije in modernizacijo obstoječih zmogljivosti.
— V primerjavi z letom 1972 je v preteklem letu doseženo občutno povečanje^stanovanjske izgradnje. K temu je prispevala gradnja družbenih stanovanj v Zrečah. Skupno je bilo v gradnji nad 360 stanovanj. Od tega je bilo dokončanih 134 stanovanj, in' sicer 52 družbenih in 82 zasebnih. Skupna vrednost stanovanjske izgradnja (sredstva in vloženo delo) je dosegla v letu 1973 nad 17,000.000 dinarjev.
Težišče politike družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1974
Izhajajoč iz osnovnih ciljev resolucije družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije ter iz osnovnih problemov v dosedanjem gospodarskem in družbenem razvoju občine je težišče politike usmerjeno na:
—	krepitev samoupravljanja kot osnovnega družbenoekonomskega odnosa z doslednim uresničevanjem ustavnih načel na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini;
—	temeljne organizacije združenega dela morajo postati temeljna celica družbenoekonomskega sistema, v katerih morajo neposredni proizvajalci odločati o pogojih in rezultatih svojega dela;
—	krepitev materialne osnove samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela; .
—	pospešitev gospodarske rasti, ki mora poleg povečanih proizvodnih zmogljivosti temeljiti na rasti produktivnosti dela, na skladnejšem razmerju med povečanjem realnih osebnih dohodkov in rastjo produktivnosti dela, na izboljšanju tehnične in tehnološke ravni proizvodnje, na izboljšanju kadrovske strukture, na nadaljnjem povečanju izvozne dejavnosti, večjem izkoriščanju notranjih rezerv ter na zmanjšanju materialnih stroškov;
—	prizadevati si bo treba za nadaljnji skladnejši razvoj občine kot celote ter iskati možnosti za hitrejši gospodarski razvoj .pasivnejših območij ter s tem odpravljati socialne razlike.
Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in proizvajalnih sil
Pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil bo predvsem v odločnem uresničevanju ustavnih sprememb v praksi.
— V letu 1974 se bo nadaljevalo intenzivno delo pri uveljavljanju ustanovljenih temeljnih organizacij
združenega dela, katere morajo postati osnova za vse tfblike povezovanja gospodarstva.
— V cilju krepitve reprodukcijske sposobnosti org. združenega dela moramo, pospešiti integracijska gibanja in to zlasti na področju obrti, trgovin in gostinstvu, prav tako pa tudi na ostalih področjih, kjer bodo dani pogoji.
— V družbenih dejavnostih moramo oblikovati temeljne organizacije združenega dela tako, da bo v njih zagotovljen neposredni vpliv delavcev in uporabnikov njihovih storitev.
— Samoupravne interesne skupnosti bodo morale oblikovati konkretne programe dela in nalog ter prikaz s tem povezanih materialnih obveznosti, da bodo lahko delavci in občani odgovorno odločali o financi-rahju družbenih dejavnosti.
Naloge na področju gospodarstva občine v letu 1974
—7 Osnovna naloga razvojne politike v tem letu bo predvsem v pospešitvi gospodarske aktivnosti — s čimer bodo pogojene tudi možnosti uspešnejšega uresničevanja vseh ostalih nalog družbenega razvoja.
— Pospešitev gospodarske rasti mora poleg vključevanja novih proizvodnih zmogljivosti v proizvodni proces ter povečanega števila zaposlenih temeljiti predvsem na povečani produktivnosti dela. V cilju tega bo potrebno uveljaviti spodbudnejše in skladnejše nagrajevanje po rezultatih dela ter hitreje izboljševati življenjske in delovne pogoje delavcev.
— Na vseh področjih gospodarstva si je potrebno prizadevati za izboljšanje tehnične ravni proizvodnje, za učinkovitejšo organizacijo poslovanja, za racionalnejše zaposlovanje ter izboljšanje kadrovske strukture, predvsem z izobraževanjem kadrov v neposredni proizvodnji.
