ieije - skladišče
D-Per
COBISS e
III 19/1970
lil!1!!
J X>X>-LKN
LO KOLEKTIVA
4. julij DAN BORCA
Med mnogimi prazniki, katere praznujejo in spoštujejo vsi Jugoslovanski narodi, je posebno pomemben 4. julij — Dan borca.
Misel o praznovanju tega dne in pod takim imenom je vzklila že v prvem letu aktivnega odpora proti okupatorjem naše domovine. Izvira torej iz vrst aktivnih borcev za svobodo in praznik je bil v samem začetku prav gotovo prvenstveno njim tudi namenjen. Do sedaj so ga že osvojili prav vsi, ki s svojo dejavnostjo hote prispevajo k utrditvi vsega pozitivnega v našem družbenem življenju. Vsi, ki se čutijo borce za dosego novih uspehov, vsak na svojem delovnem področju, so tudi pogoj, da bo praznik v pravem smislu besede, ostal zvest svojemu namenu.
Dosegati uspehe na področju gospodarstva, ni v bistvu nič drugega kot neprestano se boriti proti težavam vsakdanjega življenja. Boriti se za napredek v vsem, kar nam lahko omogoča, da bomo šli vzpo-
redno z najnaprednejšimi in gospodarsko razvitimi deželami v svetu.
Dosegati uspehe na področju šolstva, zdravstva, otroškega varstva in športa pomeni omogočati gospodarstvu, da doseže najboljše uspehe.
Herojska dejanja naših borcev bodo ostala nepozabna. O njih bodo vedeli tudi poznejši rodovi. Borci pa niso bojevali samo boj nad okupatorjem, ampak so začeli takoj po osvoboditvi orati tudi ledino pri izgradnji našega družbenega sistema. Tu so se spoprijeli z najrazličnejšimi vprašanji, ki jih je bilo treba rešiti in delovnemu človeku v resnici dati tiste osnovne pravice, za katere se je boril. Borci so bili hkrati tudi svetel vzgled delovnega človeka pri graditvi in izpopolnjevanju našega gospodarskega sistema.
Tako se odvijajo borbe tudi sedaj na gospodarskem področju. Imamo smele, odločne pridne in prevdame delavce. Njim je mnogo
na tem, da oni sami, njihova delovna enota, sektor kot širša skupnost in podjetje kot celota, dosegamo najboljše uspehe. So pa med nami tudi malodušni, brez volje, znanja in hotenja. Takšni, ki gledajo izključno in vse samo skozi osebno korist, ne meneč se za sodelavce — za podjetje.
Vse te in takšne morajo pritegniti s seboj tisti odločni, prevdar-ni in pridni delavci. Tisti, ki vedo in znajo posredovati svoje znanje vsem potrebnim in ki se ne ustrašijo nobene zapreke na naši poti. Z odločno in prevdamo besedo ter s smelostjo v dejanju bodo pritegnili za seboj tudi ostale.
Tako bo naša borba za boljše življenje skupna in prav gotovo uspešna. Tako bo praznik 4. julij naš skupni praznik. Ne bo se treba vprašati, komu je namenjen. In vsi, prav vsi ga bomo, kjer koli pač, praznovali kot naš dan, naš veliki praznik!
Edo STEBLOVNIK
Volitve organov upravljanja
Delavski svet podjetja je sprejel statut podjetja. S statutom so bili določeni organi upravljanja, njihovo delovno področje in čas za katerega bodo voljeni. Z amandmajem XV., ki je eden od najpomembnejših amandmajev za organizacijo u-pravljanja podjetij je bilo prepuščeno samoupravljanje delovnim ljudem v delovni organizaciji kot celoti in v organizacijah združenega dela.
Skladno z določili v statutu je delavski svet razpisal volitve v or-gane upravljanja ter določil, da bo do volitve v četrtek, dne 2. julija 1970. Vprašanje organizacije upravnih organov je bilo doslej urejeno s Temeljnim zakonom o podjetjih. Kako se ti organi volijo in konstituirajo, je bilo določeno s Temeljnim zakonom o volitvah delavskih
2. julija 1970
svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacija. Z a-mandmajem XV. se je to spremenilo ter ureja delovna organizacija vprašanje organizacije upravnih organov s statutom. Volitve razpiše delavski svet in določi skladno s statutom način volitev in konstituiranje. Zakonske določbe o volitvah so prenehale veljati ter so jih nadomestile določbe v statutu. Z a-mandmajem je bilo namreč ukinjenih 64 členov ter jih je bilo nujno nadomestiti v statutu, določnejše pa jih bo treba še opredeliti v poslovniku o delu upravnih organov.
Z razpisom volitev je bilo glede na enako število delavcev, na kate ro se voli 1 član organov upravljanja, določeno število članov, ki bodo voljeni po volilnih enotah v de lavski svet.
Novi delavski svet bo imel 175 članov ter bodo volilne enote izvolile:
1.	volilna enota prodaje na drobno 28 članov,
2.	volilna enota gostinstva in turizma 5 članov,
3.	volilna enota komercialnega sektorja 9 članov,
4.	volilna enota proizvodnega sektorja 9 članov,
5.	volilna enota sektorja transporta in pomošnih obratov 3 člane in
6.	volilna enota uprave 3. člane. Skupaj 57 članov.
Naziv najvišjega organa upravljanja v novem statutu je delavski svet in ne več centralni delavski svet, ker je po statutu naziv organa upravljanja organizacij združenega dela sektorjev svet.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Volitve organov upravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sveti organizacij združenega dela sektorjev podjetja štejejo vsi enako po 9 članov.
