Stev. 136.
u Ljubljani, v soboto, dni 16. junlln 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 261— za pol leta „ „ 15'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ „ 10' — za Četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ V70
Za pošllj. na dom 20 H na
mesec.
Posamezne Štev. 10 h.
Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 It za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
CIpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.
Volilno reformo.
Prvo stvarno glasovanje v odseku je iz-palo v prid Jugoslovanom. Prva je bila na vrsti Dalmacija in tozadevno bili so sprejeti vsi predlogi »Slovanske zveze«, koje je stavil in utemeljeval poslanec dr. Ivčevič. Ti predlogi so se razlikovali od vladne predloge v tem, da so ustvarili volilna okrožja, ki izključujejo pri volitvah v Dalmaciji narodnostni boj in izključujejo nadalje vsak vpliv Italijanov na dalmatinske volitve.
Gotovo ne gre precenjevati uspeh, ki se je dosegel glede Dalmacije proti ugovoru vlade. Vsekako je dobro znamenje, da je bila prva bitka, v koji so stali Jugoslovani, dobljena.
Zasluga za to gre pametni taktiki »Slovanske z^eze«, osobito izbornemu utemeljevanju predlogov po načelniku dr. I v č e v i č u; pa tudi ravno tako delovanju načelnika dr. Šusteršiča, ki je z uplivanjem na razne stranke vedel ustvariti sigurno večino za dr. Ivčevičove predloge, kljub protiuporu italijanskih poslancev, ki so hoteli in upali vsaj ohraniti vladno predlogo, češ, da bi jim ista omogočila v zaderskem volilnem okraju vplivati na izid volitve, če bi Hrvatje ne bili edini. Ne vemo, v koliko so bile te nade Italijanov opravičene, — vsekako odgovarjajo dr. Ivče-vičeva okrožja, katere je odsek sprejel, naravnim razmeram v Dalmaciji. Razdelitev okrožij je sedaj v resnici pametna,, praktična in odgovarja željam vseh dalmatinskih zastopnikov.
Bog daj, da bi složnim poslancem »Slovanske zveze« tudi še v bodoče bilo naklonjenih v odsekih mnogo uspehov. Čaka jih mnogo, mnogo težji del njihove naloge.
Koncem seje pa je bil komičen prizor. Poslanec M a 1 i k je izlil svojo jezo na — cesarja, ker je cesar pri sprejemu delegacije v nedeljo napram Kramaru izrekel, da se volilna reforma mora izvršiti in da so volitve po starem volilnem redu nemogoče.
Najlepše je pa bilo, da je tem besedam g. Malika prikimoval in pritrjeval c. kr. disciplinirani notar Plantan, ki je sploh navadno
najti v družbi najbolj zagrizenih sovražnikov volilne preosnove in ljudskih pravic. Seve, zanj po novem volilnem redu ne bo nobenega mandata več! Hinc illac lacrimae in odtod tudi jeza zoper presvetlega cesarja, ki hoče, da ljudstvo dobi svoje pravice in da prenehajo vsi volilni privilegiji, tudi oni klavrnih Plan-tanovih volilcev.
V odsekovi seji v sredo bile so rešene kar tri dežele: Gornja in Dolenja Avstrija in Solno-graška. Rešene so tedaj štiri dežele, ostane v rešitev še trinajst dežel. Včeraj je prišla na vrsto Štajerska, a debata ni bila končana. Debata se nadaljuje v torek popoludne. Poslanci »Slovanske zveze« bodo storili svojo dolžnost!
Državni zbor.
Dunaj, 15. junija.
Začasni proračun.
Ker je parlament od leta 1897 enkrat samo rešil državni proračun, morala si je vlada pomagati ali s § 14. ali le z ustavno dovoljenim provizorijem. Kake posledice more imeti § 14., kaže žalostna zgodovina zgradeb v tržaškem pristanišču. Brez kontrole državnega zbora more širokovestna vlada napraviti dolgove, ki niti kontrolni komisiji za državne dolgove niso znani. 2e minolo leto je proračunski odsek rešil uobro polovico državnega proračuna, glede proračuna za tekoče leto ni črhnil niti besede, ker ni bilo časa. To omenjam tudi radi tega. da pojasnim razlog, zakaj razni poslanci niso izražali želj in zahtev, ki so v zvezi s proračunom.
Min. predsednik- Gautseh je bil dobil proračunski provizorij do 1. julija. Torej je morala vlada zahtevati od parlamenta, naj jo pooblasti, da srne do 31. decembra 1906 pobirati davke v določeni meri in meji. Ker pa je že v razpravi obrtna reforma, moglo se je to zgoditi le z njenim predlogom. A tudi nujni predlog je bil po poslovnem redu mogoč, ker je obrtni odsek v sredo sklenil soglasno, da ne ugovarja, ako se pretrga za en ali dva dni razprava o obrtni reformi. Naprosili so torej dr. K a t h r e i n a kot načelnika proračunskega odseka, naj on setavi nujni predlog in ga utemelji v zbornici. To je storil začetkom današnje seje.
Rusinski poslanec Roraanczuk izjavi v imenu svojih tovarišev, da vladi ne dovolijo proračuna, ker podpira v Galiciji Poljake proti Rusinom, kar dokazuje vladni načrt volivne reforme.
Ministerski predsednik baron Beck na-
glasa., da nova vlada ne zahteva zaupanja, ako želi, da parlament dovoli začasni proračun in se tako poslužuje svoje ustavne pravice. Vlada si hoče zaupanje zbornice še le pridobiti, ker proračun zahteva le v interesu redne državne uprave. Parlament naj pokaže, da hoče zopet napraviti red in v tem oziru podpirati vlado.
Finančni minister dr. K o r y t o \v s k i na-glaša, da pač niso normalne razmere v državi, ako finančno ministerstvo upravlja državne finance brez kontrole državnega zbora. To more roditi le škodljive posledice. (Živahna pohvala.) Ker pa ima parlament mnogo nujnega dela in ni mogel pravočasno rešiti rednega proračuna, zato naj zbornica dovoli vladi začasni proračun do novega leta. (Živahna pohvala.)
Ministru čestitajo mnogi poslanci, ker je posredno opozoril zbornico na nelepe dogodke v finančni upravi v dobi državnega kuratorja, kakor se jc imenoval dr. pl. Korber.
Dalje so govorili antisemit S t e i n c r, češki radikalec dr. S o b o t k a, češki agrarec Z a z v o r k a, dr. S t r a n s k y, Peric, dr. C h i a r i in B or č i č. Dalmatinski poslanec Peric jc zahteval v daljšem govoru veljavnost izpitov na zagrebški univerzi tudi za Avstrijo. Poslanec Borčič pa je izjavil na svojo roko v imenu vseh dalmatinskih poslancev, ki so podpisali znano reško r e s o 1 u c i j o, da vladi ne zaupajo in ji ne dovolijo proračuna. Ta Borčičeva izjava je napravila na večino dalmatinskih poslancev jako neprijeten vtis, ker ni v nobeni pravi zvezi z reško resolucijo. Ta resolucija ne zahteva nič več in nič manj, nego da sc tudi Dalmacija posredno priklopi Ogrski. To državnopravno vprašanje pa je z avstrijskim državnim proračunom kakor n. pr. z obrtno reformo ali podržavljenjem severne železnice. Logična posledica te izjave bi morala biti, da bi Dalmatinci ne smeli ničesa več zahtevati od Avstrije, marveč od Ogrov.
Dr. Šustersič izjavi v imenu »Slovanske zveze«, da glasuje za n u j n o s t predloga. Tega pa ne stori na ljubo vladi, kateri »Slovanska zveza« ne more izraziti zaupanja, marveč le zato, da pospešuje ozdravljenje parlamenta. Najvažnejša pravica parlamenta je, da se o pravem času posluži svoje ustavne pravicc glede državnega proračuna. To pa je sedaj mogoče lc z nujnim predlogom, zato bodemo glasovali za nujnost. Odločno in izrecno pa ugovarjamo, da bi se iz tega glasovanja izvajal morda sklep, kako bodemo glasovali o proračunu samem. (Pohvala.)
V imenu poljskega kluba se je načelnik vitez A b r a h a m o w i c z izjavil za provizorij ter odgovarjal Rusinu Ruinanczuku.
Zbornica je nato z dvetretjinsko večino
sprejela nujnost predloga in vladno predlogo odkazala odseku.
Volivna reforma.
Odsek za volivno reformo je v sredo zvečer po daljši razpravi odobril razdelitev vol. okrajev na Gorenjem in N i ž e A v s t r i j-skeni ter Solnograškem po nasvetu princa Hohenlohe ter odklonil vse preminje-valne predloge. Danes prideta v odseku na vrsto P r e d a r 1 s k o in Štajersko. Glede okrajev na Štajerskem bode v odseku huda borba. Kakor se čuje, hočejo Nemci le s tem pogojeni dovoliti Slovencem na Štajerskem 7. mandat, ako se jim dovolita dva nova nemška mandata, in sicer 4. mandat za mesto Gradec in poseben mandat za mesto Kočevje. Dalje zahtevajo Nemci še dva mandata na Češkem. Ta nemška licitacija je že naravnost ostudna. Vedno nove nemške zahteve utegnejo končno pristuditi volivno reformo tudi najodločnejšim zagovornikom. Vedno in povsod naj velja dvojna mera. Zastopniki »Slovanske zveze« imajo v odseku jako težavno stališče, ker se niti na vse člane slovanskih strank v vsakem slučaju nc morejo zanašati. Ako n. pr. Slovenci in Hrvatje podpirajo Rusine, izgube podporo Poljakov. Ako Cehi kujejo kompromise z Nemci, vežejo si roke glede slovenskih zahtev. Današnja seja odseka za volivno reformo bode iako zanimiva in morda osodepolna za volivno reformo sploh.
Tedenski presied.
Pred tednom je priredilo mlado društvo »Abstinent« zabavni večer. Občinstva se je kar trlo, znamenje, da abstinenca dobiva trdna tla tudi v naši domovini. Pozdravna, šaljivo-resna nagovora pesnika-abstinenta A. Medveda in abstinenta dr. Kreka sta bila spreieta z nenavadnim navdušenjem. Petje, igra itd. vse je uspelo prav dobro.
Sprejem delegacij pri cesarju. V prestol-nem govoru je vladar povdarjal, da je predvsem pozoren na zvezo med Nemčijo in Avstrijo. Z obiskom nemškega cesarja se ie prijateljstvo med obema državama utrdilo. Zaupljive so tudi razmere do tretje zaveznice — Italije. — Vodilna misel vnanje politike je, ohranjenje miru. — Češkemu delegatu dr. Kramaru je dejal cesar s posebnim povdarkom: »Volilna reforma se mora izvršiti.« Dr. Šusteršiča je cesar prijazno nagovoril: »Veseli me, da vas zopet vidim; vi ste bili že večkrat v delegacijah. Prav je. da so navzoči izkušeni delegati.« Nasproti Dobernigu se je izrazil cesar, da potrebuje dopusta, ker je silno truden. — V seji avstrijske delegacije je dr. Susteršič grajal avstrijsko politiko na Balkanu.
LIKEK.
Velika slavnostna akademija
v proslavo desetletnice ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
V L j u b 1 j a n i, 16, junija 1906. Velika dvorana »Mestnega doma« je bila slavnostno okrašena. Ognjegasci in »Sokoli« so se polnoštevilno-zbrali na Cesarja Jožefa trgu; bil je slikovit prizor, ki ga je zlasti poživljala šolska mladina, ki so jo pripeljali šolski voditelji, da proslavi Hribarjevo županova-nje. Ljubljanci so zaspanci, a komanda je izdala, in tako smo videli cvet slovenskega naroda in njega najvažnejše mladike združene pri proslavi Hribarjevega županovanja.
Slavnostno akademijo otvori dr. Tavčar, ki čestita jubilarju k Najvišjemu odlikovanju z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. Ce komu, pristoja Hribarju tako odlikovanje. Ali ni Hribar z nami vred prihranil državi mnogo tisočakov ob potresnem posojilu, da se niso izmetali v Ljubljani? Pod njegovim vodstvom so se tako izborno uredile ljubljanske tržne razmere, in nravna policija je dosegla višek popolnosti. Pota po predmestjih ie u zorno uredil, tako, da blata ni več videti, in gotovo je pripisovati samo zlobi naših nasprotnikov, da hodijo Rumuni in Angleži štu-
dirat občinske reforme na Luegerjev Duna.i, ne pa v Hribarjevo belo Ljubljano. Kako krasno so urejene na magistratu personalne zadeve. Hribar je odpravil osebno protekcijo, ki je važne službe oddajala nesposobnim ljudem, ki niti svojih študij niso mogli dokončati, pa so po nepojmljivem nepotizmu živeli od javnih sredstev. Posebno pa častim Hribarjevo požrtvovalnost, ki ne pozna nobenih sebičnosti, ampak žrtvuje vse svoje imetje, če je treba, na oltar domovine in vzajemnosti. Tako je on priskočil že meni na stran kot požrtvovalen rešnik, ko so me hoteli zlobni jeziki ožlindrati in moralno ubiti v aferi Škuljeve dedščine, in jaz sem mu to kot županu tudi povrnil kot državni poslanec, ker lahko rečem, da oba enako goriva za blagor in prospeh ljubljanskega mesta. Ker braniva napredek in svobodo, sva tudi skupno delala na to, da se ne izpremeni volilni red za ljubljansko mesto, in jaz svojega brata sokola slavim danes zlasti zaradi tega, ker ima on zaslugo, gospoda moja, da danes še v Ljubljani ne gospodari nezavedna masa, ampak le prosvetljene napredne glave. Zato, slava ti, Ivane! Tvoji otroci bodo še češčeni zaradi Tvojih zaslug.«
Zaorili so burni živio-klici na jubilarja.
G. Peter G r a s s e 11 i se pridruži v imenu požrtvovalnega uradništva dr. Tavčarjevi čestitki, naglašujoč, da je govornik njemu govoril čisto iz srca.
Nastopil je nato vseučiliščni docent dr. Fr.
R e p a t e 1 j kot slavnostni govornik. Govoril je približno tako-le:
»S 1 a v n i z b or! Narod, ki svojih velikih mož častiti ne zna, ni vreden, da jih ima. Svesti si tega rekla, slavimo danes enega največjih, kaj pravim, največjega moža slovenskega naroda, naš ponos in našo diko. Njegove zasluge na političnem polju so dovolj že naglašali drugi govorniki, bodi meni pripuščeno, da ga kot zastopnik literarnega sveta počastim kot velikega proroka, ki jc v navdušeni, pesniški besedi kazal slovenskemu narodu nova pota lepote in čiste umetnosti. Ker so te njegove zasluge danes žc skoro pozabljene, dovolite meni, da jih razkrijem slovenskemu svetu. Oblaki sicer zagrnejo solnce, a njegova luč jih premaga in zmagoslavno vstane v božanstve-neni blisku.
Tako je tudi s Hribarjem kot pesnikom.
Bilo je leta 1872., ko sta sc združila dva mlada, velenadarjena literata. dva nadčloveka, ki sta že tedaj oznanjevala Slovencem to, kar je šc Ic čez dve desetletji odkril Nemcem veliki Nictschc. Kdo sta bila ta dva velika moža, mi skoro ni treba povedati. Njiju imeni živita v naših srcih. Bila sta Lipe Haderlap in Ivan Hribar.«
Živela Haderlap in Hribar! Slava, slava!« je zaorilo po dvorani. Ko sc jc polegel vihar navdušenja, nadaljuje slavnostni govornik:
»Tedaj jc slovenska literatura ječala v bridkih sponah, in tema dvema zastopnikoma slo-
venske misli sc imamo zahvaliti, da je zasvetila jasna luč v naše temne razmere. Lipe Haderlap in Ivan Hribar sta izdala knjižico, sicer majhno po obsegu, a epohalno po vsebini s skromnim naslovom »Bratje«. Stopila sta ob stran našim pesnikom velikanom Prešernu, Stritarju in drugim zvezdam vodnicam našega slovstva.
Tedaj je Lipe Haderlap poslal v svet svoje divne verze, polne krepkega, narodnega duha in zmagujoče samozavesti. Naj vam citiram le eno teh pesmi, ki zaslužijo, da se jih z zlatim peresom zapiše v svoje srce vsak pravi Slovenec:
Kuharica jc moja ljuba, lonec moje .ie srce, noč in dan v tein loncu kuha, da mi zmir kipi in vre.
Preveč peče me vročina, preveč kuriš, sc mi zdi, pazi, pazi, moja mila, da se kaj ne prismodi!
Ali naj citiram ono:
S pametjo sem se pretepal zarad ene deklice . . .
ali tisto sladkoubrano:
Solze iz oči so lile, so na liro kapale, so vse strune razmočile da se ubrati ne puste ...
Dunajski socialni demokratje prete s splošnim štrajkom, ako bo delo v odseku za volilno reformo tako počasi napredovalo. Dr. Žitnik je vložil nujni predlog za podporo po-gorelcem v Starem trgu. — Ministrski predsednik je v seji klubovih načelnikov izrazil željo, naj zbornica reši še ta mesec proračunski provizorij, predlogo o severozahodni železnici in trgovinsko pogodbo s Švico. —
V	razpravi o obrtni reformi je govoril tudi novi trgovinski minister dr. Fort v prilog obrtnikom in rokodelcem. — V seji za volilno reformo je odsek izvolil za načelnika posl. Ploja. Odsek je odobril vladni načrt glede Dalmacije. Bartoli je zahteval za Italijane poseben volilni okraj, a je propadel. Volilna reforma napreduje. V petek se je vršilo posvetovanje čeških in nemških poslancev v zadevi števila mandatov. Spora-zumljenje se pričakuje, prav tako glede Štajerske.
Protimažarsko demonstracijo je priredilo nad 20 tisoč oseb na Dunaju. Zborovanje je bilo v dvorani dunajskega magistrata; na shodu se je sprejela resolucija, ki poživlja zbornico in vlado, naj porabita vsa sredstva zoper namene iudovske-mažarske klike. Zbo-rovalci so korakali z napisi »Proč z Mažari!«, Živela Avstrija!« pred palačo ogrske vlade, kjer je imela ogrska delegacija sejo. Demonstranti so klicali: »Proč z judovskimi Mažari!« Proti oknom je letelo kamenje. Pravijo, da so delegati izzivali. — Krščanski socialci so napravili prisrčne ovacije prestolonasledniku in njegovi soprogi, ki sta se slučajno mimo peljala. — Demonstracija velikanske množice je ohole Mažare seveda vznevoljila; tolažiti sta jih morala baron Beck in dr. Lueger.
Tristo tisoč anarhistov se je bilo združilo 4. junija v Rimu. Demonstrirali so javno po mestu ter klicali: »Smrt kralju!« »Proč z Vatikanom!« Vlada ni dovolila nastopiti proti njim.
Novi ministrski predsednik baron Beck je zmožen vsaj nekoliko slovenščine; navadil se je našega jezika na svojem gradu blizu Žalca na Štajerskem. — Sorska afera pride pred sodišče 22. t. m. Obtoženci so povečem žrtev učitelja Grmeka, ki pa ni tožen. — Poroča se o groznem požaru, ki je divjal v Severnem Michiganu v Ameriki in pokončal v obsegu 200 kvadratnih milj vse, kar je dosegel.
V	ognju je bilo razdjanih pet mest, poškodovanih pa še več. — Ruski car in njegova rodbina odpotuje na poletje v Krim; potrebne priprave se vrše. — Cuje se zopet o revolucionarnem gibanju na Ruskem. V Poltavi so se uprli polki, ki so se vrnili iz Mandžurije. — Lakota mori v južni in osrednji Rusiji. — V Sarajevu je praznoval načelnik avstrijskega generalnega štaba fcm. Beck 25Ietnico, odkar uživa to čast. Cesar mu ie poslal pismo, ki v njem hvali njegove zasluge. — Ljudski tabor nameravajo sklicati v jeseni v bližini Brežic. — Morilec naše cesarice, 261etni Lucheni je nepoboljšljiv'. Zadnji čas je napadel ravnatelja kaznilnice z nekim bodalom.
Na občnem zboru »Gospodarske zveze« je bilo zastopanih 476 glasov. Podpredsednik J. Babnik se je v toplih besedah spominjal umrlega g. J. Jegliča. — Ozir. »Kmetijske družbe« se je pojasnilo, da ni bilo moči doseči pravega sporazuma. Denarnega prometa ie imela »Gospodarska zveza« osem milijonov kron. Te suhe številke jasno kažejo uspehe, ki jih je imela »Gospodarska zveza«. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. J. Babnik, za podpredsednika g. A. Belec, za odbornike pa gg. Fr.Košak, ml., I. Rožman, I. Stanov-nik in dr. Lampe.
Mladi dr. Zirovnik je pri občinskih volitvah v Št. Vidu menda prvič nastopil v javnosti, pa se kesa. Zapletel se je bil v neresnične trditve; poslal je popravek, ki je nanj »Slovenec« odgovoril z resničnimi podatki, ki mu gotovo niso ljubi. — Ljubljanski mesarji
Pa je vendar peval mile pesmi:
Po Gradcu sem se sprehajal, cigare sem žlahtne kadil...
Ce je pa Lipe Haderlap podoben nežnemu metuljčku, je Ivan Hribar tisti ponosni orel, ki se dviga visoko v solnčne višave, se tam na-srka divne luči ter jo kot znanilec nove dobe — moderni Prometej! — prinese na svet. Njegove poezije so jako obsežne in se dobe med njimi pravi cizelirani umotvori intuitivne emancipatorske tendence. Cel kozmos se nam razgrinja ob teh divnih spevih, v katerih pa vidimo tudi. kako dosledno se je po poti neke duševne selekcije polagoma v Hribarju razvijalo, kar s ponosom imenuje vsak domoljubni Slovenec, tisto besedo, ki nas elektrizira in navdušuje, tisto idealno harmonijo sfer, ki zveni iz besede: Zupan bele Ljubljane.*
»Zivio!« in »Slava!« je zaorilo zopet po dvorani in slavnostni govornik je nadaljeval.
»V dokaz tej tezi navajam enega izmed večjih Hribarjevih liričnih pesmotvorov z značilnim naslovom:
Pismo KHijana Koščaka. krojaškega pomočnika v Ljubljani svojej ljubici Parfunciji Zidanovej tudi tam.
(Klici: Dobro! Predovič: Slava mu!) Ze iz naslova vidite arhitektoničnega duha, da, tistega duha, ki je Ljubljano sezidal po potresu tako veličastno in krasno. (Tako je!) In kaj piše Kilijan Koščak Parfunciji Zidanovej?
draže, občinstvo se zgraža. Izvabil se bo boj, kakor za časa mlekarske rabuke. V sredo zvečer je bil v »Narodnem domu« dobro obiskan shod proti podraženju mesa; župana Hribarja pa ni bilo. Ogorčenost je upravičena, kajti cena živine je padla, meso se draži. Tuji kupci prihajajo kupovat živino k nam, da jo vodijo v severne kraje; stroške imajo s transportom, a vendar prodajajo ondi meso ceneje, nego naši mesarji. — Sprejeta je bila na shodu resolucija, naj osnuje občinski svet mestno mesnico. — Težka bo, ker so mesarji strankarski volilci sedanjega občinskega sveta.
V	Koreji so se začeli protijaponski nemiri in izgredi.
Pri ustoličenju tržaškega župana Sandri-nellija je »rdeči princ« Hohenlohe med drugim opomnil, da zahteva napredek reformo volilnega sistema v bolj demokratičnem smislu, in reformo tržaškega mestnega statuta, ki je precej zastarel. Priporočal je tudi laški gospodi, naj hitro skrbi za snažehje mesta, za kanalizacijo, za nabavo pitne vode, za znižanje cen pri živilih in druge take stvari.
Proračunski odsek se je posvetoval, kaj naj ukrene glede svoječasnega postopanja dr. Korberja, ki je kar na svojo roko oddal dela za razširjenje tržaškega pristanišča neki italijanski tvrdki tako, da so troški poskočili od 12 na 16 milijonov kron. Poročilo barona Morseya, ki je karal to početje in nerednost, ker parlament več. let ni izvrševal kontrole, ie vzbudilo veliko senzacijo.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 17. junija: Adolf, Lavra, Cirijaka in Muska dev.; ponedeljek 18.: Feliks in For-tunat. Marka in Marc.; torek 19.: Julijana Falk, Gervazij in Protazij; sreda 20.: Silverij, Florentina; četrtek 12.: Alojzij, Alban; petek 22.: Srce Jezusovo, Ahacij; sobota 23.: Pavlin, Nicej, Cenon.
Štajerski mandat u odseku za volilno reformo.
V	včerajšnji seji odseka za volilno preosnovo se je pričela bitka za določitev iu porazdelitev štajerskih državnozborskih volilnih okrajev. A zadeve še niso rešili in tudi ni še prišlo do pričakovanega boja med Slovenci in Nemci, ker so nastopili le trije govorniki. Razpravo o Štajerski nadaljujejo v torek , a ni gotovo, da jo tudi končajo. Pri seji so bili navzoči ministerski predsednik, minister za notranje stvari in vsi trije ministri rojaki. Načelnik Ploj je odstopil pričetkom Seje načelništvo drugemu podnačelniku poslancu Malfattiju.
Prvi govornik poslanec Hagenhofer pravi, da ne more konservativnim štajerskim poslancem nihče očitati nasprotstva proti volilni preosnovi, dasi so si mislili volilno preosnovo nekoliko drugače, kakor izgleda vladni volilni načrt. Ce bi se bila držala vlada načela pravice, bi ne bila padla iz enega ek-streina v drugega. Oba prejšnja ministerska predsednika sta naglašala, da hočeta uvesti enako volilno pravico. A komaj se dobi v kaki državi na svetu tako neenaka in brez-načeina volilna pravica, kakor jo določa vladni načrt. Vodilno načelo mu je prikrajšati politične pravice kmečkim občinam. Štajerski so odločili 28 poslancev. Dozdaj jih ima 27 ali 61/a% nasproti 425 poslancem. Ker bo po novi volilni preosnovi najmanj 495 poslancev. bi morala dobiti Štajerska 31 poslancev. Govornikova stranka se je že od nekdaj pritoževala, da so oškodovane kmečke občine in zato je že od nekdaj tudi zahtevala izpremembo volilne preosnove. Boljše bi bilo za kmečke občine, da bi ne bili ločili mest in dežele. A kljub temu želi govornik, da izločijo industrijske kraje iz kmečkih občin in
Želodec imam v sebi in usta nad brado, po teh šele zalogo krvi srce dobo.
Ce bi na nju ne gledal in gleštal le srce, kaj v meni bi nastalo, sam bog nebeški ve.
S temi verzi je postal Hribar regenerator in reformator slovenskega naroda. Nova herezija, ki jo je proglasil naš narodni Kolumb v teh divnih verzih, polnih pretresljive dramatike, je postal veliki program, ki smo si ga zapisali na naš prapor napredka in svobodo-ljubja. (Slava mu!) Hribar je v tej pesmi posegel tudi globoko v socialno življenje in je pričaral iz njega divno podobo. Kadar Kilijan Koščak sreča Parfuncijo Zidanovo — kdo ne vidi v tem simbolizma idealistične nature? — na cesti,
tedaj se vselej primem pri hlačah za svoj pas, naj bode sredi dneva — ob kratkem vsaki čas. To naj ti v znamenje bode. da trebuh me boli, ker že imel v želodcu nič nisem nekaj dni.
Ali je že kdo tako krasno opeval težnje delavskih stanov? (Dr. Tavčar: No, pa hočejo še volilno pravico! Cemu ?) Pa pojdimo dalje! Med najlepše Hribarjeve proizvode spada duhovita dramatična epopola »Peter Pavlovič Rožanec Kozlovski ali povest, kako je tisti mislil, da ima pesniški poklic, pavendar nazadnje spoznal, da ga nima.«.
