Ameriška Domovi ima

/Ir/l/l'JER I v/lr Pil""1 HO /Wi El
AMCRICAH IN SWftfT K>R€1 GN IN LANGUAGC ONLY
SL0V€NIAN
MORNING NGWSRAPGR
NO. 245
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1955
fiTEV. LV - VOL. LV
George Meany o izbiri predsed. kandidata; W. Reulher o delavsko - farmarskih zadevah
■ — .. — ■ »mmmm
Predsednik AFL-CIO je dejal, da “ni v interesu” delavstva ali bo Eisenhower ponovno kandidiral ali ne. — Walter Reuther je izrazil skrb nad stanjem ameriškega farmarja, o katerem je rekel, da je postal “pozabljeni” mož.
Sv. oče bo v soboto govoril svetu
VATIKAN. — Papež Pij XII. bo v soboto, 24. decembra, govoril po radiu svetu svojo božično poslanico.
Devet in sedemdeset let stari glavar katoliške Cerkve bo pričel govoriti ob 11. zvečer (ob petih popoldne po clevelandskem Amerika mora biti času). Njegov govor bodo odda-
NEW YORK. — George Me- vprašanja, any, predsednik AFL-CIO, je pri tem vodilna sila, kajti Arne- 'jaU vatikanski radio ter postaje zanikal, da si bo združena del. rika je edina dežela na svetu z različnih evropskih omrežij, organizacija 16 milijonov članov dediščino svobode in vero v člo-prizadevala dominirati izbiro veško dostojanstvo. Istočasno pa predsedniškega kandidata te ali je to dežela, ki razpolago s prione stranke v letu 1956.	| rodnimi viri, tehničnim znan-
Meany je rekel, da delavsko jem, dežela, ki more dokazati, gibanje nima “nobenega intere- da samo svoboden narod lahko sa” na tem, ali se predsednik sodeluje pri ustvarjanju in raz-za ponovno deljevanju izobilja.
j Vatikan bo oddajal tudi pre-|Vod govora v 25 jezikih, med nji-|mi v ruščini ter drugih jezikih ljudstev za železno zaveso. ------------------o-------
Eisenhower odloči kandidaturo ali ne.
Walter Reuther, podpredsednik AFL-CIO, pa je zanikal, da namerava združena delavska organizacija pričeti z nabirko ogromnih stavkovnih skladov ali s proglasitvijo splošne stavke. Na NBC televiziranem programu — “American Forum”, je Reuther izrazil tudi svojo skrb nad stanjem ameriškega farmarja, o katerem je rekel, da je postal — “pozabljeni mož.” — že pred tem je dal o delavsko - farmar-skih odnošajih in vprašanjih sledečo izjavo:
“Mi nismo nasprotni farmarjem. želimo biti njihovi sodelavci. Želimo sodelovati z njimi kot svobodnjaki, želimo v Ameriki vsakemu: delavcu, farmarju, poslovnemu človeku in obrt-
Zmaga svobode nad tiranijo
Svetovna borba med svobodo in tiranijo ne more biti izvoje-vana samo z orožjem. Svoboda bo premagala tiranijo na pozitivni fronti, v borbi za človeški napredek, za človeško izboljšanje, za človeško dostojanstvo', j Farmarskod ljudstvo ima pra-(vico do zaščite in ospodarske pravičnosti, kajti bodočnost farmarja je neločljivo povezana z bodočnostpo vsega našega naro-‘da!
Kandidatura preds. Eisenhowerja - glavna skrb republikancev
niku, da bo njegovo jutrišnje, Kongresnik Martin, republi-
življenje boljše.” To je izjavil pred odborom za poljedelstvo.
Če padejo dohodki farmarjev, bo naraščala nezaposlenost z vsemi svojimi posledicami. Reuther je naštel vse poljedelske u-krepe zakonodaje, ki jih je ameriško organizir. delavstvo podpiralo. Med drugimi takimi u-krepi je naštel določila za vzdr-žanje poljedelskih cen, ukrepe za ohranitev zemlje, vprašanja farmskih stanovanj, podeželsko , elektrifikacijo in farmarski kre- * dit.	|
Točno gledanje na položaj I
Povsem točno je Reutherjevo gledanje, da Je celotno vprašanje poljedelskih cen in dohodkov farmarskih rodbin neločljivo povezano z vprašanjem, kako morejo Amerikanci kot svoboden narod doseči in ohraniti polno zaposlitev delavstva in kako je
kanski vodja v zbornici po-
[Savi grobovi
Ignatius Kisic
Ignatius Kisic, vpokojeni farmar, je bil v prometni nesreči mbit, ko je šel v North Madisonu, Ohio, preko ceste. Zapušča ženo Mary in otroka Marion. Bil je star 61. let, rojen na Hrvaškem in član društva št. 21 HBZ. Pogreb bo iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla v petek ob devetih.
August Mustar Včeraj popoldne je nenadoma umrl na svojem domu, 5379 St. Clair Ave., August Mustar, star 66 let in doma iz Zatične pri Žužemberku, odkoder je prišel sem pred 44 leti. Zaposlen je bil pri-1 bližno 30 let pri American Steel and Wire Co., zadnjih osem let Ije imel na gornjem naslovu gostilno. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ in tudi veteran prve svetovne vojne. Tukaj zapušča ženo Julijo, roj. čoi, ki je bila
Preds. Eisenhower je Ay BODO SOVJETI
zavrnil apel Afgana za posredovanje
Afganistanski kralj Mohamed Zahir šah želi posredovanja predsednika Eisenhowerja.
KARAČI, Pakistan. — Preds.
Eisenhower je zavrnil prošnjo Afganistana, da bi posredoval v afganistansko - pakistans kem in komun, glavar Hruščev sta v sporu.	j ponedeljek odletela nazaj v Sov-
Nek vir naznanja, da je za- ;jetsko zvezo, nesoč s seboj ob-devni predlog stavil predsedni- ljubo Afganistana, da bo ostal ku Eisenhowerju afganistanski nevtralen v mrzli vojni. Voditelja pa sta Afganistancem obljubila za 100 milijonov dolarjev
IZPOLNILI DANE OBLJUBE?
Nikakega dvoma ni, da sta sovjetska veljaka s svojo propagando o vsestranski podpori in svetovnem miru izvojevala v Aziji veliko zmago. - V ponedeljek sta odpotovala preko Himalaje nazaj v Rusijo.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
KABUL, Afganistan. — Sovj. “vandrovca”, premier Bulganin
kralj Mohamed Zahir šah v pismu, ki je bilo dne 5. dec. izročeno državnemu tajniku Dullesu z pomoči.
naročilom, naj ga odda preds. Eisenhowerju.
Omenjeni vir ne navaja podrobnosti tega pisma, vendar je rečeno, da je afganistanski kralj apeliral na predsednika, naj posreduje v Pakisatnu, da bi se iz pakistanskega severnozapadnega
Sovjetska voditelja sta odletela v sovjetskem transportnem letalu preko Himalaje v Taškent v južni Rusiji.
Rusi so zaključili svoje potovanje po Indiji, Burmi in Afganistanu s podpisom skupnega komunikeja z afganskim mini-
obmejnega ozemlja ustvarila ne- strskim predsednikom Sardar
odvisna država Pakiunistan.
Vir dalje naznanja, da se je predsednik v svojem odgovoru izognil direktni omembi Pakfu-nistana, ker bi bilo to vmešavanje v notranje razmere drugih držav.
slan cev, je prepričan, da bo roie"a v Radefah P" z“a»f'
predsednik spet kandidat. m“,u’	Angus H. Jr. Jo-
jsepha m Ludwiga ter vnuke, Washington.	Kongiesnik w^qj. ^U(^j prijatelje tukaj in v
Joseph E. Martin, voditelj repu- Newburghu, kjer je njegova blikancev v zbornici poslancev družina preje živela y Nemčiji
in bivši speaker, je v ponedeljek |zapušča brata Franca, v Italiji izjavil, da je prepričan, da bo predsednik Eisenhower kandi-
Mohamedom Daudom in z desetletnim podaljšanjem vzajemne nenapadalne pogodbe, ki je bila prvič podpisana leta 1931.
Knežja darila
Pred svojim odhodom sta Rusa igrala vlogo sv. Miklavža. — Afganistanskemu kralju sta podarila novo letalo, kakršno sta darovvala tudi burmanskemu premierju U Nu-Ju, ko sta obiskala Burmo. >
Mestu Kabulu sta podarila 15 avtobusov ter vso opremo za 100 bolniških postelj. Dalje sta ob-
Nova romunska radio-oddaja ekonomsko Pom°č pri
brenka na strune sentimen- graditvi novih cesta, letališča, talnosti in domovinske Iju- hidroelektričnih jezov ter na-
nih pogojev! Veseli bomo, če jih sprejmete in ne odklonite!”
Prav to pomeni tisto že tako mano in obrabljeno čivkanje o pomoči, ki je csvobodna vseh ‘špag” in vsakih vezi! Če bi pomenilo kaj drugega, ne bi oni, ki prejemajo to pomoč, zlasti vojaško pomoč, zapirali vrat celo pred ameriškimi vojaškimi strokovnjaki, ki bi radi prišli v de--ele, ki prejemajo to pomoč, učit andotno moštvo, kako je novo arožje s pridom uporabljati. . .
Združene države so podobne istim slepim staršem, ki razva-ajo svoje poredne otroke s cu-trčki in čokolado, samo da se ne bodo drli ter pobijali sebi in sosedom oken!
Romunija poziva begunce, naj se vrnejo dome«
bežni.
BEOGRAD.
Komunistična
prav za irigacijo ali namakanje.
In, seveda, Hruščev je zopet naredil eno svojih znanih opazk,
diral za svoj drugi termin.
“On ne bo razočaral ljudstva, ki ga bo poklicalo!” je dejal.