Na isti dan bodo voljeni tudi člani svetov organizacij združenega dela, prodajaln, gostinsko-turistič-nih področij, poslovnic, pekam in mlinov ter obratov embalimice, iz-delovalnice bonbonov in pražarne kave. Ob razpisu volitev je bilo določeno, da štejejo sveti prodajaln področij I., II., III. in IV., svet prodaje na drobno Ravne ter svet pekam in mlinov po 9 članov, vsi drugi sveti pa po 5 članov.
Vsak volivec bo volil na volitvah dne 2. julija predstavnike:
—	v delavski svet,
—	v svet OZD sektorja podjetja in
—	v svete prodajaln, gostinsko-tu-rističnih področij, poslovnic, pe-
kam in mlinov ter svet obratov embalimice, izdelovalnice bonbonov in pražene kave.
Volivec naprimer iz proizvodnega sektorja bo volil:
1.	9 članov delavskega sveta, ki jih voh volilna enota proizvodnega sektorja.
Ta volivec torej ne bo volil vseh članov delavskega sveta, ampak samo člane, ki bodo zastopali delavski svet v delavskem svetu proizvodni sektor.
2.	volil bo 9 članov v svet sektorja. Vsak volivec voli torej vse člane sveta sektorja in
3.	9 članov v svet pekam in mlinov, če je volivec iz pekarn ali mlinov.
Ta volivec voh vseh 9 članov v svet pekam in mlinov.
Razen navedenih organov bodo kolektivi izvolili še predsednika kolektivov. Kolegijski izvršilni organ, ki šteje 9 članov pa bo izvolil na prvi seji novo izvoljeni delavski svet.
Kandidati za člane organov u-pravljanja bodo predlagani na zborih kolektivov sektorjev, obvezno za vsakega člana dva kandidata.
Kandidatne liste bodo razglašene najmanj 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
Delo, ki stoji pred nami je zahtevno ter bomo morah pomagati vsi, predvsem pa sindikat in družbeno politične organizacije.
Direktor
splošnega sektorja MODEC Jože, dipl. oec.
Poročilo proizvodnega sektorja
o udeležbi na »Prvi konferenci samoupravljača organizacija za preradu i promet žitarica i forašna Jugoslavije«
Glede na številne probleme in nepravilnosti pri prometu žitaric in njih proizvodov, se je na pobudo delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ustanovil iniciativni odbor in organiziral prvo konferenco. Konferenca je bila 3. in 4. junija t. 1. v Novem Sadu. Poleg predstavnikov delovnih organizacij so se udeležili še predsednik ZSJ, sekretar za cene, predstavnik sekretariata za kmetijstvo, prehrambeno in tobačno industrijo zveznega gospodarskega zbora, predstavnik Direkcije za promet z žitaricami, predstavnik pokrajinskega zbora AP Vojvodine, podpredsednik občine Novi Sad in dmgi.
Na predlog upravnega odbora podjetja »MERK« Celje so se udeležili te konference trije delegati:
1)	Pleterski Ladislav,
2)	Tajnšek Mirko in
3)	Finkšt ing. Franc
Po otvoritvi konference in izvolitvi delovnega predsedstva je član iniciativnega odbora Nikola Jakšič govoril o položaju samoupravljal-cev v organizacijah za predelavo in promet žitaric in moke v Jugoslaviji ter o nadaljnih nalogah za hitrejši razvoj družbeno-ekonomskih odnosov. Nato so se vrstili še trije referati in šest koreferatov ter živahna diskusija. Navedel bom najvažnejše značilnosti nekaterih referatov:
Povzetek in zaključki iz referata: »Jačanje materialne baze, uslug za puniju afirmaciju samoupravljanja u organizacijama za preradu i promet žitarica i brašna«.
Jugoslavija spada med tisto skupimo držav, v katerih ima mlinsko-pekarska industrija in industrija testenin velik pomen. Kljub temu, da se struktura prehrane iz leta v leto spreminja v cilju zmanjšanja potrošnje proizvodov žitaric, pa še vedno zavzema potrošnja kruha in ostalih proizvodov od žitaric prvo mesto.
Od skupnih kalorij, ki jih dnevno potrebuje človek, je kar 60 % zastopanih v proizvodnih od žitaric, predvsem kruhu. Tako visoka potrošnja dokazuje velik pomen prehrambene industrije, zato je bilo nujno potrebno javno in organizirano razčistiti nekatere probleme, ki so se in še pojavljajo pri tej tako pomembni panogi gospodarstva.
Da bi se ta veja gospodarstva vskladila z osnovno koncepcijo reforme, ki bazira na hitrem procesu hberizacije tržišča (eden glavnih pogojev razvoja samoupravljanja), je potrebno rešiti naslednje:
1)	Cene surovin (pšenice in moke) naj se formirajo in diferencirajo izključno na podlagi stvarne tehnološke vrednosti.
2)	Glede na osnovni princip reforme naj se svobodno formirajo cene mok in kruha, razen osnovne vrste moke in kruha — višina cene bi bila odvisna od ekonomske politike.
3)	Maloprodajne cene kruha naj pod kontrolo pristojnih občinskih organov in naj se formirajo povsod pod enakimi pogoji.
4)	Mlinarstvo in pekarstvo v družbenem in privatnem sektorju
je potrebno enako tretirati v pogledu obveznosti do družbeno političnih organizacij v pogledu higienskih in tehnično — tehnoloških pogojev poslovanja.
5)	V sistemu kratkoročnega kreditiranja je potrebno zagotoviti kredite nad zalogami moke za 15 dni.