V letu 1974 je predvideno nominalno povečanje družbenega proizvoda za 23,4 °/o (realno za okoli 7,3 Takšen porast bodo omogočile razpoložljive zmogljivosti (v tem so zajete tudi nove proizvodne zmogljivosti v Kovaški industriji, v Kostroju ter nov obrat ind. montažnega podjetja v Slov. Konjicah). K predvideni stopnji gospodarske rasti bo prispevalo tudi povečanje števila zaposlenih, ki se bo povečalo v gospodarstvu za okoli 6,8 %>. Pomemben pogoj za uresničitev pričakovane gospodarske rasti bo tudi zagotovitev oskrbe gospodarstva z zadostnimi količinami energije ter z reprodukcijskim materialom. Povečanje proizvodnje v industriji bo v večji meri odvisno tudi od intenzivnejše usmeritve v menjavo s tujino. Vrednost izvoza bi se naj v letu 1974 povečala za 26,8 °/o.
— Dinamična rast celotnega gospodarstva občine bo odvisna predvsem od hitrejše stopnje'hrasti industrijske proizvodnje. Industrija, kot nosilec gospodarskega razvoja bo namreč udeležena v ustvarjenem družbenem proizvodu z nad 66 %.
Na osnovi predvidevanj, ki temeljijo na planskih predvidevanjih industrijskih organizacij ter ostalih faktorjih, ki bodo vplivali na razvoj proizvodnje se bo ! fizični obseg industrijske proizvodnje v TOZD na območju občine povečal za 20,4 °/o.
Na predvideno stopnjo rasti proizvodnje bodo vplivale nove proizvodne zmogljivosti s tem pa tudi po-večapo število zaposlenih.
Predvideno povečanje proizvodnje po panogah industrije:
Ind. predelave nekovin za 11,2 °/o — v kovinski industriji za 40%>, v ind. gradbenega materiala za
18,3% — v lesni industriji za 6,5 °/o in v ind. usnja za okoli 6,7 °/o.
V	cilju nadaljnjega razvoja na področju industrije bo potrebno iskati predvsem možnosti in način nadaljnjega razvoja Opekarne v Ločah, katera glede na minimalna reprodukcijska sredstva ni sledila razvoju ter razširjala oziroma preusmerjala svoje proizvodnje.
— V primerjavi s povprečjem 1972/73 se bo fizični obseg kmetijske proizvodnje povečal za 4°/o.
Na hitrejši razvoj na intenzivnejšo rast proizvodnje ter modernizacijo kmetijstva bo potrebno vplivati z bolj organiziranimi napori na vseh področjih.
Razvoj proizvodnje bo pogojen z nadaljnjo razširitvijo proizvodnega sodelovanja med zasebnimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo. Doseči smotrnejšo izrabo kmetijskih površin ter povečati vlaganja v razširjeno reprodukcijo. V okviru tega pospešiti akcijo za preusmeritev zasebnih kmetij. Pri tem je treba stremeti za povečanjem živinorejske proizvodnje ter mleka.
Investicijske naložbe za razvoj kmetijstva bodo znašale okoli 7,500.000 dinarjev (v tem 2,700.000 din družbeni sektor). V družbenem sektorju zajema investicijski program predvsem ureditev 22 ha nasadov jablan v Ločah, poleg tega pa ureditev trg. lokala in skladišča, večji znesek pa je namenjen za nabavo kmetijskih strojev.
V	zasebnem sektorju pa so vlaganja predvidena v glavnem za nabavo kmetijske opreme ter za preusmerjanje kmetij.
— Na področju gozdarstva bo zlasti potrebno urediti samoupravne odnose pri skupnem gospodarjenju z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Interesne skupnosti za gozdarstvo pa se bodo vključile v usmerja-^ nje gospodarjenja z gozdovi, predvsem pa bodo delovale na področju enostavne in razširjene reprodukcije. V letu 1974 bo potrebno poleg povečanja obsega proizvodnje gozdnih sortimentov povečati tudi gozdnogojitvena dela.
— Hitrejši razvoj dejavnosti trgovine ter vlaganj v razširjeno reprodukcijo bo potrebno v bodoče reševati v okviru povečanega poslovnega sodelovanja v občini ter v sodelovanju z večjimi trgovskimi organizacijami izven občine. Pri obstoječih prodajnih zmogljivostih, s predvideno modernizacijo nekaterih lokalov ter ob povečani kupni moči prebivalstva se bo skupen promet trgovine v občini povečal za okoli 18 do 20 0/o.
Potrebno bo razvijati racionalne oblike poslovanja, ki naj temeljijo na visokem prometu in normalnejših stroških posredovanja potrošnih dobrin od proizvodnje do potrošnika.
Na področju gostinsko-turistične dejavnosti bo potrebno iskati rešitve za hitrejši razvoj gostinskih zmogljivosti ter nadaljnjo urejanje turistično-rekrea-cijskega centra na Rogli.