Martin je priznal, da take stvari, kot — nenadomestljivi 1 *0j od človek, sploh ni, toda pripomnil je, da je da je sedanji predsednik izredno važna osebnost zato, ker ima on zaupanje ogromne večine ameriškega ljustva kakor tudi ljudstev vsega svobodnega sveta.
i Izrazil je dalje upanje, da bodo zdravniki kmalu dali Mr. Ei-
pa sestro Marijo Rodina. Pogreb Romunija je pričela z izvajan- ki svedoči povratek mrzle vojne, bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Za- ' jem kampanje, da privabi be- Postavil se je namreč ob stran
mogoča polna proizvodnja, ki u-stvarja dobrine, potrebne za u-godno življenje.
Naš farmar je največji odjemalec jeklenih proizvodov, je naj večji uporabnik petrolejskih proizvodov. Na leto porabi 24 milijonov avtomobilskih pnevmatik ali “tajerjev”.
Ameriško gospodarstvo
Ameriško gospodarstvo še ni sposobno, da ustvarja potrebno kupno silo, ki bi našla tržišča za izobilje, ki bi tako nakupno silo lahko ustvarilo. Naše delavstvo goji neomejeno vero v svobodno ameriško gospodarstvo. Nova revolucija sedanjosti je naslednja: Prvič v človeški zgodovini imamo dovolj orodja in dovolj znanja, da rešimo vprašanje hrane in obleke, siromaštva in lakote. Sedaj smo na tem, da rešimo to
senhowerju spričevalo popolne-
ga okrevanja in zdravja, nakar bo prihodnje leto zopet kandidiral in — bil izvoljen.
-----o------
Kardinal Spellman je prispel na Japonsko
TOKIO. — Newyorski kardinal Spellman je prispel včeraj v to mesto, odkoder bo odpotoval naprej v Korejo, kjer bo sedaj že peti Božič med ondotnimi ameriškimi vojaki.
-----o------
Vatikan priznal Saigon
RIM. — Vatikan je naznanil, da je oficielno priznal republiko Južnega Vietnama. Državni taj-
Katoličani podpirajo želje po končanju opredeljevanja ras
krajškovega pogrebnega zavoda, gunce iz inozemstva nazaj v do-v cerkev sv. Vida ob devetih in movino
od tam na Kalvarijo. Truplo bo j Nova radijska postaja “Glas položeno na mrtvaški oder no- Domovine”, Je začela z zadevnimi oddajami pretekli teden.
Brenkajoč na sentimentalne narodne in rodbinske strune in obsojajoč razmere in življenje na Zapadu, je izjavil radio: “Naš apel je glas domovine, — sveta vaših staršev, bratov in sestra, ki vas prosijo, da se vrnete domov.
“Skupno z vašimi materami, ženami in otroki apeliramo na vas: čas je, da končate svojo osamelost, svoje siromaštvo in negotovost glede bodočnosti. — Vrnite se v domovino med one, ki jih ljubite, med one, po katerih že dolgo hrepenite!
‘Nekateri izmed nas le predobro poznamo življenje, katero vi zdaj živite. Več let smo živeli z vami po taboriščih v prenatrpanih umazanih barakah. Čas je da izblede spomini na vse to in da se vrnete domov.”
Za konec segregacije deluje Katoliški odbor Juga, — to je organizacija belcev in črncev.
NEW ORLEANS. — Komisija o človeških pravicah Katoliškega komiteja Juga je izjavila, da se strinja s sedanjim gibanjem, da se “integrira vse katoliške organizacije, šole in župnije” v neworleanski nadškofiji.
župnijske šole v nadškofiji so plemensko opredeljene, toda odbor, ki ga je imenoval nadškof Joseph Francis Rummel, proučuje zdaj možnosti za končanje plemenske opredelitve tam enkrat po mesecu septembru prihodnje leto.
Razne organizacije v nekaterih župnijah pa so sprejele
nik Vatikana je to pismeno sporočil vladi v Saigonu ter izrazil	v' katerih poHvajo nad-
Tl O V* 1 Q /■'Jo	V\/-\ Tll.rrlOl \ / 1 /~> O >-v-\ r, 4 I v_ _	.
škofa, naj v katol. šolah New
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Afganistana v njegovem sporu s Pakistanom glede obmejnih vprašanj.
Propagandna zmaga
Sovjetske obljube pomoči in govorjenje o miru ter vsestranskem prijateljstvu, so pridobile Sovjetiji srca mnogih Indijcev,
Burmancev in Afganistancev ter pridobile Sovjetiji veliko propagandno zmago. S sovjetskega vidika je bilo to potovanje velik uspeh — milijone ljudi je Ruse videlo in pozdravljalo.
Afganistanski zunanji minister Sarder Nairn kan ni hotel odgovoriti ali komentirati na vprašanje, če bo njegova dežela kupila orožje od Sovjetske zveze ali Češkoslovaške. Dejal je le, da orožje lahko, kupi od vsake “prijateljske države”, ki ne postavlja nikakih (političnih) pogojev.
Hruščev si tudi ni mogel kaj, da bi pred svojim odhodom ne (šniega letališča v Kairo egiptski napadel Zdr. držav zaradi nji- 'zunanji minister, ki je pred od-hove politike “dobrega sosed- ' hodom dejal, da komaj čaka, da
Madžarska sprejela pogoje Jugoslavije
Madžarska si želi izboljšati svoje odnošaje z Jugoslavijo, ki je našla zopet dopa-denje v očeh Sovjetije.
BEOGRAD. — Jugoslavija je naznanila, da je Madžarska spt e-ela njene pogoje za obnovitev »kupnih razgovorov, ki so bili prekinjeni meseca septembra.
Iz te izjave je razvidno novo madžarsko prizadevanje za izboljšanje odnošajev z Jugoslavijo, ki jih je prekinil znani spor s Kominformo.
Jugoslov. vlada je predložila Madžarski zahteve v skupni vsoti 230 milijonov dolarjev,. Rečeno je, da so Madžari ponudili Jugoslaviji samo 41 milijonov dolarjev, kar je povzročilo pre-kinjenje razgovvorov v septembru.
Jugoslov. zahteve temelje na vojnih reparacijah, neizpolnjenih trgvinskih pogodbah in na škodi, ki jo je utrpela Jugoslavija zaradi madžarske vloge v Ko-minformi.
Po obisku sovj. voditeljev v Beogradu je zavel drugačen veter, čigar ostro sapo čuti tudi Madžarska, zato se žuri pri ustvarjanju boljših odnošajev z Jugoslavijo.	_
Četrta obletnica—
Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. • Paulino Mausar v spomin četrte obletnice smrti.
Šest križev in pol—
Frank Kristanc, 6711 Schae-jfer Ave., je praznoval včeraj 65. rojstni dan. čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in za-dvoljstva.
Prva obletnica—
V soboto ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Zakrajšek v spomin prve obletnice smrti.
Nov odbor—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima za leto 1956 sledeči odbor: Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80. St., blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes žagar. — Nadzornice: Frances Adler, Mrs. Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St. — Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND v Maple Hts., Anna Kresevic in Verona Škufca; zastopnici za Ohio KSKJ Boosters Rose in Bernice Zupančič; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter; za ženske in mladinske aktivnosti Aloise Fortuna. Zdravniki: dr. Perko, dr. Skur in dr. J Folin. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
Odhod ministra s polno malho nazaj domov
NEW YORK. — V ponedeljek je odpotoval z letalom s tukaj-
TITO NA LOVU V ABESINIJI
ADDIS ABABA, Abesinija. — Jugoslov. predsednik Tito, ki je tukaj na obisku na povabilo a-besinskega cesarja, se je vrnil z dvodnevnega lova. Poročilo naznanja, da je ubil več živali, pa ne omenja, kakšnh.
SHOW


bremenski
prerok
pravi:
Danes oblačno, naletavanje snega in mrzlo podnevi in ponoči.	. , . ^
upanje, da bo Južni Vietnam živel v miru in blagostanju
------o------
delitev ras — to je posebne šole Noče V pokoj	za bele in posebne za črfie otro-
SURRY, Vt. — Sidney Bar- ke. ham, ki je star 83 let in zaposlen | Omenjena komisija je veja kot sodni klerk, je še vedno na ^athol. Committee of the South, delu in pravi, da mu še na misel ki je organizacija črncev in bel-
V soboto bo pisarna zavoljo svetega večera odprta samo od'
°	^ J	V JVdLLJi, U i ci 11 .i'ICW i	°
Orleansa obdrži še nadalje opre- dopoldne.
Vaja: V četrtek ob 7 zvečer bo prva vaja za veseloigro Moč uniforme in sicer v Slovenski pisarni.
ne pride, da bi šel v pokoj.
Učeni Miklavž
MONTREAL. — Immigrant Aid Society je priredila božičnico, na kateri je govoril Miklavž otrokom v sedmih jezikih.
cev ter posluje z škofov v enajstih vah.
dovoljenjem južnih drža-
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in nnanjšujmo itevilo žrtev 1
Trije umrli v avtu, ki je padel v vodo
EVERGLADES CITY, Fla. — Tukaj so utonili trije otroci, ko se je avto, v katerčm je bilo 11 članov neke delavske družine, ki je pripotovala iz Texasa, prevrnil ter padel v vodni kanal.
stva”. Dejal je: “Ampak komu ni znano, kaj je prav za prav ta politika, ko jo prične Amerika izvajati napram Bližnjemu vzhodu kakor tudi napram oddaljenim sosedom?”
Dajanje potuhe
KEIGHLEY, Anghja. — Hugh Gaitskell, novi voditelj angleške delavske stranke, je v ponedeljek pozval Združene države, naj se pridružijo Vel. Britaniji pri reševanju Azije pred komunizmom, in to z novim ogromnim programom za pomoč inozemstvu, ampak “without any strings attached”, kar pomeni po domače in razumljivo povedano:
bi mogel svoji vladi poročati o anglo - ameriški ponudbi Egiptu, da mu zgradijo Aswan jez.
Minister Monein Kaissouni ni hotel razpravljati o zadevni sovjetski ponudbi, ki je baje tudi pripravljena financirati ta “največji jez sveta.”
Minister je prispel v New York iz Washingtona, kjer so mu vsekakor dobro napolnili malho za pot in še bo ostalo kaj v njej za oblastnike doma.
