TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino« Industrijo in obrt.
Naročnina za oze»lje SHS: lelno 180Din, za V2 teta 90 Din, za lA leta 45 Diri, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din- — Plača in toži se v Ljubljani
Uredništva in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Teleta« M. 2552.
LJUBLJANA, v Četrtek, dne 29. novembra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 141.
Na razpotju.
»Službene Novinec objavljajo nadnje tedne v prilogah, datiranih z 14. novembrom obsežne konvencije za ureditev nrfiših gospodarskih odmoša-jev z Italkjo. Dosedaj je objavljena trgovinska in plovitbena pogodba a prevažnim sporazumom o (obmejnem prometu in veterinarsko konvencijo, nadalje konzularna in naseljevalna konvencija, obširni sporazumi, ki se nanašajo ma ureditev prometnih vprašanj in sirter vprašanja bivših južnih železnic, režima jadranskih tari!, skupnih obmejnih kolodvorov in vzpostavitve direktnih železniških tari! in končno niz specialnih sporazumov, ki i>e nanašajo na konkurzno postopanje, javno pomoč, privatna zavarovanja in povračila škod, sporazum o industrijskih podjetjih in trgovskih družbah in zakon o direktnem brzojavnem, poštnem in telefonskem prometu.
Našteti sporazumi predstavljajo takozvane beograjske konvencije, ki so bile podpisane v juliju in avgustu leta 1924 v Beogradu, ki pa obsegajo le en del kompleksa visečih in doslej neurejenih medsebojnih gospodarskih -vprašanj.
Večji del, to so takozvane nettun-ske konvencije, doslej ni objavljen.
Naša gospodarska javnost je sprejela uzakonjenje naštetih konvencij dalekoaežne važnosti s popolno apatijo hi brez komentarja. Čkivek bi sodil, xla ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo vredno razmisliti in uvaževatt ■Če pomislimo, koliko je bilo hrupa svoječasno pred razpravo teh konvencij v Narodni skupščini, nas mora 1a nedoslednost vsekakor iznenaditi.
Po tem držanju gospodarske javnosti sodeč, skoro izgleda, kakor da uzakonjenje vseh konvencij ni ničesar spremenilo na naših odnošajih in da gre za birokratske formalnosti, ki so brez vrednosti in pomena za naš ekonomski razvoj. In vendar gre tu za aktiviranje Thaon de Revela, za skupne železniške postaje na Rakeku, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori, torej na našem ozemlju, gre za dejstvo, da danes pri vsakem srez-kem poglavarstvu Italijan enostavno in brez vseh formalnosti prijavi trgovino, obrt ali industrijo, ki jo želi pri nas izvrševati in se mu mora brez odlašanja izdati za to obrtni list in gre končno za to, da se lahko kjerkoli pri nas Italijani trajno ali začasno naselijo in da bodo, kakor vemo, deležni vse pozornosti in predpravic pred domačini.
MisHmo, da uzakonjenje takih določb v prilog države, ki je preoblju-dena in išče krčevito izhodišča za svoje delovne sile in podjetništvo — države, ki ima take aspiracije na Balkanu in specijelno glede ekonomskega zavojevanja naših pokrajin, ni matenkost.
Danes, ko smo postavljeni po uspešnem in brezuspešnem devetlet-
nem zavlačevanju izvršitve onega, kar nam je bilo diktirano 'Jeta 1920 v Rapallu, je treba, da gmino v na-ših gospodarskih organizacij stvari na dno. Da pariramo to, kar bo sledilo neposredno zakonom z (Ane 14. novembra, jo treba podrabnega dela. Naše slovensko gospodarstvo bo v bodočem letu polagalo izpit zrelosti — ki bo dokazal, ali ni velika doba našla malih ljudi, Tei niso v stanju obraniti niti svojih lastnih pozicij na slobodni zemlji pred tujo invazijo. Ta borba se ne bo mogla voditi s puhlimi protesti na običajnih zborovanjih, ki se sklicujejo večinoma po toči — tu bo vsak posameznik imel priliko dati in poznati značaj moža, slovenskega gospodarja.
Da smo odkriti! .Dovolj se je že grešilo v tej smeri. Nimamo skoro več kje popuščati. Dali smo iz rok vse, da pridemo enkrat že do željenega mira z našim sosedom, Baš mi Slovenci, ki smo izkrvaveli za oboi dobrobit ujedinjenja v Rapallu — ne moremo in ne smemo dopustiti, da postanejo te konvencije operacijska baza za podjarmljenje tudi nas slo-hodnih državljanov Jugoslavije.
Erošnjarstvo v polnem razmaha.
Mnogo pišemo o tem, mnogo -se kritizira popustljivost varnostnih organov, graja obrtna oblastva, toda vse to nima zaželjenega učinka. Vidimo, da se krošnjarstvo, pa naj si bo dovoljeno ali ne, razvija nemoteno v taki meri, da bi morali varnostni organi že iz državnopolitičnih interesov posvečati krošnjarjem intenzivnejšo pozornost. Posebno ugodna tla za krošnjarje so — po pritožbah, ki nam prihajajo — v Mariboru in okolici, kjer imajo krošnjarji že neko posebno uvozno organizacijo. O tem nam pišejo iz Maribora:
V	Sloveniji imamo veliko število krošnjarjev, ki prodajajo razno galanterijsko, deloma tudi manufaktur-no blago po mestnih ulicah in na deželi po gostilnah, sejmih, cerkvenih slavnostnih ter od hiše do hiše.
