leto XXXI., ŠT. 30	Ptuj, 6. avgusta 1978	CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Nujna pomoč vseh (stran 3)
Kje si skrb za otroka (stran 4)
Odkup grozdja (stran 5)
Čudni odnosi kombajnistov (stran 8)
Resnično prvo moštvo (stran 13)
Začetek VI. ptujskih kulturnih srečanj
Indijski balet
gostuje v Ptuju
Nocoj se bodo na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju spet oglasile
fanfare in oznanile začetek VI. Ptujskih kulturnih srečanj.
V okviru prireditev, ki se bodo vrstile skozi ves avgust in september,
se bo kot prvi predstavil Natp ballet Centre iz Indije. Skupina je bila
ustanovljena pred Šestnajstimi leti in je dosegla na svojih turnejah po
vsem svetu lepe uspehe. Cilj ansambla, ki šteje nekaj več kot 20 nadar-
jenih in priznanih umetnikov je ohraniti indijsko kulturno dediščino. Gre
za legendo o bogu Krišna, ki jo z izredno tankočutnostjo izvajajo v
kombinaciji plesa in pesmi.
Zato bo nocojšnji nastop gostov iz daljne Indije pravgotovo zanimiv in
svojevrsten.
Organizator Ptujskih kulturnih srečanj je tudi letos Kulturna
skupnost občine Ptuj, pokrovitelj pa je že peto leto zapored Kreditna
banka Maribor s poslovno enoto v Ptuju.	N. B
Ob prazniku občine Ptuj
8. Avgust — praznik občine Ptuj je priloinost, da se spomnimo na
slavne dogodke v času revolucije in narodnoosvobodilnega boja, — na
doseike v povojni graditvi naše samoupravne socialistične družbene
ureditve in pospešen gospodarski razvoj;
—	na pomembno vlogo in vedno večji ugled v mednarodnih odnosih
neuvrščene socialistične federativne Jugoslavije v svetu;
—	na gospodarske doseike in uspehe gospodarstva v občini, ki
so materialna osnova našega delegatskega samoupravnega sistema, ter
pomenijo nadaljnji razvoj in napredek gospodarstva in vseh družbenih
dejavnosti ter s tem izboljšanje družbenega in osebnega standarda našega
občana.
Praznovanje občinskega
praznika je vezano na delovanje in
boj slovenjegoriške—Lackove čete
pred 36 leti v Mostju. V času
narodnoosvobodilnega boja je bilo
veliko bojev in akcij, ki so kot
kamni v mozaiku izgrajevali našo
svobodo in neodvisnost, bratstvo
in enotnost, našo pot, ki jo je in jo
usmerja ZKJ v samoupravno,
neuvrščeno, socialistično družbeno
ureditev, kjer vsak delaven človek
odloča o delu in rezultatih svojega
dela.
Za nas je še posebej pomembna
Pokali čakajo na zmagovalce
Foto: M. Ozmec
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IZVRgNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA. ZKS PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ
OBČINSKI SVET ZSS PTUJ
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ
OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ
čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Ptuj k prazniku
8, A VGUSTU
in jim Želijo novih uspehov na vseh področjih dela
in samoupravnega odločanja.
Pred osrednjo proslavo ob prazniku občine Ptuj
SLOVESNO IN MNOŽIČNO
o prireditvah, ki so se začele v
okviru programa proslav ob
prazniku občine Ptuj, poročamo v
posebnih sestavkih. Kljub temu je
treba posebej omeniti dve večji pri-
reditvi, ki sta bili v nedeljo, 30.
julija ob ribniku v Podlehniku.
Začetek meddružinskega ribiške-
ga tekmovanja v odlovu rib s plov-
cem je bil ob 8. uri ob odlični orga-
nizaciji ribiške družine Ptuj. O
pomenu prireditve, povezano z na-
šimi nadaljnjimi nalogami in o po-
menu praznika občine Ptuj je zbra-
ni množici spregovoril MILAN
KNEZEVIC, sekretar komiteja ob-
činske konference ZKS Ptuj.
Popoldne pa je bilo tekmovanje
za ptujski padaLki pokal Podleh-
nik '78. Pred začetkom tekmovanja
je več tisoč glavi množici spregovo-
ril Drago Krepfl, sekretar Aeroklu-
ba Ptuj.
O pričetku VI. ptujskih
kulturnih srečanj objavljamo pose-
ben sestavek, zlasti pa naj bralce
opozorimo na otvoritev zanimive
razstave I. inženerijske brigade
VII. korpusa NOV in POJ, ki bo
nocoj ob 18. uri v razstavnem pavi-
ljonu Dušana Kvedra v Ptuju.
Ostale prireditve in proslave:
Jutri, 4. avgusta bo ob 13. uri
odprta poslovna stavba SDK Po-
družnice Ptuj in Projektivnega bi-
roja Ptuj, ob Trstenjakovi ulici.
V soboto, 5. avgusta, ob 12. uri
bodo odprti delavniški prostori za
vzdrževanje transportnih sredstev
in mehanizacije za zemeljska dela v
DO Agrotransport Ptuj ob Rajšpo-
vi ulici. Ob 16. uri pa bo na roko-
metnem igrišču kluba Drava II.
ženski rokometni turnir občin Ca-
kovec, Krapina, Ptuj in Varaždin
za prehodni pokal SO Ptuj.
Osrednje prireditve v okviru
praznika občine Ptuj bodo v nede-
ljo, 6. avgusta v CIRKOVCAH, ki
bodo začele že ob 7. uri s koncer-
tom pihalnega orkestra TGA Kidri-
čevo, nadaljevale z nastopom
folklorne skupine PD Cirkovce, ob
8. uri bo velika kmečka povorka,
ob pol desetih bodo odprli dom
krajanov KS Cirkovce, ob 10. uri
pa bo v domu krajanov slavnostna
seja skupščine občine Ptuj in vod-
stev družbenopolitičnih organizacij
občine Ptuj.
V torek, 8. avgusta, na dan
obletnice junaškega boja Lackove
čete, bo ob 9. uri v delavskem do-
mu Franca Krambergerja, kome-
morativna seja seja vodstev družbe-
družbenopolitičnih organizacij in
skupščine občine Ptuj.
O nadaljnjih prireditvah bomo
poročali prihodnjič.
slovenskogoriška—Lackova četa,
njeno delovanje in borba, saj je
tudi v tem delu domovine pokazala
okupatorjem in vsem drugim
izdajalcem, da slovenski narod
enotno stopa z orožjem v roki na
novo pot svojega razvoja.
Prav zaradi tega, kar smo
dosegli, nam morajo ostati spomi-
ni sveži na vsa dogajanja v času
revolucije in narodnoosvobodilne-
ga boja, na borce, ki so se borili
in tudi žrtvovali svoja življenja za
lepšo bodočnost vseh narodov in
narodnosti Jugoslavije.
Letos je osrednja proslava
občinskega praznika v nedeljo 6.
avgusta v Cirkovcah. V krajevni
skupnosti, kjer so krajani s svojim
vztrajnim in prizadevnim delom
ter solidarnostjo dosegli pomemb-
ne uspehe v razvoju svoje krajevne
skupnosti.
Že podatek, da imamo ob
občinskem prazniku prireditve,
odpiranje novih gospodarskih
objektov in številna kulturna
srečanja v šestih krajevnih
skupnostih, nam dovo^ zgovorno
prikazuje dinamičen razvoj in
uspehe na področju gospodarstva,
družbenih dejavnosti, stanovanj-
ske in komunalne infrastruktume
izgradnje v občini. Da pa so obča-
ni zainteresirani in želijo sodelova-
ti pri razvoju svojega kraja,
krajevne skupnosti in občine, pove
podatek, da imamo v krajevnih
skupnostih izglasovan samoprispe-
vek, s katerim občani konkretno
sodelujejo pri izgradnji objektov,
za katere smatrajo, da so jim naj-
bo^ potrebni in za razvoj njihove-
ga kraja največ pomenijo.
Občina Ptuj kot celota na spada
več v manj razvita območja. V
manj razvita območja spada 16
mamBmmmam^m^m-mL-^f
krajevnih skupnosti z območja
Haloz in Slovenskih gork. To nam
v prvem letu, ko ne dobivamo več
dopolnilnih sredstev iz republike
povzroča nemale težave. Naša
težnja je, da občina kot celota z
vsemi krajevnimi skupnostmi
dejansko preide iz manj razvitosti.
Zato nam je potreben razvoj vseh
panog gospodarstva, ki smo si ga
začrtali s srednjeročnim planom
občine Ptuj. Še posebej pa razvoj
kmetijstva s katerim se še vedno
ukvarja 40 odstotkov prebivalcev.
Prvenstveno moramo pri hitrem
razvoju računati na zmogljivosti
delovnih organizacij v naši občini.
Želimo pa tudi sodelovanja
delovnih organizacij razvitih
področij pri naših naložbah in
odpiranju novih delovnih mest.
Žal v srednjeročnih programih
delovnih organizacij iz razvitih
območij ni zaslediti te usmeritve.
Zato bomo morali vložiti dodatne
napore za pritegnitev tudi drugih
DO v našo občino. Prav z raz-
vojem gospodarstva pa bomo
lahko smeleje razvijali tudi zdrav-
stvo, šolstvo, otroško varstvo,
socialno skrbstvo, kulturno, teles-
no kulturno in druge za delovnega
človeka in občana izredno
pomembne dejavnosti. Vse te
dejavnosti skupno, če so primerno
razvite, predstavljajo občanovo
zadovo^stvo, omogočajo njegovo
delovno sposobnost in standard.
Vsem ol)čanom obcine Pti^J, v
imenu skupščine in družbe-
nopolitičnih organizacU čestitam k
občinskemu prazniku in želim Se
veliko delovnih uspehov.
Dr. Cvetko Doplihar
Po padalskih skokih je bil ob podlehniškem jezeru Se kratek aeromitiiig
Foto: M. Ozmec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
3. avgust 1978 - TEDNIK
Letošnji
občinski
praznik
Ob praznikih in jubilejih navadno pregledamo prehojeno pot,
ocenimo svoje delo, uspehe in neuspehe, poudarjamo bolj uspehe,
odpiramo nove proizvodne obrate ali druibene objekte. Tako smo
delali tudi vsa leta ob praznovanju nraznika občine Ptui, posvečenega
spominu na junaški boj prve slovenskogoriSke — Lackove čete, kije iz-
krvavela 8. avgusta 1942, tako delamo tudi letos, ponosni na številne
uspehe, ki so jih dosegli naši delovni ljudje in občani na raznih področ-
jih.
Vendar ima letošnje praznovanje praznika občine Ptuj še poseben
pomen. Prav v tem času delamo povsod, v vseh ožjih in širših
družbenopolitičnih skupnostih v naši socialistični domovini, neke vrste
,,inventuro", tehtamo razvojno pot zadnjih dveh in pol let — z name-
nom, da vidimo do kam smo prišli in za koliko moramo še pospešiti
korak, da bomo v naslednjih dveh in pol letih prišli tja, do kam smo
sklenili, da moramo priti do konca leta 1980. Istočasno pa, da na pod-
lagi doslej prehojene poti srednjeročnega planskega obdobja, realneje
ocenimo pot, ki si jo bomo začrtali za novo srednjeročno obdobje.
Ni slučaj, da je skupščina občine Ptuj, na zadnji seji zborov ie
ocenila uresničevanje družbenega plana občine Ptuj za obdobje do leta
1980 v letih od 1976 do letos, sočasno pa je sprejela tudi globalne ocene
možnosti družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1979. Splošna ugotovi-
tev je, da se bomo v letošnjem letu že nekoliko bolj približali
poprečnemu razvoju, kije v tem srednjeročnem obdobju predviden za
celotno Slovenijo. Prav letošnje leto je tudi odločilno, sai ie od doseže-
nih rezultatov odvisno, če bomo dosegli cilje, ki smo si jih začrtali v
dogovoru o temeljih srednjeročnega družbenega plana.
Upoštevajoč dejstvo, da se do konca letošnjega leta še lahko
marsikaj spremeni, saj je razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti
v občini v precejšnji meri odvisen od razvoja v okviru republike in celo-
tne jugoslovanske skupnosti, marsikaj pa tudi od konjukture v svetov-
nem gospodarstvu, je nekoliko tvegano ocenjevati možnosti družbeno-
ekonomskega razvoja v občini prihodnje leto. Razvojni rezultati v letu
1979 bodo prav gotovo močno odvisni od učinkov in aktiviranja dose-
danjih in bodočih investicij v občini, zlasti v proizvodne panoge.
Zbori skupščine občine Ptuj ocenjujejo, da bodo glavne naloge v
prihodnjem letu v tem, da bo gospodarska rast nekoliko višja od tiste,
ki smo jo predvideli v petletnem načrtu, saj je treba nadoknaditi tisto,
kar smo v prvih dveh letih zamudili. Če hočemo to doseči, je nujno
urediti vse tisto, kar zavira hitrejše dokončanje načrtovanih novih pro-
izvodnih zmogljivosti. Se bolj bo treba krepiti prizadevanja na podro-
čju stabilizacije in omogočati uveljavljanje sposobnejših nosilcev raz-
voja. Zagotavljati bo treba realno rast dohodka in skladnejša razmerja
v njegovem razporejanju, zlasti morajo rasti sredstva, ki bodo krepila
materialno osnovo dela v proizvodnji. Prav tako bo treba povečevati
izvoz na podlagi večje produktivnosti dela v gospodarstvu in boljše or-
ganiziranosti na področju ekonomskih odnosov s tujino.
Na podlagi tega ocenjujemo, da bo družbeni proizvod v ptujski
občini v prihodnjem letu porasel za 8 odstotkov, industrijska proizvod-
nja pa za 9 odstotkov. Zaposlenost v družbenem sektorju bi naj porasla
za 4 odstotke, produktivnost dela za 3,8 %, izvoz za en odstotek,
skupna in splošna poraba pa za 8 odstotkov.
Tako optimistično oceno možnosti družbenoekonomskega razvoja
v letu 1979 strokovne službe občinske skupščine dajejo zato, ker realno
ocenjujejo, da bodo na gospodarsko rast vplivale nove investicije, ki
jih vlagamo prav v letošnjem letu in jih še bomo prihodnje leto za pove-
čanje in modernizirarye proizvodnje. Zlasti velja to za nove zmogljivo-
sti proizvodnje aluminija in glinice in predelavo, za vzdrževanje želez-
niških voz, za proizvodnjo kartonažne embalaže, silosov za rinfuzo kr-
mil, predelava vrtnin, perutninske farme, sušilnice za koruzo itd.
Na področju ir\fra-strukture, zlasti gospodarske, bomo nadaljevali
prizadevanja za modernizacijo lokalnega in magistralnega cestnega
omrežja, predvsem na območju Haloz in Slovenskih goric. Nadaljevali
bomo z deli pri gradryi vodovoda, v skladu z materialnimi možnostmi
pa tudi razdelilnega vodovodnega omrežja. V prizadevanjih za rast
družbenega standarda bomo pospešeno nadaljevali z gradnjo
družbenih stanovanj in drugih komunalnih objektov v občini.
V družbenih dejavnostih bomo nadaljevali z investicijami pri grad-
nji srednješolskega centra in dijaškega doma v Ptuju, šole v Markov-
cih, otroških vrtcev, prizidka internega oddelka ptujske bolnišnice, po
možnosti tudi drugo fazo zdravstvenih objektov in drugih nalog na
področju družbenih dejavnosti.
Če hočemo to doseči, je nujno aktivno in odgovorno vključevanje
vseh nosilcev družbeno-ekonomskega razvoja in politike v občini. V
resoluciji razvoja v letu 1979 bo zato treba konkretno opredeliti obvez-
nosti in zadolžitve v okviru celotnega razvojnega procesa. Analiza
dosedanjega uresničevanja nalog družbenega plana je pokazala, da
bodo v prihodnje morali biti usmerjeni napori združenega dela in nosil-
cev razvoja v občini zlasti na:
_uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, boljše izkoriščanje
proizvodnih zmogljivosti, povečanje deleža znanja pri ustvarjanju
družbenega proizvoda in uveljavljati druge kakovostne dejavnike raz-
voja;
_razporejanju dohodka in zagotavljanju kakovostnih virov sred-
stev za razširjeno reprodukcijo tako v TOZD materialne proizvodnje
kot v celotnem združenem delu. Pri tem je bistvenega pomena združe-
vanje dela in sredstev in oblikovanje odnosov na podlagi skupnega do-
hodka, ki temelji na skupnih interesih;
—	zagotavljanju konkretnih razvojnih načrtov v organizacijah
združenega dela za ustanavljanje novih obratov in odpiranje novih
proizvodnih zmogljivosti v občini;
—	zagotavljanju sredstev za izvajanje prednostnih programov na
področju gospodarstva in v družbenih dejavnostih;
—	uveljavljanju družbeno-ekonomskih osnov svobodne menjave
dela ter zagotavljanje medsebojnega vpliva uporabnikov in izvajalcev
na programe v družbenih dejavnostih;
—	uresničevanju politike hitrejšega razvoja manj razvitih območij
v občini in zagotavljanje časovne dinamike razvojnih nalog, opredelje-
nih v družbenem planu pri vseh nosilcih družbenega in gospodarskega
razvoja.
Vse te, doslej globalno opredeljene naloge, bo treba trdno začrtati
v resoluciji razvoja občine v letu 1979, v njej bodo morale biti naloge
kar najbolj konkretno opredeljene in določeni nosilci, ki jih bodo
uresničevali.
Prepričani smo, da bomo vse to napravili, da bomo dosegli in
morda tu in tam celo presegli zastavljene cilje, saj nam delovne in
umske sposobnosti ne manjka. To naj bo tudi naša glavna obveznost,
ki jo bomo sprejeli ob letošnjem praznovanju, naj bo naše stalno vodi-
lo, da bomo prihodnje leto praznovali občinski praznik z enakimi in
morda še večjimi delovnimi zmagami, še z večjo zavestjo, da smo bliže
cilju, ki smo si ga začrtali v prvem srednjeročnem programu, da smo se
še bolj dvignili iz manj razvitosti.
Franc Fideršek
Jutri otvoritev nove stavbe SDK v Ptuju
Za zaposlene v podružnici SDK v Ptuju je
jutrišnji dan izjemen dan, saj bodo svečano
predali svojemu namenu nove prostore službe.
Sicer pa se poslovanje v novi stavbi odvija že od
ponedeljka. To obenem tudi pomeni, da bomo
polletne periodične obračune predložili v
pregled že v novi stavbi.
Novo stavbo službe je bilo nujno postaviti,
ker se je delo le-te v zadnjih letih zelo raz-
mahnilo. Prostor, zlasti tam, kjer prihaja do
neposrednega stika z uporabnikom pa je postal
pretesen. Podatki o povečanju obsega dela so
zelo zgovorni, število 2R se je od leta 1969 do
danes povečalo za 54 odstotkov, število nalogov
za 49 odstotkov; zraven tega pa morajo sedaj
predložiti obračun dohodka tudi ostali
uporabniki družbenih sredstev, kot krajevne
skupnosti in društva; tudi to se je odrazilo v
povečanju obsega dela. Večji obseg dela je
hkrati zahteval tudi ustrezni prostor in večje
število zaposlenih. V tem času se je menjal tudi
sam sistem vzpostavljanja stikov z uporabniki,
ker je vedno več preventivnega dela zaradi
preprečevanja nepravilnosti, kar pa se najlažje
opravlja v neposrednem stiku z uporabnikom.
Stiki med delavci v knjigovodstvih in delavci
službe so vse pogostejši.
Služba si je nove naloge nabrala tudi po
zahtevah zakona o službi družbenega kn-
jigovodstva, ki med drugim zahteva, da se
informacije, to je določene analize in poročila,
posredujejo širšemu krogu uporabnikov
pravočasno in enotno. Vse do leta 1974 so bile
raznovrstne informacije dane na vpogled le
DPS in DPO na ravni občine; danes se le-te
pošiljajo vsem temeljnim organizacijam in
drugim samoupravnim organom. Tako se je
število izdelanih informacij od leta 1969
povečalo za 84 odstotkov, samo v letu 1977 je
bilo izdelanih 35 različnih informacij. Vsaka
informacija je bila izdelana v 300 izvodih.
Podatki kažejo tudi na izredno povečanje na
področju finančno materialnega poslovanja in
zagotavljanja izvajanja zakona o zavarovanju
plačil. Izreden porast beleži promet z menicami.
V letu 1976 je bilo opravljeno s 490 menicami
za 88 milijonov dinarjev plačil; v prvem polletja
letos pa že za 216 milijonov dinarjev s 1420
menicami.
Podobne rezultate beleži tudi poslovanje prek
nočnega trezorja, ki se je od leta 1973 povečalo
za 200 odstotkov. Omenjene zmogljivosti je bilo
prav tako potrebno f>ovečati, s tem pa se je
obenem zagotovilo varnejše poslovanje z denar-
jem.
Število zaposlenih v službi se je prav tako
povečalo in sicer za okrog 30 odstotkov.
Poudariti je potrebno, da so v službi posebno
skrb namenili dopolnilnemu izobraževanju
zaposlenih. Z izrednim študijem si je višjo ali pa
visoko strokovno izobrazbo pridobilo večje
število zaposlenih. Trenutno ob delu študira na
prvi stopnji 10 delavcev in na drugi stopnji 4
delavci.
Za delavce službe, prav tako pa tudi za ostale
uporabnike so novi prostori pomembna
pridobitev.
MG
O delu, težavah in uspehih
Podjetje Agrotransport je ena
od delovnih organizacij, ki so v
gospodarstvu velikega pomena, saj
s svojimi storitvami omogočajo
redno in nemoteno delo vsem
vrstam industrije, gradbeništvu in
tako dalje. Delovna organizacija
Agrotransport združuje sredstva in
delo z delovnimi organizacijami iz
cele Jugoslavije. Nosilci njihove
dejavnosti so predvsem poklici
strojnika in šoferja. Ti so obenem
z mehanizacijo, ki jo uporabljajo,
tudi usposobljeni za potrebe SLO,
Direktor Vladimir Skoijanec
teritorialne obrambe, saj za
izobraževanje teh kadrov
namenjajo v Agrotransportu pre-
cej sredstev.
Potrebno je omeniti, da so po
drugi strani delovni ljudje
Agrotransporta dohodkovno
odvisni od proizvajalcev
mehanizacije in transportnih sred-
stev, saj je kvaliteta le-teh pri
njihovem delu še kako odločilna.
Delovna organizacija razpolaga z
velikim številom tovornih vozil in
ostalo mehanizacijo, in ni majhen
problem nenehno skrbeti, da so
obstoječi stroji in prevozna sred-
stva primerno izkoriščeni, saj v tej
panogi ne poznajo dela na zalogo
ali dela za nazaj. Vse to zahteva,
kot je omenil direktor Vladimir
Skorjanec,	ogromno
organizacijskega dela, dela s
strankami in podobno. Poleg tega
jih pestijo še razni predpisi in
občasne omejitve prometa, slabi
vremenski pogoji, pomanjkanje
rezervnih delov iz uvoza in podob-
no.
Omenili smo že, da sta v
Agrotransportu najbolj zastopana
dva profila poklicev: poklic
strojnika in poklic šoferja. Prav
je, da o teh poklicih malo
podrobneje spregovorimo. Kot
smo razbrali iz besed vodje DE
Agrousluge Ivana Gajzerja je bist-
vo poklica strojnika predvsem
terensko delo. Strojnik je pri svo-
jem delu več ali manj prepuščen
sam sebi in kvaliteta njegovega
dela je največkrat odvisna od
njegove iznajdljivosti. Strojnik
mora biti sposoben odpraviti tudi
večino manjših defektov na svojem
stroju, saj je v večini precej od-
daljen od sedeža podjetja. 70 do
80 % vseh del opravljajo strojniki
na območju Slovenije, Hrvatske in
Srbije. Opravljajo vsa zemeljska
dela pri nizkih gradnjah (cestah,
gramoznicah, kamnolomih),
predvsem pa so znani kot speci^ili-
sti za izdelavo teras v vinogradih,
edini v Jugoslaviji pa imajo tudi
poseben stroj s hidravličnim
plugom za rigolanje vinogradni-
ških površin. V DE Agrousluge
opravljajo še prevoze vse gradbene
mehanizacije in drugih tovorov, za
kar imajo specialne kamione.
Poklic strojnika je zanimiv
predvsem za mlade ljudi, ki še niso
vezani na družino in ki jih teren-
sko delo privlači. Strojnike
izobražujejo s pomočjo Delavske
univerze v Ptuju.
Pomanjkljivost tega izobraževa-
nja je v tem, da si tu kandidati
pridobijo le teoretično znanje, ki
pa za zahtevno delo strojnika ne
zadošča. Sele po enem letu
pripravniške dobe, ki podjetje
zaradi učenja na drugi mehanizaci-
ji precej stane, je strojnik
sposoben za samostojno delo.
Konrad Horvat, vodja tran-
sportne dejavnosti, je povedal, da
se v tej delovni enoti ukvarjajo z
tuzemsicim in delno tudi z med-
narodnim transportom. Pogoji
dela in sodobna mehanizacija
zahtevajo od šoferja strokovno
usposobljenost in poznavanje raz-
nih predpisov. Prednost tega
poklica je v tem, da se šofer dnev-
no seznanja z lepotami domovine
in je zato njegovo delo bolj pestro.
Večina voznikov je mlajših in so
izšli iz drugih poklicev, predvsem
iz poklicev kovinske stroke. Precej
je takšnih ki so se izšolali v
delavnici podjetja, kjer so pridobi-
li poklic avtomehanika, z dodat-
nim izobraževanjem pa nato še
poklic voznika. Vozniki brez
poklicev si pridobijo v večini
primerov vozniške sposobnosti v
JLA, s šolanjem pa si nato
pridobijo poklic šoferja. Težave,
ki pestijo šolanje, se pojavljajo
predvsem v slabih vremenskih
razmerah in v zimskem času.
Tovor, ki ga prevažajo je zelo
različen, voznik pa zanj do izročit-
ve tudi odgovarja. S tem v zvezi je
dolžan skrbeti za potrebno
dokumentacijo in mora biti zato
poučen tudi o komercialnem
poslovanju. Zaradi delovnih pogo-
jev, v katerih delajo vozniki v jav-
nem prometu so si uspeli v zad-
njem času priboriti benificiran
delovni staž, kar je pri njihovem
delu prav gotovo velika vz-
podbuda.
Tako smo v kratkem predstavili
glavne nosilce dejavnosti delovne
organizacije Agrotransport in
pogoje v katerih delajo. Ob koncu
jim belimo pri njihovem delu kar
največ uspehov!
DELOVNI LJUDJE DELOVNE
ORGANIZACIJE AGROTRAN-
SPORT PTUJ, ČESTITAJO
OBCANOM OB PRAZNIKU
OBČINE — 8, AVGUSTU!
JB
Spet doma — zbrana vozila avtoparka pred novozgrajeno stavbo.
KAKO BOMO LETOS FINANCIRALI DELOVANJE
DELEGATSKEGA SISTEMA V KS
Naš socialistični in samoupravni
sistem se z razvojem delegatskega
sistema vedno bolj utrjuje med
delovnimi ljudmi in občani, ki se
zavedajo pomembnosti svojega
neposrednega vključevanja v vse
družbene in gospodarske tokove.
Nenehni razvoj in nova vsebina
delovanja delegacij in delegatov pa
v krajevnih skupnostih zahtevajo
tudi določeno materialno osnovo,
ki je za nemoteno delovanje nujno
potrebna in jo moramo vsako leto
zagotoviti v občinskem proračunu.
V letu 1978 bomo v te namene
uporabili zagotovljena sredstva v
višini 2,415.000 dinarjev, ki smo
jih v proračunu določili za potrebe
krajevnih skupnosti in za finan-
ciranje neposrednih stroškov
delovanja delegacij v njih kot so
sejnine in potni stroški, za
materialne stroške — vabila,
poštnino, papir, prostore itd., za
del osebnega dohodka tajnika za
čas, ki porabi za njegovo
neposredno vključevanje v funk-
cioniranje delegatskega sistema. V
lanskem letu smo v ptujski občini
ta sredstva razdeljevali po posebej
izdelanih merilih in pri tem
upoštevali potrebe po stalni
zaposlitvi tajnika in njegov delovni
čas, znesek za materialne stroške
in drugo. V letošnjem letu pa ta
merila še niso povsem oblikovana
in sprejeta, zato so dobile krajevne
skupnosti k akontacije po merilih
iz prejšnjega leta. Tako bo končni
znesek za posamezno krajevno
skupnost znan šele, ko bodo nova
merila delitve sprejeta. Upoštevati
pa bo potrebno tudi nekatere nove
organizacijske spremembe —
povečanje števila krajevnih
skupnosti od 25 na 35.
Iz združenih sredstev za
financiranje razvojnih programov,
ki jih na osnovi samoupravnega
sporazuma prispevajo OZD, drugi
uporabniki družbenih sredstev in
obrtniki po stopnji 0,50 % iz
doseženega dohodka ki so mu
osnova relizirani bruto osebni
dohodki. Doseda zbrana sredstva v
višini 8,332.787,55 dinarjev so bila
razporejena v dve smeri: 70 % po
sprejetih merilih za vse krajevne
skupnosti in 30 '^'o zbranega denar-
ja kot solidarnost za financiranje
razvojnih programov v manj
razvitih območjih krajevnih
skupnosti. Prvih 70 odstotkov se
deli na krajevne skupnosti na
število zaposlenih delavcev iz
posamezne krajevne skupnosti,
solidarnostni dinar pa v skladu s
samoupravnim sporazumom, ki
opredeljuje krajevno skupnost na
manj razvitem področju in pri tem
upoštevajoč razvojni program
posamezne KS.	mš
Prvi industrijski obrat je zaživel
Ze od meseca maja letos je stekla prva redna proiz-
vodnja v novem obratu Tela ISKRA automatika v
Makolah. Objekt je zgradilo isto imensko podjetje iz
Ljubljane in predstavlja veliko gospodarsko
pridobitev za krajevno skupnost Makole, ki se skupno
s krajevnima skupnostima Studenice in Laporje uvr-
šča med nerazvita območja občine Slov. Bistrica.
Do otvoritve obrata je okoli 20, pozneje pa že več,
predvsem ženske delovne sile, delalo v prostorih gradu
Statenberg, kjer so si pridobivale predvsem nova
znanja s področja finomehanike.
V obratu v Makolah je namreč osnovni proizvod
izdelovanje programatorjev za Gorenje Velenje pa
tudi za industrijo v Nišu. Trenutno je v novem obratu
zaposlenih že prek 60 delavcev, do konca letošnjega
leta pa načrtujejo, da bo tukaj delovalo blizu 100 lju-
di. Večina med njimi je z območja nerazvitih krajev-
nih skupnosti bistriške občine. S pridobitvijo tega ob-
jekta pa so območja dravinjske doline zaživela tudi v
smeri industrijskega razvoja, kar omogoča
zmanjšanje odhajanja prebivalcev teh krajev v druga
industrijska središča.
Ze sedaj pa je začutiti, da se želijo mnogi iz teh
krajev zopet vrniti v domače okolje, seveda z zaposlit-
vijo v novem obratu ali ustanovitvijo še katerega in-
dustrijskega objekta.
Pred nedavnim so zaključili tudi z ureditvijo okolja
objekta pri katerem so z udarniškim delom sodelovali^
tudi člani kolektiva.
„Prva lastovka" industrije v Makolali
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
TEDNIK - 3. avgust 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Stališča in izhodišča 01 predsedstva RK SZDL Slovenije
NUJNA DRUŽBENA SOLIDARNOST
IN POMOČ VSEH
Izvršni odbor predsedstva Republiške
l(onference SZDL Slovenije je na seji, 27. julija
1978 razpravljal o posledicah nedavnih vremen-
skih nesreč. Sprejel je stališča in izhodišča
solidarnostne akcije za odpravo teh posledic, ki
jih v celoti objavljamo:
1.	Tako kot vedno dosedaj je tudi ob zad-
njih večjih elementarnih nesrečah povzročenih s
hudimi neurji in točno v juliju prišla do izraza
naša samoupravna organiziranost in ustrezna
družbenopolitična ter strokovna aktivnost, ki se
je izkazala v medsebojni solidarnostni pomoči
prizadetih delovnih ljudi za zavarovanje dobrin
in sredstev za delo ter življenje. Učinkovito je
bilo tudi delovanje samoupravnih in družbeno-
političnih dejavnikov ter njihovih organov na
nivoju TOZD, KS, občin in republike.
2.	Kaže se potreba po oblikovanju enotnega
pristopa k odpravljanju posledic elementarne
nesreče, povzročene po neurjih s točo v Pomur-
ju, na Goriškem in Koprskem. Iz poročil in
dosedanjih ukrepov izvršnega sveta skupščine
SRS izhaja, da so posledice elementarnih nesreč
tolikšne, da terjajo solidarnost širše družbene
skupnosti. Izvršni odbor predsedstva RK SZDL
Slovenije se z dosedanjimi ukrepi izvršnega
sveta skupščine SRS v celoti strinja in predlaga,
da izvršni svet še nadalje spremlja ter analizira
uresničevanje ukrepov in njihove učinke ter da
po potrebi sprejme in predlaga nove ukrepe in
aktivnosti za ublažitev posledic naravne nesreče.
3.	Prav tako je potrebno čimprej oceniti
posledice škode v kmetijstvu v odnosu do
uresničevanja planskih nalog na področju
kmetijstva v enoletnem in srednjeročnem
družbenem planu SRS ter pripraviti vse možne
ukrepe in aktivnosti za uresničevanje nalog na
tem področju. Izvršni odbor se strinja s stališči
izvršnega sveta, da naj bodo nosilci akcije obči-
ne, ki morajo prek svojih izvršnih svetov skup-
ščin, v sodelovanju z družbenopolitičnimi
organizacijami prevzeti odgovornost za
učinkovitost in doslednost pri izvajanju akcij
pomoči in skupno z vsemi nosilci planirarija
tudi odgovornost za nadaljevanje izvajanja
družbenega plana na področju kmetijstva,
Svilstva in drugih dejavnosti, ki so bile z neurji
prizadete.
4.	Dejstvo, da je ogromna večina povsem
opustošenih kmetijskih površin, zlasti kmetov v
Pomurju, nezavarovanih nas ponovno opozarja
na potrebo po škoki družbenopolitični akciji za
zavarovanje vseh kmetijskih površin v SRS s če-
mer bi dosegli močan rizični sklad z manjšimi
vplačili, z večjimi solidarnostnimi učinki ob
elementarnih nesrečah. Zagotoviti bi morali, da
bi s tako zbranimi sredstvi resnično upravljali
uporabniki z vsemi pravicami in obveznostmi.
Sodelovanje v tej akciji je družbenoekonomsko
vprašanje pa tudi solidarnosti slehernega
kmetijskega proizvajalca; kmeta, kooperanta,
delavca TOZD s področja kmetijstva.
Nesodelovanja v aktivnosti, za zavarovanje bi
potem lahko ocenjevali kot negospodarno
ravnanje in nesolidarnostno obnašanje. V seda-
njih pogojih pa je kmetijsko zavarovanje veli-
kokrat za kmeta predrago. Kritični pa moramo
biti do OZD, ki nimajo zavarovanega premože-
nja proti škodam. Kaže tudi sicer razmisliti o
obveznem zavarovanju nekaterih kmetijskih
proizvodov, kot so koruza, pšenica itd., ki so
močno povezana s celotno prehrambeno in-
dustrijo.
5.	Izvršni odbor predsedstva RK SZDL je
opozoril predvsem na pomembnost naslednjih
oblik solidarnostne pomoči:
—	organiziranje delovnih akcij in vseh
drugih strokovnih in tehničnih možnosti za
sanacijo in pripravo zemljišč za kmetijsko
proizvodnjo, ki jo je mogoče ob hitrih ukrepih
še letos realizirati. Izvršni odbor predsedstva
RK SZDL ocenjuje, da je to v tem trenutku
najpomembnejša dejavnost in odgovornost
vseh, ki lahko k temu pripomorejo;
—	pomoč med kmeti oz. organizirana
solidarnostna pomoč med kmečkimi proizvajal-
ci, ki jih v letošnjem letu niso zadele elementar-
ne nesreče;
—	organiziranje mladinskih delovnih brigad
za pripravo sena na površinah v drugih predelih
Slovenije, ki ostajajo večkrat nepokošeni;
—	angažiranje sredstev zavarovalnih
skupnosti;
—	davčne olajšave;
—	premostitveni krediti, odložitev plačil
kreditov;
—	ugodnejši kreditni pogoji za nabavo
semen, krme, gnojil in njihovo regresiranje;
—	priprava ukrepov v zvezi u uresničeva-
njem plana na področju kmetijstva;
—	dodatne solidarnostne akcije za zbiranje
solidarnostnih sredstev (enodnevni zaslužek) in
drugih prispevkov za pomoč prizadetim v okvi-
ru KS, TOZD, društvenih organizacij,
samoupravnih interesnih skupnosti in drugih
združenih delovnih ljudi in občanov v občinah
in v republiki glede na razsežnosti škod in
materialnih možnosti lastne solidarnosti, za kar
je bilo že dosedaj danih več pobud;
—	organiziranje solidarnostne pomoči
družinam, ki se preživljajo izključno s kmetijs-
ko proizvodnjo in jim je nesreča uničila večji
del letnega pridelka ter nimajo drugih virov za
preživljanje;
—	Izvršni odbor je ugotovil, da je že
dosedaj prišla do izraza družbena samozaščita
in da ji je treba v takih primerih posvetiti še več
pozornosti s čemer bomo preprečili različne
špekulacije, ki bi še bolj otežkočale odpravlja-
nje posledic nesreč in saniranje razmer.
6.	Tako kot v vseh solidarnostnih akcijah
dosedaj je potrebno tudi tokrat uveljaviti nače-
lo, da širša družbena skupnost sodeluje v
solidarnostni akciji vselej takrat, kadar so za
odpravljanje posledic elementarnih nesreč v prvi
vrsti angažirane vse materialne možnosti
prizadetih delovnih ljudi v temeljnih
samoupravnih skupnostih in v občini ter da šir-
ša družbena skupnost, regija oz. republika
sodeluje v odpravljanju posledic elementarnih
nesreč za zagotavljanje osnovnih življenjskih in
delovnih pogojev takrat, kadar jih delovni ljud-
je in občani materialno ne morejo zagotoviti
sami.
7.	Po dosedanjih ocenah gre za tak obseg
Škode, kjer je potrebna širša družbena
solidarnost, zlasti v treh občinah Pomurja in
sicer Murska Sobota, Lendava in Radgona, saj
znaša dosedaj ocenjena škoda v treh občinah po
podatkih SOZD ABC Pomurka blizu 38 mih-
jard starih din, od tega v soboški občini nekaj
več kot 27 milijard, kar predstavlja 12,54 %
družbenega proizvoda doseženega v občini v
letu 1977 in 82 % družbenega proizvoda iz
kmetijske proizvodnje. Pri organiziranju poseb-
ne solidarnostne akcije z enodnevnim
zaslužkom in drugimi prostovoljnimi prispevki
delovnih ljudi in občanov za ublažitev posledic
neurja pa se zavzemamo za tako solidarnost in
v takem obsegu, ki naj prispeva k zagotavljanju
pogoje pogojev za sanacijo kmetijske proizvod-
nje, življenja in dela prizadetih občanov in
kmetijskega gospodarstva, ne pa za nadomesti-
tev škode v celoti. Kot izhodišče bi posebej
izpostavili:
—	usposobitev zemljišč za nadaljnjo kmetij-
sko proizvodnjo, regresiranje gnojil in semen;
—	zagotavljanje krmil za živinorejo;
—	solidarnostno pomoč za zagotovitev
osnovnih življenjskih pogojev, kjer je le-ta
ogrožena zaradi škode iz izpada dohodka pri
tistih kmečkih proizvajalcih, ki jim je to edini
vir preživljanja.