Predsednik Italije pride na obisk
GETTYSBURG, Pa. — Giovanni Gronchi, Predsednik repub-Tukaj imate našo pomoč, Italije, je sprejel povabilo postopajte z njo, kakor se vam predsednika Eisenhowerja za o-zdi prav, ker mi vam v zameno |bisk v Washingtonu, kamor bo za vaša darila ne stavimo nobe- odpotoval meseca februarja.
NAJNOVEJŠE VESTI
LONDON. — Britanski ministrski predsednik Eden je včeraj prerešetal svoj kabinet, v katerem je postavil ministre na nove oziroma zamenjane položaje.
NEW YORK. — Predsednik Eisenhowerju je 42 oseb, med katerimi je tudi Mrs. Eleanor Roosevelt, poslalo peticijo, v kateri mu priporočajo, naj podeli “božično amnestijo” 16 voditeljem komunistične partije, ki so bili obsojeni v zapor na osnovi Smithovega zakona.
DETROIT. — Izdajatelji treh glavnih detroitskih listov in člani Printing Pressmen Union so dosgeli snoči sporazum ter se zedinili za kontrakt, ki bo polnomočen do 1. marca 1957. Na stavki so pa še vedno ste-reotypisti, zavijači časopisov in tiskarji.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Jugoslavija je včeraj končno izvoljevala svoj sedež pri Varnostnem svetu Združenih narodov.
JERUZALEM. — V jordanski sekciji Jeruzalema so jordanski dijaki v demonstracijah dvakrat napadli ameriški konzulat ter strgali z njega a-meriško zastavo. Demonstracije se vrše proti britanskemu predlogu, da bi se Jordanija pridružila po Zapadu sponzoriranem bagdadskem paktu.
Ameriška Domovina
\ -vi >
8117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
Pablithed daUy except Saturday#,Jnndaye, Holiday# and tfaa flrat ar—k In Jaly
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Ta Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States 112.00 per year; $7 for 6 months; $4jEpr 8 months.
preteklosti dala tej državi veliko več pomoči kot Sovjetija, je sovjetski vpliv tam veliko močnejši od ameriškega.
Če se Zahod ne bo znašel, utegne borbo s komunizmom v resnici izgubiti brez vsake prave bitke.
W-b**'b***"tl»l*****’M"M'****d"l"S*****'l»*******1**** *»*'***♦*
St) Frank Poropat, Jennie nedeljek zaradi Božiča, ki je pri- tev nagrad prestaviti na prihod-
■'J	^ - v	,	1-1 •	! •	O • _____J 1^4-4
Geržel (1079 E. 72 St.). $4 Jo-sephine Stanič (Norwood Rd.). Po ?3: Anton Tomažič (E. 140 St.), Mary Mahne,
BESEDA IZ NARODA

Entered as second class raatter January 6th, 1908, at the Post Offlcs si Qsvsland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.	__
No. 245
Wed., Dec. 21, 1955
Bodimo pri vožnji previdni!
Sobota, nedelja in ponedeljek — trije prosti dnevi! Za praznike bo na cestah zopet milijone in milijone avtomobilov. Za krmili velike večine bodo trezni in previdni vozniki, vozniki, ki bodo pazili na se in na svoj voz, pa prav tako tudi na avtomobile, ki jih bodo srečevali na cesti. Kljub vsej pazljivosti se dogodi vsak dan na naših cestah na stotine prometnih nesreč. Pri tem izgubi vsako leto na tisoče in tisoče oseb življenje, izgube na narodnem premoženju pa gredo v milijarde dolarjev.
Ob praznikih radi malo posedimo v družbi, pri tem je le redko brez alkoholne pijače. Prvemu kozarčku se pridruži drugi, nato tretji in končno ne vemo niti sami, kdaj smo se ga nalezli preko mere. Če smo doma, to še ni prehudo, toda če moramo na pot, je pa stvar druga.
Kdor je spil čašo ali dve, naj ne seda za krmilo avtomobila, opozarja policija. Alkohol nas napravlja brezskrbne in nepazljive ter vpliva na naše živce, da se, ne znajdemo dosti naglo, ko je najbolj treba.
Policija opozarja, da ima pravico zapreti vsakega voznika, ki je pil alkoholno pijačo neoziraje se na to, ali je spil eno čašo' ali pa toliko, da je pijan. Ker je vsako leto v tem času število prometnih nesreč precej nad povprečjem, je oblast sklenila, da bo letos voznike avtomobilov v pogledu pijače prav posebno ostro nadzirala. Naš prometni zakon ne govori o “pijanih” voznikih, ampak o “voznikih, ki so pod vplivom! alkohola.” Kdaj je kdo pod vplivom alkohola se naglo vidi.
Prenekateri ljudje mislijo, da čaša ali dve piva ne moreta škoditi, tudi čašica žganja ali kake druge močne pijače naj bi še ne bila prenevarna posebno, če smo po njej spili skodelico močne kave.
Opazovanja dokazujejo, da že prav mala količina al kohola vidno zmanjša našo pozornost in podaljšuje čas naše živčne reakcije. V takem stanju je naša noga težja in pri tisk na pedal jačji, možnost nesreče večja.
Policija sporoča, da bo ob praznikih na cestah izredno število patrol, ki bodo pregledovale avtomobile in voznike. Kdor bo “pod vplivom” alkohola, pojde v ječo, dokler se mu ta ne bo skadil. Zaradi tega policija priporoča, naj nihče, ki je pil, ne hodi z avtomobilom na cesto. Če že mora na vsak način na pot, naj se pelje z busom ali pa kakim drugimi javnim prometnim sredstvom.
Pazimo na svoje življenje in imovino, pazimo na življenja in imovino drugih voznikov, pazimo pa prav posebej tudi na pešče, ki hodijo ob cestah ali pa jih križajo!
Hladna vojna se nadaljuje
John F. Dulles je svaril v Parizu zaveznike, da hladne vojne še ni konec, nasprotno, da je postala še celo ostrejša kot pred znano ženevsko konferenco. Zahod in Vzhod merita svoje moči na vseh področjih in na vseh koncih in krajih sveta. Trenutno je komunistični svet povsod v napadu med tem ko se mora demokratični zahod braniti. Čeprav materialno dosti močnejši izgublja Zahod hladno vojno, izgublja zato, ker je, izgleda, izgubil vero vase in v svojo stvar, kot je nedavno dejala v nekem svojem govoru znana časni-karica Dorothy Thompson.
Med tem' ko je komunistični svet borben in poskuša vedno nove načine, pri čemer se ne straši nobenih žrtev, je demokratični svet nekam mlahav in nepodjeten. Manjka mu moralne, sile, odločnosti in prožnosti.
Sovjeti so pretekli teden spretno izrabili položaj Združenih narodih, ko so pristali na sprejem 16 novih članic, pri tem pa preprečili sprejem Japonske. Čeprav so naj prej s svojim vetom vznevoljili skoraj ves svobodni svet; so fiato želi dosti priznanja in hvale, pri tem pa še pomagali v Združene narode štirim evropskim komunističnim državam,.
Japonska bo služila Sovjetom v bodočih kupčijah posebno, kadar bo na vrsti sprejem komunistične Kitajske v Združene narode, s sprejemom komunističnih držav vzhodne Evrope v Združene narode pa so zadali močen udarec ameriški obljubi o osvoboditvi teh držav izpod komunističnega nasilja. Združene države so dejansko priznale s tem sedanje stanje v Evropi.
Tudi na Srednjem vzhodu nastopajo Sovjeti dosti spretno. Z orožjem, ki so ga poslali Egipilu in ga obljubili še drugim arabskim državam, so te opogumili v njihovi nameri po uničenju Izraela in povečali vojno nevarnost na za Zahod izredno važnem področju. Sovjeti podpirajo z vso silo in vsemi svojim vplivom Arabce ter se skušajo vgnezditi v njih deželah, pri tem pa jih spretno ščuvajo proti Zahodu, ki je pomagal ustvariti izraelsko državo.
V Indiji in Burmi sta sovjetska oblastnika Bulganin in Hruščev dosegla precejšnjen uspeh, v skupnih izjavah na kraju obiska sta obe državi poudarili prijateljstvo s Sovjeti, podprli njihove zahteve v pogledu komunistične Kitajske in obl jubili tesnejše gospodarske in kulturne stike z Moskvo.
Sovjetija snubi tudi Afganistan. Čeprav je Amerika v
Waukegan, 111. — V izdaji A. D. od 17. novembra t. 1. je objavil dr. Janko Grampovčan zelo pomenljiv članek pod naslovom “Jagnjeta.” Hvala gre tudi uredništvu, da ga je objavilo.
Živimo v času, ko je na dnevnem redu toliko trenj, izmed katerih so mnoga nalašč umetno prirejena, samo da bi zatemnila nekatera potrebna vprašanja, ki vpijejo po rešitvah, a teh od nikoder ni.
Zadnja svetovna vojna ni jpo-pravila nobene krivice, ki jo je povzročila prva svetovna vojna. Ravno obratno, prinesla je malim narodom mnogo novih krivic. In nekatere so odobrile za-padne velesile, ki se nadevajo naslove “demokratične velesile.”
Vzemimo slučaj Trsta. Vzemite slučaj otoka Cipra. Vzemite nekatere druge slučaje. Ali se spominjate, kako so zapadne sile obsojale monakovsko kupčijo s Hitlerjem? Saj so šle precej radi nje v vojno. In kaj je kupčija glede Trsta, ali ni to nova “monakovska” kupčija? Pa še velika!
In kako Zapad popravlja krivice, ki so prihajale in izhajale iz nemške pohlepnosti po slovanskih ozemljih? Saj niste slep, saj vidite. Nemčijo na novo oborožujejo. Seveda naglašajo zakaj. Ampak za Slovane je to kaj slab izgovor. Močan Nemec ne bo gazil po zapadu, gazil bo zoet po slovanskih deželah, kakor je to delal skoro zadnjih tisoč let. Zato Slovani se ne moremo ogrevati za zopetno oborožitev Nemčije, ker vemo, kaj ima slovanstvo od te oborožitve pričakovat.
