191
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V avstrijskih deželah postala je politika zelo tiha, ker so se politiki: ministri in poslanci podali na poletne počitnice oziroma k svojim osebnim opravilom. Edino mladočeski poslanci nadaljujejo svoje nasprotovanje zoper češki klub, iz katerega so bili neprostovoljno odpravljeni, toda udje češkega kluba vdele-žujejo se uže tudi shodov, katere sklicujejo Mladočehi, in tako se je pri takem shodu zgodilo, da je bila na njem sklenjena sijajna zaupnica za češki klub in za dr. Riegerja, namesto nezaupnice, kakoršno so nameravali in pripravljali Mladočehi. Ljudstvo je izrekoma postopanje mladočeske četvorice in „N. L." povodom smrti odličnega domoljuba grofa Henrika Clama odločno obsojalo.
Uradna „Wieoer Ztg." proglasila je, potem sta bila ministra Taaffe in Dunajevski uže pred nekaj časom, minister Bacquehem pa pred malo dnevi odlikovani z visokimi redi, sedaj še ona odlikovanja izmed poslaniških krogov, ki so v zvezi s sklenjeno novo pogodbo z Ogersko. Knez Jurij Czartoriski, ki je bil načelnik velikega odseka za pogodbo, odlikovan je z dostojanstvom tajnega svetovalca,   načelnik   kvotne  depu-
tacije grof Reve r ter a, ud gosposke zbornice, odlikovan je z redom železne krone I. vrste; poročevalec kvotne deputacije Javorski z redom železne kroue
II.   vrste, načelnik carinskega odseka baron Nad-herni in pa večletni poročevalec državnega in delega-cijskega budgeta dr. M a tuš z redom železne krone
III.   vrste, carinski poročevalec dr. Bilinski pa z velikim križem Franc Josipovega reda.
„Wiener Ztg." objavlja tudi imenovanje viteza Javo rskega za člana državne sodnije, ki je v popolnem soglasji s predlogom državnega zbora, v katerem je bil Javorski predlagan na prvem mestu.
O ministerski krizi srbski, vsled katere je prišel na krmilo Ristič kot ministerski predsednik, sodi se tukaj zelo hladnokrvno; nihče ne sodi, da bi te osebne pre-membe pomenile premembo sisteme dresoma ne v Avstriji sovražnem smislu.
v
Ceska. — Omeniti nam je zanimivih dveh dogodeb, katerih prva zadeva mladočeski boj zoper dr. Riegerja in klub njegov, druga pa glasoviti Schmerlingov predlog o jezikovni naredbi pravosodnega ministerstva.
Mestni zastop v Kladnu, volilnem okraju grofa Kounic-a, enega iz mladočeske četvorice, sklenil je dr. Riegerja zaupnico. — Ker je s tem mestoi zastop prišel v nasprotje s svojim poslancem, sklical se je shod volilcev in povabil ^rofa Ko_iULU;a, lnemogredejonifir njeno, osebno dobra duša.
Ker je Kounicova stranka čutila, da jo meščanstvo popušča, hotla je prav v tistem času sklicati shod v „Občanskem klubu", pa ker se je tam zbralo samo 18 oseb, podali so se konečno tudi nehote ti k splošnem volilnem shodu, kjer je bilo zbranih okoli 300 volilcev. Za predsednika izbran je bil tam župan J. Hrabe; po daljšem razgovoru, katerega se je z največjim vspehom vdeležil dr. Hruška, sprejeli ste se z vsemi glasovi proti 25 sledeči resoluciji:
1.  Volilci mesta Kladno odobravajo postopanje mestnega zastopa ter se skladajo z izrazom zaupanja, katerega je mestni odbor sklenil za dr. Riegerja in za češki klub v državnem zboru.
2.   Poslanec grof Kounic se poživlja, vstopiti v češki klub, za slučaj pa, ko bi mu tega ne dopustilo njegovo prepričanje svoj mandat zopet položiti v naše roke.
Zanimivo je, da so zoper te rosoluciji glasovali oni pristaši Tilšer-jevi, ki so pri volitvi sami bili najhujši nasprotniki Kounic-ovi.
Sedajjt drugi, jakx> zammivi dogodbi.
Po sramotnem propadu Schmerlingovem v gosposki zbornici bila je ustavoverna stranka nekaj časa osup-njena, potem je pa pričela zopet demonstrirati za Schmerling-a in izrekoma zoper one škofe, ki so glasovali proti temu predlogu.
Edin duhovnik, ki je glasovalca Schmerlinga. bil je znagjopat Karo l^jv^MjejJ: - u. — Z^J^gaJj^balo je vpeljati^gjiž^ijo,   da se prc^l^lja^J^ i\eni|Jii^^ov^ii]^                                           v^v^^^v^
192
Posel agitacije prevzel je občinski zastop v Melk-u. Ta sklenil je za »svojega« opata „cvetečo" zaupnico.
Spis zaupnice in vabilo tudi pristopiti ji, razposlal pa je v znane bližnje, pa tudi v oddaljene nemška mesta na Češkem, med drugimi tudi v mesto Turno v o na Češkem. — Pri starašinstvu tega mesta pa so jo Melkovci z opatom Karolom vred skupili.
Mestni odbor Turnovski odgovoril je na vabilo Melkovcev tako:
• „Odgovarjaje na ta dopis, podpisani mestni odbor ne more prikrivati razsrjenosti svoje, da se poskuša priznanje za Schmerlingov predlog prenašati tudi med prebivalstvo parlamentu oddaljeno in da naj bi se častil mož, ki je s svojim glasovanjem za ta predlog sveto dolžnost pravičnosti kot katoliški duhovnik zatajil.