Po enakih kriterijih in merilih bi glede na
obseg elementarne nesreče in stopnjo
prizadet9sti občana, ki mu je kmetijstvo edini
vir dohodka za preživljanje, morali obravnavati
tudi v drugih prizadetih družbenih skupnostih
ter organizirati solidarnostno pomoč.
8.	Izvršni odbor predsedstva RK SZDL
podpira vse dosedanje pobude za organiziranje
splošne solidarnostne akcije enodnevnega
zaslužka. Predlaga pa, da pred tem proučimo
različne druge možnosti solidarnosti, med njimi
tudi možnost uporabe rednih solidarnostnih
sredstev ter na teh osnovah in ocenah izpeljemo
akcijo enodnevnega zaslužka v mesecu sep-
tembru oz. takoj ko bo to potrebno. Ob tem pa
je nujno natančno izdelati kriterije za raz-
poreditev in delitev teh sredstev pri čemer je
potrebno upoštevati obseg zbranih sredstev s to
akcijo in vsa prizadeta območja. K tej nalogi bo
pristopila posebna delovna skupina izvršnega
sveta skupščine SR Slovenije, ki bo pripravila
vsa potrebna izhodišča in kriterije za dokončno
izpeljavo solidarnostne akcije.
9.	Tako kot vedno, bodo tudi tokrat
organizirale in usmerjale to solidarnostno akci-
jo družbenopolitične organizacije združene v
fronti vseh socialističnih sil, zlasti SZDL,
sindikati. Rdeči križ in druge družbene
organizacije in združenja, ki bodo s svojo
aktivnostjo omogočile sodelovanje v tej široki
solidarnostni akciji slehernemu . delovnemu
človeku in občanu v TOZD, KS in v drugih
samoupravnih skupnostih, združenjih in
organizacijah. Izvršni odbor posebej poudarja,
da je zlasti pomembno, da v akciji solidarnosti
neposredno sodelujejo in jo usmerjajo delovni
ljudje v TOZD in občani v krajevnih skup-
nostih.
Razprava v polnem razmahu
Trdimo lahko, da smo ta čas v
ptujskih sindikatih že sredi razprav
v zvezi s predkongresno aktivnost-
jo. Izvajanje sklepov celjskega
sindikataega kongresa smo v obči-
ni ocenili že na skupščini sin-
dikalne organizacije. Ugotovili
smo, kje je bila naša akcija
uspešna in kje ne. Na teh ugotovit-
vah bomo gradili bodoče sindikal-
no delo.
Osnovne organizacije sindikatov
so že prejele vozni red razprav,
medtem ko je razprava po
strokovnih sindikalnih odborih v
polnem teku. Potrebno je poveda-
ti, da so vse dosedanje razprave
bile kakovostno izvedene in da so
opozorile na pomanjkljivosti
določenih sredin. V razpravi o
kongresnih dokumentih je potreb-
no izhajati iz specifičnih
značilnosti določenih sredin.
Analizh-ati je potrebno, kako smo
v določenih sindikalnih sredinah
uresničevali naloge iz ustave in
zakona o združenem delu.
Odgovoriti je tudi na vprašanje,
kje smo na področju organizirano-
sti, družbeno-ekonomskega
položaja delavcev in podobno.
Samo z organizirano in vsebin-
sko bogato razpravo bomo lahko
postavili bodoče trdne temelje
sindikalnega dela ter obenem
okrepili družbeno vlogo sindikata
kot najširše politične organizacije
delavcev.
MG
Skupščine občinskih odborov
sindikata SO končane
v skladu z izhodišči izpolnitve in metod delovanja
Zveze sindikatov Slovenije, smo tudi v Ptuju skupšči-
ne občinskih odborov sindikata izvedli v celoti v mese-
cu juliju.
V prejšnjem tednu sta bili organizirani še zadnji
skupščini občinskih odborov, ki jih imamo v ptujski
občini skupno 13. V torek so se sestali člani občinske-
8a odbora sindikata delavcev trgovine občine Ptuj, v
i^trtek pa so se zbrali v domu Franca Krambergerja
fani odbora sindikata obrtnih delavcev. V obeh
Primerih je bila udeležba zadovoljiva, kljub počitniš-
l^emu času in kljub dejstvu, da je večina ljudi na let-
'^em oddihu.
Skupščino občinskega odbora sindikata delavcev
'fgovine občine Ptuj je vodil dosedanji predsednik
f^ranc Sedič, ki mu je enaka naloga zaupana ponovno.
^ delovnih usmeritvah odbora za naslednje mandatno
obdobje so zlasti poudarili potrebo povezanosti med
občinskim odborom in dislociranimi obrati. Predlaga-
so, da bi bile trgovine ob sobotah odprte le do 12.
Spregovorili so o pripravah na kongres Zveze sin-
dikatov Slovenije, ki bo v času od 25. do 26. oktobra v
Mariboru; prizadevajo si za smotrnejšo izrabo proste-
ga časa delavcev trgovske stroke; poudarjajo nujnost
?odelovanja v SLO in DS, zagotoviti želijo usklajenost
"iteresov znotraj OZD; zavedajo se nujnosti izobraže-
vanja delavcev, nujnosti organiziranja oddiha in
■"ekreacije . . .
Skupščina občinskega odbora sindikata obrtnih
delavcev občine Ptuj je bila nekoliko manj pestra, pa
tudi udeležba ni bila kdove kako množična. Kljub
temu in onemu, pa je skupščina uspešno opravila
svoje delo, vodil jo je Jože Stebih, predsednik odbora
obrtnih delavcev. Jože Golob, novoizvoljeni predsed-
nik tega odbora je v delovnih usmeritvah za naslednje
obdobje zlasti povdaril nujnost uveljavljanja zakona o
združenem delu in obrtnega zakona; predlagal je, da
bi se obrati malega gospodarstva lahko združevali v
poslovna združenja; nakazal je možnost razvijanja
obrtne dejavnosti v Halozah in Slovenskih goricah.
Obrtnike in obrt ,,grizejo črvi, zato so se delegati zav-
zemali za ohranitev obrtne dejavnosti in povdarili
ustavno vlogo obrti.
V ptujski občini je 16.000 članov sindikata, 13 od-
borov, ker bo 7. avgusta ustanovljen še odbor za go-
stinstvo in turizem. Na kongresu Zveze sindikatov
Slovenije pa bodo naši delegati sodelovali z razprava-
ma iz kmetijstva in socialne problematike.
Danilo Masten, sekretar ZSS Ptuj je na vsaki
skupščini povdaril, da mora razprava o dokumentih
za 9. kongres ZSS seči do slehernega člana sindikata,
da se morajo v razpravo vključiti tudi vse družbeno-
politične organizacije, da morajo sindikati v predkon-
gresnem in pokongresnem obdobju zaživeti, ... in to
je treba tudi realizirati.
N. Topolovec
Meddružinsko
tekmovanje ribičev
dveh republik
Ribnik Dežno pri Podlehniku je bil preteklo nedeljo zaseden že od
zgodnjih jutranjih ur. Ob ribiški Dežnici so se že pred 7. uro začeli zbirati
ribiči iz 17 članskih in 4 mladinskih ekip iz Slovenije in Hrvatske.
V	počastitev 8. avgusta praznika občine Ptuj so se od 8.—11. ure
pomerili v tekmovanju v odlovu rib s plovcem. Tekmovanje je potekalo
samo v ekipni konkurenci, po treh urah pa je bil vrstni red najbolje
uvrščenih ekip sledeč:
1. mesto Je doseglo SRD Novi Marof, ki Je nabralo le 7 kazenskih
točk, 2. mesto Je dosegla RD Črnomelj s 14 kazenskimi točkami, 3. mesto
pa je doseglo SRD Amur — Donji Miho^ac s 15 kazenskimi točkami.
Ptujska ekipa je pristala na 11. mestu z 28 kazenskimi točkami, RD
Ormož Je dosegla 14. mesto, RD Majšperk 15. mesto, RD Maribor pa 16.
Poudariti Je treba, da Je bilo vreme za ribiče zelo ugodno, skoraj brez vet-
ra, kar je že dopoldne pritegnilo ob ribnik številne obiskovalce od blizu in
daleč.
V	konkurenci mladinskih ekip so bili doseženi naslednji rezultati: 1.
mesto Je dosegla RD Črnomelj, 2. mesto RD Maribor, tretje pa RD Ptuj.
Pred podelitvijo pokalov in priznanj Je zbranim govoril Milan
Kneževič, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, ki Je poudaril predvsem
današnjo vlogo ribištva v naši družbi, ter med drugim dejal:
,,Ni slučaj, da Je RD Ptuj — zveza ribiških družin postala eden iz-
med nosilcev animiranja za široko organizirano povezovanje in
vključevanje naših občanov v specifično interesno področje. S svojim
dosedanjim delovanjem se je uveljavila kot pomemben dejavnik, ki je
precej široko razvil niz različnih aktivnosti, med katerimi so širše
popularna prav ribiška tekmovanja ob podlehniškem ribniku.
Ribištvo Je ena izmed tistih družbenih organizacij, ki imajo v našem
življenju važno družbeno, gospodarsko in strokovno vlogo. Z razvojem in
poglabljanjem družbenoekonomskih odnosov pa istočasno dobiva ta
interesna dejavnost vse bo^ široko in družbeno pomembno mesto v
našem političnem sistemu, zato Je organiziranost in delo v njej stalno v
očeh ocenjevanja širše Javnosti in zahteva, da se v njenem delovanju
morajo izražati avtentični materialni, športno rekreacijski hi drugi hiteresi
vseh tistih, ki se v njej združujejo, kakor tudi širši interesi delovnih ljudi
in občanov..."
M. Ozmec
Letošnja ptujska kulturna
srečanja v znamenju treh jubilejev
Tradicionalna ptujska kulturna srečanja, ki so že šesta po vrsti, se
začenjajo z današnjim dnem, ko bo na letnem prireditvenem prostoru v
Ptuju tudi svečani začetek in ko bo nastopila Indijska folklorna dcupina
o kateri poročamo posebej.
V okviru letošnjih prireditev bo v avgustu in septembru dvajset
različnih prireditev kot so razstave, folklorni nastopi, gledališke
predstave, koncerti - skratka vse zvrsti umetniškega ustvaijanja doma in
v svetu. V okviru 85-letnice zgodovinskega društva bo Pokrajinski muzej
odprl stalno etnološko zbirko maske in opravila, letos bo deseti
festival domaČe zabavne glasbe, svojo lOO-letnico pa bo
praznoval tudi ptujski pihalni orkester. In za organizatoga - Kuuurno
skupnost občine Ptuj, še prijetna obletnica, ker je letos petič pokrovite^
ptujskih kulturnih srečanj Kreditna banka Maribor s poslovno enoto v
Ptuju. Bančni delavci s svojim prispevkom dajejo organizatojju veliko
moralno in finančno podporo, d kljub vrsti težav vsako leto vztr^a pri
organiziranju teh zahtevnih in obsežnih nastopov.
Letos se bodo zvrstile vse prireditve v Ptuju, ker v nobeni krajevni
^upnosti nimamo primernega odra. Koncerti bodo v dvorani glasbene
šole, folklora na letnem prireditvenem prostoru, druge prireditve pa še v
gledališču in v narodnem domu.
mš
Razstava in bogat kulturni program
Za praznik občine Ptuj so v
krajevni dcupnosti Cirkovce pri-
pravili več prireditev. Med te sodi
tudi razstava in nastop pevskih
zborov in folklornih skupin. V
soboto so v razredih osnovne šole
odprli likovno razstavo, na kateri
se z akvareli, kredo in olji
predstavljajo trge slikagi: Bogo-
mir Jurtela, Zinka Zorič in
Franček Trčko. Ob prisotnosti
ve^ega števila obiskovalcev je
razstavo odprl dolgoletni kultiurni
delavec in predsednik prosvetnega
društva, Anton Brglez, kije dejal,
da s tem ko odpira to razstavo
vabi k sodelovanju še druge
Iflcovnike. Ob tej priložnosti se je
občanom in delovnim ^udem
k r^evne skupnosti predstavila
tudi Dragica Ferbežer, ki razstav-
na ročna dela (gobeline in vezene
prte).
V nedelo seje kulturni program
nada^eval. Zvečer so v domu
kr^anov nastopili zbor iz Globas-
nice na Koroškem, folklorni
dcupini iz Nedelišča in Beltinec.
Prek 300 obiskovalcev je z
zanimanjem sledil nastopom foDc-
loristom in pevcev. Za sodelovanje
na prireditvi je domače Prosvetno
društvo skupinam podelilo tudi
priznanja.
Tako so se predstavile vse tri lupine
foto: zk
Pred uskladitvijo z zakonom o delovnih razmerjih
v tem času bi si kljub
dopustniškemu obdobju v vseh
delovnih organizacijah morali
prizadevati, da uskladijo svoje
samoupravne splošne akte z
zakonom o delovnih razmerjih, ki
je izšel že konec prejšnjega leta.
Ta zakon podrobneje ureja
določbe o delovnih razmerjih
zakona o združenem delu, njegove
določbe pa bi morali realizirat
najpozneje do 11. decembra 1978.
O prizadevanjih na tem podro-
čju v TGA Kidričevo smo se
pogovarjali z direktorjem kadrov-
sko ^lošnega sektorja, Filipom
Dolinarjem, ki je poudaril, da so
jiakon o združenem delu v njihovi
delovni organizaciji v glavnem s
formalne plati že uresničili. Hkrati
pa se zavedajo, da to še ni dovolj,
kajti zakonska določila je treba
uskladiti neposredno z vsebino
odnosov mecl proizvajalci.
V sedanjem obdobju so v TGA
pristopili k javni razpravi osnutka
uskladitve z zakonom o delovnih
razmerjih, ki prinaša nekatere
bistvene novosti. Uskladiti bo
potrebno samoupravne splošne
akte, v njih bodo določene skupne
osnove in merila za urejanje
delovnih razmerij. V tem bodo
urejene zadeve, ki izhajajo iz
skupnih interesov delavcev v
delovni organizaciji kot npr.
določbe o razporejanju delavcev iz
ene v drugo TOZD, določbe o,
enotnem urejanju pripravništva
ipd. Vsaka TOZD mora sprejeti
tudi pravilnik o delovnih razmer
jih, saj se z njim urejajo
mnogovrstne pravice in dolžnosti
delavcev.
Posebno pozornost so v TGA
namenili povsem novemu aktu o
razvidu del in nalog, ki drugače
ureja vsebino, ki jo je doslej
zajemal pravilnik o sistemizaciji
delovnih mest. Je izrazito organi-
zacijskega značaja in omogoča
enotno izvrševanje organizacije v
TOZD, pregled del in nalog,
sklepanje delovnih razmerij ter
planiranje kadrov in izobraževa-
nje. Prav tako namenjajo precej-
šnjo pozornost pravilniku o
izvajanju premakljivega delovnega
časa, kajti s temo bo_ v TGA
9mogočeno racionalnejše izkori-
ščanje delovnega časa. Usklajeva-
nje z zakonom o delovnih
raznierjih zajema med pomem-
bnejšimi določili tudi še pravilnik
o enotnem programiranju in
izvajanju programa usposabljanja
pripravnikov v delovni organizaciji
ter pravilnik o delu komisije za
delovna razmerja.
Po zaključku javne razprave
med zaposlenimi, na kateri
pričakujejo še mnenja in pripo-
mbe zaposlenih, predvidevajo, da
bo zakon o delovnih razmerjih
postal temelj za urejanje odnosov
tako med delavci samimi, kot tudi
med delavci in delovno organi-
zacijo. Najbrž so na enaki poti
tudi ov ostalih OZD v ptujski
občini in v celotnem slovenskem
prostoru.	B. VODUŠEK
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
3. avgust 1978 XEDNIK
URESNIČEVANJE
SREDNJEROČNIH
NALOG V
KMETIJSTVU
Na področju kmetijstva smo naloge začrtane za srednjeročno obdobje
1976—1980 v prvi polovici le delno uresničevali. Dokaj ugodne rezultate
smo dosegli v živinorejski in poljedelski proizvodnji, medtem ko proiz-
vodnja v sadjarstvu in vinogradništvu nekoliko zaostaja za planirano.
Vzroke za takšno stanje lahko pripisujemo predvsem slabim vremenskim
razmeram v zadnjih dveh letih, neurejenosti odkupa ob viških proizvodnje
in neurejenosti proizvodnih cen, ki včasih ne zadoščajo niti za kritje vseh
stroškov.
V	triletnem obdobju uresničeva-
nja srednjeročnega plana so kmetij-
ske delovne organizacije dajale
prednost predvsem razvoju
surovinske osnove in zlasti proiz-
vodnji hrane kot prednostni nalogi
planskih dokumentov. V sodelova-
nju s kmetovalci pa so z usposab-
ljanjem zemljišč, modernizacijo
proizvodnje, biološkimi vlaganji
ter vključevanjem v raziskovalno in
razvojno delo sledile nalogam za
smotrnejšo in učinkovitejše izkori-
ščanje kmetijskih zemljišč ter zago-
tovitvi čimvečje proizvodnje hrane
in surovin prehrambeni industriji
za potrebe prehrane ljudi in kot
krmo za živino. Z izdelavo prostor-
skega plana težimo tudi k večji
ohranitvi kmetijskih zemljišč ter
boljši izkoriščenosti prostora.
Dosedaj smo bili namreč priča bolj
mačehovskemu odnosu do zemlje.
V	organiziranosti kmetijstva, kot
pogoju za boljšo večjo in cenejšo
in koruzo. Po statističnih podatkih
so se površine posejane z ozimina-
mi povečale po letni stopnji 2,6,
površine posejane s koruzo pa po
letni stopnji 1,8. Posejane površine
s krmnimi rastlinami in krompir-
jem se niso bistveno spremenile, pri
travniških površinah pa beležimo
zmanjšanje, letno po stopnji 2,2
odstotka.
V	poljedelski proizvodnji smo
dosegli vidne tehnološke dosežke.
Z uvajanjem sodobne mehaniza-
cije, uporabo novih sort semen,
gnojil in zaščitnih sredstev dose-
gamo ugodne rezultate.
Pri prijeji goveda v prvih letih
nalog ne uresničujemo. Na to v
veliki meri vplivajo neurejene cene,
kar povzroča nerentabilno proiz-
vodnjo, zmanjšuje pa se tudi stalež
krav, kljub temu pa beležimo pove-
čan odkup mleka v organiziranem
odkupu.
V	zasebnem sektorju se kljub
proizvodnjo hrane, je v teku pre-
oblikovanje obrata za kooperacijo
Kmetijskega kombinata Ptuj v
kmetijsko zadrugo z več temeljnimi
zadružnimi organizacijami. To
nalogo moramo uresničiti še v tem
letu. Obrat Kooperacija Perutnine
Ptuj se je preoblikovd v temeljno
organizacijo kooperantov po proiz-
vodnem načelu, v kmetijski zadrugi
Dravsko polje Lovrenc pa so se
odločili za dosedanjo obliko, ker so
z njo zadovoljni.
Naloga zagotavljanja večjega
dohodka vseh zaposlenih v kmetij-
stvu ni bila izvedena. To lahko pri-
pisujemo neurejenosti cen na trži-
šču in izpadom proizvodnje zaradi
slabih vremenskih razmer (lani
pozeba, letos pozeba in neurje s
točo itd.). Vendar si večji dohodek
kmetijske delovne organizacije in
kmetije zagotavljajo z večjo pro-
duktivnostjo, boljšo izkoriščenost-
jo in ekonomičnostjo, kar dosegajo
z uvajanjem mehanizacije, upora-
bo bioloških novosti, večjo porabo
mineralnih gnojil (ta še ni v mejah
željenih) in zaščitnih sredstev.
Med prednostnimi nalogami
srednjeročnega obdobja je tudi
usposabljanje zemljišč, pridobiva-
nje novih in izboljšanje nedonosnih
z regulacijami in melioracijami.
Program predvideva 4000 hektar-
jev melioriranih površin, dosedaj
pa smo dosegli le 1400 hektarjev. V
prvih dveh letih smo dobro začeli,
letos pa je prišlo do zastoja, ki je
predvsem zaradi visokih cen in pre-
majhnega odziva med kmetovalci.
Kot je znano smo v akciji ustanav-
ljanja melioracijskih skupnosti v
Pesniški dolini. Nekaj smo jih že
ustanovili, večina pa jih je še v
ustanavljanju. Podobna akcija nas
čaka v porečju Polskave. Kmetij-
ska zemljiška skupnost je na tem
področju skupaj z raznimi ustano-
vami izvajala pripravljalna dela za
izdelavo projekta za regulacijo Pol-
skave in njenih pritokov, kar že
uresničujemo. Skupnost prav tako
sodeluje pri ustanavljanju melio-
racijskih skupnosti v Pesniški
dolini.
V srednjeročnem planu je pove-
čanje površin posejanih z ozimino
ugodnim kreditom, ki jih daje
HKS, program razvoja prašičereje
v celoti ne uresničuje. Vzroke je
iskati v slabi povezavi družbenega
in zasebnega sektorja ter pomanj-
kanju strokovnih kadrov.
Načrtovana proizvodnja vzreje
perutninskega mesa pri Mesokom-
binatu Perutnina je bila dosežena,
pri proizvodnji valilnih jajc pa pre-
sežena. Prav tako presegajo pro-
gram izgradnje in razširitev hlevov
v kooperacijski proizvodnji.
Začrtane naloge sadjarske proiz-
vodnje v srednjeročnem planu v
družbenem sektorju dosledno izva-
jamo. V zasebnem delu še nismo
pričeli z obnovami zaradi
premajhnega interesa in srednje-
ročnega programa obnove verjetno
ne bomo dosegli (znaša 60 ha).
Obnova vinogradov poteka v
družbenem in zasebnem sektorju v
skladu s srednjeročnim progra-
mom. V družbenem sektorju bo do
konca letošnjega leta obnovljenih
50 ha vinogradov, v zasebnem sek-
torju pa bomo zaradi povečanega
zanimanja program presegli. Pri
obnovi pa še vedno opažamo
pomanjkanje trsnih cepljenk, ker
predvidena naloga o proizvodnji
trsnih cepljenk v Juršincih ni bila
izvedena tako kot je to zapisano.
Pospeševalna služba pri obeh
kombinatih in Obdravskem zavodu
za veterinarstvo in živinorejo delo
usmerja predvsem v ekonomičnost
kmetijske proizvodnje ter usmerja-
nje kmetij v tržno proizvodnjo. Na
področju občine bo do konca letoš-
njega leta preusmerjenih 1200 kme-
tij, do leta 1980 pa pričakujemo, da
bo v tržno proizvodnjo zajetih 2000
kmetij, kot je v programu
predvideno. K izvedbi tega progra-
ma bo v veliki meri pripomogel
odlok, po katerem je zaščitenih
3124 kmetij.
Sprejetim srednjeročnim nalo-
gam sledijo tudi Obdravski zavod
za veterinarstvo in živinorejo,
samoupravna interesna skupnost za
pospeševanje kmetijstva in Kmetij-
ska zemljiška skupnost.
pripravil 1. kotar
Spomladanska, lahko trdimo katastrofalna pozeba, že druga zapovrstjo, je
močno prizadela vinograde in sadovi^jake, letos pa tudi polja in celo
gozdove kostanja. Nežni plodovi hruške so po pozebi začeli odpadati.
Foto: R
Uresničevanje kadrovske politike v ptujski občini
Iz leta v leto iste napake
Kadar govorimo o načrtovanju kadrov v
ptujski občini lahko ugotovimo samo to, da smo
na tem področju zelo malo storili. 2e nekaj let
zapored beležimo skoraj enake rezultate. V
večini delovnih organizacij nimajo ustreznih
kadrovskih služb, kadrovsko načrtovanje je
stihijsko ali pa ga sploh ni, vsako leto zaman
upamo, da se bo število kadrovskih štipendij
povečalo in zmanjšalo število štipendij iz zdru-
ženih sredstev.
Kadrovski plan bi moral izhajati iz srednje-
ročnih in dolgoročnih razvojnih planov. Danes
smo že nekje na sredini srednjeročnega obdobja
1976—1980 in smo ugotovili, da kar polovica
delovnih organizacij v naši občini nima niti sred-
njeročnih razvojnih planov. Ker je prav kadrov-
sko načrtovanje najbolj pereč problem, so v
okviru kadrovske službe SO Ptuj napravili
analizo kadrovskih planov v občini. Odzvalo se
je samo 46 delovnih organizacij. Od teh jih ima
32 srednjeročne plane kadrov, 14 pa teh planov
nima. Tudi vse ostale delovne organizacije, in to
so večinoma manjše, kadrovskih planov nimajo.
V investicijskih planih imajo vse OZD priložene
potrebe po kadrih, vendar to niso kadrovski
plani.
Slabo kadrovsko načrtovanje se danes v
združenem delu, predvsem v manjših delovnih
organizacijah, še ne pojavlja kot pereč problem,
vendar se kmalu utegne maščevati tako, da bo
pomenilo oviro za povečanje proizvodnih kapa-
citet. Maščuje se nam pravzaprav že danes, ven-
dar ne tako očitno, da bi širšo javnost bodlo v
oči. Poglejmo samo štipendiranje v šolskem letu
1977/1978! Kadrovske štipendije je prejemalo
400 učencev in študentov, štipendije iz združenih
sredstev pa 998 učencev in študentov. Ta poda-
tek dokazuje, da združeno delo nima pregleda
nad tem, kakšne kadre bo čez nekaj let dobilo in
ga, če samo pogledamo število kadrovskih šti-
pendij, tudi noče imeti.
Prav s štipendiranjem lahko združeno delo
vpliva na izobraževanje, očitno pa je, da vse
delovne organizacije tega ne želijo. Tudi v letoš-
njem šolskem letu je bilo razpisanih samo 130
kadrovskih štipendij. Iz združenih sredstev pa
bodo podelili okrog 400 štipendij. Ta razkorak
dokazuje, kako daleč je še združeno delo od izo-
braževanja. Kadar govorimo o usmerjenem izo-
braževanju pa poudarjamo prav to, kar še danes
v praksi negiramo: izobraževati iz dela, ob delu
in za delo.
2e sedaj bi lahko pričeli graditi most med šol-
skim sistemom in združenim delom s kadrov-
skim štif)endiranjem.
V veliki meri je krivda zato, da ne načrtuje-
mo kadrov tako, kot bi bilo prav v združenem
delu. Samo 18 delovnih organizacij ima kadrov-
sko službo. Vendar referenti za kadre še niso do-
volj, če se s kadrovskimi problemi ukvarjajo
samo mimogrede. V kadrovskih službah so tudi
večinoma zaposleni ljudje z neustrezno izobraz-
bo. Od 37 kadrovskih delavcev jih ima 10 nižjo,
16 srednjo, 9 višjo in samo 2 visoko izobrazbo.
2e nekaj let zapored pri uresničevanju kad-
rovske politike v občini ni zaznavnega napredo-
vanja. Mar se res niti na lastnih napakah ne
znamo več učiti? Naše kadrovsko planiranje je
neresno, neodgovorno delo in neracionalno tro-
šenje družbenih sredstev. Dokazuje, kako
postavljamo kratkoročne interese na prvo
mesto, na škodo dolgoročnih interesov. Bilo bi
prav, da tisti tovariši, ki so za uresničevanje kad-
rovske politike zadolženi, za to tudi odgovarja-
jo.
VK
Kje si skrb za otroka?
Cemu razglabljanje v tej smeri?
Ni zloba; le ugotovitev, da se v
naši skupnosti vse premalo za-
vedamo odgovornosti, ki jo
imamo za organizirano preživlja-
nje prostega časa otrok v po-
čitniškem času. So prizadevanja
mimo katerih ne moremo. Kljub
temu pa je čutiti stihijo. Kaj smo
že naredili in kaj moramo še - o
tem raje molčimo. Počitniško
razmišljanje je sicer pozitivno,
vendar v tem trenutku, ko so po-
čitnice prešle že v drugo polovico,
ni pričakovati, da bodo naše akcije
dosegle tudi svoj namen._
Nič ne bomo zgrešili, če
zapišemo, da niso redki primeri,
ko tudi v organizirani vzgoji ni vse
tako, kot bi moralo biti. Človeku
se skazi pogled na otroke, ki se
morajo igrati sami sredi kopriv, ko
njihove tovarišice v krogu poseda-
jo in razmišljajo o svojih pro-
blemih.Ugotovitev ni zrastla na
mojem zelniku, temveč pri vsakda-
njem pogledu na prostor, kjer se
igrajo otroci, ki so v organi-
ziranem varstvu. Na ta problem pa
neredkoopozarjajotudi mimoidoči.
Na splošno pa velja, da učenci v
počitnicah niso deležni potrebne
pozornosti. Res je, da imamo
velike možnosti za vključevanje
otrok v razne dejavnosti, vendar
le-te ostajajo v tem času žal neiz-
koriščene. Otrok mora ob drugih
spoznavati koristnost izrabe
svojega prostega časa. S takim
načinom dela pa pridobiva tudi
njegova osebnost. Tolažimo se
lahko, da bomo morda v pri-
hodnjem letu za ta čas več naredili.
Da bomo pripravili vsebinsko
bogate programe organiziranega
preživljanja prostega časa otrok v
počitniškem času in podobno.
O tem tečejo razmišljanja tudi
pri izvršnem odboru občinske
zveze prijateljev mladine Ptuj. Ob
tem samo pripomba, da je
potrebno v bodoče o tem raz-
mišljati mnogo preje. Začetek
počitnic mora biti tudi začetek
uresničevanja tovrstnega
programa. Tudi društva prijateljev
mladine po posameznih krajevnih
skupnostih bi morala odigrati po-
membno logo pri tem. Secer pa
smo nekoč že govorili, da je
potrebno v sleherni krajevni skup-
nosti ustanoviti tudi društvo prija-
teljev mladine.
Izvršni odbor OZ PM Ptuj tudi
daje vso podporo čimprejšnji
rešitvi prostorskega problema
pionirske knjižnice. Ponovno pa je
načel tudi vprašanje potrebnosti
mlečne restavracije v Ptuju. Oboje
bomo morali reševati s skupnimi
napori.
Razdejanje po nedavnem vihaiju v enem od predelov obširnih
gozdov Pohoija
POHORSKI VIHARNIK
NE PRIZANAŠA
Močni vetrovi so pogosti spremljevalci življenja na Pohoiju. Prav ti
vihaiji pa so dostikrat tudi neprijetni oblikovalci v naravi. V vlogi
selektoija vihaiji podirajo oslabela drevesa, da dajejo prostor novemu
življenju. Kadar pa se vihar nebrzdano zavrtinči, padajo tudi zdrava in
lepa drevesa, ki bi dala družbi še veliko kubikov zdravega lesa.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE ORMOŽ
Prihodnje leto nov dogovor
Za financiranje potreb krajevnih skupnosti obstaja
več različnih virov. Prav gotovo je eden izmed osnov-
nih virov za financiranje rednih dejavnosti v KS de-
nar iz občinskega proračuna. S tem denarjem se
izplačuje osebni dohodek delavcem v KS, potrebe
delegatskega sistema, ljudske obrambe, družbene
samozaščite itd. Drugi vir financiranja so sredstva, ki
ga KS dobivajo po samoupravnem sporazumu in
sprejetem družbenem dogovoru. Ta je bil dogovorjen
in sprejet že leta 1976. To so sredstva, s katerimi de-
lavci po stopnji 0,5 odstotka od osebnega dohodka
prispevajo za nekatere dejavnosti v krajevni skup-
nosti. Sredstva se zbirajo na občinski ravni in so na
posebnem žiro računu.
Potrebno je povedati, je poudaril Franc Forštnarič,
ki v izvršnem svetu SO Ormož odgovarja za področje
krajevnih skupnosti, da je pri skupščini bil oblikovan
koordinacijski odbor, v katerem so bili predstavniki
združenega dela, SIS, KS in družbenopolitičnih orga-
nizacij. Odbor je imel nalogo da v skladu z raz-
vojnim programom občine in KS usmerja sredstva
zbrana po prispevni stopnji 0,5 odstotka. Ko je ta
naloga bila opravljena in sredstva razdeljena, je pri
občinski konferenci socialistične zveze bil oblikovan
novi koordinacijski odbor za povezavo delovanja KS,
ki ima nalogo, da usmerja in usklajuje celotno
problematiko vseh KS. Poleg tega pa tudi usmerja fi-
nančna sredstva.
Nekateri mislijo, da so ta sredstva namenjena za
funkcionalne izdatke. Temu ni tako, kajti sredstva so
in morajo biti namenjena samo za sofinanciranje raz-
vojnih programov krajevnih skupnosti.
Po samoupravnem sporazumu je bilo predvideno,
da se bo v letih od '976—1980 zbralo okoli 4 milijone
dinarjev. Ta vsota ne bo realizirana, kajti letno se v
občini Ormož zbere okoli 650 tisoč dinarjev. In kje so
vzroki za tako nizek priliv sredstev? Gre za nedo-
sledno uresničevanje samoupravnega sporazuma tis-
tih delovnih organizacij, ki niso v občini, čeprav le-te
zaposlujejo naše delavce, je dejal l"orštnarič. . V
letu 1976 so sredstva po prispevni stopnji 0,5 od-
stotka odvajale le mariborske delovne organizacije.
Temeljne organizacije združenega dela iz občine Ptuj
pa v dveh letih še niso ničesar prispevale, prav tako
tudi v letu 1977 mariborske delovne organizacije, če-
prav so vse bile podpisnice samoupravnega sporazu-
ma o sofinanciranju krajevnih skupnosti.
Prav bi bilo, če bi združeno delo ptujske in mari-
borske občine v prihodnje dosledneje izvajalo določi-
la samoupravnega six)razuma in tako mesečno ali
letno nakazovalo potrebna sredstva za sofinanciranje
potreb v krajevnih skupnostih. Koordinacijski odbor
pri socialistični zvezi je že večkrat obravnaval to
problematiko in tudi pismeno opozoril svet skupnosti
podravskih občin in medobčinski svet SZDL Mari-
bor. Pravega odziva ni bilo. Zato je nujno, da v ok-
tobru na posvetu sveta podravskih občin spregovorijo
tudi o tem.
Pomemben vir financiranja potreb krajevnih skup-
nosti je tudi samoprispevek. Kot zanimivost velja
povedati, da je uveden v vseh osmih krajevnih skup-
nostih v občini Ormož. Tako občani in delovni ljudje
prispevajo denar od katastrskega dohodka, osebnega
dohodka delavcev, pokojnin, od obrti in zdomci.
Samoprispevek od katastrskega dohodka odmerja
davčna uprava, medtem ko se ostali prispevki zbirajo
v skladu z zakonom o samoprispevku. Samoprispe-
vek od KD je v krajevnih skupnostih različen in obse-
ga od 5 do 40 odstotkov. Letno se tako skupno zbere
1,350.000 dinarjev.
Tudi pomoč temeljnih organizacij je vir so-
financiranja potreb KS. Poleg tega, da združeno delo
odvaja 0,5 odstotka so še druge oblike sodelovanja.
Najbolje je pri Kmetijskem kombinatu Ormož, ki
vsako leto v najvišji možni meri finančno pomaga pri
realizaciji razvojnih načrtov krajevnih skupnosti.
Tako je KK (Slovin —Jeruzalem Ormož) za
modernizacijo ceste Velika Nedelja—Podgorci vsaki
krajevni skupnosti pomagal s 100 tisoč dinarji (v KK
po stopnji 0,5 odstotka odvajajo letno 220 tisoč
dinarjev). Tudi letos bo ormoški Jeruzalem pomagal
pri asfaltiranju vinske ceste Vinski vrh—Jeruzalem,
saj bo prispeval skupno s KS Miklavž večino sreds-
tev.
Kljub vsem tem virom pa v krajevnih skupnostih še
vedno primanjkuje denarja. Zato se v KS odločajo še
za pogodbena zbiranja, ta denar namenjajo investici-
jam. Prav razveseljivo je, da je tudi ta oblika zbira-
nja naletela na ugc^en odmev. To pomeni, da občani
verjamejo programskim usmeritvam, zaupajo samo-
upravnim organom KS in na ta način tudi zado-
voljujejo svoje interese in potrebe.
Ob koncu še to: V zvezi s financiranjem potreb KS
je v SR Sloveniji bilo izrečenih že mnogo različnih,
kritičnih in konkretnih besed. V to žgočo razpravo se
je vključila tudi občina Ormož, ki je republiškim
organom in republiški konferenci SZDL dala pobudo
za izdelavo novih in enotnih kriterijev za financiranje
potreb KS v SR Sloveniji. V tem primeru gre pred-
vsem za dopolnjevane občine, kjer tudi nastaja naj-
večja razlika pri financiranju delegatskega sistema.
Občina Ormož si tako prizadeva, da se v Sloveniji
napravi nov sistemski pristop do uveljavitve
prepotrebnega dinarja za dejavnost krajevne
skupnosti.
V prihodnjem letu je torej pričakovati nov dogovor
o financiranju. Rešitev tega problema ni aktualna sa-
mo za dopolnjevane občine, temveč enako za tiste, ki
se v celoti financirajo same. Dogovor naj bi tudi dal
odločujoč korak k zagotavljanju izenačenih material-
nih pogojev krajevnih skupnostih za delovanja
delegatskega sistema.
Obreganje
ob čistočo
v potrebah sodobnega človeka
zavzema vidno mesto komunalna
potreba. Z modernizacijo in na-
predkom družbe ji iz dneva v dan
razširjamo ,,življenjski" prostor.
Obenem pa to pomeni, da za za-
dovoljevanje te potrebe potrebu-
jemo iz leta v leto več sredstev.
Zdajšnje potrebe oziroma naka-
zane potrebe v letošnjem letu
,,zahtevajo" okrog 9 milijonov
dinarjev. Vse do danes ostaja fi-
nanciranje objektov in naprav
skupne rabe odprto. S predpisi, ki
smo jih v skupnosti sprejeli pred
kratkim, smo zarezali novo pot na
področje financiranja te vrste
komunalne rabe. Samoupravnega
sporazuma o financiranju ni; prav
tako ne ustreznega odloka.sred-
stva, ki se dosedaj uporabljajo, se
nenamensko uporabljajo.
Za polno uveljavljanje
komunalne interesne skupnosti bo
potrebno še v tekočem letu odpra-
viti vrsto problemov. Tu je tudi
program dela skupnosti za leto
1978. Posebno področje dela pa je
tudi ureditev vprašanja glede
mestnega zemljišča. Komunalni
problemi v posameznih krajevnih
skupnostih in v mestu Ptuju so
veliki. Njihovo pravočasno reše-
vanje pa onemogoča tudi ozki
družbeni interes, ki pušča ob strani
iniciativo širše skupnosti.
Tudi poročilo o uresničevanju
družbenega plana občine Ptuj v
letih 1976, 1977 in 1978, ki ga je
izdelal IS SO Ptuj navaja, da mora
komunalna skupnost še v tem letu
zagotoviti uresničevanja nalog po
samoupravno sprejetih planskih
dokumentih do konca srednje-
ročnega razvojnega obdobja. Pri
vsem tem pa je potrebno še najti
nosilce nalog, ki morajo biti ko-
nkretizirane in seveda sredstva, ki
v zdajšnji situaciji onemogočajo
potreben razvoj.	MG
TEDNIK - 3. avgust 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Kako daleč smo z organiziranim varstvom
in vzgojo predšolskih otrok v Ptuju
Kadar govorimo o uresničevanju družbenega
plana občine Ptuj na področju družbenih
dejavnosti za obdobje 1976/80, o tem kaj bi v
(gin obdobju morali storiti in kaj so nam novega
prinesla minula tri leta izvajanja tega programa,
5e bomo v naslednjem zapisu nekoliko dotaknili
področja otroškega varstva v občini, ki kljub
pospešeni skrbi zanj, ne dosegamo potreb, ki so
je pokazale najbolj pri zadnjem sprejemu v vrtec
jn jasli, ko je takorekoč praznih roic ostalo 252
staršev, ki so prosili za sprejem svojega otroka
predvsem v jasli, kjer je potreb največ, prostih
mest pa najmanj.