— Zadovoljevanje naraščajočih potreb prebivalstva po obrtnih storitvah predvsem v večjih centrih občine, bo potrebno intenzivneje reševati na podlagi razvojnih programov občine, komunalnih organizacij ter krajevnih skupnosti. V večjih naseljih je težiti za tem, da bi se organizirali servisni obrati.
S programi razvoja obrti naj bi tudi vplivali na večjo pritegnitev družbenih in zasebnih sredstev za razvoj obrtnih in pogodbenih organizacij združenega dela in v zasebni obrti;
V cilju nadaljnjega pospešenega razvoja družbene obrti in krepitve reprodukcijske sposobnosti se mo-
rajo hitreje razvijati integracijski procesi ter poslovno tehnično sodelovanje z večjimi nosilci družbene proizvodnje.
— V zunanjetrgovinski menjavi bo potrebno še nadalje razvijati vsestranske gospodarske stike. Na osnovi programa industrijskih organizacij se bo v letu 1974 vrednost izvoza povečala za 26,8 °/o. Na povečan obseg izvoza pa bo vplivala predvsem kovinska industrija.
Prikaz dinamike izvoza v dolarjih:
		Stopnja	rasti —
1973	1974	1973	1974
		1972	1973
izvoz skupaj 8,510.988	10,795.750	14,1	26,8
V skupnem izvozu bo udeleženo konvertibilno področje z 61,7 °/o — ostala področja pa z 38,3 °/o. V primerjavi z letom 1973 se bo delež izvoza na ostala področja povečal za 6,4 %>. Pri skupni blagovni menjavi s tujino bo v letu 1974 pozitivna bilanca v razmerju 56,2 :43,8 v korist izvoza, medtem ko je bila v preteklem letu negativna v razmerju 49,1 :50,9.
— Povečane proizvodne zmogljivosti, hitrejša stopnja gospodarske rasti na vseh področjih bo omogočila, da bo v letu 1974 na razpolago večje število novih delovnih mest.
Po predvidevanjih se bo povprečno število zaposlenih v občini povečalo za okoli 6,3 %> — kar predstavlja 294 novih delavcev.
Prikaz dinamike zaposlovanja:
Število zaposlenih		Stopnja rasti	— •/#
©	<t>	1973	1974
1973	1974	1972	1973
Skupaj v občini	4637	4931	4,9	6,3
— v gospodarstvu 4215	4501	5.0	6,8
— v negospodarstvu 422	430	4,7	1,9
Pretežna večina ali okoli 71 »/o nove delovne sile bo zaposlila industrija. Večji relativni porast delovne sile pa bo tudi v gradbeništvu, v trgovini in gostinstvu. v obrti ter komunalni dejavnosti.
.^Programi organizacij združenega dela o zaposlovanju nove delovne sile izkazujejo potrebe po naslednji kvalifikacijski strukturi:
	Potrebno število novih	Struktura
	delavcev	potreb
— z visoko izobrazbo	6	1,6
— z višjo izobrazbo	12	3,2
— s srednjo izobrazbo	34	9,0
— visokokvalificirani	36	9,6
— kvalificirani	111	29,5
— polkvalificirani	177	47,1
— nekvalificirani	(—82)	—
Skupaj	294	100
Poleg odpiranja novih	delovnih mest	in zaposlo-
vanja delovne sile morajo organizacije združenega dela istočasno skrbeti za hitrejši dvig storilnosti dela z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z racionalnejšo organizacijo poslovanja ter z ostalimi ukrepi. Posebno skrb je treba posvetiti izobraževanju kadrov na vseh ravneh, predvsem v neposredni proizvodnji. Pri tem bo treba doseči neposrednejše sodelovanje ustreznih izobraževalnih ustanov.
Splošna poraba in osebni dohodki:
Pri nadaljnjem razvoju samoupravnega sporazumevanja na področju osebnih dohodkov je treba izha-
jati iz načelne predpostavke, da mora urejanje razmerij med osebnimi dohodki izhajati s stališča, da spadajo osebni dohodki med osnovne faktorje nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Zaradi tega naj organizacije združenega dela pri izvajanju politike delitve osebnih dohodkov zagotavljajo socialno in ekonomsko stabilnost delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Na področju osebnih dohodkov bo treba doseči, da se iz sedanje stagnacije realnih osebnih dohodkov doseže njihovo povečanje v okviru rasti produktivnosti dela.