Dolžnost katoliškega duhovnika je, oni del nemškega ljudstva, kateri češkemu narodu odrekava enako pravico in z nepravimi sredstvi, ki so nevredni omikanega naroda, deluje za njegovo ponižavanje, podučiti, da pravičnost povišava, greh pa ljudstvo dela siromaško.
Kakošen duhovnik je to, ki sam nosi bakljo razdvojenosti, namesto oznanovati pobratimstvo narodov, kakošen učenik ljudstva je to, ki sam nasprotuje glavni točki katoliškega nauka: „ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" kakošen služabnik božji je to, kateri edini izmed vseh cerkvenih knezov pravici in pravičnosti vrata zapira?
V čem je prikrajšano kjerkoli uže bivajoče nemško prebivalstvo, ako c. kr. višja sodnija v Pragi za češko prebivalstvo uraduje češko?
Ako hoče slavni občinski zastop biti glasnik javnega menenja, tedaj ga naprosimo, naj tako prelatu Aleksandru Karolu, kakor g. vitezu Schmerlingu, vljudno naznani, da je Turnovski mestni odbor in vse prebivalstvo tega mesta živo prepričano, da ni nič bolj protiv-nega z bistvom duhovnika, kot to, da zataji evangelij ljubezni božje, in o sodniku, ki je poklican izvrševati sveto pravičnost, hoče silo delati za postavo, postavo pa za igračo strastnega sovraštva." — Upamo, da se bode ta izjava vrlih Turnovcev primernim potom naznanila „nemškemu" prelatu in lord-sodniku, spreobrnilo ju se ve da, tudi ta glas naroda ne bode.
Hrvatska. — Ponedeljek pričele so se volitve za deželni zbor, zmagujejo vladni pristaši, izmed opozicije izvoljena sta samo dva; ali se bode ojačila ^neodvisna" stranka, o tem je težko soditi, pomenljivo pa je za mad-jaronsko taktiko, da je ravno sedaj, ko bi vpliv vladike 3trossmayer-ja neodvisni stranki mogel največ pripomoči, po časnikih raztrosila vest, da se imajo gozdi škofijstva Djakovaškega dejati pod sekvestra zato, ker se preveč posekavajo. — Ali je to očitanje zoper vladiko nekoliko ili nič opravičeno, to ne odločuje, ker ravnanje Tiszovo proti „Matici Slovaški", kateri so konfiscirali vse premoženje, katera bi bila mogla Slovake rešiti na-rodnega
pogina, kaže, da Madjari političnim nasprotnikom svojim ne oblačijo rokovic, in ne priznavajo, kakor omikan svet tega, kar se imenuje „pravo".
Nemška. — Nemški cesar in z njim vsa rodbina njegova klicati je mogla minulih osem dni: „To sa dnevi, ki mi ne dopadejo." Bolno je bilo vse, kar po koncu drži mlado nemško državo, bolan cesar, devet-desetletni starček, bolan njegov sin, prestola naslednik, bolan tudi železni kancler Bismark. Časniki trdili so> da je bolezen cesarjeva neozdravljiva in da ga zdravniki le še umetno držijo za nekaj dni pri življenji. Prehladil se je in zavolj vnetja mehurja trpel je hude bolečine. Zadnji telegrami trdijo, da mu je vendar nekoliko odleglo, da je bolje spal in da so bolečine pre~ nehale.
Cesarjevič naročil si je iznovega slovečega zdrav* nika Makenci-ja, iz dvora angleške kraljice, tašče svoje,, da mu je še enkrat preiskal njegovo vratno bolezen. Časniki trdijo, da je glavno izrezavanje srečno izvršeno^ da je pa treba vendar še daljega opazovanja in zata podal se je cesarjevič potem, ko so zdravniki izrekli,, da za trenutek cesarjevo življenje ni v nevarnosti, v London.
Knezu Bismarku je njegova stara bolezen v obrazu tudi nekoliko odlegla tako, da je splošno zdravje onihr ki so v resnici „Nemška država" — koncem teh dni — nekoliko boljše. — Ali bodo poletne kopeli to stanje zboljšale, še ni gotovo,  ker „starost" je neozdravljiva.
Angleška. — Uradni in poluradni listi trdijo stanovitno, da se bo nasprotje med Rusko in Angleška v srednji Aziji tako ali tako poravnalo z lepo. — Euski odstopilo se bode drugod nekaj ozemlja, zato pa v Afganistanu ostane pri starem. — Položaj v srednji Aziji pa je dejansko ta, da Ruska vedno in izdatno napreduje, Angleška pa se je za sedaj ogiblje, kader pa obe državi tam skupaj trčite, bode krvav boj, kateremu bo težko drugačen izid, kakoršen je bil svoj čas v severni Ameriki. Angleška bode onemogla, morebiti stopi na njeno mesto za nekaj časa Ruska, pa samostojnost Indije izhodnje bode gotov konec.
Pred kresom, dne 21. junija pričnejo se v Londonu velike slovesnosti v praznovanje petdesetletnice kra-ljevanja kraljice Viktorije.
Svečanosti vdeležili se bodo, razun državljanov angleških in rodbine kraljičine tuli zastopniki vseh evropejskih dvorov.
Bolgarska. — Vladarstvo sklenilo je veliko sobranje sklicati začetkom meseca julija. Zastopnik turške vlade odsvetuje neki to storiti, ker bi nekatere države znale ta korak v tem trenutku soditi nepovoljno. — Ni znano, je li Turška to priporočala tudi v soglasji z drugimi državami.