6)	Zagotoviti je potrebno boljše pogoje za investicije pri izgradnji skladiščnih prostorov in pekam. Pri tem naj bo primeren procent obresti in čas amortizacije.
7)	Pristopiti je treba k vsklajeva-nju med organzacijami za proizvodnjo in predelavo moke. Cilj tega je ustvarjanje stabilnih odnosov na domačem tržišču.
8)	Delovne organizacije naj izkoristijo vse potencialne rezerve v organizaciji dela, ekonomiki poslovanja in odklanjanju subjektivnih slabosti.
Z uresničevanjem navedenih točk bi dosegli velik korak za nadaljni razvoj neposrednega (delavskega) samoupravljanja, formiranja in delitve dohodka v delovni organizaciji in stalno ter pravično razdelitev osebnih dohodkov glede na rezultat dela.
Povzetek in zaključki iz referata:
»Iskustva i dalji zadaci na planu integracionog povezivanja na samoupravni osnovama«.
Integracije v okviru organizacij za predelavo in promet žitaric in moke se pojavljajo v vse večjem obsegu. Glede na takšno gibanje integracij, jih lahko razdelimo na tri osnovne oblike:
(Nadaljevanje na 3. strani)
Poročilo proizvodnega sektorja
—	specializirani žitno-mlinski kombinati,
—	Zitno-mlinske organizacije integrirane s kmetij sko-indus tri j ski-mi kombinati,
—	velike trgovske organizacije združene z mlinsko, pekarsko industrijo ali industrijo testenin ter drugimi.
Opaziti je tendenco, da bo integracija šla še nadalje v teh smereh. Faktorji, ki so do sedaj in še zadržujejo hitrejše integracijske procese so:
—	nerešena sistemska vprašanja in nestabilnost ekonomske politike,
—	neenaki pogoji za akumulacijo in delitev dohodka,
—	manjkajoči dolgoročni program razvoja večine organizacije,
—	neenako rešeni samoupravni in ekonomski odnosi v integriranih organizacijah,
—	neprimerna ekonomska situacija v organizacji za predelavo in promet žitaric in moke kot celoti,
—	neurejena situacija na tržišču s proizvodi od žitaric, posebno moke,
—	problem izkoriščanja kapacitet,
—	problemi, M so vezani na kreditiranje obratnih sredstev, kakor tudi politika kreditiranja investicij.
Zavedati se moramo, da bodo močnejše in med seboj poslovno povezane organizacije lažje skupno reševale ne samo osnovna tekoča vprašanja, ampak tudi sodelovale pri nadaljnem razvoju in napredku proizvodne dejavnosti (prometu, organizaciji dela, samoupravljanju, razdelitvi dohodka). To je tudi cilj in postavka družbene in gospodarske reforme.
Povzetek in zaključki iz referata: »Dosadašnji rezultati razvoja i modernizacije proizvodnje, usmera-vanje tehnike i tehnologije«.
Mlinarstvo je doseglo v povojnem obdobju do danes velik napredek. Iz takorekoč popolnoma nerazvite tehnike in tehnologije mlinske proizvodnje je nastala moderna proizvodnja za predelavo žitaric. Pomanjkanje dolgoročnih investicij za gradnjo mlinov in skladišč, sredstev za nabavo opreme in pomanjkanja strokovnih institucij, so bili glavni faktorji za počasen razvoj te veje prehrambene industrije.
Posledica teh faktorjev se je odrazila tudi v slabi kvaliteti vskla-diščenega blaga, polproizvodov in končnih proizvodov.
Glede na današnje potrebe tržišča po mlevskih izdelkih moramo v bodoče forsirati izgradnjo mlinov s srednjimi kapacitetami (ca 100 ton/24 ur) zaradi zmanjševanja stroškov izgradnje, popolnoma o-premljene in modernizirane vse
prostore od skladiščenja surovin do skladiščenja moke, moderen transport moke s cisternami, primemo opremljene laboratorije in ustrezen strokovni kader. Pri nakupu strojev in opreme pa se priporoča domača izdelava, oziroma, da proizvajalci moke zavzamejo jasno koncepcijo v pogledu tehnike, tehnologije in organizacije.
Vzporedno z mlinarstvom se je razvilo tudi pekarstvo. Kruh predstavlja še vedno osnovni prehrambeni proizvod, zato je interes celotne družbe, da se seznanja s pogoji, pod katerimi se proizvaja ta dominanten proizvod. Če upoštevamo, da se pri nas potroši okoli tri milijone ton moke v obliki kruha, je potem jasno, da imajo tehnika in tehnologija proizvodnje, kvaliteta, biološka vrednost in asortiman kruha velik pomen.
Značilnost te veje živilske industrije je v tem, da se še vedno veliko proizvaja kruh na primitiven način v privatnem sektorju. Na dmgi strani pa so že zgrajene moderne pekarne, ki niso v celoti izkoriščene. Za hitrejši napredek pekarske proizvodnje je potrebno poleg že omenjenih predlogov še sledeče:
Kako postopamo z
Vsak doživi enkrat svoj prvi delovni dan, prvi nastop službe in prvi vtis, ki je mnogokrat nepozaben. Ti momenti in vtisi pa so odvisni od mnogo okolnosti, ki vplivajo na to ali bo naš prvi in največkrat vsi naslednji dnevi prijetni ali obratno.
Sprejem novega sodelavca je odgovorna naloga z dolgoročnimi pozitivnimi ali pa tudi negativnimi posledicami. Za dobro in uspešno delo ter sodelovanje novega sodelavca s podjetjem je priporočljivo predvsem naslednje:
Poskušajte se postaviti in oživeti v njegov položaj.