— Predvideva se, da bodo nominalni osebni dohodki narasli za 20,2 0/o, realni osebni dohodki pa bi se ob predvidenem 15°/o povečanju življenjskih stroškov povečali za okoli 4,5 do 5 °/o.
— Porast vseh oblik porabe ter razmerja v delitvi družbenega proizvoda morajo biti podrejeni načelom stabilizacijske politike Glede na pričakovano stopnjo rasti družbenega proizvoda za 23,4 °/o (v družbenem sektorju za 24,4) se bodo sredstva za splošno porabo in osebne dohodke v letu 1974 lahko povečala največ za 19—20 »/o.
— Za zagotovitev hitrejšega povečanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva, ki je pogoj za pospešeno gospodarsko rast, bodo v letu 1974 minimalni dohodki za splošno in skupno porabo morali rasti počasneje kot stopnja nominalne rasti družbenega proizvoda.
Razvoj družbenih dejavnosti:
V letu 1974 bodo na področju družbenih dejavnosti imele prednost predvsem naloge, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu gospodarjenju in povečanju produktivnosti dela.
Osnovna usmeritev na posameznih področjih družbenih dejavnosti bo naslednja:
—	na področju vzgoje in izobraževanja bo poudarek na spodbujanju izobraževanja ob delu. Vlaganja v osnovno šolstvo usmeriti v nadaljnje povečanje zmogljivosti ter opremo;
—	na področju predšolskega varstva je glede na nujne potrebe po razširitvi zmogljivosti organiziranega varstva predšolskih otrok potrebno pospešiti priprave za pričetek gradnje otroškega vrtca v Slov. Konjicah;
—	na področju zdravstvenega varstva bo potrebno z boljšo organizacijo, dela ter z zadostnim številom zdravstvenega kadra postopoma odpraviti, razlike v možnostih za zadovoljevanje pravic iz zdravstvenega varstva med delavci in kmeti;
—	za večjo socialno varnost prebivalcev bo potrebno povečati število kadrov v socialnih službah, pristopiti k realizaciji programa adaptacije doma za ostarele ljudi v Slov. Konjicah, s čimer se bodo zmogljivosti občutno povečale. Glede na visok porast življenjskih stroškov pa bo potrebno zagotoviti revalorizacijo družbene denarne pomoči;
—	v kulturni dejavnosti bo potrebno kulturne dobrine približati čim širšemu krogu občanov. V ta namen bo potrebno pospešiti zlasti urejanje obstoječih kulturnih .domov. Naloga na področju telesne kulture pa bo predvsem v vključevanju večjega števila delovnih ljudi in občanov v telesno-kulturne dejavnosti. V tem bo poudarek na telesno-kulturni dejavnosti predšolske in šolske mladine. V cilju oživljanja telesne kulture bo potrebno usposobiti obstoječe športne objekte ter pristopiti k gradnji novih objektov;
—	k reševanju vprašanj varstva okolja bo treba v večji meri pritegniti delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in obč. skupščino, prav tako pa tudi prebivalstvo občine.
Program naložb v osnovna sredstva gospodarstva ter razvoj področij negospodarskih dejavnosti
V letu 1974 se mora investicijska aktivnost usklajevati s celotnimi finančnimi možnostmi, naložbe pa usmerjati predvsem v razvoj takšnih zmogljivosti in namene, ki bodo ekonomsko najbolj upravičeni ter bodo čimprej prispevale k nadaljnji gospodarski moči občine.
Na osnovi kazalcev iz programov organizacij združenega dela ter ostalih področij se predvideva, da se bodo v letu 1974 investicijske naložbe povečale za nad 60 »/o.
Vrednost skupnih investicijskih naložb bo znašala okoli 147 milj. dinarjev — od tega bodo naložbe v gospodarstvu znašale okoli 105 milij. din ter 4,2 milij. za razvoj negospodarskih dejavnosti.
—	vrednost investicijskih naložb v industriji bo znašala nad 93 milj. dinarjev. V teh sredstvih so zajete predvsem naložbe za nove zmogljivosti v Kovaški industriji, v Cometu, gradnja objekta IMP ter v Ko-stroju. — Večja sredstva pa bodo vložile tudi org. združenega dela Konus, LIP in TKI Vitanje.