upa, da tudi dr. Lockerjevi pristaši glasujejo za njegove predloge. Po vladnem zakonskem načrtu naj bi dobila mesta, trgi in industrijski kraji s 333.200 prebivalci 10, kmečke občine na Srednjem in Zgornjem Štajerskem s 577.606 prebivalci pa le 12 poslancev. Na enega mestnega poslanca odpade 33.320, na kmečkega pa 48.134 prebivalcev, na Spodnjem Štajerskem pa pride celo šele na 67.000 prebivalcev en poslanec. Vlada opravičuje svoje politično nasilstvo s tem, češ, da morajo upoštevati »višjo inteligenco« in davčno moč mest. To načelo pa nasprotuje načelu enake volilne pravice: Logično bi bilo sicer, da se podele večje politične pravice inteligentnim in višje obdavčenim osebam. A odločno se mora ugovarjati trditvi, da ima splošno mestno prebivalstvo večjo inteligenco in da plačuje višje davke, kakor prebivalstvo po kmečkih občinah. Kmetje vodijo vzorno svoje stanovske zadruge in mnogo kmečkih občin ima načelnike, ki lahko služijo za zgled mestnim občinam. Kmetje morebiti niso tako študirali Kniggeja, a glede živjjenske modrosti gotovo ne zaostajajo za mestnim prebivalstvom. Govornik predlaga, naj se zviša število štajerskih poslancev od 28 na 31 in sicer naj dobe nemške, slovenske kmečke občine in mestne in tržne občine po enega novega poslanca.
P o m m e r (Nemška ljudska stranka) predvsem nastopa proti socialno demokraškim grožnjam za slučaj, če odsek ne bi deloval. Proti takemu terorizmu ugovarja, dasi grožnje niso resne. Socialni demokratje imajo zadnji čas slabe izkušnje in bi to doživeli tudi zdaj. Govornik se ne boji socialno deino-kraških groženj. Nadalje razpravlja o načelih volilne preosnove in pravi, da je vsako znižanje cenzusa poslabšalo kvaliteto izvoljenih poslancev. Govorice o nemško-romanskem bloku kot enoti nasproti dejanskemu slovanskemu bloku niso istinite, ker niso bili Italijani v nevarnih trenotkih nikdar na nemški strani. Od nemških mandatov se mora odšteti tudi 20 socialno-deinokraških poslancev, ki so mednarodni iu pod judovskim vodstvom. Slovani bi imeli 253, Nemci pa 207 poslancev. Govornik sploh ne glasuje za volilno preosnovo, če ne dobe kranjski Nemci svojega poslanca in se bo upiral proti njej, dokler bo mogel. Kranjskim Nemcem se ne sme odreči poslaniško mesto, ker so tu od nekdaj bivali in gospodarili Nemci. Govornik predlaga, naj prekinejo glasovanje o Štajerski, da se napravi junktim med Kranjsko in Štajersko. Nastopa proti Hagenhoferju, ki je stavil izpre -minjevalne predloge, po katerih bi se ustanovil novi socialnodemokraški in pa slovenski mandat. Hagenhoferju pravi, da ni ne Nemec in ne konservativec^ Po vladni predlogi je zelo zapostavljena Štajerska, osobito še po Hohenlohovih predlogih, po katerih dobe Češka, Moravska, Galicija, Zgornja in Spodnja Avstrijska ter Bukovina 40 novih mandatov, Štajerska pa nobenega. Osobito naj ne vtika Hagenhofer svoje nerodne roke v razdelitev Gradca. Plojevi predlogi niso v svoji celoti sprejemljivi. Iz njih sledi, da diši Ploju Celje. Govornik predlaga, naj dobi mesto Gradec novi, peti mandat in naj se graški volilni okraji določijo sledeče: 1. Prvi okraj (notranjemesto) enega poslanca; 2. drugi, tretji in šesti okraj z Andritzem, Eggenbergom in Gostingom dva poslanca. Ta razdelitev bi bila enostavna in primerna prebivalstvu. Zahteva, da dobi Gradec še petega poslanca, je popolnoma upravičena z ozirom na Lvov, ki ima sicer številnejše prebivalstvo, a zaostaja daleč za Gradcem glede davčne moči. Govornik pravi, da želi poštene volilne preosnove, a da mora glasovati za nemški mandat na Kranjskem, ker napravi tako uslugo ne samo volilni preosnovi marveč tudi narodni enakopravnosti. Poslanec Wastian tudi naglaša, da se ne boji nikakega pritiska od katerekoli strani na svoje stališče kot ljudski zastopnik. V zbor-
Hribar v tej ženialno zasnovani epopeji najprej konstatira, da ima Peter Pavlovič Rožanec Kozlovski na leto samo 400 goldinarjev, kar je sicer za takega človeka čisto dovolj, a Hribar mu je vdihnil pesniško misel, da bi si zboljšal svoje dohodke na 1200 goldinarjev.
»Pa jaz sem polen poezije, to reže me in to me vije«, pravi Kozlovski in sklene, da se oprime matere Slovenije kot nekake molzne krave. Pa bodo nov list zakladali i k temu dobrih sil iskali — to bilo nalašč za me. Oglasim se jim — to se ve, da takega me korenjaka, političnega učenjaka, store takoj za chef-vrednika. Tam mi bodočnost bo velika, ker vsak otrok to pač spozna, da služba mi prinašala najmanje bode dvanajst sto — naj že molčim, kar bo čez to.
Tega praktičnega duha, ki je gonilna sila velikih idealov, je Hribar z izurjenim očesom uvedel v službo Muz. (Malovrh: Izborno!) A Kozlovski se je izkazal nevrednega in Hribar ga je na koncu pesmi postavil nazaj na 400, češ »da manjka pesniška mu žila«. Kako duhovito je Hribar pokazal s tem pota slovenski napredni žurnalistiki! (Pustoslemšek: Slava mu!)
Epiški proizvod je »Maščevanje štorklje«, v katerem se kažejo že začetki onega modernizma, ki je tako visoko povzdignil novejšo slovensko liriko. Verzi, kakor
niči smo obrazložili, kako stališče zavzemamo nasproti volilni preosnovi. Zahtevajo od nas, da moramo biti resni politiki in da ne smemo za hrbtom zbornice spletkariti, da vržemo volilno preosnovo. Volilci so naročili govorniku, da odločno nastopijo v odseku za njihove zahteve. Zdaj sede v ministrstvu možje iz ljudskega zastopstva, ki zahtevajo samoupravo Galicije in ki morajo kot pošteni možje izvesti to svoje načelo. Nadalje zahteva, da zavarujejo razdelitev okrajev po dvetretjinski večini. Brez upoštevanja Hohenlohovih predlogov ne morejo Nemci glasovati za splošno enako volilno pravico. Potrebna je ločitev mes^t in dežele, kar naglaša kot zastopnik južne Štajerske. Kmečko prebivalstvo je tu slovensko, po mestih in trgih pa pretežno nem-ško, tako da imamo nemško mestno in slovansko deželno pravo. Vlada je priznala ločitev. Sicer ni zakonita, marveč le odrejena po volilnih okrajih. Poslanec Hagenhofer predlaga 31 poslaniških mest. Neprijetno mu je, da mož njegovega rodu, njegove ožje domovine in materinščine, mož, ki je že večkrat naglašal svoje dobro nemško čustvo, zamore žrtvovati brez posebnega premagovanja naj-zagrizenejšim narodnim nasprotnikom mandat. Odločno ugovarja ne le kot štajerski iu obmejni, marveč tudi kot nemški poslanec proti vsaki pomnožitvi slovenskih mandatov. Govornik spoštuje in ceni narodna stremljenja vsakega naroda, in ne nasprotuje potuhnjeno slovenskim političnim idejam, a odkrito izjavlja, da odločno ugovarja proti vsaki pomnožitvi slovenske politične moči tudi potom junktima. Na Spodnjem Štajerskem so se razmere zadnja leta zelo poslabšala, ker se je ustvarilo umetno nasprotstvo med mestnim nemškim in kmečkim slovenskim prebivalstvom, katerega, kar se mora globoko obžalovati, vedno goji slovenska duhovščina, ki stoji na čelu hujskanja. Ko je bila znana vladna predloga s šestimi slovenskimi mandati na Štajerskem, nas je to število splošno neprijetno zadelo. Ker govornik ni hotel delati od-sekovim posvetovanjem posebnih težav, prizna teh šest slovenskih mandatov, pač pa odločno ugovarja kakršnekolimu sedmemu slovenskemu mandatu. Nemci si ne smejo dati iztrgati niti najmanjšega dela svoje zemlje. In s tega stališča je zanje osobito kranjski mandat vprašanje, ki mora postati odločilen pri glasovanju. Brez tega mandata nikdar ne glasuje za predlogo, ker Nemcev ne smejo zapustiti v deželi, v katero so vtaknili narodnogospodarsko velike vrednosti in v kateri so delovali zgodovinsko in kulturno. Slovani v srečni posesti 253 poslancev močnega bloka ne smejo napraviti zaradi enega nemškega mandata kabinetnega vprašanja. Slovani tu lahko pokažejo, da se jim gre res za splošno volilno pravico. Nemci nosijo na Kranjskem nad polovico davkov, nad petino veleposestva je v nemških rokah. Od kranjskega mandata je odvisna zgodovina in stališče Nemcev v državi. Vsakemu zvišanju slovanskih mandatov na Koroškem hoče govornik ravno tako ognjevito nasprotovati, kakor glede Štajerske. Govornik predlaga več izprememb volilnih okrajev na Štajerskem. Nekaj krajev v bližini nemških volilnih okrajev Radgona in Cmurek želi, da jih izločijo iz 23. in priklopijo v 19. volilnem okraju. Zeli tudi, da izločijo iz mariborskega okraja Brunndorf, Pobersch, Rossvvein, Roflach in Voitsberg, priklopijo naj pa Lučne in Cmurek. Prihodnja seja v torek.
Protlolkoholni zbor.
Alkohol caruje. Tudi naš narod mu v kruti sužnjosti tlačani in oddaja tribut solza in krvi; na tisoče živih sil in nebrojno svojega imetja mu poklada pred tiranski prestol. Žrtev toliko in narod tako šibek! In le trezni narodi imajo bodočnost! Ali ne sili samo po sebi geslo na dan: Na boj proti
»I cink, cink,cink na okno malo«
ali pa
»Trop, trop, trop, trop, se v zraku čuje« bi lahko stali v Zupančičevi »Caši opojnosti«. In ko razžaljena štorklja pograbi malo dekletce in ž njim v ogenj zleti, ali ni hotel Hribar s tem opevati ptiča feniksa, tistega ptiča, ki je simbol nove Ljubljane, ali ni hotel v tej štorklji proslaviti tega, kar je peval Prešeren: Vremena bodo Kranjcem se zjasnile! (Burno odobravanje. Klici: Živel Hribar!)
Tako prosvetljen duh, kakor Hribar, je seveda iz prvih početkov že bil sovražnik tistih črnih sil (Nemir), tistega mračnjaštva (Cujte!), ki kakor sedmeroglava hidra ovija našega Laokoona (Dobro!), in kakor Titan je vrgel v klerikalizem besede orjaškega naprednega duha:
Ve božja bitja nad oblaki, naj vas je več ali eden le, naj ste vladarji zase vsaki, al en stvaritelj vsi trije, poglejte name v revi taki besede Vaše naj store, da se mi pleča ohlade, ki mlada je obsojena nositi osode divje tlak so grozoviti.
Osode divje tlak grozoviti — vprašam vas, slavni zborovavci — ali ni Hribar izrazil s tem velikanske misli? (Ploskanje.) In ne izdam nobene tajnosti, da je že v tej pesmi skrit kakor embryo največji čin Hribarjevega življenja, namreč junaški sklep, da ne pojde kot župan več k šenklavški procesiji! (Urne-besni vzkliki: Zivio Hribar!) Pomislite, koliko je s tem povzdignil Ljubljano! Lahko
je stvar po nemških časnikih delala precej hrupa, prinašamo o tem sledeče poročilo: Zidarski učenec Avgust Mikložič je bil zaradi nekega delikta v preiskavi, a ne v preiskovalnem zaporu. On in priče so bili vabljeni k zaslišanju ob 8. uri dopoldne. Priče so prišle, obdolženi Mikložič pa ne. Ko je dr. Mo-horič prišel ob pol 1. uri iz pisarne, je našel Mikložiča v živahnem pogovoru s pričami. Njegova sodniška dolžnost je bila, preprečiti vsak dogovor obdolženca s pričami, ker bi sicer bila vsa preikava brezuspešna. Zato je Mikložiča izročil v varstvo sodnemu slugi. Mikložiča bi bil dr. Mohorič sicer takoj izpustil, če bi ga bil mogel precej zaslišati. To pa je bilo nemogoče, ker ni bilo nobenega zapisnikarja na razpolago. Zato je moral Mikložič v varstvu sodnega sluge čakati od pol 1. ure do popoldanskih uradnih ur, ko se je zaslišal in precej izpustil. Nemški odvetnik dr. Delpin je pa za stvar zvedel in ovadil dr. Mo-horiča, češ, da je dal Mikložiča v disciplinarni zapor, ker ni prišel pravočasno k zaslišanju. Seveda je dobil dr. Delpin od okrožnega sodišča v Mariboru »dolg nos« na to denunci-jacijo. Ta nos ga pa tako srbi, da si ga je moral še po raznih nemških časnikih popraskati. No, zavidanja vreden gospod dr. Mohorič gotovo ni!
š Iz Slovenjega Gradca. Poročali smo že kako nepostavno in samovoljno je dala naša mestna občina odstraniti na dan dr. Koroš-čeve izvolitve slovensko zastavo iz »Narodnega doma«. Z velikim naporom in trudom se je posrečilo dvema redarjema in enemu ključavničarju zastavo odstraniti. Sedaj se nam pa piše. da je kljub temu slovenska zastava plapolala z »Nrodnega doma« do pozne noči, ko so sneli Slovenci sami. Komaj sta namreč redarja stopila z zaplenjeno prvo zastavo na cesto, sta že v svojo grozo zagledala plapolati na strehi drugo, ki jo je izobesila nevidna roka. Policaja sta bila vesela, da sta si v potu svojega obraza priborila prvo zastavo, in sta drugo pustila v miru ter odšla. Zaplenjeno slovensko zastavo bodo na mestni občini spravili toliko časa, da pridejo v mestu Slovenci na krmilo. Takrat ne bo treba občini nove slovenske trobojnice kupovati.
š Naivna »Domovina«. Celjska »Domovina«, ki je delala za propagando neoficijel-nega liberalnega kandidata Rebeka, je grozno naivna ali pa ima svoje volilce za naivne. Ker smo ji dokazali, da so Rebekovci imeli z Vra-čkijanci dogovor vzajemne pomoči v slučaju ožje volitve, pripoveduje sedaj glasilo štajerskih Narodovcev, da so vprašali Rebekove prijatelje, če so imeli z Vračkijanci res kak dogovor in da so Rebekovci z vso odločnostjo to zanikali. Prvič pribijemo, da sta redakter in šefredakter »Domovine« oba Rebekovca in sta bila o vseh manevrih dobro poučena. Ni bilo torej treba nikogar vpraševati. Dalje je pa tudi gotovo, da bodo Rebekovci po tako sramotnem skupnem porazu svojo nemško zvezo zatajili. K prvi sramoti si nočejo nadeti še druge. Kranjski Narodovci tudi zmirom tajijo nemško zvezo, pa se jim vedno nasprotno dokaže. Urednik Špindler je o celjskih zadevah gotovo toliko podučen, da bo vedel, da je od enega glavnih Rebekovcev izšla parola: Raje Vrečkota kot farja
š Iz poštne službe. Poštni oficijali so postali sledeči gg. azistentje: Franc Kralj in Vincenc Winkler v Celju ter Karol Wenedikt v Mariboru.
š Vojaška vest. Višji orožničar domobranskega bataljona v Celju, Bohni, jc prestavljen na Dunaj k glavni domobranski orožni zalogi. V Celju je bival Bohm nad 30 let. Bil je nemškega mišljenja ter je celo svojo uniformo rad krasil s plavicami
š Ljudska knjižnica v Mariboru. Sloven-
ska čitalnica v Mariboru otvori s 15. junijem t. i. ljudsko knjižnico v Narodnem domu. Knjižnica se nahaja v pritličju na desno, kjer je navadno blagajna. Knjige se bodo izposoje-vale v poletnem času vsak četrtek od 7. — 8. ure zveečr in vsako nedeljo od 10. — 11. ure dopoldne.
š Iz Št. Petra v Savinjski dolini. Dne 12.
t. m. zvečer so potegnili poljski delavci pri mreži Lenkovega mlina iz vode mrtvo moško truplo. Šel je bil najbrže preko brvi, kjer se je izpodtaknil, padel v globoko strugo in utonil. Ponesrečeni je okolu 40 let star in precej močne postave. Kedo da je. se doslej ni dalo dognati.
š Podeljena župnija. Župnija v Pišecah je podeljena vč. g. A. Srobočanu, doslej kaplanu v Konjicah.
š Deželni šolski svet štajerski je namestil na ljudski šoli v Karčovini provizoričnega učitelja Antona Hribernika in na ljudski šoli v Volbenku Roberta Kosarja, ki je služboval dozdaj v Runcu. Kot okrajni pomožni učitelj za politični okraj Slovenji Gradec je imenovan Dietmar Groslinger. Definitivno nastavljeni učiteljici v Št. Marjeti pri Ptuju Idi Binter se dovoli možitev z definitivno nastavljenim učiteljem Ferdinandom Bobičem.
izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Nevaren potepuh. Jožej Wegund, sobni slikarski pomočnik iz Celja, ima 27 predkazni. Za resno delo mu ni mar, marveč, kakor je iz njegovih delavskih knjižic razvidno, se kmalu dela naveliča ter se z beračenjem preživlja. Za svoj delokrog si je izbral Kranjsko in Štajersko. Dne 23. majnika ga je na Ježici orožnik zaradi vlačugarstva aretoval. Temu se je Wegund s silo uprl, zlasti ko ga je orožnik hotel ukleniti. Sunil je orožnika, kakor tudi nekoga na pomoč do-šlega dacarja od sebe, se vrgel na tla in bil z nogama okoli sebe, pri tem pa psoval orožnika. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe.
Silovit prisiljene c. Anton Turk, 22 let star, iz Struge, je eden najbolj nevarnih prisiljencev, ki je tudi pijači udan. Dne 26. marca t. I. je delal z drugimi prisiljenci na Selu. Paznik je našel pri njem steklenico žganja, katero mu je vzel in razbil. To je Turka tako vjezilo, da se je od dela odstranil, se oborožil ter tekel proti Mostam. Paznik jo je ubral za njim . ga dohitel, a Turk mu je zagrozil, da mu bo z železom glavo razbil. Paznik ga je vendar pregovoril, da se je Turk k svojemu oddelku vrnil. Kmalu se je zopet odstranil, a paznik je vnovič tekel za njim. Pridružila sta se mu še Predovičeva hlapca, katerim je prisiljenec opetovano z železom grozil, Šele s pomočjo orožnika se ga je moglo ukrotiti. Sedel bode za to 13 mesecev v težki ječi.
Tatica. Marija Pesjak, posestnika žena iz Zgor. Lipnice sama priznava, da je bila že enkrat zaradi tatvine kaznovana, vendar se ni mogla zdržati, da bi ne segala po tuji lastnini, marveč je v Radovljici izvršila tri tatvine in vzela raznih, 37 K 80 h vrednih reči, katere so se večinoma pri nji našle. Sedela bo dva meseca v težki ječi.
Dva nevarna zidarja. Miha Pez-dir in Miha Brajer, zidarja iz Bizovika, sta zaradi uboja in tepeža že večletno ječo presedela, a to ju ni spametovalo. Letos meseca majnika sta delala na stavbišču Elije Predo-viča v Mostah. Dne 15. majnika t. 1. sta prišla zjutraj pol ure prepozno na delo. Ko se je njima reklo, da bosta z delom ob 8. uri pričela, podala sta se v krčmo, a se kmalu vrnila. Zahtevala sta svoje delavske knjižice, češ.
alkoholizmu? Boj pljaustvu, da se ohranijo naše sile delu za prosveto in napredek, da se ukreše svobode zarja!
Boju treba vojakov, vojakom srca in vežbe. Protialkoholni boj išče pogumnih src, izvežbanih umov. Najde jih po poduku. Ni je plemenite iskrice vržene med naš narod, ki bi ne bila našla goriva med njim; ni ga plodovitega zrna, ki bi mu v slovenskih dušah ne bilo ugodnih tal! Zanetimo iskro, zasejmo semena! Iskro izobrazbe, seme poduka v alkoholnem vprašanju, — evo, tega nam treba! Pa bo ognja, bo žetve! Najprej izobrazba, — potem delo in boj; na konec zmaga in mir in svoboda! Temu cilju nasproti hiti z napetimi jadri, poln upov in poguma »Abstinent«, ko sklicuje v nedeljo, dne 15. julija t. 1.
PROTIALKOHOLNI ZBOR
v Ljubljano, hotel »Union«.
Celi ta dan ima služiti alkoholnemu vprašanju. Od 9,—12. in od 2.-6. bodo predavanja. Beri, kdo in o čem:
Dr. Brecelj: Alkohol in duh.
Dr. Krek: Alkohol in produktivni stanovi.
Fr. Avsec: Alkohol in narod.
L. Smolnikar: Zgodovina protialkohol-nega gibanja.
Dr. Dolšak: Alkohol in telo.
Proi. E. Jarc: Alkohol in inteligenca.
I. Podlesnik: Abstinenčne organiza -
cije.
L. Lenart: Kako razširimo abstinenčno gibanje.
M. Moškerc: Alkohol in tisek.
Po vsakem predavanju svoboden razgovor.
Zvečer od 8. ure dalje ob godbi in petju prijateljski sestanek.
Kdo naj pride? Prijatelj in neprijatelj, abstinent in pivec, moški in ženska — vsi dobro došli! Iskreno vabimo zastopnike izobraževalnih in delavskih društev, vse, ki delujejo ali žele delovati v narodni javnosti, vse, ki jim je na srcu narodov napredek, vse, ki ljubijo ne le z besedo, marveč v dejanju ...
Udeleženci se zglasite do 8. julija t. 1. pismeno ali ustmeno tajniku »Abstinenta« Iv. Podlesniku v Ljubljani. Vstopnina za zbor in veselico stane K 1.—•
V Ljubljani, dne 14. junija 1906.
Odbor društva »Abstinent«.
Štajerske nouice.
š Nemškutarji v Savinjski dolini. V Št.
Pavlu pri Preboldu županuje neki Cajmar. Ta mož dela s svojim nemškutarjenjem sramoto ne samo naši odločno slovenski občini ampak tudi Savinjski dolini. Ko so oča Cajnarja volili za župana je bi] še veren Slovenec. »Domovina« in ptujski »Štajerc« sta ga pa čisto oropala tega vernega slovenstva. Pri zad-niih državnozborskih volitvah je bil ata Cajnar hud agitator za Vračkota. Kadar pride na sodišče ali pa k glavarstvu v Celje se tudi sili s svojo »nemščino«, ki je taka, da se poslušalci komai smeha vzdžujejo. Zadnja celjska Vahtarca prinaša iz Št. Pavla dopis ki je pravi »Flajscegelc« za nemškutarijo župana Cajnarja. Upamo, da nam po prihodnjih občinskih volitvah Cajnar ne bo več županoval.
š Ormoški dr. Delpin, čegar glavna naloga je, delati ovadbe zoper slovenskega pri-stvav g. dr. Mohoriča — takim ovadbam pravijo honorovi ljudje denuncijacije — je zopet z eno tako nizko denuncijacijo pogorel. Ker
rečem, da je ta sklep našega dičnega župana rešil hišnega posestnika najbolj morečih davkov, je pocenil meso in elektriko ter uredil kanalizacijo. (Tako je!) Ves svet lahko strmi in si stavi našo upravo za zgled — to je Hribar pokazal v tej duhoviti pesmi, ki jo brez strahu stavimo na stran Dantejevemu »Faustu« ali Goethejevi «Divini comedii« (Aškerc: In So-toklovi »Rig-vedi!« Gromovito odobravanje.)
Da se ne mudimo predolgo, omenjam le še eno Hribarjevo epopejo, ki jo smelo postavim poleg Virgilove »Odiseje« in Schiller-jevih »Wilhelm Meisters Lehrjahre« — to je pesmotvor »Jaka Zivljenjasit, ali povest, kako si je tisti štirikrat življenje končati hotel, naposled pa vendar živ ostal«.
Dobro konštatira Hribar najprejv da svet že šest tisoč let obstoji
i da je od stvarjenja dobe šlo marsikaj uže narobe; pa stavim brado i mustače, kar mi doslej še zrastlo nij, dokler na svetu bodo hlače kaj tacega se ne zgodi kakor Vam ta povest pove, ki skoz in skoz resnična je.
Zadolžil se je junak, pa je hotel v Trstu skočiti v morje, a mu je bila voda preslana. Gre v zlato Prago in je hotel skočiti v Veltavo. Do nagega se je slekel, vrgel obleko v vodo, pa se je bal skočiti za njo in je stal tako tukaj ob slovanski Veltavi v zlati Pragi. Jaka je seveda znal češko in se je lagal, da so mu obleko ukradli, in slovanska vzajemnost ga je zopet oblekla. Potem mu je menjica zapadla
in si je kupil samokres, da se ustreli. Pa ni imel korajže in se je iz Slatine čez Poličane pripeljal v Ljubljano. Tukaj je Jaka dobil ciankalija, pa si je mislil, da ga bo v trebuhu bolelo, če ga izpije, in je tako ostal živ in zdrav in živi še, če ni umrl.
Kaj je hotel s tem Hribar povedati drugega, nego da »največ sveta otrokom sliši Slave!« (Burno ploskanje in odobravanje. Pevci zapojo: Naprej zastava Slave!)
Hitim h koncu: In v čem naj končam, če ne s krasnim verzom, ki ga je naš dični slav-ljenec zapisal v veličastni pesmi, da je treba Slovencu
veselo misel in pošteno, razradovanje žil srca, pobožnost pak nepremenjeno, nadzemsko vzvišenost duha, predsodek prosti, vendar pravi. —
Slava, živio, na mnogaja leta!«
Ko se je polegel vihar navdušenja, se zahvali slavljenec ginjen z rodoljubnimi solzami. Gospe na galeriji mahajo z robci pozdrave, nobeno oko ne ostane suho pri tem najlepšem prizoru, kar jih je videla Ljubljana v 402 letih, kar ima župane. Ni moči umeti kar govori slavljenec, le geste kažejo, da govori vsem iz srca z glasom, ki se trese od joka in silnega navdušenja, in slavna društvena godba zaigra Hribarjevo koračnico.
Nato se prebero došle brzojavke iz Prage, Moskve itd. Priobčujemo le nekatere:
Peterburg, (3.) 16. junija. Veličajšemu Slavjanu slava!	Gosudarstvenna duma.
W i e n, 16. Juni. AIs Ehrenbiirger Lai-bachs bringe meinem treuen Bundesgenossen die herzlichsten Gliickwunsche zur wohlver-dienten Ehrung.	Freiherr v. Schwegel.
N e \v Y o r k, 16. junija. Pozdrav in čestitke!	Podgoršek.
Bud a pes t, 16. juni. Torvenyes ellene-ben utanzasa buntettetik kormanyzo.
Mad. Lowy.
Slede udanostne izjave.
Občinski svetnik dr. Karol vitez B 1 e i-\veis Trste n i š k i čestita Hribarju kot sedanjemu načelniku narodno-napredne stranke. Pod mojim načelstvom, povdarja govornik, je storila stranka marsikateri korak in izražam upravičeno željo, da bo ravno tako napredovala tudi pod vodstvom našega Hribarja.
Občinski svetnik J o s i p T u r k izraža v imenu magistratnega uradništva županu zahvalo za njegovo očetovsko ljubeznivost zlasti proti mlajšemu uradništvu. Nato obesi Turk županu okolu vratu zlato župansko verižico, dragocen dar magistratnega uradništva.
Občinski svetnik Jožef Kozak izroči županu umetniško diplomo kot častnemu članu mesarske zadruge, ki časti v njem zdaj svojega najodličnejšega uda.
Starosta »Sokolov« dr. V. Ravnihar izraža čutila »Sokola«, ki bo v telovadbi in nesebičnem rodoljubju vedno sledil zgledu Hribarjevemu.
G. L. J e 1 e n e c slavi Hribarja kot pedagoga in mu izroči krasno z diamanti obsuto
da ne bodeta več delala. Brajer se je izrazil, da mora stričnika Elija Predoviča, Jurija, ki je opravljal službo nadzornika, ubiti; potegnil je nož iz žepa. Pezdir se je pa oborožil z ostro robatim kamnom ter sta stekla za Julijem Predovičem, češ, da ga morata ubiti ali pa zak!ati. Ker jima je pa ta k sreči ušel, obrnila sta svojo jezo na paznika Antona Ure-nika, kričaje: Bova pa tega! K njegovi sreči je bilo, da ga je Elija Predovič pravočasno posvaril, naj beži. Šele orožniki so napravili temu mučnemu prizoru konec. Sodni dvor obsodil je vsacega od nju na eno leto težke ječe.