Iz analize podatkov, ki nam jih je
posredovala strokovna služba ptujskih krajevnih
slcupnosti, kiso na osnovi novega pravilnika,
opravile tudi nedavni sprejem, je do 15. julija
letos prispelo 437 prošenj za sprejem otrok v
vzgojnovarstveni zavod in sicer:
—	letnik 1972 je bilo 7 vlog, sprejeti pa trije
otroci,
-- letnik 1973 je bilo 29 vlog in sprejetih 15
otrok,
^ letnik 1974 je bilo 79 vlog in sprejetih 15
otrok,
^ letnik 1974 je bilo 79 vlog, sprejetih pa 51
otrok,
—	letnik 1975 je bilo 79 vlog in sprejetih 61
otrok, za
—	letnik 1976 je prispelo 92 vlog, sprejetih pa je
bilo le 11 otrok, za
—	letnik 1977 beležimo 106 vlog in le 32 prostih
mest, za
—	letnik 1978 pa 45 vlog, od katerih smo jih
lahko ugodno rešili le 12.
Skupno je bilo tako od 437 prošenj ugodno
rešenih za 185 otrok ali nekaj nad 42
Nekaj nad 70 vlog ali 16 Vo jih je prispelo iz
KS Dušan Kveder, ki je tudi največja KS, sledijo
krajevne skupnosti Boris Ziherl, Jože Potrč,
Hajdina, Ivan Spolenjak, Rogoznica itd. Ob tem
pa si težko zamislimo stanje in posledice, ki
bi Ijile očitne, če pred nedavnim ne bi odprli
novega vrtca za 120 otrok na Obrežju.
Ob analizi zaposlenosti staršev, ki imajo po-
trebe po urejenem varstvu in vzgoji predšolskih
otrok, je na prvem mestu trgovina, sledi kmetij-
stvo, družbene službe, zdravstvo, prosveta, osta-
lo združeno delo — največ iz AGISA, nekaj je
tudi zdomcev in drugih, ki jih po pomanjkljivih
podatkih nismo mogli razporediti.
In kako naprej? Spomladi, prihodnje leto,
bo lahko novi vrtec, ki ga bomo začeli letos
graditi v Rogoznici, zajel v varstvo nadaljnjih 80
otrok, za vrtec in jasli v Ptuju za 200 otrok pa
bomo lahko letos z razpoložljivimi sredstvi
pripravili potrebno dokumentacijo. Kako pa
bomo za ta vzgojnovarstveni objekt zagotovili
potrebno milijardo starih dinarjev pa še ni pov-
sem jasno. Vsa sredstva, ki jih namenjamo v in-
vestiranje v nove vzgojno varstvene prostore do-
bivamo le iz samoprispevka občanov,
solidarnostna sredstva od Zveze skupnosti otroš-
kega varstva SRS in na osnovi posebnih dogovo-
rov z združenim delom. Denar, ki ga zberemo iz
prispevne stopnje pa v celoti uporabimo za
dejavnost jasli in vrtcev in tega denarja bo letos
12,502.500 dinarjev.
Pred nami je srednjeročni program razvoja
otroškega varstva, ki ga bomo z ozirom na manj-
kajoči del sredstev težko uresničili. V Ptuju so v
svojem programu nalog iz sredstev samoprispev-
ka, le štiri krajevne skupnosti: Jože Potrč, Du-
šan Kveder, Boris Ziherl in Franc Osojnik name-
nile za vrtec 180 milijonov starih dinarjev, če-
prav bi jih moralo vseh enajst zagotoviti v
naslednjih dveh letih okrog 600 milijonov. Za
primer naj navedemo samo krajevno skupnost
Rogoznica, ki bo morala za vrtec zbrati sto mili-
jonov. In kako bo v drugih krajevnih skupnostih
ins predvidenimi gradnjami — je danes težko re-
či. Le s skrajno mero razumevanja, ki ga je zdru-
ženo delo že pokazalo z letos odstopljenimi sred-
stvi od presežkov, plačanih zvezi skupnosti
otroškega varstva SRS, maksimalnim angažira-
njem krajevnih skupnosti in drugih dejavnikov v
občini, bomo uspeli dvigniti odstotek zajetih
otrok v organizirano predšolsko vzgojo in var-
stvo, ki pa bo leta 1980 še daleč pod republiškim
povprečjem in to za celih 14 Vo.
Vse dotlej pa se bodo starši še zatekali v Pre-
šernovo ulico in jokajoče prosili: sprejmite mi
otroka v vrtec, ker ga imam v Prešernovi ulici in
ko pride domov samo moli in ni sposoben za ni-
česar drugega.	rnš
Rajko Matijevič
- delegat 10. kongresa
ZSMS
Rajko je bil izvoljen za delegata
desetega kongresa Zveze socialisti-
čne mladine Slovenije in bo zasto-
pal področje družbenoekonomskih
odnosov. Zato sva v najinem
razgovoru posvetila največjo po-
zornost temu področju.
Pričakuje, da bo javna razprava
o dokumentih stekla konec avgusta
in potekala še v septembru. Zakas-
nitev bo nastala zaradi dopustov.
,,Delegatsko mesto" mu pomeni
nagrado za dosedanje delo, trud;
od kongresa pa pričakuje še večje
uveljavljanje mladih v družbi, še
večji uspeh v življenju, pri delu. Pa
nekaj o osrednjem vprašanju:
,,Osnova za delo na področju
družbenoekonomskih odnosov so
sprejeti sklepi 3. seje konference
ZKJ in 10. kongresa ZKJ, 7. kon-
gresa ZKS. Prišlo je do reorganiza-
cije v delovnih organizacijah (for-
miranje TOZD in OO ZSMS). Inte-
resi mladih delavcev se ne ločijo od
interesov ostalih delavcev, osnovne
organizacije mladih so nosilci in
pobudniki akcij v interesu vseh de-
lavcev. Tudi ostale DPO so spreme-
nile odnos do naše lastne organiza-
cije in tako postajamo subjekt v
političnem dogajanju. Delamo us-
klajeno z osnovno organizacijo sin-
dikata in ZK. Osnovna aktivnost
mladih je bila namenjena zakonu o
združenem delu in ostalim sistemat-
skim zakonom. Programska usme-
ritev Zveze komunistov je bila vse-
binsko in akcijsko izpeljana tudi v
mladinskih vrstah. Tekla je široka
razprava, ki je vključila mlade v
programske usmeritve družbenoe-
konomskih odnosov, zapisanih v
ustavi, pa tudi v zakonu o združe-
nem delu."
KAJ JE PRINESLO IZOBRA-
ŽEVANJE IN DRUŽBENOPO-
LITIČNO USPOSABLJANJE
MLADIH DELAVCEV?
,,Takoj se je pokazala večja ak-
tivnost pri izpeljavi stabilizacijskih
programov. Povečalo se je tudi so-
delovanje s sosednjimi mladinci.
To so izmenjave mnenj, soočanje s
problemi iz ene osnovne organiza-
cije, izmenjujemo izkušnje."
RAZPRAVA O KONGRESNIH
DOKUMENTIH BO POTEKALA
TAKO, DA BOMO POROCiLO
IZ DOKUMENTOV PRIMER-
JALI Z DEJANSKIM STANJEM
V OSNOVNIH SREDINAH.
,,Ena od vsestranskih aktivnosti
v boju za nadaljnjo graditev druž-
benoekonomskih odnosov. Najve-
čjo pozornost bomo posvetili uva-
janju in razvijanju sistema dohod-
kovnih odnosov v združenem delu.
Naša aktivnost bo posvečena tudi
nadaljnjemu sodelovanju v SZDL
in sindikatu, z namenom, da v po-
stopku planiranja odpravljamo se-
danje pomanjkljivosti v sistemu
planiranja. Zavzemali se bomo za
uveljavljanje novih tehnoloških
procesov, za ustrezno delovno dis-
ciplino in racionalno uporabo proi-
zvajalnih sredstev. Naša naloga je,
da mlade seznanimo s pomenom
varstva dobrin splošnega pomena,
z vrednostjo čistega okolja za naše
življenje. Zagotoviti moramo
pogoje za neposredno vključevanje
in sodelovanje mladih iz izobraže-
vanja v OZD, oblikovanje celovite
mlade osebe. Poseben povdarek
moramo dati področju zaposlova-
nja mladih. Krepiti moramo
materialno bazo stanovanjskega
gospodarstva, pozornost pa posve-
titi tudi vključevanju mladih v teri-
torialno obrambo, se zavzemati za
gojitev revolucionarnih tradi-
cij . . ."
Delegat — nagrada za aktivnost
v osnovni sredini. Rajko je to na-
grado opravičil z aktivnostjo v os-
novni organizaciji ZSMS TOZD
vzdrževanje v TGA ,,Boris Kidrič"
v Kidričevem in s sedanjo aktivno-
stjo v mladinski organizaciji ter v
OO ZKS.	N. Topolovec
Vprašanje
šolskega prostora
v občini Ptuj
Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Ptuj je na zadnji seji občinske
dcupščine seznanil zbora združenega dela in krajevnŽi skupnosti s
stanjem šolskega prostora v občini Ptuj, o pripravah na gradnjo dgaškega
doma ter o potelcu gradnje srednješolskega zavoda in osnovne šole v
Markovcih.
Lahko ugotovimo, da smo zadnjih deset let vidno izbopali pogoje za
k)Ianje naših otrok, ne moremo pa mimo dejstva, daje še vedno več kot
70% šolskih prostorov v starih in dotrajanih z^adbah, ki zahtevajo
veliko sredstev za vzdrževanje. Za izboljšanje pogojev šolanja so na vo|o
le sredstva amortizacge, ki pa jih je premalo, da bi lahko z njimi
nadomestili dotrajane šolske prostore. Prav zato bo potrebno bodoče
dogovaganje usmeriti v pridobivanje dodatnih investicgskih sredstev za
uspešnejše reševanje tega vprašanja, i
Za DIJASKI DOM je že podpisana pogodba za izdelavo potrebe
dokumentacije, tečejo pa tudi pogovori za ureditev raznih komunalnih
priključkov in objektov, V predlogu dclepa za usmeritev sredstev za
izgradnjo djaScih domov v Slovengi v letu 1978 je z^et tudi dgaSci dom
vPtuju s predračunsko vrednos^o 30,832.000 dinagev.
Srednješolski zavod gradimo V Ptuju v treh fazah, prvo fazo pa smo
razdelili še na I. A in I, B, fazo, V I, A fazi, ki jo pra\icar ^adimo bomo
dobili 60 učilnic in skupne prostore, II. faza z^ema kuhinjo, jedilnico in
večnamenske prostore, III. faza pa telovadnico, pomožne prostore in
igrišča.
Zapisali smo že, da dela pri gradnji srednješolskega zavoda potekajo
z zamudo iz večih vzrokov. Precej težav je bUo pri zemejskih delih
zaradi pogostih padavin, slabe geološke sestave tal in zamude pri izdelavi
tehnične dokumentacije. Sedaj so vsa dela pri izdelavi tehnične
dokumentacge. Sedaj so vsa dela pri izdelavi temeljev zak^učena,
po^ešeno pa se dela tudi na drugih delih I. A. faze. V gradivu izvršnega
odbora izoMaževalne skupnosti je še zapisano, da povzroča še večjo
kasnitev neizdelana tehnična dokumentacga fasadnih elementov na kar
je vezan tudi velik obseg mizarskih opravil in jih ne bo mogoče izdelati
do roka, ko bo potrebno v zimskem času objekt zapreti m po načrtu
izvajati vrsto zaključnih ali finalnih opravil.
Vsporedno s tem bo seveda potrebno reševati še zapleteno
komunalno problematiko in skup^ s komunalno skupnos^o vki^učiti
pravočasno vse, ki ta dela oprav^aož da se ne bo zgodiilo, da k^ub
končanim delom na obeh objektih le-teh ne bomo mogli predati
namenu.
Za nemoteno nadaJSevanje gradnje je izobraževalna skupnost Ptuj
vložila zahtevo v letošnjem razpisu IS Slovenge za pridobitev združenih
sredstev za ^adnjo ol^ektov usmeijenega izobraževanja v višini 74,6
milgonov dinaijev. Po predlogu bo IS Ptuj dobila zaa prvo fazo
30,279.000 dinaijev ali 30 % od predračunske vrednosti investic^e. To
K meni, da bomo imeli skupaj s svojim denarjem 94 mi^onov dinaijev s
terimi lahko v celoti zaključimo prvo fazo. Za gradnjo druge in tretje
faze pa lahko z ozirom na 30 % udeležbo republiške IS, investitor
pričakuje le še 24^5 milgona dinaijev, čeprav izhaja izračun ISS iz
normirane vrednosti 183 milijonov dinaijev pa je načrt IS Ptuj 149
ni^onov. Tako že sedaj ugotav^amo, da nam bo za drugo in tretjo fazo
primanjkovalo še 30 milijonov dinaijev.
IS Ptuj bo sprožila postopek za dopohiitev samoupravnega
^orazuma o sofinanciranju ^adnje srednjih šol v SRS v tem smislu, da
se odstotek udeležbe SRS šteje od strukture učencev, kijih šolski center
z^ema in ne zgolj lokacgo tega centra, ki j e v našem primeru na
razvitem obmoqu občine.
Gradrpa osnovne šole v Markovcih, kije montažne izvedbe teče po
Predviden2i rokih, prva faza bo veljala 23,605.000 dinaijev, druga pa
6,655,000 dinaijev in ie že odobren kredit od IS Slovvenge v znesku
2,990.000 dina^ev, Ce bomo pravočasno zagotovili manjkakoča
sredstva, bomo lahko še letos začeli z gradnjo druge faze te šole.
mš
ODKUP GROZDJA
V preteklem tednu so se sestali
člani odbora za vinogradništvo in
vinarstvo pri Kmetijskem kom-
binatu Ptuj. Osrednji del razprave
so namenili novosti v letošnji
vinogradniški proizvodnji —
odkupu gozdja, kar je drugod že
ustaljena praksa. Obiskali smo
direktorja obrata za kooperacijo
KK Ptuj Mirana Glušiča, ki nam je
odkup grozdja takole pojasnil:
,,Ni nam znano, če kje v
Sloveniji še odkupujejo mošt od
vinogradnikov. Zaradi boljše
kvalitete vina in drugih
vinogradniških, proizvodov so se
povsod že odločili za prevzem
grozdja. Tu gre za večjo racional-
nost, produktivnost pa tudi
ekonomičnost v vinogradniški
proizvodnji. Vinogradnik je kot
pridelovalec s tem razbremenjen,
pravzaprav velikega dela skrbi
prav v času tako imenovane konice
dela, to je pri trgatvi med jesenski-
mi opravili. Proizvodna sredstva,
stiskalnice, transportna sredstva,
predvsem posoda, so precej draga
osnovna sredstva, ki so izkoriščena
le za kratek čas, kar povečuje
proizvodne stroške za posamezne
pridelovalce. Modernejša
tehnologija pa tehnološki proces
dela pocenjuje.
Lahko bi vsak postavil vpraša-
nje, zakaj šele sedaj prehajamo na
drugačen sistem prevzema oziroma
odkupa vinogradniških proizvo-
dov. Ptuj ima namreč velike kletne
zmogljivosti klasičnih vinskih kle-
ti, zato se v preteklosti ni pojavlja-
la potreba po gradnji novih kleti.
Povsod tam, kjer so po vojni zara-
di potreb vinogradniške proizvod-
nje gradili nove kleti, so ob njih
istočasno zgradili tudi moderne
predelovalne centre. Zato imajo
nove kleti predelavo te vrste več ali
manj že urejeno, tako pri nas kot v
svetu. Z večjo proizvodnjo in
večjo prodajo ter zlasti s
spremenjenim načinom prodaje vi-
na, od nekdaj odprtega v sodih in
s prehodom na vstekleničenje vin,
je v TOZD Kletarstvo Slovenske
gorice moralo priti do zgraditve
novih vinskih kleti zaradi povečane
vinogradniške proizvodnje, potem
do nabave nove opreme za
vstekleničenje vin in do
predelovalnega centra.
Po v naprej pripravljenem
projektu in tehnološkem načrtu
predelave grozdja je odbor za
vinogradništvo in vinarstvo pri KK
' Ptuj na zadnji seji potrdil
predlagano organizacijo odkupa
grozdja letnika 1978. Dogovorili
smo se tudi, da se ves prevzem
grozdja, tako po količini kot
kakovosti, od kooperantov in
nepogodbenih pridelovalcev opravi
izključno prek obrata za
kooperacijo na prevzemnih mestih,
ki bodo dogovorjena in določena
med pridelovalci na posameznih
vinorodnih območjih Haloz in
Slovenskih goric. Tako bomo
prevzemna mesta lahko približali
proizvajalcem. Prej je to potekalo
le na štirih mestih.
V vseh poslovalnicah obrata bo-
do prodajali posebne plastične
zaboje s ceno približno 92 din. V
te plastične zaboje bo moč
neposredno obirati grozdje in jih
dostaviti na prevzemna mesta.
Večji proizvajalci kooperanti ali
njih vež skupaj lahko v prekucnih
prikolicah pripeljejo grozdje
neposredno v predelovalni center v
Ptuju. V takšne zaboje je mogoče
nabrati 20 do 25 kilogramov groz-
dja, ki pa se ne sme tlačiti. To je
potrebno vedeti iz razloga, ker si
lahko vsak vinogradnik izračuna,
koliko zabojev bo potreboval,
upoštevaje pri tem količino v enem
dnevu nabranega grozdja.
Kako pa je z letošnjo odkupno
ceno grozdja? Odkupna cena za
kilogram grozdja čistih in mešanih
sort še ni znana. Pred trgatvijo se
namreč vsako leto v okviru
vinogradniške poslovne skupnosti
določijo teko imenovane
sporazumske cene, dogovorjene in
enotne po posameznih vinorodnih
rajonih. Te cene bodo nato
upoštevali. Vendar pa moramo
vzpostaviti, to je naša obveza,
dohodkovne odnose od tržnih
proizvajalcev prek predelovalcev,
trgovine, vse do potrošnikov. Tu
ne gre več za klasičen odkup,
ampak bolj za prevzem grozdja,
ker bo delitev ustvarjenega dohod-
ka po realizaciji tega pridelka.
Odbor je kot strokovni in
samoupravni organ za usmeritev in
usklajevanje nalog v vinogradniški
in vinarski proizvodnji na našem
območju ob koncu sklenil, da o
novem načinu prevzema
vinogradniškega pridelka prek
sredstev javnega obvdčanja čim
podrobneje obvesti vse
vinogradniške proizvajalce in da je
bil skrajni čas posodobiti
tehnologijo predelave grozdja in
da takšen način prevzema grozdja
vodi k boljši kvaliteti naših vin,
kar je interes vsakega vinogradni-
ka in vinarja..." je zaključil Miran
Glušič.
pripravil 1. kotar
Zaključili
z vojaškim
usposabljanjem
v četrtek 27. julija so v
vojaškem šolskem centru na Veli-
kih Blokah zaključili usposabljanje
letos že tretje generacije študentov,
ki so končali prvi letnik študija.
Hkrati je potekalo urjenje študen-
tov v vojaških veščinah tudi na
Pokljuki in v Tolminu. Sedem-
najstdnevnega usposabljanja se je
udeležilo precejšnje število študen-
tov tudi iz ptujske občine. Vrnili
so se bogatejši za mnoga spozna-
nja in usposobljeni stopiti v bran
vsakomur, ki bi kdaj koli hotel
ogroziti našo družbeno skupnost.
Poleg vojaškega usposabljanja so
se mladi na Velikih Blokah uk-
varjali še z nekaterimi drugimi
prostovoljnimi dejavnostmi in
poslušali razna predavanja s
področja splošnega ljudskega
odpora in družbene samozaščite.
B. V.
Ali bo zmanjkalo prostora?
Da je avtomobilov vsak dan vse več opažamo na
vsakem koraku, število le teh pa namreč iz dneva v
dan narašča, s tem pa tudi promet in kar je mnogokje
še bolj kritično, pomanjkanje parkirnih prostorov. Da
je temu res tako je moč videti tudi na obeh parkirnih
prostorih pred upravnim poslopjem TGA in ob kole-
sarnici na novo zgrajenem parkirnem prostoru.
Toda ne gre za to, da bi ugotavljali znamke in vrste
avtomobilov, ampak se v ospredje postavlja
vprašanje, ali bo v bodoče še dovolj prostora za parki-
ranje avtomobilov na omenjenih parkirnih prostorih,
predvsem velja to za dopoldanski čas, ko je vse dobe-
sedno zatrpano z avtomobili.
Ob vsem tem se nehote tudi postavlja vprašanje,
koliko je med temi tudi lastnikov vozil iz samega na-
selja, ki so zaposleni v TGA ,,BK" Kidričevo. Da ne
bi bilo nesporazuma, nihče tem voznikom ničesar ne
očita, saj je odločitev ali se bodo do delovnega mesta v
TGA napotili peš ali s svojim vozilom popolnoma od-
visna od njih samih, pa vendar bi morda bilo večkrat
bolje, da bi se mnogi zjutraj odločili za prijeten jutra-
nji sprehod do delovnega mesta, po končanem delu pa
mirno proti svojemu domu in pozneje proti rekreacij-
skemu centru, kjer je prav v teh dneh, ko so le napočili
lepi topli dnevi precej kopalcev.
Vsi Se kako dobro vemo kaka prometna gneča je
predvsem ob delavnikih ob 15. uri, ko se vali avtomo-
bil za avtomobilom po cesti od tovarne tako, da je
skoraj nemogoče v tem času priti čez cesto. Pa dovolj
o tem, mnogi naj sami razmislijo, če le ne bi morda bil
zjutraj prijeten sprehod do delovnega mesta, prostori
pa bi naj služili predvsem tistim, ki so precej oddaljeni
od tovarne. O TEM NAJ RAZMISLI SLEHERNI
SAM!
F, Meško
Parkirišče pred upravno zgradbo TGA Kidričevo
Foto: K. Zoreč
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
3. avgust 1978 - XEDNI|(
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI JURŠINCI
Voda je največji problem...
Če je ni, je hudo
Letos bo končan centralni vodo-
vod do vodohrama v Juršincih,
vendar pa problem vode s tem za
krajane ne bo rešen. V krajevni
skupnosti je 12 vasi, od tega jih je
v hribovitih predelih 9. Prebivalcev
je 2350 in 550 gospodinjstev. Zani-
miv je podatek, da približno 500
hiš nima vode, 50 gospodinjstev pa
ima že privatne vodovode.
Janko Matjašič je predsednik
krajevne skupnosti Juršinci. O
problemih krajanov, o vodi, o ces-
tah... je tekel najin pogovor:
,,Zadovoljni smo, da nam briga-
dirji pomagajo pri graditvi vodo-
voda — sedaj dela že tretja izmena
brigadirjev. V tem predelu
Slovenskih goric, kjer se nahaja
naša krajevna skupnost, je pro-
blem vode največji, saj je to naj-
bolj hribovit predel. Ze več deset-
letij se ubadamo s tem vpraša-
njem, kako dobiti vodo v ta predel
Sedaj sicer delamo centralni vodo-
vod do vodohrama v Juršincih oz.
na Voduli, vendar pa problem vo-
de za naše prebivalce ne bo s tem
rešen. Vodovod bo potrebno
razpresti po vsej krajevni skup-
nosti, kar pa bo terjalo precejšnja
sredstva. Problem bomo morali
reševati skupaj s skupščino občine,
imeti bi morali solidarnostne cene,
kajti sicer tisti, ki žive daleč na
hribih ne bodo prišli nikoli do vo-
de. Tisti, ki so oddaljeni več kot 6
km vode še ne bodo deležni kma-
lu."
Naselje Kukava je dobre tri
kilometre oddaljeno od Juršinc. V
naselju je 60 gospodinjstev, 4
gospodinjstva imajo svoj vodovod.
Sicer pa je v tem predelu problem s
pitno vodo, problem z vodo na-
sploh, problem s cestami... Ignac
Hrga je domačin Kukave in o.,
problemih sosedov je povedal:
,,Vodo nosimo iz odročnih studen-
cev, celo kilometer ali še več od-
daljenih, voda se nahaja samo v
grapah. Danes rešujemo problem
tako, da vozimo vodo s traktor-
jem, vodo za živino pa imamo do-
ma v cisternah. Poskušali smo
izkopati tudi lastne studence, ven-
dar pa je tu struktura tal takšna,
da ni moč dobiti vode, ni žile, ki bi
napajala studenec. Problem je tudi
s cestami, ki jih urejamo s po-
močjo krajevne skupnosti in z
lastnimi sredstvi... Tu živijo tudi
starejši ljudje, mladina (xlhaja,
vode ni... ne moremo nabaviti
pralnih strojev ali pa so redki, pa
tudi dragi za prebivalce, ki nimajo
posebno velikih osebnih dohod-
kov,... ljudje so stari, ne morejo
delati in tudi denarja ni. Vodovod,
ki ga pričakujemo bo edina rešitev
za naš kraj... Treba pa bo čakati."
Juljana Plohi je najstarejša kra-
janka v naselju Gradišak. Stara je
74 let pri hiši pa še vedno nima vo-
de. Gradišak je približno 3 kilome-
tre oddaljen iz Gabrnika, precej na
hribovitem področju, saj bi si
obiskovalec najraje premislil in
nadaljeval pot navzdol (se vrnil v
dolino). Prebivalci tega kraja pa
ne obupajo, vsak dan je njihova
pot strma, kamor koli. Juljana
Plohi vodo nosi k hiši že celo živ-
ljenje: ,,Sedaj nosimo vodo od
soseda, celi vrh nosi vodo od nje-
ga, za vse: za živino, za gospo-
dinjstvo. Po šest, po sedem krat
gremo po vodo, če so koline, je
eden določen za nošenje vode, pa
še ne zmore. Ko pri tem sosedu še
ni bilo vode smo hodili po njo v
grapo,... vrč na glavo. Zdaj je
lažje, samo nasučeš, potegneš in je
voda. Včasih smo imeli takšne
lončene posode, ki smo si jih dali
na glavo, pet ali šest litrov so drža-
le. Danes prinašamo vodo v dveh
vedrih, 30 litrov enkrat. Pa kar
splahni, kaj je to deset litrov vode,
rabimo jo za juho; solato in krom-
pir je treba oprati..."
Kdaj bo pritekla voda v Slo-
venske gorice? Bodo pretekli prej
dve ali tri leta? Bodo prej vsi mladi
ljudje odšli iz gričevnatih prede-
lov? Čakamo lahko v upanju, da
to ne bo tako?
N. Topo lovec
Janko MatjaSK
Ignac Hrga
Juljana Plohi
TUDI BOLEZEN
NA DOPUSTU
Počitniški meseci so pripeljali v
naj resnejšo krizo tudi položaj
zdravstvene službe v občini Slov.
Bistrica, kjer so ostali nemočni še
tako požrtvovalni zdravstveni de-
lavci kot so člani kolektiva Zdrav-
stveni dom v Slov. Bistrici.
Zataknilo se je predvsem pri
opravljanju dežurstva, čeprav tudi
na drugih področjih ni veliko,
boljše. Na območju celotne občine
trenutno razpolagajo s komaj
dvema zdravnikoma, ki bi to
službo lahko opravljala, pa še od
teh je eden na ,,oddihu". Podob-
na, zaskrbljujoča podoba bo tudi v
mesecu avgustu. Po zadnjili podat-
kih pride v tej občini eden zdravnik
na 7000 ljudi.
Problematika uspešne organizi-
ranosti zdravstvene službe na
območju občine Slov. Bistrica je
prisotna že vsa leta nazaj, podobno
stanje pa je tudi v vsej podravski
regiji. Da bi kar najuspešnejše rešili
ta problem v bistriški občini, vsaj
za kritično obdobje letnih oddihov,
so se na nedavnem sestanku (v to-
rek 25. julija) dogovorili z Zdrav-
stvenim domom Maribor za občas-
no rešitev posojanja dveh zdrav-
nikov.
Prav zaradi pomanjkanja zdrav-
stvenega kadra so morali pred ne-
davnim začasno zapreti ordinacije
v Makolah in Smartnem na Pohor-
ju. Zdravnika pa nimajo tudi v
domu Dr. Jožeta Potrča v Poljča-
nah.
Na torkovem sestanku predstav-
nikov skupščine občine Slov. Bistri-
ca, Zdravstvenega doma Maribor
in enote iz Slov. Bistrice so ugoto-
vili, da vidnejših in trajnejših reši-
tev tudi v bližnji prihodnosti,
čeprav na tako pomembnem pod-
ročju kot je zagotavljanje zdrav-
stvene službe, ni mogoče pričako-
vati. Med vzroki za takšno stanje
so navedli težave v organiziranosti
Zdravstvenega doma Maribor, kjer
so narekovali nujno reorganizacijo
zdravstvene službe za celotno
podravsko regijo. Med problemi,
ki pestijo zdravstveno službo, pred-
vsem pa pomanjkanje potrebnih
zdravnikov, so navajali, da v tej
regiji letos plačujejo najnižjo pris-
pevno stopnjo za zdravstvo,
pomanjkanje stanovanj, neprimer-
no stimulacijo zdravstvenih delav-
cev kot tudi odhajanje kadrov na
specializacije, kar pomeni tudi nje-
govo izgubo za delovanje na tere-
nu.
Na torkovem sestanku v Slov.
Bistrici so uspeli, seveda za ceno
velikih žrtvovanj zdravstvenih
delavcev v tej enoti, rešiti problem
za nekaj več kot mesec dni, pa še to
v okviru razpoložljivih kadrovskih
možnosti. Kako bo naprej pa je
ostalo še nedorečeno.
Viktor Horvat
Letos 7 km
regulirane Polskave
Dela pri regulaciji Polskave
tečejo v skladu z načrtovanim pla-
nom, ugotavljajo pa, da so plan že
celo prekoračili. Pri delih jih ovira
samo vreme, saj pade veliko dežja.
Da bi izvedeli kaj več o tem, sem se
oglasila na delovišču regulacije.
Delovodja na regulaciji Polskave,
Janez Zemljarič, mi je povedal
kako trenutno potekajo dela.
Na Framskem potoku je že
končano 4,5 km regulacijskih del,
na Polskavi pa je do sedaj končano
2,5 km regulacije. Kljub vremen-
skim neprilikam, izkopi tečejo
nemoteno naprej. Trenutno delajo
na izkopu trije bagerji in devet bul-
dožerjev: trije težki tg 90 in šest
lažjih tg 50. Pri deževju zemeljske
plasti ne prepuščajo vode, zato te
stroje ovira pri planiranju zemelj-
skih del. Imamo pa tudi enega
zenaša, ki dela na ,,fino" in planira
brežine.
Do sedaj še ni prišlo do zastojev
pri načrtovanem, vendar še ne
vemo za naprej, kako nam bo
naklonjeno vreme. Doslej je pote-
kalo vse po načrtu in upamo, da bo
tudi naprej.
Pri regulaciji je trenutno zaposle-
nih okoli 25 delavcev. Ti delajo na
različnih področjih: eni začrtujejo
profile reke; drugi delajo pri
mostovih, tlakujejo in zavarujejo
mostove; tretji spet sejejo travno
seme po brežinah in jih izravnava-
jo; ena skupina pa zadaj zavaruje
brežine, ker je Polskava že nekaj
teh zdrla pri visoki vodi.
,,Pozna pa se že tudi pri talni
vodi," pripoveduje Janez Zemlja-
rič. ,,Talna voda se je znižala že v
Lancovi vasi in potem vzporedno
naprej, tako kot je tekla regulacija.
Ta problem so rešili tako, da so pri-
zadetim dali vodo iz vodovodnega
omrežja. Tistim, ki jim niso mogli
dati vode iz omrežja, pa so jim pog-
lobili studence, tako da niso ostali
brez vode.
Na območju Polskave so bile
značilne poplave ob velikem dežev-
ju. Z regulacijo pa smo preprečili,
da poplav ne bo več, saj bo struga
široka in bolj ravna, tako da bo
voda lahko hitreje odtekala, ^a
zdaj so še problem stranski jarki
vendar bodo tudi ti regulirani.
Mostove zdaj podiramo, jg
lahko reguliramo. Ker pa imajo
kmetje travnike tudi na drugi strani
Polskave, moramo mostove takoj
zgraditi. Gradi jih naše podjetje in
tudi drugi, takoj ko je regulacija
končana in to v hitrogradnji. Kmet-
je bodo tako lahko brez težav prg.
važali seno in druge pridelke.
Za letos smo imeli v planu regulj.
rati 4,5 km Framskega potoka in
7 km Polskave. Vendar zdaj ž^
kaže, da bomo lahko šli naprej,
nam bo vreme naklonjeno. Nada-
ljevali bomo s Framskim potokom.
Kmetje so z regulacijo zadovoljni,
saj se dnevno zanimajo za potek
del. Veselijo se, da ne bo ve{
poplav, ker do sedaj ni bilo ne sena
in ne otave. Zdaj pa bodo poplave
prenehale, prav tako se bodo zbolj.
šala tudi zemljišča," je končal
delovodja Janez Zemljarič.
Ker me je zanimalo kakšno mne-
nje imajo kmetje o regulaciji reke,
sem se oglasila pri enem od mnogih
na tem območju. Moj sogovornik
je bil Silvo Topolovec iz Podlož.
Meni, da bo regulacija Polskave za
naše območje velikega pomena, ker
ne bo več močvirja in poplav. Dela
so v večini že opravljena, treba pa
je izvesti še agromelioracijska dela,
tako da bo dokončno zemlja
- pripravljena za setev.
Povedal mi je tudi, da kmetje
slabo menijo o komasaciji zemljišč,
ker niso o tem dovolj seznanjeni.
Potrebna bo večja razlaga na pode-
želju, da bodo kmetje spoznali,
kakšnega pomena bo to. On oseb-
no meni, da bo to velikega pomena,
ker bo zemlja združena in se bodo
lahko kompleksno gojile kulture. S
tem se bodo povečali tudi pridelki.
Omogočeno bo tudi lažje opravlja-
nje z mehanizacijo in lažje spravilo
kultur, je povedal Silvo Topolovec.
Besedilo in posnetek:
V. Tominc
Bager poglablja strugo Polskave.
K donosnejšim
kmetijskim površinam
Prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča^ v
nekmetijsko, ki se v občini Slov, Bistrica zbira pri kmetijski zemljišld
skupnosti, so v preteklih letih uporabili v večini za u^osabljanje novih
kmetUskih površm ali izboljšanje slabše koriščenih obdelovalnih zemljišč.
Tako so v preteklem obdobju v občini iz teh »edstev sofinancirali
osuševalne alcije v Ugovcu, Lušečki vasi. Sp, Brežici in Dobriški vasi.
Plačani so že tudi načrti za hidromelioracijo doline Ložnice, v višini
890.000 dinarjev, kar znaša skoraj celotni dvoletni dohodek te
skupnosti. Sofinancirali pa so tudi hidromelioracijo na Pragerskem.
Z namenom, da bi kar najbolj načrtno ohranjevali najb9ljse
kmetijske površine so v izdelavi kategorizacije kmetijskih zemljišč v
skujjni vrednosti 250.000 dinarjev. V zadnjem obdobju je bilo v bistriski
občini otkupljenih od kmetov tudi več površin katere bodo namenili
kompleksni proizvodnji kmetijskih dobrin.
V naslednjem obdobju nameravajo v bistriški občini posvetiti vso
pozornost se urejanju dojine Polskave in Devme, na skupnem območju
okoli 220 hektarje, sedaj že zamočvirjene površine.
Z namenom, ^ da bi potekala dela v sm^ri pridobivanja novih
obdelovalnih površin, kot tudi, da bi se izboHsala njihova strokovna
izkoriščenost, načrtujejo na območju občine Slov. Bistrica, ustanoviti
posebne komasacijske skupnosti, ki bodo delovale v Laporju, Zg. Ložnici
in na Cigonci.
Viktor Horvat
TEDNIK -3. avgust 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Uspeh nam je n^e^ vzpodbuda za deb
V	teh poletnih mesecih, ko več
ali manj razmišljamo o tem kako
bomo preživeli dopust, tarnamo o
vremenu, ki se doslej ni nič kaj
preveč poletno obneslo, se otepa-
iTio s posledicami neviht in toče —
nam ostane bolj malo časa ali pa
volje za tako imenovano kulturno
prosvetno delo, ki vse od maja do
septembra nekako zamre. Pa ven-
dar je tisto, kar v tem času pride v
program načrtno ali zgolj slučajno
kar nekaka poživitev. V Ptuju smo
ponosni na svoja kulturna sreča-
nja, na Vurberku na poletne prire-
ditve, v tem času pa tudi pri
kakšnem prosvetnem društvu na
podeželju zasledimo še nekoliko
zapoznelo gledališko predstavo. Pa
ne zato, ker so si jo takorekoč
,,prihranili" za julij ali avgust,
temveč zato, ker jim je vseskozi
nekaj nagajalo in je premiera
kasnila kar mesec ali dva.
Naj bo tega razmišljanja dovolj,
ker bi vam danes rad predstavil
nekaj takšnih gledaliških zagnan-
cev iz Destrnika, kjer so ponovno
ustanovili prosvetno društvo, pred
nedavnim pa so po dolgih letih
premora spet zaigrali na domačem
odru. Prepustimo besedo kar
njihovim članom, ki so nam z veli-
ko vnemo pripovedovali o svojem
delu, veseli, da imajo spet pro-
svetno društvo, da lahko ponovno
igrajo. Tisti dan po premieri 10.
julija sem jih obiskal in zmotil sre-
di pospravljanja dvorane. Kljub
obilici dela so bili takoj pripravlje-
ni za pogovor.
FELIKS MAJERIČ, — pred^
sednik dramske sekcije:
,,Po dokaj uspeli premieri
komedije KAM IZ ZADREG, ki
smo jo pripravili ob pomoči reži-
serja Lojzeta Matjašiča iz Ptuja,
smo danes vsi zadovoljni in veseli,
da nam je uspelo spraviti pro-
svetno društvo ponovno v življe-
nje. Nekaj tistih, ki smo ga najbolj
pogrešali se nas je zbralo in sklenili
smo, da začnemo delati. Za zače-
tek smo si seveda izbrali lažje delo
— komedijo in nismo se zmotili.
Dvorana je bila nabito polna in
danes smo več kot zadovoljni, da
smo imeli tako številno občinstvo.
Uspeh nam je največja vzpodbuda
za delo.
V	dramsko sekcijo je trenutno
včlanjenih deset naših občanov in
upam, da bomo s tem delom
gostovali še na drugih odrih v
soseščini, v jeseni pa začeli s študi-
jem nove igre. Ena izmed naših
osrednjih nalog bo v prihodnje
pridobivanje novega članstva pri
čimer računamo na veliko razume-
vanje in sodelovanje. Pri tem smo
za pomoč zelo hvaležni tudi zvezi
kulturnih organizacij občine Ptuj,
ki nam je že letos pomagala z reži-
serjem. Tovariš Matjašič se je
potrudil in se mu iskreno zahvalju-
jemo."
MILAN STEGER, ~ predsed-
nik prosvetnega društva:
,,V Destrniku imamo dvorano,
ki pa bi jo morali temeljito urediti
skupaj s celotnim kulturnim do-
mom s katerim upravlja krajevna
skupnost. Dogovarjamo se, da bi
dvorano prevzelo prosvetno
društvo, ker je v interesu nas vseh,
da jo uredimo, posebej še sedaj,
ko imamo skupaj s šolo v njej
napeljano tudi centralno ogreva-
nje. Težava pa je v tem, ker v Des-
trniku nimamo telovadnice in bi
šola rada uporabljala dvorano tudi
v te namene. Menimo pa, da je vse
to težko uskladiti in po tako vse-
stranski uporabi dvorano primerno
vzdrževati. Menim, da se bomo s
šolo dogovorili" in da bomo tudi to
vprašanje rešili.