Nekam čudno je pravemu Slovanu pri srcu, ko vidi, da ob takem ravnanju ni med Slovani kakega odpora. Ne mislim na komuniste — nesrečo, ki je pad' la na slovanske dežele, ampak na Slovane izven komunističnih področij, ti bi se morali nekako zganiti in pokazati, da jim ta ureditev bodoče Evrope, ki naj bo zopet prepuščen^ nemški oholosti in prevzetnosti ni po volji.
Zapad pa bo za svojo pomoto zopet plačeval, kakor je plačeval za pomote po prvi svetovni vojni v drugi svetovni vojni. Velikodušnost do Nemcev se bo maščevala, kakor se je v drugi svetovni vojni. Volk je, volk in ostane volk!
— Naš državni tajnik Dulles se je vrnil iz Evrope nekam poparjen. Ni dosegel, kar bi rad in kar je nameraval.. Sovjteske diplomacije ni mogel pregovoriti, da bi pristala na ameriški načrt ureditve Nemčije. Zato je ostalo vse pri starem. Iz kakih razlogov je šel celo do Tita se sicer lahko predstavljamo, a kaj prida politična strategija pa to ni. Kot izkušen diplomat bi moral pa že vedeti, da med komunisti ne bo dobil zavezništva proti komunistom. Komunistu je dovoljeno vse, kadar gre zato, da prevara kakega antikomunista. Ali Dulles takih trikov še ne pozna? Potrpite malo, gospod se bo naučil, kako se splača črešnje zobati s komunisti.
— Letos nam prerokujejo hudo in ostro zimo. Vremenoslovci tako prerokujejo. Pa tudi znani farmarski koledar, njegov vremenski strokovnjak “Abe Weatherwise” napoveduje, da bo letošnja zima ena naj hujših
v dvajsetem stoletju. Ta pravi, sodite pozorni na leto 1956. V astronomnem svetu bodo mnoge spremembe, ki bodo povzročile nove kroge, ki bodo brezdvomno vplivale na zračne morske tokove, ki povzročajo nevihte in viharje. Ti tokovi povzročajo selitev rib, potiskajo v severna območja gorkejše valove in tam odtajajo plasti ledu. Pričakovati je na morjih ledenih gora. Vse take reči se prerokujejo. Well, car bo pa bo. Za scagat ni.
— Prodajni davek, ki so ga zvišali v illinoiški zakonodaji to leto za 1% ter ta odstotek razdelili, da i/2% gre državi in % % pa mestom, v katerih se pobira, je v prvem mesecu odkar je v veljavi prinesel mestu North Chicago znesek $3,257.56. Ni dosti, pa nekaj je že. Mesto North Chicago! si je nabavilo auto-po-metalni stroj, ki pometa ulice in pomiva. Novi davki bodo pomagali stroj plačati, ki stane $10,-685.00. Torej novi dohodki bodo vsaj za metle, ki so tudi potrebne in jih ni mogoče dobiti zastonj.
— Toll Road, na vzhodu imenujejo tako podobno cesto Turnpike Road,” to je moderna cesta, na kateri je treba plačevati od vožnje po njej mitnino. Je pa vožnja bolj prijetna, ker take ceste tečejo preko neobljudenih pokrajin in ljudje lahko vozijo hitro in tako pridobe na času pri vožnji. Taka cesta je že zgrajena od New Yorka preko Pennsylvanije, preko države Ohio vse skozi do Indiane. Dm go leto bodo nadaljevali z gradnjo take mitninske ceste v Indiani. V“qunoisu pa se vršijo še pogajanja za potrebni svet po katerem naj se cesto izpelje. Lastniki, zemlje, posebno farmarji se upirajo prodaji zemlje za cesto. Pravijo, da jim bo to presekalo najboljša polja, razdelilo zemlje, zmanjšalo vrednost njihovih farm in še druge ugovore imajo. Po enih okrajih so se organizirali, najete imajo odvetnike in vlagajo sodne prepovedi proti nameram gradenj take ceste. Koliko bodo uspeli, je vprašanje. Prostor za cesto bodo nazadnje morali odstopiti. Gre se jim pa najbrže le zato, da izsilijo od držav čim večjo odškodnino za zemljo. Tako so sitnosti in težave pri vsaki zadevi
— Zadnje čase je bilo počaščenih in odlikovanih več delavcev pri Wire Waukegan Work, ki delajo za družbo že več let. Mec temi je bilo tudi več Slovencev, ki so zaposljeni pri omenjeni firmi.
Za 35 letno službo je bil odlikovan rojak F. Ogrin. Za 30 letno službo rojak John Bogotaj Za 20 letno službo rojak John Simčič, rojak Andrew Urh in rojak George Tomič. Za 15 letno službo pa rojak Stanley Jamnik rojak Joe Govekar, Vsem naše čestitke.
Vsem čitateljem pošiljam vesele božične pozdrave!
Vrhcnšk Tine.
Darovali za cerkev v Hrušici m Primorskem
Cleveland; O. — Za prepotrebno popravilo hrušiške cerkve zunaj in znotraj sva pod pisana nabiralca prejela naslednje darove:
$10 Anton Cek. $7 Mr. Mrs. Bubnič. $6 Jakob Gustinčič. Po $5; Andrej Ujčič neimenovana, Frank Mavrič Frank Požar, Margaret Smole (Parma, O.), Mai-y Slosar (Verona, Pa.), John Tomažič Frank Benčič, Mr. in Mrs. Valenčič (Huntmere Ave.), Mr. in Mrs. J. Šabec (Huntmere Ave.), Rose Culkar (2511 W. 5th St.), Rose Ivančič (E. 169
šel letos na nedeljo.	[nje leto. Saj pred leti sličen
Tajnik bo začel pobirati ases- [razpis v domovini ni imel odzi-
ment točno ob enih popoldne v Ferdinandovi dvorani v navad-
Mary Line, John Sluga, Mary nih prostorih. Seja se bo pričela
Ljubič, Josephine Barbo, Frances žužek (Painesville, O.), Victor Tomažič, Joseph Urbančič (E. 176 St.), Mary Frank (167 E. 99 St.), Jennie Gerl. Po $2: Joseph Dodič,
Anton Jagodnik (Tracy Ave.), John Gustinčič, Mary Mersnik, Joseph Stanič, Anton Tomažič (Grovewood Ave.), John Gombač (Akron, O.), Mr. in Mrs. Vilar, Felix Korošec, Matt Te-kavec, Mike Jursinovič, Jennie Rozbergar, neimenovana, Louis Fugina, Frank Tomažič (E. 264 St.). Po $1: neimenovana, Jennie Lagina, neimenovana, Frank Ivančič, Joseph Valenčič (Holmes Ave.), Anna Leskovec, Katherine Turk.
Skupno se je torej nabralo $167. Od te vsote sva odposlala $85 g. župniku v Hrušici, kakor je želel, ostalo pa je še naloženo na banki in bo odposlano v kratkem.
Dragi nekdanji hrušiški farani in drugi darovalci: Za vaše blagosrčne darove vam bodi najlepša hvala vsem skupaj. Prepričana sva, da vam bo Bog vaše darove za njego. vo svetišče bogato poplačal na en ali drugi način. Zdaj pa se obračava s prisrčno pi-ošnjo še na tiste nekdanje hrušiške farane, ki niso še nič darovali. Saj nas je še veliko od Hrušice-. Ali bi res ne mogel dati vsak vsaj kaj malega, recimo dolar? Popravila pri cerkvi je bilo veliko potrebno in stane veliko denarja. Kje pa ga naj vzamejo, če jim mi ne pomagamo! Za nas so ti darovi razmeroma majhna žrtev. O-bračava se tudi na druge dobrosrčne rojake, četudi niso doma iz naše okolice. Veliko majhnih darov se bi končno le po poznalo in veliko pomagalo. Torej se še nadalje- priporočava za darove, ki jih bova odposlala obenem z že nabrano preostalo vsoto ali pa posebej. še je torej čas za pomoč, in prav lepo prosiva, daj te pomagati vsak po svoji moči. Pošljite svoj dar na Jakob Gustinčič, 188(y0 Abby Ave Cleveland 19, Ohio, ali pa pokličite KE 1-8325, pa bova prišla na vaš dom.
Jakob Gustinčič in Anton Cek, nabiralca.
------o------
Letna seja In zabava
Euclid, O. — Klubu Ljubljana želim vesele božične- praznike in srečno novo leto. Obenem naznanjam meščanom in meščankam, da ne bomo imeli seje zadnji torek v decembru, ampak šele 8. januarja.
Na tej seji bomo volili odbor za 1. 1956 in obravnavali še več drugih za društvo potrebnih in koristnih stvari. Po seji bo domača zabava in večerja za meščane in meščanke — vse brezplačno. Vabim in želim, da se 8. januarja na seji vidimo!
Pozdrav!
Stefi Koncilja, tajnica.
točno ob dveh. Med sejo ne bomo pobirali denarja. Na seji bo volitev društvenih uradnikov za 1956, ukreniti pa bomo morali še več drugih važnih reči v korist društva. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži vsaj decemberske ali letne seje. Udeležite se je torej v polnem številu.
Vsi, ki ste zaostali z assemen-tom, poravnajte, prosim, svoj dolg do 28. dec., da bo mogoče zaključiti knjige, če ima kdo kako dobro priporočilo, naj pride na sejo in pove, da skupaj odločimo, kar se nam bo zdelo najprimernejše. Gotovo je, da ni mogoče priti na eni ali dveh sejah do zaključka.
Zato prisrčno vabim vse članice in člane, posebno pa glavne uradnike, spadajoče v naše društvo. Ne pozabite pridobiti kakega novega člana in članico, pa naj si bo v odraslem ali mladinskem oddelku.
Sporočiti moram tudi žalostno vest, da smo v tem letu izgubili dva dobra člana in eno članico: Frank Zupančič, 214 Grenete St., Michael Glad in Evko Glad. Vsi trije so stanovali v Jolietu.
Prizadetim družinam izrekam v imenu društva sožalje, pokojnim naj pa sveti večna luč! Molimo za pokoj njih duš! Družina se lepo zahvaljuje za naglo izplačano posmrtnino.