Iz slouanskeio sueta.
sl Volitev novega pastorja na srbski visoki šoli v Belgradu se je nedavno vršila. Izvoljen je znan srbski učenjak dr. Jovan Cvijič.
sl Odbor za medicinsko fakulteto v Belgradu zahteva za inštalacijo od vlade milijon dinarjev. Za to fakulteto potrebne institute osnuje posebni odbor, ki sestoji iz dr. Jov. Danica, dr. M. Radovanoviča in Andra Stefa-noviča.
sl Srbska omladina v Gradcu je osnovala glasbeno društvo »Višnjič«.
sl Srbsko vljšo dekliško šolo snujejo v Viljevini. Denar v ta namen že nabirajo.
sl Poljski visokošolci so posetili prošlo nedeljo Budimpešto. Tamošnji mažarski visokošolci so jih najprijaznejše sprejeli.
si Ruski dijaki v Belgradu. Okrog 200 ruskih visokošolcev misli posetiti srbske dru-gove.
sl Izseljevanje Makedoncev. »Politika« javlja, da je došlo od 1. januarja dalje samo preko Belgrada v Ameriko okoli 3000 Makedoncev.
sl Južnih Slovanov je po najnovejšem štetju v Avstro - ogrski točno: Slovencev 1,192.720, a Hrvatov in Srbov 711.380.
sl Nova hrvaška drama. Časopis »Jedin-stvo«, ki izhaja v Spljetu, javlja, da je napisal hrvaški književnik Milan Begovič novo dramo, katere snov je zajeta iz poljske zgodvine. Naslov ji je»Grofica \Valenska«. Drama se bo uprizorila najprej v Krr .ovu.
Noulce Iz Zasorja ob Saui.
Toča je v naši dolini napravila precej škode. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo tako debele toče.
Procesija sv. R. T. je šla letos zopet po stari poti, ker se je g. Robavs srečno odkri-žal brezverskih soc. demokratov. Razvila se je prav lepo. Čobal je baje letos preslepil gla-žarje in premogarje, da sc procesije niso vde-ležili s svojima zastavama.
Čobalu je šla trda v nedeljo 10. t. m. i,a shodu v Habatovem solonu. Sodrugi so ga prijemali, zakaj je kar na svojo roko in. po nepotrebnem sprejel Stepišnika v konsum. Nekateri trdijo, da ga je vzel le zato, ker je čevljarski sin. Menda še iz hvaležnosti, ker so ravno čevljarji iz Ljubljane prvi zanesli k nam soc. demokratiške ideje. Ker je prodajanje teh idej odebelilo Čobalu žepe, zato sedaj sprejema v konsum le ljudi iz čevljarskih rodovin.
Čobal zna. Zagrozil je, da bo tudi on šel, ako odstranijo Stepišnika in ako se njemu popolnoma ne pokorijo. In »zavedni« sodrugi so imeli takoj usta zamašena s strahom da jih potem gotovo požre klerikalni zmaj.
Kdor zna, pa zna — namreč lagati. To sta »Narod« in »Rdeči Prapor«, ki trdita, da so »Slovenčeva poročila občinskih volitev neresnična. Zaletela sta se v bratski slogi v naše gg. duhovnike in v g. Mihelčiča. Čujemo, da g. kapelan pošlje odgovor, g. Mihelčič pa obeta visoko nagrado tistemu, kdor dokaže, da je resnično, kar je rdeča cunja o njem pisala.
zlato uro, ki jo poklanja učiteljstvo svojemu pokrovitelju za njegove zasluge za zboljšanje učiteljskih plač.
Deputacija uradništva banke »Sla vi je« poudarja, da je postal Hribar to, kar je danes po banki »Slaviji«, in obljublja, da bo vsak izmed njih sledil njegovemu zgledu.
Nato vstane dr. Triller. Slavni zbor! Naš divni slavljenec! Kakor smo slišali iz predavanja g. vseučiliščnega profesorja dr. Re-patelja, ima slovenski narod dva genija: Ta sta Prešeren in Hribar. Kateri je večji, o tem pri-stoja sodba bodočnosti. A združimo ti nesmrtni imeni! V znamenje, da je slovenski narod stri črne okove mračnjaškega Rima (klici živio!), naj se Marijin trg danes slovesno prekrsti v Hribarjev trg.«
Nepopisno naudušenje nastane ob teh besedah. Vse se gnete okolu slavljenca in mu stiska roke. Dr. Tavčar zaključi akademijo s tem, da ožigosa dr. Šusteršičevo politiko in Gautschevo volilno reformo.
Hribar je daroval ob tej priložnosti 8 K za »Radogoja« in 5 K 60 v. za ljubljanske reveže.
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter Prmej taužent! Kulk mam zdej ene dni zavle žepanuve desetletnce za upraut, tu nu-bedn na vrjame! A misija, de je dondons še tku u Iblan, kokr je blu tiste cajte, k sma za Blei\veisa in Costata letal z baklam in muska
Jeseniške novice.
Volitev župana dne 10. t. m. je bila nekaj posebnega, kakor smo sploh na Jesenicah posebnosti že vajeni. Šestkrat je bila že prej sklicana seja za volitev občinskega starešinstva. toda nikoli ni prišlo do volitve. Liberalci so hoteli imeti sprva župana in poleg prvega še drugega svetovalca, čeravno ne tvorijo večine v odboru. Tovarna in S. L. S. sta pa hotela za župana g. Jos. Klinarja, ki je že 15 let bil župan, in dva svetovalca. Liberalci vsled tega niso prihajali k sejam in so tako preprečili volitev. Tovarni jc veliko na tem, da bi bil vendar enkrat izvoljen župan, pa je odnehala toliko, da je obljubila voliti liberalnega dr. Kogoja za župana in T revna za svetovalca, S. L. S. s tem ni bila zadovoljna, vendar ni preprečila volitve, ker je tudi ona zato, da nastanejo redne razmere v občini. Polno-številno se je udeležila volitve in nastopila kot opozicija proti liberalni stranki, kateri ni oddala nobenega glasu. S pomočjo tovarne je bil izvoljen za župana dr. Kogoj in Trevn za tretjega svetovalca. Liberalci so volili Schreya in T revna od svoje stranke, Pongratza in Pil-mana pa od tovarniške stranke za svetovalce. Tovarna je volila z nami Ccbulja, proti kateremu je Schrey propadel. Vilman je dobil 28 glasov, Pongratz 26, Trevn 20, Čebtilj 16. Vil-mana imajo sicer za tovarniškega liberalci in tovarna, vendar je pristaš S. L. S. po svojem prepričanju.
Nepravilnosti pri volitvi so se godile take, da se na to pritožbo volitev mora ovreči. V začetku volitve je bilo komaj 25 odbornikov navzočih, mora jih pa biti najmanj 24. Ko bi bil vsi ostali navzoči, bi bilo dobro; toda nekaj odbornikov je odšlo proč in volitev se je vršila dalje. Ko pride na vrsto eden tistih, ki so odšli, gredo ga iskat, naj gre volit. Pokličejo drugega;, ki ie na vrsti. Tudi ta ni več navzoč, gredo ga iskat. Tedaj pa vladni komisar g. Schittnik opozori, da to ni pravilna volitev, ker odborniki odhajajo iz volivne sobe, ostati morajo do konca navzoči, sicer se volitev na pritožbo mora ovreči. Nenavzočih pa je bilo največ liberalcev. Kljub ti nepravilnosti S. L. S. ni imela namena pritožiti se. Hotela je pokazati, da je tudi ona zato, da nastanejo redne razmere v občini, in ji ni toliko za osebe, ko za stvar. Toda liberalci so nas v »Narodu« drugi dan tako grdo jzzivali, da nismo smeli molčati. D e v e t o d b o r n i k o v S. L. S. je v odboru, liberalci sami s 4 virilisti pa imajo 15 odbornikov, torej še večine ne, ker pri številu 32 odbornikov znaša večina 17, pa so drugi dan po volitvi tako-le pisali: »Pri včerajšnji volitvi župana na Jesenicah je bil izvoljen kandidat napredne stranke, zdravnik dr. Kogoj. Zabukovčeva stranka je torej pogorela in vkljub vsem naporom vendar-le ni mogla preprečiti, da bi Jesenice ne dobile na-rodno-naprednega župana! S tem je klerikalna stranka navzlic svoji zvezi z Nemci za vedno pokopana na Jesenicah!« Odgovor nato izzivanje je bilo, da smo vložili pritožbo zoper veljavnost volitve župana.
j Zanesljivost liberalnih poročil. Liberalci ne morejo zatajiti svojega strankarstva niti toliko, da bi o izidu volitve občinskega starešinstva poročali resnico. Med izvoljenimi svetovalci imenujejo na prvem mestu Trevna, čeravno je tretji svetovalec, Vilmana pa na tretjem, čeravno je prvi in kot tak namestnik županov. »V obče pa moramo reči, da se je sedaj ugodilo obči želji, da imajo Jesenice iz-bornega župana ter pride občina vendar enkrat v redni tir,« tako trdijo v »Narodu« liberalci. Resnica pa je. da je bila občna želja, naj bi ne bil dr. Kogoj župan. Ljudstvu ni po volji, pa ni. Da je »izboren župan«, ne more pa nihče trditi, ker še nikoli ni bil župan in sploh ni mogel izbornosti kot župan še pokazati. Vendar po dogodkih zadnjih dni si upamo soditi, da hočejo imeti liberalci dr. Kogoja pred javnostjo samo za štafažo, v resnici pa za svojo marijoneto. Dr. Kogoj bi moral piskati, kakor bi komandirala Hummer in Fabinc. Koliko ve-
pu mest, kokr de b mel ud štuka! Nej na boja sitni Dondons je tu drgač! Ce b gespud željan sojin pejomtarjem na zašafal, de morja kašna kumedja na nhna čast skumenderat, b še nobeumo Iblančane u glava na padi, de se more gespud žepan pučastet, k že deset let pr rotuž ungau in ungau! Pa še zdej, k sa ro-tušk pejomtari use žile napel, de b Iblanča-nom hvaležnast in spuštvajne za gespuda že-pana u glava ubil, na gre use tku gladku, kokr b se šikal, k se tku ve, de je tu ta zadn-bart in de se za petnaistletnca na u treba več mujat.
Ce b Bolču Pepe ne biu tku ajfrik za ta slaunast, jest na vem, kuku b use skp vn padi. No, Bolču Pepe se pa tud žihr mejčkn pumuja, u saj Iblančanm pukazu, kuku se morja pr takeh prložnasteh zaderžat, kedr u on žepan. Pa Bolču Pepe b s še use bi skp uzeu za ta slaunast, če b mu glih zdej tiste fajfce, k jh je pr Škrjanc iz gofle spustu, tku na hudile na pot. Zdej je pa tu zajn mal bi narodn, k ceu mest ve, de je mogu un dan pred ajznponrešpehtarjam Gutmanam in pred na ajznpon udinanin pršonam ofn in zgrevan tiste fajfce nazaj jemat. Lde se zdej res norca delaja iz nega, al jest pa vem, de jc Pepe pu nadoužnm s tem fajcam notr skoču, k je mislil, de on, ket mestn oče in prhodn žepan, on, ket untcrfajarberhauptman, on, ket pu-sestnk graščine in ta nar leušga gumirodlarja u Iblan, on, ket Buli ve kaj še use, žihr ud
Ijave ima dr. Kogoj pri svojih pristaših na Je-senicah, pokazali so ostudni napadi v »Narodu po volitvi na odbornike S. L. S. O. Pongratzu je dr. Kogoj obljubil in mu roko dal, da liberalna stranka po časopisih nič ne bo triumfi-rala, če bo 011 izvoljen potom kompromisa s tovarno, in nobene stranke ne bo vsled tega napadala. No, dr. Kogoj je obračal, Hummer iu Fabinc sta pa obrnila. Ze v ponedeljek sta triumfirala v »Narodu«, da je izvoljen narodno napreden župan »kljub zvezi klerikalcev z Nemci« in napadla tako tovarniško in S. L. S., v torek sta sicer tako z eno roko malo kadila zažgala Luckinannu z drugo pa cclo golido gnojnice zlila na S. L. S. Pa naj se zavzemamo za tacega župana.
i Vodopravna obravnava glede Ribjeka je bila v ponedeljek 11. t. m. Železnica je napeljala iz Ribjeka vodovod za napajanje vlakov in vzela vso vodo iz Ribjeka čeravno ji je bilo dovoljeno vzeti le eno tretjino. Voda je napeljana sedaj v reservoar. Iz reservoarja drži cev, iz katere le tedaj teče v strugo Ribjeka, kadar voda v reservoarju višje nad cevjo stoji Mnogokrat se zgodi, da struga docela usahne, kadar se vlake napaja. Ribjek je za Jesenice velikega pomena. V slučaju požara bi bile izgubljene, ko ne bi imele Ribjeka, pa tudi za pitje in pranje je neobhodno potreben. Ko je železnica hotela vzeti Ribjek, tedaj so se Jeseničani ustrašili in sklicevali se na stare pravice do Ribjeka in preložili vladi načrt vodovoda, ki naj bi se napeljal iz Ribjeka po Jesenicah, na Plavž in Kurjo vas. Izvedenci so preiskovali, koliko vode priteče iz Ribjeka na sekundo iu so našli, da v najslabšem slučaju priteče 9 litrov na sekundo ali 777 tisoč litrov na dan. Dognalo se je tako, da se lahko poleg vodovoda za železnico napravi še projektirani vodovod za Jesenice, Plavž in Kurjo vas. Pri obravnavi dne 11. t. 111. se je določilo, da železnica vzame eno tretjino, dve ostaneta občini. Nekateri posestniki, ki so uživali dosedaj Ribjek in imeli koristi z njega, zahtevali so odškodnino od občine, ako napravi vodovod, ker potem Ribjek ne bo več tekel po sedanji strugi, marveč bo ves napolnjen po ceveh. Kdor se v ponedeljek ni pritožil, pomagalo mu ne bo nič pritoževati se pozneje.
j Vodovod se sedaj mora delati, sicer Jc-seuice ne bodo imele veliko koristi od Ribjeka, ker ga bo samo še dve tretjini. Veliko vode se izgubi, predno priteče v dolino, ako prosto teče; če se pa napelje po ceveh v reservoarje, ko se napravi vodovod, porabi se tako vsaka kapljica, napravijo se korita za pranje, za pitje hidranti za slučaj požara. Skrb novega odbora mora biti, da to zadevo hitro vzame v roke.
j Resnica o šoli na Savi. Namenoma nisem zadnjič pod tem naslovom nič omenjal, kakšno ulogo igra občina Koroška Bela glede šole na Savi, ker se nočem vtikati v interese tuje občine. Ker pa me nekdo iz belske občine v »Narodu« izziva na ne ravno gentlemanski način pa naj se izve resnica tudi o tem, kar zadeva belsko občino glede šole na Savi. Se-nožeti, ki so všolani v nov šolski okoliš, spadajo v občino Koroška belo. Odlok deželnega šolskega sveta z dne 2. novembra 1900, s katerim so se Senožeti všolali v novi šolski okoliš za šolo na Savi, je bil objavljen tudi v občini Koroška Bela. Krajni šolski svet na Koroški Beli, v katerem so tudi zastopniki občine, je dobil ta odlok in predsednik je prejem lastnoročno potrdil. Dotično potrjeno povratnico ima v rokah okrajni šolski svet v Radovljici, kakor je izjavil gospod okrajni glavar. Kakor na Jesenicah, se tudi na Koroški Beli nihče ni pritožil zoper ta odlok v postavnem roku, ki je vsled tega postal pravomo-čen. Kakor na Jesenicah, tako je tudi na Koroški Beli predsednik krajnega šolskega sveta dotični odlok položil ad aeta, ne da bi ga predložil v seji, dokler je bilo čas rekuri-rati. To potrjuje tudi »Slovenski Narod« z due 29. aprila 1905, št. 98, ki je gotovo po tiavdili-njenju tedanjega šefredakterja dr. Tavčarja uda deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pisal tako-le: »Pred dvema letoma se
fajfc in tubaka guvari in de mu na more nu-bena rihta na svet zavlc tega kej zašafat al na udgovar naprej klicat. No, zdej se je ta reč zavle fajfc že mal puglihala, sam tist dni iz teh fajfc je Pepete mal na pluča udaru, de zdej na more iz taka kurajža za žepanuva dcsetlctnca kumnderat.
Men je tu žoti, de sa fajce Pepete tku sapa zaprle in 11111 štima uzele; zatu k zdej se morm pa jest za ta slaunast tulk bi ofrat in pumujat, k se Pepe na more. Ce b se Pepete tu na zgudl, b men na ustal velik dela, zatu ke b Pepe use skuinenderu, de b bla slaunast za-dost ofrtna; zdej morm bt pa jest pousod zravn. Učeri sm mogu na ekslcerploc šter pulcaje na krzah, k jh je Bolču Pepe za ta prložnast pusodu, jahat učit, zatu de uja saj pulcaji ta slaunast na kojna spravi, če ja dnih Iblančani na uja tli. De tist dan nisa mel suldati na ekslcerploc nubenli ibung, se tku zastop, zatu kc b usi suldati ud smeha pu-pokal, če b mogl gledat Bolčuve krze in pa pulcaje, k sa se iz Leon Sovanovm sablam pu nh zveral, kokr de b mel bandvurma v čeveh Suldašk komendont sc je pa tega bavu in zatu je dau tist dan raj usm suldatm frej, kokr pa, de b mogu iz pupokanm suldatm pol ekslcerat. Bolču Pepe scer na more nč zatu, če sa ngav kojni tku špasn, de sa Breznikuga Marka dvakrat 11 pesk puložl, sej je dost, de jc biu-tku frajndleh, de je soje kojne za ta prložnast tou pusodet, k ni druzga dubu
je trdilo, da hoče tovarna imeti eno samo šolo, da bi jo pozneje ložje ponemčila. Takrat se je z vsosilo pritiskalo na naše zastopnike v deželnem šolskem svetu, da naj za božjo voljo delajo na to, da se ustanoviti dve štiriraz-rednici, ena na Savi, druga pa na Jesenicah. Naši zastopniki so se v tem pogledu pošteno potrudili, in deželni šolski svet je vsled tega že pred dvema letoma razsodil, da se ustanoviti omenjeni dve štirirazrednici. Ti razsodbi je tudi deželni odbor soglasno pritrdil. Dostavila se je vsem udeleženim faktorjem, ker se ni nikdo pritožil, postala je zadeva pravo-močna in na Savi so si pridobili vsled tega v postavi zajamčeno pravico do svoje štiri-razrednice.« Torej so prazne besede, ki jih belski gentleman v »Narodu« od 11. t. m. tako mogočno oznanja v svet: »Nedostaje za pravomočnost gori omenjenega odloka glavnega faktorja, namreč občine Koroška Bela.« Ko bi hoteli pisati še resnico o novi štirirazrednici na Koroški Beli, vem da bi zadel v sršenovo gnjezdo, pa ker me nič ne briga, prepustim to tistim, katere kaj boli. — Župnik Zabukovec.
j Otvoritev železniške proge Jesenice-Trst bo dne 15. julija. Otvoril bo progo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand.
Idrijske novice.
Umrl je Ivan Jurman, dijak IV. razreda mestne realke. Dasi je bil več časa bolehen, vendar ni nihče pričakoval, da ga bo smrt tako naglo pograbila. Dan pred smrtjo je bil še v šoli. Pred 14 dnevi je isti družini umrl 10-letni sin, ki je obiskoval ljudsko šolo. Žalujočemu očetu in družini izrekamo svoje so-žalje.
V dobi volitev sino. Naprednjaki so dolgo molčali, sedaj so se iznova zganili. »Slovenski Narod« je gotovo prištedil v primeri s prejšnjimi časi dokaj kronic, ker so ga dopisniki iz Idrije pustili v miru. Kakor pravijo, je vladal tako dolgo molk, ker so se Groga in tovariši dali od prijateljev prepričati, da svojim ljudem Ic škodujejo, kadar jemljejo pero v roke. Sedaj je molčanje prenehalo, zažvrgolel je zopet Ciroga in udaril jo je za njim Julče. Tako je, že se v »Slovenskem Narodu« glase pesmi, pa stare pesmi, po starih napevih. Zato se pozna po teh starih »vižah« tudi stare tiče. Svoj čas so liberalni kljuni ob času volitev opevali idrijsko železnico; odkar so jo končno vendar otvorili prometu zadnji predpust na znani veselici v »Čitalnici«, imajo le še eno vado, ki so jo, kakor smo pričakovali, res tudi vrgli v svet. Groga in tovariši opevajo zopet v ljubkem petju »obskurnega« Oswalda in na duhu ubogega poslanca dekana Arkota. Krasno petje!
Obskurni Oswald liberalcem ne da počivati. Kar naprej se drgnejo ob njega. Pa pravijo, da mi lezemo v temo! Kdo išče ob-skuruosti in obskurnežev? Groga, Groga, kot stikaš, odkar si se oženil? Z obskurnimi ljudmi si vendar pretrgal vsako zvezo, odkar ne hodiš več zastonj na kosilce v »obskurni« le-menat, ki si ga osem let dobro poznal.
Poslanec dekan Arko — ubog na duhu. To notico prinaša »Slovenski Narod«. Poznamo nekega človeka, ki mu je huda predla v IV. latinski šoli. A končno je vendarle »zdelal«. Sveto je namreč obljuboval, da gotovo ne pride več v šolo, samo da mu prizanesejo in ga ne »vržejo«. Moledovanje je imelo vspeh, zlasti, ker je bil med profesorji tudi kos »strij-čka«. Mož je torej po prošnjah in imenovanih obljubah napravil četrto šolo ter tudi svojo obljubo izpolnil, da ni vstopil v peto, ker je sam spoznal, da ni toliko bogat na duhu, da bi bil kos peti šoli in kar jih je še. To fe bilo popolnoma prav, samo, ako morda ta duševna reva sedaj v »Narodu« ne piše, da so ljudje, ki so študije zvršili, — ubogi na duhu. Le ponižno!
OswaId na delu. To strašno vest je one dni prinesel »Slovenski Narod«. Lenobe se ču-
za tu, kokr de mu je žihr pet mestnh delucu en dan na negau niti pr limfabrk detala za-stojn nakladal. Velik glih ni tu, ampak člu-veka vnder veseli.
Astn, pulcaje sm zdej ubrihtu, kulkr jm je šlu 11 glava. Velik se glih ni dal ž nim na-praut. No, pa za punoč uja že dobr, pusebn če na uta gespud derelitar Raufnk (al kokr se že piše šulderehtar iz krauje duliiie) in pa gespud derehtar Gabršek iz Cojzuga grabna mogla zadost sojli fantku dat za lampjontro-garje, de u tku pr baklad mal bi tema. A zdej pa še druga reč na mojm puklne leži. Zdej morm še enga dubit, de u pr slaunast u imen iblanskih purgarju guvuru; k edn more gu-vort in puvedat kuga sa use gespud žepan že za Iblančane dobrga sturl; kuku sa vosr-lajtnga in elektrka napelaval, kuku sa Iblana pu putres nazaj pustaulal, kuku sa zravn druzh uprauku še en ceu dan u deželnm dvorce muska špilal in druge take rči, k drgač b še Iblančani na vedi, za ,kua se prou za prou gre, za kua pulcaji jahaja in za kua fantki iz baklam punoč pu mest letaja. Tacga guvornka pa ni tku lohka med purgarjem u Iblan za dubit, zatu, k se nubedn rad u zobe na daje. I11 glih zavle tega imam ta nar več križu. Zdej sm že ubletu use hiše ud keudra pa du treega štuka, še pu pudstrehah sm ukul brklou, de b kašnga za tu prprvnga člu-veka narajmu. Enkrat sm že mislu u soj sca-ganast kašnga pulcaja naprost, de b me iz
dijo, da sploh kdo kaj dela, in celo še zastonj. Pri nas velja vedno geslo, da smo rojeni za delo, zato delamo vedno, kar vas precej peče.
Kaj pa dela Oswald? »Narod« poroča, da je pričel gonjo na pooblastila, v kar je vprege! še več drugih oseb. Ni bosa, da se pobirajo pooblastila, laž pa je, da bi se bilo koga upre-zalo. To znate le liberalci. Gorje človeku, ki bi se ne dal vpreči, ako imate kaj oblasti nad njim! Pri nas se pa ljudje sami oglašajo za pošteno delo. Ce je mežnar vmes, mu je le v čast. Tudi vi bi želeli kaj mož, da bi delali za vas — a jih ni in ne bo.
Grozno osramočenje je doživel Oswald, kakor poroča »Slovenski Narod« ker neka vo-lilka ni hotela dati pooblastila. Pozvedeli smo, kako je bilo prav za prav.Naš agitator je vprašal posestnico P„ ne K-, ali bi dala pooblastilo, Zena je odvrnila, da mora dati brati (kavar-narju Kavčiču), ker jo podpira. V sobi je bil navzoč začetni rudniški pisar sokoliček Kavčič izza sv. Trojice, ki je naprej povedal, kaj se je zgodilo. Roman je prišel v »Narod« in je popisan v 49. vrstah; mi pa nimamo nič proti temui, ako ženica oziroma njen brat pritegne liberalcem, ako ji res pomagajo. Hvaležnost je lepa čednost!
Denuncijanstvo v naših vrstah! je vsklik-nil Julče, kakor pripovedujejo, ko je bral v »Slovenskem Narodu« notico o Osvvaldu na delu. Ob službo naj bo Oswald, nič manj ne zahteva »Narod«. Prijateljček je pozabil, da Os\vald služi d r ž a v i, ne pa o b č i n i i d r i j-s k i, kjer se na komando Dragotina odstavlja celo nastavljene profesorje. Državi pa uradniki niso igračice, pomnita Julče in Groga, tudi Dragotinu bi ne škodilo, ako bi to vedel.
i »Enako pravico za vse!« Dobro, kar pišete v »Narodu«, izpolnjujte sami. Zal, obsežne knjige bi lahko napisali, kakšna je jednakopravnost v Idriji. Svoj čas je bila papirnata, danes niti zlimana ni več. Liberalni mandarini poznajo Ie eno mero pravice, namreč svojo voljo. Kdor se ne ravna po tej volji, pomandrajo ga. Da je to res, potrde lahko Sepetavec, Dragotin in drugi naši prijatelji.
1 Fej te bodi! Tako vzklikneš, ko bereš novico v »Slov. Narodu« pod naslovom: »Poslanec dekan Arko — ubog na duhu.« Dekan Arko je reklamiral, ker ni bila še zaupna komisija popolna, ko je potekel reklamacijski obrok za bodoče občinske volitve. Z ozirom na to reklamacijo je županstvo naglo sklicalo sejo, da so dopolnili zaupno komisijo. Županstvo je nato sporočilo glavarstvu, da je komisija izpopolnjena, o čemer je glavarstvo obvestilo gospoda dekana. Sedaj pa piše »Narod« o blamaži dekanovi, ko je vendar dosegel, kar je hotel. Ali pa si županstvo ne drzne določiti za reklamacije drugih dni, kot prvih osem, ne daje samosebi najlepšega izpričevala, pa naj tudi pritrdi glavarstvo.
i Okrajno glavarstvo je prepričano, da velja sedanji občinski volilni red samo za duhovnike. Po njegovem izgubi duhovnik svoje volilne pravice, ko stopi v pokoj, drugi pa iih ohranijo. Za danes pa vemo, da bo »leib-journal« našega glavarstva na dolgo poročal, kako je propadel pri glavarstvu Oswald, ko je zahteval, da pride v I. volilni razred vpo-kojen duhovnik. V odgovor pa že naprej povemo, da nima glavarstvo prav nič proti temu, ako se drugače ravna z neduhovniki. Dvojna mera!
i Ignorant Oswald je zopet na dnevnem redu v »Slov. Narodu«. Revšeta liberalna tožijo, da Os\vald le propada pri rekurzih. Nikar se vendar ne vznemirjajte! Osvvald je prav zadovoljen s svojimi rekurzi, ker je štrenico precej zmešal. Ako kdaj propade,, ni nič hudega. Tako se najložje domenimo, kaj je prav in kaj ni. Ko smo si mi v laseh, poseže vmes nepristransko okrajno glavarstvo v Logatcu in razsodi tako pravično, da ni bilo še nikdar nobenega ugovora, posebno, ko je prizadeti umrl ob pravem času.