V Destrniku si v prihodnje želi-
mo tesnejšega sodelovanja z vsemi
kraievnimi družbenopolitičnimi
organizacijami in društvi, vključili
bi radi v svoje vrste prosvetne de-
lavce, ki so bili v našem kraju ne-
koč glavno gibalo vsega kulturno-
prosvetnega dela. Naša skrb bo
posvečena tudi pridobivanju
prepotrebnih finančnih sredstev
tako v krajevni skupnosti, pri zvezi
kulturnih organizacij v Ptuju kot v
samem društvu in dramski sekciji,
ki je v ta namen poleg igre pripra-
vila še veselico in bo za najnujnej-
še potrebe nekaj denarja že na vo-
Ijo."
ANGELCA MAJERIC, —
članica dramske^^ekcije:
,,V tej predstavi sem igrala
Petronilo — Hanikino mater in
sem kar zadovoljna. Zdi se mi v
redu, da smo v našem kraju po-
novno začeli delati in moja želja
je, da bi bilo naše delo vedno
boljše. Čeprav sva bila pri letošnji
prvi predstavi, ki smo jo igrali po
desetih letih, udeležena oba z mo-
žem, sva vseeno uskladila nekako
svoje obveznosti in delo na odru.
V skupini smo se zelo lepo
razumeli, držali skupaj z eno samo
željo, da bi nekaj ustvarili."
MARJAN BORINA, — naj-
mlajši član dramske sekcije:
,,Sedaj sem igral prvič in mis-
lim, da bo sedaj, ko se je enkrat
spet začelo, šlo uspešno delo tudi
naprej. Mislim, da bom še sodelo-
val. Pred nedavnim sem prišel tudi
od vojakov. Za prvič sem imel
nekoliko manjšo vlogo. Nastopil
sem samo v tretjem dejanju v vlogi
hlapca Krišpina, ki neprestano
prosi za zvišanje plače, kar mu
gospodar tudi iz leta v leto obljub-
lja. Sem kar zadovoljen s tistim
kar je nastalo in bom še sodeloval,
če me bodo potrebovali."
JULCKA CERNEZEL, —
članica dramske sekcije in blagaj-
nik:
,,Igrala sem Uršo. Precej truda
je bilo potrebno, da je na koncu
šlo vse tako kot mora. Jaz sem
igrala v Destrniku že pied leti, ko
sem bila mlajša in še danes se z
veseljem spomnim tistih časov.
Dramsko delo je bilo zelo živahno
in lepo je bilo delati s Kraljevo —
takratno ravnateljico šole in sestro
znane igralke Elvire Kraljeve, pa s
tovarišem Ogrincem, Ančko
Ferlanovo... to so bili vse učitelji.
Z njimi nas je bilo seveda še veliko
drugih. Zares lepi so bili ti časi.
Moram povedati, da ima tudi
krajevna skupnost sama premalo
smisla za to delo. Nihče nas ni pri-
šel pogledat kako vadimo in kaj
delamo, pa tudi na predstavi jih ni
bilo. Želimo si tesnejšega sode-
lovanja, ker bomo tako imeli tudi
več volje za delo.
Tu, v Destrniku sem v trgovini
poslovodkinja in sem bila kar
zadovoljna, ko so ljudje po premi-
eri ves dan govorili samo o igri. To
pa je seveda tudi največje plačilo
za naše delo, ko so rekli, da so se
iz srca nasmejali, da smo se
izkazali..."
MILENA KUMER, — še ni član
prosvetnega društva:
,,lgra mi je bila zelo všeč in
pohvaliti moram vse, ki so se iz-
redno potrudili. Ze sedaj je igralo
nekaj mladih in moja želja je, da
bi se v ta kolektiv vključili še dru-
gi, med njimi tudi jaz. Pripravlje-
na sem delati in hvaležna jim bom,
če me bodo povabili."
MARICA KRAMBERGER, —
vskočila je v predstavo tik pred
premiero: ,,V začetku sem mislila,
da bo zelo težko, vendar je šlo. Ko
sem š^iri dni prej dobila vlogo v
roke nisem vedela ne kako moram
brati niti premikov po odru, da o
učenju na pamet ne govorim.
Seveda ni bilo tako kot bi moralo,
pa vendar so bili z mojim ,,vsko-
kom" zadovoljni — vsaj tako so
rekli po premieri."
DARINKA MURSEC — je
igrala Tončko:
,,Ja, vloga Tončke je bolj tak..,
nisem imel imela dosti besedila in
tudi posebnih težav ni bilo. Rada
imam sicer nekoliko več vstopov in
če sem na odru v vseh dejanjih.
Tudi jaz bom še nastopala, če me
bodo seveda potrebovali."
TONCEK MURKO — je igral
vlo^o Francija:
,,To je miad fant, ki ima najprej
eno dekle, nato bi rad imel drugo
in tako se na koncu vse dobro
konča — ima tisto, ki jo je najprej
hotel imeti. Tudi sam sem zado-
voljen, da so se ljudje tako
prijetno zabavali in želim, da bi še
naprej tako lepo sodelovali in
pospešili razvoj našega prosvetne-
ga društva in dramske sekcije v
Destrniku.
KATICA KLINC — je pred 20.
leti igrala isto vlogo:
,,Pred dvajsetimi leti je to igro
režirala učiteljica Anica Ferlanova
in še danes, po tolikem času mi je
ostalo v spominu kar precej bese-
dila. Morala sem ga le nekoliko
osvežiti — pa je šlo. Veste včasih
je bilo v Destrniku res lepo. Veliko
smo igrali, za razne praznike; šest
kilometrov poti, ki jo moram
prehoditi iz Placarja, kjer sem do-
ma — do Destrnika, mi takrat ni
bilo nič. Bili smo pač mlajši. Sedaj
sem se skoraj težko vključila v po-
novno delo. Človek pride iz
prakse. Tudi jaz sem zadovoljna s
tem kar smo pokazali in kako so
nas sprejeli domačini."
Tako se torej starejši spominjajo
nekdanjih lepih trenutkov na
destrnišicem odru in se skupaj z
mlajšimi člani dramske sekcije
veselijo ponovnega dela, ki naj bo
resnično dolgo in uspešno!
mš
Ustanovili so KUD »Oton Župančič"
v okviru letošnjih svečanosti,
namenjenih 100-letnici rojstva
Otona Zupančiča, so letos spomla-
di ustanovili KUD ,,Oton Zupan-
čič". Predlog za ustanovitev so
dali sami prebivalci Tinja, saj je
med njimi veliko ljubiteljev
dramske dejavnosti, ki jo v tem
kraju razvijajo že mnogo let in jo
vseskozi uspešno prenašajo iz roda
v rod.
KUD „Oton Zupančič" v Tinju
na Pohorju šteje čez 60 članov, ki
se vključujejo v moškem in žens-
kem pevskem zboru, v recitatorski
skupini in v drugih oblikah
kulturnega življenja. Vsa leta pa je
najaktivnejša dramska skupina, ki
vsako leto pripravi vsaj eno do dve
deli, z njimi pa tudi gostuje v oko-
liških krajih.
Zadnje delo, ki so ga izvedli je
bila komedija v komediji, delo
Marjana Marinca, pripravljajo pa
že tudi Nušičevega Pokojnika.
Člani društva sodelujejo in tudi
organizirajo vse prireditve ob po-
membnejših praznikih, ne pozabi-
jo pa tudi na življenjske jubileje
zaslužnejših domačinov. Za delo v
posameznih skupinah so zadolženi
mentorji, večina njih pa izhaja iz
kmečkih sredin, ki najdejo v delu
na tem področju tudi svoje osebno
zadovoljstvo.
Pri svojem delu se srečujejo
predvsem s pomanjkanjem prosto-
ra za delovanje, saj se sestajajo v
učilnicah tamkajšnje osnovne šole,
ki je tudi središče kulturnega živ-
ljenja KS Tinje, upoštevati pa je
treba tudi oddaljenost posameznih
članov od središča KS, kamor
morajo hoditi na sestanke in vaje.
Ker delajo predvsem ljubitelji iz
kmečkih sredin, njihovo delo zaži-
vi predvsem v pozni jeseni in pozi-
mi.
Viktor Horvat
Kulturna
skupnost
občine Ptuj
in delavci zavodov:
—	Pokrajinski muzej Ptuj
—	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj
—	Zgodovinski arhiv Ptuj
—	Zavod Radio-Tednik Ptuj
—	Občinska zveza kulturnih organizacij
—	Skupne službe SIS družbenih
dejavnosti
ČESTITAJO K PRAZNIKU OBČINE
PTUJ!
Delovne ljudi in občane vabijo, da se udele-
žujejo prireditev šestih ptujskih kulturnih
srečanj, s katerimi se Kulturna skupnost
občine Ptuj vključuje v praznovanje 8. avgu-
sta — praznika občine Ptuj.
(58. nadaljevanje)
PRIHOD POVERJENIKA OF V SLOVENSKE GORICE
Izvršni odbor OF in CK KPS sta poslala na Štajersko v jeseni 1942
Ivana Nemca - Vojka (r. 1907), doma iz ljutomerskega okrožja, da bi
utrdil v Slovenskih goricah, Prekmurju in v Medžimunu Osvobodilno
fronto in se nato vrnil na sedež 10 OF. Ivan Nemec-Vojko je bil po
poklicu kmetijski tehnik, zaposlen v predvojnih letih najprej vKoniicah
m nato v Ljubljani. Kot tajnik zveze Društev kmečkih fantov m deklet je
pred vojno obiskoval društvene prireditve po Sloveniji, zato je poznal
veliko ljudi. V Ljubljani je bil povezan s komunistom Ivanom Bratkom.
Spomladi 1942 so ga sprejeh v KP. Junija je postal poverjenik za
kmetijstvo pri 10 OF. V Slovenske gorice je krenil 17. oktobra 1942.
Potoval je skupaj s Petrom Stantetom-Skalo, namestnikom komndanta
II. ^upe odredov in z Dušanom Kraigherjem ter Pavlo Žavcer, ki sta bila
aktivista komunistične partije.
Od popotnih tovarišev se je poslovil v štabu 11. grupe odredov. Štab
se je tedaj zadrževal na Dobrovljah, hribovju južno od Mozirja. Nato je
odšel s komandantom II. grupe odredov, Francem Rozmanom-Stanetom,
na Pohorje v Pohorski bataljon. Tu se je zadržal pet dni. Domenil se je za
zvezo, ki jo bo vzdrževal med Pohorskim bataljonom in Slovenskimi
goricami Blizu Vitanjskih bajt se je Vojko poslovil od Pohorskega
bataljona in se 11. novembra napotil v ljutomersko okroge. Štab
Pohorskega bataljona mu je dodelil dva spremljevalca, borca bataljona,
doma iz ljutomerskega območja, kiju že poznamo. To sta bila: Ivanjšič
in Crvič. V ljutomersko okroge so prispeli 21. novenjbra 1942.
Takoj po prihodu je Vojko poiskal Alojza Zadravca v Rožičkem
vrhu, ki je leta 1939 podpisal proglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije
z naslovom KAJ HOČEMO. Zadravec je bU bivši predsednik društva
kmečkih fantov in deklet v Vidmu ob Ščavnici. Vojko ga je imenoval
sedaj za predsednika okrožnega odbora OF Ljutomer. Za člane pa je
izbrd Antona Strajnška-Milana iz radgonskega območja. Okrožje je
razdelil v štiri rajone: Ljutomer, Veržej, Krtževce, Videm-Bučkovci m
Gornja Radgona-Radenci.
Decembra 1942 je Vojko hudo zbolel. Napadel ga je revmatizem v
sklepih. Ležal je ves mesec pri Alojzu Črviču v Radomerju. Z Zadravcem
in Strajnškom je vzdrževal zvezo s kurirji. Vojko je toliko ozdravel, da je
bil sposoben za terensko politično delo - šele na pomlad 1943.
USODA PARTIZANA IZ SLOVENSKIH GORIC
V nemškem poročilu z dne 24. 8. 1942 iz Rečice v Savinjski dolini
beremo, da je nemški zaupnik odkril v gozdu pri Rečici dva oborožena
„bandita". Privedel ju je k nekem kmetu, ki ju je pogostil s pijačo, v
katero je vsul uspavalni prašek. Nato je „bandita' prijela orožniška
patrulja in ju 24. avgusta 1942 izročila gestapu v Celju. Eden je bil
domačin iz okolice Rečice, drugi pa se je imenoval ,,Švaba" in je pisal
dnevnik od 12. oktobra 1941.
Za „Švaba" vemo, da j^e bil Franček Pintarič iz Sp. Sčavnice in je
odšel v partizane oktobra 1941 skupaj z Jakobom Vrečo iz Crešnjevec.
Tedaj ju je poslal na Gomilsko v Savinjsko dolino Štefan Kuhar-Bojan.
Pintariča so od tam jraslali v Trboveljsko četo, Jakoba Vrečo-Tomiksa
pa v Pohorsko. Pintarič je v dnevniku opisal brežiški pohod štajerskega
tjataljona in povratek v revirje ter prezimovanje na leto 1942.
Uspavalni prašek je Pintariča na poti v Celje zastrupil do smrti.
Za Jakoba Vreča vemo, da je na brežiškem pohodu na koncu
oktobra 1941 zmučen zaostal. Pri nekem kmetu je zaprosil za vodo.
Kmet pa ga je mijavil Nemcem. Prišli so ponj in ga ustrelili v Mariboru
15. novembra iNl.
PADE POSTOJANKA OF PRI NADI RAJHOVI
Po prihodu iz zapora poleti 1942 je hotel Jože Holc iz Kobilščaka
spet organizirati Osvobodilno fronto v radgonsko-ljutomerskem okrožju.
Sklical je sestanek na Kapeli, kjer so se zbrali on, Franček Strajnšek,
Franc Stajnbauer, Miloš Vuk in Ciril Miki. Zvezo z OF naj bi uredila
Nada Rajh, povezana z osvobodihiim gibanj^em v ptujskem okrožju. Toda
Nado so zaprli gestapovci 14. avgusta 1942. Kmalu zatem so 7^rli tudi
Holca in ga poslali na prisilno delo na Dunaj. Zatem je osvobodilno
gibanje do spomladi 1943 prenehalo. Razvnel ga je Ivan Nemec-Vojko s
svojimi sodelavci.
STIKI MARIBORSKE OF S SLOVENSKIMI GORICAMI
Kakor že vemo je stanovalo v Mariboru več družin, ki so izhajale iz
Slovenskih goric in so delovale v OF. Zato je razumljivo, da so vzdrževale
stike s svojimi sorodniki ali znanci v Slovenskih goricah. Spoznali smo že
krojača Štuheca, Branka Šrola ter šoferja poštnega avtobusa Janka
Pihlerja-Dona. Vsi ti so izhajali iz ljutomerskega okroga in so vzdrževali
stike Osvobodilne fronte z domačini.
V mariborskem zaledju Slovenskih goric smo spoznali močno
oporišče OF pri Kerenčičevih na Pesnici. Iz Jarenine je prinašal mleko v
mlekarno Juste Kralj v Maribor Ivan Šabeder in se je tu povezal v OF.
Fotoaafu Japlju je pripeljal v službo kmečko dekle Mdčko Golob s
Poličkega vrha, ki je postala dobra kurirka OF. Iz vseh slovenskogoriških
krajev mariborskega zaledja: iz Košakov, Počehove, Št. Petra in drugih so
se vozili delavci v marilx)rske tovarne, kjer se jih je več vključilo v
osvobodilno gibanje in dajalo prispevke za OF. V Pocehovi je imel svoje
zatočišče tudi sekretar Grčar. Tu se je preoblačil, da je menjaval svoj
videz. Tuje hranil tudi svoje osebne li^timacije. Imel je tri, ki so sodile k
raznim oblekam oz. uniformam.
S Ptujem je bil povezan tudi član KP Jože Klep. Pred vojno je delal
več let kot čevljar v tovarni Petoviji v Ptuju. Doma pa je bil v ptujskem
slovenskogoriškem predmestju Štuki. Po nemškem vdoru je dobil službo
pri železnici v Mariboru. Veliko je koristil pohorskim partizanom, ker je
prinašal iz Zaneba v Maribor šotorsko platno, dežne plašče ter druge
potrebščine. V Ptuju je bil povezan s krojačem Kokolom na Vičavi.
Nadaljevanje prihodnjič
Jitane Crvič-Bojan iz Rado-
nieija pri Ljutomeru, pohor-
^ partizan leta 1942
(Fotografija last muzeja NO
Maribor)
Alojz Korošec-Miha iz Slam-
njaka pri Ljutomeru, pod-
oficir, JV, pohorski partizan
leta 1942 (Foto muzej NO
Maribor)
Matija Pihler-Savo iz Rado-
meija, pohorski partizan 1942
(Foto muzej NO Maribor)
Ivan Nemec-Vojko, doma z
ljutomerskega območja, 10
OF ga je oktobra 1942 poslal
v Slovendce gorice.
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
3. avgust 1978 - XEDNIK
Turisti v
Podlehnik
Nova hitra cesta Hajdina—Ma-
celj je leta 1972 odprla območje, ki
je bilo prometno slabše povezano s
Ptujem in drugimi središči. Tudi
regionalni vodovod z napeljavo do
Zakla je pomemben za razvoj
kraja. Zaradi perspektivnih pogo-
jev in novih potreb naselja in širše-
ja območja je v letu 1973 bil
zdelan program razvoja na-
jelja Podlehnik. Ugotavljali
>o, da se bo urbanizacija ob-
močij: Podlehnik, Starošina, Gor-
ca, Zakl in drugi povečala, če upo-
števamo trend individualne grad-
nje. Pričakovali so večji interes za
gradnjo vikend objektov in pove-
čano gospodarsko aktivnost, pred-
vsem v gostinstvu, prenočitvenih
zmogljivostih in servisih.
Prirodno zanimiva področja se
lahko vključijo v turistično gospo-
darstvo le, če bodo urejene pro-
metnice in napeljan vodovod. Na
ta način je mogoče razviti funkcio-
nalno povezanost turizma in vino-
gradništva.
Podlehnik je vodilno naselje v
srednjih Halozah. Lega Podleh-
nika v ožjem prostoru pred-
stavlja tudi važno prometno
križišče občinske ceste Hajdi-
na—Macelj in Leskovec—Zetale.
Za tiste, ki kraj slabše poznajo:
Podlehnik leži v dolini potoka
Rogatnice med haloškimi griči.
Dolina se na območju Podlehnika
razširi in tvori zaliv proti Dežne-
mu, kjer sta nastala dva ribnika:
manjši Dežno 1 in večji Dežno H.
Pomembne točke so: Gorca, cer-
kev Sv. Trojice in Nova cerkev.
Podobo sestnega prostora tvorijo
predvsem: gričasta vas Zakl z
novim motelom in bencinsko
črpalko. Ribnika I in II sta zadrže-
valnika in bi ju kazalo v prihodnje
izrabiti v kmetijske programe za
namakanje. Širše območje okrog
ribnikov je primerno za primestno
rekreacijo, posebej v zvezi z ribo-
lovom.
Turistično območje Podlehnika
predstavlja turistični rezervat. Le
ta zajema prostor okrog ribnikov,
gostišča Gofca in motela Podleh-
nik. Na tem območju planiramo
izrabo prostora za potrebe kmetij-
stva ter turizma in rekreacije.
Spomeniška služba ima evidenti-
rana kot spomenika cerkev sv.
Marije in cerkev sv. Trojice, na
območju Podlehnika in Zakla pa
ni arheoloških, etnoloških ali den-
droloških spomenikov.
Lega Podlehnika ustvarja
možnosti za razvoj tranzitnega
turizma. Poleg motela in bencinske
črpalke je počivališče ustrezno
dopolniti še s kampingom, z avto-
busnim postajališčem, z gostin-
skim obratom, pa tudi avtomobil-
skim servisom.
Poleg tranzitnega turizma je Po-
dlehn ik primeren še za razvoj iz-
letniškega turizma, za kar so
potrebni novi objekti kot na pri-
mer načrtovana vinska cesta Gor-
ca—Okič—Cirkulane; nove preno-
čitvene zmogljivosti v kmečkem
turizm-i, infrastruktuma opremlje-
nost, kadrovska zasedba, orga-
nizacija, propaganda in drugo...
Predvsem mora najti izletniški
turizem svoje mesto v srednjero-
čnih načrtih občine in turističnih
organizacij. Nosilci izletniškega
turizma na tem območju so že
določeni, saj je sprejet osnutek
odloka o sprejetju urbanističnega
programa naselja in turističnega
centra Podlehnik.
Mi prepogosto iščemo izletniške
točke izven občine, izven republi-
ke, pa tudi izven domovine. Tudi v
našem kraju bi bilo vredno preži-
veti kakšen dan, storiti nekaj za
razvoj turizma. TURIZEM JE
ORGANIZACIJA (potrebno je
organizirati stvari; pakete) vendar
pa mi žal tega ne zmoremo... zato
ostaja možnost razvoja turizma še
vedno servirana na pladnju (po-
krajina se nam sama ponuja).
N. Topolovec
Tudi v Grajeni so slovesno proslavili letošnji
praznik - dan vstaje slovenskega ljudstva, ki so ga
X)vezali še s 25-letnico smrti revolucionarja Borisa
Cidriča. Tako so minulo soboto v okviru
praznovanja v tej krajevni skupnosti odprh novi dom
gasilcev, prostore zdravstvene ambulante ter
organizirali še veliko vajo enot civilne zaščite iz KS
Grajena, Rogoznica in Destrnik.
Lep dan je že nekaj po 15. uri privabil na
prireditveni prostor več kot 200 občanov, ki jim je
najprej spregovoril sekretar KK SZDL Jože Zaje, ki
je v svojem govoru orisal pomen praznika ter
prizadevanj vseh krajanov za nenehen razvoj svoje
krajevne skupnosti.
Otvoritveno vrvico pri novem gasilskem domu, ki
so ga v glavnem zgradili s svojimi sredstvi in
prostovoljnim delom gasilcev in ostalih krajanov je
prerezal najstarejši gasilec Martin POLANEC ob
pomoči svojega vnuka. Gasilskemu društvu Grajena
je občinska gasilska zveza podelila tudi priznanje,
ravno tako pa domača krajevna skupnost. Posebej se
jim je zahvalil še gasilski veteran Daniel Cafuta, kije
po poklicu profesionalni gasilec in se je iz Grajene
izselil pred dvajsetimi leti. Najzaslužnejši gasilci so
dobih priznanja še za 10 in 20 let dela v domačem
gasilskem društvu.
Za otvoritvijo gasilskega doma je bila slovesnost
še v prostorih nove zdravstvene ambulante, kjer je
vrvico prerezal tov. Podgoršek, ki je kljub svoji
mladosti, rojen je leta 1946, daroval kri 51-krat, S
posebnim priznanjem krajevne konference SZDL so
se za izredno požrtvovalnost v akcin za ureditev
prostorov ambulante zahvalili tudi Štefki Zaje, V teh
prostorih bo najprej otroška posvetovalnica, želijo
pa, da bi čimprej dobili splošnega zdravnika, ki bi jih
redno obiskoval.
Sobotno prireditev v Grajeni so popestrili še z
bogatim kulturnim programom v katerem so mladi
izvedb recital Franceta Filipiča - Bataljon na mrtvi
straži v režiji Mirka Vaupotiča, člani moškega
pevskega zbora PD Grajena pa so zapeli še nekaj
pesmi.
Naj ob koncu zapišem še, da je lepo uspela tudi
vaja enot civihie zaščite iz krajevnih skupnosti
Grajena, Destrnik in Rogoznica, ki so jo izvedli na
območju šole in prostorov krajevne pisarne.
mš
ČUDNI ODNOSI NEKATERIH
KOMBAJNISTOV
Letošnje vreme nam je pri žetvi
pošteno zagodlo. V času, ko smo
po navadi želi, je skoraj vsak drugi
dan deževalo, pa tudi žitarice so
slabo zorile. Končno je le bilo žito
zrelo in izkoristiti moramo vsako
primerno uro, saj je za žetev skraj-
ni čas, pa tudi vreme se lahko kaj
hitro skisa. To dobro vedo tudi
kombajnisti, predvsem nekateri
privatni lastniki kombajnov, ki
stisko pridelovalcev pšenice
izkoriščajo tudi po svoje. Oglejmo
si dva taka primera!
Konrad Prejac iz Podgorc je
lastnik kombajna. Seveda razpola-
ga z njim sam in nihče ga ne more
prisUliti, da mu požanje. Vendar je
naslednji primer čuden. Po navadi
prejšnjih let požanje kombajnist.
ki pride v večji okoliš njiv poseja-
nih s pšenico, če ga lastniki prosi-
jo, kajti kombajni ne morejo pre-
ko jarkov in je v takih primerih
premik včasih daljši kot žetev
parcele, če ostane v sredini požetih
njiv. Prav to je bilo 25. julija v
Sodincih.
Janko Prejac je požel na sodin-
skem polju njive svojim bližnjim
znancem, sorodnikom in
prijateljem, prav v sredini pa je
pustil njivici dvema upokojence-
ma, ker se mu teh ,,flik" ni
splačalo žeti. Niso pomagale
nobene prošnje. V znak protesta je
celo ugasnil motor, legel pod
kombajn in trdil, da ne vžge. Ko
so mu čakajoči ponujali, da ga
potegnejo s traktorjem, je brez
besed odšel. Vrnil se je čez eno
uro, medtem pa so čakajoči, med
katerimi je bil tudi šofer, ugotovi-
li, da motor dela brezhibno, da
vžge v trenutku in nima okvare.
Sedaj seveda ni bilo več časa za že-
tev ,,flik", pa tudi upokojenca mu
nista tiščala v roko tisočdinarskega
bankovca kot Neža Meško, ki je
kombajnista z besedami: ,,Ja
Jankec, kaj si mi obljubil!"
dobesedno vlekla stran od parcele,
ki je bila tik kombajna, na svojo
parcelo.
Tako parcelici v sredini požetih
1 njiv čakata drugega kombajnista,
ki bo moral za pol ure dela
prevoziti skupno tri kilometre,
namesto dveh metrov čez mejo, ali
pa nadaljnjega dežja ali celo toče.
Podoben primer, je bil na sene-
škem polju. Lastnik kombajna
Franc Kukovec, je dvema
gospodinjama, ena ima moža v
bolnišnici, druga pa težko
poškodovano roko v mavcu, sveto
obljubljal, da bo njuna pšenica
zagvišno požeta še nocoj. Čakali
sta štiri ure, ker bi le radi dočakali,
ko se je z mopedom pripeljal
lastnikov prijatelj. Nekaj sta
pošepetala, prijatelj je potegnil ne-
kaj iz žepa, nakar sta oba sedla na
moped, za njima pa jo je odkuril
fant s kombajnom, ne da bi
gospodinjama rekel vsaj besedo v
opravičilo.
Pridelovalci se tudi sprašujemo,
kako je z računanjem za žetev.
Nekateri privatni kombajnisti
računajo kar ,,od oka" velikokrat
tudi 120.— starih tisočakov za uro
ali celo do 150.000 za približno
trideset arov. Ne dajo nobenega
potrdila o plačilu in če pomislimo,
da sedaj, ko je lepo vreme, delajo
tudi po več kot dvanajst ur, znaša
njihov zaslužek približno poldrugi
milijon dnevno. In kaj pravijo k
temu naši inšpektorji? Spominjam
se, da so na moč preganjali revno
žensko, ki ima nezakonskega
otroka, ki zanj skrbi sama in
bolnega sedemdesetletnega očeta
ter nekaj arov zemlje, ker sešije tu
in tam kakšen predpasnik ali
drugo reč za doma, saj je samouka
in dela večinoma za pomoč.
Zgoraj omenjenim pa naj
povemo, da med glavna načela na-
še socialistične družbe ne spada le
nabasana listnica sivih bankovcev,
temveč je med prvimi vsekakor
stvaren tovariški odnos
posameznika do vsakega človeka.
Slava Rakova
Potrebe po
večnamenski dvorani
v Trnovski vasi
Ko za Destrničane ugotavljamo, da imajo dokaj lepo prosvetno
dvorano in da je pred nedavnim zaživelo tudi prosvetno društvo v tej
krajevni skupnosti, moramo za sosednjo Trnovsko vas zapisati, da
prosvetno društvo deluje že več let, čeprav pod izredno težkimi pogoji,
takorekoč na prostem, brez dvorane in najnujnejšega.
Predsednik prosvetnega društva v Trnovski vasi - Kari Vurcer je o
delu v društvu dejal med drugim, da so minulo sezono naštudirali
Jurčičevega Desetega brata in so ga po že ustaljeni navadi igrali kar na
prostem. Organizirali so tudi izlet za člane prosvetnega društva, v letu
Titovih jubilejev so si ogledali Kumrovec, Jurčičevo rojstno hišo na
Muljavi in nekatere druge kraje.
O težavah v z.vezi s prostorom za delo in sestajanje v krajevni
skupnosti pa je tovariš Vurcer dejal:
„Naš osrednji in dolgoletni problem pri prosvetnem društvu in v
kraju samem je dvorana in upam, da ga bomo v razdobju dveh let
končno le rešili. Po 30 letih, leta 1948 smo v Trnovski vasi gradili
zadružni dom, ki ga še danes nismo dokončali in ravno zaradi tega bi
adaptacija stala preveč, smo se v krajevni skupnosti odločili za
novogradnjo. Računamo na sodelovanje občinske kulturne skupno^i in
republiške, veliko pa bodo prispevali tudi krajani z delom, materijalom in
dugim. Dvorana bo večnamenska in bo lahko le taka služila potrebam
krajevne skupnosti. V njej bi imeli otroci telovadbo, krajani sestanke, mi
pri prosvetnem društvu pa svoje nujno potrebne prostore.
Urejamo že vse potrebno v zvezi z zemljiščem in dokumentacijo,
tako da bi lahko letos morda začeli že z gradnjo, prihodnje leto pa
dvorano predali svojemu namenu. To je naša velika želja in bil bi tudi
velik uspeh, če bi jo lahko uresničili."
Naj ob koncu zapišem še, da je v prosvetno društvo v Trnovski vasi
vključenih 50 mlajših in starejših krajanov, najmočnejša pa je dramska
skupina, ki jili vključuje polovico - predvsem mladih. Kljub poletnim
mesecem pripravljajo dve igrici - kratko Nušičevo enodejanko GUMB in
ljudsko igro Štandekarjevo PREVARO, Prve predstave bodo v začetku
jeseni, te dni pa so si organizirano ogledali predstavo MUnarjevega Janeza
na Vurberku.
Delovna skupnost
osnovne šole
Ivana Spolenjaka Ptuj
razpisuje
dela in naloge
UČITELJA
LIKOVNE VZGOJE
(polovičen delovni čas)
Prijave z dokazili o strokovni
usposobljenosti pošljite v 15
dneh po objavi razpisa.
Obiskovalce razstave so
najbolj zanimali okrasni
predmeti iz stekla.
Foto: M. Ozmec
Otvoritev razstave
steklar YU
Z otvoritvijo razstave steklarskih izdelkov - Steklar Yu, so se v
petek, 28. julga pričele prireditve ob praznovanju letošnjega'praznika
občine Ptuj.
To izredno zanimivo razstavo so v prostorih OS Franja Žgeča v
Dornavi pripravili brigadiiji brigade Steklar YU, ki je sestavljena iz
mladih delavcev 10 steklarn v Jugoslaviji.
Razstav^eni so bili različni steklarski izdelki, ter delovno orodje in
priprave, ki so v pomoč steklarjem pri njihovem napornem delu.
Razstava je bila odprta do danes, ogledalo pa si jo je večje število
obiskovalcev širom ptujske občine.
M. Ozmec
Joj, kak sen gnes slabe volje. Fse tate bivše sunčne dneve srna z Mico
na njivi rintala, švicala no iela, zaj pa ugotovlama, da ma lehko domači
kruh samo za ta vejkše svetke jela. Toča nama je pšeničko stukla. Skoro
sama slama je na njivi ostola. Človik ali več ne ve na kero delegacijo bi se
obrna, da bi nan malo bojšo vremen no boj rodovitne letine zrihtala.
Premoj duši. kejko nan neje na spomlod mraz vniča, tejko nan je Se zaj
toča sklopfala. Hujdo je, če si more kmet kruh kupiti, če za iivino krme
nega no, če ti še 70 leto starosti na pleča pleie. Pa mo nekak ie pr.egurali.
Saj vete kak gre tisti pregovor: Nikol še neje tak bilo, ke nebi nikak bilo.
Se boj na hece pa je v toti točonosni no mrazni nesreči naš sosid Juia, ki
ve v fsoki nesreči tudi nekaj veselega najti no nas hrabri naj ne ob-
vujplemo. To pred por dnevi je priša k meni no si začeja peti: „Na njivi
nič, v gorici nič, je vseka nas ledeni bič, v roke boš pluna Lujzek ti. da
drgoč na njivi ti kaj obrodi... " Ja provi patrun je toti naš Juia. vsoko
ialost na veselo stron obrne no nikoli ne obvujple.
To pred por dnevi me je moja hčer Juia z Nemčije na dopust prišla
no me v ptujski hotel na špricar povobla: Rekla mi je: „Ata pojdi malo v
en bojši lokol. da ne boš samo v domoči gostilni gleda kak se lidje ob-
nošajo. " Pa vete kaj sen vida. Zdi se mi, da je kavarno v hoteli tudi toča
vsekala. Vsi sedeii no tapete so razcefrone kak moja karuza po toči. Dro-
gi Ptujčani, jaz si toga ne ven razloiiti. Spija sen dvo špricara pa še mi
neje blo jasno ali ptujski turizem tak cvete ali pa je v hoteli resen toča
klestla. Rečen van, zodji cajt je. ke neše tiste tapicirunge zaflika no zidne
tapete zamenja. Saj so kelnarce šik no prijazne, samo gdo človik toto
zanemarščino pogleda pa še ti apetit do špricara mine.
Zaj pa si nekaj boj slovesnega no prozničnega pogučimo. Kak vete,
tote dni praznuvlemo proznik ptujske občine. Vobin vas na prireditve no
van fsen čestitan k doseženim uspehom.
Vaš Lujz
Vi^e dimnikarske usluge
Na zadnji seji zborov SO Slov. Bistrica so sprdeli tudi sklep o
soglagu k cenam za dimnikarske usluge na obmogu obcine.
V	lanskem letu je Dimnikarsko podjetje v Slov. Bistrici ustvarilo le
344.691 din čistegdohodka, ki so ga razdelili v rezervni dclad, za kri^e
prispevkov občini in republiki ter v sklad skupne porabe in v poslovni
sklad. Za razvoj dejovne organizacge in izbo^šanje dimnikarskih storitev
pa ni ostalo nič. Predlagali so povečanje cene storitvam za 12. odstotkov.
Iz teh sredstev bodo kupili potrebne nove delovne priprave in uredili
delovne prostore. Kolektiv danes šteje čez 50 delavcev.
V, Horvat
Spomini še živijo
1. avgust je praznik kr^evne skupnosti Podgorci. Tako sedaj tudi ta
krajevna skupnost v občini Ormož slavi svoj praznik. V okviru
praznovanja prvega krajevnega praznika so v Podgorcih na pobočju hriba
odkrili velik spomenik žrtvam in borcem NOV,
Mesec avgust je za krajevno skupnost pomemben mejnik tako v
preteklosti kot tudi v sedanjosti. Leto 1944 m že prej je prek območja
krajevne skupnosti vodilo več kurirskih poti, v avgustu leta 1944 je v
partizane odšlo tudi največ Podgorčanov, V tem letu in seveda v letih
poprg je okupator pobil veliko domačinov.
Š^pomenik, visok tri metre, zgrajen iz granita, na njem je 18 imen
žrtev Jn borcev NOV, sta odkrila Rudolf Kokol iz Oslusevec in Anton
Rakuša iz Cvetkovec, oba člana združenja borcev.
Pred tem je v slavnostnem nagovoru Janko Korpar, predsednik
krajevnega zbora ZZB, pudarU pomen praznika in opomnil mlade, da
vestno čuvajo vse pridobitve revolucije. Učenci OŠ Podgorci so se v
svečani zaobljubi tudi zavezali, da bodo skrbeli za spomenik in čuvali
pridobitve socialistične revolucije.
V	kulturnem programu, ki je bil zelo skrbno in dobro pripravljen, so
sodelovali tudi pionirji, mladi pa so se predstavili z zborno recitacijo.
Ob praznovanju prvega krajevnega praznika so v krajevni skupnosti
podelUi več priznanj za uspesno delo v krajevni samoupravi, odprli
poltretji kilometer asfaltirane ceste, organizirali povorko kmetijske
mehanizacije in odprli kulinarično razstavo.
Slavja ob praznovanju prvega krajevnega praznika v Podgorcih so se
udeležili tudi predstavniki pobratene KS Podunavci iz občine Vrnjačka
Banja. Delegacija iz Podunavc je na spomenik revolucije položila tudi
venec.	zk
Rudolf Kokol in Anton Rakuša sta odkrila spomenik
foto: zk
V povorki so sodelovali številni krajani in predstavniki JLA, KS
Podunavci, gasilci in drugi
foto: /k
TEDNIK - 3. avgust 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 9
PROJEKTIVNI BIRO PTUJ
Napragu
srebrnegajubileja
pELOVNA ORGANIZACIJA JE BILA USTANOVLJENA LETA 1954
pOD IMENOM MESTNI PROJEKTIVNI BIRO PTUJ. OB KON-
STITUIRANJU SO BILI ZAPOSLENI TRIJE DELAVCI: DIPLOMI-
RANI INŽENIR IN D VE A DM IN ISTRA TORKI.
TakSen je bil začetek
sedanjega Projektivnega biroja, ki
je z leti prerasel v delovno
organizacijo z natančno
določenimi poslovnimi,
organizacijskimi, samoupravnimi
in družbenopolitičnimi cilji.
Do leta 1972 delovna
organizacija pri svojem razvoju ni
dosegla pomembnejših uspehov.
Tega leta je bilo v njej zaposlenih
15 delavcev, ki so ustvarili
1,850.000 dinarjev celotnega
dohodka, svoje storitve pa je
uspela prodajati le na območju
občin Ptuj, Ljutomer in delno
Maribor. V delovni organizaciji
takrat tudi ni bilo prisotno
družbenopolitično življenje, saj
niso imeli osnovne organizacije
ZK, ne mladinske organizacije,
aktivnost sindikalne organizacije
ni bila na potrebni ravni, le delo
samoupravmh organov, ki so sicer
delali uspešno, pa za vsestranski
razvoj delovne organizacije ni
dovolj. Ovira za hitrejši razvoj je
bila tudi nepravilna štipendijska
politika, saj delovna organizacija
m imela nobenega štipendista, pa
tudi ob delu se m izobraževal
noben delavec. V letu 1972 je bila
delovna organizacija glede na
Število zaposlenih in ustvarjeni
celotni dohodek klasificirana kot
majhna projektantska
organizacija.
Za petletno obdobje 1972 -
1977 je bil izdelan stabilizacijski
načrt in srednjeročni razvojni
program. V tem času je
Projektivni biro Ptuj dosegel
Izredne uspehe tako na gospo-
darskem kot na družbeno-
političnem področju. Iz male, za
širšo regijo skoraj nepomembne
projektantske organizacije
prerašča v veliko delovno
organizacijo. Celotni dohodek se
je povečal kar za šest in pol krat,
število zaposlenih za 3,5 krat,
storilnost in produktivnost dela se
je podvojila. Kolektiv je poskrbel
za mlade kadre in povprečna
starost zaposlenih se je znižala od
36 let v letu 1972 na 35 let v letu
1977. Zanimivo je, da so leta 1977
predstavljali pripravniki kar
osmino zaposlenih.