Na operacijo so se morali podati član Joseph Sever in članici Mary Lou Chinderle ter Frances Bartol. Vsi so operacije srečno prestali in se sedaj zdravijo na svojih domovih. Vsem bolnim članom in članicam želim v imenu društva, naj jim ljubi Bog čim prej vime zdravje.
Vsemu članstvu in glavnim uradnikom DSD voščim vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1956.
Z bratskim pozdravom!
John Barbič, tajnik.
Dr. Ameriški Slovenci sl. 21 SDZ
Božično voščilo Lige
New York, N. Y. — Liga K. S. A. vošči blagoslovljene praznike in zdravo, zadovoljno ter mirno novo leto vsem svojim prijateljem in dobrotnikom, pridružujoč se z željami zboru angelov ob rojstvu Zveličarja:	“Slava
Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji.”
Dr. J. B.
Lorain, O. — Letna seja društva je bila 11. decembra v Slov. nar. domu ob enih popoldne. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ponovno ves stari odbor.
Predsednik je Louis Balant, podpredsednik John Kozjan, tajnica Angela Kozjan, blagajničarka Agnes Pršič, zapisnikar Stanley Russ, nadzorni odbor: John Šuštaršič, Joe Matuš in Frank Ravnikar, vratar Frank Mlach, društveni zdravnik dr. A. Prijately. Društvene seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob enih popoldne v sobi št. 3 S. N. D. Asesment začno pobirati že pol ene, nato pa zopet po seji.
Vsi, ki ne morete priti plačat asesment na sejo, lahko plačate vsak četrti ponedeljek zvečer med 7. in 8. uro v št. 3 SND.
Pozdravljeni!
Louis Balant.
Društva sv. Družine st I DSD
Joliet, 111. — Cenjeno članstvo! V imenu odbora vas vljudno vabim na glavno letno sejo 26. decembra, na dan sv. Štefana. Seja je prestavljena na po-
Lep uspeh razpisa !epo< slovnih nagrad
Buenos Aires, Argentina. — Slovenska kulturna akcija je koncem januarja 1955 v Buenos Airesu objavila, da je mecensko dejanje neimenovanega rojaka omogočilo razpis “Božičnih leposlovnih nagrad” v skupnem znesku 10,000 pesov. Prvi rok je bi! od 31. oktobra podaljšan za mesec dni in tako je bilo v začetku decembra predloženih žiriji (Brumen Vinko, Debeljak Tine, Geržinič Lojze, Jurčec Ruda, Komar Milan in Simčič Zorko) enajst rokopisov. Tako je bil rok razmeroma silno kratek, komaj deset mesecev.
Odziv je bil izredno velik in lep. Ko smo objavili besedilo razpisa, smo dvomili in smo ra-
va. Tak uspeh razpisa leposlovnih nagrad je mogočen dokaz leposlovnega ustvarjanja v emigraciji, obenem pa potrdilo Slovenski kulturni akciji, da je njen nastop bil potreben in koristen.
Med došlimi rokopisi je šest pesniških zbirk, štiri dela v prozi in ena drama. Sodelujejo pesniki in pisatelji iz Argentine, Združenih držav, raznih držav Evrope in en rokopis je prišel iz Slovenije.
Rokopisi podajajo nazorno sliki usmerjenosti in časovne pogojenosti naših literarnih ustvarjalcev. Večina rokopisov, zlasti pa proza obravnava probleme iz časa po vojni, naslonjene na doživetja med vojno in revolucijo domovini. V poeziji in prozi se opaža močan vzpon za ustvarjanje v soglasju z idejami in oblikami sodobnega modernega pisanja.
Slovenska kulturna akcija se veseli, da je ob koncu drugega leta svojega delovanja mogla razpis leposlovnih nagral zaključiti s takim odzivom. Prišlo je vsega skupaj nad 1,000 strani rokopisov. Žirija bo prisodila nagrade najboljšim med njimi, toda nenagrajena dela ostanejo za izdajo v knjižnem programu SKA, ako bodo avtorji to želeli.
Mecen je s svojim plemenitim dejanjem dal pobudo za tolikšno žetev, obenem pa je slovenskemu knjižnemu trgu v emigraciji podaril zakladnico, ki ne bo tako kmalu usahnila — saj letošnji uspeh naravnost kliče po mecenu, ki naj enak razpis omogoči še za Božič 1956.
Ruda Jurčec, predsednik. --------O------*
Srebrna ograja
Bogat, trdosrčen mož je imel lepo polje in ga je dobro obdeloval. Toda pri letnem računu, računu o dohodkih in izdatkih, se je vedno izkazalo, da ima izgubo namesto dobička.
V njegovi bližini je živel reven puščavnik. Imel je samo majhno njivico in eno mršavo kravico. Ker ni imel travnika, je moral zanjo iskati krme po strmih skalah in po močvirju. Vendar je pridelal vedno obilo. Včasih je celo mogel posoditi bogatemu sosedu seme za setve.
Nekoč ga je vprašal bogataš. “Povej vendar, kako naj obdelujem svoje njivg, da bom imel kaj dobička?”
Puščavnik mu je odgovoril: “Postavi okoli njiv srebrno ograjo. Potem bo Bog blagoslovil tvoje delo.”
Bogataš je odvrnil: “Tega ne zmorem, ker nimam toliko premoženja.”
Puščavnik pa je dejal: “Ti me ne razumeš. Nekaj tolarjev zamenjaj v drobiž in pridi jutri zjutraj zopet k meni. Naučil te bom, kako se postavi srebrna ograja.”
Bogataš je ubogal in našel drugo jutro pred puščavnikom nekaj stotin ubožcev, ki jih je revež postavil okoli bogataševega polja — kakor za ograjo. Tem je moral bogatin deliti miloščino s prijaznimi besedami. Puščavnik mu je dejal: “Glej, to je moja srebrna ograja.”
Božja milost je ganila bogatinovo srce. Najprej se je puščav-nikova obljuba izpolnila na najslabši njivi —- na njegovem trdem srcu. Iz golih skal je privrel studenec solza, ki so mu tekle po licih. Toda tudi njegove njive in travniki so se kmalu ponašali z obilnim blagoslovom. Svojo srebrno ograjo je vedno izpopolnjeval, da je bila vedno gostejša. Postal je mil in dober. Ko je umrl, so ga angeli nesli v nebeško blaženost.
Pozna jih
Mira: “Kako si pa spoznala, mamica, da me hoče Branko vzeti?”
Mati: “Poznati moraš moške. Kadar začne govoriti, da si mu všeč v naj cenejši obleki, misli
čunali, da bomo morali razdeli- resno

EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1930 v državi Ohio.
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O.
Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 15206 Ridpath Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio.	,	.
Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 Pl., Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Iz urada gl. predsednika
Ko se bližamo Božičnim praznikom in novem letu, smo veseli ker Kristusov rojstni dan je najbolj značilen praznik v letu ter smo tudi vsi bolj veselega razpoloženja. Kadar je človek pri dobri volji, takrat je najbolj primeren čas, da nekoliko oceni svoje delovanje v tem letu.
/ Če pogledamo delovanje Slovenske moške zveze v tem letu, bi rekli, da ni bilo tako slabo, kar se tiče glavnega odbora, pa tudi bi bilo lahko veliko boljše, ako bi bile drugačne razmere, ker razmere imajo veliko upliva na prospeh, pa naj bo v eni ali drugi organizaciji. Konvencija, katero smo imeli v letošnjem letu, je bila le delno uspešna, ker delegatje so storili svoje naloge po svoji najboljši zmožnosti in po nalogi svojih podružnic, ker delegatje so se obvezani ravnati po navodilih podružnic.
Konvenčni banket je bil tudi kar primerno dobro obiskan, bd članstva in od prijateljev SMZ tako, da smo imeli kar zadovoljiv večer. Imeli smo odlične goste, izvrstno godbo; kuharice so nam napravile prav okusno jed, druga postrežba je bila na mestu, posebno pa vodstvo banketa je bilo v izkušenih rokah, tako, da je šlo vse v prav lepem
redu.
Podružnice so tudi lepo delovale vse skozi leto, izvzemši male izjeme tu in tam, najbolj vidna napaka je bila ta, da smo zelo malo novih članov pridobili, kar je velikega pomena pri vsaki organizaciji. Tajniki pri vseh podružnicah vršijo izvrstno delo, za kar jim gre vsa čast, le v nekaterih slučajih članstvo preveliko pričakuje od tajnikov, razume se, da tajnik je srce društva in tudi lahko veliko stori za društvo, ako članstvo sodeluje z njim tako, da v sporazumu in sodelovanju smo vedno uspešni in zadovoljni.
Dragi uradniki in člani Slovenske moške zveze, veseli me, ko se spominjam vašega sodelovanja vse skozi leto ’55 s tajniki in s sobrati člani. Za prihodnje leto pa prosim, vse uradnike in člane SMZ, da bi bili bolj povezani drug z drugim in da bi bila naša organizacija bolj tesno pri srcu vsakemu članu, da bi se bolj zanimali drug za drugega, ne da bi računali samo na to, kaj bomo dobili, ampak tudi to, kaj da bomo za svojega bližnjega storili. Sprejmite moj prisrčen pozdrav in Vam želim prav zadovoljne božične praznike ter veliko sreče, zdravja in blagoslova v letu 1956.
Matt F. Intihar, gl. preds.
Zapisnik konvencije Slovenske moške zveze
Zapisnik 6. redne konvencije, ki se je vršila dne 4. septembra 1955 v Slovenskem domu na Holmes Ave., v Collimvood-Cleveland, Ohio.
Začetek ob 10. uri dopoldne.
Gl. predsednik odpre konvencijo z molitvijo, nakar imenuje poverilni odbor, ki naj pregleda poverilnice delegatov. V poverilni odbor so imenovani: John Sever, Frank Smole in John Leskovec. Ti takoj pregledajo poverilnice. Kratek odmor.
Poverilni odbor konča s pregledom in poroča, da so vse poverilnice pravilne in da so vsi delegati upravičeni, da zastopajo vsak svojo podružnico.