te frlegnat vn spravu in pr slaunast beseda držu. Pa s pulcajm ni nč! En uja mogl jahat pred cugam, ta druh uja pa mogl ukul cuga vornga delat. Na use zadne m je vnder ena pametna rnisu u glava padla in sm se ubrtiu na Zancka. Sam Buh ga bod zahvalen za ta srečna misu! Zanck, ket žepanu pedentnar, žepana ta nar bul puzna in use ve, kulk je gespud žepan Iblančanm dobrga sturu. Zravn tega ma pa Zanck tud use purgarje in nhne prtežnge u ta malmo mazinc, zatu k mu more usak purgar , če če gespude žepane kej naprej prnest, nej s bo že kašna prošna al pa kašna prtežnga, preh Zancke, ke zmeri pred žepanuvm cimram na vaht stuji, natank du-puvedat in se mu prpuročt. Na ta viža u Zancke ena špelarija use žepanuve dobre djajna naprej prnest in Iblančanm spuštvajne du gespuda žepana u glava ubt. Zanck ma pa tud špraha in štimca, kokr se šika. Ta reč b bla tok u vorngo djana z Zanckam. Zdej m pa še fane pu glau rujeja in prglauca delaja. Ta pust Slcmšk me je tou scer iz tega lebeta zavle fan vn spraut, k je naprej prnesu, de b se mogl iblanskm hausbezicarjm zašafat, de morja za ta slaunast fane vn iz hiš ubest. Pa srumak pr fanah nima nubene sreče, udkar se mu je iz Triglavuva fana tku spakedral. in zatu ga ni tou nubedn puslušat in ni mogu sojga predloga skuz spraut. Men se ta pust Slemšk smil, pusebn zatu, k zdej ta nar bi gvišn na u nč iz fanam.
nesporazumljenja v mladoceškem klubu.
»Čas« priobčuje daljši članek, v katerem razpravlja, da miadočeški klub zato toliko časa ne izvoli novega načelnika, ker močna struja ni zadovoljna s Pacakovim vstopom v ministrstvo. Pospeševal je pa Pacakov vstop v ministrstvo dr. KramaF. Tudi osebna ne-sporazumljenja vplivajo na needinost. Sicer ie kiubova večina za dr. KramaFa. A predno bi sprejel dr. KramaF načelništvo, bi se morale izboljšati temeljito razmere.
nezadovoljnost proti mladočeški politiki.
V »Narodni politiki« priobčuje dr. DvoFak članek, v katerem graja, da so se udeležili Mladočehi parlamentariziranja ministrstva. Naglaša, da bi bili Cehi gotovo več dosegli, ako bi se ne bili udeležili parlamentariziranja ministrstva: Naglaša, da bi bili Cehi gotovo več dosegli, ako bi se ne bili udeležili parlamentariziranja. Pred šestimi leti bi bili lahko Cehi z večjimi ugodnostmi vstopili v Korberjevo ministrstvo, kakor zdaj.
OGRSKA DELEGACIJA.
»Zeit« poroča ,da ogrska delegacija ne izreče Golucho\vskemu nezaupnice, kakor so nameravali prvotno. Wekerle in Apponyi sta vplivala, da so to opustili. Pač pa nameravajo interpelirati Goluchovvskega glede njegovega vpliva na razvoj ogrske krize in Go-luchowski poda pojasnilo, ki zadovolji Ma-žare. V vojnem odseku je obrazložil vojni minister Pittreich proračun vojne uprave. Grof Zichy je grajal, da je poročal nemško. Poročevalec Kolicsanyi naglaša, da delegacija noče nasprotovati sklenjenim dogovorom, a da ni zadovoljna z organizacijo, duhom in s smerjo armade. Mir in trajnost nastaneta šele po izvedbi paritete v armadi. Hegediis zahteva, naj skrbneje pazijo na vzgojo častnikov, s posebnim ozirom na mažarščino. Bakonyi zahteva, naj bi častniška vzgojevališča podredili honvednemu ministrstvu pod nadzorstvom vojne uprave. Szabo utemeljuje predlog, naj člani delegacij nadzorujejo uspeh poduka v mažarščini po ogrskih vojaških zavodih. Tudi naj bi pregledali po vojaških vzgoje-vališčih rabljene knjige z ozirom na ogrsko državno pravo.
ban pejačevic in khuen hedervary.
Iz Zagreba poročajo: V tukajšnjih političnih krogih, zlasti v onih združene koalicije hrvatsko-srbske je povzročil veliko nevoljo sestanek bana Pejačeviča in grofa Khuena He-dervary-ja, ki se je vršil v sredo v Osjeku. Razgovor med obema je trajal več ur. Omenjeni krogi ne zaupajo mnogo grofu Pejače-viču.
razmerje med avstrijo in italijo.
Italijanski minister za zunanje zadeve je zopet enkrat iznenadil laške vročekrvneže, ki bi kar hoteli planit čez Alpe in osvojiti si »ne-odrešeno« italijansko ozemlje v Avstriji. T i t -t o n i je ostro obsojal hujskače, bodisi avstrijska ki delajo med Italijo in Avstrijo zdražbo in bi hoteli provocirati vojsko. Na poziv B r u-n i a 11 i j e v je minister Tittoni dejal, da je on odločen pristaš misli, ki se je izrekla in voti-rala nedavno v angleški zbornici: naj evrop-' ske velesile izvršijo sploš no razorože-n j e ali pa naj vsaj znatno reducirajo svojo vojno moč, ki nasprotuje vsaki humaniteti in razjeda moč narodovo. Tittoni je omenil govor Goluchouskega v seji avstrijske delegacije in povdarjal dobre razmere z Avstrijo. »Tribuna« povdarja isto in se odločno izjavlja za »status quo« na Balkanu. Da bi le italijanska vlada znala zadrževati iredentovsko gibanje, pa bi bilo vse dobro. Tako si pa italijanska
Ldje sa zdej ene par let sm strašn čudn. Use pugervaja ud enga čluveka, sami se pa za nubena reč am ne uzameja.
Zdej sma prštimal u »Narodnm dom« en shod čez iblanske mesarje. Pa je blu use skp ena figa. Pejomtari, ke ta nar bi jamraja čez dragina ud mesa in šimfaja ukul čez mesarje, sa se presnet mal pekimral za ta shod.Ene par jh je pršlu zravn, in te sa bli sam tak, ke mesarjem nisa nč doužni, ta druh se pa nisa upal pridet, ke sa se bal, de b jm kašen mesar na pauc na stopu in kašna stara rajtnga na puslou. Trstenjaku Tone je pugervu, de se morja usi iblansk mesari na križ prbt, kokr sa u starh cajth delal; pa, prmejš, ki uš pa dubu tak les za križe, de b kašnga iblanskega mesarja držu, k sa tku lepu rejen ket pouhi. Te križi za mesarje b mogl bt že železn al pa štolast, pa b se še murbt skrivi pud nim. Jest res na vem, kuku b s Iblančani pumagal in mesarje u kozi ruh ugnal. Šimfal se je na tem shod u »Narodn dom« scer strašn čez leberalce in čez nhna virtšoft, pa kua u pa tu pomagal! Ena figa! »Sluvensk Narud« u holt prepuvedu puštenm Idem ud zdej za naprej u »Narodn dom« hodet. Ampak kam nej pa pol hod leberalna entelegenca? A h Zlat kapla? Drgam tku zdej na uja smel več hodet, k uja ud »Sluvenskga Naruda« use bi ta velke štarije za leberalce prepuvedane, ke že po-usod čez leberalna virtšoft šimfaja. Men je tu tku use glih, se m pa h abstenentm zapisu in raj ajbište al pa kumilce piu. Adija!
Buketu Pepe s Kudeluga.
vlada glede svojih načrtov ni prav nič na jasnem ter tava semtertja. Z občnim razoro-ženjem, ki je res nujno potrebno, torej ne bo še tako kmalu kaj.
rumunsko-grški spor.
V	grški zbornici je napadal ministrski predsednik Skuzes Rumunijo. Rusija je predlagala, naj bi se o spornih zadevah razpravljalo v Peterburgu, a je odklonila predlog romunska vlada, kakor tudi grški predlog, naj sklepa o sporu haaško mednarodno sodišče. Rumunija je stavila nesprejemljive zahteve. Za protigrške demonstracije v Bukarešti in za izgon grškega duhovnika Raleota je odklonila Rumunija vsako zadoščenje in je nastopila z drakoničnimi sredstvi proti Grkom. Zato smo pretrgali diplomatične zveze.
nemiri v rusiji.
V	Odesi so prisilili v tiskarni časnika »Krimsky« oboroženi revolucionarji črkostav-ce, da so morali postaviti In natisniti oklic,
da vprizore grozovlado, če bo obstruirala vlada dumo. Stavkujoči črkostavci so ustrelili ravnatelja tipografije Kirschnerja. Dva juda v družbi dveh kmetov in neke ženske iz Kijeva so umorili in oropali vso družino Belzinger. Odnesli so 20.000 rubljev.
ZASTRAŽENI MAZARI.
Policija je postavila nasproti ogrskega ministrstva 50 policajev, da preprečijo eventu-elne nerede. Raz poslopje ogrskega ministrstva plapola od včeraj mažarska in hrvaška zastava.
VELIKE VAJE ANGLEŠKE MORNARICE.
Velike vaje angleške mornarice so ob višavah Plymontha v polnem teku. Napadovano brodovje je vzelo 14. t. m. na irski obali dve linijski ladji, ki sta bili prideljeni zalivskemu brodovju v Plyrnonthu. Po noči so poskušali torpedni rušilci udreti v plymontski zaliv, a se jim je to ponesrečilo.
pobjedonošceva oporoka.
Prejšnji višji prokurator sv. sinode K. P. Pobjedonoscev je napravil svojo oporoko in zapustil premoženje samostanom.
SHOD RUSKIH REVOLUCIONARJEV.
Neki v Stockholmu izhajajoči socialnode-mokraški list je prinesel poročilo o shodu ruskih revolucionarjev, ki se je vršil v Stockholmu od 23. aprila do 8. maja. Zastopanih je bilo do 140 ruskih socialnodemokraških društev, od katerih šteje vsako najmanj 300 članov. Na shodu so se poravnali vsi razpori med posameznimi skupinami in določil se je načrt za bodoče ravnanje. Policiji očitajo, da je prezrla ta veliki shod, a ta se opravičuje, da je pri veliki množici ruskih izseljencev, ki prihijajo dan za dnem v zadnjem času v Stockhohn, to docela lahko mogoče.
NASILSTVA TURŠKIH VOJAKOV.
Turški vojaki so zažgali po novopazar-skem sandžaku vse večje vasi in zaprli veliko množino Srbov. Med zadnjimi vlada zato silno vznemirjenje.
ŠVEDSKI KRALJ OSKAR NA SMRT BOLAN.
Iz Stockholma poročajo, da se je bolezen kralja Oskarja obrnila na slabše. Od dne do dne mu slabi bolj srce in srčne žile mu kame-nijo. Zdravniki nimajo več upanja na ozdravljenje.
Dnevne novice.
-i- Sedež v ministrstvu in druge liberalne težave. Stranka liberalnih brezdelnih poslancev »Narodove« klike sedaj vsak dan kai novega izkuha v »Narodu«. Najprej je stokala v »Narodu«, zakaj Slovenci nismo sedaj dobili ministra, v isti sapi pa zahteva od naših poslancev, da odločno stoje za štajerske in koroške Slovence. Toliko pametni gospodje pri »Narodu« seve niso, da bi vedeli, da bi z vstopom v sedanje ministrstvo morali se Slovenci odreči mnogim svojim narodnim težnjam. Naši poslanci pa se bijejo, kakor je dr. Susteršič odločno povdarjal na zadnjem svojem shodu, za ljudske pravice in ne za ministrske portfelje! Vsakemu poštenemu Slovencu mora biti jasno, da v onem konkretnem slučaju, ko se je šlo zato, da se zajedno sprejme gnjil kompromis glede volilne reforme in gnjile kompromise glede ogrskih zadev — nikakor ni šlo, ponujati se za — ministre. Saj bi nekako opravičeno javnost rekla, da se Interesi ljudstva in pravice naroda prodajajo za en ministrski portfelj. Takih dejanj naši poslanci niso sposobni — liberalno javkanje pa kaže, kje bi se za kaj takega takoj dobila sposobnost, ko bi jim kdo kaj ponujal. Spuščati se v osebnosti, kakor »Narod« je pa neumno. Konstatiramo le, da je parlamentarna komisija kluba »Slovanska zveza«, ko je dr. Šusteršič poročal o izjavah napram Gautschu, sprejela dr. Šusteršičevo poročilo soglasno odobrujoč na znanje, tudi z dr. Plojevim glasom. Liberalni strančici se mora silno slabo goditi, da ne ve druzega početi, nego pisati o osebnostih. Njeno edino delo je, hujskati osebo zoper osebo in v to se »Narod« posebno rad poslužuje dr. Ploja. Ne vemo zakaj, gotovo se bo pa temeljito zmotil. Namen mu je seve razbiti »Slovansko
zvezo«. In ker vidi, da nima uspeha, postaja vedno strupenejši in se vedno debelejše laže ter vedno nesramnejše zaganja v dr. Šusteršiča, čigar pametna, poštena in popolnoma nesebična zgolj ljudska in narodna politika je pridobila zaupanje in ugled pri vseh Jugoslovanih in poleg tega še pri vseh drugih, tudi liberalnih Slovanih ter tudi pri velikem delu neslovanskih strank. Zato ga je treba z blatom obkidavati in obrekovati, treba je lagati in hujskati. Seve ostane to vse brez uspeha in blatno obrekovanje stranke tatov, discipliniranih notarjev in čudnih višje deželne sodnijc svetnikov »extra statum« ne doseže svobodno izbranega voditelja »Slovenske Ljudske Stranke« pa tudi ne napravi niti najmanjšega utiska na jugoslovanske poslance, ki so ga počastili s svojim zaupanjem, ker vidijo njegovo pošteno nesebično delo, ki ne stremi po nobenih osebnih uspehih, temuč le po tem, da se stvarno kaj doseže za naše ljudstvo. Vsa smešna onemoglost izdajalske »Na-rodve« klike pa še nikdar ni bila večja in bolj usmiljenja vredna, nego ravno v sedanjih dnevih.
+Duhovitosti liberalnih učiteljev. Za procesijo presv. Rešnjega Telesa so se v raznih krajih, kjer so župniki načelniki krajnega šolskega sveta, liberalni učiteljčki zmenili, da nagajajo na sledeči način. Ravno preden se je pričela cerkvena slavnost, ko je bil župnik že v zakristiji, mu naznani učitelj, da ne more razsvetliti šolskih oken. Duhovnik je seveda odgovoril, naj naredi tako, kakor druga leta, a dobi odgovor, da ni krajni šolski svet ničesar sklenil o stroških in da torej ne bo okrašenja. In tako na več krajih šole, ki so po navadi blizu cerkve, niso bile razsvetljene kot spomenik učiteljskega oslovskega liberalizma. Na ta način si hočejo ti ljudje zaslužiti zaupanje ljudstva in — višje plače.
+ Nemški železniški minister in nova železnica. Dr. Derschatta je postal železniški minister kot koncesija nemški ljudski stranki. Dr. Derschatta je od nekdaj velik nasprotnik Slovencem, kar je kazal ves čas v svojem političnem delovanju in je ravno zaradi tega bil tudi izvoljen za načelnika nemške ljudske stranke. Zdaj prihaja sam obiskat novo železnico in kakor smo poizvedeli, je njegov glavni namen, da ponemči vso upravo in da nastavi na tej progi nemške uradnike. Dolžnost vseh prizadetih faktorjev, zlasti občin, skozi katere gre nova železnica, je pa, da se oglase in zahtevajo, da se železniški minister ozira na slovenski značaj naše dežele. Ako pa nastavi nemške uradnike, naj se zaveda vse občinstvo svoje narodne dolžnosti in ž njimi občuje edino le v slovenskem jeziku. Ne smemo pustiti, da bi tujci teptali pri nas po zakonu nam zajamčeno enakopravnost na naših tleh!
+ Era Pittreich? Včeraj vršila se je pred c. kr. okrajnim sodiščem v Celovcu že v drugič kazenska razprava na obtožbo tamošnjega odvetnika dr. Golla zoper dr. Brejca zaradi razžaljenja časti. Na prvi razpravi 30. marca t. 1. posluževala sta se obtoženi dr. Brejc in njegov zagovornik izključno le slovenskega jezika ter je razpravljajoči sodnik vsled protesta nasprotne stranke s posebnim sklepom izrecno priznal to njuno pravico, češ, da je utemeljena v jezikovnih naredbah iz leta 1882. in 1904. Zoper ta sklep pritožila sta se dr. Goli in njegov zastopnik dr. Mittereger direktno na predsedništvo c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu in glej čudo go-lemo! Včeraj je isti sodnik preklical svoj sklep in prepovedal zagovorniku dr. Trillerju, čim je odprl usta, vsako slovensko besedo. Ker dr. Brejc osebno pri razpravi ni bil navzoč, moral se je njegov zagovornik v interesu stvari same začasno ukloniti sili, ob sebi umevno je pa, da je uložil ogorčen protest in da se bo temu protestu pridružila na vseh pristojnih mestih tudi »Zveza slovenskih odvetnikov«. Tako torej izpolnjuje svoje medene besede oni novi graški predsednik, ki se je ob svojem nastopu kar cedil same »pravice in pravičnosti«. Hvaležnejše tvarinc za energično intervencijo naši državni poslanci že dolgo niso imeli!
+V knezoškolijsko Alojzijevišče v Ljubljani se bodo letos — in sicer zadnjikrat — sprejemali gojenci za tretji, izjemoma tudi za četrti in peti razred. Dijaki, ki žele biti na novo sprejeti v zavod, naj se takoj ob koncu šolskega leta predstavijo osebno alojzeviškemu vodstvu. Dijaki novemeške in kranjske gimnazije naj prineso osebno prošnje v Alojzevi-šče dne 17. julija. Prošnje naj bodo naslovljene na knezoškofijski ordinarijat. Priloži naj se jim a) krstni list, b) vsa dosedanja gimnazijska spričevala, c) izpričevalo ubožnosti, ako se prosi za brezplačni sprejem ali znižano plačilo. Vsi v Alojzevišče sprejeti dijaki bodo nadalje-
vali svoje študije na I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Vodstvo Alojzijevišča,
+ Obravnava proti trgovcu Zoretu na Jesenicah in liberalna stranka. Trgovec Zore z Jesenic je prišel pred ljubljanske porotnike zaradi konkurza, a je bil od porotnikov vseh hudodelstev oproščen in bil obsojen na tri dni samo zato, ker ni vodil predpisanih trgovskih knjig. Ta pravda ima pa svojo zanimivost. »Slovenski Narod« je namreč Zoreta sicer v svojem poročilu zelo hudo prijel, a je čisto zamolčal, kar je pri tej obravnavi prišlo še na dan in vzbudilo opravičeno senzacijo. Pred občinstvom in pa pred javnostjo so namreč bil obsojeni oni, ki so Zoretovo premoženje uradno cenili tako nizko, da se je moral vsakdo nad tem zgražati. In ti so liberalci. Zaprisežena cenilca jeseniška trgovca Treven in Krašovic sta cenila n. pr. meter parhenta za obleko po 25 vin., žepne rute po 5 v., liter špirita po 25--30 v. itd. Tako sta ta dva moža cenila blago v konkurzu. Pred porotniki sta pa morala priznati, da je blago tri do štirikrat, več vredno. Izgovarjala sta se s tem, da se je sodni zapisnikar zmotil, ko je dotične cene zapisal. Kako neverjeten je ta izgovor, se vidi že iz tega, da bi se moral zapisnikar skoraj pri vsaki cenilni številki zmotiti in pa tudi iz tega ker je cenilec Krašovic vse blago pozneje na podlagi svoje cenitve na javni dražbi kupil.
—	Tudi o sodniku v Kranjski Gori, ki je bil ob cenitvi Zoretovcga premožnnja konkurzni komisar in ki je cenitev vodil, je čudno, da je kupil Zoretov motor za samo 150 kron. Mi prinašamo gola dejstva, vprašamo pa, kako bi vpili liberalci in koliko kamenja bi letelo na te može, če bi bili pristaši S. L. S.?! S stvarjo se bodo še menda bavile oblasti. Ali ne?
+ Mažari proti Trstu. Zadružna centrala »Zveze ogrskih poljedelcev« je poslala budim-peštanskim veletržcem in inozemskim lastnikom ladij okrožnico, naj Ogrski namenjeno blago ne uvažujejo skozi Trst marveč skozi Reko.
+ Kombinirane vaje na morju in na kopnem se bodo vršile sredi septembra okoli Pulja. Vajam bosta prisostvovala ccsar in prestolonaslednik. Pomorski eskadri bo poveljeval kontreadmiral Jedina. Eskadra bo sestavljena sledeče: 1. divizija (poveljnik Jedina): ladje Babenberg, Habsburg, Arpad, Nadvojvoda Karol, Zenta. 2. divizija (poveljnik AntonHaus): ladje Monarch, Wien, Budapest, Aspern. 3. divizija (poveljnik Ziegler): St. Georg, Cesar Karol II., Szigetvar, Huszar, Trabant. Potem še torpedovka Haiman in 8 torpedovk drugega razreda.
+ Dopolnilne volitve v hrvaški sabor se vrše 25. t. m. Danes popoldne ob 5. uri ima izvrševalni odbor hrvaške koalicije sejo v kateri se bo odločilo ali bo kandidiral v okraju Valpovo dr. Lorkoviča ali odvetnika dr. Neu-mana. Proti dr. Lorkoviču je odpor, ker ima v svojem programu ločitev cerkve od države.
—	V Glini kandidira Fran Supilo, v Koprivnici bivši župan iz Karlovca dr. Ivan Banjavčič. Tu jc Supilo hotel, da bi kandidiral Cesar Aka-čič, ki je Supilova desna roka, a koalicija ni ugodila Supilu. V sv. Ivanu Labno kandidirajo Starčevičanci g. Bošnjaka, koalicija bo pa podpirala kandidaturo dr. Leva Mazzure. V Va-raždinu bo koalicija podpirala kandidaturo prof. Vrbaniča, kateremu bo protikandidat prof. Kršnjavi, katerega bodo podpirali tudi Starčevičanci. Prof. Kršnjavi je priobčil v »Hrvatskem Pravu« izjavo, v kateri nastopa proti resolucionašem in pravi, da bi Mažari, ako bi Hrvatje ž njimi ostali sami vzeli Hrvatom vsak atom samostojnosti. Pravilno je postopala Starčevičeva stranka prava, ki si je ohranila proste roke, in ima v programu neodvisno Hrvaško v okvirju federativne habsburške monarhije. Kršnjavi pravi: »Kakor se Appony, bivši konservativec in pristaš Dea-kov ni bal pristopiti Košutovi neodvisni stranki, ko je mislil s tem boljše služiti svoji domovini, se tudi iaz ne bom plašil vstopiti v stranko hrvaške neodvisnosti, da priborim svoji domvini ugodnejšo pozicijo v okvirju habsburške monarhije.« To pismo vzbuja toliko večjo senzacijo, ker se tudi nekatere druge kapacitete bivše narodne stranke skušajo pridružiti Starčevičancem. Kakor se čuje, bo za sedaj Kršnjavi osnoval svojo lastno stranko, ki bo podpirala Starčevičance.
— Iz Št. Vida nad Ljubljano. Za občinske svetovalce so bili binkoštni ponedeljek izvoljeni: Valentin Cirman, posestnik, mesar in načelnik domače hranilnice; Valentin Mrak, posestnik; Lovrenc Florjančič, posestnik; Albert Vodnik, posestnik in kamnoseški mojster; Ivan Zavašnik, posestnik; Franc Erjavec, posestnik; Simon Juvan, posestnik in krojaški mojster; Jože Arhar, posestnik in izarski mojster. — Hranilnica in posojilnica je imela tekom dveh mesecev prometa 43.000 kron, vložilo se je nekaj nad 21.000 kron. Ze
ta začetek kaže, da bo hranilnica tudi v Št. Vidu na mestu. Vloge sprejema po štiri in pol odstotka, posojila daje po 5 odstotkov in 5 in pol. — Čitalnica bo letošnje leto obhajala 40letnico svojega obstanka. — Veselico v zvezi s projekcijskim predavanjem gospoda fotografa Ražuna bo priredila tukajšnja čitalnica v nedeljo dne 1. julija. Domača veteranska godba je nastopila pri procesiji na praznik sv. Rešnjega Telesa. — Nove orgije, delo mojstra Milavca, so dobili škofovi zavodi preteki mesec. Darovala sta jih iz hvaležnosti nekdanja Alojznika kanonika in vodja gg. Lesar in Karlin.
—	Ljudska slavnost v Preski. »Krščansko socialno delavsko« in »Kršč. - soc. izobraževalno društvo v Preski« vabita na ljudsko slavnost ki bo v nedeljo, dne 1. julija 1906 na Preski pri Medvodah .Spored: 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša za udeležence s cerkvenim govorom g. dr. Kreka. 2. Od 9. dopoldne do 1. popoldne drugi vseslovenski delavski shod v »Društvenem domu«. 3. Ob 2. popoldne pete litanije pred župno cerkvijo na Preski. 4. Bla-goslovljenje novega »Društvenega doma« z govorom g. dr. Kreka. 5. Ljudska veselica z godbo, petjem itd. Opomba. Kdor se želi udeležiti drugega vseslovenskega delavskega shoda, naj to naznani uredništvu »Naše Moči«, ki sklicuje shod, da dobi vstopnico. K obilni udeležbi vabijo prireditelji.
—	Promoviran bo 19. t. m. na dunajskem vseučilišču g. Josip Pavlin iz Cipri-janišča na Goriškem.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja slovenske učitelje na razpisano učno mesto na dvorazrednici v Kaplji pri Arvežu na Spodnjem Štajerskem. Šola je zadnja ob jezikovni meji, ki ima še dvojezični pouk. Učitelj dobi meblovano sobo in kurjavo. Doba za vlaganje prošenj je do 22. t. m. Podpisano vodstvo garantira vsakemu zavednemu slovenskemu učitelju primerno doklado. Naši družbi pa mora obenem ko oddaja prošnjo naznaniti ta svoj korak. Naša doklada bode — če bo prosilec po tem - brezdvotnbno presegala vse one nam nasprotnih društev .Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda.«
—	Imenovan jc finančni konceptni praktikant g. Fran Golli za provizoričnega finančnega kocipista.
O volilni reformi bo razpravljal jutri shod v Kršanu v Istri. Shod priredi politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri.
Prvi vlak skozi bukovski predor je šel danes. Predor je torej docela izgotovljen in oddan prometu.
—	Profesor Mateucci, vodja observatorija ob Vezuvu, je rodom Hrvat iz Buzcta v Istri. Njegovo pravo ime je Viktor Matev-čič. Študiral je na hrvaški gimnaziji na Reki.
Iz Zatičine se poroča: Procesija sv. Rešnjega Telesa je bila letos jako veličastna. Vodil jo je mil. g. opat. Udeležil se je procesije meklenburški vojvoda Pavel z vojvodi-njo soprogo in princesinjo Antonijo. Visoki udeleženci so bili vsemu občinstvu v najlepši zgled. Zmešalo se je posestniku in gostilničarju Antonu Cebularju z Mleševega. V zmedi si je z nožem prizadel veli rano na prsih. Tako ranjen je bežal proti Crnelem, kjer so ga dobili. Vzrok so baje premoženjske razmere.
—	Pri Devici Mariji v Polju priredilo je kat. slov. izobraževalno društvo 27. maja veselico z enodejanskim prizorom »Materino srce«, ki je občinstvu izredno do|)adel, zlasti nastop otrok. Poklonilo je društvo to veselico kumici društvene zastave, blag. gospej Apolo-niji dr. Divjakovi, ki ie podarila v zadnjem času zastavi krasen bel trak z napisom: V križu je zmaga« Pri imenovani veselici sta izročili k. s. izobraževalno društvo in k. soc. strokovno društvo papirnih delavcev imenovani gospej dr. Divjakovi kot svoji prvi častni članici diplomi, kateri je lepo izvršila kat. tiskarna v Ljubljani. Ob tej priliki je blago-rodna gospa vnovič pokazala svojo požrtvovalnost napram društvu. Za vso njeno požrtvovalno naklonjenost je izrekata obe društvi najsrčnejo zahvalo.
—	Zapiranje trgovin v Zagrebu se je od včeraj dalje v poletnem času pričelo ob 7. uri zvečer, samo prodajalnice z živili so odprte do 8. ure zvečer.
—	Vabilo k vrtni veselici katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih v nedeljo, dne 17. junija 1906 na prostorih restavracije pri »Kolodvoru« v Vižmarjih. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. Ker ie čisti dobiček namenjen za shrambo ognjegas-nega orodja vabi slavna društva in častito občinstvo k tej veselici nauljudneje odbor.
—	Ameriške novice. V Jolietu se je opekel v jeklarni 28letni oženjeni Mihael Jankovič. Umrl je vsled opeklin. — V Bridgeportu v premogokopu je ponesrečil Fran Lesjak, doma