Izredne pozornosti je bila v
tem času deležna tudi štipendijska
politika. Tako so v lanskem letu
imeli na visoki šoli dva, na višji
šoli prav tako dva in na srednji šoli
enega štipendista, kar predstavlja v
primerjavi s prejšnjimi leti velik
uspeh. Razen tega se je ob delu
izobraževalo in strokovno iz-
popolnjevalo več delavcev kot v
vsem obdobju od leta 1954 do
1972. Kar trije delavci na prvi
stopnji, 1 delavec na 2 stopnji in
trije delavci na prvi stopnji visokih
šol, več delavcev pa se je
udeleževalo seminarjev za tuje
jezike in različna strokovna
področja.
V Mariboru je bila
ustanovljena delovna enota z 12
zaposlenimi, kar je bistveno iz-
boljšalo kvalifikacijsko strukturo
deficitarnega kadra, predvsem
arhitektov in statikov. Nadalje so
bili nabavljeni sodobnejši delovni
pripomočki in adaptirani delovni
prostori. Poskrbeli so tudi za
rekreacijo in oddih svojih
delavcev. V ta namen so kupili
počitniški dom na Cresu in ga
adaptirali z udarniškim delom.
Pomembno je poudariti, da je
v tem času zaživela tudi
družbenopolitična aktivnost. Leta
1975 je bila ustanovljena osnovna
organizacija ZK, leta 1977 je bil
član ZK že vsak četrti delavec. Za
uspešno delo je prejela osnovna
organizacija ZK leta 19776 plaketo
lista Komunist. Leta 1977 je bil
ustanovljen aktiv mladih delavcev,
istega leta pa je bil na podlagi
večjega števila zaposlenih izvoljen
tudi prvi delavski svet.
Tudi leto 1977 je za
Projektivni biro Ptuj prelomno.
Tega leta se je namreč začela iz-
vajati investicija nove poslovne
zgradbe, ki jo bodo slovesno
predali svojemu namenu za
občinski praznik — 8. avgust.
Istočasno so bile sklenjene prve
pogodbe o dolgoročnem
gospodarskem sodelovanju z IBT
Trbovlje, GP Stavbar Maribor,
SOZD ELKOM Maribor, TGA
Kidričevo in IMP Ljubljana. Prav
tako je v tem času zabeležen prvi
nastop na tujem tržišču in sicer v
Iraku, kjer so prevzeli v
projektiranje 52 objektov.
Delovna organizacija pričenja z
izvajanjem prvih projektantskih
inženiringov in tako dalje.
Pomembno je poudariti, da se
vzporedno z razvojem delovne
organizacije uspešno razvija tudi
samoupravljanje, da so bili
pravočasno sprejeti in potrjeni vsi
samoupravni akti skladno z
določili zakona o združenem delu.
Prihodnje leto bo slavil
Projektivni biro Ptuj 25-letnico
delovanja. Ob svojem srebrnem
jubileju se bodo lahko pohvalih z
izrednimi uspehi, ki so jih dosegli
v tem času, predvsem v zadnjih
petih letih oziroma šestih letih, ko
so iz male projektantske
organizacije prerasli v veliko
delovno organizacijo, ki pred-
stavlja pomemben gospodarski
dejavnik v širšem slovenskem in
jugoslovanskem prostoru in ki se
že pojavlja tudi na tujih tržiščih.
Iskrene čestitke!
Ekonomsko-propagandna
služba
inž. Štefan Koter — prvi direktor
in že od ustanovitve delavec
Projektivnega biroja
Novozgrajena poslovna zgradba Projektivnega bi?oJa
SrednJeSolski zavod v Ptuju — montaža kaset med štirimi stebri, novi
sistem, ki ga je razvil Projektivni biro Ptuj
Mlo« Jerman — dolgoletni Cian
kolektiva
^anovanjski bloki v Volkmerjevi ulici in Ziherlovi ploščadi z bolnico in
^ravstvenim domom v ozadju, kar je vse projektiral ptujski projektivni
biro
Stanovanje je bistvena sestavina
ekonomske in socialne varnosti
delovnega človeka in občana. Sta-
novanja pa v ojegovi socialni
funkciji ni mogoče obravnavati
ozko ter ga omejiti zgolj na
kvadraturo stanovanjske površine.
Prav to pa je že leta nazaj prisotno
pri zasnovanju stanovanjskih so-
sesk, kjer je opaziti mnoge po-
manjkljivosti. Urbanistično pro-
jektiranje sosesk ni zasnovvano na
današnjih, kaj šele jutrišnjih po-
trebah občanov, ki tam žive. Tako
se^v praksi omejuje socialni pomen
stanovanja le na streho, ki jo ima
družina nad glavo. Potrebno je, da
ob sprejemanju urbanističnega
načrta sodelujejo vsi občani in s
svojimi pripombami prispevajo k
celovitemu, reševanju poblema-
tike, ki se pojavlja v večjih stano-
vanjskih soseskah.
V Ptuju smo priča slabo načrto-
vani gradnji v Kvedrovi ulici iii na
Ziherlovi ploščadi. Zakaj? Veliko
število prebivalcev, ki je kon-
centrirano na dokaj malem ob-
močju — med njimi so predvsem
mlade družine — potrebuje poleg
stanovanj vse ostale objekte
družbenega standarda. Prvi pro-
blem je seveda parkirni prostor za
jeklene konjičke, ki pa ga tudi vsaj
kolikor se da omilimo takoj. Na
drugo mesto se postavlja problem
otroških igrišč in vzgojno-
varstvenih ustanov — to bi moralo
biti pravzaprav prvo vprašanje, ki
bi ga morali rešiti. Tako v omenje-
nih soseskah ni primernega prosto-
ra za otroke od najmlajših pa tja
do 15. leta. Otroci se igrajo na
cesti, kjer obstaja nevarnost, da
jih povozi avtomobil, na zelenico
pa ne smejo, da ne bi poškodovali
cvetja in okrasnega grmičevja.
Preostane jim še Ljudski vrt, o
katerem pa ni vredno izgubljati
besed.
Ostanejo pa še ostali problemi
— ni trgovine — Ziherlova ploščad
jo bo sicer dobila v prihodnjem
letu, ni prostorov za sestajanje
krajanov, ni šole, ni nobenih
rekreacijskih športnih objektov
niti kulturnih ustanov servisov in
podobno. Prav gotovo bodo ti
objekti zrasli — nekoč. Toda,
potrebni so danes.
Pričakovati je, da bodo vsaj
nekatere pomanjkljivosti od-
pravljene pri gradnji soseske na
levi strani Rabeljčje vasi, saj so o
urbanističnem mačrtu že raz-
pravljali prebivalci krajevne skup-
nosti Boris Ziherl na zboru
občanov, razprava pa bo tekla tudi
v vseh ostalih krajevnih skup-
nostih. Ta načrt predvideva poleg
gradnje stanovanj tudi gradnjo
vseh spremljajočih objektov, tudi
osnovne šole, saj je šola Franca
Osojnika že sedaj premajhna za
otroke iz sedanjega okoliša.
Prav je torej, da v razpravi opo-
zorimo na vse pomanjkljivosti in
prispevamo k gradnji soseske, v
kateri bomo lahko uresničevali
svoje interese.
N. D.
Pogovor s Ferdom Veingerlom
„Na področju
urbanizma je več
odprtih vprašanj"
Na zadnji seji skupščine občine
Ptuj smo sprejeli predlog odloka o
pripravi prostorskega plana občine
Ptuj. Glede na to, da smo v letu
1976 pristopili k novelaciji urba-
nističnega plana občine Ptuj, se
mnogi sprašujejo kaj to pomeni?
Na vprašanje je odgovoril Ferdo
Veingerl, član izvršnega sveta SO
Ptuj, ki je odgovoren za področje
urbanizma, komunalne infrastruk-
ture, prometa in zvez:
,,To pomeni, da moramo tre-
nutno vsebino novelacije urbani-
stičnega programa dopolniti z
obveznostmi, ki izhajajo iz odloka
o uvedbi obveznih priprav prostor-
skega plana v SR Sloveniji. Z vse-
bino, ki jo vsebuje začasna obvezna
enotna metodologija in minimum
obveznosti enotnih kazalcev pro-
storskih planov v SR Sloveniji,
bomo konkretizirali obstoječo vse-
bino s samoupravno-pravnimi
osnovami, ki jih bodo za izrabo
prostora podale samoupravne
organizacije in skupnosti.
Zlasti je potrebno, da v smislu
sočasnosti planiranja zagotovimo
in uskladimo naslednje elemente:
cilje, ki jih nameravajo posamezne
samoupravne organizacije in skup-
nosti doseči z razvojnimi usmerit-
vami; obseg potrebnega prostora za
njihovo dejavnost; količinske
potrebe po naravnih virih, ki jih
potrebujemo za razvoj in jih je
možno pridobivati v Ptuju ali iz
sosednjih območij (les, voda...)»
potrebe po opremljenosti prostora
z oskrbnimi in družbenimi dejav-
nostmi (šole, servisi, trgovine, ...);
naprave za proizvajanje energije,
zbiranje, črpanje in čiščenje vode;
potrebe po prometni in energetski
infrastrukturi ter komunalnih
objektih in napravah; ugotoviti pri-
mernostna območja, za posamezne
dejavnosti, pogoje in način upo-
rabe z vidika varovanja okolja
(varstveni režimi) kot tudi splošne-
ga ljudskega odpora.
Vse te elemente bodo
samoupravne organizacije in skup-
nosti morale sporočiti organu za
planiranje DPS, na osnovi dogo-
vora o temeljih prostorskega plana
in delovnega programa o priprav-
ljanju prostorskega plana občine
Ptuj. Ko bo prostorski plan zaklju-
čen bo le-ta pomenil temelj za izde-
lavo nadaljnjih urbanističnih doku-
mentov."
Na področju urbanistične doku-
mentacije je več odprtih vprašanj.
,,Resnično je, da z ozirom na
vrsto vprašanj skušamo prek
oddelka za urbanizem projektivne-
ga biroja iz Ptuja, zagotoviti osno-
ve za razvoj posameznih dejavnosti
v območju občine Ptuj. Tako je
oblikovan zazidalni načrt industrij-
ske cone I. v Ptuju, ki hkrati pome-
ni možnost samoupravnega spora-
zumevanja vseh OZD z območja
industrijske cone za takojšnjo
kompleksno komunalno ureditev.
Na področju stanovanjske izgrad-
nje bo kmalu izdelan zazidalni
načrt Rabelčja vas — zahod; tako
bi, z ureditvijo prostora severo-za-
hodno od Ziherlove ploščadi, omo-
gočili potek nadaljnje usmerjene
stanovanjske gradnje. Sedaj
ocenjujemo doseženo usklajenost
postopkov izrabe prostora za Ptuj-
ske toplice in zbori skupščine so
razpravljali o osnutku odloka o
sprejemu urbanističnega plana
naselja in turističnega centra Pod-
lehnik. Temu bodo sledili tudi
drugi urbanistični programi posa-
meznih krajevnih skupnosti, saj
imamo vrsto zahtevkov s tega pod-
ročja".
N. Topolovec
SAMOUPRA VNA
STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE PTUJ
in stanovanjski servis,
Osojnikova 1, Ptuj
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAMOTK PRAZNIKU
OBČINE PTUJ - 8. AVGUSTU I
KOLEKTIV PROJEKTIVNEGA BIROJA PTUJ SE PRIDRUŽUJE ISKRENIM ČESTITKAM
OB 8. A VGUSTU — PRAZNIKU OBČINE PTUJ!
10 - naSi dopisniki
3. avgust 1978 - TEDNIH
mi BRIGADIRJI
Je tako
prav
Požvižgam se na vse skupaj. Prav-
zaprav se nc. Ce to komu kaj pomeni. Z
rokami v kavbojkah, počasi, se ne
mudi. Huligan! Ja. In.?
Imate kaj proti, če dirjam — redko
kdaj? Ce ne stokam kot prebodena
lutka — kako je drago, nimam časa,
delam, delam... Drugi pa nič Cemi ne
visi zamaščen trebuh preko pasu.
Kaj pravzap av hočemo? Kaj hočete?
Mogoče. Vsi hočete denar. Garate zanj.
Zjutraj, ko je postelja še topla in je
treba vstati, ko ni časa za zajtrk in za
otroka, ki potrebuje denar. Garate
zanj. Ko dirjate z avtomobilom v
službo. Ko preživljate ure, ki so vam
zoprne. Vedno znova. Zakaj? Za
denar? Res samo za denar?
Opazujem in želim vedeti. Pomeni
komu topla beseda več? Samo topel
pogled. Ampak čigav? Saj huliganov
pogled ne more biti prijateljski.
Brezdelna baraba. Razcapanec. Je
pomembna obleka? Cemu služi? Da
daje človeku toploto — telesno ne
duhovno. In kravata bolje ogreje kot
puli? Oblika Estetike! Je estetsko
sovražiti, prezirati, ubijati? Tega ne
priznate!
In vojne! Milijonkrat izrečene fraze.
Ni kriv eden — krivi ste vsi — ste vsi.
Vojna čudovita umetnina človeka. Saj je
umetnost vi5ji red, ki ga je ustvaril
človek. Kdo je ustvaril vojno? Človek je
slabič. Velik slabič. Vojna to potrjuje.
Vojna uničuje življenje. LJUDJE
ubijajo ljudi. Vsi imamo pravico živeti.
Kdo je dal človeku pravico živeti? Kdo
mu je dal pravico, da bi ubijal ljudi? Da
uničuje življenje?
Največ pomeni živeti!
ZVEZDANA
Uspehi na vseh področjih
Tudi za brigadirji 111. izmene MDA Slovenske
gorice 78 je že prva dekada na deloviSču in v naselju.
134 brigadirjev je v Dornavi že od 16. julija, svojo
aktivnost pa so usmerili na vsa področja delovanja. V
prvi dekadi so tako v smeri Juršinci—Gabernik iz-
metali 2523 kub. m ilovnate zemlje, to je jarek v
dolžini 772 m. Od tega so položili cevi in jih obtežili v
dolžini 732 m, jarek pa so že zasipali v dolžini preko
400 m.
Brigadirji vseh treh brigad bi po planu morali
opraviti na delovišču 5290 ur, zaradi slabega vremena
pa so odpadli 3 delovni dnevi in tako so v prvi dekadi
opravili brigadirji na delovišču le 3124 delovnih ur.
Posamezne brigade pa so na delovišču dosegle
sledeče delovne učinke: MDB Steklar YU 180
MDB XIV. divizije 170,9 ter MDB Logaški
bataljon 159,2 %.
Zanimivo bo tudi kakšne so bile v prvi dekadi 111.
izmene norme udarniškega dne: MDB Steklar YU
219,2 MDB Logaški bataljon 234,6 ter MDB
XIV. divizije 281,8 kar je do sedaj največji
odstotek nasploh.
In še ostale ocene za prvo dekado: na področju
idejno-političnega dela je ocena uspešno, na področju
kulturne dejavnosti je ocena 9,7, na področju in-
formiranja 9,4 ter na športnem področju 9,6. Na
splošno so ocene izredno visoke, vendar so
samoupravno verificirane in kot take tudi realne.
Ce pri vsem tem upoštevamo še izredno težke
pogoje, ki jih imajo brigadirji na delovišču — izkop
zemlje 111. kategorije, pojav podtalnice pri globini
50 cm — lahko brez pomislekov zapišemo, da so bili
brigadirji 111. izmene MDA Slovenske gorice 78 v
prvi dekadi do sedaj najuspešnejši.
M. Ozmec
MESTA v KATERIH ŽIVIMO
HRASTNIK je manjše mesto v
Zasavju. Ima približno 11.000
prebivalcev. Hrastnik je poznan po
tovarni stekla, rudniku m Tovarni
kemičnih izdelkov. Hrastnik je
postal najprej znan svetu po
pridobivanju visoko kvalitetnega
rjavega premoga. Zaradi tega so
tudi leta 1860 postaviU v
Hrastniku prve lončene peči za
topljenje stekla. Steklarna je v
svojem dosedanjem obstoju me-
njala več lastnikov. Po osvoboditvi
je bila med prvimi, ki se je podala
po poteh d^elavskega samouprav-
Hanja, saj je znana kot PIONIR
DELAVSKEGA SAMOUPRAV-
LJANJA. Danes je Hrastnik
visoko razvito industrijsko mesto.
V letošnjem letu je Steklarna
Hrastnik pokrovitelj, mladinska
organizacija pa organizator mla-
dinske delovne brigade ,,Steklarji
Jugoslavije", ki sodeluje na
mladinskih delovnih akcijah že
deveto leto.
PULA je največi grad polu-
ostrva Istre, sa oko 47.000
stanovnika. Razvija se kao
moderan grad od sredine XI. veka,
kada postaje vojna luka. Pravi
procvet doživljava posle 1945
godine. Pula oblikuje kulturno-
istorijskim spomenicima. Pome-
nimo samo najpoznatije: Avgustov
hram iz 1. veka, crkva sv. Franja.
Grad se razvija i kao privredni
centar, razvijena je industrija
cementa, stakla, tekstila, brodo-
fradnja. Brodo^adilište „Uljanik"
1 važan je turistički centar. U julu,
svake godine, u Puli se održava
Festival Jugoslovanskog dugo-
metražnog igranog filma.
Pula se kao prvi put javlja kao
ilirsko naselje u V. veku pre naše
ere. U svojoj istoriji promenila je
više država. Vladari su joj bili
Rimljani, Venecija, Austrija i
Italijani. Oslobodžena je 1945
godine.
„STRAŽA" TVORNICA STA-
KLA I PLASTIČNIH PROIZ-
VODA HUM NA SUTLI nastala je
1860 godine i od- tada obične
male glažute nastao je industrijski
gigant. Straža trenutno zapošljava
1800 radnika i največa je tvornica
ambalažnog stakla u Evropi. Od
tih 1800 radnika Straža ima 400
omladinaca i 125 članova SK.
PARAČIN, nalazi se u Pomorav
lju u Srbiji. Broji oko 22.000
stanovnika. Kroz grad teče reka
Crnica, pritoka Velike Morave. Od
davnina je poznat po razvijenoj
tekstilnoj industriji (paracinski
škofovi) i prvoj fabrici stakla u
Srbiji, Srpskoj fabrici stakla,
Osnovanoj 1907 godine.
ROGAŠKA SLATINA je eno
od najlepših in največjih zdravilišč
v Jugoslaviji. Znana je po
mineralnih vrelcih, Tei^el, Donat
in Stirija. Kot zdravilišče je znano
že od leta 1000 naprej.
LIPNIK je naselje i banja kod
Pakraca, u Hrvatskoj. Poznat je i
po izvorima termalni-mineralne
vode, čija temperatura iznosi i do
60 stepeni Celzijusovih. Fabrika
ravnog stakla u Lipiku ^ sa
industrijom stakla Pancevo čini
Jugoslavensku industriju ravnog
stakla (JIRS).
ZAJEČAR se nalazi u istočnoj
Srbiji. Ima oko 28000 stanovnika.
Leži na Zaječarskoj kotlini, na
sastavu Črne reke i Timoka, 8
kilometara od Jugoslavenske-Bu-
garske granice, uz transbalkansku
progu fiahovo-Niš-Peč. Asfaltinim
putem Zaječar, Paračin povezana
je sa velikim ^ Pomiravljem.
Kulturni je centar šire oblasti. U
ovom gradu razvijene su: indu-
strija mašina i rudarskih uredžaja.
Transforamtora, izolatora kablo-
va, porculana, stakla i kristala,
nanještaja i prehrambenih proiz-
voda.
SOMBOR se nalazi u SR
Hrvatskoj. Broji oko 8000
stanovnika. lako mali grad,
nadaleko je poznat kao indu-
strijski centar. U ovom gradu
razvijene su: industrija kože,
stakla, keramike, fotomaterijala a
poznato je i izletište.
SKOPJE je glavni grad SR
Makedonije, po veličini 3 grad v
SFRJ. U njem živi oko 320.000
žitelja. Leži u Skopskoj kotlini sa
obe strane Vardara. Središte je
kulturnog političkog i privrednog
života Makedonije. U Skopju je
razvijena črna i obojena metalur-
gija, industrija kemijskih i
i^maceutskih proizvoda, plastič-
nih masa, obuče, kože, duvana
papira, tekstila, prehrambenih
proizvoda i stakla.
STEKLARJI YU
MDA »Logaški bataljon"
že drugič na akciji
Bilo je lepo... Ostali smo nepozabni spomini in doživetja. Ostala so trdna pri-
jateljstva in čudovito spoznanje, da nisi sam. Bili smo že tu v Dornavi, a v nas je
tudi letos valovilo, bili smo vznemirjeni od pričakovanj, novost, novih prijateljstev.
Čeprav so bile naše priprave letos precej drugačne, smo vseeno bili precej
razburjeni. Toliko sestankov in priprav, toliko skrbi smo imeli, saj vemo, da
moramo izpolniti zaupanje, ki nam je bilo dano. In tako smo spet tu. Poznamo se,
pred nami so spet zaživeli lanski dnevi, ki smo jih polno in prijetno preživeli tu.
Zdaj je še skoraj vse pred nami, vseh enaindvajset dni se je odprlo kot bela
nepopisana knjiga, ki jo bomo morali sami izpisati s svojim delom, mladostjo, razi-
granostjo, z uspehi, kajti tudi to je del življenja.
SpoznaJi bomo nove prijatelje, med nami se bodo stkale skrivne, a trdne vezi
enotnosti in bratstv^Zivelibomo in naše roke bodo pomagale zgraditi nov lepši jutri,
na katerega bomo ponosni.
Čeprav se nismo še dovolj spoznali z ostalima brigadama, ker se Se samo ,,ogle-
dujemo", sem trdno prepričana, da bomo iz akcije odšli polni novih poznanstev in
prijatelejv. Postali bomo bogatejši za vse tiste čudovite trenutke, ki pomenijo
mlademu človeku svetlobo, sonce, mir, neuvrščenost.
Čudovito bo, čeprav smo tu že drugič in nam je marsikaj znano in domače. A
vendar so tu drugi obrazi, druga telesa se bodo sklanjala nad delom, bodisi v jarku
ali pa nad stenčasom in"bilteni. Vseeno pa bo v vseh nas ostal spomin tudi na
lanskoletno akcijo, ko smo skoraj vsi prvič okusili brigadirsko življenje, saj je to
tako nepozabno doživetje, da ga bi vsak človek težko pozabil.
Torej kličem srečno vsem vam, ki ste tu prvič, vsem, ki ste bili tu tudi lani.
Srečno! Pa ob letu spet na svidenje.
Modro vazo
sem ljubila
Gledam v modro vazo.
Rada sem jo imela,
tako modra je kot tvoje oči.
Zdaj jo sovražim,
ne maram več te vaze,
in te njene modre barve.
SOVRAŽIM...
Ne prenesem več pogleda nanjo,
bode me, v glavi se mi vrti,
znorela bom,
ljudje pomagajte!
Toda ljudje ne slišijo mojega klica
v to mrko noč,
ne zmenijo se zame,
saj sem samo ena izmed sto,
ki tako strašno trpi.
Pesem
treh
brigad
v tem naselju prav vesele
so se zbrale tri brigade,
da zgradile bi vodovod.
Smelo stopajo vesele
in prepevajo na glas,
pesem brigadirke mlade.
Kramp, lopata in še kaj
naše geslo je sedaj,
Trudili se bomo mi,
da bomo najboljši vsi.
Vsepovsod kjer sonce sije,
srečni smo mi vsi,
kot ti tovariš TITO
z nami srečen si.
Vozila sem se skozi
Štajersko pokrajino
Po dobri uri vožnje zavijemo v Arji
vasi na avtocesto proti Slovenski
Bistrici. Pred mano se odpira Štajerska:
zeleni griči s tu f» tam zasajeno vinsko
trto in hišami, ki so posejane ob njih.
Vsake toliko časa se ti zazdi, kot da je
mogočna cesta ranila to pestro pokraji-
no, kot da je potisnila hribe v stran in
se zadržala v njihovo prvinskost. Toda
človek vedno posega tja kjer je najlep-
še, vedno se bori za svojo korist. Ko se
tako vozim Še nekaj časa, se hribi
odpirajo, pred mano v veliko
neskončno ravnino.
Hiš je vedno več in vedno lepše so.
Okrašene so s tisoč najrazličnejših
cvetov in dreves. Kakšen kontrast
nasproti revnim hišicam v hribih!
Nimam časa za premišljevanje. Vozimo
se kar naprej. Vedno manj je gozdov,
vzpetin, pred mano je eno samo,
neskončno morje pšenice in koruze.
Skozi to neskončnost kar naenkrat pri-
sopiha vlak. Za hip se pokrajina
zmrači. Nekdo je zmotil njeno tišino.
Tudi mi se ustavimo in čakamo, da
črnuh oddrvi naprej.
Se par kilometrov in že smo na cilju,
v majhni prikupni štajerski vasici. Prišli
smo sem, da bi ljudem, ki živijo tu
pripomogli do boljšega življenja. Ali
nam bo uspelo? Mora nam! Tudi temu
koščku slovenske zemlje moramo
odtrgati delček njene prvinskosti.
Moramo jo oskruniti s krampi in lopa-
tami. Ko bo končno stekla bistra voda
po ceveh, ki jih bomo postavili, se bo
tudi narava skupaj z nami.
In mi bomo srečni. Neskončno srečni,
ker smo mladi, ker smo dobri, ker
ljubimo vse, kar je dobrega in lepega na
tem svetu.
Spomin
na
ljubezen
Se se spominjam one noči,
noči, ko so zvezde najlepše sijale
še lepše je mesec obsijal lase,
njene črne, črne
prelepe lase.
Bratce sem ljubil
vsem srcem vso svojo dušo.
Ne! Tako nisem nikogar ljubil
kakor njo.
Da! Bila je punca mojih sanj
bila je cvet mojega otroštva
moje življenje — moja sreča.
Ali življenje, življenje je tako
hotelo
in ona je odšla daleč,
daleč kjer ne morem,
da jo vidim.
Sonce toplega majskega dne
ljubeznivo sije na naju
ali že greš?
Vidiš moj žalostni nasmeh?
Ko izgovarjaš besede slovesa
odhajaš... in s teboj gre vse.
TEDNIK - 3. avgust 1978
NASI dopisniki - 11
Ob 35-letnici bolnice Franja
Vse je prosojno, mimo, vse spokojno,
le veter se z listjem poigrava
in tam na vasi pesem fantov plava,
usahnila je misel na krvavo vojno.
Ivan Minatti
Tam zgoraj, v prelepem
gorskem svetu ob potoku Cerkni-
ca, kjer poteka planinska transver-
zala proti Bevkovemu vrhu, se je
ugnezdila bolnica Franja in tam
kot nema priča krvave preteklosti
stoH še danes.
Tudi to pot so partizani
dokazali svojo veliko iznajdljivost
in poiskali mesto, ki je bilo kot
nalašč podarjeno od narave našim
ranjenim borcem.
Bolnica Franja, eden od mnogih
spomenikov, ki nas spominja na
preteklost, na dneve revolucije,
danes kliče mene in tebe, kliče vse
nas, da se poklonimo padlim, ki
lež^o tam okrog, pokopani na
■ koščku zemlje med trdim skalov-
jem, nad žuborenjem vode in
petjem ptic.
Letos poteka 35 let od začetka
izgradnje bolnice „Franja", ki je
bUa ena od mnogih na slovenskem
območju. Med II. svetovno vojno
se je Cerkno uveljavilo kot
partizanska prestolnica na Primor-
skem, po svoji strateški točki, po
sedežu IX. korpusa, štabu
triglavske operativne cone, ka-
mandi VOS-a, po številnih
konferencah za Primorsko in
Gorenjsko itd.
Glede na široko območje boja
proti sovražniku in velike potrebe,
ki so nastale zaradi večjega števila
ranjencev, so se partizani odločili
zgraditi bolnico za potrebe IX.
korpusa, ki je štel sedem brigad in
večje število odredov s približno
10.000 borci na ozemlju, kjer je
imel sovražnik konec leta 1941 v
281 utrjenih postojankah nad
75.000 vojakov. V strogi konspi-
raciji, z veliko-napora in volje, so
začeli partizani z gradnjo bolniš-
nice, ki se je začela v mesecu
decembru 1943 v soteski Pasice.
Kljub velikim naporom in
pomanjkanju gradbenega ma-
teriala so partizani uspeli zgraditi
bolnico, ki je že 23. decembra
1943 sprejela prve ranjence.
Organizacijo je vodil dr. Viktor
Volčjak, do meseca januarja 1944,
ko je bolnico prevzela dr. Franja
Bojc-Bidovec, po kateri je tudi
objekt dobil ime. Zaradi vehkili
potreb so objekt razširili na 12
barak, med njimi tudi invalidski
dom. Ob koncu vojne je bolnica
imela 18 objektov, skupaj s
pomožnimi prostori.
Te barake oz. objekti stojijo še
danes (seveda z večkratnimi
sanacijami) na istem mestu in vse
je tako, kot je bilo pred 35 leti.
Toda danes so ti objekti
namenjeni za druge namene - za
•obujanje spominov na padle
rodoljube, ki so umrh, da bi mi
živeli.
V prostorih je še ohranjen
inventar, lesena ležišča za ranjen-
ce, pokrita z dekami in belimi
juhami, v operacijski sobi so
instrumenti, soba z rentgenom,
kuhinja, lekarna in v njej številne
stekleničke itd. Bolnica je imela
lastno telefonsko in električno
centralo, ki je napajala 35 žarnic,
da o pomenu električne razsvetlja-
ve v bolnici sploh ne govorim. Pod
bolnico so bila slmvališča za
ranjence ter osebje, zgoraj, čisto
na vrhu pa evakuacijski bunker.
Vsi objekti so bili zaščiteni z
mitraljeskimi gnezdi. Hkrati je
lahko zdravila 108 ranjencev,
skupno se je v njej zdravilo 500
težkih ranjencev, umrlo pa jih je
61.
Bolnica je bila večkrat napade-
na, vendar je vedno zdržala.
Ce danes obiščete bolnico
imate občutek, kot da ste se
povrnili za 35 let nazaj, tokrat kot
popotniki.
Ob čistem gorskem zraku, pitni
vodi in žuborenju rečice si v
spremstvu vodiča ogledujete me-
sto nekdanjega prizora. Prijazni
vodič vam razkaže in razloži vse,
kar vas zanima. Bolnico Franja
obišče v sezoni veliko število
turistov, na mesec približno
35-40.000. Med njimi je največ
študentov in šolske mladine, še
posebej pred koncem pouka.
Mnogi pridejo tudi iz tujine.
Največ jih je iz Anglije, najmanj
pa iz Nemčije. Vsi ti obiskovalci
ne morejo dojeti, da je bilo vse to
res, da so se ranjenci zdravili pod
^takšnimi pogoji ipd. Vendar -
bilo je res, vse je bilo mogoče. O
tem govori naša NOV, naši ljudje,
ki so vedno upali v zmago, o tem
gjvorijo spomeniki in preživeli -
govore o velikem boju malega
naroda za lepšo in svetlejšo
prihodnost.
Tomislav Kolar
Rekreacija v Panoniji
Rekreacija dobiva vedno večji
pomen. Njen pomen pa se je
povečal oz. razširil, to pa
predvsem na račun ravoja vrhun-
skega športa. V večini delovnih
organizacij imajo zelo dobro
razvito športno udejstvovanje
svojih zaposlenih. Začenja se pri
tekmovanjih znotraj ene same
delovne organizacije, kasneje pa
seveda sledi udejastvovanje na
športnih delavskih igrah.
Tudi v ptujski Panoniji se
trudijo, da bi svoje delavce kar
najbolje vključili v športna
tekmovanja in druga udejstvovanja
zunaj dielovnega mesta. Za
razgovor smo zaprosili Stanka
Heb^a in Štefana Ekarta, ki
skrbita za rekreacijo in priprave na
športne delavske igre delavcev
Merkatoija, ki bodo letos 8. in 9.
septembra v Ptuju.
iCakšno je vaše dosedanje delo
na področju rekreacije?
„Pri delu Panonije Ptuj deluje
pri OO sindikata in mladine tudi
komisija za šport in rekracijo, ki
šteje devet ljudi. Na začetku
mandata so si zadali naslednji
program dela: vključevanje delov-
nih ljudi v množično rekreacijo,
razne TRIM manifestacije, leto-
vanje delavcev in družin z nizkimi
osebnimi dohodki, strokovne
ekskurzije in izlete, obiskovanje
gledaliških predstav in drugih
prireditev."
Katere so prednostne panoge
tega programa?
„Pojem rekreacije ni samo
športna tekmovanja, ampak tudi
vključevanje ljudi v športno
rekreacijo, saj se jim s tem
povečajo psihofizične sposob-
nosti, veča se jim psihološka
starost, s tem si človek najde čas
za študij, delo dom in počitek."
Kako" vključujete v rekreacijo
zaposlene z deljenim delovnim
časom?
;,Pri Panoniji nimamo pro-
fesionalnega športnega rekreator-
ja. Zato je delo na področju
rekreacije zelo težko. Panonija
ima veliko zaposlenih izven mesta,
ki živijo na kmetijah in imajo, le
malo časa za rekreacijo".
8. in 9. septembra bodo v Ptuju
športne igre delavcev Merkatoija,
Kaj bi nam lahko povedali o
pripravah na športne igre?
„Letošnje leto smo v SOZDU
Merkator prišli do zaključka, da bi
se naj organizirale prve letne
športne igre delavcev Merkatorja.
Pomerili se bodo v 22 športnih
panogah, kot so nogomet, tenis,
namizni tenis, ' rokomet itd.
Komite Merkatoriade je izdelal
pravilnik športnih delavskih iger.
Pravilnik zajema stvari kot so
financiranje, pravica do nastopa,
pravica prijavljanja. S tem želimo
vključiti v ta del športnega
tekmovanja čim več delovn&i
ljudi. Na naš razpis, ki smo ga
poslali 15. maja 1978, se je
prijavilo 240 ekip.
Ker tehnično ni izvedljivo, da bi
vse te ekipe in 1140 udeleženih
enkrat povabili v Ptuj, smo
tekmovanje razdelili na pred-
tekmovanja tako, da se predtek-
movanja odvijajo po celi Sloveniji
in sicer vsako soboto v eni izmed
panog. Sama tehnična izvedba
Merkatoriade v Ptuju bo v
Ptujskih toplicah, na stadionu
Drave, igriščih OŠ T. Žnidariča in
m strelišču ,J)elta" in v
Sobetincih."
DJClajnšek
Razgibana dejavnost upokojencev v Lovrencu
Pred dvema letoma so v Lovrencu na Drav-
skem polju ustanovili društvo upokojencev.
Društvo so ustanovili predvsem zaradi velikega
števila upokojencev, ki so bili včlanjeni v druga
društva (Kidričevo Cirkovce), veliko število pa
jih sploh ni bilo včlanjenih. Prvo leto je število
upokojencev bilo majhno, saj je bilo v društvu
komaj 32 članov. V dveh letih pa je njihovD
število naraslo na 120.
Predsednik društva Rudolf Brenči, mi je de-
jal, da so si ob ustanovitvi zastavili obsežen
program dela. Redno prirejajo izlete, dobro pa
uspevajo tudi pikniki, saj se tudi najstarejši čla-
ni zelo radi razvedrijo. Najstarejše člane društ-
va so tudi simbolično nagradili. Kar je zelo
pomembno, pa je pridobitev lastnega prostora.
15. oktobra 1978 bodo razvili svoj prapor.
Ob tej priložnosti se bodo zbrali člani vseh
društev upokojencev na desnem bregu Drave.
Na srečanje pa bodo povabili tudi predstavnike
družbenopolitičnih organizacij. Takšna srečanja
naj bi bila tradicionalna. Vsako leto pa bi bilo
srečanje v drugem kraju. Društvo upokojencev
v Lovrencu tarejo velike finančne težave.
Članarina, ki jo pobirajo je izredno majhna. 60
odstotkov upokojencev je bilo zaposlenih in
seveda upokojenih v TGA Kidričevo. Večkrat
so se obrnili na to delovno organizacijo, vendar
so jim vse prošnje v zvezi s pomočjo zavrnili.
Druga podjetja, v katerih so bili zaposleni pa
skrbijo za svoje nekdanje sodelavce, tako da
jim nudijo vsaj minimalno podporo. Člani
društva upokojencev v Lovrencu so izredno
delavni. Ce bodo delali s takšno vnemo kot do-
slej jim bo to nedvomno uspelo.
Danilo Klajnšek
12 - NAŠI DOPISNIKI
3. avgust 1978 - TEDNIK
Na počitniški
praksi
v delovni organizaciji IMPOL v
Slov. Bistrici je na počitniški praksi
okoli 200 učencev iz poklicnih,
srednjih in višjih šol; precej pa je
tudi takih, ki so letos končali osem-
letko, da štipendistov posebej ne
omenjamo. Vsi si z delom želijo
prislužiti dodatna sredstva bodisi
za lepše počitnice ali pa za nadalj-
nje šolanje.
Letos so v IMPOLU sprejeli na
prakso več učencev kot lani, saj
ugotavljajo, da večina njih uspešno
nadomešča redno zaposlene, ki so
na letnem dopustu.
V. H.
Za rekreacijo
zaposlenih
Razvoj športno rekreativnih de-
javnosti med zaposlenimi v občini
Slov. Bistrica je pospešil zgraditev
trim steze v neposredni bližini.
Akcijo je vodil občinski svet ZSS.
Ko je bila steza dograjena, so jo
nekateri delovni ljudje pretirano
,,uporabljali" in jo zato tudi pre-
hitro uničili. Ko je bila steza
ponovno usposobljena, so delavci,
ki jim je bila v prvi vrsti namenje-
na, zopet ostali praznih rok.
Nestrpneži so jo hitro onesposobili,
zato je občinsko središče ponovno
brez trimske steze.
V. H.
Skrb
za kadre?
v občini Slov. Bistrica so za
šolsko leto 1978/79 razpisali skup-
no 39 kadrovskih štipendij, od tega
17 za visoke, 4 za višje in II za
srednje šole, dočim so za poklicne
šole razpisali le 4 štipendije. Razpi-
sane štipendije so daleč pod potre-
bami po kadrih v občini, vendar v
delovnih organizacijah pravijo, da
so razpisi v okvirih trenutnih mate-
rialnih možnosti.
V. H.
Mlatev žita
in prazne
slame
Gomila je najvišja razgledna
točka v Slovenskih goricah. Kod
se pride na Gomilo, k^ lahko
pričakujemo, če se odločimo za
obisk Gomile, za izlet v Slovenske
gorice?
Gomila je od Ptuja oddaljena 16
kilometrov. Stoji na meji štirih
občin. Z Gomile lahko vidiš tudi
Bkitno jezero, če imaš seveda pri
roki daljnogled in ti ie vreme
naklonjeno. Na Gomilo lahko
f)ridemo iz vseh strani. Lansko
eto je bila modernizirana cesta iz
Ptuja do Juršinc, manjka pa še
modernizacija iz Juršinc do
Gomile, Krajevna skupnost se je
odločila, da poveže Gomilo z
Juršinci in drugimi kraji in tako so
Začeli urejati cesto Juršinci-Rot-
iran-Bo dkovci-S akušak-Sen-
čak. 4 kilometri ceste so sedaj že
zadovoljivo prevozni, z moderni-
za^o bodo nadaljevali.
Ce vodimo turista iz Ptuja, ga
usmerimo proti Rogoznici, Juršin-
c e m -Senčak-Bodkovci-Gomila,
Lahko se pripeljale po asfaltu. Na
Gomili pripravljajo za turiste tudi
domače speciahtete in posebnosti.