Upoštevajte, da mu je vse tuje in novo.
Upoštevajte, da želimo od novega sodelavca predvsem:
—	dobro voljo do dela,
—	njegovo pozitivno stališče do firme,
—	povečati njegovo samozavest do absolutne samostojnosti,
—	olajšati mu prilagoditev na delo in sodelavce.
Prvi dan naj bo prijetno doživetje, zato naj bo priprava na sprejem temeljita:
—	zapomnite si vsaj priimek novega sodelavca,
—	točno določite in mu pokažite
—	da se izvrši sistemizacija in vskladitev med mlinarstvom in pekarstvom,
—	da se nadaljuje proces integracije med mlinsko in pekarsko industrijo,
—	da se usposablja strokovni kader za pekarstvo v Novem Sadu in Zagrebu ter zadosti potreba po njem,
—	da se reši težak položaj delavcev na nekaterih delovnih mestih po pekarnah.
To so osnovne značilnosti in pomanjkljivosti pekarske industrije.
Po vseh teh referatih in kore-feratih se je nadaljevala živahna diskusija o problemih, katere sem navedel v zaključkih posameznih referatov. Vsi so zagovarjali enalko stališče, da je potrebno vse nepravilnosti in pomanjkljivosti čim preje odpraviti, ker le tako bomo omogočili hitrejši korak k razvoju samoupravnih odnosov in napredek te tako potrebne veje gospodarske dejavnosti.
Konferenca je naštete predloge enoglasno sprejela in jih predložila v razpravo Zveznemu izvršnemu svetu. O svojem delu je obvestila tudi predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, dragi konferenci pa zaželela nadaljne uspešno delo.
novim delavcem
delo, ki ga bo opravljal,
—	izvršite predpripravo delovnega mesta — tudi garderobo in čas za malioo,
—	določite in predstavite mu sodelavce,
—	rezervirajte si čas za sprejem,
—	pokažite mu prostore, tudi sanitarije.
Kako naj izgleda sprejemna dan:
—	sprejmite novinca v prijetnem dkolju,
—	dajte mu občutiti, da je pričakovan in dobrodošel,
—	odredite mu odgovornosti in pristojnosti,
—	kdo je njegov predpostavljeni, sodelavec in podrejen,
—	spoznajte ga s hišnim redom, pričetkom in koncem dela.
Prvi dan naj ne bo tudi zadnji dan, ki smo ga posvetili novincu, sodelujmo z njim vsaj v času poskusnega dela, da bomo lahko dali pravilno in pravočasno oceno, ki ne bo povzročila ŠKODO ne delavcu in ne podjetju.
Poskusno delo pa je poleg gornjega posebno področje in način dela z novimi delavci, ki ga mora vodja dela poznati predvsem takrat, kadar se v enoti zaposli delavec, ki je tudi prvič v podjetju.
Tone LAZNIK
Hladilne naprave
Hladilne naprave oziroma nestrokovno vzdrževanje naprav povzroča podjetju v zadnjih dveh letih ogromne stroške. V izogib na-daljnega povečavanja takšnih stroškov je potrebno, da se vsi zaposleni spoznajo z načini delovanja in pravilno uporabo hladilnih naprav.
Bistveno za pravilno uporabo hladilnih naprav je pravilno pojmovanje delovanja hlajenja. Hlajenje se ne dosega s proizvodnjo ledu ampak z odvzemanjem toplote. Led je le posreden produkt hlajenja, ki je v hladilnih napravah preje škodljiv kot koristen.
Hladilnik deluje tako, da se v hladilniku nahajajočem blagu in zraku odvzema toploto in odvaja iz hladilnika. Odvajanje toplote se vrši tako, da se skozi isparilce (rebrasti, cevkasti ali ploščati elementi), ki so nameščeni v raznih delih hladilnika, s posebnim agregatom (kompresorjem) potiska oziroma črpa poseben plin (amoniak, freon itd.), ki ima to lastnost, da vpija toploto v hladilnikih — isparilcih in jo odvaja do kompresorja, kjer se s hlajenjem (vodnim ali zračnim) plinu odvzame toplota. Tako ohlajeni plin je zopet sposoben za prečrpavanje v hladilnik, kjer se proces ponavlja.
Led, ki nastaja pri hlajenju v hladilnikih je zmrznjena vlaga, ki se je nahajala v zraku ali blagu hlajenega prostora. Nabiranje leda na isparilcih skozi katere kroži plin je škodljivo. Led je hladnejši od zraka v hladilniku in plina v isparilcih, istočasno pa izolacija, da zrak ne pride v dotik z isparilci, ki bi mu odvzeli toploto. V takem primeru je delovanje kompresorja in plina neefektno, izkoristek pa minimalen.
Ledeni oklep na isparilcih ima nadalje še to slabo lastnost, da še nadalje odvzema blagu vlago, ki se v obliki iv j a in kasneje ledu nabira na isparilcih. S tako nepravilno odvzeto vlago blagu pa povzročamo nadnormalen in nepotreben kalo. Zato je nesmotrno in škodljivo imeti v hladilniku blago, ki se izven hladilnika ne pokvari.
Hladilne naprave, ki imajo zadostno število kvalitetnih grelcev (pri nas niso naprodaj), ki odtalijo led in pri tem minimalno ogrejejo hlajeni prostor, zmanjšujejo kaliranje na minimum, ker zadržijo v zraku dovolj relativne vlage.
Kvalitetno hlajenje se dosega predvsem z naslednjim:
— Iz hladilnikov je potrebno pravočasno odstranjevati led z odta-Ijevanjem (ne lomljenjem, ker lahko poškodujemo isparilce in izolacijo).