. iz Zatičine na Dolenjskem.. Pri isti nesreči ie bilo še več Slovencev ubitih, a imena še niso znana. — V Greensburgu (Pa.), je ponesrečil pri razstreljevanju premoga Mihael Sevnik, doma iz Crešnjice na Dolenjskem. — V Cle-velandu je ponesrečil v livarni Franc Roglar-jev iz Praproč na Dolenjskem. Istotam je odtrgal stroj Andreju Perivcu tri prste na levi in enega na desni roki. Istotako je umrl v Cleve-landu Jakob Požun, rojen v Št. Mihaelu na Dolenjskem. Slovenka Marija Počervina pa je bila žrtev ljubosumnosti. Ko se je mudila s svojim zaročencem v nekem saloonu, jo je napadel 23letni Novak in jo z nožem tako poškodoval, da bo najbrže umrla. — V tiskarni »Nove Domovine« v Clevelandu je ponesrečil M. Grdina. Stroj ga je zgrabil za roko, a živ-Ijenske nevarnosti ni.
-Umrl je v Borovnici Matevž Grmek, vulgo Telban, znan lovec, star 73 let.
—	Delavsko bralno društvo v Kamni-gorici naznanja svojim prijateljem in somišljenikom da se veselica z igro »Pravica se je iz-
kazala« ni vršila 4. t. m. in tudi ne 10. t. m. kakor je bilo na posebnih vabilih naznanjeno. Društvo zaradi neugodnega vremena ni moglo vprizoriti te igre. Sedaj jo naznanja za dan 24. t. m. Spored bo: Petje moškega in ženskega zbora in igra »Pravica sc je izkazala« burka v dveh dejanjih s petjem. Ker društvo ne bode razpošiljalo posebnih povabil zatorej vabi na tem mestu k obilni udeležbi odbor.
—	Slavnosti v Preski se vdeleži tudi »Sl. kat. izobraževalno društvo pri D. M. v Polju z moškim pevskim zborom, s tamburaškim zborom in združeno zastavo.
—	Stavka sobosllkarskih pomočnikov v Zagrebu je končana. Gospodarji in delavci so se sporazumeli. Štrajk je trajal štiri tedne.
Konjski trg v Devinu. Kakor vsako leto se bo vršil tudi letos konjski trg v Devinu na dan 24. t. m., na praznik sv. Ivana.
Vlom v Pulju. V Pulju so neznani tatovi po tržaškem vzorcu vlomili v Dreherjevo zalogo piva, odprli železno blagajno in odnesli 796 kron. Trezorja, v katerem je bilo 3000 K se niso dotaknili. O tatovih ni sledu.
—	Na ulici je porodila v Trstu 351etna Marija Lahainer.
Društva, občinski odbori, vsi zavedni Slovenci, pripravljajte se, da v velikem številu prihitite na III. slovenski katoliški shod dne 26. avgusta v Ljubljano
V posameznih krajih naj se takoj iz društvenih odbornikov in drugih uglednih mož sestavijo pripravljalni odbori.
Ljubljanske noulce.
lj Zupani v Ljubljani. Danes se slavi v Ljubljani desetletnica županovanja Ivana Hribarja. Zanimiva je črtica k zgodovini županstva Ljubljane. Dolgo časa so upravljali mesto poslanci stanov. Na čelu tem je bil od vlade postavljen sodnik. Spremenila pa se je ta uprava pod dobrohotnim cesarjem Maksimilijanom I. (1493—1519). Ta je v deželni zbor poklical tudi meščanstvo, ln od I. 1501. so odločevali o zadevah Ljubljane tudi meščani po svojih zastopnikih. Še večjo prostost pa je Maksimilijan dal Ljubljani z odlokom, izdanim v Augsburgu z dne 29. februarja 1504. S tem daje cesar mestu pravico si izvoliti župana. Ta privilegij podari cesar kot plačilo za zasluge in zvestobo, katero je mesto izkazovalo cesarju in avstrijskim vladarjem. S pravico, voliti si župana ie postala Ljubljana avtonomna in zadobila močno obrambo proti pri-viligiranim stanovom. Prvi župan, ki je cesarju Maksimilijanu prisegel zvestobo je bil Janez Lanthieri. Torej 402 leti si že voli Ljubljana župana.
li Prečast. prelat in mestni župnik šentjakobski Jan. Rozman obhaja dne 22. t. 1. svojo z 1 a t o m a š o. Da praznuje ta redki dan kar najbolj slovesno, izvolili so farani šentjakobski poseben odbor, ki naj uredi vse potrebno, da bode prilika pokazati ne samo fari šentjakobski, temveč celi beli Ljubljani, kako ljubijo in spoštujejo župljani svojega v delu in skrbi za njih osivelega dušnega pastirja. Kakor smo mogli izvedeti, je pripravljalni odbor ukrenil že vse potrebno, da bode ta dan, dan zlatemaše, tudi dan veselja in slavja. Podrobnosti je obljubil pripravljalni odbor naznaniti pozneje. — Ker se veseli preč. gospod prelat udanosti ne samo svojih faranov, temveč tudi mnogobrojnih svojih znancev in prijateljev v Ljubljani in po celi domovini — pričakujemo po pravici, da bode slavnost zlate maše v fari šentjakobski nekaj posebnega, nekaj lepega.
lj Razburjenje radi mesnih cen je po Ljubljani precejšnje. Eden govori tako, drugi drugače — mestni občinski zastop pa ne pride vun z jasno besedo. Aprovizacijska politika v našem občinskem svetu je tako živahna, da na shodu v sredo trije občinski svetniki niso vedeli, da jc bil pred meseci že ustanovljen v občinskem svetu odsek in so predlagali, naj se ta odsek šele — ustanovi. To sc vidi, kako se tudi tisti občinski svetniki, ki sicer pred javnostjo radi široko odpirajo usta, v resnici brigajo za delo v občinskem svetu. Tako je shod v sredo blamiral ves občinski zastop. Vemo, da draginjski odsek, v katerem sede narodno-gospodarske kapacitete ala Jos. Turk, nam nikdar ne more priti do kakih jasnih rezultatov in zato tudi ne more priti na dan v zadevi svojih posvetovanj, do katerih se menda tli niti povspel. Radi nesposobnosti in nemarnosti poklicanih faktorjev pa nc sme trpeti vsa Ljubljana, radi tega ni treba, da bi se obrtniki in drugo občinstvo do prave sovražnosti prepiralo med seboj. Zupan naj skliče enketo, v kateri bodo poleg zastopnikov občinskega sveta, trž. nadzorstva in zastopnikov »Mesarske zadruge« tudi zastopniki »Kmetijske družbe« in »Kmečkih zadrug«, strokovnjaki ki poznajo položaj na trgu ter nekaj zastopnikov izmed meščanstva in delavstva vseh strank. Ta gospodarska enkefa naj stopi k posvetovanju in naj občinstvu poda jasno sliko položaja ter o eventualnih potrebnih korakih. S tako strogo stvarno enketo bodo morali biti zadovoljni tudi gg. mesarski mojstri, obč. svet bi pa imel pri svojih nadaljnih sklepih za seboj potem podporo vsega občinstva. Torej na dan z enketo.
li Iz krogov mesarskih mojstrov se nam poroča in priobčujemo: Trditve, ki se čujejo, da je živina ceneje, niso resnične. Včerajšnje podatke s shoda, ki se je vršil preteklo sredo, popravljamo v tem, da nam ni mogoče dobiti nikjer cenejše pitanih volov, nego po 80 v žive vage. Dokaz temu je, da smo žalibog pri-morani bili od tukajšnjega trgovca g. Predo-viča kupovati po teh cenah, ker cenejše tako dobrega blaga ni nikjer drugod mogoče dobiti. Sedaj naj se pa proračuna, kak dobiček kon-
čno ostane mesarjem, ki prodajajo meso od pitanih volov
Ij Prodaja mesa na stojnicah. Na stojnici g. Zana je bilo danes prodanega 600 kil govejega mesa.
lj Poročilo z Dunaja o mesnem vprašanju. Z Dunaja se nam piše: O bčinska takozvana »Grosschlachterei« ne eksistira, ampak je io akcijsko podjetje, pri katerem je občina udeležena z I milijon kron. Prometnega poročila o denarnem vspehu še ni. Dosedaj poznamo samo dejstvo, da to podjetje v svojih detajlnih prodajalnicah mesa prodaja jako dobro meso in sicer za nižje cene, nego prodajajo mesarji.
Ij Zupan Ivan Hribar je danes sprejemal na magistratu razne deputacije ki so mu hodile čestitat.
lj Slavnost v spomin bojev pri Kustoci.
Vsa poročila in naznanila o slavnosti 401etnice bitke pri Kustoci naj sc blagovolijo pošiljati na naslov: Ivan Krašovic, meščan, Ljubljana, Križevniške ulice. Opozarjamo da se jutri ob pol deseti uri dopoldne vrši pripravljalni sestanek bojevnikov iz leta 1866 v tukajšnjem »Mestnem domu«.
lj Poročil se je g. Josip Stcgn, c. kr. živi-nozdravnik z gdč. Amalijo Mahkot. Čestitamo!
lj Umrla jc gdč. Mici R u ž ič k a , bivša gojenka višje dekliške šole in hčerka nad-geometra g. Ružička. Naj počiva v miru! — Na Krakovskem nasipu št. 6 je umrla g. Marija R u s.
Ij Zadnji koncert ciganov pod vodstvom dvornega kapelnika Rozsa bode danes in hitri v »Unionu«. Jutri sta dva koncerta, od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne in ob 8. uri zvečer. Cigani se odlikujejo z izbomim sviranjem. Občinstvo jih obsipava s pohvalo. Svirajo brez sekiric, a perfektno najtežje komade. Ako le enkrat zaslišijo kako popevko, igrano na klavir, že jo igrajo brez pomote. Pri včerajšnjem koncertu je bil navzočen tudi slovenski skladatelj g. Viktor Parma. Godba je ognjevito igrala krasne njegove »Mlade vojake'« in je morala skladbo na burno zahteva-nje občinstva parkrat ponoviti.
I.i Koroški slovenski pevci, ki se udeleže veselice, ki bo 24. t. m. na diikališču, prirejena na korist koroškim Slovencem, pridejo v Ljubljano 24. t. m. ob pol 5. uri popoldne. Na veselici bodo koroški pevci peli domače pesmi.
lj S Fran Perdanom pobegnila je v Ameriko tudi njegova ljubimka Eva Skribola. Iz Ljubljane je Perdmi odnesel nad 10.000 kron denarja, ker je oikodoval tudi razne gostilničarje s tem, da so mu jamčili za znatne vsote. Med oškodovanimi so g. Bogov ič v »Narodnem domu« in drugi.
lj K nesreči polkovnika viteza pl. Her-geta poročajo, da sc ni splašil njegov koni, ampak da se je zaletel vanj, ko je popravljal na svojem konju sedlo, neki kmečki konj, ki je bil vprežen v voz. Polkovnik je prišel pod kolesa in voz ga je vlekel 5 metrov daleč.
Ij Izlet pevskega društva »Slavec« v Vo-losko-Opatijo. Narodna slavnost povodom izleta pevskega društva »Slavec«, v Voloski-Opatiji dne 29. junija (praznik sv. Petra) bode imela naslednji spored: Dopoldne: Pozdrav izletnikov na postaji Opatija (Matulje,) zajuterk v Narodnem domu v Voloski, Ogled Voloske-Opatije. Popoldne: Ob eni uri skupen obed v hotelu »Rachner« v Opatiji. (Kuvert 3 krone.) Po obedu izleti v okolico in po morji, od 7. do 12. ure velika ljudska veselica, v korist »Isterske družbe sv. Cirila in Metoda«, na Lavn tenisovih prostorih v Opatiji, s koncertom pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane, sodelovanjem vojaške godbe baron Jelačič iz Reke, kegljanjem na dobitke, umetaljnim ognjem, ter plesom na prostoru. Vstopnina 1 K za osebo. Spored besedila pevskih točk in godbe dobival se bode pri blagajni. V slučaju neugodnega vremena se vrši ljudska veselica v »Narodnem domu« v Voloski. V soboto dne 30. junija popoldne izleti pevskega zbora po morju v Lovrano in sestanek v Iki, zvečer po-vratek in pevski sestanek v »Narodnem domu« v Voloski. V nedelio 1. julija popoldne izlet s parobrodom na Reko in Sušak. Iz Ljubljane v Opatijo in nazaj bo vozil posebni vlak za skoraj polovice znižano vozno ceno. Izleta in vlaka se lahko vsakdo vdeleži, kakor tudi skupnega obeda in vožnje po morju.
lj Ponesrečil se je 13. t. m. dopoldne Mihael Kovač iz Dravelj v Tonniesovi tovarni. Triia mu je zmečkala roko, da mu jo bodo skoro gotovo morali odrezati.
lj Vojaška vest. Včeraj se je pričel drugi del letošnjih pomladanskih vaj ki bodo trajale 28 dni.
Ij Za zgradbo višje dekliške šole ob Blei-vveisovi cesti so zagradili deloma že stavbeni prostor.
lj Prenovil bo svojo hišo ob Marije Terezije cesti, pekovski mojster g. Jenko in so nekaj zidarskih del že dovršili.
Ij Električno razsvetljavo bodo pomnožili na sv. Petra cesti. Tozadevna dela so že v tiru. Zboljšanje te razsvetljave bi bilo pa celem mestu potrebno, ker razen obločnic jc ta razsvetljava pod ničlo in se k drugim mestom še primerjati ne da.
Ij Košnja se je letos pričela že na Gorenjskem in v ljubljanski okolici. Pridelalo se bo obilo in lepega sena. Ponekod čakajo še s košnjo na boljše in stanovitnejše vreme da bodo mogli seno posušiti.
lj Ljubljanski kopališči, t. j. vojaško na Trnovskem pristanu in mestno v Koleziji, sta odprti za občinstvo. Manjka le še — vročine, da bodo ljudje sploh želeli po kopanju
Ij Bratovščina sv. Jožefa. Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani je imelo dne 10. t. m. v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze« svoj izvanredni občni zbor. To društvo je do najnovejšega časa brezplačno
oskrboval, vodil račune, vpisoval nove pri-stopivše ude ter pobiral letne doneske tukajšnji frančiškanski samostan ter tudi pripuščal brezplačno prostore za zborovanja, za katero požrtvovalnost se je samostanu izrekla najtoplejša zahvala. V odbor so bili izvoljeni predsednikom Ivan Skubic, podpredsednikom Franjo Zoreč, tajnikom Alojzij Breskvar, blagajnikom Ivan Zorman in odbornikom Franjo Borštnar in Ivan Ferfila. Pregledovalcem društvenih računov pa Lovro Cerne, Slavko Gartner in Franjo Špilar. Ker je po sedanji ureditvi odbor prevzel vso opravo pogrebnega društva v svojo oskrbo, bo od tega dneva naprej podnačelnik Franjo Zoreč, trgovec na sv. Petra cesti št. 21 v svojem stanovanju sprejemal nove ude in razna vplačila, plačeval narastle pogrebne stroške in dajal na zahtevo društvenikov razna navodila. Želeti bi bilo, da se število tega prekoristnega društva z novim pristopom udov pomnoži, ter si zlasti revni sloji ljudstva že v življenju dostojen pogreb preskrbe.
lj Močan potresni sunek je prestrašil danes ob četrt na 1. uro popoldne Ljubljančane. Tako močnega potresnega sunka že nekaj časa nismo čutili v Ljubljani. Potresni sunek ni napravil škode, pač pa je provzročil mnogo strahu. Okna so ropot.\la, v zidovih je pokalo. Potres je spremljalo bobnenje.
lj Današnji potres in tukajšnja opazovalnica potresa. Vodja potresne opazovalnice g. profesor Belar je našemu poročevalcu o današnjemu potresu dal naslednje podatke: Pravo zemsko gibanje je znašalo en milimeter. Potres je trajal "da so ga ljudje čutili nad 10 sekund, na instrumentih potresne opazovalnice pa se je čutil eno minuto. Ta potres je bil eden najmočnejših od I. 1897 odkar obstoji potresna opazovalnica. Mikrosejzmično gibanje so zabi-ležilc opazovalnice v Zagrebu, Trstu, Pulju, Padovi in mogoče celo do Florence, tudi je mogoče, da so ga občutili najobčutljivejši aparati potresne opazovalnice v Monakovem. Potres je bil lokalen, izključeno jc, da bi se drugod prigodila kaka katastrofa. Potresni sunek je prišel od vz. sev. vzhoda in šel proti jugu. Prišel je v smeri od ljubljanskega polja od okoliša Save in se jc skoro gotovo okolu Dola, Litije, Dovskega močnejše čutil nego v Ljubljani. Bili smo v neposredni bližini potresnega središča, vender ne v sredini. L. 1901 je bil le nekoliko manj močan potresni sunek, ki je prišel v smeri od Kranja, Vodic in se je čutil po celem Kranjskem. Lahko torej trdimo da so tudi današnji potresni sunek čutili po celi Kranjski, po Južni Štajerski po Koroškem in Hrvaškem. Potresni sunek se je pričel ob 12. uri 17 minut 55 sekund opoldne in je prenehal ob 12 uri 19 minut in 20 sekund.
lj Prijeti vlomilci. Tatove, ki so vlomili pri Panholzerju ima policija že pod ključem. Načelnik te tolpe je bil 201etni radi tatvine že zasledovani Jurij Zupan iz okolice pri Laškem na Štajerskem doma. V Lattermannovem drevoredu je policija potem aretirala še osem članov te družbe, med njimi nevarnega pekovskega pomočnika Jožefa Tomažiča iz Dobrunj, pri katerem so našli škatljico žvepljenk, ki je bila vzeta iz Panholzerjevega kontorja. Železni gumb katerega so našli na mestu zločina je lastnina Zupanova. Pri Zupanu so našli 17 kron, o katerih ne more povedati da bi jih bil zaslužil. Policija je mnenja, da so ti tatovi vlomili v trafiko na Južnem kolodvoru in v trgovino g. Jožefa Murtiik.
lj Pogrešajo od 6. t. m. čevljarskega mojstra, 41 letnega Ivana Berganta. Omenjeni je srednje postave, rujavih brk in je bil oblečen v rujav suknjič in črne hlače.
lj Tatvina. Včeraj popoldne je bila klju-čarskemu vajencu Luki Curku vlomljeno v kovčeg in ukradena srebrna žepna ura z verižico, vredna 21 kron. Policija je tata, v osebi bivšega ključavničarskega vajenca Ivana Schvvarza izsledila in ga aretovala.
lj Umrli so: Fran Hribernik, dninar, 44 let. Martinova cesta 18, vsled raka; Marija Rus, delavka, 25 let, Krakovski nasip 6; Mila Vdo-vič, uradnica, 24 let, Bleivveisova cesta 1, jetika. — V bolnici: Ivan Zupančič, posestnik, 50 let; Marija Slabajna, dninarica,, 65 let; Andrej Drolka, kajžarjev sin, 18 let.
lj Izgubljene in najdene reči. G. F. K. je izgubil zlat obesek, vreden 12 kron. Delavčeva žena Ana Florjančičeva je izgubila prost bankovec za 10 kron. — Trgovčeva soproga ga. Marija Petričeva je našla nekaj denarja in ga oddala na magistratu.
Razne stuarl.
Nekaj o kršč. soc. občinski upravi. Spričo poseta, ki ga misli napraviti dunajski župan ob priliki jubilejske razstave v Bukareštu med Rumune, pišejo rumunski listi najsimpatičnejše o Dunaju in njegovi mestni upravi. Rumunski listi pišejo: Odkar je Lueger in njegovi somišljeniki na krmilu dunajski občinski upravi. — stoji na nekem mestu — je Dunaj najboljše upravljano mesto cele Evrope in dosezajo vse komunalne naprave tako visoko stopnjo, kakor ni to slučaj v nobenem svetovnem mestu. Zadnje volitve za dunajski občinski svet, kjer je zopet zmagala stranka dr. Luegerja, so dokazale, da znajo Dunajčanje sposbbnost in delavnost komunalne uprave Dunaja ceniti. Dunaj tudi še ni nikoli vžival tolike simpatije pri sosednih narodih avstrijske monarhije, kakor pod vodstvom dr. Luegerja. Iz tega lahko uvidijo avstrijski državniki, kakšne politike se mora posluževati človek, da si pridobi naklonjenost sosednih narodnosti.
Vohunstvo v Italiji. V Benetkah so aretirali več vojakov in mornarjev, ker jih sumijo, da so ukradli načrte trdnjave San Ni-colo.
Zaradi najemnikov se je obesil v Elber-feldu posestnik in sedlar Viljem Halbach. Jezil sc je vedno nad njimi in ta jeza ga je privedla v zadnjem času do samomora,
Železniška nesreča se je pripetila včeraj kakor poročajo iz Brna, na postaji Ajvanovici. Skočil s tira osobni vlak. Pri tetn je bilo ranjenih 9 oseb, med njim ena težko.
Devetkratnl morilec. Iz Berolina poročajo: Včeraj so prijeli morilca Dietricha, ki je priznal, da je izvršil 46 vlomov in 9 umorov, pet teh umorov je izvršil na Češkem.
Razstrelba v Liverpoolu pripisujejo vnetju plinov, ki so se razvili iz naftalskega mila, katerega je bilo na krovu velika množina. Neki delavec je zažgal žveplenko in nato so se vneli plini. Do 40 delavcev je bilo na grozovit način usmrčenih.
Za možem v smrt. Zastrupila se je na Dunaju 67 let stara žena tovarniškega delavca Roza Eisenhofer. Z možem sta bila sklenila, da se zastrupi tisti, ki preživi drugega. Eisenhofer je te dni umrl in žena se je drugi dan poleg mrtvega moža usmrtila.
Tat ln krokodil. V cirkusu Beketov v Budimpešti imajo 40 dresiranih krokodilov. Enega od teh je hotel ukrasti hlapec Kraus', a krokodil mu je odgriznil roko in bi ga bil popolnoma razmesaril, da niso prihiteli Krausu na pomoč uslužbenci cirkusa.
K atentatu v Madridu. Listi poročajo, da je neki častnik videl, kako je Moral v neko drevo vrezal napis, ki je naznanjal atentat. Častnik je mislil, da je vse slaba šala.
Rodbinska drama. V Hamburgu je ustrelil knjigovez Edvard Schneider svojo ženo, svojo ljubo in potem še sebe.
Nečak umoril teti. V Londonu je napadel nečak svoji teti, sestri Hogg. Starejšo je ubil na mestu s kladivom, a mlajša je težko ranjena utekla in pozneje vsled poškodb umrla, pred smrtjo je pa še mogla označiti morilca.
Izgredi pri procesijah. Mnogo izgredov se je vršilo po španskih mestih na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zlasti je bil to slučaj v Va-lenciji, kjer je bilo več oseb ranjenih.
Anarhisti na delu. Pri hišni preiskavi ruskih in poljskih anarhistov so našli polno za tisk pripravljenih rokopisov, ki so obsegali navodila k nabavljenju nevarnih razstrelilnih snovi, bomb in peklenskih strojev. — Aretiranja Rusov spajajo z zasledovanjem Gaponovih morilcev.
Slaba letina preti v Kini. Kakor je na jugu velika poplava, tako je na severu silna suša. Boje se slabe letine in lakote, ki bi bila lahko povod sovražnega postopanja proti tujcem.
Rodbina pod vlakom. Na postaji Arparien blizo Pariza je hotela žena načelnika postaje s svojimi otroci preko proge prav v trenotku ko je prihajal vlak. Načelnik jih je hotel zadržati ali v hipu je prihitevši vlak zagrabil njega, ženo in otroke, in vsa rodbina je ostala mrtva na licu mesta.
Dohodki japonskega cesarja. Neki angleški list je obelodanil dohodke japonskega cesarja. Njegova civilna lista znaša 7 milijonov kron. En milijon dobiva iz Kitajske. Pred deset leti je dobival kakor vojni dar vsoto 40 milijonov. Njegovo privatno premoženje cenijo na 80 milijonov. Skupni letni dohodek znaša torej okoli 14 milijonov K. Vsa cesarska rodbina šteje 60 članov in za vse te člane mora skrbeti cesar iz svojih dohodkov.
Zapuščina kralja Aleksandra. V Rue Drouot ima priti na prodaj zapuščina kralja Aleksandra. Vsled prigovora tukajšnjega srbskega poslanika na ministra za zunanje stvari, je odredilo državno pravdništvo, da naj prodaja izostane.
Električna kuhinja. Kako posega elektrika vpraktično življenje Amerikancev, kaže najjasnejše naprava električne kuhinje v New Yorku. Elektrika deluje po potrebi z vsem kuharskim orodjem: drobi premog, seka meso, lupi krompir in tolče jajce. Za kuhanje je treba pritisniti samo na poseben gumb in električna peč da primerno množino toplote. Pri tem ni nobenega duha po kuhanju raznih jedil. Preprečuje ga poseben ventilator, ki deluje tako vspešno, da se pripravljajo po nekod v obed-nici sami pred gostovimi očmi, ne da bi pri tein dišala po kuhinji. Tudi pri pomivanju se poslužujejo elektrike. Posodo polože v posebno košaro iz medi in tam jo spere elektrika z mlačno vodo in jo nato z vročim vzduhom posuši. Istotako brusi elektrika nože in jih čisti. Kadar bo elektrika pri nas cenejša, bodo menda napravljene take kuhinje tudi po Evropi.
Internacionalni kongres stenografov se bo vršil v Rimu v prvi polovici meseca septembra 1907. 1.
Ameriška štatistika. Neki ameriški štatist je priobčil sledeče newyorške zanimivosti: Vsake tri minute je kdo aretiran, vsakih sedem minut je pogreb, vsakih 48 minut ogenj, vsakih 7 četrt ur se kdo ponesreči, vsakih 8 ur poskusi kdo s samomorom, vsakih 8 ur izvrši kdo samoor in umor pride vsak dan na vrsto; vsakih 6 minut se rodi en otrok in vsakih 13 minut se sklene zakon; vsakih 48 minut se osnuje novo komercialno podjetje in vsakih 7 ur propade ena trgovina; vsaki dve minuti pride v Ameriko nov izseljenec.
Z zrakoplovom iz Angleške v Avstrijo se je sklenil peljati avstrijski častnik Korwin, ki je že preplul v zrakoplovu Canal la manehe, iz Londona v Avstrijo. Na pot se poda v jesen* ker so tedaj po njegovi trditvi za tako podjetje ugodni vetrovi. Njegov zrakoplov zavzema 1500 m3 plina. Polnjen bo s kisikom.
Samomor celega naroda. V okolici izvirov rek Omoloj in Opoj je poginila nekemu ondot-nemu plemenu vsled neke epidemične bolezni vsa domača živina. Zato se je cel rod končal. Vsak družinski oče je pomoril najprej po vrsti svojce in naposled še sebe.
19krat pobegnila od moža. V nekem časopisu v Hamburgu priobčuje neki Klein sledeče: »Opominjam vsakega, da moji ženi, ki Je 26 19krat pobegnila, nihče nič nc posodi niti ne veruje. Morda bo ta ženska še praznovala 25ti jubilej svojih begov.
Milijonarske težave. Milijonar Carnegie
je rekel, da se malo irfilijonarjev smeje. Ta Izjava je povzročila zanimivo pretresavanje po ameriških listih. Eden piše: Milijonarje zavidajo skoro vsi, ko so vendar oni pravzaprav obteženi z veliko odgovornostjo, ki jo morejo prav umeti samo oni sami. Njihove glavnice morajo biti investirane in zato je treba mnogo skrbi, da ne postane denar plen brezvestnih špekulantov. Poleg tega pa morajo še živeti v strahu vsled pretenja zločincev in prenašati nevoljstvo mnogih nevoščljivcev. Neki miljo-nar I. MacOtiade je prepričan, da bogataš ne more biti srečen, ker si želi vedno več denarja. Onadeovo bogastvo je bilo vzrok, da je znorela njegova žena. Tako je postal njegov zakon nesrečen.
sl Kako je storil češki župan v Šlezijl.
Deželna vlada šlezka je poslala občinskemu uradu v Polanci pri Opavi samo nemški razglas o klasifikaciji konj, katerega pa je vrli češki župan vrgel v koš, ne da bi ga bil dal preje razglasiti na kraju običajni način ali nabiti na uradno desko. Določeni dan 15. pr. mes. došli so v občino vladni in vojaški člani klasifikacijske komisije, prišli pa niso zastopniki občine, kakor tudi niso privedli posestniki svojih konj h klasifikaciji. Komisija ni toraj mogla poslovati in odšla je praznih rok. Tak pouk vladi, kakor ga je dal v tem slučaju vrli češki župan, izda več, kakor še tako odločna resolucija, in če bi se to zgodilo večkrat, bi kmalu vlada bolje pojmila jezikovno ravno-pravnost v Avstriji in minilo bi jo pošiljati češkim ali slovenskim občinam samonemške