Postregli vas bodo z gibanco,
mesom iz tunke in pristnim
slovenjegoriškim vinom.
V nedeljo 20. avgusta bodo
organizirali na Gomili ,,MLATEV
ŽITA IN PRAZNE SLAME".
Prikazali bodo kako so nekdaj
stepali žito, mlatili in delali škope.
Nato bo nalet letal, ki bodo
»bombardirale" Gomilo, skočili
bodo padalci... Po tej prireditvi
bodo zbrani lahko zaplesali ob
zvokih ansambla Vikija Ašiča iz
Celja, pripravili bodo tudi bogat
srečolov, „pokusili boste lahko
domače specialitete ..." pravijo
prizadevni organizatorji.
N. Topolovec
JAMEZH. KATERI CM JE TO: K rUJB POPRMUAJO MOST SKRAJNI CAJ, TOVARIJ OČITEU
Sraaka Zittale HiriHatI
Uspešna trim akcija
»Pohorje"
Planinsko društvo IMPOL iz Slov. Bistrice že tradicionalno, vsako
leto organizira trim akcijo ,,Pohorje". Akcijo prirejajo v okviru praznovanj
na dan vstaje. Letos se je na ta dan zbralo pred delovnim kolektivom IMPO,
ki je tudi nosilec življenja PD IMPOL, veliko število mladih in starejših
ljubiteljev planin iz Slov. Bistrice pa tudi iz okoliških krajev, kjer je
planinska dejavnost prav tako razvita.
Srečanje ptenincev pri planinskem domu in spomenika NOB Antonu
Štuhcu pri Treh kraljih
Akcija je še posebno zanimiva, saj udeležence vodi iz Slov. Bistrice
skozi znameniti bistriški vintgar, preko Močnika, do planinskega doma
Trije kralji. Vmes pa se udeleženci seznanijo in srečajo še mnoge zname-
nitosti še malo poznanega predela Pohorja, med njimi so rimski kam-
nolom, slapovi Bistrice, najstarejša jelka na Balkanu, imenovano Ma-
roltova jelka, mnogi že zapuščeni stari pohorski mlini in žage.
Svojo trimsko pot pa udeleženci sklenejo pred spomenikom žrtvi
okupatorja domačina takratnega doma na Treh kraljih Antona Stuhca.
Lepo vreme je tudi letos poskrbelo, da so udeleženci v celoti dosegli svoj
cilj. V okoli štirih urah so se naužili svežega pohorskega zraka, ob tem pa
spoznali za njih še neodkrita pohorska naravna bogastva.
Besedi in posnetek: Viktor Horvat
Že v zadnji
številki smo na
kratko poroča-
li, da je ekipa iz
Vrhloge zmaga-
la na tumiiju v
malem nogome-
tu v Medved-
cah, sedaj pred-
stavljamo zma-
govalno ekijpo v
sliki Foto:
V. Tominc
EKIPA IZ VRHLOGE
Civilna zaščita naloga
vseh občanov
, JLažje poScodovani" stanovalec se je odločfl kar za skok skozi
okno, seveda na platno v krepkih rokah članov reševalne enote
V poletnih mesecih so v posameznih krajevnih skupnostih pogoste
vaje enot civilne zaščite, v katerih poleg gasilcev in drugih aktivnih
udeležencev sodelujejo tudi občani in druge službe, da se tako skupno
usposabljajo za primer, če bi bilo kdaj treba ob naravnih ali drugih
nesrečah reševati človeška življenja in ljudsko premoženje.
Lep primer takega sodelovanja vsega prebivalstva je bil letos na
veliki medrepubliški vaji enot in štabov civilne zaščite v Ptuju, na
območju krajevne skupnosti Jožeta Potrča.
Besedilo in posnetek: Zlatko NOvak
TEDNIK -3. avgust 1978
Šport in društva - 13
RESNIČNO PRVO MOŠTVO
V predzadnji številki Tednika
jte objavili sliko nogometašev pod
naslovom .J^rvo moštvo po vojni."
Smatram za potrebo, da se to
popravi, ker so na sliki dejansko
nogometaši iz leta 1933, ko je bilo
ustanovljeno nogometno društvo
Drava. Izrabljam to priložnost in
želim ob 45 letnici obstoja
športnega društva ,,Drava" napi-
sati nekaj besed o zgodovini te^a
društva.
Po prvi svetovni vojni je bilo
ustanovljeno športno društvo
„SKF', ki je imelo za svoj cilj
pritegniti mladino in jo držati pod
nemško propagando, saj se je
vseskozi v klubu govorilo nemški.
Da bi slovensko mladino
obvarovali vpliva nemških krem-
pljev so takratni slovenski
rodoljubi ustanovili NK Dravo in
vanjo pritegnili slovensko mla-
dino. Prvi predsednik je bil
pokojni veterinar dr. Lešnik.
Igrišče je bilo na desni strani
feave za železniškim mostom.
Nemci pa so imeli igrišče zadai za
vodno upravo, pozneje okrog leta
1934 ali 1935 pa na sedanjem
prostoru NK Drava.
N^bolj zanimive so bile
medsebojne tekme med Dravo in
SKP, Te tekme so bUe bolj malo
podobne nogometu, igralo se je
tako, kdo bo koga bolj
poškodoval, obojestranske mržnje
so najbolje občutile noge. Tudi
občinstvo seje vedno razdelilo, na
eni strani Slovenci na drugi
nemškutarji, po tekmi in med
tekmo je tudi med občinstvom
prišlo do pretepov.
Društvo Drava je takrat težko
živelo, saj ni bilo denarja,
Spomuijam se, da smo prevoze s
kamioni plačevali sami, dolgoletni
blagajnik Drago Mar je navadno
dejal, ,,žal mi je, nimam" in
nastavil je klobuk, da smo vanj
športniki in odborniki prispevali
po možnosti za prevoz, hrana pa
je tako in tako bila zraven
,Jcopačk" v torbi, kar je kdo imel,
vendar se je srčno in z veseljem
boril za barve Drave že takrat
belo-plave.
Leta 1941, ko je okupator
okupiral Ptuj je ,,SD Drava" bila
likvidirana, oprema pa predana
SKP.
1945 takoj po osvoboditvi so se
zbrali nekdanji „Dravaši" in
ponovno aktivirali sedanjo SD
Dravo, vendar je razumljivo pod
težkimi materialnimi pogoji,saj ni
bilo praktično ničesar. Prvi
predsednik po osvoboditvi je bil
prof, Slavko Komac.
Prva tekma je bila z inženerijsko
brigado. Ker ni bilo dresov, smo se
znašh in prve drese sešili iz
nacističnih zastav, vso ostalo
opremo pa je nabavil vsak «am.
Spominjam se tudi, da smo
dobili kot dodatek za hrano od
RK „Unra" pakete. Ko seje to po
Ptuju izvedelo, so hoteli vsi igrati
nogomet, vendar zaradi paketov.
Priznati moram, da je ta poteza
RK bila v redu, ker je vsaka
kalorija bila zelo potrebna za
športnika.
Z rastjo naše države se je tudi
ŠD Drava krepila s športno
kvaliteto, saj so bili dani boljši
materialni pogoji, novi športni
obiekti, nove sekcije, trenerji itd.
Želel bi, da bi se današnja
športna organizacija bolj zavedala
pod kakimi pogrni in zakaj je bila
iBtanovljeno ŠD Drava.
Ne razumem, da vodstvo ŠD
Drava ne razmišlja o 45. obletnici
tega kluba. To bi se moralo z
večjimi športnimi prireditvami
ustrezno manifestirati in poudariti
pomen ustanovitve ŠD Drava.
Marjan Berlič
Igralci prvega moštva NK ,.Drava'' Ptuj, ki je bilo ustanovljeno
leta 1933. Od predstavljenih še danes živijo v Ptuju Vflctor
Kristanič (leži levo) in Andrej Podbreznik (tretji z desne).
Prvo moštvo NK ,4>rava" po osvoboditvi (stoje z leve): Marian
Turk, Konrad Mere, VŽUI Vidovič, Marjan Berlič, Alojz
Sredinšek, Alojz Samec, Alfred Mere in Herman Gajzer (čepijo)
Albin Hanzel, Ludvik Sološi in Maks Širec.
Razvitje prapora v Slovenji vasi
V Slovenji vasi je bil pravi gasilski praznik.
Gasilsko društvo je pripravilo razvide svojega
prapora. Na slovesnost so povabili veliko gasilskih
društev, prav tako pa pred^stavnike družbeno-poli-
tičnih organizacg v KS Hajdina.
GD Slovenja vas je eno n^ml^ših gasilskih
društev. Leta 1971 so pričeli z gradnjo gasilskega
doma. Gasilci in vaščani so pričevali finančna
sredstva in gradbeni material; opravili pa so tudi
veliko število prostovoljnih ur. Z zgraditvijo doma so
dobili prostor gasilci, športniki in druge organizacije,
ki deligejo v vasi.
1974 so gasilci praznovali, saj so dobili nov
gasilski avtomobil. V nedeljo pa so razvili svoj
prapor. Na odru se je zvrstilo več govornikov, ki so
spregovorili o pomenu gasilstva, o nalogah, ki čakajo
gasilce in vse občane. Prav tako pa so poudarki
pomen bratstva in enotnosti jugoslovandcih narodov
pod vodstvom zveze komunistov in tovariša Tita.
Sledilo je slavnostno razvitje prapora. Razvil gaje
boter tov. Celan, ki ga je tudi predal praporščaku
gasilskega društva Slovenje vasi. Gasilci v Slovemi
Vasi so dosegli še eno veliko zmago v svojem delu. Ce
bodo delali kot so delali doslej, bodo nedvomno
dosegli še veliko uspehov na področju gasilstva in
tudi v družbenopolitičnem udejstvovanju.
Besedilo in posnetek:
Danilo Kl^nšek
Boter Čelan je slavnostno razvil prapor GD
Slovenja vas.
Rekorden obisk
Po deževnem in kujavem vremenu seje končno začelo pravo poletno
Vreme. Zdaj pa je tudi čas dopustov in vsakdo bo lahko izkoristil lepo
Vreme. O tem že dovolj zgovorno pričajo podatki o obiskovalcih v
Ptujskih toplicah, kjer je bilo vsak dan zelo živahno, k^ti od 24. do 30,
julija je bilo v letnih bazenih kar nad 22.000 obiskovalcev. Največje
število obiskovalcev je bilo v nedeljo in sicer okrog 5.000.
Prav tako živahno je bilo tudi v Kidričevem kjer je obiskalo bazene
okrog 7.000 kopalcev. Samo v nedeljo jih je bilo skoraj 3.000. Upajmo,
tla bo lepo vreme še v naprej privabljdo številne kopalce.
Ormož poje in pleše
Tudi letos bo društvo inženirjev in tehnikov iz Ormoža pripravilo
tradicionalno kulturno zabavno prireditev pod naslovom Ormož pleše in
Poje. Prireditev bo v soboto, 5. avgusta pri ormoški vinski kleti, kjer bo
l^di modna revija, zvečer pa ognjemet. Pokrovitelj te že kar
tradicionalne prireditve je tokrat OHIS iz Skopja.
, Za dobro razvedrilo, šalo in komedgo pa bodo skrbeli znani moge
^ot na primer: Milovan Ilič, Minja Subota iz odd^e Od glave do pete ter
Zdenka Kovačiček, Bičana Ristič, Nano Prša in Tomislav Ivčič.
L orej za dobro počutje in zabavo bo prav gotovo poskrbljeno.
\	zk
V	Zelini je bila v nedeljo 23.
julija dirka v motokrosu za
državno prvenstvo v kategorijah
d) 125 ccm in do 250 ccm tretja
liga.
V	kategoriji do 125 ccm so
sodelovali vsi ptujski tekmovalci
razen Purga, ki zaradi poškodbe ni
nastopil.
Vreme je bilo toplo in sončno,
tako, da so številni gledalci ta
redki sončni trenutek izkoristili
tudi za kopanje v bazenu, zraven
katerega je peljana proga v Zelini.
Ze v prvi vožnji je prišlo do
srditega boja. Ptujčan Cuš je vozil
na 4, poziciji, Simon Habjanič na
peti, tudi Janez Habjanič je vozil v
ospredju. Okvare so spremljale
spet Frangeža. Po startu je zelo
R^ko Cuš, doslej najbolje
uvrščeni Ptujčan
dobro potegnil in je vozil v vodilni
peterici, skupaj s Cušom in
Habjaničem, vendar se mu je
utrgala veriga, preden je okvaro
lalJco popravil, je že za vodilnimi
zaostal dva kroga, kar je bilo
preveč za boljšo uvrstitev.
Dirka spet ni minila brez
incidentov, celo prvo vožnjo sta se
za tretje mesto borila Ptujčan Cuš
in domačin Mirkovič, V zadnjem
krogu ga je Cuš prehitel in
prevozil ciljno črto s pol metra
prednosti pred Mirkovičem. Štar-
ter in sodniki so trdili, da je bil
prvi Mirkovič, vsi gleddci pa so
videU, da je bil spredaj Cuš.
Uradni rezultati prve vožnje: 1.
Predan, 2. Mežnar, 3. Mirkovič, 4.
Cuš, 5. Simon Habjanič. Vodja
ptujskih tekmovalcev tov. Polič je
vložil protest, vendar je bil odbit.
Druga dirka se je pričela v
napetem ozračju, saj je odločala o
končnili uvrstitvah.
Povedel je Mežnar pred Cušom
in Mirkovičem. Predan je nekoliko
zaostal, vendar seje kasneje prebil
na prvo mesto in ga obdržd do
konca dirke, Cuš je vozil na četrti
poziciji pred tekmovalcem Mir-
kovičem. Četrto mesto je obdržal
do konca, kar mu je v skupnem
seštevku prineslo tretje mesto.
Frangež, ki je v prvi dirki imel
okvaro, je v drugi vozil zelo dobro
in je bil sedmu To je zadostovalo v
končni uvrstitvi za trinajsto
mesto. Simon Habjanič si je v
drugi vožnji nekoliko pokvaril
dobro uvrstitev iz prve dirke saj je
bil osmi.
Zelo dober v prvi vožnji Janez
Habjanič je v drugem delu imel
težave z motorjem, tako da na
žalost ni dosegel uvrstitve.
Končni rezultati: 1. Drago
Predan (Or. vas), 2. Braiiko
Mežnar (Tržič), 3. Rajko Cuš
(Ptuj), 4. Pavle Mirkovič (Zabok),
5. I>rago Štrafela (Velenje), 6.
Simon Habjanič (Ptuj),... 13.
Marjan Frangež (Ptuj)
Besedilo in posnetka:
B. Rode
Maijan Frangež, letos neprestano težave z motoijem
Čuš tretji v državi
Prstec
zmagal
v Trbižu
v nedeljo, 30. julija je bil v
Trbižu v Italiji tradicionalni atlet-
ski troboj Benečija—Julijska
krajina. Koroška in Slovenija.
Vreme tekmovalcem ni bilo
najbolj naklonjeno in je med tek-
movanjem deževalo.
Zaradi zveznih priprav atletov
za Balkanske igre in evropsko
prvenstvo v Pragi, je bila
reprezentanca Slovenije močno
okrnjena in ni ponovila ekipne
zmage lanskega leta. Zmagali so
kot ekipa atleti Benečije—Julijske
krajine, Slovenija pa je bila druga.
Med posamezniki so tekmovalci
Slovenije dosegli nekaj zmag. Prvo
mesto v teku na 400 m je osvojil
Miki Prstec član TVD Partizan
Ptuj, progo je pretekel v času 49,1
sekunde.
OP
Drava-MDA ,^lovenske gorice 78"
24:13(11:4)
Na stadionu rokometnega kluba Drava, so odigrali prijateljsko
rokometno tekmo med mladinci Drave in brigadirji MDA ,,Slovenske
gorice 78". Veliko boljši nasprotnik so bili mladinci Drave, ki so zmagali
z visokim rezultatom 24:13. Največ zadetkov za Dravo sta dosegla Repec
7 in Gregorin 11, za brigadirje pa je največ zadetkov dosegel Ciga in sicer
9.	D. K.
Uspešen nastop Razlagove
v Mariboru je bilo od 15. do 25. julija 32. republiško prvenstvo
članic v šahu. Nastopilo je 18 igralk, med njimi tudi Silva Razlagova iz
šahovskega društva Izbira Ptuj. V končni razvrstitvi deli 8. do 11. mesto
z Murmaijevo, Zoričevo in Manišičevo. Repuliški naslov je osvojila
Rakičeva iz ŽŠD Maribor s sedmimi točkami. Razlagova je iz devetih
partg osvojila pet točk. Z ozirom, da je na prvenstvu nastopilo ppet
mojstrdcih kandidatkini in sedem ^ prvokategornic, je uvrstitev
Razlagove uspešna. Omenimo naj, da ima Silva drugo kategorgo.
N^u^šnejfe tekmovalke so se uvrstile na zvezni turnir mojstrskih
kandidatkin] in državne prvenstvo.	1. kotar
KDO IMA PRAV?
Nogomet v Kidričevem ima že
bogato tradicijo. O uspehu ni
potrebno govoriti, kajti veliki veči-
ni ljubiteljev tega športa je znano,
da je Aluminij bil že član druge
zvezne nogometne lige. Potem so
postali člani slovenske lige, kasneje
pa so igrali v conski in nazadnje v
občinski ligi, kjer so osvojili prvo
mesto. Na seji nogometne zveze so
odločili, da lahko v enem
nogometnem centru delujeta dve
selekciji, seveda če potrebe
ustrezajo piramidalnemu sistemu
nogometa. Pogoji za piramidalni
nogomettii sistem v Kidričevem
obstajajo. Pet igrišč in veliko
prebivalstva v Kidričevem in okoli-
ci.
6. junija je bil poslan dopis NZS
vsem nogometnim centrom, da se
lahko prijavijo za tekmovanje v
republiški nogometni ligi. Vendar
pa tega v Kidričevem niso dobili.
Vzrok je težko ugotoviti, verjetno
so posredi zopet klubaški odnosi.
Kajti Aluminij kot prvak
rekreiicijske nogometne lige si
zasluži, da vsaj poskuša dobiti
selekcijo v Kidričevo. Najbrž pa to
nekaterim ni prav, kajti lahko bi
prišlo do konkurenčnega boja med
dvema kluboma, kot je bilo to
nekdaj. Ali to ne diši po
privatizaciji nogometa v ptujski
občini?
Gre tudi za to, da so v ptujski
selekciji prijavljeni trenerji in
zdravnik (psiholog), ki pa o tem
niso bili obveščeni in tudi med
ptujsko selekcijo in temi ljudmi ni
prišlo do osebnega kontakta. Tak
način dela in odnosov prav gotovo
ni v skladu z nadaljnjim razvojem
nogometa v ptujski občini. Ta bi
veliko pridobil, če bi imeli v ptuj-
ski občini dve selekciji.
V ptujskih občinskih ligah
nastopa več kot 25 ekip. V teh
ekipah je toliko mladih igralcev,
da bi lahko napravili še tretjo
selekcijo. Samo vključiti bi jih bilo
treba. Vseh vsekakor ne morejo
vključiti na Ptuju in tudi ne v
Kidričevem. Da pa ne bi bili
izgubljeni za vrhunski nogomet je
res potrebno imeti dve ekipi. Kajti
iz naših vrst (selekcijskih) bodo
zapolnili vrzeli naših ekip, ki
nastopajo v drugi in prvi ligi in ne,
da so slovenski igralci zapostavlje-
ni v slovenskem klubu. Od teh
selekcij si je le malo kvalitetnih
igralcev utrlo pot k Mariboru,
Olimpiji, Rudarju, Merkatorju.
Igralci iz drugih republik veljajo
več, zato moramo imeti v
republiški nogometni ligi več ekip.
Kvaliteta se bo sama pokazala,
zato je tudi nujno potrebno, da
imamo dve selekciji v ptujski
občini.
Zato pustimo ob strani klubaške
odnose. Mogoče bo Aluminiju
uspelo dobiti nogometno selekcijo.
Takrat bi morali biti vsi ljubitelji
nogometa navdušeni nad to no' o
,,pridobitvijo" nogometa v ptujski
občini. Ce pa je ne bodo dobili bo-
do tudi v prihodnje kandidirali in
upravičevali sloves dobrega dela. V
Kidričevem je ostalo le malo
razvedrila za mlade ljudi. Ali naj
te prepustimo ulici, gostilni.
Nogomet je stvar, za katero se je
in se še bo živelo v Kidričevem.
Tradicija je pač takšna, ki se je ne
da pozabiti, z delom jo lahko še
samo obudimo. Seveda jih pri tem
ne smejo zadržati stvari, ki so se
jim pripetile v zvezi s kandidaturo
selekcije. Ni lepo, da morajo to
zvedeti na NZS in ne od svojega
nogometnega centra Ptuj, ki bi bil
dolžan to prvi storiti.
Danilo Klajnšek
V Cirkovcah najboljši Bistričani
K praznovanju praznika se je
vključil tudi TVD Partizan
Cirkovce, ki je ob tej priložnosti
prejšnji teden organiziral
košarkarski turnir. Na tem je
sodelovalo Sest ekip in sicer so za
pokal TVD Partizan tekmovali
ptujska Drava, igralci TVD Parti-
zan Slovenska Bistrica, Garnizija
Dušana Kvedra Ptuj, domači TVD
Partizan in kot gostje so v
demonstraciji košarke nastopili
slovenski kadeti in pionirji, ki so te
dni bili na skupnih pripravah v
Ptuju.
V uvodni tekmi so igralci Drave
premagali slovensko kadetsko eki-
po z rezukatom 70:56, pionirji so
premagali domačine. V finalnem
srečanju sta zaigrali ekipi Sloven-
ske Bistrice, ki je v prvi tekmi
premagala JLA, in TVD Partizan
Cirkovce. V atraktivni igri so
premočno zmagali Bistričani, ki so
domačine premagali z rezultatom
49:26.
Pokal so torej osvojili košarkar-
ji iz Slovenske Bistrice, drugi so
bili domačini, tretji pa JLA.
Turnir je tako po organizacijski
kot tudi po tekmovalni plati
povsem uspel. K temu so seveda
veliko pripomogli tudi košarkarji
in organizatorji ptujske Drave, ki
so domačemu TVD Partizanu
nudili zapisnikarje, sodnike in ure
za merjenje časa. In kot sta izjavi-
la trenerja slovenskih kadetov in
pionirjev jim je bilo to tekmovanje
dobrodošlo, kajti že na začetku
priprav so košarkarji lahko ocenili
svoje sposobnosti.	zk
14 - ZA RAZVEDRILO
3. avgust 1978 - XEDNIH
TEDNIK -3-avgust 1978
OGLASI IN OBJAVE - 15
RADIO PTUJ
Četrtek, 3. avgusta: i6.00 Poročlla in obvestila, 16.15"Zabavna
glasba vmes EPP, 16.30 Pionirji na počitnicah, 17.00 Novice, 17.05
Kulturna panorama, 17.35 Delo društva upokojencev Majšperk; vmes
zabavna in popularna glasba.
PETEK, 4. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 KS Cirkovce pred občinskim praznikom, 17.00
Movice, 17.05 Mladi danes; vmes glasba, ki jo radi poslusate.
SOBOTA, 5. avpsta: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, lo.30 V soboto popoldne (reportaže, magnetofonski
zapisi, nasveti, gost oddaje, vmes zabavna in popularna glasba).
NEDELJA, 6. avgusta: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila,
11,25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Praznik občine Ptuj (govor
predsednika skupščine na slavnostni seji), 11,40 Čestitke SO in DPO ob
prazniku, 12.00 Cicibani dober dan, 12.10 Moški zbor komunal, podj.
TOZDAvtopark, 12.30 Čestitke poslušalcev, 13.00 Kmetijska oddaja,
13.15 Čestitke poslušalecev II. del.
PONEDELJEK, 7. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 17.00 Novice in EPP,
17.10 Turistične zanimivosti in napotki; vmes zabavna in popularna
glasba.
TOREK, 8. av^sta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, lb.30 do 18.00 V spomin na prvo Slovensko-goriško -
Lackovo četo.
SREDA, 9. avgusta: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v
živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetek in
odpoved oddaje.
V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana.
krvodajalci
Iz Ptujske gore, 20. julija 1978:
Drago Lesar, Ptujska gora 112;
Marija Sluga, Stogovci 48; Dragica
Podbrežnik, Ptujska gora 37;
Ivan Zolar, Stogovci 5; Franc
Božičko, Slape 22; Anton Strašek,
Ptujska gora 19; Tomislav čuk,
Stogovci 50; Anica Gajšt, Podlože
80; Nada Korže, Ptujska gora;
Franc Novak, Ptujska gora 100;
Ignac Drevenšek, Ptujska gora 35;
Pavla Lampret, Podlože 67; Mari-
ja Predikaka, Ptujska gora 9;
Iz podjetja za popravilo voz,
Ptuj, 25. julija 1978:
Peter Vrtič, Mladinska 52,
Maribor; Marija Strmšek, Brstje
5/c; Valter Loger, Volkmerjeva 9,
Ptuj; Janez Strmšek, Brstje 5/c;
Ludvik Mohorko, Vodova 15;
Franc Lenart, Spuhlja 142; Ciril
Voršič, Bučkovci 21; Gorazd
Jurkovič, Ob Železnici 13; Ivan
Strucl, Ptuj Ciril-Metodov d. 9;
Silvo Božičko, Tržeč 46; Janez
Klinger, Borovci 6/a; Ludvik
Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Alojz
Cizerl, Mezgovci 62; Franc
Arnuga, Ločič 2, Trnovska vas;
Ivan Dekovič, Ziherlova pl. 5,
Ptuj; Stanko Loger, Volkmerjeva
9, Ptuj; Mirko Kumer, Cerovec
21, Ivanjkovci; Branko Pintarič,
Hajndl 4, Vel. Nedelja; Franc
Ceh, Mestni vrh 66; Janko
Bratuša, Osluševci 38; Stanislav
Mesarec, Miklošičeva 4, Ptuj;
Franc Hojžar, Podgorci 61; Ivan
Peteršič, Dornava 64; Maks
Notesberg, Turški vrh 56, Zavrč;
Viktor Smigoc, Kvedrova 3.
Iz Zavrča, 27. julija 1978:
Silvo Furman, Gorenjski vrh 30;
Janez Potočnik, Hrastovec 26;
Gabrijel Fajt, Hrastovec 30;
Katarina Fajt, Hrastovec 30; Mili-
ca Pravdič, Hrastovec; Julika Ze-
bec, Hrastovec 26; Jožefa Kokot,
Turški vrh 92; Marjan Serec,
Dubrava 27; Stanislav Majhen,
Korenjak 19; Slavko Belšak,
Gorenjski vrh 31; Ivan Kolednik,
Dolane 4; Stanko Kristovič, Turški
vrh 64; Danica Kralj, Belski vrh
22; Jelka Majhen, Korenjak 19;
Terezija Zebec, Hrastovec 26/a;
Franc Majcenovič, Gorenjski vrh
23; Franc Korpar, Hrastovec 48.
Posamezni, julij 1978:
Ivan Meško, Placar 72; Franc
Kramberger, Desternik; Franjo
Bezjak, Kidričevo 35, Bruno
Krajnc, Nova vas 76; Angela Pe-
tek, Brezovci 1; Maks Mernik,
Prešernova 26; Mira Dimnik,
Nova cesta 14; Marjan Kozel,
Gerečja vas 23; Anton Kline,
Spuhlje 19, Franc Curič, Sedlašek
35; Jože Budja, Ljubljanska 94;
Franc Ceh, Podvinci 73; Zlatko
Zaje, Starošinci 4; Franc Mom,
Ješenca 41; Janez Toplak,
Svržnjakova II; Kristina
Flajsinger, Cučkova 7; Vlado
Kmetec, Verja 50; Milan Orešnik,
Lača vas 5; Anton Rojko. Mestni
vrh 22; Drago Sedmak, Kvedrova
4; Franc Duh, Kicar 110. Milan
Žižek, Mestni vrh 22.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin
SOBOTA,
5. AVGUSTA 1978:
PRODAJALNA
NAMA,
Mercator Panonija
Ptuj
SOBOTA,
12. AVGUSTA 1978:
PRODAJALNA
PANORAMA,
Izbira Ptuj
mali oglasi
PRODAM televizor R-EI-NiS v
odličnem stanju. Cena 1500.— din
Sentjurc. Potrčeva 15, Ptuj. Ogled
popoldne.
PRODAM stanovanjsko hišo v
Gradišču 3, Slovenske gorice (Sv.
Trojica).
PRODAM nakladalko v voznem
stanju starejšega tipa. Konrad
Vajngrl, Stanetinci 9, p. Cerkve-
njak.
PRODAM dober jabolčnik, kom-
biniran s šmarnico. Zadravec,
Volkmerjeva 9. Ptuj.
Tovariško opozarjam Petra in
Elizabeto Pukšič iz Spuhlje, da naj
ne širita več neresničnih besed gle-
de obiska v Francijo na Korziki.
Ce s tem ne bosta prenehala, bom
moral sprožiti postopek na sodi-
šču. Stanko Segula.
Prodam manjši žitni kombajn.
Draženci 65, p. Hajdina.
Mladiče nemške ovčarje prodam.
Rimska ulica 6, Ptuj
BIFE SAVEC ANICA, Trna-
va 5/a, p. Gomilska, sprejme dve
vajenki. Hrana in stanovanje
poskrbljeno.
POCENI PRODAM obnovljen
motor za kosilnico BCS, 9 KS in
tri kose dobro ohranjenih zastekle-
nih trodelnih oken. Ivan Bezjak,
Strafelova 30, Ptuj.
PRODAM zemljo 28 arov, 16. kv.
metrov v Spuhlji. Oglasite se pri
Krajnčičevih v Budini 60.
PRODAM komfortno spalnico in
švedsko kuhinjo. Ciril-Metodov
drevored 15/19.
PREKLICUJEM izgubo vozniške-
ga dovoljenja na ime Stanislav
Mere, rojen 23. 2. 1955 iz Haj-
doš 54, kategorije B, kmetijskega
traktorja štev. 00774.
ISCEM opremljeno ali neoprem-
Ijeno sobo za dve osebi za določen
čas na relaciji Ormož—Ptuj.
Ponudbe pod ,,Možno predplači-
lo"
Brezplačno oddam stanovanje za
pomoč v gospodinjstvu (soba, ku-
hinja s posebnim vhodom). Naslov
v upravi.
PRODAM novo harmoniko (frei-
tonarco MELODIJA) Naslov v
upravi.
PRODAM FIAT 750 letnik 1969
registriran do 1.6. 1979. Mirko
Pislak, Slape 20, Ptujska gora.
PRODAM skoraj novo hišo in
parcelo za vikend. Martin Veršič,
Krčevina 76, p. Ptuj.
PRODAM AVTO PZ 125, letnik
1972, registriran do julija 1979.
Cena 48.000.—. Franc Lačen,
Kvedrova 5, Ptuj. Tel.: 78-351.
Osnovna šola Martin Kores Po-
dlehnik razpisuje dela in naloge
kuharice in snažilke v eni osebi na
podružnični šoli Rodni vrh za
nedoločen čas od 1. 9. 1978 dalje.
Razpisni pogoji: KV ali PKV in te-
čaj za kuharice SMK. Poskusno
delo traja 3 mesece. Na voljo je
družinsko stanovanje na Rodnem
vrhu.
PRODAM 400 kosov škopov in
obračalnik SONCE. Kujavec An-
ton, Mezgovci 27, p. Moškanjci.
PRODAM osebni avto SKODA S
100 L. letnik 1974, prevoženih
55.000 km. Zglasite se po 15. uri.
VREŽE Franc, Kidričevo I3/a.
PRODAM dobro ohranjen regal
za dnevno sobo in divan. Draženci
30/a.
POCENI PRODAM avto AUDI
SUPER 90. Lackova 7, Ptuj. Od
16. do 18. ure.
PREKLICUJEM diplomo o kon-
čani avtomehanski šoli Maribor na
ime Franc Prelog, Cirkulane 23, p.
Cirkulane.
PRODAM GRADBENO parcelo z vso potrebno dokumentacijo,
gradbenim dovoljenjem in nekaj materiala, na blagem hribčku pri
Ptuju. Lega zelo lepa. Naslov pod šifro „Čudovita okolica"
PO UGODNI CENI PRODAM
več parcel za vikend v Gomili 10,
p. Destrnik. Cena kv. metra je
25.— din. Miroslava Trstenjak,
Vrazova 44, Maribor, tel.: 25-541,
oddelek Steklo.
PRODAM čoln S. M. S. — šport
in TOMOS 10 s 30 ur vožnje.
Kostelič Branko, Krapina, Ivana
Rendiča 19. pri avtobusni postaji.
Vprašajte po 19. uri na tel.: 049-
71-016.
28. MEDNARODNI
GORENJSKI SEJEM
Kranj je na sejmsko dejavnost vezan že od leta 1493 dalje, ko je
prvič dobil pravico do dveh sejmskih prireditev v letu, zato tudi ni
čundo, da je MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM eden od
najtradicionalnejših prireditev sejmov po osvoboditvi.
Razstavni prostor obsega čez 30.000 kv, m. Razstavljeno bo
pohištvo, gospodinjska oprema, orodja, gradbeni material, Iskrini
števci in ure, avtomobilska oprema, motorna kolesa, predvsem pa
celovita predstavitev domače in tuje kmetijske mehanizacije,
prehrane, vina, umetne obrti in podobno. Vse to blago široke
potrošnje je obiskovalcem tudi na prodaj z izredno ugodnimi
sejmskimi popusti
Po podatkih iz prejšnjih let obišče sejem čez 200,000
obiskovalcev. Za delovne organizacije iz neposredne proizvodnje,
enako s področja trgovine in obrti pomeni sodelovanje na kranjskem
sejmu poslovni uspeh, saj se vsako leto sklenejo pogodbe ali lahko
neposredno prodajo blaga za več kot 400 milijonov dinarjev.
Mednarodni gorenjski sejem je prireditev, ki jo radi obiskujejo
množično iz vseh območij Slovenije, saj ljudje navadno združijo
obisk sejma s prijetnim izletom na Gorenjsko, Posebnost sejma je
tudi žrebanje vstopnic, ki bo tudi letos zadnji večer sejma, med
glavnimi dobitki je tudi avtomobil itd.
Za motorizirane obiskovalce imajo tudi urejeno sejmsko
parkirišče za okrog 5 tisoč osebnih vozil. Kdor plača parkirnino,
dobi tudi posebno sejmsko nalepko.
Osemindvajseti mednarodni gorenjski sejem je sejem za vsakega
kmetovalca, neposrednega proizvajalca, za slehernega krajana, enako
pa je v poslovnem interesu proizvajalcev in razstavljalcev. Kljub
povečanju razstavnega prostora letos niso mogli ustreči vsem, ki bi
tam želeli razstavljati, saj je interes dvakrat večji od prostorskih
zmogljivosti.
Na Gorenjskem sejmu bo letos čez 400 razstavljalcev iz 7 držav,
več kot 3.500 proizvajalcev z nad 10.000 eksponati. Omeniti velja še
razstavo malih živali, velik gostinski in zabaviščni prostor. Sejem bo
dnevno odprt od 9. do 19. ure. Za otroke do 7 let je vstop prost, za
mlade do 16 let, vojake in invalide je 66 % popust.
BRALCI POZOR!
V prihodi^i številki Tednika bomo objavili poseben
KUPON TEDNIKA. Ce boste ta kupon izrezaU in obiskali
gorenjski sejem, boste imeli pri vstopnini 33 odstotni
popust!
v. ptujski padalski pokal Podlehnik 78
Rujčani
ekipno prvi
Kmalu po poldnevu so se proti
ribniku Dežno pri Podlehniku
začele vrstiti kolone avtomobilov,
ki so s seboj pripeljale nekaj tisoč
obiskovalcev V, tradicionalnega
padalskega tekmovanja za ptujski
padalski pokal — Podlehnik 78.
Ce k odlični organizaciji članov
ptujskega Aerokluba pridenemo še
zares odhčno vreme in izredno
dobre rezultate tekmovalcev,
potem lahko že na začetku
zapišemo, da je prireditev posve-
čena 8. avgustu, prazniku občine
Ptuj v celoti dobro uspela.
Ob vhodih so na več mestih
obiskovalcem ponujali vstopnice,
značke in revijo l6-ila brigadirji
III. izmene inladinske delovne
akcije Slovenske gorice 78, ki so
svojo vlogo opravili zelo dobro.
Po nekajminutnem pričako-
vanju je nad ribnikom Dežno
začelo krožiti letalo Loched, kije
s seboj pripeljalo prve padalce. V
predtekmovanju sta se na gladino
dbnika spustila Franc Kodela in
Janez Petrovič, tekmovalna sodni-
ka. Razen njiju pa sta v sodniški
komisiji bila še Alojz Ganza in Edi
Vrečko, slednji je iz Maribora.
V	tekmovalnem delu je sodelo-
valo 17 padalcev iz 6 aeroklubov
Slovenije in Hrvatske, Sodelovali
so aeroklubi iz Velenja, Celja,
Rijeke, Maribora, Lesc in Ptuja,
Obiskovalci so si v dobrih 2 urah
lahko ogledali zares dobre in
atraktivne skoke. Večina padalcev
je doskočila tik ob cilju - beli
točki na gladini ribnika. Vsak
izmed njih je za tem moral
preplavati še 20 m do druge —
rumene točke, Cas, ki ga je
porabil za to je štel kot rezultat.
Cim krajši je bil čas, tem boljša je
bila uvrstitev.
Nasploh so bili letošnji časi
nekoliko boljši od lanskih,
uvrstitev prvih treh pa je bila med
posamezniki sledeča:
Iztok Vodušek iz Aerokluba
Maribor je s 6,26 kazenskimi
točkami dosegel najboljši rezultat
in s tem prvo mesto; takoj za njim
je z 9,10 kazenskimi točkami na
drugem mestu pristal Ptujčan
Bojan Žmauc, pa tudi tretje mesto
je pripadlo Ptujčanu, z 10,4
kazenskimi točkami a je dosegel
Janez Vidovič.
V	ekipni uvrstitvi pa so dosegli
prvo mesto Ptujčani s svojo prvo
ekipo v sestavi: Janez Vidovič,
Bojan Žmavc in Mirko Vindiš.
Drugo mesto je dosegla 1. ekipa
Mariborčanov, tretje pa 11. ekipa
Maribora,
Najboljšim je pokale podelil
Cveto Doplihar, predsednik SO
Ptuj, ki je vsem tekmovalcem tudi
čestital in jim zaželel še več
podobnih uspehov. Obiskovalci so
si zatem lahko ogledali še del
dejavnosti brodarskega kluba
Ranča iz Ptuja, vztrajneži pa so si
lahko ogledali še krst treh mladih
padalcev ptujskega Aerokluba, ki
so v nedeljo prvič skočili na vodo.
Številni obiskovalci so iz Podleh-
nika gotovo odnesli prijetne vtise.
Na svidenje na ptujskem
padalskem pokalu Podlehnik 79!