—	Kompresorji morajo biti čisti, prostor zračen in ne ogrevan, ker je sicer onemogočeno zračno hlajenje plina.
—	Hladilniki morajo biti nastavljeni na blagu potrebno temperaturo in ko v hladlnikih ni blaga, izklopljeni.
Razne izvedbe hlajenja, pritisk plina in popravljanje hladilnih naprav je vedno potrebno izvajati po strokovnem kadru. Osebje v trgovini
Pekarstvo se srečuje z vrsto problemov, katerih reševanje je prepočasno, zato prihaja mnogokje do kopičenja nepotrebnih težav, ki zahtevajo včasih hitre in neracionalne posege. Dosedanji razvoj je bil prepuščen pekarskim organizacijam oziroma kombinatom za predelavo žitaric, kjer se je problematika reševala predvsem iz razvojnih možnosti in potreb posamezne organizacije in niso povsem u-poštevani razvoj in potrebe mest m širših regij.
Temeljna ovira za hitrejši razvoj pekarstva v preteklem obdobju je nizka akumulativnost in nezadostna reproduktivna sposobnost delovnih organizacij te branže, ki je pogojena z dejstvom, da vsi družbeni činitelji težijo za tem, da cene pekarskih izdelkov držijo čvrsto v rokah, da bi s tem regulirali »zaščito živi jenskega standarda«. Spremembe na trgu, zlasti po reformi, so privedle pekarstvo v zelo težak ekonomski položaj, ker je splošno zvišanje cen in stroškov proizvodnje do skrajnosti zmanjšalo rentabilnost poslovanja.
Vloga in pomen pekarstva v preskrbi prebivalstva s temeljnim živilskim artiklom — kruhom zahteva podvzemanje resnih ukrepov za napredek in modernizacijo proizvodnje. Pri tem pa moramo vedeti, da je izraba razpoložljivih zmogljivosti zelo visoka, saj se ugotavlja tudi več kot 90% izkopiček pri čemer ni zagotovljenih rezervnih zmogljivosti, ki jih zahteva zlasti spremenjena struktura potrošnje (drobljenje velikih kosov). Visok izkoristek zahteva zelo intenzivno vzdrževanje naprav in hitrejšo zamenjavo iztrošenih strojev, ker dnevna potrošnja ne dopušča zastojev. Pripomniti pa je tudi, da po-
lahko ugotavlja samo vrsto okvare, ako se spozna na elektriko. Pogoste so namreč okvare, ko zaradi preobremenitve izklopi avtomat, pregori varovalka ali zaradi prevelike količine ledu teče kompresor v prazno.
Najboljše preprečevanje napak in nepotrebnih stroškov pa je seveda strokovno rokovanje in poznavanje delovanja hladilnih naprav.
Tone LAZNIK
teka proizvodnja brez rezervnih zmogljivosti, kar bi lahko ob večji okvari povzročilo delno nepreskrbljenost prebivalcev. Zaradi polnega izkoristka, se razpoložljive pekarske zmogljivosti, kljub intenzivnemu rednemu vzdrževanju, hitreje trošijo kot se ustvarjajo sredstva za obnovo. Pekarske zmogljivosti je potrebno zato hitreje obnavljati, kar zahteva povečanje amortizacije sredstev oziroma tekočo revalorizacijo osnovnih sredstev, na škodo finančnega uspeha.
Pomembno je povdariti, da je pred nami še vedno problem stalnega nočnega dela v pekarstvu. Programi investicij delovnih organizacij sicer predvidevajo razširitev zmogljivosti v skladu z rastočimi potrebami prebivalstva, vendar zaradi finančne nesposobnosti ne u-poštevajo rešitve stalnega nočnega dela, za kar bo potrebno uvesti dodatne ukrepe.
Menimo, da je potrebno pekarski dejavnosti zagotoviti reševanje predvsem naslednjih dolgoročnih nalog:
—	zagotoviti možnost za pridobivanje dohodka, ki bo omogočil pekarstvu samostojna vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo; v skladu z rastjo prebivalstva in spremembami v strukturi potrošnje;
—	omogočiti rekonstrukcijo oziroma novogradnjo tam, kjer so obrati zastareli, dotrajani oziroma jih primanjkuje;
—	odpraviti v pekarstvu nočno delo ter preiti na dnevno delo, ob ustreznem povečanju zmogljivosti in izboljšanju tehnologije;
(Nadaljevanje na 5. strani)
Zakaj zahtevamo spremembo maloprodajne cene kruha?
Zakaj zahtevamo...
(Nadaljevanje s 4. strani)
—	omogočiti proizvajalcem dvig o-sebnih dohodkov v skladu s povečanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov podobnih profilov v industriji;
—	zagotoviti proizvajalcem povprečno raven družbenega standarda kot ga nudi v poprečju celotna industrija SRS;
—	zagotoviti sredstva skozi ustrezne možnosti, ki jih nudi dvig produktivnosti dela in ustrezna dolgoročna politika cen.