sl Nova Tolstojeva drama. Poročajo, da je napisal grof Lev Tolstoj novo dramo iz modernega ruskega življenja pod naslovom »Pot k resnici«.
Zgodovinske črtice o Jesenicah na Gorenjskem.
a)Pra zgodovinska doba. I. Nobene listine nimamo, ki bi nam pojasnila kaj o prvotni dobi jeseniškega početka. Nekaj zgodovinske podlage imajo pa kolikor toliko tudi razne krajevne pripovedke. Pomaga naj nam torej, kolikor ravno more, ljudska pripovest. Kaj pa govori ta o jeseniškem začetku? Stara pripovedka nam pove, da je nekdaj bilo po vsej dolini veliko jezero od »Borovja«, to je od Kranjske gore počenši tja doli do »Most«, kjer je ondošnje hribovje zapiralo vodi pot, da se ni mogla naenkrat dalje razliti. Sčasoma pa je voda, glodajoč vedno globokeje, vendar ondi pri Mostah, kakor se lahko opaža, našla izhod ter dalje odtekla. Svet v tem kraju je postajal vedno nižji v strugi, zgornji deli pa so se vedno bolj osuševali in naposled je jezero po dolini popolnoma izginilo. V dolini izvirajoča voda pa je iskala in našla v strugi Save svojo pot, po kateri je tekla in teče še današnje dni, samo s tem razločkom, da je večkrat menjala svojo strugo, po kateri je po odtoku jezera prvotno tekla. — Kaj bi mi rekli k tej pripovesti? Gotovo to, da ni brez vsega pomena. Vsa opaževanja zemlje po dolini kažejo, da je nekdaj moralo biti tod mnogo drugače, kakor pa .ie dandanes. Ne daleč od Jesenic proti Javorniku doli ob strani Blejske Dobrave se prav natančno vidi, kako je Sava po raznih perijodah imela različen tok. Rila je v svoji strugi vedno nižje in nižje v tla. In ravno pod Mostami, ondi, kjer se za-vize Save tek proti blejski strani, se lahko opaža, da je ondotno hribovje po Savi prerezano ali pregledano. Dokler ni bilo tega predora, morala je voda po dolini zastajati, ali s kratka, bilo je jezero v dolini. Enako misel, kakršno nam povest izraža, vzbuja nam tudi opaževanje zemljišča jeseniške okolice. Kako to? Ko so pred 16 leti na Savi nekaj sto korakov od prešnjih »plavžev« ali topilnic kopali in prirejevali zemljo za zgradbo nove sedanje tovarne, ko so glavno cesto, ki pelje od Radovljice proti Kranjski gori, prelagali in delali železnično progo od jeseniške postaje do tovarne, podirali in preobračali so hribčeke, rušili visoke skale, zasipali dolinice ter svet ravnali. Takrat so prišli globoko v zemlji, zlasti ondi, kjer so priredili prostor za »turbine«, do popolnoma rečnega proda ali peska. In tak svet se opaža sploh po dolini. Nadalje nam priča tudi skalovje v dolini, da je nekdaj bilo drugod, na sosednih obestranskih hribih in gorah, da se je semkaj sčasoma privalilo, ko se je po kakem zemeljskem potresu ali po kaki drugi naravni prikazni na prvotnem prostoru odtrgalo, kajti med posameznimi skalami je ali prazen prostor ali pa se najde nasip rečnega peska. Pod vsem tem pa se nahaja šele »humus« ali navadna zemlja. Ako bi bila na-pominana ljudska pripovedka brez zgodovinske podlage, nam vsa ta zemeljska opaževanja jeseniške okolice v dolini vrivajo misel, da je potem mogoče edino to, da je Sava imela nekdaj mnogo višjo strugo, kakor jo ima dandanes. Koder pa je tekla, puščala je prod za seboj, sicer bi ne bilo povsod pod navadno zemljo polno rečnega peska nasutega. Njena sila, njena moč, zlasti ob nalivih, je iskala vedno nižjo strugo, kakor to še dandanes dela ob deževju, dokler ni. prišla v sedanji tir, ki je pod Jesenicami že globoko v nizki strugi. Pri tem seveda tudi njeni pritoki niso bili brez vpliva. Kdor pozna dolino, mora po enakenr opaževanju priti do priznanja, do zaključka, da okolica v dolini v prvotni dobi ni bila prikladna za ljudska bivališča ali naselbine. — Mnogo časa je gotovo trebalo, preden se je Sava uravnala v svoji strugi Mnogo vode je pa tudi odteklo iz doline po savski strugi, preden se je svet osušil in zemlja usposobila za obdelovanje. In kakor drugod, tako so se potem tudi po tej okolici in dolini polagoma naselili ljudje. — II. Katero ljudstvo pa je bivalo prvo v tem kraju, bode vprašal morda kdo? Odgovor na to,, preiskavo in pojasnjevanje o
tem pa prepuščamo zvedenejšim zgodovinarjem, učenjakom v tej stroki. Mnogi pisatelji nam naštevajo razne narode, ki so se drug za drugim vrstili kot prebivalci v deželi, torej tudi v gorenjski dolini. Ko so si Rimljani osvojili zemljo, po kateri so se pozneje naselili naši predniki, naj omenim mimogrede, so jo razdelili v več pokrajin, katere so se zvale Norik, Panonija, Venecija in Istra. Norik, ki se koncem sedmega veka imenuje že Koro-tan (Carontania) ali sedanje Koroško, je segal na jugu do Karavank in Karnskilt alp, na severu pa do Donave. Panonija, soseda Noriku, je obsegala del Štirske in sosedne slovanske pokrajine proti jugu. Venecija je segala do Julijskih alp in do Norika na severu in severovzhodu in do Jadranskega morja na jugu. Kie je bila Istra, ni težko uganiti, ako povemo, da je na severu segala večkrat do Trsta. Gorati kraji, kjer so Karnske in Julijske alpe, torej za Triglavom ob Bovcu, so dobili ime Karnija. Potemtakem bi bila naša gorenjska dolina spadala takrat k Noriku. Koncem sedmega veka pa se omenja že dežela »Carneola«, katero nam je iskati na sedanjem Gorenjskem. Šteli so jo k Italiji. Po vseh teh pokrajinah so živeli v dobi rimskih cesarjev razen priseljenih Rimljanov tudi prvotni prebivalci, namreč Noriki, Panonci, Kami itd. Samostojnost so sicer izgubili, a ohranili so si jezik svojih očetov. Kdor pa je hotel veljati za izobraženega, zlasti po mestih, se je naučil in znal latinsko, kakor nam pričajo še ohranjeni kameniti spomeniki po deželah; v družinskih krogih pa je navadno še vladalo staro prejšnje narečje In da jc dolina v rimski dobi nele že obljudena bila, ampak da so Rimljani že poznali in hvalili noriško železo, ki se je napravljalo v teh krajih, to je znana stvar. — Kakega rodu so bili ti prvotni prebivalci? Mnogi pisatelji dokazujejo, da so Noriki, Karni itd. bili keltsko-romanskega plemena. Ter da so bili katoličani mej tem, ko so njih sosedi na severozahodu, Bavarci bili pogani, na jugozahodu Lan-gobardi pa arijanci. Zopet drugi pa trdijo, da po razlagi krajevnih imen se lahko dokaež, da so prvotni prebivalci tudi bili Slovani. Ime »Noriki« ali Noričani se izpeljuje iz staroslo-venskega debla »norx«, kar pomeni votlino. »Norici« bi bili torej prebivalci bodisi po umetno narejenih, bodisi v naravnih votlinah po gorah. In teh se ne manjka po teh krajih, kajti apnensko gorovje je že po naravi sposobno za upodabljanje votlin, po drugi strani je pa ravno po Noriku bilo mnogo rudokopov že za dobe Rimljanov. Mogoče je pa tudi, da so prebivalci po dolinah, ki so že nekoliko olike dobili in po že umetnejših stavbah prebivali, svoje sosede radi trdovratnega bivanja še vedno po gorskih votlinah imenovali »norci«, katero ime je tudi Rimcem bilo lahko v izgovoru, a izginilo je tudi ž njimi iz pisave v »Carnia« ali »Carneola« se izpeljujo iz slovenskega debla »krn«, kar pomenja gorske grebene ali vrhove, zlasti pa gorske prehode. Karnija bi bila torej hribata ali gorata dežela, kar tudi v istini je že po naravi. In ravno v tem delu, ki se je nekdaj imenoval »Carnia«, se nahaja vrh »Krn«. Karni bi bili torej Gorjanci ali hribovci. Tudi ime Kranjsko izhaja iz te korenike »krn«.	(Dalje prih.)
! ! ! Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.!!!
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA »SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«.
Selce pri Škofji Loki, 16. junija. Pri občinskih volitvah izvoljeni vsi kandidati »Slovenske Ljudske Stranke«. Liberalci se niso udeležili, ker jim odlok upravnega sodišča še vedno roji po glavi. Sedemsto kron kazni so morali šteti v občinsko blagajno, ker so pred tremi leti zabranjevali izvolitev župana in niso hoteli hoditi k občinskim sejam. KLAVRNA LIBERALNA DRUŽBA LAŽE.
Dunaj, 16. junija. »Slov. Narod« je včeraj prinesel zopet notico, ki kaže, kako imenitni politiki so liberalci na Dunaju. Dobili so v roke vabilo k klubovi seji »Slovanske zveze«, ki jc bilo nemško pisano. To mu služi v dokaz, da so poslanci »Slovanske zveze« sami izdajalci in neinškutarji. Lakaji nemško-sk)-venske zveze naj pa zvedo tem potom, da se vabila k sejam »Slovanske zveze« izdajejo v slovenskem ali hrvaškem jeziku in je le izjema, ako se v parlamentarni pisarni napiše tako vabilo nemško. Liberalci pa sploh nobenih vabil za svoje seje ne rabijo, ker jih po navadi niti na Dunaju ni iu sploh ničesa ne store za slovenske koristi, ko dr. Susteršič in drugi poslanci »Slovanske zveze« vestno izpolnujejo svojo poslansko dolžnost. Dalje tudi ni res, da so dalmatinski člani odseka za volilno reformo zapustili koroške in štajerske Slovence. Jeremijade »Narodove« zbujajo le posmeh, kajti kai pomaga, če doma laže in toži. če pa njegovi junaki na Dunaju nič ne store! Hrvaški in češki poslanci »Slovanske zveze« so s slovenskimi popolnoma solidarni v obrambi naših narodnih koristi.
DELEGACIJE.
Dunaj, 16. junija. Proračunski odsek avstrijske delegacije je danes nadaljeval debato. Govoril je opetovano mornariški minister Montecucoli.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 16. junija. Prihodnja seja obrtnega odseka je v ponedeljek ob 4. uri. Prihodnja seja zbornice v torek. Danes so v zbornici o obrtni noveli govorili generalni govorniki.
D u n a j, 16. junija. Člani obrtnega odseka ki mislijo govoriti v zbornici, so se danes posvetovali, kako bi se razprava okrajšala. V
državni zbornici se danes nadaljuje specialna razprava o obrtni predlogi.
Dunaj, 16. junijp. Proračunski odsek avstrijske in ogrske delegacije se je posvetoval danes o skupnem proračunu.
DR. LUEGER V BUKAREŠTU.
Bukarešt, 16. junija. Dr. Lueger se je pripeljal sem obiskat jubilejno razstavo ter je bil sprejet z velikimi ovacijami. Tudi med potjo v Bukarešt so mu Rumuni prirelali ovacije.
VELIKI NEMIRI NA RUSKEM. - VOJAKI SE UPIRAJO. - BOMBE.
Dunaj, 16. junija. Nemiri na Ruskem od dne do dne naraščajo in v nekaterih krajih so se že zgodile velike nasilnosti. Posebno veliko je razburjenje v Bjalostoku, kjer je gu-bernator izdal stroge naredbe, da bi ljudstvo pomiril. Prišlo je mnogo vojaštva, da vzdržuje red. Za katoliško procesijo na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo nastavljenih mnogo vojakov, ker je bilo znano, da se namerava napad na procesijo. Ko so izgrednikl napadli procesijo, so razkačeni udeleženci procesije, razžaljeni v svojih verskih čuvstvih, napad vrnili in so napadli več hiš. Dva otroka, ki sta pri procesiji nosila sveti podobi, so na-padavci ubili, več oseb ranili. Dve bombi, ki so jih vrgli med procesijo, nista provzrOčlli posebne škode. V procesiji je bilo tudi mnogo delavcev, ki so udarili na napadavce, kateri so se poskrili po hišah. Prebivalstvo je bilo silno razburjeno. Gubernator je poklical še novih vojaških sil. Včeraj je bilo vrženih zopet več bomb. Mnogo oseb je zaprtih. Množica je hotela vdreti v ječo.
Pariz, 16. junija. V dumi so vedeli, da se v Bjalostoku pripravljajo krvavi dogodki. Minister za notranje zadeve je poslancem dume izjavil, da je vlada storila vse, da nasilstva prepreči, a to se ni zgodilo. Več nego sto oseb v Bjalostoku je ranjenih. Včeraj je bilo mesto tako zaprto, da ni smel nihče ne vun ne noter.
Peterburg, 16. junija. Anarhistična »Črna četa« organizira nemire po deželi. Eno glavnih gnezd je Minsk. Eupatorija je v popolni revoluciji. General Bogdanovič Orgunin je na strani revolucijonarjev. V Gomišovu se je vojaštvo združilo z revolucijonarjl. Vsa mesta ob Črnem morju so v vstanku. Vojaki z več krajev niso hoteli v Eupatorijo vstanek dušit. Splošna stavka se proglaša.
Varšava, 16. junija. Pri tukajšnjih nemirih sta bila dva policista ustreljena. Zavod G. A. Lierza je napadlo 16 preoblečenih roparjev, ki so umorili tri policiste. Hudodelci so ušli.
DUMA NE BO ODGODENA.
Peterburg, 16. junija. Dnevnik -Duma« dementuje vest o bližnjem razpustu dume. Vlada namerava odgoditi dumo med 28. julijem in 2. avgustom. Za časa počitnic izda potem vlada vrsto raznih odredeb, ki utegnejo umiriti deželo.
NEMŠKI CESAR OBISKUJE.
C h r i s t i a n i a , 16. junija. Nemški cesar je naznanil svoj obisk pri kralju Hakonu v Drontheimu za 3. julija. Obisk bo slovesen.
Listnica uredništva.
G. Jernej Podreberšek v Zagorju: Vaš dopis priobčimo prihodnjič.
Lekarnarja A. Thierryja balzam in cen-tifolijsko mazilo. Ta splošno znana zanesljiva pomočka ne pomagata izvrstno v vseh slučajih samo jeseni in pozimi doma, ampak posebno ob poletni vročini na potovanjih in turah. Prava pomočnika v sili sta to pri tako pogostih slabostih in ob vročini, omedlevicah, posebno ob času kumar in mladega sadja tako pogostem ščipanju po trebuhu, driski, krčih, motenjih prebave, prehlajenju, infekcijah s slabo pitno vodo itd. Mazilo je nenadomestljivo za odrtje kože, zmečkanine, otekline, žulje, rane vsake vrste, gnojitve itd. in oba pomočka bi morali v zadostni množini nositi vedno seboj, če drugega ne pomagata vsaj za prvo silo, dokler ni zdravnika. Komur bi ta pomočka še ne bila znana, dobi na željo, da se popolnoma prepriča, zastonj in poštnine prosto knjižico z mnogimi tisoči izvirnih zahvalnih pisem. Ne dajte si vsiljevati drugih ničvrednih ponaredb, pri vseh dopisih in naročilih pa naslavljajte natančno: Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
,Rimski katolik"
vsi letniki se kupijo; cena blagovoli se naznaniti uredništvu tega lista. i369 3-t
Javna zahvala. ~~
Jaz Franc Vrhovec, kovaški mojster, se javno zahvaljujem gospodom na mestnem magistratu, da so mi odvzeli mastno službo revnega očeta. Deset let sem opravljal to službo v zadovoljnost gospodom na magistratu. Torej tako dolgo kot gospod župan »regera« Ljubljano. Razloček je bil le ta, da je gospodu županu neslo, dočim sem iaz delal »tlako«. Značilno je pa za gospode, da so dobili o meni mnenje sedaj šele, ko sem nastopil kot satnostojnni kandidat za občinski svet. Zvedel sem pa iz oficijelnega glasila liberalne stranke, češ, »da nisem bil kakor bi moral«. To sc pravi, da nočem trobiti v rog, kakor diktira liberalna stranka. Vendar me to ne bo omajalo. Lepa hvala torej, da ste mi odvzeli to delo.
Meteorologično poročilo.
ViSina n. morjem 30f> 2 m, srednji zračni tlak 7rtt>-n mm
Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
France Jerman
posestnik, mesar in gostilničar v Črnomlju
danes ob 6. uri popoldne, v 50 letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika pokopano je bilo v petek 15. t. m. ob 4 uri popoldne na pokopališču v Vojnivasi.	1370
Predragega pokojnika priporočam v blag spomin in pobožno molitev.
Črnomelj, dnd 13. junija 1906.
Ana Jerman roj. Schu/eiger,
Podpisani javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem globoko užaljeni vest o smrti »jih iskreno ljubljene hčere, odnosno sestre in vnukinje
Mici Ružička
ki je po dolgi, težki bolezni danes, dne 15. junija, ob pol 12. uri ponoči v 20 letu svoje dobe blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. junija, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Turjaškem trgu št. 7 na pokopališče pri Sv. Križu.
Sveta zadušna maša darovala se bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 16. junija 19 6.
Jan in Irena Ružička, starši. — Jenik Ružička, brat. — Irena in Ida Ružička, sestri. — Ida Bezeljak, stara mati.
Poslano.
Dne 9. t. m. je prinesel »Slov. Narod« v št. 131 docela zlagano po »Gorenjcu« posneto novico, da me je gospod kaplan kot predsednik naše hranilnice in posojilnice tožil iz zgolj sebičnih namenov, namreč zato, da je dobil potem od mene pooblastilo za občinske volitve. Resnici na ljubo izjavljam sledeče: Ni res, da so bile obresti vselej točno plačane, res je pa, da so bile že za poldrugo leto na dolgu.
Ni res, da me je hranilnica in posojilnica začela tožiti šele malo časa pred volitvami, res pa je, da se mi je že 30. julija 1905 določil samo petmesečni rok za plačati, in je gospod kaplan samo to izvršil, kar je bil sklenil odbor, ko on še ni bil načelnik.
Ni res, da je gospod kaplan prišel k meni in s silo tirjal od mene pooblastilo, res je pa, da sem mu pooblastilo sama prostovoljno ponudila, ne da bi me bil zato sploh kaj prosil.
V	Šenčurju pri Kranju, dne 13. junija 1906.
Marija Bergant, posestnica v Šenčurju št. 13.
preklic.
Podpisani prekliče vse žalitve,
erih se je zakrivil dne 30. aprila
>6 nasproti gospodu Mihaelu Ucepek, mitniškemu pazniku na Sv. Petra mitnici, ter izjavlja, da obžaluje svoje postopanje, ker ne ve nič slabega o gospodu M. Ocepek in so bile njegove psovke v vsakem oziru nedostojne in neumestne.
Ljubljana, dne 14. junija 1906. 1364 i-i Majcen Jakob,
sprevodnik južne železnice.
Morsho kopališče!
V	novo zidanem hotelu »Klotilda« v Pečinah pri Reki, tik morja, z lastnim kopališčem, je oddati še nekaj elegantno urejenih sob. Stanovanje s hrano in prostim kopališčem samo K 5. — za osebo na dan. Jamči se za dobro hrano in najboljše vino in pivo v lastni restavraciji z obširnim vrtom in krasno verando na morje.
Vožnja od postaje Reka samo 15 minut.
Za obilni obisk se priporoča
Antonija Resch roj. Zupančič,
13:6 2—1	lastnica kopališča .Klotilda'
• M O	Čas «ps-a«vaa|i	SUnj« bar»-m.tra . mm	T.mpe-ratara ('.Ulju	V.tro.i	H »b.	\h £
15	9 »več	-308	16-6	sr. jvzh.	obl.	
u	7. zjuir.	7311	14-0	sl. j|?ah.	0	0 0
	2. pop	731 6	20 2	sl. vzh.	n	
	Srednja včerajšnja tomp. 15 7°,				nrtrm 17 8°.	
Tržne cene
dne 16.
v Ljubljani
junija.
		K	h			K	h
Goveje meso 1. v.	kg	1	36	100 kg pšea.	m. št. 0	28	60
. v.	n	1	20	» B	. » '	2«	20
. »I- v.	n	1	0»	• >	. , 2	27	60
Telečje meso	»	1	Ki	K g	. » 3	26	-
Prašičje ► sveže	»	l	32	» n	» „ *	25	—
» „ Prek.	n	1	bO	» .	, » 8	22	
Koštrunovo rneao	9	1	08	. .	» »6	20	60
Kozljič . . . .	n	1	40	» •		19	8<
Jagnje . . . .	n	1	40	1) H	» »8	iy	—
Maslo . .	»	2	40	„ koruzne moke		1H	—
„ surovo	B	2	2	„ ajdove	B	34	—
Mast prašičja	»	1	8'				
Slanina sveža	» •	1	;o	Fižol, liter		_	28
• prekajena	»	1	«0	Grah. .		—	48
Salo.....	B	1	90	l.efri. > .		—	36
				Kaša, , .	. i .	—	24
Jajca, tri . . .		—	le	Ričet, „ .	• • •	—	24
Mleko, liter		—	16				
„ „ posneto		-	08	Pšenica . .	100 kg	18	—
Smetana sladka,	lit.	—	so	Ri . .	» »	6	
» kisla,	fl	-	80	Ječmen . .	» »	15	60
Med, kg . . .		1	2o	Oves . .	» »	19	-
Krompir, 100 kg		4	5i	Ajda	> »	16	
HiSflanec		1	20	Proso, belo.	> »	18	_
Golob . ,			50	„ navadno „ ,			—
		2	-	Koruza	>	15	50
Gos.....		6	50	„ bosenska „		-	-
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 15 junija		1906
Saloibent papirji.	teu>	Bl.*o
*•/. majeva renta.....	9965	99-85
t*/, srebrna renta ...	99 65	99 75
1"/, avstrijska kronska renta	99 70	9990
t*/, , zlata renta . . .	U8-0S	118 25
t*/, ogrska kronska , ...	9t> 10	95 30
f/. , zlata ....	11345	113-65
4'/, posojilo dežele Kranjsko	99 20	100 20
1';,■/. posojila mesta Spljet	100-60	101-60
4V/, , , Zader . .	99-70	101 70
4*/»*/• bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-60	101-60
1*/, češka dež. banka k. o.	99 50	loo-io
47. . . t. o.	»9-60	100-30
4l/i*/. zast. pisma gal. d. hip. b. .	100 35	101-35
i'1.7. pešt. kom. k. o. t 10•/. pr	105 50	106 50
1\V/, zast. pisma Innerst. hr.	100-20	101-20
41,1,*/, , , ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 20
4'/i*/, , „ , hip. banke	100-—	100-60
4'/i*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	loo--	101-—
4'/,*/. obl. Češke ind. banke .	100-50	101 60
4*/, prior. Trst-Poreč lok	9990	
4*/, prior. dol žel. . . .	WS0	100---
3•/. , Juž.žel. kup. '/,'/,	322 40	324 40
4'/,*/. avstr. pos. za žel. p. o	100- -	101 —
Br e 6 k e		
Srečke od 1 1860'/, . . .	205 -	217—
. , , 1864 .....	281 50	28350
, tizske......	157 -	lt9 -
tem. kreditne I. emisije	290 -	299 -
. » . U- » •	29t'—	301 —
, ogr. hip. banko .	263 —	268
„ srbsko 4 frs. 100-—	98 -	103 50
, turške	166	167-
Basilika sročke	2316	2515
Kreditne ,	<72 -	482 —
Inomoške ,	78--	84- —
Krakovske ,	90 -	94—
Ljubljanske ,	58 -	64—
Avstr. rud. križa ,	50 25	5225
Ogr.	31-	33—
Rudolfove ,	67-	62—
Salcburško ,	68—	74—
Dunajske kom. ,	824 -	634 —
Delalo«		
fužne železnice.....	167 40	lt.8-40
	675 —	676 —
Avstr. ogrske bančno delnice	1660- -	1670 —
Avstr. kreditne banke . . .	667 —	668-
Ogrske , .....	806-50	807-50
Zivnostenske , ....	2*2-80	244 —
Premogokop v Mostu (Brttx) .	680 —	683 —
Alpinsko montan......	574-40	676-40
Praške žel. indr. družbe . . .	2739 -	2749 -
Rima-Mur£nyi.......	573 50	574 50
Trbovljske premog, družbe . .	276 -	278 -
Avstr. orožne tovr. družbe . .	590	b94"—
Češke sladkorno družbo . . .	148-50	150 -
Valila.		
C. kr. cekin........	11-34	11-39
20 franki........	1912	iyi4
	23-45	23-53
	23-96	24-04
	117-3)	117-50
Laški bankovci......	95 40	96-60
	252 75	2t3t0
	4-84	6 —
flrbitekt 1286 4
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Speoialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredne kulantne cene in to&na izvr&itev.
Dunaj-
•ke ielodfine kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljiee, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-■chlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo -tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov »Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	in3 49—21
Parna žaga DcgF>cngF)i
Ljubljano
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje« 969 s
Um QmM Uku ia takslado, tarna Ml prfpanA.n i
v	Ivane flot*
Kandol-Kakao
I U laa ujauj talit« t mM, j. tor^j udUi« yr*-bmo, a. provirota mikali nprU.ti la ja «k aajtoU-I« oktun i.r.dao poceni, frlt.n ..nt. ■ lm.nem Itii Kaff la a lnj. raratT.no »narako.
I Zavoji po'/. kf 00 Tlnuj e v . lh . 60 » Min M p*r*«4-
o -o O
=J- £?	1
CD 0» —T Ui CD 2L t>»l
C Ct> jmmi
2 3 n
(D — • t. J O) X 1 C » —
ri-. 00
Mlin
zugodno vodnomočjo ob vsakem letnem času, blizu Ljubljane,
se proda
pod ugodnimi pogoji iz proste roke, obenem z gospodarskim poslopjem, senožetjo in sadnim vrtom, ali
pa tudi sam. Voda ne dela pri obrti nobenih zaprek. Podjetje je pripravno tudi za kako tovarno.
Več pove upravništvo. 1307 4—2
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
-°- 1342
Od 17.do UMI 23. junija 1906:
Postojnska jama
in njena okolica.
Uabilc
k
občnemu zbora
JVtleKarsKe zadreg« ut^euta^ pri Logatca
registrovane zadruge z omejenim poroštvom,
kateri se bode vršil
u nedeljo, dne 24. Junija 1906 ob 3. uri popoldne
v mlekarni v Rovtah.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Odobrenje letnih računov za I. 1905.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev predstojništva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V Rovtah, dne 11. junija 1006.
1367 i-i Predstojništvo.
Lepo meblovana
mesečna soba
s posebim vhodom
ee oddd na Sv. Jakoba nabrežju št. 17. Več se poizvč v prodajalni M. Podlesnik, Sv. Jakoba nabrežje št. 15.	1373 3-1
Izurjena
prodajalka
s celo postrežbo se sprejme takoj v trgovino z drobnim blagom v Ljubljani; gospodične, katere" znajo šivati, imajo prednost.
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: »marljiv št. 100«, poste restante.	1372 l—1
V	1363 3 -1
Zenitno ponudbo.
Soliden, 26letni mladenič, absolvent kmetijske šole, se želi vsled veselja do gospodarstva priženiti na kako večje posestvo. Brhka, za gospodinjstvo vneta in primerno izobražena dekleta naj pošljejo v zaprtih pismih svoje resne ponudbe pod šifro: „možak St. 1363" na upravništvo »Slovenca" v Ljubljani do konca t. m. Samostojne (neodvisne) imajo prednost.
mm^mi Posestnik in obrtnik=vdovec, hm
brez otrok, želi se seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 35 do 50 let v svrho ženitve. Zahteva se, da ima 10.000 kron premoženja. Samo re^ne ponudbe se sprejmo pod „Srečno Z." na upravništvo tega lista do 25. junija.	1359 3-1
Lepo urejena in vpeljana
trgovino
s špecerijskim blagom in dež. pridelki
na najlepšem in frekventnem kraju se odd£. Več pove upravništvo. 1327 2—2
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—v sodčkih in steklenicah. ——. Najstarejša »večarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let.