Nato br. predsednik Intihar pozdravi v lepih besedah delegate in jim razloži namen in pomen konvencije, ki se vrši vsaka 4 leta. Danes ste se zbrali, da začrtate pot za prihodnja 4 leta, da daste navodila prihodnjemu odboru SMZ, katerega boste danes izvolili, kako naj dela za boljši napredek SMZ. Vsak delegat naj stavi svoje predloge s svojo najboljšo premišljenostjo za korist naše organizacije, pri tem naj ima v mislih splošno korist, vsak naj pomaga s svojo
dobro voljo in razumom, da bo konvencija rodila najboljše sadove za bodočnost naše organizacije. Vsak naj skuša na prijazen način z besedo povedati, kaj ima naročeno od svoje podružnice, vsi smo bratje, zato naj ne bo užaljen, ako njegov predlog ne bo sprejet. Zakaj večina bo odločevala in večini se moramo vsi brez izjeme podati, zato naj se nobeden ne razburja, ako rhu kaj ne bo po volji. Vsak izmed nas naj se ukloni večini, na ta način bo imela konvencija lep uspeh in ko bomo delo končali, se bomo lazšU vsak na svoj dom s prijetno zavestjo, da smo vse, kar je bilo v naši moči, storili v korist Slovenske moške zveze.
Nato prečita dnevni red 6. redne konvencije, katerega zbornica odobri enoglasno.
Nato sc preide na volitev kon-venčnega predsednika in L podpredsednika. Nominiran je br. Vincenc Lautar, ki odkloni, nato je nominiran br. Matt Intihar, ki sprejme, ker nominirana bra. Frank Perko in br. John Jadrich | odklonita, je br. Intihar enoglasno izvoljen za konvenčnega 'predsednika. Br. Intihar pove
svoje mnenje, da ne vzame z veseljem tega mesta, pa ker zbornica tako želi, se vda večini.
Zahvali se za zaupnico, obenem pa prosi, da naj bo vsak delegat kratek in stvaren pri svojih predlogih in pri debatath.
Nominacij a za podpredsednika. Nominiran je br. Fr. Mace-rol, br. Zadnik predlaga, da se nominacija zaključi, sprejeto, br. Macerol je konvenčni podpredsednik. Za konvenčnega tajnika sta predlagana br. John F. Jadrich, ki odkloni, in br. Joe Grdina, ki se uda. Nominacija je zaključena, konvenčni tajnik je br. Jos. Grdina. Za konvenčnega zapisnikarja je predlagan D. Tomažin, ki prevzame, da se časa ne trati z nominacijo.
Nato predsednik imenuje sledeče odbore:
odbor za pritožbe: br. Charles Ribar, br. John F. Jadrich in br. John Straus;
odbor za pravila: br. Anton Tekavec, br. Frank Drobnick in br. Martin Valetich;
odbor za plače: br. James Kastelic, br. Louis Zakrajšek in Vincent Lautar;
odbor za telegrame in resolucije: br. Frank Perko, br. Tony Krampel in br. Frank Macerol.
Odbori gredo na delo in za ta čas da predsednik nekoliko odmora. Ko so posamezni odborniki bili gotovi s svojim delom, se zborovanje nadaljuje.
Predsednik vpraša zbornico, da naj se določi, kako bo zborovala. Br. Smole predlaga, da naj zboruje od 10 do 12 ure in od 1 do zaklučka, br. John Jadrich pa predlaga, da naj se zboruje od 10. do 12. in od pol dveh dalje, predlog br. Jadricha sprejet.
Nato se preide na poročila gl. odbornikov in priporočila posameznih delegatov.
Br. gl. predsednik Matt Intihar poroča o svojem delu zadnja 4 leta, kake so bile težave z usta-novitvijo novih podružnic in pridobivanjem novih članov. Skušali smo dbbiti kak primeren prostor ali lokal, ki bi bil kot naš zborovalni stan, kjer bi imel gl. odbor svoje seje in tudi posamezne podružnice bi lahko imele svoje seje v tem prostoru. Preuredilo naj bi se tako, da bi
bili dve sobi, spredaj naj bi bil j sila, zahtevajo člani 5c nazaj nekak Club Room, kjer bi imeli Br. Kastelcu se pojasni, da se ni le člani kluba vstop k prijateljskem razgovorom in igranju kart itd, zadaj pa bi bila soba za seje, kjer bi gl. tajnik imel svoje posle ob gotovem času. Dalje so bile v načrtu kegljaške skupine in drugo. Priporoča, da naj prihodnji odbor razmišlja o tem in kaj ukrene, da se življenje pri S. M. Z. poživi. Obenem prosi in priporoča delegatom, naj bodo pri predlogih kratki in stvarni ter naj se vzdrže nepotrebnega besedičenja. Kar bo večina sklenila, to naj velja, pa če je posamezniku po volji ali ne. Bodimo demokratični vsi, glejmo za napredek in porast S.
M. Zveze. Poročilo je bilo sprejeto.
in predlaga, da naj bi bil glavni stan v Barbertonu, kot je bil. Isto potrdita delegata Zadnik in Zakrajšek.
Št. 8. Delegat John Jadrich priporoča, da naj ostane vse, kot je bilo do sedaj ustava in sedež gl. urada. Glavno je vprašanj e kako dobiti novih članov, Mladino potrebujemo, saj mora vsak iz med nas vedeti, da vsaka organizacija se bori za ob stanek, ako nima mladine za seboj, pa naj bo katoliška ali nepristranska. Priporoča, da naj bi se za vsakega, ki je 20 let ali več, plača za pogrebne stroške $125.00.
Ker ura je dvanajst, br. predsednik prekine zborovanje, ter pove delegatom, da ni treba nobenemu hoditi drugam, ker bo kosilo servirano tukaj v Slov. domu ter opomni delegate, naj bodo točni ob pol dveh popoldne, da se nadaljuje konvencija, ODMOR.
Točno ob poldrugi uri popoldne br. predsednik pozove delegate k redu, odpre sejo ter pozove št. 14, da pove naročilo svoje podružnice.
Št. 14. br. Ribar poroča, da naj ostane vse po starem, le da moramo bolj aktivno delati za napredek S. M. Z.
Št. 17. br. Tekavec priporoča isto, kot je br. Ribar povedal. Isto pove dr. Drobnič.
S tem so vsa poročila končana in se preide na pravila.
Br. predsednik pozove zapisnikarja Tomazina, da naj čita pravila točko za točko z presledkom, da se tako o točkah razpravlja, obenem prosi Odbor za pravila, da pove svoje mnenje, ali ostane kot je bilo sedaj ali priporoča kako spremembo. Br. Tomazin čita pravila točko za točko. Ustava, točka 1, 2, 3 in 4 ostanejo. Pri točki 5 Odbor za pravila priporoča, da naj se popravi, tako, kot je bilo pred 5. konvencijo. O tem se razvije debata, v katero posežejo delegatje! Ribar;'Krampel, German, Straus, Macerol, Kastelec, Štraus,- Jadrich, Perko, Lauter. Br. German predlaga, da naj ostane, kot je. Predlog podpirata br. Grdina in br. Tomazin.
Protipredlog stavi br. Krampel, da naj se postavi nepristranska v 5 točko. Predlog podpira nikdar pobiralo 5c za Glasilo, j ^r- Straus. Proti predlog gre pr-pač pa je zadnja konvencija 'na glasovanje in dobi 17 gla-
I.	podpredsednik br. Frank Macerol nima kaj važnega poročati. Žal mu je, da je bil drugje preveč zaposlen in mu ni bilo mogoče kaj več storiti za S. M. Z. Poročilo sprejeto.
II.	Podpredsednik Ivan German nima kaj posebnega poročati. Naredil je vse, kar je bilo mogoče za napredek zveze. Poročilo sprejeto.
Br. gl. blagajnik Charley Be-nevol poroča, da so vsi računi v redu in da ni prišlo nikdar do kakih neprilik med njim in gl. tajnikom ali nadzorniki, obenem se lepo zahvali tajniku in br. Perkotu, ko so mu pomagali voditi blagajniške posle za časa njegove težke bolezni. Poročilo sprejeto.
Br. gl. zapisnikar Damjan Tomazin nima nič poročati.
Nadzorni odbor. Br. Frank Perko poroča, da so vedno našli knjige v redu. Kakor je razvidno iz tajnikovega poročila, število članstva pada, ker novih ni veliko, a stari člani umirajo. Blagajna vseeno raste. Isto tako poročata nadzornik Toni Krampel ter br. Anton Tekavec. Poročilo sprejeto.
Finančni odbor. Poroča br. Anton Tekavec, da je našel vse v redu, denar je naložen tako kakor so poročali tajnik, blagajnik in nadzorni odbor. Ker pa bodo vojne obveznice (War Bonds) dozorele, vpraša, kaj naj se naredi, ali se jih vnovči ali se kupi nove bonde. Poročilo sprejeto.
Sklene se, da se kupi nove vojne obveznice (War Bonds).
Ker so poročila izčrpana, br. Intihar vpraša zbornico, ako ima kateri izmed delegatov kako vprašanje ali želi kako pojasnilo k poročilom, naj se oglasi. Nobenega vprašanja.
Vsa poročila odobrena in sprejeta enoglasno.
Poročila in priporočila od delegatov posameznih podružnic. St. 1. Delegat br. Frank Smole vpraša, zakaj tajnik ne pošlje Finančnega poročila o stanju S. M. Zveze vsaj enkrat na leto. Dalje vpraša, kaj je z glasilom?
Št. 3. Delegat br. Jim Kastelec poroča, kar mu je naročeno od podružnice. Ker ni več glasi-
zvišala assesment za 15c in od tega naj bi se rabilo 5c za glasilo. Ker je glavni odbor uvidel, da stane, glasilo več kot 5c na člana, je glasilo opustil.
Št. 4. Delegat oJhn Leskovec pove, da so mu naročili pri podružnici št. 4 isto, kar je poročal br. Kastelec.
Št. 5. Delegat John Straus ima naročilo, da naj se ustava člen I, točka 5. spremeni, ‘Da vsak moški v starosti do 55 let lahko postane član S. M. Zveze, če je slovenskega porekla, ne glede na prepričanje. Br. Sever pove isto.
St. 6. Br. Macerol poroča isto
sov, torej dvetretjinsko večino.
Točka 5, se glasi.