—	za razvoj kmetijstva bo vloženo pad 7 milij. din in sicer predvsem za nabavo opreme tako v družbenem kot zasebnem kmetijstvu, nadalje za preusmeritev zasebnih kmetij ter nadaljnje urejanje nasadov jablan.
—	na področju trgovine in gostinstva so sredstva višini okoli 2,9 milij. din namenjena za ureditev gost. lokala in avtomatskega kegljišča v domu partizanskih enot (Mladinski dom), za adaptacijo gostišča Jelka v Zrečah ter za nadaljnje urejanje in modernizacijo nekaterih obstoječih trgovin. V teku so tudi razgovori o gradnji novega trg. objekta, ki bi se gradil v okviru sodelovanja večjih trg. podjetij izven občine.
—	naložbe v obrti bodo znašale okoli 1,2 milij. din ter so predvidene predvsem za modernizacijo proizvodnih zmogljivosti in sicer v org. združenega dela Kongrad, v Pekarni »Rogla«, v Kovinarju in v Mizarstvu »Skala«.
Naložbe na področju negospodarskih dejavnosti bodo po predvidevanjih znašale okoli 42 milij. dinarjev in to:
1.	Vrednost naložb v stanovanjsko izgradnjo bo znašala okoli 22,6 milij. din. V letu 1974 se poleg individualne, gradnje predvideva tudi intenzivnejša gradnja družbenih stanovanj (Blokovna gradnja) v Slov. Konjicah ter v Zrečah. Na območju občine bo v gradnji okoli 420 stanovanj — od tega nad 120 družbenih.
Dokončanih pa bo okoli 110 stanovanj.
2.	Investicijska dejavnost na področju komunalnega gospodarstva se bo odvijala v okviru programov dela krajevnih skupnosti. Skupne naložbe za razvoj komunalnih dejavnosti bodo znašale okoli 4 milij. dinarjev.
3.	Na področju šolstva in kulture so predvidene investicijske naložbe v višini 5,5 milij. dinarjev. Pretežni del teh sredstev je namenjen za gradnjo telovadnice pri osn. šoli v Ločah ter za gradnjo posebne osnovne šole v Slov. Konjicah. V okviru dejavnosti krajevnih skupnosti pa bodo vložena tudi znatna sredstva za urejanje kulturnih domov v Tepanju, v Ločah, v Slov. Konjicah, v Draža vasi ter v Zbelovem.
4.	S sredstvi za naložbe na področju socialnega varstva, ki bodo predvidoma znašala okoli 5,3 milij. dinarjev pa se bo pristopilo k adaptaciji Lambreehto-vega doma ter k gradnji doma upokojencev v Slov. Konjicah.
5.	Vrednost inv. naložb na področju otroškega varstva bo znašala okoli 2,5 milij. din so predvidena za gradnjo otroškega vrtca v Slov. Konjicah.
6.	Na področju telesne kulture se bodo urejali športni objekti, med tem tudi večja rekonstrukcija kopališča v Slov. Konjicah.
7.	Inv. sredstva v višini 2 milij. dinarjev pa bodo vložena za adaptacijo poslovnih prostorov za službo družbenega knjigovodstva ter eks. Ljubljanske banke.
Za uresničitev ciljev in nalog, ki jih nakazuje resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine za 1974 bo potrebno predvsem:
—	da temeljne organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter skupščina občine maksimalno mobilizirajo svoje možnosti in rezerve za uresničitev ciljev in nalog nakazanih v resoluciji;
—	da se s strani službe družbenega knjigovodstva ter pristojnih' služb skupščine občine pravočasno zagotovijo odgovarjajoči kazalci za spremljanje izvrševanja ciljev in nalog — ter predlagajo skupščini občine ustrezne ukrepe;
—	zagotoviti doslednejše izvajanje sprejetih nalog in obveznosti ter uresničevanje zakonitosti tako s strani organizacij združenega dela, organov skupščine občine, samoupravnih interesnih skupnosti ter občanov. Za zagotovitev tega bo potrebno okrepiti delovanje inšpekcijskih služb pri skupščini občine in drugih.
St. 30-1/73-3/5
Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. Inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
635.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po III. in VI. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SUS, št. 6-28/73) in 1. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanarine in komunalne storitve (Uradni list SRS, št. 42-858/71) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k cenam grobarskih in prevoznih storitev na področju pokopališke dejavnosti v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah
I
Na predlog Obrtno-komunalnega podjetja Rogaška Slatina se daje soglasje k cenam za grobarske in prevozne storitve za Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino.