Ob reformi je bilo priporočeno občinskim skupščinam, da se za 1 kg kruha dovolijo stroški peke od 0,50 do 0,55 din. To priporočilo je različno upoštevano, vendar je v večini krajev nastopala tendenca depresiramh cen kruha. V obdobju 1966 — 69, je zabeleženo veliko zvišanje stroškov peke zaradi povečanja cen repromateriala in storitev ter zvišanja zakonskih in pogodbenih obveznosti. Iz ankete 11 veli-
kih gospodarskih organizacij, ki predstavljajo četrtino jugoslovanskega prometa kruha in peciva na drobno je bilo ugotovljeno, da so v letu 1969, v primerjavi z letom 1966 narastli stroški peke, kot sledi:
—	materialni stroški	27,15 %
od	tega	— voda	83,17 °/o
—	embalaža	81,15 %>
—	energija	50,20 °/o
—	najemnine 38,46%
—	transport	25,66 %
—	ostali m. s. 20,05 %
—	amortizacija	94,37 °/o
—	pogodbene obveznosti 121,60%
—	zakonske obveznosti 49,13 °/o
—	bruto OD	35,10 %
Skupaj — povprečno 35,82(l/o
Čeprav so anketirane organizacije imele v navedenem obdobju višjo proizvodnjo za 11 %> ob skoraj istem asortimanu, so materialni stroški narasli zaradi zvišanja splošne ravni cen repromateriala in
Poročilo o delu mladinske
organizacije
Kot ostale družbeno politične organizacije v podjetju smo tudi mi sprejeli v začetku leta svoj akcijski program. Razdelili smo ga na dva dela:
prvi je že zaključen, drugi del, ki bo programiral delo mladinske organizacije do konca letošnjega leta, pa bomo sprejeli na prihodnji delovni konferenci v juliju.
Da bi dosegli čimvečjo doslednost pri načrtovanju in realizaciji programa, smo celotno aktivnost mladih razdelili na tri dejavnosti in zanje zadolžili naslednje komisije: idejno politično, športno in komisijo za delo na kulturno zabavnem področju. Žal te komisije niso upravičile našega zaupanja. Kljub temu pa smo uspešno uresničili naše načrte. Naj naštejem večje akcije:
—	v marcu smo organizirali za člane aktiva izlet na Ravne,
—	v dneh 30., 31. 3. in 1. 4. smo pripravili trodnevni seminar na katerega smo povabili tov. Ravnikar Marjana, direktorja pokrajinskega muzeja v Celju, ki je mel referat o zunanji politiki in razgovor o aktualnih političnih dogodkih dom in v svetu in tov. Petauer Franca, gen. direktorja našega podjetja (razgovor o razvoju podjetja, o perspektivi mladih pri Merx-u in drugi problematiki). Seminar smo zaključili z ogledo novega mlina in silosa na Hudinji.
—	V mesecu mladosti smo organizirali mladinske športne igre
trg. podj. občine Celje. Iger so se odeležili mladinci petih trg. podjetij.
— 12. junija pa smo za vse člane kolektiva pripravili zabavno glasbeni večer v Narodnem domu. Pri svojem delu smo se borili s problemi, za katere ne bi bilo pričakovati, da v takšnem kolektivu kot je naše sploh morejo obstojati. Prvo polletje je za nami, mladinska organizacija pa še vedno ni prejela obljubljene dotacije in vsled tega smo imeli ves čas svojega delovanja finančne težave.
Naše delo pa ni imelo samo interni značaj: člani MA so sodelovali tudi v akcijah Ok ZMS v Celju. Udeležili so se občinske problemske konference, na raznih seminarjih so se usposabljali naši perspektivni mladinci za delo mladinskih aktivov, sodelovali smo pri izvedbi Titove štafete in na quiz tekmovanju o Leninu. Šest mladincev pa je stopilo v Zvezo komunistov Jugoslavije.
Mislim, da smo z opravljenim delom lahko zadovoljni. Uspehi pa bi bili nedvomno še večji, kolikor bi mladina pokazala večje zanimanje in delavnost.
Robert ČEMAŽAR
Pripomba uredniškega odbora: Sindikalna organizacija finansira vse akcije mladinske organizacije, ki jih le-ta konkretno pokrene. Doslej še ni bilo odklonjeno finansiranje nobene akcije, ki je opravičila predložene stroške.
storitev. Razen že navedenih zvišanj, so v posameznih gospodarskih organizacijah narasle tudi cene kvasa do 36%>, soli do 48%, tekočih goriv do 38 °/o itd. V letu 1970 beležimo nadaljnje zvišanje nekaterih stroškov peke in prometa kruha (embalaža, transport, storitve, OD itd.).
Občinske skupščine so pri oblikovanju cen težile k nižjim cenam črnemu kruhu, čeprav je bilo priporočilo, da se priznajo enaki stroški za vse vrste kruha.
Na podlagi analiz pogojev poslovanja delovnih organizacij za promet in predelavo žit in mlevskih izdelkov od reforme do leta 1969, se ugotavlja zlasti naslednje:
—	da se postavke reforme na področju trga in cen ne uresničujejo in to prvenstveno glede izvajanja svobodnejšega oblikovanja cen mok in kruha ter paritete cen surovin in končnih izdelkov;
—	poprečna nabavna cena pšenice za 1 kg je za 3,20 S din višja,
—	stroški repromateriala in storitev so na 1 kg kruha zvišani za 16,8 S din,
—	regres na obresti za kredite, za zaloge in odkup, je nižji od predvidenega, itd.