upcue
priporoča velečastitl duhovščini ter slavnemu občinstvo
zajamčeno pristne iebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe ln procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, ikatljah In ikaflta v poljubni vtll-
koBti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno la pošteno postreči.
1657 62-44 h J U B H J H fl A ,
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiš«.
Velik uspeh
I« doseglo naše avstralno milo brez sode
1281a 26-26 (zak. zaV.)
V. škatlje K !•-, l/, skatlja K 2~. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke!
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt
Tisoče priznanji Dobiva se povsod I	Zahtevajte Manol 1
Glavna zaloga i
F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica.
V LJubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
Brinovo olje
Cpristno) 1319 3—2 kupuje v vsaki množini
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, Resljeva cesta.
fani Suhadolec *m
absolventinja c. kr. dunajskih strokovnih šol
^ H Ljubljana, Gosposke ulice 4, I. nadsfr.	j|
w Se priporoča veleč, cerkvenim predstojništvom za umetno ve-	S	S
jgj zenje in izdelovanje cerkvenih paramentov kakor	^	^
ŠK Šft tUC" dru&tvenib za9*a'i trakov itd. v vseh slogih	jjg	^
W> po primerni ceni. 1212 10-6	jjgg	^
Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago.	9Qt	w
mmmmmim

p
'C
<u «3

?is «
»s
o
N £

Najcenejša Ia najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Ltoyda"	iz
□ Bremenil Neu-Vorh
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
..... Grosse. bh
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-44
E ti v ti rti T a v čar-ju, v komokkiii h a 35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna ln solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
m
§


Telef.it 138 Josip Vodnik Telef. $1.813
v
tovarna kisa v Spod. Šiški
naznaznanja cenjenim odjemalcem, da je prevzel
Kantz=evo tovarno za kis na Viču
kjer se bode izdeloval kis tudi nadalje, a zaloga bo
v Spodnji Šiški.
1303 3—3
L«^*J£L»	t 21* 1	«
reflistrovana zadruga z neomejenim poroštvom
Ustanovlj. I. 1882.
V lijubljani |"u?:?8n8°Fl
indreiena iknntraciH -Zadruine iVVNA/VVVI
podrejena škontracijl ,Zadruine sveže" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilna vloge po
Poštno-hranil-ničnega urada št. 828.406.
K
II 0| |2 |0
Telefon št. 185
Jf Pc
X cij
brez edbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
WT Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 12	Upravno premoženje kmetske V 0 (\n(\ oofVTI
posojilnice znaša	^	/ j.
8trghran- K 8,702.874-88. K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom, ter jih obrestuje po 41/a% od dne vloge do dne dvige.
Posojuje na zemljišča po 5 lU"l0 z 11/a°/0 na amortizacijo ali pa po 5°/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
za- te zo- ^
1 **;
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe »Cunard Line" to je gatoveinsenedavtajiti. Veliki moderno epravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje eblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slom-ikove ulice 25 bliz® cerkve Srca Jezusovega. Kd®r želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebne v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 36
Hotel „Vega"
s s v Spodnji Šiški pri Ljubljani s s
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojcn obisk. Točijo se pristna bizelj-ska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojno-marčno pivo. Oorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbo na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in Šmarno goro.
Za tujce novo opremljene sobe, postelja 1 K, soba z 2 posteljema 2 K. Jako ugodna prilika za letovičarje, za katere se cena primerno zniža. — Na razpolago so vsi domači časniki.
Cene navadne.	Točna postrežba.
Odličnim spoštovanjem
ftntco JVlauer
1308 7-3
lastnik.
Posojila, predujemi, kredit!
Zelo ugodni pogoji.
Nikakih stroškov! Nikakih predznamb!
Nagla rešitev event. nagla pomoč. Zložno večletno plačevanje. Posebno koristno za častnike, uradnike vseh vrst, osebe vsakega stanu itd. — Na dedščine, užitke, zaloge, volila največje zneske. Pod „Seuretar" na Annon. Exped. Eduard Braun, Dunaj, I. Rotenturinstr. 9. (Vzratni porto.) Nemško dopisovanje.	1258 4 -3
Važno! z» Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalite, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcgo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 165»	vod iz soli za kopel. 62—23
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anfon Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3.