Cene so naslednje:
Grobarske storitve	din
—	izkop in zakop groba za odrasle	450
—	izkop in zakop groba za otroka do 10 let 350
—	prekop odrasle osebe '	650
—	prekop otroka	550
—	uporaba stare mrtvašnice (na dan)	60
—, uporabh nove mrtvašnice (na dan)	200
—	nošenje pri pogrebu fv popoldanskem
času —1 6 oseb)	450
—	nošenje pri pogrebu Otroka	300
—	delovna ura grobarja v rednem delovnem
času	35
Prevozne storitve v pokopališki dejavnosti
—	lokalni prevozi v sprevodu	500
—	lokalni prevozi do mrliške vežice	300
—	medkrajevni prevoz din 300 in po prevoženem kilometru	4,50
—	stojnina od ure čakanja, nad	pol ure	60
II
Cene po 1. točki veljajo od 1. maja 1974.
III
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 42-870/71), kolikor obsega cene za grobarske storitve in prevozne storitve.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-24/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. aprila 1974.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
636.
Zbori združenega dela občinskih ' skupščin Celje. Hrastnik, Laško. Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, Žalec so na svojih sejah dne 29. aprila 1974 sklenili
SPORAZUM
o oblikovanju skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije v šestem okolišu za kmetijsko dejavnost
l
1
Zbori združenega dela občinskih skupščin z območja šestega okoliša kmetijske dejavnosti sporazumno določijo skupino delegatov zaradi delegiranja v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Skupina šteje 18 članov — delegatov.
Zbori združenega dela posameznih občinskih skupščin določijo v skupino naslednje število delegatov:
občina Celje	/	i
občina Hrastnik	1
občina Laško	X
občina Mozirje	2
občina Slovenske Konjice	2
občina Šentjur pri Celju	2
občina Šmarje pri Jelšah	3
občina Trbovlje	1
občina Velenje	-	1
občina Zagorje ob Savi	I
občina Žalec	3
Zbori združenega dela posameznih občinskih skupščin določijo poleg števila delegatov po prejšnjem odstavku še najmanj, enega namestnika delegata.
Sedež skupine delegatov je pri občinski skupščini Žalec.
2
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika.
Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da skupino sklicuje na zasedanje.
Predsednik skupine tudi podpisuje pooblastila delegatom. ki so določeni za zasedanje Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
3
Na zasedanju Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov tri delegate.
Ce 'pošlje skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal, posamezni delegat.
Pri določanju delegata ža zasedanje zbora mora skupina delegatov predvideti tudi namestnike, ki bi delegate nadomestili v primeru, če bi bili le-ti neodložljivo zadržani.
4
Stališča, ki jih mora zastopati delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, se določijo v občinah, uskladijo pa na zasedanju skupine delegatov.
Skupina delegatov lahko tudi sama oblikuje stališča, kadar je politika občine na določenem področju že znana.	-
V	skupini delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov.
Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato. ker so delegati posamezne občinske skupščine drugačnega mnenja kot je večinsko, se oblikuje skupno večinsko stališče. Za tako stališče mora glasovati tri četrtine delegatov v skupini.
V	takem primeru mora delegat obvestiti Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije tudi o stališčih. ki so nasprotna mnenju treh četrtin delegatov v skupini.
5
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi ,.družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
6
Delegat je za svoje delo in ravnanje v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije odgovoren sku-
pini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren zboru združenega dela občinske skupščine, ki ga je v skupino izvolila.
Delegat je Zboru združenega dela občinske skupščine dolžan poročati o delu Zboru združenega dela Skupščine SR Sloveni j e in skupine delegatov, prav tako pa tudi o svojem delu v Zboru združenega dela, v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije in skupini delegatov.
7
Zbori združenega dela občinskih skupščin se obvezujejo, da bodo svoje delegate v skupini redno seznanjali o vseh pomembnih vprašanjih življenja in dela v občini, zlasti s kmetijskega področja.
8
Skupina delegatov bo sodelovala tudi s skupinami delegatov v drugih okoliših celjske regije in Zasavja, zaradi medsebojnega obveščanja, usklajevanja dela in zavzemanja stališč.
9
Administrativna tehnična dela za skupino delegatov opravlja pristojna služba občinske skupščine, pri kateri je- sedež skupine delegatov.
Stroški za adminištrativno tehnična dela, potni in drugi stroški prihoda delegatov na zasedanje skupine se krijejo kot določa zakon oziroma drug predpis.