Da je SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA NA NEPRISTRANSKI podlagi.
Br. Sever pove v imenu odbora za pravila, da nima kaj drugega priporočati k pravilom za odrasli oddelek, zato naj se jih poti'di brez spremembe.
Predssednik konvencije vpraša delegate, kaj mislijo o tem. Br. Tekavec stavi predlog, da naj ostane po starem, br. Jadrich ugovarja, da ima eno točko glede pogrebnih stroškov, novi dodatek, ki bi se glasil:
Za VSAKEGA ČLANA, ki je
NAJMANJŠI ANGLEŠKO-FRANCOSK1 SLOVAR — Neki upokojeni belgijski učitelj ima angleško-francoski slovar v velikosti 1.7x0.75 palca. Mala knjižica je debela nekako eno tretjino palca in obsega v celem preko -5,000 besed. Natiskana je bila l. 1902.
bil 20 let v dobrem stanju član S. M. Z. naj se izplača dedičem $125.00 za pogrebne stroške. Po kratki debati se točka sprejme soglasno s (popravkom 25 let namesto 20 let).
Odbor za pravila priporoča, da naj se besedilo za mladinski oddelek spremeni v toliko, da član, ko dopolni 16 leto starosti, pristopi v odrasli oddelek ter plačuje kot odrasli član svoj assesment. Enoglasno sprejeto.
Br. Kastelec vpraša, kako bo z nagrado za pridobivanje novih članov.
Br. Lauter stavi predlog, da naj bo nagrada za vsakega novega člana $1.00 po preteku 6 mesecev, to je ako je novi član plačal 6-mesečni assesment. Sprejeto.
Ko je razprava o pravilih gotova, poroča br. Intihar, da ima resoluciji v spomin dvema umrlima članoma, ki sta imela velike zasluge za S. M. Z. To sta pokojni br. Fred Udovich, ustanovitelj ZMZ, njen prvi predsednik ter častni predsednik zadnje dve konvenčni dobi.
Drugi naš zaslužni br. je bil pokojni James Debevec. Vedno je navduševal za našo zvezo in vedno bil vesel, ako je mogel kaj sodelovati bodisi z besedo ali z peresom. (Bil je urednik glasila S. M. Zveze od ustavitve zveze pa do svoje prezgodnje smrti).
Predsednik prebere obe resoluciji, ki jih zbornica odobri. Nato br. Intihar pozove zbornico, da naj vstane v priznanje in v blag spomin teh dveh kakor tudi vseh naših umrlih članov.
Nato se preide na razno. Predsednik vpraša odbor za plače in odškodnine. Odbor poroča, da bodo dnevnice kot so bile zadnjo konvencijo. $10.00 za delegate ali glavne odbornike, zapisnikar dobi $10.00, da uredi zapisnik. Sprejeto.
Predno se preide na volitve glavnega odbora za prihodnja 4 leta, stavi br. Tekavec predlog, da naj se finančni odbor opusti in naj se rajši voli 3 člane, ki naj bi skrbeli za dramatiko, atletiko in prosveto. Predlog je bil po malo debate sprejet.
Volitve za glavni odbor za prihodnje 4 leta. Nominacija javna, volitve tajne.
Nominacija za gl. predsednika. Nominiran br. Intihar, ki odkloni nominacijo, vendar se na pritisk in na splošno žejo delegatov vda in je enoglasno izvoljen za glavnega predsednika.
Za I. podpredsednika predlagan Fr. Macerol, ki odkloni, br. German in br. Sever, ki nominacijo odkloni, br. John Straus predlaga da se nominacija zaključi. Br. German je soglasno izvoljen za prvega podpredsednika.
Za drugega podpredsednika je nominiran br. John Sever, br. Fr. Smole, br. Jadrič, ki odkloni, ravno tako br. Smole. Br. John Sever je izvoljen za drugega podpredsednika.
Nominacija za glavnega tajnika. Nominiran br. Joe Grdina, ki odkloni, nominiran for. John Jadric, br. Fr. Perko in br. Vincent Lautar, ki pa nominacijo odklonita in tako je br. Jadric izvoljen za glavnega tajnika SMZ.
Nominacija za glavnega blagajnika. Predlagani so br. Charles Benevol, ki odkloni, br. Fr. Perko in br. Vincent Lautar, ki
sov. Pozneje se br. John Leskovec odpove in konvencija prizna br. Fr. Smoleta za tretjega nadzornika. Ker se je finančni odbor opustil kot nepotreben, nadomesti s prosvetnim odborom. Konvenčni predsednik razloži, kakšno nalogo bo imel novi odibor. Gojil bo prosveto, dramatiko in sport, posebno skrb pa posvetil pridobivanju mladine.
Nominirani so v ta odbor: Lautar odkloni, br. Grdina odkloni, Straus sprejme, Valetic sprejme, Leskovec odkloni, Macerol ne sprejme, Drobnick ne sprejme, Tomazin sprejme. Nominacija je zaključena. V odbor so izvoljeni John Straus, Martin Valetic in D. Tomazin.
Direktor atletike je Louis Samsa.
Dalje se razpravlja o zvezi-nem glasilu. Br. Straus, predlaga, da naj bi bila oba časopisa zvezino glasilo, Ameriška Domovina in Enakopravnost, ker da mnogo članov ne dobiva Ameriško Domovino in tako ne vedo nič o delu SMZ. Br. Lautar in br. Valetic predlog podpirata. Pri glasovanju je predlog sprejet po večini.
Kje naj bo sedma konvencija? Krampel predlaga Jugoslovanski Center v Euclidu, Ohio ali pa kraj, kjer bo nova podružnica ustanovljena. Ker se vsi strinjajo s predlogom, je z večino sklenjeno, da se prihodnja, konvencija vrši v Euclidu 1. 1959. Zapisnik konvencije more potrditi konvenčni predsednik in gl. odbor, predno se konvencijo zaključi.
Br. John Sever predlaga, da naj bi se dalo br. tajniku Joe Grdinu kot priznanje za delo in trud, ki ga je imel z igrami in tako pridobil preko $700.00 v blagajno.
Br. Ribar predlaga $50.00, br Straus pa $75.00. Drugi predlog je dobil večino.
Ker je dnevni red 6. redne konvencije izčrpan, br. Jadrich predlaga zaključek konvencije. Predlog sprejet.
Nato se ibr. Intihar zahvali vsem delegatom za vestno in premišljeno zborovanje, ker so vse zadeve in predlogi stvarno in nepristransko reševali.
Nato povabi vse delegate na banket, ki se bo vršil v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob 6. uri zvečer. Obenem želi, da bi se zopet sešli na prihodnji konvenciji leta 1959. Bog vas živi!	,
Zaključek 6. konvencije ob 5. uri popoldne.
Matt F. Intihar, konv. preds. Damjan Tomazin, konv. zapisnikar
Armada urednikov
Pekingški dnevnik “Jen Ming Je Pao,” (Ljudski dnevnik) uradni list pekingške komunistične partije, ima svoj uredniški odbor, ki je sestavljen iz 200 urednikov, 300 pomožnih urednikov in 100 inšpektorjev, ki imajo nalogo, da nadzorujejo urednike. Vsa ta armada urednikov je potrebna za dnevnik na samih štirih straneh. Uredniki, ki morajo pri časopisu skrbeti vsak za svojo določeno rubriko, morajo svoje članke predložiti komisiji že mesec prej. Komisija jih mora nato dati v
pregled ministrom in centralne-ne sprejme, in tako je enoglas-Jmu komiteju komunistične parno izvoljen br. Fr. Perko za tije. glavnega blagajnika.
Za zapisnikarja je izvoljen br. D. Tomazin.
Za nadzorni odbor so nominirani: br. Tone Krampel, br. Ribar, br. Tekavec, br. Leskovec, br. Smole, br. Kastelec. Br. Ribar in br. Kastelec ne sprejmeta nominacije. Na volitev gredo Krampel, Leskovec, Tekavec in Smole.
Br. Tone Krampel je dobil 21 glasov in je predsednik nadzornega odbora, Anton Tekavec 18 glasov, John Leskovec 13 glasov in br. Fr. Smole 12 gla-
VOŠČILO!
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim sorodnikom, prijateljem in duhovnikom sv. Vida.
Vsem se zahvaljujem za božične kartice in voščila in, ko ste me obiskovali v Painesville na farmah, kjer sva živela z mojo pokojno soprogo več kot 22 let. Naj Vam Bog»povrne kar ste nama dobrega storili.
JOHN ZAKRAJŠEK 1153 East 77th St. Cleveland 3, Ohio
TOMMASO GROSSI:
KNEZ MARKO
Minili so trije dnevi, a grof in grofica nista še nič zvedela o svojih ljudeh. Nesrečnika sta se vrnila v Milan. Tremacoldo pa medtem ni lenaril. Takoj ko je odšel iz 'gradu, je krenil naravnost k orožarju, ki mu je prodal bodalo, in se delal, ka- veselo sprejel.
vabil prenočevat k svojemu sorodniku. Glumač se je izgovarjal in se dal dolgo prositi, nazadnje pa je le sprejel ponudbo. Nunski oskrbnik, ki mu je oro-žar predstavil glumača kot svojega kupca in prijatelja, ga je
kor da hoče kupiti za nekega viteza celo bojno opravo.
Med živahnim pogovorom je odpeljal orožarja v neko krčmo, češ da se bosta pri kozarcu nadalje pogajala. Ko je postal orožar nekoliko vesel in zgovo-ern, ga je začel zvito na vse načine obdelovati ter ga pripravil počasi tako daleč, da je povedal vse, kar je vedel in znal.
Orožar je dobil ibodalo in še nekaj drobnjadi od nekega svojega sorodnika, ki ga je prosil da bi mu vse to prodal. Sorodnik je bil za oskrbnika pri nu nah v Rescalindi in je dobil vso ono šaro kot delež pri plenu, katerega so ugrabili pri nekem nočnem spopadu z neznanimi vitezi. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih tedaj ulovili, ni mogel povedati, ker tega ni vedel.