Izhajajoč od predpostavke, da se korekture cen ne morejo smatrati kot edini način popravljenja ekonomskega položaja dejavnosti, so predlagane na prvi konferenci samoupravljavcev tudi druge rešitve, ki bi omogočile, da delovne organizacije te grupacije razpolagajo z dohodkom v skladu z rezultati dela, kar je ena od bistvenih karakteristik sistema samoupravnih družbenih odnosov, zato se predlaga:
—	ukinitev obresti na poslovni sklad,
—	oprostitev plačila zveznega prispevka iz osebnih dohodkov,
—	znižanja obresti za kredite za odkup in zaloge na 1 %>,
—	uvedba regresa na obresti za kredite za zaloge moke (15 dni). Glede na navedbo se priporoča
občinam, da na račun stroškov peke dovoljujejo 0,66 do 0,76 dinarjev na dejansko nabavno ceno. To stališče sta sprejela zvezni zavod za cene in sekr. za gospodarstvo. Povdariti je potrebno, da bo korektura cene od 145 na 160 S din omogočila le proizvodnjo kruha Tipa 1000 brez izgube. Predvidena nova cena bo torej krila samo dejanske stroške proizvodnje, prodaje in dostave, ne vsebuje pa akumulacije za udeležbo pri izvajanju programiranih investicij. Realizacijo programov bodo morali zagotoviti s prodajo ostalih vrst kruha oziroma drugih pekarskih proizvodov.
Kako ustreči mladim?
Mladinska organizacija Merx-a je dne 12. junija t. 1. organizirala za vse člane mladinske organizacije zabavno glasbeni večer, na katerem so poleg znanih pevcev črnskih duhovnih pesmi nastopala še oktet Merx in vokalni kvartet iz Ostrožnega. Program je bil zelo pester, tako da je še tako nezadovoljni obiskovalec — gledalec prišel na svoj račun. Vendar če pogledamo udeležbo na tem zabavno glasbenem večeru, smo lahko precej razočarani kajti najmanj gledalcev je bilo mladih. Priznati moramo, da to ni bila najlepša zahvala organizatorjem za njihov trud in prizadevanje. Vedeti namreč moramo, da organizacija takšnega večera ni lahka stvar.
Pri vsej tej stvari se mi vsiljuje vprašanje, kaj sploh hočemo od mladinske organizacije. Ce mladinska organizacija organizira izlet, ima težave z udeležbo, če organiziramo podobne oddaje kot je bila zadnja, ni obiska.
Žal moram vsem tistim nezadovoljnežem in kritikom povedati, da s takšnim neaktivnim delom, s takšnimi odnosi do mladinske organizacije in do vseh dragih družbeno političnih organizacij ne bomo koristili niti sebi, še manj pa naši dražbi ali še bolj konkretno, našemu podjetju. Mladi smo tisti, ki venomer godrnjamo in smo stalno nezadovoljni, vendar če smo vsaj malo samokritični in pogledamo, kaj smo pa mi napravili, da bi se razni problemi, naši in skupni, reševali hitreje in z večjim posluhom družbe do mladih, bi videli, da smo napravili zelo malo ali celo nič.
Prepričan sem da ima vsak mlad, človek pred sabo nek cilj, ki ga želi doseči na takšen ali drugačen način. Pri tem želim povdariti samo to, da je v tej celotni verigi, doseči uspeh v življenju eden iz-
med zelo važnih členov te verige tudi organizacija ZM. Zato ne gre prezreti dejstva, da je aktivno delo v mladinski organizaciji mlademu človeku že ena izmed stopnic k dosegi cilja.
Veliko je problemov, ki tarejo mladega človeka in ravno zato moramo mi mladi med prvimi in naj-aktivneje sodelovati pri reševanju teh problemov. Pogoj, da lahko s svojim delom pripomoremo k uresničevanju ciljev naše dražbe, pa je znanje.
Prav je, da spregovorimo še nekaj besed o zabavnem glasbenem večera, ki je za nami. Ob tej priliki hi se rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali, da smo ga sploh
Člani Sindikalne podružnice proizvodnih obratov »Mene« Celje, so si na svoji konferenci dne 8. 2. 1969 zadali obširen program dela in sprejeli pravilnik o delu Sindikalne podružnice.
Pravilnik o delu se redno izvaja.
Obiskali smo socialno šibke in bolehne člane kolektiva ter jih skromno obdarili. Pri tem smo sprožili večjo akcijo za zbiranje materiala za socialno šibke, ki pa je imela slab odziv. Aktivni so bili samo kolektivi pekarne Center in pekarne Dolgo polje, katerim se javno zahvaljujemo.
Obiskali smo 11 članov kolektiva.
V septembra 1969 smo organizirali strokovno ekskurzijo z ogle-
lahko organizirali. Posebno bi se zahvalil naši podružnici Agropro-meta, ki nas je materialno podprla, sindikatu za razumevanje pri prodaji vstopnic, vsem, ki so sodelovali v sami oddaji pa prav posebej hvala. Oddaja je v celoti uspela, kar pa je bil naš skupni cilj.
Sinjo JEZERNIK
Pripomba uredniškega odbora:
Uredniški odbor se čudi, da je angažiranost aranžerskih delavcev na tej prireditvi popolnoma izostala. Ker jih namreč poznamo kot iznajdljive delavce na področju aran-žerstva bi pričakovali, da bodo v danem primera popestrili prostor in okolje.
dom pekarne in mlina »INTES« Maribor, kjer so naše člane prisrčno sprejeli in pogostih. Ogledali smo si tudi grad Bori in muzej v Ptuju. Ekskurzija je bila v splošno zadovoljstvo in zelo uspešna.
Za 4. j uh j 1970 pripravljamo svečano proslavo Dneva borca na Mrzlici, združeno s prijateljskim srečanjem članov Sindikalne podružnice proizvodnih obratov in njihovih svojcev ter z borci NOB »MERX« Celje. Po svečanem delu bodo udeleženci prijetno preživeli dan v naravi ob glasbi, srečolovu in veselih igrah.
Odbor sindikalne podružnice Proizvodnih obratov »Mene« Celje.