10
Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine, pri kateri je sedež skupine delegatov.
11 '■'*
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu'SRS.
St. 06-6/74
Žalec, dne 29. aprila 1974.
Predsednik Zbora združenega dela: Skupščina občine Celje
Jože Turnšek 1. r.
Skupščina občine Hrastnik
Robert Halzer 1. r.
Skupščina občine Laško Jože Rajh 1. r.
Skupščina občine Mozirje Kristian Planovšek 1. r.
Skupščina občine Sl. Konjice Milena Hajšek-Zidanšek 1. r.
Skupščina občine Šentjur pri Celju
,' Viktor Hrastnik 1. r.
Skupščina občine Šmarje Ivan Jernejšck 1. r.
Skupščina občine Trbovlje
,	Jože Poglajen 1. r.
Skupščina občine Velenje
Ernest Rahten 1. r.
Skupščina občine Zagorje ob Savi
Drago Polc 1. r.
Skupščina občine Žalec <-	Rafko Mlakar' 1. r.
POPRAVEK
Besedilo zakona o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18-181/74 z dne 10. maja 1974, v primerjavi z izvirnikom ni istovetno, in sicer:
1.	v 2. členu se v 5. vrsti 1, odstavka glasi pravilno »13/74« (namesto nepravilno »13/73«) in
2.	v 11. členu se v 3. vrsti 1. odstavka glasi pravilno »odločanje« (namesto nepravilno: »določanje«).
Uredništvo
VSEBINA
Stran
229.	Odlok o razrešitvi javnega tožilca Socialistične republike Slovenije	1341
230.	Odlok o razrešitvi predsednika in petih sodnikov
Ustavnega sodišča Socialistične	republike	Slovenije	1341
231.	Odlok o izvolitvi predsednika in petih sodnikov
Ustavnega sodišča Socialistične	republike	Slovenije	1341
232.	Odlok o razrešitvi predsednika in treh sodnikov
Vrhovnega sodišča Socialistične	republike	Slovenije , 1341
233.	Odlok o izvolitvi predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije	1342
234.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porot-
> nikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije	1342
235.	Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. aprila
do 31. decembra 1974	1344
236.	Odredba o omejitvi prometa na javnih cestah	1345
Splošni akti republiških samoupravnih
ORGANIZACIJ
237.	Sklep o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesreče pri delu in poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem	1346
Stran
239. Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja	1347
240.	Sklep o finančnem načrtu skupnosti pokojninskega
' in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za 1974.
leto	1348
241.	Sklep o določitvi višine enkratnega prispevka za
rekreacijo	1348
242.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost	1348
243.	Sklep o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do
otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974	1350
244.	Sklep o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja
za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974	1351
245.	Sklep o pogojih in višini otroškega dodatka v letu
1974 za otroke iz socialno	ogroženih kmečkih družin 1352
246.	Sklep o ■•denarni pomoči za opremo novorojenega
otroka v letu 1974	1353
247.	Sklep o zaključnem računu republiške skupnosti
otroškega varstva za leto	1973	1353
248.	Sklep, o finančnem načrtu republiške skupnosti
otroškega varstva za leto	1974	1353
249.	Sporazum o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov	1354
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
633. Družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Grosuplje ža leto 1974	1354
634 Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju
občine Slovenske Konjice v letu 1974	1357
635. Sklep o soglasju k cenam grobarskih in prevoznih storitev na. področju pokopališke dejavnosti v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah	1362
636 Sporazum o oblikovanju skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega/ dela Skupščine SR Slovenije v šestem okolišu za kmetijsko dejavnost	1362
238.	S kleo o prispevku za tekočo valorizacijo pokojnin
v 1974. letu	1346
Popravek 'akona r samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet	1364
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust 8RS — Direktor In odgovorni urednik Milan Bi bet - riška tiskarna Tone TomSlč. vsi w bjubljam - Naročnina za «eto 197« 110 din. inozemstvo 200 din — Reklamacij* ■»* upoštevaje le mesec dru do izidu vsake številke - Uredništvo m uprava: Ljubljana. Veselova II. poštni predaj 379^11 relefon: direktor uredništvo, oprava m knjigovodstvo: 20 T01 prodaja preklici to naročnine 28 579 - žiro račun 50100-603-40323	- Oproščeno prometnega davka
00 mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72