M, Ozmec
Po nadletu letala Citabria je
zbranim govoril Drago Krepfl,
sekretar Aerokluba Ptuj
Foto: M. Ozmec
Obrežje ribnika Dežno pri Podlehniku že dolgo ni bilo tako
pohio obiskovalcev.	Foto: M. Ozmec
Tokrat smo lahko videli več izredno dobrih in natančnih
doskokov na gladino tflc ob beli točki.	Foto: M. Ozmec
Prvim trem posameznikom podeljuje pokale Cveto Doplihar,
predsednik SO Ptuj	Foto: M. Ozmec
Še o obisku Franceta Popita med brigadirji
v torek 25. julija, nekaj pred 14, uro
je v Dornavi pristal helikopter službe
milice, ki je s seboj pripeljal Franceta
Popita, predsednika centralnega komiteja
ZKS in Ljuba Jasniča predsednika RK
ZSMS,
Gosta so razen brigadirjev in
komandantov MDA Slovenske gorice 78
dočakali	še	predstavniki
družbenopolitičnih organizacij in SO
Ptuj,
V štabu akcije je nekaj trenutkov za
tem stekel razgovor, na katerem je
najprej Marko Potočnik, komandant
akcije seznanil visoka gosta o poteku
akcije, o uspehih na delovišču in v
naselju, pa o samoupravnem kulturnem
in idejno političnem ter športnem
življenju v brigadi,
Boris Volaj, pomočnik komandanta
za naselje je za tem gosta seznanil še o
uspehih brigadirjev na podroqu
interesnih dejavnosti, Franceta Popita je
najprej zanimalo, kako je v resnici
zaživelo samoupravljanje med brigadirji,
zanimalo pa ga je tudi, koliko mladih
komunistov je med brigadirji. Ko je
nadalje stekel pogovor o problematiki s
katero se srečujejo mladi v življenju
nasploh, je France Popit dejal: „Želel bi,
da bi predstoječi mladinski kongres zares
odrazil dejansko problematiko mladih
dandanes in da bi za to problematiko
tudi nakazal rešitve,'
Franceta Popita je med drugim
zanimalo tudi, ali se mladi izobražujejo iz
proizvodnje v administracijo, ampak da
se bo vsak izobraževal v svojem delovnem
področju iz proizvodnje v administracijo,
ampak da se bo vsak izobraževal v svojem
delovnem področju. Pri politiki
usmerjenega izobraževanja, je dejal
France Popit, pa mora v bodoče imeti
združeno delo več besede, navsezadnje
kadruje za svoje potrebe.
Gosta sta si za tem ogledala še
fotografije o poteku dosedanjih dveh
izmen akcije, za tem pa je Francetu
Popitu in Ljubu Jasniču izročil Milan
Kneževič, sekretar komitga OK ZKS
Ptuj v imenu družbenopolitičnih
organizacij in SO Ptuj vabilo na osrednjo
svečanost ob letošnjem prazniku občine
Ptuj,
Milan Kneževič je Franceta Popita
seznanil še o problematiki integracije
zdravstva v ptujski in ormoški občini ter
o nekaterih drugih problemih, ki tarejo
Ptujčane.
Obisk so zaključili z ogledom
brigadirskega doma.
M. Ozmec
Nove cene malicam in kosilom!
Vsi tisti, ki se hranite s toplimi
obroki v obratih KK Ptuj, TOZD
gostinstvo ,,Haloški biser", ste že
gotovo presenečeni ugotovili, da so
od 1. avgusta naprej višje cene ma-
lic in abonentskih kosil v omenje-
nih obratih.
V ponedeljek, 31. julija
dopoldne so se v prostorih gostilne
,,Haložan" zbrali predstavniki
vseh večjih pogodbenih odjemalcev
toplih obrokov skupaj s predstavni-
ki TOZD gostinstvo Haloški biser
Ptuj. Osrednja točka dnevnega
reda na tem posvetuje bilo usklaje-
vanje cen k toplemu obroku dnevne
malice med delom in abonentskih
kosil.
Da bi o tem zvedeli kaj več, smo
za razgovor prosili Janka Grdiša,
v. d. direktorja KK Ptuj, TOZD
gostinstvo ,,Haloški biser", ki nam
je takole postregel:
,,Naš glavni namen je bil, da s
posvetom, ki smo ga organizirali v
ponedeljek razčistimo z našimi od-
jemalci in abonenti vprašanje cene
malic in kosil in jih potem skupaj
vskladimo.
Poglejte. Naša povprečna cena
32 toplih obrokov malice je 22,67
din. Po daljši razpravi smo z
odjemalci bili enotni da bi odslej
stala malica le 20 din, s kruhom
vred. Moram povedati, da smo v
naših obratih zadnjič dvignili ceno
obrokom maja lani in da je medtem
bilo več podražitev. Samo meso je
trikrat poskočilo navzgor."
In kako je s ceno abonentskih
kosil?
,,Tudi za to smo se v ponedeljek
lepo dogovorili. Za obrate v Ptuju
velja od 1. avgusta naprej cena
kosila 34 din, za hotel Petovio,
grajsko restavracijo in Gostišče
Bori pa 37 din. Seveda je povprečen
odstotek dviga cen m^cam in ko-
silom nekje v sorazmerju."
Kot abonent, kot oWan sprašu-
jem, ali bodo odslej tudi kaj boljše
usluge, boljša vsebina malic in ko-
sil?
,,Naša pot nas je vodila ravno k
temu. Naš osnovni cilj je, da oboje
kvalitetno in kvantitativno izbolj-
šamo, predvsem pa sedaj, ko vidi-
mo, da cene niso več tako nizke."
Prepričani smo, da bodo tako za-
dovoljni vsi abonenti, vsi delovni
ljudje, ki med delom segajo po
toplih malicah, pa tudi občani, ki
popoldne sedejo k abonentskemu
kosilu. Pa dober tek!
M. Ozmec
Teden od 24. do vključno 31. julija je glede na višek
turistične sezone minil na cestah ožjega ,območja ptujske
občine dokaj mirno. Miličniki postaje milice Ptuj in njenih
oddelkov so sicer posredovali v o prometnih nesrečah, kipa do
sedaj še niso terjale nobene smrtne žrtve. Tako je bilo za
posledicami prometnih nesreč v preteklem tednu poškodovanih
7 oseb od tega tri huje, štiri pa lažje.
Vzroki so bili predvsem neprimerna hitrost, izsiljevanje
prednosti, neprevidno prehitevanje in vinjenost voznikov.
Vse to je zahtevalo še za okoli 90.000 dinarjev materialne
škode. V dveh primerih sta v nesrečah bili udeleženi mladoletni
osebij
Črna točka pa je v preteklem tednu bil blagi ovinek v
Placarju, kjer so bile kar tri prometne nesreče. Torej vozniki, na
tem predelu vozite še previdneje!
Poskrbeli
za letovanje
delavcev
Smo na vrhuncu letošnje počit-
niške sezone in vsakdo si kH vsaj
nekaj dni preživeti v kakšnem leto-
viškem kraju ob morju ali kje dru-
gje. Mnoge delovne organizacije si
vse bolj prizadevajo, da bi poskrbe-
le za organizirano letovanje svojih
delavcev med počitniškimi meseci,
saj to pripomore tudi k boljšim de-
lovnim uspehom.
Tako so npr. delavcem
Kmetijskega kombmata Ptuj odpr-
te široke možnosti letovanja, kajti
izbirajo lahko med sedmimi različ-
nimi letoviškimi kraji ob morju in v
toplicah. Razpolagajo s 176 ležišči
v Poreču, Puli, Umagu, Biogradu
na moru, Nerizinah in v Varaždin-
skih toplicah. O prizadevanjih te
delovne organizacije za organizira-
no letovanje svojih delavcev zgo-
vorno priča podatek, da so v zad-
njih dveh letih pridobili 60 novih
ležišč na Malem Lošinju, načrtuje-
jo pa jih še 40 v tem kraiu. K temu
so precej pripomogli delavci sami,
saj so se odpovedovali regresu za
letni dopust, poleg tega pa so
prispevah še dvodnevni zaslužek za
■ zgraditev objektov, namenjenih
poletnemu oddihu.
Poleg letovanja delavcev v glavni
počitniški sezoni organizirajo pri
KK Ptuj še oddih skupinam delav-
cev v posezonskem obdobju, kar
omogoM oddih še večjemu številu
zaposlenih.
B. VODUSEK
Umrl za posledicami
nesreče
Za posledicami prometne ne-
sreče, ki je bila 22. julija ob 14.
uri, je v ptujski bolnišnici 31.
julija podlegel kolesar Franc
Vimer iz Zagojič 14/b. O nesreči
smo obširneje poročali v prejšnji
številki Tednika.
Vozil neprevidno
Do hude prometne nesreče je
prišlo v ponedeljek 24. julija 78 na
cesti 11. reda v Placarju.
Voznik kolesa z motorjem Ivan
Zajšek iz Placarja 48 je vozil proti
Destrniku. Za njim je pripeljal
voznik osebnega avtomobila Janez
Irgl iz Janežovc 6 c, ki gaje hotel
prehitevati. V Placarju je voznik
kolesa z motorjem nenadoma zavil
v levo, ne da bi nakazal smer z
roko. Irgl je hotel trčenje
preprečiti in je zaradi tega zavil
močno v levo. Zaradi tega ga je
vrglo v jarek, kjer je obležal hudo
telesno poškodovan.
Iz voza pod avto
Huda prometna nesreča se je
zgodila v naselju Muretinci v petek
28. julija ob 19.40 na cesti IV.
reda.
S. D. se je vozila na prikolici
priključeni za traktor, ki ga je
upravljala njena mati Elizabeta S.
iz Muretinc. Na prikolici je bilo
naloženo seno in v Muretincih je
S. D. izkočila ter hotela prečkati
cesto. V tem času je pripeljal
voznik osebnega avtomobila Peter
Roškar iz Male vasi 18 a. S. D. je z
nogo najprej udarila v njegov
prednji levi blatnik nato pa je z
glavo razbila vetrobransko steklo.
Deklica je zelo hudo poškodovana
in je na zdravljenju v ptujski
bolnišnici. Materialne škode je za
okoU 2.000.- dinarjev.
Neprevidno
prehiteval
v petek 28. julija ob 14.15 je
'prišlo do zelo hude prometne
nesreče v naselju Borovci, na,cesti
M/III.
Voznik osebnega avtomobila
Franjo Skurjeni iz Ptuja je vozil
proti Ormožu. Ko je pripeljal do
km kamna 93/400 se je odločil za
prehitevanje vozila pred seboj, ki
ga je upravljal Mato Blaževič iz
Našic. Ko je bil vzporedno z njim
na levem prometnem pasu je
opazil, da mu z nasprotne smeri
vozi avtomobil, ki ga je upravljal
Marjan Juras iz Maribora.
Skurjeni je začel zavirati in
nenadoma zavil v desno, da bi se
izognil trčenju, pri tem pa je zadel
v zadnji levi blatnik Blaževiča.
Tega je ob trčenju zaneslo v levo
in prišlo je do čelnega trčenja med
vozilom Blaževiča in Jurasa. Oba
avtomobila sta obstala v obcest-
nem jarku.
Juras in Blaževič sta dobila
hude poškodbe, poškodovana je
bila tudi sopotnica v avtomobilu
Blaževiča Jožica Svajlak iz
Beliškovca. Materiahie škode na
vozilih je za okoli 80.000 dinarjev.
Z motorjem v drevo
Zelo huda prometna nesreča se
je zgodila v nedeljo 30, iulija ob 2,
uri zjutraj na cesti iV, reda v
Placarju.
Voznik kolesa z motorjem
Drago Murko iz Doliča 41 je na
vozUu peljal še Milana Pihlerja iz
Ločkega vrha 42. Peljala sta se iz
smeri Grajenščaka. Ko je Murko
pripeljal navzdol na oster desni
ovinek v Placarju pri hiši št. 59 je
zaradi neprimerne hitrosti zapeljal
v sadovnjak na levo, čez vozišče.
Oba potnika sta padla. Pihler pa je
z glavo udaril v jablano in se pri
tem hudo poškodoval. - OM
vreme
DO NEDELJE, 13, AVGUSTA
1978_
Mlaj bo v petek, 4. avgusta ob
2. uri.
Napoved: obtnlaju so verjetne
slabe nevihte. Sedanje lepo
poletno vreme bo držalo do 10.
avgusta, nato bo povečana
oblačnost, zlasti v popoldan-
skem času. Suho in vroče bo
predvidoma do 15. avgusta.
Močnejše nevihte s plohami in
nalivi lahko pričakujemo okrog
18. in 23. avgusta.
.	Alojz Cestnik
Udarniški dan študentov
Ptujski študerili so se v četrtek pridružili brigadi^em v MDA
»Slovenske Gorice 78". Zjutr^ so skupaj kopali vodovod v Gabemiku,
Med brigadiqi in študenti se je na trasi razvilo prijatensko vzdu^e. Po
kosilu so bUa športna srečanja, pomerili so se v košarki in malem
nogometu. V košarki so študenti premagali brigaduje 50:39, v malem
nogometu pa brigadirji študente 9:3.	V. K.
Rodile so:
Julijana Kosec, Dobrava 14 -
Aleša, Kristina Drevenšek, Ljub-
stava 32 - Mirana, Kristina
Hrnčič, Turški vrh 31 — dečka,
Helena Krivec, Ptujska gora 64 —
Sebastjana, Terezija Plajnšek,
Rucmanci 32 - Suzano, Olga
Vidovič, Gradišča 8 - Martina,
Marta .Matjašič, Sakušak 62 -
dečka, Otilija Zagoršek, Mestni
vrh 92 - dečka. Jožefa Gomboc,
Spodnja Hajdina 97 - dečka,
Ivanka Štrafela, Nova vas pri
Markovcih 37 - dečka, Dragica
Petrovič, Ptuj, Volkmerjeva 7 —
Dejana, Stanislava Domine, Do-
lena 45 — deklico. Slava Zaje,
Kidričevo 21 - dečka, Rozalija
Korez, Koritno 12 - dečka,
Marija Ferčec, Apače 207 —
Nevenko, Marija Duh, Dornava
136 - Izidoro, Silva Novak, Breg
26 - Petro, Matilda Fuerst,
Levanjci 16 - deklico, Vera
Kajnih, Drbetinci 33 - Sonjo,
Ivanka Zuran, Pestike 14 —
dečka.
Poroke:
Branko Zelenik, Svetinci 41 in
Ema Horvat, Zasadi 10, Milan
Jurič, Kicar 3 in Zdenka Rašl,
Kicar3, Marjan Jan, Majšperk 36
in Ljudmila Kocab, Majšperk 35,
Zvonko Korpič, Dravci 4 in .Marija
Milošič, Mali Okič 25, Frančišek
Kocuvan, Hvaletinci 11 in Marjana
Kolarič, Zagorci 32, Štefan
Peršoh, Cirkovce 41 in Zvonimira
Žitnik, Juunčje 4, Anton Majce-
no vič, Ptuj, heroja Lacka 8 in
Kristina Marko vič, Ptuj, Mlinska
11, Franc Škorjanec, Jurovci 29 in
Marija Pečnik, Jurovci 29. Viktor
Ovčar, Župečja vas 11 in Lidija
Vinklcr, Stanečka vas 5, Ivan
(iašparič, Krčevina pri Vurbergu
133 in Bernarda Kunaver, Drtija
21, Peter Firbas, Moškanjci 85 in
Marija Vilčnik. Muretinci 20,
Alojz Hlupič. Vičava, Cesta Olpe
Meglič 38 in Zdenka Kotnik,
Vičava, Cesta Olge Meglič 12,
Ivan Vnuk, Brezje 18 in Antonija
Bedjanič, Goričak 33, Milan
Koštomaj, Skorba 5 in Danica
Krušič, Skorba 53/a, Radovan
Ačimovič, Ptuj, Potrčeva 46 in
Bri^ta Levičnik, Rabelčja vas,
Peršonova 23, Silvo Ambrož,
Podvinci 3 in Bosiljka LaUč,
Podvinci 3,
Umrli so:
_ Katarina Kočevar , Ormož,
Školibrova 15, roj, 1901, umrla
25. 7. 1978, Ivan Verač, Ptuj,
Osojnikova 7, roj. 1905, umrl 25.
7. 1978, Stanislav Mlakar, Ptuj,
Krempljeva 4, roj. 1934, umrl 25.
7. 1978, Martin Lubec, Bratone-
čice 12, roj. 1915, umrl 27. 7.
1978, Katarina Horvat, Muretinci
45, roj. 1921, umrla 26, 7, 1978,
Anton Borko, Vitan 9, roj, 1908,
umri 27, 7. 1978,
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-106^9.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Ma
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pronnetu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje tenrieljni
davek od pronneta proizvodov.
Fotografija meseca
Na natečaju za fotografijo meseca so sodelovali
trije avtorji z devetimi fotografijami. Člani
Fotokinokluba so izbrali fotografijo RIVALI,
avtorja Bojana Rodeta.	PKK
Janko B.:
Mlade
smreke
v mraku temnih krošenj
iščete sonce
in svetla obzorja,
kot izgubljeni mornarji
sredi širnega morja,
ve, mlade, obledele smreke.
DuSijo vas veje
sredi viharjev proslavljene,
a danes visoko
v višave postavljene
in s toplim soncem preplavljene.
A kmalu bo sonce
močno zasijalo
in v mračne globeli
svetloba prodrla,
vihra bo trhla debla podrla,
da vzrastete kvišku,
ve, mlade, obledele smreke.
Breze
Kako ste me prevzele,
breze bele,
aprilski noči,
ko ob samotni koči
z mladim listjem
krošnje ste odele!
Nemirne ste,
kot so dekleta,
ki jim ljubezni željna leta
neusmiljeno beže.
Vihrajte v noč,
kot ste nekoč!
Razpnite čezme svoje veje
in luno,
ki se skoz nje smeje,
preplavite mi vse spomine,
iz let otroštva bolečine!
Haloški
kmet
Na sejem kravo je prignal,
da z njo bo davke poravnal,
za zimo pa nakupil moke
in čevlje nove za otroke.
Za gospodo jaro je kulak,
za migrante naše pa bedak,
ker se zemlje še drži
in pomanjkanje trpi.
Po pločnikih okorno hodi
in sključena postava blodi; ^
v obleko borno je odet_
to revni haloški je kmet.
Se vedno je zasmehovan
obraz ta kmečki, razoran,
ker znojne, žuljave rokč
po živini mu smrdč.
Zakaj?
Cez rosna polja bom zbežal
v pomladno jutro,
tja daleč, kjer škrjanci žvrgolč
in drobne lastovke kot blisk le tč,
v cvetoče trave bom spokojno legel
in ob serenadi murnov bom zaspal.
Tam spet bom človek,
kot sem bil nekdaj —
ki vriskal sem, ko trave so dehtele
in z radostjo vso dušo mi prevzele —
a ko je sneg pokril gorč in polje
_ umolknil sem, še zdaj ne vem zakaj.
In tu živim sedaj
kot drobna školjka —
z betonom hladnim sanje sem obdal
in čustva živa kdo ve kam pregnal,
a v asfaltni reki svoje bom poletje
spremenil v zimo —
oh, le zakaj, zakaj?
Slovenske
gorice
Kako ihtč
griči slovenjegoriški
zapuščeni!
Kako molč
oropane domačije
svoje onemogle rokč
proti nebu
in nemo prosijo;
pomagajte!
A tod ne pomaga
nihčč!
Ne sever,
ki jemlje sinove,
hčerč,
kot dninarje
v mračna zavetja.
Ne zahod,
bogati del
slovenske zemljč,
ki le nemo zre,
kako odhajajo mladi
slovenjegoriški ljudje,
kot hlapci in dekle
čez meje v svet.
Zato, izjokajte,
griči slovenski,
svojo bol
in s solzami omehčajte
hladen marmor
gizdave metropole!
Večer
Na travnike spet pada noč
in veter boža mlade breze,
med griče pa meglica leze,
tiho, plašno, kot nekoč.
Pastirji vriskajo veselo,
ker zvon na griču noč oznanja,
a kmet na koso se naslanja,
končal je svoje težko delo.
Poslušam serenado hroščev
in žabji zbor v močvirju bližnjem,
a sovin klic v gozdiču nižjem
prekinja pesem trudnih koscev.
Mlad bolnik v samotni koči
pa v mukah čaka na zdravnika;
pred durmi se črn pes potika,
kot slutnja smrti v temni noči.
Gnev
Postoj, popotnik,
in zazri se v razvaline
vesti človeške,
v skrušene sivine
bolestnih senc,
v krivice in gorja globine!
Nikjer resnice
in poštenja ne našel boš!
Povsod pogled,
zastrt s sovraštvom
in trepet
nemočnih nad divjaštvom
krvavih hord!
Nikjer ne našel boš
Pravice!
Zato, popotnik, stoj
in glej življenje,
ki vzklilo je v bedi tej
in kot drobni kaktus v puščav^
z bodicami se ostrimi ovilo!
Tebi
Poklanjam ti
vse svoje dni,
vse svoje misli, hrepenenja,
poklanjam svoja ti hotenja
in mesečino junijskih noči.
Ti si moja poezija
in najlepša melodija,
moja zvezda na obzorju,
kot svetilnik v širnem morju,
ki ob njem se val razbija.
V pustih dneh
in v vseh nočeh
o tebi sanjam,
vila moja,
ker ljubezen tvoja
me varno vodi
na vijugastih poteh.
Spev noči
Poslušam
pesem toplega večera
in šepetanje razcvetelih češenj,
globoko v prsih
pa okušam
opojni vonj medenja trav.
Je to pomlad,
ko v duši se počutiš mlad
in v srcu kuje ti nemir?
Je vedno maj,
ko cvete gaj
in čriček pesmico drobi?
Pomlad je takrat,
ko sem s tabo
in veter naju nežno boža;
pomlad je vedno,
ko te čutim,
ker ti si kot dehteča roža!
Kresna noč
Igrajo se v temi kresnice,
kot iskre upanja bežijo,
otroci jih v dlani lovijo,
v toplih junijskih nočeh.
Seno diši in vetrič boža
v košatih krošnjah češnje zrele,
ki s hladno roso so odele
svoja raziarela lica.
Razlije mehko mesečino
smejoča luna čez livade,
na žitna polja, breze mlade,
v toplih junijskih nočeh.
Pogreb
Spet
misli na posekanih vejah
išče krošnje v nemih višinah,
kjer prelet
osamljene ptice izginja
v mračnih daljinah.
Pogled
ženice na krsto, obloženo z venci,
ob žalnem zvonenju zvonov, in
bolesten drget
od joka izbičane duše,
ji stiska srce,
ko se kratki sprevod
pomika v v tiho zavetje grobov.
Odet
včrnino ustavljam spomine,
ki mi kot deroče reke lesket
ugašajo v zgodnjem otroštvu
in omahnejo,
kakor posekane smreke...
Zdravnika Froehlicha vodstvo zdravilišča v Rogaški Slatini ni
maralo, čeprav je delal za njihove goste, prav zaradi nenehnega terjanja in
nabiranja denarja za pot in zavetišče na Rogaški gori. Načelnik uprave
zdravilišča je bil takrat neki dr. J. Sock, ki je v enem svojih poročil
deželnemu odboru zatrjeval, kako je Froehlich pismeno zahteval od
zdravilišča 300 do 400 fl podpore za svoja dela na Rogaški. Doktor Sock
se je odboru pohvalil, daje zdravnik prejel „dolžan" odgovor. Iz tega kaj
lahko zaslutimo razhajanja in nerazumevanja. Vendar Froehlich ni ostal
nikomur ničesar dolžan. Tako kot se je maščeval gostilničarju Beletu, je
tudi tokrat hotel doseči svoje. Napisal je obsežen spis ,,Oris rogaškega
zdravilišča in zdraviliškega vodstva' in ga poslal ministroma za zunanje
in notranje zadeve in celo ministru policije.
Po tem sta se doktor Sock in doktor Froehlich morala pobotati
zaradi pritiska od zgoraj, vendar se je po treh letih prepad med njima
znova pojavil. 14. junija 1861 je Sock zahteval od štajerskega deželnega
odbora, da odredi preiskavo. Kot sam pravi, se je ta spor razširil med
zdraviliške goste in jih razcepil v dva tabora. Deželni odbor je izvršil
preiskavo in. po njej ie Sock izgubU mesto zdraviliškega ravnatelja, ki ga
je imel vse od leta 1836. Proehlich je tako dosegel še eno zmago m lahko
bi si bil oddahnil, ker ni bilo več očitnih nasprotnikov.
Pravijo, da čez sedem let vse prav pride in v to je verjel tudi
gostilničar Bele. 1868 se je potrudil, da je popisal šest velikih strani in
tako obsežno vlogo naslovil na deželni odbor. Prosil je, da bi odbor
odobril kredite za popravilo poti, koče in čiščenje vrha Rogaške gore.
Kakor vsak gostilničarje tudi Bele dobro ravnal z vodo in jo tokrat hotel
speljati na svoj mlin. S krediti je hotel obnoviti pot mimo svoje gostilne,
da Di si potem lahko zadovoljno mel roke ob dobri prodaji in malem
goljufanju, kot je bilo na primer tisto leta 1852, ki ga je kar precej stalo.
V vlogi je celo predlagal odboru, da naj kar njemu poveri vodstvo del, ker
se je v interesu tujcev pripravljen žrtvovati. Ligaško je navedel precej
laži, ker je vedel, da jih odbor ne bo preverjal. Kljub temu pa je bila vloga
zavrnjena in dr. Froehlich si je lahko zopet oddahnil. Še vedno pa ga je
privlačila njegova gora z enako močjo kot prej.
Na Rogaško goro ni pozabil niti na stara leta, ko ga noge niso več
mogle ponesti na vrh. V starosti ga je oplazil še plamen germanskega
naciondizma in svojo ljubljenko je v nekem zaupnem pismu imenoval
„čudovita mejna straža avstrijsko-nemških dežel". To dejstvo je nekoliko
zatemnilo njegovo ljubezen do gore, vendar mu danes hote ali nehote
moramo priznati, da je bil človek, ki se je posvetil Rogaški gori tako, kot
se je verjetno ne bo nihče več.
Leta 1883 je dr. Froehlich na zboru Avstrijskega turističnega kluba
zopet izkoristil priložnost, da polepša pot na goro. Pod pogojem, da v
Rogaški Slatini ustanovi sekcijo tega kluba, so mu obljubfli 400 fl
podpore. Moral je zbrati osem do dvanajst moških članov, kar mu je v
kratkem času uspelo in denai je bil nakazan za njegov sklad. Hitro seje
obrnil še na štajerski deželni odbor in s svojo zavzetostjo dobil še 300 fl
subvencije. Takoj je začel z delom; pot je postajala lepša in varnejša.
Seveda je dr, Froehlich poleg nasprotnikov imel se prijatelje, ki so ga
razumeli in mu pomagali v njegovem prizadevanju. Nekoč je na goro
popeljal Ljudevita Gaja, in razgled ga je tako prevzel, da je napisal pesem
„Na Velikom tomecu."
Že leta 1883 je vrh Rogaške postal last Avstrijskega turističnega
kluba, ki se je potrudil pri popravilu poti in čiščenju vrha. Naslednje leto
je klub zgradil na gori še svojo kočo, v tiskarni pa se je znašla prva
panorama gore in to s Froehlichovim prizadevanjem. To pa je bilo zadnje
■ zdravnikovo dejanje v zgodovini gore; umaknil se je v samoto starosti, ne
da bi za vse, kar je storil, dobil vsaj pohvalno besedo.
Njegov mlajši prijatelj dr. Hoisel je dal v zaho ^.nem pobočju v
greben ob koncu serpentin vzidati Froehlichovo snominsko ploščo. V
zvezi z njo pa se pojavi še ena neznanka: že leta 1925 je bil tam le bel
pravokotnik, na katerega je bila plošča pritrjena. Ne vemo ne kdaj ne
kdo jo je razbil ali odstranil. Lahko da jo je uničila zima; ali pa je dr.
Froehlich še po smrti imel kakšnega nenaklonjenega znanca, ki jo je
uničil. Bodi tako ali drugače, spodobilo bi se, da bi kakšno planinsko
društvo iz okolice počastilo Froehlichov spomin z novo ploščo. Verjetno
ta ideja še ni prišla nikomur na misel, čeprav bi vsakemu pravemu
planincu morala. Gore je potrebno spoznavati tudi iz kulturnih in
Zgodovinskih vidikov.
Prihodnjič: Lepotica mora ohraniti svoje bisere
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
3. avgust 1978- TEDNIK
Odda-
hnila
sije
Prebujajoče jutro se je prelilo v
lep sončen dan, ki je obetal, da bo
mogoče marsikaj narediti.
Mati Meta je šarila po kuhinji,
ko je vstopil sin Janez in jo nago-
voril; ,,Mamika, pojdite, prosim, z
menoj, bova podrla tisto češnjo
tam v dniki med gabri. Divja je,
debelo deblo ima in mogočno
krošnjo, sedaj pa vleče ravno
pravi veter od severa in bo dobro
padla. ,,Takoj pojdiva!" — Meta
ni utegnila premišljevati. Natak-
nila si je škornje in naglo stopila
za sinom, ki je nosil v košu
motorno žago in sekiro.
Tiho sta stopala vkreber.
Podiranja se je mati vedno bala.
Tudi tokrat jo je bilo strah, vendar
tega ni upala povedati. V tem tre-
nutku se je živo spomnila dogodka
iz njenih otroških dni. Bila je stara
14 let, ko je šla za praznike na
obisk k dedku in babici na Poho-
rje. Bil je že večer, ko je vstopila v
prostrano kmečko kuhinjo, kjer je
bila zbrana vsa številna družina.
Radostno so se pozdravili in Meta
jih je takoj razveselila z darili, ki
jih je zanje pripravila mama, ki je
bila tu v planini doma. Med
obdarovanimi je bil posebno
srečen 18 letni Franček — Metin
bratranec. Spraševanja in odgo-
varjanja kar ni hotelo biti konec.
Tu visoko v planini, na smotni
kmetiji, je v tistih časih pač
redkokdo prišel. Pismonoša je
enkrat na teden prinesel časopis —
tu in tam tudi kako pismo ali po-
ložnico, ob nedeljah so šli navadno
v dolino k maši in v trgovino. To
je bil ves stik, ki so ga imeli s
svetom.Takrat pač ni bilo ne
radija, še manj televizije, toda v
hiši so imeli mnogo knjig in tako so
si z branjem bogatili svoj prosti
čas. Ta večer pa ni nikdo čital, vsi
so samo radovedno poslušali zgo-
vorno Metko. Cas je naglo
mineval in treba se je bilo spraviti
k počitku.
Drugo jutro je teta Katka
vabila Metko, naj jo spremlja v
dolino, ker mora iti nekaj nakupo-
vat za praznike m jima bo bolj
kratek čas, kajti v dolino je bilo
poldrugo uro hoda po temnem
gozdu. Metka se je teti z veseljem
pridružila. Ko sta se vračali in
prispeli do ledine pod domačijo,
zaslišita, kako babica ihte kliče,
naj pohitita, ker je Frančka v
gozdu ubilo. Cisto otrpli sta
pospešili korak in ko sta prišli na
dvorišče, sta zagledali voz prekrit
z beUm prtom, pod katerim je
ležalo mlado Frančkovo truplo.
Zvedeli sta, da je vnuk šel z ded-
kom, da bi v strmini naložila za
žage pripravljeno jelko. Ko sta
nalagali, se je hlod skotalil pod
Frančkove noge in ga podrl ter mu
obležal na prsih. Preden se je po-
srečilo dedku odstraniti hlod, je
mladenič izdihnil. Kolika bolečina
za dedka, kakšna žalost za vse
domače! In od takrat se je Meta
vedno bala dela s hlodi.
Ko sta z Janezom prišla do gozda,
je zagledala više na sosedovi njivi
mlada dva, ki sta nekaj okopavala.
Mikalo jo je, da bi poklicala
Marka, da bi šel on na mesto nje
pomagat Janezu. V tistem hipu pa
ji je prišlo na misel; ,,Marko in
Barica sta mlada, imata dva
majhna otroka — joj gfezalče bi
se Marku kaj pripetilo — Ti Meta
si že stara, doslužena tebe ni tako
škoda. Ce se že misli kaj zgoditi,
naj se rajši tebi." In je molčala.
Medtem sta prispela do češnje.
Janez je dal materi sekiro rekoč;
,,Ko jo bom potreboval, bom
rekel, dotlej pa kar tu lepo po-
čakajte." Motorna žaga je začela
brneti in ,,praščati", da je kar
donelo po gozdu. Ponosnemu dre-
vesu zadana rana se je čedalje bolj
režala — naenkrat pa Janez
obupno zakriči; mamika, skočite!
Mati je spustila sekiro in neverje-
tno naglo zbežala. Potegnil je
namreč jug in mogočno krošnjo
češnje zasukal. Ogromno deblo je
z zadnjo močjo smrtne stiske
zahreščalo, padlo in pokopalo pod
seboj sekiro na mestu, kjer je še
pred par trenutki stala Meta.
Dostikrat v življenju se
srečujemo s smrtjo, dostikrat
hodimo pred njo, dostikrat jo
vidimo tfk ob sebi in vselej si
oddahnemo, ko se nam oddalji.
Tudi Meta si je.
Danica Petrovič	Danica Petrovič
I^eka resnica
Vse je tako sivo in umazano.
Vse je zavito v roinate in bleščeče
laii.
Za sluibeno nasmejanim obrazom
se skriva zlobnost, ki kriči.
,,Nihče se ne bo dvignil,
danes je revščina zakon — ne,
danes je revščina — standard!"
In če vidi odkrite, čiste oči,
se ustraši. Toda zakaj?
Jaz vem,
mi vsi potrebujemo sonce,
vroče, vroče sonce morda bi pa le
stalilo led, ki vse bolj oklepa
naša srca!
Marija Belovič
Rojstni kraj
pomladi
Videla bi rada kako cveti pomlad
v mojem rojstnem kraju,
dihala rada bi vonj svete prsti,
ki jo k met ič za plugom pusti.
Drevje v cvetju, kako diven razgled
nudi gomila čez hribčke cvetoče.
Jablane, hruške, češnje in slive,
vse to zajema bogat obet.
Čuvaj narava vas toče pogubne,
daj da doraste ta čudežni cvet!
Čebelica naj mu rodovitnost pridene,
ko nosi na noicah prah s cveta na cvet.
In prišla bom gledat v rojstni moj kraj,
je dala narava za mene še kaj?
Spomini se bodo vrnili nazaj,
ko tudi je meni rodila tam zemlja nekdaj.
L sod a
Črna krogla s poševno
rdečo osjo.
Okoli nje črna praznina
nad njo lebdi
bela ptica.
In nima oči — ptica.
Le dvoje brezen,
ostri rumeni zobje
se režijo neskončno zlobno,
kruto in brez milosti.
Čaka in z vsakim
neslišnim zamahom
kril je bliže njen čas.
In z vsakim njenim
le dihom
je krogla bolj črna...
Siri se žareča
rdeča os in tesnobni
jedki vonj
človeških trupel
obdaja kroglo.
Danica Petrovič
Vihar
Nekoč so bile sanje
kot sanje vsakega otroka.
In bila je vera
vera v vse tisto, česar
ni bilo v mojem otroštvu.
Toda življenje je kot divja reka,
polna lazic!
Potegnilo me je v vrtinec
in tu so se zdrobile moje sanje,
razbile so se v kristale,
kijih nihče več ne sestavi.
In vera — vedno znova
so jo teptala razočaranja.
Zdaj nimam več moči,
moje sanje so tolikokrat prekrili
črni oblaki, da skoraj
ne verjamem več vanj.
rVaš kulturni
dom
Zgradili smo
kulturni dopi ob Dravi
v čast in veselje naši zastavi,
srce do srca,
roka do roke,
opeka na opeko,
vse pod eno streho.
Vanj smo priklicali
sončne topline,
veselje in trpke spomine,
šumenje valov in vetrov,
v bližnji gozdič
zazveneli so vedri napevi
borbe, trpljenja in zmage
Olge Meglič.
Žarele so naše srečne oči
velikih in majhnih otrok
s pogledom v zarje luči.
Vse lepše postaja
naš skupni dom
sredi cvetočih vetrov,
brez temnih in mrkih zidov,
v našem življenju ob delu
oživljamo srečo sožitja
iskrene in lepe besede.
SILAK (POSNETEK: Alfred Bradač)
40 let folklore v Markovcih
Letos mineva 40 let odkar so se začeli na pobudo
pokojnega slovenskega folklorista Franceta Marolta tudi v naših
krajih organizirano oživljati ljudski običaji in plesi. Leto 1938,
ko so se po zaslugi pokojnega Janeza Feguša naši koranti, orači
in piceki prvič udeležili organiziranega javnega nastopa v
Mariboru, štejemo pri nas v Markovcih za začetek delovanja
folklore. Leta 1939 se je že ustanovila plesna folklorna skupina,
ki je v kratkem času osvojila številno občinstvo. Gostovala je v
Vidmu, Gorišnici, Juršincih, Ormožu, Središču ob Dravi,
Sbvenski Bistrici in drugih krajih.
Temni oblaki, ki so se že zgrinjali nad Evropo z bližajočo
se drugo svetovno vojno niso skalili vzdušja v skupini, ampak je
le-ta delovala vse do vdora okupatorja, saj še meseca marca
1941 zasledimo veliko revijo v Markovcih. Povsem pa je
folklora zamrla med vojno. Hud udarec je bil za Markovčane,
ko je okupator pobral vse korantove kožuhe za svoje vojake na
ruski fronti. Folklorna skupina je dala tudi tri aktivne
udeležence v narodno osvobodilni borbi, od katerih sta dva
darovala svoji življenji
Znano je namreč, da
predvojna oblast ni bila
preveč naklonjena nekaterim
ljudskim običajem — pred-
vsem pustnim ne, saj so prav
ti v pretežni meri izhajali iz
vražjeverstva. Znano je na-
mreč tudi, da korant in ostali
pustni liki niso smeli nikdar v
mesto, saj so jim to
preprečevali orožniki. Prav
zato je bilo leto 1938 velika
prelomnica v težnji po
organiziranem delovanju in
ohranjevanju ljudske kulturne
dediščine. Pravi preporod
folklore v Markovcih pa se
prične šele po vojni, ko je s
pomočjo družbene skupnosti
dobila tisto mesto, ki ji
pripada.
Leta 1946 zasledimo že
nekaj večjih nastopov v Ptuju
in bližnji okoUci. Leta 1948
že gostuje skupina pri
graditeljih Novega Beograda.
Leta 1951 pa že v Ljubljani in
na 1. zveznem festivalu
folklore v Opatiji. Leta 1952
je bila skupina izbrana za
svetovni festival folklore, ki
naj bi bil v Oslu na
Norveškem. V ta namen je
bila meseca marca v Markov-
cih „preizkušnja", ki jo je
skupina uspešno prestala.
Skupino si je takrat ogledala
desetčlanska zvezna komisija.
Vsled nekaterih nesoglasij
okrog financiranja, pa se
skupina festivala ni udeležila.
V	naslednjih letih zasle-
dimo sodelovanje skupine pri
tradicionalnih telovadnih na-
stopih v Markovcih in Ptuju,
ki so bili edini te vrste na
območju sedanje ptujske
občine. V letih 1961., 1963.,
1969 beležimo nekaj večjih
nastopov na zveznem festivalu
folklore v Kopru. In v letih
1967., 1973., 1974 pa na
veliki mednarodni prireditvi
„Smotri folklore" v Zagrebu.
V letih 1960-1978 so
Markovčani najmnožičnejši in
najbolj zvesti udeleženci tra-
dicionalnega ptujskega ku-
rentovanja, na katerega pri-
peljejo vsako leto kar sedem
skupin s prek 150 udeleženci.
V	letu 1973 se rodi na
pobudo tov. Kolaričeve še
pionirska plesna folklorna
skupina, ki že v nekaj letih
osvoji številno občinstvo
širom naše oge domovine.
Leta 1974 sodeluje pionirska
folklorna skupina pri „fan-
tovščini" Kmečke ohceti-74
in še istega leta na veliki
mednarodni	prireditvi
„Smotri folklore" v Zagrebu,
kjer doživi velik uspeh, saj se
mora skupina na željo
zagrebškega občinstva po
nekaj dneh ponovno vrniti v
Zagreb, kjer nastopa na
zaključni prireditvi pred tri-
tisočglavo množico v veliki
dvorani „Vatroslav Lisinski".