Ko je Tremacoldo to zvedel bi šel najrajši kar takoj, da bi pozvedel še druge podrobnosti in razkril zso zadevo. Toda kako pretvezo naj bi stopil pred nunskega oskrbnika? In kako naj bi začel govoriti z njim nočnem spopadu, ne da bi bilo sumljivo? Oprijel se je torej zvijače in ves teden zavlačeval z orožarjem paganjaja o bojni opravi ter mu budil upanje, da zdaj zdaj skleneta kupčijo, kar pa je odlašal od dne do dne, dokler ni prišla sobota in je vedel, da bo drugi dan v Rescal dini žegnanje z raznimi slovesnostmi, igrami in veselicami, h katerim privre ljudstvo iz \'seh bližnjih vasi.
To je bilo kakor nalašč za glumača, ki se najbolje počuti tam, kjer je gneča in šum. Tako je torej prišel naš glumač soboto z lutnjo okoli vratu po orožarja in oba sta odšla na pot. Spotoma se je Tremacoldo orožarju tako prikupil, da ga je po-
WANTED
M®n who remember their fight to get ahead ... to become ^Builders of Ohio Boystown" • ..a home where boys have a chance: Ohio Boystown, 4323 Payne Avenue.
call EXpress 1>6360
V
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE MATERE
Mary Zakrajšek
ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 17. dec. 1944
Enajst let Te krije že zemlja, truplo tam v grobu trphni, ham pa je težko pri srcu, po licu nam solza drči.
Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživaj pri ljubem Bogu.
Žalujoči ostali:
Hči PAULINE CENTA in ZET FRANCES in PAULINE, vnukinji
Cleveland, Ohio, 22. dec. 1955.
Potem je Tremacoldo ves večer pel, ubiral lutnjo ter uganjal najrazličnejše burke in šale, kakršnih ljudje v Rescaldini še niso videli ne slišali. Prenočil je pri oskrbniku. Drugi dan je šel, kakor bi ga sploh nič ne skrbelo, na trg kratkočasit ljudi. Ko se je opoldne vrnil, je našel v hiši kakih šest oboroženih mož, ki so bili povabljeni na kosilo, ter si takoj mislil: “Ti so se najbrž tudi udeležili tistega nočnega napada, o katerem si tako belim glavo.” Kakor bomo kmalu videli, se ni motil, a moral je biti prav zelo oprezen.
Sedli so k mizi, jedli, pili, se šalili, smejali in vpili. Tremacoldo jih je ves čas opazoval in poslušal, a o tem, kar bi rad sli šal, ni nihče nič črhnil. Moral bi torej možakarje na kak način prelisjačiti.
Pri kosilu so dobili kot zadnjo jed pečenega pava, ki so ga smeli po tedanjih postavah jesti le pri viteških obedih. Ker pa so bili povabljeni sami prijatelji in sorodniki, jih je oskrbnik počastil tudi s to prepovedano jedjo.
“Pava pa moram jaz razrezati,” se je oglasil Tremacoldo, “zakaj glumači imamo viteške pravice, čeprav nismo vitezi!” Po tem uvodu je izvlekel izza pasa nedavno kupljeno bodalo ter ga zasadil v plemenito žival na sredi mize, kar je bilo znamenje, da si jo osvaja. Vsi so uprli oči v orožje z bleščečim srebrnim ročajem in z zlatimi okraski, vdelanimi v rezilo, na kar so se drug drugega spogledali in je nekdo razločno rekel: “Ravno tako!”
Tedaj je hišni gospodar namignil gostu, ki je sedel nasproti njemu, in ga vprašal: “Kaj se je pa zgodilo s tistima dvema kosoma?’ ’
“Enega, tistega gorskega,” je odgovoril gost, “imamo še vedno v kletki pri nas na gradu, onega drugega pa smo oddali a menda ne bo dolgo pel.”
Sem te že razumel,” je menil Tremacoldo sam zase, a se kazal, kakor bi ga nič ne zanimalo.
Po kosilu so oborožene! povabili glumača in vse, ki so bili pri mizi, s seboj na' grad, ki je bil v bližini, da bi še pri njih pili. Vsi so odšli in glumač je spet zabaval vso družbo z godbo in s petjem. S svojimi napitnicami, pesmimi in burkami, ki so bile tako kratkočasne, dov-tipne, vesele in primerne okusu predrznih samcev, je kar vse navdušil.
Ko se je zvečer odpravljal, jim je moral obljubiti, da se se prihodnjo nedeljo spet vrne, ko so v gradu vsak praznik ta-to veseli in tekajo proti kvin-tani. Tako so se torej sporazumeli, a Tremacoldo je pred svojim odhodom še vse prevohal in pregledal, ujel nekaj tu, nekaj tam in se končno prepričal, da je Lupo res v gradu in da imajo zaprtega v neki čumnati ob grajskem rovu na severni strani.
Ko se je stemnilo ,se je pretkani glumač motal tam okoli, zavijajoč se v svoj plašč. Previdno je vse pregledal in, ko se je prepričal, da ni nikogar v | bližini, je stopil k zidu pod o-
kence, ki si ga je dobro zapomnil. Spregovoril je in se dal spoznati Lupu, ki mu je povedal, da je prišel, ker bi ga rad rešil. Okence, skozi katero sta se pogovarjala, je imelo dvojno močno železno omrežje, zid pa je bil tako debel in trden, da ni bilo upanja, da bi ga mogel kako prevrtati.
“Vrata v čumnato,” je povedal Lupo, “pa niso tako trdna, da bi se ne upal izrediti iz njih kake deske ali pa sneti ključavnice ali pa kako drugače zlesti od tod. Toda tudi če bi se mi to posrečilo, kaj bi mi pomagalo, ko bi bil še vedno v gradu, kjer je most pridvignjen in so vrata vedno zastražena!”
“Ti bom že jaz kako pomagal,” je rekel glumač ter mu povedal, da se prihodnjo nedeljo spet vrne, a da ga bo tudi prej še obiskal.
Tremacoldo jo dolgo premišljeval in si lomil glavo, kaj naj stori. Končno si je dal napraviti dve popolnoma enaki glumaški obleki s čudnima če-
picama, ki sta bili prevlečeni s svileno, zelo gosto mrežo, katero bi lahko potegnil čez obraz kakor krinko pri bojni opravi. To ni bilo nič nenavadnega ali sumljivega, saj so si ljudje njegove vrste, ki so kratkočasili in zabavali občinstvo, natikali nase marsikaj čudnega. V soboto ponoči je vzel Tremacoldo eno teh oblek in čepico, šel k Lupo-vi ječi, mu dal z nasipa oboje na dolgi preklji skozi okno in mu razložil, kaj naj stori. Sporazumela sta se glede kraja in časa, določila znamenja in se poslovila.
“Zasnovala sva, kar je potrebno, zdaj pa Bog daj srečo!” je rekel glumač in odšel.
(Prišla je nedelja in glumač se je vrnil v grad z novo obleko in s čudno čepico na glavi. Vse se je gnetlo veselo okoli njega, ko je pel, godel, poskakoval, uganjal najrazličnejše burke, potegoval s čepico na obraz svileno mrežo pa jo spet Odmikal, kar je spremljal z odgovarjajočimi šalami in dovti-
pi. Nazadnje so začeli s tekanjem proti kvintani. Domači o-boroženci so se skušali z nekimi drugimi z bližnjega gradu. Ko so nekajkrat tekli, isei je Tremacoldo postavil pred naj spretnejšega tekmovalca in se ponudil, da steče z njim dvakrat
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE-1-6681
AH ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravih da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
MandeSDrug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršv Jemo po pošti tudi za Clevelnad.

m
Najbolj koristna božična darila!
ŠIVALNI STROJI ELEKTRIČNI ČISTILEC TOASTER ROASTER LIKALNIK PRALNI STROJ SUŠILNIK (DRYER) PHONOGRAPH RADIO TELEVIZIJO KUHINJSKO PEč
ELEKTRIČNI HLADILNIK PISALNA MIZA MODROC
UDOBEN STOL (NASLONJAČ)
KUHINJSKO MIZO in STOLE
SVETILKE
OGLEDALA
MIZICE
URE—STENSKE in DRUGE POPOLNO OPREMO za KATEROKOLI SOBO, itd., itd.
DO BOŽIČA BO TRGOVINA VSAKI DAN ODPRTA DO 9. URE ZVEČER
OBLAK FURNITURE
I
proti kvintani za stavo. Kdor bi imel opraviti s kakim takim zmagal, naj bi dobil nasprotni- norcem kakor tam doli, zapam-
kovega konja.
ni si!” j© zarohnel nad njim ti-
‘Toda, prijatelj, ne misli, da sti, ki ga je izzval in je bil črn se to pot izmažeš s kako svojo in kosmat in grd ko strašilo, neumnostjo kakor v Milanu ob (	(Daljo prihodnjič)
času bojnih iger, ker tu ne boš	—-----o------
OSKRBNIKA SE IŠČE
SLOVENSKI DOM na 1E810 HOLMES AVE. IŠČE OSKRBNIKA (JANITOR)
Starejša zakonca dobrodošla, ali večja družina. Plača po dogovoru in stanovanje. Katerega zanima naj se zglasi pri tajniku.
FRANK WALTER, tajnik
=
I
I
I
•M
S
!
dmiimiimimimimmimiimiiimuimmimiimiiiimmiiimumimiimiMiimiiiš
| PERUTNINA -POULTRY & FISH
D	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
(§) V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre-^ zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe,
ANDY HOČEVAR in SINOVI
bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912
©
d)
6612 St. Clair Avenue
HE 1-2978-HE 1-1464
DRUŠTVENI IMENIK
Vec posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.
^----------------------------—_____________________A
"BARAGOVA PRATIKA"
ZA PRESTOPNO LETO
i e g 6
ima za svojo petnajstletnico, ki jo obhaja letos izbrano zanimivo vsebino. Naročnike in čitatelje bo kratkočasila vse leto, posebno pa tekom zimske sezone s poučnimi obvestili, članki in spisi, posebno pa z zanimivimi črticami in povestmi.
Stasis s poštnino $1.25
kar je poslati v Money Ordru, čeku, ali gotovini. Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne rabimo. Naslov:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street	Berwyn, lil.