O delu sindikalne podružnice proizvodnih obratov »Mera« Celje
IZ PERSONALNE SLUŽBE
Od 1. maja do vključno 31. maja 1970 je bilo na novo sprejetih 20 oseb, od tega 5 žensk in sicer:
—	za nedoločen čas 6 oseb,
—	za določen čas pa 14 oseb.
V	istem času pa je odšlo iz podjetja 21 oseb, od tega 6 žensk.
—	s privolitvijo delavca: 8 oseb, od tega 3 ženske,
—	samovoljna zapustitev dela:
3 osebe — žensk,
—	zaradi upokojitve: 5 oseb od tega 3 ženske,
—	po pogodbi: 1 oseba — žensk,
—	mirovanje zaradi odhoda v JLA: 4.
Rojstva:
Anici ROZMANOVI se je rodila hčerka, prav tako se je rodila hčerka Veri PETRE, Milanu VOVKU pa se je rodil sin.
Iskrene čestitke!
Poroke:
V	mesecu maju so sklenili zakonsko zvezo:
Anica TOVORNIK, Saša ŠER-MOV, Vida DEBELJAK, Rozika PLESNIK in Adolfina STREICHER.
Kolektiv želi vsem novoporočen-cem na njihovi skupni poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
Prosimo člane kolektiva, da sproti javljajo vse spremembe osebnega značaja, kot n. pr. spremembe priimka vsled poroke, prirast v družini in spremembe prebivališča.
Vse event. spremembe je treba javiti personalni službi v splošnem sektorju podjetja.
Slavica PERME
,V vrhu bomo imeli dva meseca dopusta.Kj'e bom pa takrat, ko bol ti v službif. *
, Ideja (Zakaj gole meni nebi toliko časa dali?!'
Športni pregled
REZULTATI TEKMOVANJA V NAMIZNEM TENISU (nadaljevanje iz 2. štev. Vestnika)
Tehnomercator : Tkanina 5 : 0 Mera : Tehnomercator 5 : 3 Mera : Tkanina 5 : 4
Zmagala je ekipa Mera pred Tehnomercator jem in Tkanino.
Tako se je končalo športno srečanje med mladinskimi ekipami celjskih trgovskih podjetij: Kovinotehno, Tehnomercator jem, Tkanino, Mesninami in Mera-om. Organiza-
NOGOMET
V teku je občinsko sindikalno prvenstvo:
Rezultati:
Aero : Mera 3 : 0 b. b.
Prosveta : Mera 4 : 0
žal pa ti rezultati niso samo odraz slabe igre naše enajsterice, temveč tudi neresnost nekaterih članov kolektiva, ki obljubijo, na tekmo pa enostavno ne pridejo. Tako niti na eni tekmi nismo igrali kompletni, osem igralcev pa se enajstim težko upira, kar kažejo tudi rezultati. Seveda je to slaba propaganda za naš kolektiv, povedal pa bi, da takšno stanje izvira med drugim tudi iz slabe delavnosti nekaterih članov odbora za rekreacijo in šport. Nujno bo treba tu nekaj preokreniti, kajti slaba organizacija daje tudi slabe rezultate. Samo spomnimo se, kako bogato tradicijo na športnem polju ima naš kolektiv, zdaj pa že nekaj let delavnost stagnira ali celo počasi pada. Ob tem bi bilo treba resno razmisliti.
je list nas vseh zato sodelujte z dopisovanjem
tor tekmovanja (MA Mera) je zmagovalni ekipi pripravil prehodni pokal, ki ga je osvojila ekipa Mera. Ostali so se uvrstili takole: 2. Kovinotehna, 3. Tehnomercator, 4. Tkanina, 5. Mesnine.
Tekmovanje je zelo uspelo, saj so udeleženci srečanja izrazili željo, da bi tekmovanje postalo tradicionalno, se razširilo še na ostale športne panoge, kar bi pripomoglo k poglobitvi odnosov med mladinci celjskih trgovskih podjetij. To pa je bil tudi cilj organizatorja.
RAZPIS
Ker je v našem kolektivu velik interes za igranje namiznega tenisa, se je MO odločila, da razpiše interno tekmovanje v igri z belo žogico. Tekmovanje naj bi se odvijalo julija in avgusta na dvorišču uprave Mera, Kocenova 3 a. Prijave sprejema tov. Tavčar do vključno konca junija.
Jože Tavčar
ŠAH
Dne 31. maja smo šahisti Mera-a odigrali med seboj v Šahovskem domu brzopotezno tekmovanje. Manjkalo je precej dobrih šahistov. Dogovorili smo se, da razpišemo turnir, to je tekmovanje Mera-a. Tri najboljše šahiste bomo nagradili v skupni vrednosti 200,00 din. Denar za to bo prispeval sindikat. Po končanem turnirju, ko bomo videli, kakšne šahiste imamo, pa bi organizirali tekmovanje med sektorji, ali pa med podjetji.
Prosimo, da se vsi šahisti, ki želijo sodelovati na turnirju, priglasijo v pisarni proizvodnih obratov pri tov. Kolencu ali Pelkotu.
Cveto KOLENC
Mera vestnik
Urejuje uredniški odbor:	Franjo
Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Go-lavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno.
Tisk: Papir konfekcij a obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško. Naklada 2000 izvodov.
KRIŽANKA »NA LUNO«
slikarske „ »z
TEHttiKE česane E VOLNE
ZSODEN
APNO
PESEK
VODA

REVIIA ZA ZENSKO TEU-\N IME ZNANST. NEOnEt
^»za^oenia
mlada
krava
zoRAv.m i NALAtni
CENTI-
meter
SESTAVI UA