Na veliki folklorni reviji, dne
17. avgusta 1975 se pionirska
skupina pobrati s pionirsko
skupino naših zemeljskih
roj^ov iz Železne Kaple. Še
vedno imamo pred očmi
nepoz^aben prizor ob pobra-
tenju, ob katerem so se
marsikomu orosile oči in za
katerega lahko mirno trdimo,
da je bil enkraten. Še vedno
nam zvenijo v ušesih besede
majhnega rojaka iz Železne
Kaple, ki je dobesedno dejal:
,,Mi smo davi zgodaj vstali
in na pot smo se podali s
Koroškega smo mi prišli, da bi
z vami se pobratili."
Markovčani so biti tudi
gostje na tradicionalni Kmeč-
ki ohceti v Ljubljani. Trikrat
so sodelovali z ženitovanj-
skimi kopjaši in dvakrat s
člansko plesno folklorno
skupino, ki je izvajala
gostuvanjske plese z bosmani.
Prav zato jim je bila zaupana
soorganizacija Fantovščine
Kmečke ohceti-74, katera je
bila po oceni zastopnikov
Kmečke ohceti do sedaj ena
najlepših.
V letu 1976 so Markovčani
po razpisu Zveze kulturnih
organizacij Slovenije dobili
organizacgo „republiškega
srečanja z ljudskimi godci,
pevci in plesalci" čeravno so
se za njega potegovali kar
štiije kraji v Sloveniji.
Srečanje je bilo ogledalo
rekordno število ljudi iz
bližnje in daljne okolice. Tudi
ta prireditev je bila po oceni
zastopnikov republiškega od-
bora za folkloro po obisku in
organizaciji ena najboljših.
V zadnjih desetih letih sije
skupina s trdim delom in
kvaliteto pridobila simpatije
in ugled ter si z lastnimi
močmi utrla pot nazven.
Gostovala je že petkrat v
Avstriji in sicer: v Gradcu,
Spielfeldu, Deutschlandsbergu
m dvakrat pri naših rojakih v
Železni Kapli. Prav tako je
skupina že trikrat gostovala v
Italiji in sicer: Na Opčinah pri
Trstu, na veliki mednarodni
folklorni reviji lansko leto v
Trstu in 4. 6. letos na velikem
vinskem prazniku v Zgoniku,
ki ga prirejajo vsako leto naši
zamejski rojaki v Italiji.
Znano je že, da so
Markovčani po neljubih do-
godkih, ki so se zadnje leta
odvijali v zamejski Koroški
navezali prijateljske stike z
našimi rojaki v Železni Kapli,
s katerimi občasno izmenju-
jqo prijateljska srečanja. Po
nedavnem gostovanju v Trstu,
pa so navezali prijateljske
stike še z našimi rojaki v
Italiji. V teku so že tudi
razgovori s Porabskimi Slo-
venci iz Šakalovec.
Če bo torej vse po sreči,
bomo ob jubilejni prireditvi
folklore v Markovcih v
nedeljo 20. avgusta pozdravili
naše drage rojake, iz Italije,
Avstrije in Madžarske.
F. K.
Tako plešejo najmlajši danes
Skupina v letu 1939
FoDdoma skupina tik pred gostovanjem v Beogradu leta
1948
TEDNIK -3-avgust 1978
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
5. nadaljevanje
Prizadetost in bol gospodinje Ane sta bili
tako hudi, da je obležala. Gotovo bi tudi sama
nesrečno končala, da je ni bodrila dolžnost,
da kot mati mora nuditi zavetje svojim
nedoraslim otrokom.
Najlepšo prisrčnost pa so nesrečni
gospodinji pripapravili Barika, Lenčka in
Janko. V večernem mraku tretjega dne iskanja
so potihoma prišli v palnico, kjer je
gospodinja bleda in onemogla še vedno ležala.
„Mati", tako jo je imenovala tudi služničad,
„mi trije smo se odločili, da vam bomo odslej
dalje in še za mesec nazaj služili brez plačila.
Pomagali bomo, da ohranimo vsaj toliko,
kolikor bo potrebno, da se bomo preživeli in
spravili otroke na pot do kruha!" je povedala
najstareja Barika.
„Ce nam ostane vsaj en vinograd in če ne
bomo preveč potrošili, nam bo ostalo za
davke in morda še kaj za kako obleko
otrokom. Sam imam nekaj prihrankov, te dam
za najnujnejše in predvsem za našega pridnega
dijaka Dušana, da ne bo potrebno prekiniti
šolanja", je zaključil Janko.
Neizmerna bol je Potokarici stisnila grlo.
Besede so se same zadavile. Solze so zalile
usahli obraz. Vsem trem je v zahvalo za
tolažbo le stisnila roke in pokimala. Govoriti
ni mogla...
Prijatelj in hišni zdravnik doktor Hren je
vsak dan pridno obiskoval nesrečno ženo.
Pomagal jo je tolažiti, jo bodril in ji prinašal
zdravila, z njimi jo je skušal umiriti in vsak
večer še posebno uspavalo, da je v umetnem
snu noč bila znosnejša in krajša.
Tudi duhovnik, ki je bil pravi človek na
pravem mestu, jo je redno obiskoval. Ne
toliko kot duhovnik, temveč kot človek in
hišni prijatelj, ki je svojo globoko srčno
kulturo skušal omiliti trpljenje prizadete
družine. S svojo prisotnostjo je kušal
nadomestiti tisto tolažbo, ki jo je sirota Ana'
vsak dan ob rani zori iskala v cerkvi.
Glavarjevi so tudi priskočili. Gospa je vsak
dan prihitela z jerbaščkom in prinašala
priboljšek s svoje mize. Toda strta Potokarica
ni mogla uživati njenih dobrin. Niti sočne
torte ni mogla použiti.
Ostali prijatelji in znanci so prihajali z
raznimi (krili vsak po svoji moči. A kaj!
Očeta jim ni mogel nihče vrniti. Tudi tistega,
kar bi Potokarjevina trenumo najbolj
potrebovala, v zadostni količini nihče ni
mogel nuditi Tudi v tistih časih je veljal
pogovor „Pri denarju preneha prijateljstvo".
Kruto se je zaostrila usoda Potokarjeve
družine. Čas, ta absolutni faktor v
človekovem življenju, je lizal rane, a zaceliti
jih ni mogel. Potokarica se je le počasi spravila
na noge. Gospodinjstvo je prevzela in vodila
zvesta pomočnica Barika. Po enem tednu se je
s črno pentljo v levi gumbnici vrnil v šole sin
Janko.
Profesor razrednik je še v odsotnosti
opozoril sošolce na nesrečo in naročil, naj se
vedejo do Janka, kakor da se nebi pripetilo
nič posebnega, kakor da ne bi ničesar vedeli.
Naj nič ne sprašujejo, pač pa naj bodo zelo
pozorni do njega in mu pomagajo prebroditi
šolsko zamudo.
„Janko, vse bo zopet dobro. Vsi te imamo
radi!" ga je na kratko ogovoril, ko je prišel ves
plah in strt ponovno v razred. Tako mu
je pokazal, da sicer vedo za vse, da ni treba o
tem razpravjati.
Dušan je zahlipal, solze o mu lile po
bledem obrazu. Ničesar ni odgovoril Sedel je
na svoje mesto in se srepo ozrl predse. Oči o
mu bile sicer široko odprte, pa kakor da ne
vidijo ničesar. Gledalo je samo njegovo
notranje duhovno oko, kije tistem trpljenju
dojemalo svet in vse okrog sebe predvsem po
svoje. Nekaka ohromitev, ki sodoživlja vse, a
ne more biti aktivna. Predavanjem profesorjev
ni mogel slediti, le posamezne besede so kot
nekakšni utrinki zablesteld in se vtisnile v
spomin. .	■
Drugače pa so tekli finančni obračuni.
Biriči so, četudi neradi, prišli z natančno
popisanimi polami papirjev in zaplenili vse po
vrsti, kar je bilo zapisanega in vrednega pri
hiši. Uradni akti pač tečejo nezadržno dalje,
kakor smrtna obsodba, ki jo je mogoče
spremeniti le s ponovitvijo raziskave ali pa s
pomilostitvijo. Pri Potokarjevih pa ni bilo kaj
raziskovati. Dolgovi so bili in poravnati bi jih
bilo treba. Dolgovi in davki pa končno gredo
v državno blagajno, te pa ne predstavlja en
sam človek in tako mu ni kaj zameriti. Na
ranjeno Potokarico se je zgrnila še sramota, ki
je lepo vzgojena, nežna in ponosna žena ni
mogla prenesti.
Ze dolge mesece je neprestano mislila na
svoj rojstni dom in na mater, ki je iztrošena
starka še vedno nemočno živela na svojem
domu v lepem in bogatem obdravskem trgu.
Ponovila se je stara resnica, da je mati
najvarnejše zatočišče za otroke, ki so v tiski.
Nikdar in nikjer nesrečen otrok ne mjde
toliko tolažbe, kakor v materinem okrilju.
Dokler ima človek mater, pa četudi že
starejši, vselej v skrajni sili pomisli na mater
kot na nekakšno odrešilno bilko.
Sklenila je naložiti preostalo revščino in
povezati cule in potem nazaj na rodno grudo,
kjer se bodo rane morda hitreje celile in bo
bedo in sramoto lažje prebolevati. V tej nagli
odločitvi je bilo tudi nekaj zamere. Toliko
tako imenitnih prijateljev, ki so mnogokdaj
uživali gostoljubje pri njeni hiši, pa od nikoder
nobene izdatnejše pomoči. Kakor da so se vsi
poskrili za zaslon prizadetosti, nekateri morda
tudi zato, da ne bi bilo treba pomagati.
Biriči so Janku potegnili čez hlevski prag
še zadnjo kobilo. Moral je k najbližjemu
sosedu in si naprositi voz in prego. Ves
naslednji dan so se poslavljali in stiskali po
podstrešju in shrambah in nakladali na voz.
Ko se je dodobra stemnilo, je Janko zapregel.
V kuhinji so se odigrali zadnji trenutki
tragedije. Pretresljivega jokanja ni bilo ne
konca ne kraja. Oči vseh so bile zajokane.
Vedeli so, da orajo od doma, a nihče ni upal
reči, gremo. Le najmlajša Veronika je bila
toliko rečna, da trenutka ni doumela.
Začudena je z velikimi očmi gledala zdaj tega.
zdaj onega, češ kaj pa se je zgodilo, ne
razumem vašega početja in e je tem bolj
tesno prijemala materinega krila.
Trenutki so bili podobni tistim, ko
nesrečna mati stoji ob odprtem grobu umrlega
otroka, pa ne ve, ali naj se pogrezne v gomilo
ali naj gre domov.
Mati Ana je počasi vstala in se zazrla v
zadnji kot na razpelo. Njen pogled je bil
žalosten in očitajoč obenem. Češ, kaj sem
zagrešila, da me tako neusmiljeno tepeš?
Pokrižala je vse otroke po vrsti. Še enkrat je
pogledldala po vseh sobah. Bilo je, kakor da
sama ebe živo pokopava.
Janko se je zavedel svoje naloge. Kot
rujstarejši moški je uvidel, da kolesja razvoja
te drame ni mogoče več zaobrniti nazaj.
Načrt in sklepe je bilo treba uresničiti. Prijel
je gospodinjo Ano pod roke in jo pospremil
na voz. Pod noge ji je podložil v peči pregreti
zidak, zavit v vrečevino, drugega ji je zarinil
zadaj med križ in sedežn naslonjalo. Barika je
prinesla najmlajšo in jo ob mami pogreznila v
pod odejo. Lenčka je prišla z ostalimi. Janko
se je zadnji hitro zavihtel na voz.
Kazalec na uri je dosegel že poldvanajsto
uro. „Če bo šlo vse po sreči, bomo kljub teži
■tu pa tam lahko pognali, da prispemo čez
dobri dve uri na mesto,' je rekel Janko in
pognal kobilo. Barika in Lenčka sta stisnili k
sebi otroke in zavili so po stranski ulici pod
cerkvijo v ovinek proti trgu in čez, mimo
lekarne po najdaljši ulici proti Presiki.
Bil je navaden delovni dan in ob tej uri so
srečali ali prehiteli le redkega zamudnika na
cesti^ Janko je občutil v vsej težini zadrego
trenutka in je zato sprva dobro pognal, da je
glasno odmeval topot in so se bliskale iskre
izpod podkev ob kamnitem tlaku.
Potokarica je zamaknjena v nekakšno
odsotnost tesno stiskala k sebi najmlajšo
Veroniko, ki je kmalu zadremala. Bila je
prevzeta od morečih občutkov, ki so morda
še najbli ki so morda še najbližji mislim
tistega, ki ga krvniki tirajo na morišče, ko gre
takorekoč sam živ na lasten pogreb. Strašni so
občuti uničenja, posebno, kadar nosiš glavno
pezo trpljenja sam.
Ko so zdrknili mimo opekarne v
predmestju, se je prvič malo vzdramila. Ko a
so pridirjali do samo me kovačije, skrite v
gozdiču ob levi strani ceste, je zaihtela v
glasen krčevit jok, ki ji je paral razboljeno
srce. „Tone, kod si odšel, mi gremo po tvoji
poti, kje se bomo zopet videli!' je vzkliknila
vprašanje, na katerega nidkar ni bilo
odgovora.
Luna je zlezla izza oblakov in je pritajeno
osvetljevala cesto, na kateri so se medlo v
njenem odsevu risale sence dreves, ki so rasla
po visokem pobočju klanca. Vedno več zvezd
se je prižigalo na nebu, kakor da bi hotele reči
„pomirite se, oblakom sledi jasnina, tmurnim
dnem pa vedrina." Življenje je vedno enako,
niha med žalostjo in veseljem! Nikdar še ni
bilo življenja, ki ne bi doseglo nekakšnega
konca. Konec pa je lahko različen.
Kakršenkoli je, vselej je odrešitev. Je
zaključek po duhu aktivnega in začetek
brezdušnega materialnega bivanja. Materija ne
izgine v nič, lahko se samo spremeni v novo
obliko.
Celo pot ni nihče črnih niti besedice. Le
vzdihi in občasno ihtenje je kazalo, da plamen
plamen trplenja v Aninih prsih gori dalje in
kakor v zimskem kaminu vzplamteva in
ugaša. . .
Trpljenje se je znova stopnjevalo, ko so se
vzpenjali v klance na Stari gori, kraj, kamor je
Anton tako rad zahajal, posebno v trenutkih,
kadar so ga mučile kake večje in neobičajne
skrbi. Prav zato je bila Stara gora tudi v tej
nesreči s svojimi skritimi globačami pri
iskanju največje upanje pojasnitve. Toda
Potokar je bil bister in odločen možak. Pa
četudi zadnje čase strt in zbegan, je dobro
pretehtal in vedel, kam se ne sme umakniti, če
se hoče za vedno skriti.
Onstran Stare gore še en vzpon, potem pa
ravnica, po kateri so čudni ponočni potniki
zdirjali skozi Mladolesje.
V stolpu kapelice na bregu rodnega kraja je
pravkar ura odmevala polnoč, ko so
upočasnili dir, da ne bi prebudili tržanov.
Tedaj je Anino srce zanihalo v novem
utripu. „Kaj bo porekel brat in kaj bodo
mislila uboga mati, ko bodo ugledali pred
seboj nepričakovane ponočne goste? Kaj
moremo? Bog pomagaj! Četudi doslej še
ničesar ne vedo, bo treba vse pojasniti.
Ničesar prikrivati. Na kratko in tiho, da ne bi
vzbudili pozornosti domačinov!" Tako je
prešinilo Potokaričino težko glavo.
Ustavili so na rovškem trgu, onstran
kostanjeve aleje, kjer stojijo hiše stisnjene
druga ob drugi. Janko je skočil z voza in na
rahlo potrkal na okno. Kmalu je zabrlela
petrolejka v izbi in že je brat Andrej odpiral
vežna vrata, ki so bila obrnjena na stran ob
dvorišču. Hitro sta se sporazumela. Potihoma
so razklenili lesna vrata. Janko je brez prigona
prijel konja za uzdo in ga potegnil na
dvorišče. Brat je pomagal Ani z voza in
prenesel kar spečo malo Veroniko, ki se še ni
prebudila in jo položil v svojo še' toplo
posteljo. Hitro so sledili vsi ostali. Ana se je
poslovila od pomočnikov in se zahvalila. Da
ne bi bilo preveč trušča, je Janko hitel zložiti
številno prtljago po stopnicah in kamnitem
podstenju. Hitro so potiskali voz s konjem
ritenski skozi leso in so oddirjali nazaj, od
koder so prišli.
Najprej so spravili otroke spat. Potem sta
se Ana in brat umaknila v kuhinjo, kjer je že
čakala razburjena mati Ivana, ki je pravkar
prilezla iz postelje.
Pretresljivo jokaje je planila hčerka materi
v objem in v globokem ihtenju v presledkih
povedala žalostno zgodbo. Andrej je moral
iztrgati sestro iz materinega objema in jo
posadil v kuhinjski naslonjač, da so se lažje v
miru pomenili Ostarelo mater je hčerkina
nesreča silno prizadela. Brat je hitel tolažiti na
obe strani Čas je hitro potekel in napravili so
zasilne postelje. Spravili so se k počitku, ko je
bilo po trgu slišati že prve korake.
Potokarica je bila zadnje dni navajena z
umetnimi pripomočki vsaj za kratko
zadremati in tisto noč ni mogla zatisniti oči
V hišo so prinesli toliko razburjenja, da tudi
ostali razen otrok niso našli počitka. Mati se
zaradi žalosti nikakor ni mogla umiriti, brat
Andrej pa zaradi skrbi, kako bodo ustvarili
pogoje za novo življenje nepričakovanih
prišlekov, ni mogel ugasniti vznemirjenih
misli
Ko so naslednje jutro vsi nekoliko kasneje
vstali, so skušali novico čim bolj prikriti
Gibali so se tako, kakor da bi bili le na obisku.
Otroci so ostajali bolj v hiši, najmlajša
Veronika pa se je pod vtisi novega okolja
jokaje oklepala mame.
Gospodar je poklical na posvetovanje bližje
sorodnike, da so skupno pretresli vse težave,
ki so bile pred durmi Srednje otroke je vzela
začasno k sebi Anina mlajša sestra Angela, ki
je bila poročena na bogati kmetiji nekoliko
niže od Trnavi Najmlajša je ostala z materjo
pri babici, kjer so tudi za Dušana pripravili
posteljo za čez nedeljo. Mati Ana mu je še isti
dan napisala obširno pismo in mu podrobneje
opisala dogodke zadnjih dni Tolažila ga je in
spodbujala, čeprav je sama klonila. Obenem
ga je povabila, naj pride za konec tedna na
obisk k stricu, da bo videl začasni novi dom.
Nič ni tako skrito, da ne bi počasi postalo
očitno. Tako se je tudi resnica o Potokarjevih
kmalu razvedela. Najprej med sorodniki, kijih
je bilo v trgu mnogo, potem po sosednjih
hišah, odkoder se je novica širila, kakor se širi
ogenj po suhi travi prerije.
Po kakem tednu novega življenja je Ana šla
na svojo prvo pot od doma, ki jo je vodila v
cerkev. Kljub veliki nesreči, ki se ji ni mogla
izogniti, je še vedno trdno verjela in gojila
upanje, da se v cerkveni samoti najbolj umiri
in potolaži Tam se razbremenjuje in
potihoma izliva svoje gorje, ne da bi jo kdo
nadlegoval z radovednimi in nadležnimi
vprašanji Kar prav ji je bilo, da med
pobožniki ni bilo toliko znancev, kakor v
njenem domačem kraju.
Najhitreje so se vživljali v novo življenje
otroci Pri njih čas najbolj neopazno teče in
rane trpljenja tonejo v pozabo, kakor da sploh
nikdar ne bi skelele. Sprememba bivališča in s
tem celotnega okolja, predvsem pa novo
klijoča otroška živahnost so blagodejno
vplivali tudi najhuje prizadeto mamo.
Potokarica sicer še ni mogla govoriti z
vsemi ljudmi povsem sproščeno, a v najhujšem
pogovoru se je že pridružila, kolikor je bilo
potrebno. Vsem pa je zelo lajšal trpljenje stric
Andrej. Bil je vedre, dobrovoljne in šaljive
mrave. V tej nesreči pa se je še posebno
potrudil Vsako količkaj primemo zgodbo je
ume! prekovati v vesel dogodek in ga šaljivo
obarvati in to je bilo posebno všeč otrokom,
ki so takega sožitja doma zelo pogrešali
Nalašč si je umišljal vožnjo po kmečkih
opravkih, kamor je redno jemal s seboj vse tri
svoje otroke in še nove tri prišleke, ki so se
naenkrat zrasli med seboj, kakor da bi bili vsi
iz enega gnezda. Posebno zabavno je bilo za
otroke, kadar so se peljali na polje onstran
Trnave, prek katere ni bilo na tistem mestu
mostu in je bilo treba na široko razlito vodo
prebresti Gladina je segala konjem čez kolena
in kolesa so se pogreznila globoko čez osi.
Sredi vode pa sta se konja še navadno ustavila
in se nasrebala.
Tudi takrat, kadar so se zapeljali proti jugu
čez železniški prelaz proti Dravi, je bilo veselo
in zabavno, ker so prečkali obširni občinski
pašnik. Tam je kar mrgolelo najrazličnejših
živali in je bilo vedno videti mnogo mladih
kavbojev, kako so se vežbali na ponižnih
kobilicah v jezdnih vrlinah brez sedel. Tu je
bilo u kanja in pastirskih pesmi, da so
odmevale dobrave.
Verjetno najimenitnejša domislica se je
porodila v stričevi glavi tisti dan, ko je
opremil voz, kakor da bi šli po listje za steljo.
Visoke lestvice ob straneh, spredaj in zadaj pa
prav tako visoke letvaste pregrade. Voz je res
izgledal kakor kletka brez strehe. Vanjo je
naložil vseh šest otrok. Mlajši so posedli po
tleh in se krčevito oprijemali letvic na lestvah,
večji pa so se junačili s stoječim stanjem in so
v bučnem smehu popadali med sedeče, čim so
se zapeljali čez jarek, ali pa če je striček
pognal konjiča in sunkovito pospešil vožnjo.
„Poglejte Baumanovega Drejca, spet je
naložil svojo menažerijo in jo dirja bogve kam
za zabavo!" so pripominjali, sosedje gledaje
čez svoje plotove in se prhko smejali
Na velikem dozorelem krompirišču pri
Trnovcih so ustavili Mladi Potokarji se niso
mogli nagledati pestre slike. Obsežna malo
valovita njiva je bila kakor posejana z velikimi,'
debelimi in živo obarvanimi bučkami, ki so se
kot lučke bleščale v toplem jesenskem soncu.
Stric je zložil celo srenja na tla „Otroci,
zdaj pa bomo nakladali buče!" Razpel in
pogrnil je konjsko pregrinjalo pod vrbačo, ki
je rasla na razširjenem delu vratnika, nanj je
posadil oba najmlajša in jima natresel
naluščenih lešnikov, ki so zoreli v grmovju ob
robu njive.
„Tako, mi pa veselo na delo! Pohiteti
moramo, da nas mrak ne prehiti!'
Eden Potokarjevnih nerodnežev je kmalu
zajokal, ko se je nabodel na tmičastem
korenu, kakršnega poprej še nikoli ni imel v
rokah. Stric se je nasmehnil , vidiš, to je
kmečko delo!" In je hitro izpulil tmiček,
ranico pa je popihal, in že so se solze
raztegnile v nasmeh. „ Vidiš, tako je treba!" in
brcnil je z nogo v bodičastin bučin koren, da
je s pokom odleteL ,JNajprej odbij vsem
tikvam peclje, manjše odnašaj v rokah, večje
pa počasi zavali po razoru proti vozu!'
Kmalu je bil voz poln rdečkastih buč,
skoraj do vrha so segale. Nazadnje je stric po
vrhu razvrstil najdebelejše buče in jih zagozdil
med drobnejše, da je vsak imel svoj sedež.
JMadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
3. avgust 1978 - XEDNIK
NAŠEOTROŠTVO
Vsak človek se rodi, živi in umre. Življenje vsakega posameznika je
različno, toda vsi se najraje spominjajo otroštva in mladosti, čeprav je
bilo za nekatere težko, ker se najdejo svetli trenutki, ki jih nikoli ne
zbriše čas.
Moje življenje se je začelo 11. julija 1965 v Gorišnici. Rodil sem se
kot tretji otrok mlade družine, ki se je borila za svoj obstoj. Vse do
mojega četrtega leta smo živeli v Gorišnici, potem pa smo se preselili v
Zamušane. V skromni hišici na vrhu hriba smo takrat dobili novega
družinskega člana — brata Janeza. Pozneje sta se rodila brata Roman in
Samo.
Sele v Zamušanih se prične moj spomin. Spominjam se, kako sem
prvič spoznal, da je življenje težko, pa čeprav sem bil Se majhen. Mamica
je hodila vsak dan na delo, da bi lahko nahranila veliko družino, za
katero se je oče bolj malo menil. Tudi jaz sem kaj kmalu moral pomagati;
iz gozda sem nosil drva, postoril manjša opravila, čuval bratce in
podobno.
Zame ni bilo igrač. Igral sem se v sadovnjaku ali v gozdu. Najlepše je
bilo v gozdu, kjer sem iskal gobe in nabiral borovnice. Včasih sem se vrnil
ves črn od borovnic, katere sem zelo rad jedel.
Toda leta so tekla in moral sem v šolo. V začetku z radovednostjo,
kasneje pa sem se je naveličal, saj je bilo konec moje prostosti in mojega
pohajkovanja. Vseeno pa sem še vedno našel čas, da sem odšel v gozd in
poslušal ptičje petje ter zobal sladke borovnice.
Sedaj obiskujem že šesti razred in nič več se ne branim šole, ker vem, da
bom le z znanjem lahko odšel v življenje. Ko razmišljam o svojem
otroštvu, želim, da bi imeli drugi otroci lepše otroštvo, kot ga imam jaz.
Vinko Skerjanec, 6. a
Kljub vročim in hladnim dnem počitnic so učenci osnovnih Sol Se kar
pridni in marljivi pisatelji in slikarji. Prispevke so tokrat poslali učenci
likovnega krožka OŠ Hajdina, literarne prispevke pa so poslali učenci iz
OŠ Franca BelSaka iz Gorišnice.
NAŠEOTROŠTVO
Svoje otroštvo sem preživljal v
Gorišnici. Od kar pomnim, sem
imel vse, kar sem si zaželel. Očka in
mamica sta se trudila, da bi užival
čim lepše otroštvo.
Rad se spominjam dni, ko sem
brezskrbno tekal po cvetočem trav-
niku. Nisem se menil za skrbi
odraslih, ni mi bilo mar za jutrišnji
dan. Od jutra do večera sem se
potepal po vasi, domov me je prig-
nal samo lačen želodec ali pa pljusk
dežja. Poznal sem vsako drevo v
gozdu in vedel za vsako ptičje gnez-
do, toda nikdar nisem razdiral ptič-
jih domov ali pa mučil živali.
Marsikdaj sem prišel domov z
raztrganimi koleni ali pa so se mi
svetile luknje na zadnji plati.
Takrat je seveda doma zapela šiba.
Večkrat sem imel tudi hišni pripor.
Ko je kazen pretekla, sem znova
počez in podolž premeril svoj mladi
življenjski prostor.
S svojimi vrstniki sem večkrat
ušpičil kakšno neumnost. Starejši
so nas oštevali in podili, mi pa seve-
da nismo mogli razumeti, da smo
storili kaj hudega. Sicer pa odrasli
živijo v svojem svetu, ki ga niti za
enkrat ne bi zamenjal za otroškega.
Kmalu so minila leta mojega
otroštva. Starši so me vpisali v šolo
in takrat se mi je odprl čisto nov
svet. Konec je bilo potepanja, otro-
ške prešernosti in razposajenosti.
Obremenili so me s šolsko torbo, ki
je bila včasih polna navlake.
Večkrat v mislih potujem v čas,
ko sem bil še majhen in brez vseh
skrbi. Ce bi bilo mogoče, bi se hotel
še enkrat vrniti v svoje otroštvo.
Daniel Bračič, 6. b
28. junija 1965 se je v ptujski
bolnišnici rodil deček. To sem bil
jaz. Dobil sem ime Peter. Živeli
smo v Dornavi. Mamica se je težko
prebijala skozi življenje, ker je bil
oče pri vojakih in je sama morala
skrbeti za dva otroka, mene in dve
leti starejšega brata.
Kmalu sem začel možato delati
prve korake in osvajati svet okrog
sebe. Rad sem vlekel dudo. Ko sem
spoznal, da je svet večji kot
mamino krilo, sem se začel družiti s
prijatelji in se potepati po vasi. Iz
nosu mi je večkrat visela sveča in
srajca mi je vedno silila izza hlač,
toda zaradi tega si nisem belil
glave. Rad sem spremljal televizij-
ski program, potem posnemal
junake iz filma in se junačil pred
deklicami. Ce sem le mogel, sem
jim nagajal.
Življenje je veselo teklo in prišel
je čas, ko sem si moral oprtati šol-
sko torbo. V šoli sem sprejemal
znanje, s katerim se nisem težko
ubadal. Ko semTcončal prvi razred,
smo se preselili v Gorišnico, kjer
smo si zgradili dom. Tu sem kmalu
spoznal nove tovariše in nehal žalo-
vati za prijatelji iz Dornave.
V gorišniškem okolju živim že
pet let. Moje življenje je bogato in
lepo, zato bodo na otroštvo ostali
zares svetli spomini.
Peter Zorli, 6. a
Človek se rad v mishh vrača v
svoje otroštvo. Cesto se spominja
brezskrbnih dni, ko je še tekal po
gozdovih, tratah, livadah, pel in
vriskal.
Svoje otroštvo sem delila z bra-
tom in ga živela na kmetiji, ki je
nenehno terjala delo in delo. Ko
sva bila z bratom še majhna, je mo-
rala mama opravljati kmečka dela
sama. Večkrat naju je zaklenila v
sobo, včasih pa sva se smela igrati
na trati pred hišo.
Bilo je lepega sončnega dne in
mama se je odpravila v vinograd.
Naju je pustila doma in nama zabi-
čala, naj čuvava dom. Brat se ni
rad ukvarjal z mano. Ce je le bila
priložnost, jo je popihal. Ko sva
tisti dan sedela pod hruško, so pri-
tekli vaški otročaji. Brata je
zamikala pustolovščina, zato se je
odpravil z njimi. Mene je pustil
samo. Začela sem jokati. Solze so
polzele po licu kot dežne kapljice.
Iz vinograda se je vrnila mama in
me vzela v naročje. Njena toplina
in ljubezen sta posušili solze na mo-
jem obrazu. S potepa se je vrnil
tudi brat. Mama ga ni karala, saj je
vedela, da ga je zapeljala otroška
skušnjava.
To je le droben spomin na zgod-
nje otroštvo.
Helena Korošec,
6. b
Rodil sem se kot prvi otrok, za-
to sem bil seveda središče pozor-
nosti vseh, ki so me imeli radi.
Živim v Gorišnici. Ker je mama
zaposlena, sta me čuvali njeni dve
teti. Sami nista imeli otrok, zato
sta se zame zelo bali. Vedno sta me
vozili v vozičku in mi prepevali.
Takrat je še živel dedek, ki me je
imel tudi zelo rad.Spominjam se,
da mi je dostikrat pripovedoval
pravljice.
Zelo sem si želel bratca. Ko sem
bil star pet let, se mi je želja
uresničila. Bil je ljubek otrok s
črnimi očmi in svetlimi kodrastimi
lasmi. Zelo dosti je jokal. Ker sem
bil že večji, sem moral paziti nanj.
Z bratcem sva delila majhno sobi-
co, v njej pa sva imela nadstropne
posteljice.
Začel sem hoditi v šolo. V
majhni sobi sem se težko učil. Zelo
sem pogrešal otroško družbo, ker
sem odraščal med samimi odrasli-
mi ljudmi. Sreča se mi je
nasmehnila. Iz Miklavža so se
preselili sorodniki in z njimi sem
dobil vrstnike, s katerimi sem se
lahko odslej družil.
Mnogi otroci ne uživajo pravega
otroštva. Ali nimajo staršev ali pa
se le-ti malo brigajo zanje, zato so
prepuščeni sami sebi in pogrešajo
ljubezen in toplino ter skrb.
Beno Arnejčič, 6. a
Moja rojstna hiša stoji na
Forminu. To je majhna vasica, v
kateri živi okrog tisoč prebivalcev.
Do sedmega leta sem živel v hiši,
ki je zelo blizu gozda. Življenje
sem delil z babico, dedkom, ma-
mo, očetom in starejšim bratom.
Že kot kratkohlačnik sem rad
zahajal v gozd in tam plašil veveri-
ce in ptice. Večkrat sva z bratom
nabirala polže in jih prodajala.
Najlepše nama je bilo poleti. Ta-
krat sva z bratom hodila k Pesnici,
kjer je bilo vedno dovolj otrok.
Cas je hitro mmeval in zrastel
sem v fantička, ki je prvič presto-
pil šolski prag. Ko sem pričel hodi-
ti v prvi razred, smo se preselili v
novo hišo. Ker stoji blizu
babičinega doma, sem še vedno
lahko zahajal v gozd in seveda
večkrat obiskoval staro mamo.
Nekega dne pa so na Formi n
prihrumeli stroji, ki so zaorali v
polja in gozdove in porušili nekaj
hiš. Z njimi se je naselil nemir.
Stroji so vzdigovali oblake prahu,
zeleni travniki, rodovitne njive in
gozdovi, v katerih sem se toliko-
krat mudil, so se nemočni umikali
strojem in izginjali pod njihovo te-
žo. Na Forminu so začeli graditi
veliko moderno hidroelektrarno.
Cas je hitel in zrastel sem v
trinajstletnega fanta, ki je doživel
v svojem ranem otroštvu veliko
lepega in veselega, pa tudi
žalostnega in neprijetnega. Manjka
mi še dobrih pet let do prave zre-
losti. Ko bom nekoč odrastel, bom
v spominih segal v čas, ki mu
pravimo otroštvo.
Stanko Vaupotič,
6. a
Po rojstvu me je mama prinesla
v Gajevce, kjer smo živeli pri stari
mami. Doma sta me že pričakova-
la starjša sestra Silva in brat Bo-
jan. Ker je bil Bojan še majhen,
nikakor ni mogel razumeti, zakaj
sem tako majčkena. Mislil je, da
nimam nog, toda kmalu spoznal,
da jih imam in se moral sprijazniti
tudi s tem, da se z njim še ne bom
mogla igrati.
Ko sem bila stara eno leto in
sem že naredila prve korake, smo
se preselili v Zamušane, kjer zdaj
živimo že enajst let. Kmalu smo si
otroci pridobili prijatelje.
Spoznala sem sosedovo Sonjo, ki
je po letih moja vrstnica. Na nje-
nem domu so imeli zelo dobre
hruške in če sem le utegnila, sem
odhitela k njim po sladke sadeže.
Tudi Sonja nas je rada obiskovala,
ker smo imeli v vrtu sočne breskve.
S Silvo in Bojanom se nisem veliko
igrala, ker sta morala mami poma-
gati pri delu. Na Zamušane smo se
počasi privadili, čeprav nas je bilo
sprva strah samote. Vzljubila sem
mir, veselo vriskanje v oktobru, ko
dozori grozdje, ptičje petje in
gozdove, ki nas obdajajo. Kmalu
je' bilo za menoj sedem pomladi in
morala sem v šolo. Spoznala sem
skrivnost črk in številk in si počasi
nabirala prvo znanje. V prvem
razredu sem zbolela in morala v
bolnico. Ker sem preveč zamudila,
nisem bila v prvem polletju
ocenjena.
Šolska leta so tekla, prinašala
skrbi, veselje in žalost. Sedaj ho-
dim v šesti razred in sem stara
dvanajst let. Želim si, da nikoli ne
bi zapustila kraja, v katerem sem
preživela svoje lepo otroštvo.
Alenka Vaupotič, 6. b
Nepozabno srečanje
že v rani mladosti sem morala
zapustiti svoje starše. Boleče je bi-
lo naše življenje. Namesto tople iz-
be, v kateri bi morali domovati ti-
ha družinska sreča in ljubezen,
smo se prevečkrat zatekali v gozd,
ker se je oče vdajal alkoholu.Iz
dneva v dan Je bilo huje in prišel je
dan, ko smo otroci morali zapusti-
ti domače ognjišče in morali
zaživeti pri tujih ljudeh.
Najbolj je prizadelo mene, ki
sem se težko vživljala v tuje oko-
lje. Na vseh poteh me je spremlja-
lo domotožje, ki meje vznemirjalo
tudi v dolgih nočeh. V sanjah sem
videla mamo, kako mora skrbeti
za očeta alkoholika in trepetati
pred njegovo surovostjo.
Bolj ko sem doraščala, bolj sem
si želela obiskati svoj rodni dom.
Po dolgem hrepenenju se mi je ta
želja uresničila.
Nekega mračnega jesenskega
dne sem se odpeljala v domače
kraje. Po razmočeni gozdni stezi
sem se počasi vzpenjala proti
domači hiši. Zagledala sem di-
mnik, iz katerega se je sukljal siv
dim. Bila sem prepričana, da bom
v hiši našla vse domače in še bolj
pospešila korake. ,,Glej, tudi stara
jablana še stoji pred hišo," sem
zašepetaia. Pogledala sem naok-
rog, potem pa rahlo potrkala na
duri. Tišina. Cez nekaj trenutkov
je nekdo tiho odprl vrata. Iz temne
izbe je stopila mama. ,,Dober
dan!" sem jo pozdravila in vpra-
šala po očetu. Sele zdaj sem opazi-
la, da je mama v črnini. Prevzel
me je neki čudni strah.
Mama me je povabila v izbo. Ko
si je opomogla, mi je povedala, da
očeta ni več. Čeprav sem zaradi
njega morala zapustiti dom, mi je
bilo sedaj hudo, saj je bil vendar
moj oče. Bridko sem zajokala. Ce-
lo noč sem se premetavala, ker ni-
sem mogla spati. Naslednji dan pa
sem se vrnila na svoj drugi dom.
Srečanje z očetovo smrtjo je bilo
zares hudo.
Danica Jakopovič, 8. a
Rodil sem se v ptujski bolnišnici, in to 24. novem-
bra 1965. Svoje otroštvo sem preživljal v Zamušanih
in Gorišnici. V Zamušanih je name pazila babica, ker
sta bila oče in mama zaposlena. Babici sem večkrat
ušel. Najbolj me je vabil gozd, v katerem sem nabiral
tudi gobe. Babica me je naučila spoznavati užitne gobe
in vedela sva za zelo skrite kotičke. Po gobe je bilo
treba zelo zgodaj, kajti stari gobarji so že pred svitom
odhajali na bero.
Ko bi moral v šolo, sem se zbal, ker me je starejši
brat strašil, da v Šoli s palico in klofutami solijo
pamet. Kaj kmalu pa sem spoznal, da me je samo
vlekel za nos. Čeprav so sedaj segle v moje življenje
prve drobne skrbi, sem imel dovolj časa, da sem lahko
užival lepo otroštvo.
Doma smo imeli kravi Cito in Fato. Cito smo pro-
dali, Fato pa obdržali. Pogosto sem pasel in bil naj-
bolj vesel, kadar sta mi delala družbo sosedova
otroka, Ivan in Helena. Bil sem majhen, toda
korajžen. Nekoč sta me Ivan in brat Miran ,,nabrihta-
la", naj primem Fato za rep in jo poženem. To sem
tudi storil. Toda Fata je podivjala in se me otresla
tako, da me je vrgla v poln jarek vode. To je bilo
smeha, ko smo sušili moje jserilo!
Danes živim v Gorišnici in moj mladi dan je še ved-
no lep in bogat.	Andrej Reberc, 6. b
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99, DOMAČO RAST ureja uredniški
odbor. Nataša Belšak. Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.