za nas gospo=
Idealno MIllO »M dinje je Ceres-maščoba
(iz najfinejših kokusovih orehov).
Prvič so na ta način pripravljena mesna jedila mnogo cenejša kot pa z drugo maščobo in drugič se omogoči
omejitev porabe mesa
sploh, kajti z maščobo Ceres prirejena močnata jedila so prav lahko prebavna in prav okusna. Neki gospod, ki mu je otežaval želodec z maslom in svinjsko maššobo prirejen krof, je mogel brez težkoč prebaviti šest krofov s Ceres jedilno maščobo.
1320 6—3
riETI i||Q|f JI nnil7DA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI
UUL.11191%11 UilU£iDn TRG IT Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča .v.je
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50-18
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Postaja c.kr. državne železnice, (sistem Priesnitz, Winternitz A Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf U/ackenreiter, zdravnik voditelj.
__916 15-11
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše In najizdatnejše gry oljnate barve Ipg flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in Jg* najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar ve sa Študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-33 in mizarje, najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptraann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakovinsteklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glpa), karbolineja, kleja za mizarje hišnih faaadnlh barv za apno ln najboljših čoplčev za zidarje In vsako obrt.
|f* Zahtevajte cenike!
Na najvišje povelje Njcg. y c. in kr. apost. Veličanstva
XXXVII. c. kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija S;nu^Su5konito 18137 dobitkov v gotovini
1012 10-7	v skupnem znesku 512.200 Kron>
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 21. junija 1906. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzcjavnih in železn. uradih, v menjalnicah .	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
c.kf. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije). v)J> Tft^L__J^JK
Oklopno kolo
soliden, najboljši stroj za dalše vožnje z zvonoem, acetilin svetilko, torbico in orodjem. Dveletno jamstvo za okvir in vse dele z ležišči	Cena K 95.
Veletrgovina
Ulttler d Co.
Dunaj Xlll|5, Huttelbergstr. 27.
Bogato ilustrovan cenik zastonj in franko. 686 12-12
SS i dan je raRev
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
(groBnic)
■IIIIIIIIIIII.....III...............................................................
957 3-14
na novem centralnem pokopališču
ijvrii najcenejje jtavitelj novega pokopališča po oblastveno odobrenih določilih
sa zgradbo pokopališča. Natančneje se poisve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanlem, kastanietami, malim in velikim bobnom, = činelami. =
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida lč igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko^ ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne
HI PO: 92 52-11
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10o/o popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. k Ker je to domača industrija, " zato so ludi cene prav nizke
*
Želodčne kapljice
(prej ,,Markove kapljice")
500 let je stara lekarna, kjer se izdsljujejo po preizkušenem zdravniškem dilu želodčne Kap-
|Ue (prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nerVOt-
Zakonito zajamčeno.
nosf, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave
m vsled tega slabe fVO-fitve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob
prehlajenju želodca, oslabljenju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim Zaprtjem ter pomanjkanj u teka.
Izvleček iz prostovoljnih zahvalnlc, ki mi dohajajo vsak dan.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 tucata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju, \Viedner Hauptstrasse.
Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 ateklenlc) po 4 - K. 3 ducate (36 steklenic) po II - K. 5 ducatov (60 steklenic) I7-- K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali povzame. — Razpošilja samo
= GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
Trg sv. Marka St. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Sv. Petra cesta 27
J. Ložar
2461 52—27
Sv. Petra cesta 27

priporoča preč. duhovščini in slavnemu ^ občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno delo 1 Nizke oenel——
s-v

Pozor Ameriknnci!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
laisia,
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizve na Opekarski cesti št. 36.	1019 22
Učenec
sin poštenih slarišev, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri tvrdki
1345 3-3 Ludovik Smole, Sevnica.
S.
L—ZT o06j
Čudeuit ne^tuor
se vidi na verandi hiše g. FRANCETA BIZJAK vulgo JANA v Vižmarjih; zraščen je na 12 cm debeli brezi. Ljubitelji narave se vabijo na ogled. 1333 2-2
Osebni kredit ca uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorcyi Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovale! so izključeni. Naslove kon-sorcUev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na
Dunaju, Wlppllnger-strasse 25. 720 39-29
E	£
o	Š	■>
3"	o	S—
g	a	SS
SS* 5S * g* rt
n "£•
N< 5* (9
c
O <
n a n a
er
0	<
a-	O
1	& 9	°
g	»o
osaoo
Umetni led
narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led I. kranjske eksportne pivovarne in tovarne za slad Teodor Frdhlich na Vrhniki.
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive Frdhlich v Slomikovi ulici 27
Telefon št. 13.
4tKi 104—37
"Leopold Tratnik
LJubljana, S?. Petra cesta 27
priporoCa J visokoCastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
gjorodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In klparaklh del.(J
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda iz proste roke lepo
posestvo
v Radovljici, Gorenjsko po jako ugodni ceni, in sicer hiša z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, z obokanim hlevom ter skednjem, vse še novo. Pri hiši je tudi vodna moč. Jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja itd. Tudi je v hišo napeljan vodovod in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna stroja z 10. in 15. konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, in ju je lahko pogledati pri delu. Vse natančneje se izve pri lastniku Ivanu Derniču v Radovljici.	1160 9
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je
alkalična kislina
Ta roda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
lelez. poitaja, zdravila* kopalfii« pri Kurltvlh varil
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani ie dobiva v vseh lekarnah, veSjli fMeerijakih prodaj&lnicah in trgovinah z jestvinami ii vinom.
Zaloga pri Mihael Kastaar-Ja in Pete* Luinlk-i l|abl|anl.	114 62-21
Kdor želi kupiti domačega sta 950 18 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini. Vzorce pošljem na zahtevo.
t i : t t i i n i M t : .
Pri nakupovanju
zzzsu kn e n egazzi in manufakturnega :=nz: blaga 1
se opozarja na tvrdko
iT
K
Slavnemu občinstvo se uljudno naznanja, da se je otvorila na novo
gostilna pri »Preskerju'
Prule, Sredina, štev. 12,
v katerej se točijo pristna štajerska vina iz lastnih vinogradov, kakor tudi Puntigamsko pivo; dobe se tudi raznovrstna jedila.	1366 l—i
mm Postrežba točna, mm mm Cene nizke, mm
i
Krojaško strokovno učilišče f
v Ljubljani
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52—9
Velika zaloga =
suknenih ostankov.
®3T Najcenejša vožnja v Ameriko.
(S M
trn
0)
E <
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
P
i
(D ■S
K
ti
118 52—33
(na dvorijo).
tOf* Najcenejša vožnja v Ameriko.
< S-=f
Z OH. ^
ni „,
O tr
3 gd<
§22 B p
co a
a
C Sr'
> ■ 3 30 ® E3

c	cB
0»	t/3<
!*	OS
&S	B.
O	MM
•a"O	S
9 "»
•D
°	H. L ST
8	sžrarg
3	n
F	e B

O o
_ a
O 01 ~<
« C
0	e
1
c
-e-
o
3 s
N S
s s
NJ
T]
g 9
-O i—	5H
O tn !-t w • »J rz-^Ž' T3 3
S^š &
Q3 P C
w 5 2
"+rf d B n T3 3
m
to	T3
3 <1)5? 0 3 r n cu
p	•
r+T3
n ■ o C/>
s
t-1 So ZL S- S O- 3 '
Žo 0 3
P3 - o
C/5
»5
N f" CL
o
in
3
O
■o <
s
— o'
3 ~
< %
m w
t*
° o o
N 3
B3
B. ti
O uj
N<
n
<
a>
v e
3
3?
miluii^žiižiižiiiižaiauiimmžp
TT v	za čevljarski obrt pošte-
I I OnnOO nih staršev sprejme takoj
UUollbu Ivan Kos
Florijanske ul. 13 Ljubljana.
1325 3-3
fffffffffiffffffffffffffffffffflffffffffffffffff
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 8	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
i0r Zunanja naročila se točno izvršujejo
Stavbeno, nmetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrallčne vidre ln sesalke
^ Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulica 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: lično omrežje na atroj, obhajila« mize, ograje na mirodvora obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande, itolpne križe, itedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zaatorl ln šolnine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 62—44	operami brez vijakov.
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
v Krapini,=
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do tl. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—1
naznanja, da prične tečaj za prikrojevanje moških oblačil
dn6 16. julija t. I.
Pojasnila daje in oglase sprejema:
Alojzij Kune,
strokovni učitelj, ^^ 1337 3—1 Ljubljana.	_
Postarno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskoTanje kaznivo.
Edino pristen jc Thlcrryjcv 2630 balzam 62-24
le z zeleno znamko „redoYnic**. Star o al a v no neprekošno
proti slabemu prebavljanju, krčem v Želodca, koliki, kataru, prsnim boleznim,
inflaenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih stekloma ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaflkom K 5*— franko.
Thietrryjevo centifoUJako tno*Uot povsod znano kot non plus ultrm
proti vsem še ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 8*60 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošara s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za-logiv skoro rseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
Konjski hlapec,
ki zna dobro ravnati z živino in ume tudi domača dela, se sprejme takoj.
Tovarna kanditov Jos. Schumi v Ljubljani. 1358 3-2«
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
je zadnja novost v lzdelavanju ur. Te francoske miniatur-sienske ure 90 70 cm dolge , omara , kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Olas je prijeten in iepodonei, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10 —, z navadnim bitjem K 9'—. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepSe koračnice in plese, K 12 —. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure niso le zajamčene namlnuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remont. ura K 5 —, pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nlka-kega rizika. — Velik lluitrlran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj In franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2—27. 697 b 15—8
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. -Podruinioa iz Borolina. ——
Razstavljeno od 17. do 23. junija:
Krasno potovanje po
Italiji, Rivieri-Genovi.
■	1360 2—1 ■
prodajalko § ii} accnea
sprejme takoj prodajalna meianega blaga Oten UJcIfling na gleda.
Iščem slovensko, nemško in vsaj deloma tudi italijansko v govoru in pisavi zmožno
korespondentinjo
katera bi znala tudi trgovske knjige voditi.
Ponudbe na O. Vidmar, trgovec v Gorici 10.
1367 2-1

■ v v
Iseem

l^tiljarico
iz dobre hiše in z dobrimi izpričevali, iz-vežbano za boljšo kuho in posel. Več se izve pri g. JOSIPINI TOLAZZI, Logatec.	1368 2-1
Ga^oni^iii h i ni Ljub,jana' Rimska cesta štev- 2>
ffr®^ B® mi sS 81 Hi H ^n^flH sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhilreja _™__^ dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. >?6< 1
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
JtoroSRi model"
mrnmmmmmi i mm\m *m
1036 30—13
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so pjrteitrovnni v vseh kulturnih državah, co Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola.
s&jr Najličnejse, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, ta
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. TEK	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	jijr Sprejmejo se zastopniki.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, Jedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
768 62—lf>
POZOR AMERIKAMI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih obiek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—10 Sm^M
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v LJubljani E) Tik znane Tišlerjeve gostilne. E)
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v VTeissenbactiu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Filijalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73
nasproti topničarskl vojašnici
Telefon št. 237	priponi	Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta, — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—10	poštnine prosto.
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19 v Ljubljani Dunajska eesta št. 19
38 24—13
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
3291 158
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja vs« vrst« rent, ustavnih pisem, prioritet, ko-
munalnih
obligacij, srečk, delnic, in deviz.
valut, novcev
PromeBe Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K
Zamenjava in ekskomptuje	Saje predujme na vrednostne papirje.
Užrebano vrednostne papirje in vnovčuja Zavaruje sreftke proti kurzal tapale kupone.	izgubi.
Vlnkulujo In dovlnkulujo vojaške ženltnlnske kavcije.
Bakompt ln Inkaaso meni«, ts	JUT Borzna naročila "Ma
Podruinioa « SPLJETU.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dno vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
I
I
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Orabcn 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žiikov, Husova ulica 37. Brno. Veliki tre 10. Baden, Olavni trg 4. Ceika Lipa, C««ka Kamnlca, norarskl Zumberg, Schillerjeva cesta 3. Hodllng, Fran Josipa trg 9. Nori Jifin,
Črna cesta 8. Plzen in 8t1Ut».
Menjalnice na Dunaju:
I. Wolizelle 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wlc-dner Hauptstrasse 12, V. Schflnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahlferstrasse 76, VIII. Lerchenielderstrasse 132, IX. Ais.rstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. WKhrtngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba 67 150 C9
„MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer. zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
MT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
2265 52-33 III
Zapomni si, prinesti mi moraš le „ Offoman"-
papir za svalčice ali cevke in ne daj se premotiti po podobnih ponaredbah slabe kakovosti.
Razne stvari.
Prlncesinja jahalka v cirkusu. Večni prc-tendent za španski prestol, znani Don Karlos, ima veselo in razposajeno hčer, princeso Alico luirbonsko. Ta nastopa sedaj v cirkusu San Martis v Buenos Ayresu kot jahalka. Don Karlos s svojimi tremi hčerami sploh nima sreče. Alica jc od svojega moža princa Sclion-lmrg-NValdenburga ločena, princeso Elvira je odpeljal laški slikar Folchi; nedavno sc je v nekem italijanskem skladišču tepla s prodajalko. Princesa Beatrika se je omožila s princem Massimo. Postala mu je nezvesta in vsled srčnih bolečin skočila v vodo. S težavo so jo rešili. Najmlajša pa je vesela Alica.
Požrtvovalnost usmiljene sestre. V Lu-ksenburgn v Esu so prinesli v bolnico lnido opečenega otroka. Zdravniki so izjavili, da jc neobhodno potreben del kože, ki bi jo odrezali zdravemu človeku iu jo prilepili na veliko otrokovo rano. V ta namen je bila razpisana \elika nagrada. A nihče se ni oglasil. Ko pa jc zvedela zato prednica usmiljenk, se je žrtvovala brezplačno. Iz njenega telesa so izrezali H) cm velik kos kože in pozdravili ž njim otroka.
Atentati na vladarje v zadnjih SO letih.
Atentat, ki je bil dne 31. maja izvršen proti mladi španski dvojici, je dal Francoskemu listu »Gil-Blas-u« povod, da je sestavil listo o atentatih, izvršenih v zadnjih 5U letih proti kraljem, kraljicam in predsednikom. Le na kratko je omeniti razne dvorne revolucije in upore, tako dvorno revolucijo proti turškemu sultanu Abdul Azizu 1876), upor proti generalu Venanciju Flores, predsedniku urugvajskemu (1863.), punt proti polkovniku Balta, predsedniku pe-ruanskenui (1872.), ustaja proti dr. Garciji Morena, predsedniku ekvadorskemu in iz najnovejšega časa dvorna revolucija proti srbskemu kralju Aleksandru in kraljici Dragi. U ni o r-j e n i so bili v zadnjih 50 letih: Karol III., vojvoda pannski, umorjen leta 1854 od sedlarja Antona Carza. Črnogorskega kneza Danila je umoril eden njegovih podanikov, imenom Ka-dič, ker je bil pregnan iz Crnegore (1860.); predsednika ameriških Zjedinjenih držav Lin-colna je leta 1866. umoril igralec Booth. Leta 1868. jc bil umorjen v Topčideru srbski knez Mihael; leta 1881. ruski car Aleksander II.; istega leta je Garfielda, predsednika Zjedinjenih držav umoril Ouiteau; leta 1894. jc Gaserio umoril predsednika francoske republike Car-nota; leta 1896. pa mohamedanski fanatik Mo-lah Režah perzijskega šaha Nasr ed Dina. Leta 1897. je bil umorjen Iriarte Borda, predsednik urugvajski; leta 1898. je Luccheni v Ženevi umoril avstrijsko cesarico Elizabeto; leta 1899. Caceres predsednika dominikanske republike v Ameriki; leta 1901. je Bresci v Monzi umoril italijanskega kralja Humberta; istega leta Czolgocz predsednika Zjedinjenih držav Mac-Kinleya. Izpodleteli so nastopni atentati: leta 1852. atentat Morenosa proti španski kraljici lzabeli II.; 1855. atentat Pianorisa proti Napoleonu lil.; 1856. atentat Melanosa proti Ferdinandu II., kralju obeh Sicilij; 1858. atentat z bombami Orsiniia proti Napoleonu III.; 1867. atentat, ki ga je hotel v Parizu izvršiti Poljak Berezovski proti ruskemu carju Aleksandru II.; 1878. atentata Modela iu Nobilinga proti nemškemu cesarju Viljemu I.; 1878. atentat Moncarisa proti Alfonzu XII.; 1882. atentat M. Lcaghra proti angleški kraljici Viktoriji; 1882. atentat Gbcrdanka proti cesarju Pran Josipu I.; 1898. atentat Kardizisa proti grškemu kralju Jurju; 1905. atentat izvršen v Parizu proti španskemu kralju Alfonzu XIII. in predsedniku Loubetu.
Cerkveni letopis.
Birma pri sv. Štefanu ua Dunaju je trajala letos od 4. nedelje po Veliki noči do nedelje sv. Trojice. Birmanih je bilo 31.254 bir-liiancev in po kardinalu Gruschi v kapeli knezoškofijske palače, v cerkvi sv. Štefana so birmali apostolski nuncij Granito di Bel-moiitc, vojni škof dr. Belopotoczky, št. liipo-litski škof dr. Rossler, dvorni župnik škof dr. Mayer in škof dr. Marschall.
Peti splošni kongres salezijanskili sotrud-nikov se je vršil od 4. do 7. junija v Milanu. Kongres so otvorili z blagosiovljerijcm cerkve sv. Avguština po milanskem kardinalu nadškofu. V torek in sredo so se vršile seje, pri katerih so razpravljali o vzgoji mladine sploh in o vzgoji dijakov, profesionistov in kmetov, o salezijanskem misijonu: pomoč iu patronaža izseljencem, skrb za materinščino med izseljenci v prekomorskih deželah in o sredstvih za vzdrŽavanjc salezijanskili misi-ionov. Na shodu so bili cel čas navzoči milanski kardinal nadškof in nadškofje iz Zadra, lOavenne iu Sebaste.
poštenih staršev, krepkega, sprejme takoj za kovaški obrt
Ivan Šetina
kovač v Zgornji Šiški šl. 00 1328 3 2	nad Ljubljano.
e
X
S K
o1
f H
£
to
&
3 P to<
tU
o1 <>j
s
r*
0
1
ci.
o
b

C6 ft
tj O to< rs.
O *
P
S.
(t
v <
r
ii I
R c«
^ oj & "
P o
N.
P s
Vj pj
r-> p O 3
p ?
. 5 Cq <■> r-j.
N O
o.
$
h
N O
N
rs ^
Ci ^
N
O ^
o
1
a ^
5>
Pj P
ft o o
(■J.
M. «
r*
o
tt p
•s
tsi< (6 (vi rs. n.
Cfc »
9
o to c*.
fc) p
rs. O
•a o to (6 CH (« v«
Pj P ■tt P t* rs. r< (6
P
P
&)«
O
'a o
•a o
rv*
o
o
CJJ
Pvl
r. ❖

8 | o r*-^ rt.
Co ^ p
S N. p", r1
^ s
a 3
O D . r rt-r1. Co
S
^	'S
c.	O
3	g
&	S
*	J*
O	rt-
^	{5
(5.	O
3	' P
CvJ
Ki
N.
to< rt.
3 *
Ri O
& -s
n«
P
fij o
fv
o C0
e«. >j
r
p
<5 s > ^
S1
O
r-4
N
Co
V
»ti
N! P
3 P
£ 1
CfJ
P 1
S
o. r. » .r
r. g-
3 P
C. *
N)
P
S
(v.
- c;
>J iN
S a
S)
co <3. o » .. to
-N
O §
Co r=.
■n o. (n.
CS H.
O (3
o ^
p
rt-pj.
o.
P
N
Ri P
rs ^
P
O
^ o
p
•ti rs
VJ
s-1
P
o1
a>
o N
s
iS
rJ. Vi. O
l".
P Ni
<3.
rs.
tt P
O ^
o to
P
rs
(6 ?
rs.
N
P #
a
S
g P
Cr. • <Q
C0 ??
M
C p
£ m
rs.
N Ps C6 rsi
P i
O
P
P o to r^.
r. P
V c? rs
OJ
c: (6
P
O to M.
w
o
&
Ob
"S $
O
o &
P
0! 0
v
5
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrio,
črne, rujave in bele barve. 766 52-9
5 kron!
.......................................................•*•••••••...•■......i.........i.a...aa>>...
■•.••••••••••••••••••■••••••••••••••••••••••••••••••••■••■•••••i
••• «...
HM •••
Brez konkurence v tej kvaliteti!

•••
:::: ::::
••a. ::::
»I.
iS" Lepo p©5C$tL>0
se proda pod jalto ugodnimi pogoji blizo Ljubljane, kjer že obstoji nad 50 let dobro vpeljana gostilna. Zraven je lep senčnat vrt, hlev in veliko skladišče za vino. Primerno je tudi za kako drugo podjetje. V hiši je tudi lep prostor za prodajalno in je posebno na dobrem prostoru. Vprašanje na upravništvo tega lista.
1285 3 -2
••••
i... ••••
••••
.1«
:::: »•>•


.......................
...........
S t S !

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO NajceneJša Pot za zdaj!! o
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
§„RED=STAR = LINE"o
sftvfč.!'PiI \ ■ '.f'^

O
Anvepsa NewYopk
Red Star.
O
00000000000000000
O 862 52-30	O
v Ameriko
preko Antwerpna v New-Y ork, Pliiladelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa| v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vadcrland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-noit, snaga in zdrava brana je na njih pri nas prvo in zadnje.
O
o o o o o o o o o
o o o o o o o o
Frva ivtoarska sistem Roskopf patent remont, ura a sidro z masivnim solidnim antlma-gnetliklm kolesj em
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokro vom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5'—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6---, 3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	897 10-9
prva tovarna»
v Mostu (Briix) St.
1157, (ČeSko.)
liofiato Ilustr, aenlkl k nad iooo slikami se na am-htevo pošljejo tratiš ln franko.
iz portland-cementa ln peska
>0 _
R-S S*
Stijgistc t&cHutzinari« Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Glincc pri Ljubljani



Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—12
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 Ia Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
„Chick".
Pred. štev. 690. lrhovina s šivanimi
podplati K G-—. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
v Ljubljani, Selenbnrgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. številka.
/uiinnja naročila proti pnvv.otju.
Nepriležui izdelki se zamenjajo.
»Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553. Rabakid K. 10-50-
podplati K 9 —.	„ „ 567 Ia- 15oxcalf K 13 —
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z	„ „ 610. Lakovina K 12-—
močnimi podplati K iv—.	(1323 2) •
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
r o
rffiS^vikrrstnf" duhovnlike obleke
Iz trpeliega la solidnega blaga pa nizkih oenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na baveloke t največji izberi po najnižjih cenah.
DobiflUj DDlform antrljskega društva ieleinliklb uradnlkor,
izgotovljene obleke.
miiiuiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiii

Cr




oy
.0

. V*
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ivan Jax& sin
r Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zaloge
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—21
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
1317 3-2
na prav lepem prostoru, v kateri jc dobro idoča gostilna, v dobrem stanju, se proda iz proste roke. Pri hiši je lep senčnat vrt.
Več pove lastnik Ivan Roje v Kamniku.
SS" Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 3
T Demšar Mnriie Terezije cesta it. 6,
• C111 & a I ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
častno diplomo in zlato svetinjo v Parizu 1905
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajil-ne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, sve> tilke itd. v najtrpežnejši in najsolidtiejši izdelavi po najnižjih cenah.

Vožnjajraja" - ? -znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimfveliK_ansl\imi parnimi
dni"6 dni	P>T|iHaŽ po+ov^n
fp	j v t\at\orao_segaj venkj parnimi 2 6-i6,uuo
Pojasnila dajezastopniK: Jr.CeUllig,
JMubljana ^lo^Ke-uiice štv.28
^Odhod izjjubljane vsaKj ponedelek,torek in četrteKj/ tednu.
um................................
Stanje vlog 30. apr. 1906 \ čez 11 milijonov kron. j
\ Denarni promet 30. aprila \ 1906 čez 57 milj. K, j
Preje: Gradišče št. 1, { sedaj: Kongresni trg ! št. 2, I. nadstr.
Lastna glavnica K 252.865-93.
flajboljša in najsigupnejša prilika za štedenjeT
Ljud^a posojilnica
brez kakega odbitka, tako, da
/j,sprejme vložnik od vsacih vloženih
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	x I" 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog SO. aprila 1906: K 12,333,339-5!!. Denarni promet t letu 1903: 54,418.440 28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poitnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dnž 1. januarja 1906.
Dr. Ivan Susteršič,
predsednik.
2545 30—29
Josip Jeglič,
hišni posestnik v Ljubljani. Anton Kobl,
Joalp Slika, knezoškofljski hancrlar, podpredsednik.
Odbornikii
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Karol Kituschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
pos. in'rgovec Breg pri 1). veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D......
Franillelc Leskovic,
hišni pos. in blag Lj. pos.
župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. ib. v Ljubljani. Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Greg. SUbar,
tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani.
ureg. aiiDar,
župnik na Rudniku.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 952 52-8
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjib cenah.
sHa*
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiralont. Oolddoublc je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1 '50. — Vsaki uri jc priloženo 3letno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
Dunaj I. Post jj. 2j27
697 30—11
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziku. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las iu obrvi je moj eleksitr- za lase iu pomadla za lase
iliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1'—, gld 1-50.
Stoki, za posKušnjo 60 kr-
Razpošilja le proti povzetju
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraBe štev. 3 - 44.
A. Kraczmer Kftj,.
IJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavirje* mlgnoftomn piaEilfr.
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in -ss stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, ss-
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, zbirajo ln ir.vr&uje aepod-tatunie g usnjem strokov-njaSko in preskrb no ln 'HrnAitnavnlo nnJaenejSe.
2178 B2-32
Stanovanje
za lefovičarje,
obstoječe iz treh sob, je oddati pri Petru Kovač vulgo Derč, Mojstrana,
Gorenjsko.	i346 3-2