Dolgo časa so ti krošnjarji kupovali to blago večinoma pri naših domačih grosistih ter so se le v zelo majhni meri posluževali uvoza na ta način, da so se vozili v Avstrijo in si tam priskrbeli manjše količine blaga. V zadnjem času so šli krošnjarji dalje in so celo organizirali la,sten uvoz in sicer tako, da se vozijo nekateri bivši krošnjarji stalno v Avstrijo, od koder prinašajo s seboj velike množine galanterije, s katero zalagajo potem vse številne krošnjarje, ki razpečavajo blago po celi deželi. (Kakor nam je znano, je Gremij trgovcev v Mariboru imena več takih oseb naznanil mestnemu magistratu.) Imenovani vršijo te pc3’e na podlagi kroš-njarskih knjižic in obrtnih listov za sejmarstvo, dočim se njih poslovanje ne more smatrati ne kot krošnjarjenje in tudi ne kot sejmarstvo. marveč samo kot trgovina z galanterijo na debelo in bi bilo zato pravično in v znuslu obrtnega reda tudi potrebno, da si preskrbijo v to svrho pravilne obrtne liste, kar je zahtevati tudi radi tega, da bodo plačevali pra-
vilne davke enako kot ivsi drugi trgovci.
Dognano je, da prodajajo ti ljudje bisernokoščene (Perlmutter) nože po 12 Din, kateri stanejjo zacarinjeni v veletrgovini najmanj 17 Din, dalje žepne ure po 60 Dim, ki stanejo ocarinjene najmanj 80 Din ter so skoro pri vsem blag« don 30% cenejši kot naši grosisti, ki kl jub skrajno nizkim cenam ne morejo prodajati blago po lakih cenah kot g,a prodajajo imenovani krošnjarji-u vozniki. Ali ni to čudno?! Naznanjeni krošnjarji se bodo prav gotovo izgovarjali s tem, da kupujejo blago pri naših domačih trgovcih, kar je deloma tudi res, toda
doma, pri domačih, kupujejo samo nekatere malenkosti iz formalnih razlogov, da bi se lahko v slučaju potrebe izkazali s tozadevnimi računi, največji del blaga pa kupujejo v inozemstvu.
Mariborski gremij trgovcev je zato zahteval od obrtne oblasti, naj se takim osebam odvzame krošnjarska dovoljenja in obrtni listi za sejmarstvo, ker teh poslov ne izvršujejo ter naj se od njih zahtevajo pravilni obrtni listi za trgovino z galanterijo na debelo, ker te vrste trgovino v resnici tudi izvršujejo.
Radovedni smo, kaj bo ukrenila obrtna oblast?
Slovenski mlinarji in tarifne reforme.
V	soboto, 24. t. m. se je vršilo v Ljubljani zborovanje članov »Zveze mlinov v Sloveniji« s ciljem, da zavzame stališče napram nekaterim perečim tarifnim vprašanjem. Predsednik zveze, g. F. Škerjanec iz Radomelj, je v otvoritvenem govoru pojasnil, da je »mlinska« tarifa 34 predmet ljutih napadov in da je glavna avrha zborovanja, da zavzame stališče proti tej kampanji, ki nam hoče vzeti mlinsko tarifo, ki si je zanjo pridobil največ zaslug tajnik zbornice za TOI g.1 Ivan Mohorič.
Nato je sledilo poročilo zveznega tajnika g. Zdenka Kneza, ki je na podlagi obširnega materijala jasno predočil silno kritično stanje slovenske mlinske industrije ter neupravičenost predlaganih sprememb. Iz tega referata posnemamo v glavnem sledeče:
Tarifski odbor je priredil anketo za tarifsko reformo. Na to anketo so bile pova'.bJjene mlinarske organizacijo, pri čemer je bila Zveza mlinov, ki je organizacija slovenskih srednjih mlinov in ki šteje 55 članov, prezrta. Zastopniki iiSlinske industrije v Vojvodini in Banovini so stavili predlog, da se ukine oziroma bistveno omeji tarifa 34 in da se uvede mlinska re-ekspedicija.
Prvi predlog je deplasiran že vsled tega, ker je bila mlinska tarifa od ta-rifskega odbora pred leti po zelo dolgih, vsestrankih debatah sprejeta kot je princip tarifske politike, da bodi voznina vselej v skladu z vrednostjo blaga, bi bilo pravilno, da bodi voznina za 100 kg moke enaka oni za 133 do 137 kg pšenice, kar je uvedeno n. pr. v Nemčiji, Avstriji in Rumuniji, bi bilo prav za prav na mestu, da bodi voznina pšenice 25% nižja kot voznina moke. Mlinska tarifa je pa Ie 12—14% nižja, kar nudi našim mlinom premalo zaščito.
Slovenski mlini so v marsikaterem oziru v mnogo slabšem položaju kakor vojvodinski. Oni morajo vojvodinsko žito drago plačevati žitnim veletrgovcem ter ga imajo vsled tega stalno mnogo dražje v rokah nego vojvodinski mlinarji, ki ga lahko kupijo naravnost od okoliških kmetov. Nadalje nosijo slovenski mlini transportni rizik, ki je zelo važna postavka, kajti pri železnici je danes vpeljan nevzdržni sistem, da železnica ne jamči za rinfuza pošiljatve. Vporab-Ijajo ^ se tudi nenatančne mostne tehtnice, kar povzroča, da je primanjkljaj stalno zelo velik in presega v posameznih primerih celo 10%, ne da bi imel prejemnik žita kakega regresa. — Vojvodinski mlini lahko silno konkurirajo z belo moko* v Sloveniji ker imajo veliko boljšo porabo za črne moke in za otrobe, nego jo
imamo mi. Položaj je torej že do sedaj za slovenske mline veliko slabši kakor za druge, kar se izraža v sledečih številkah: med tem ko je v Jugoslaviji izrabljena ena tretjina celotne mlinske kapacitete, je odgovarjajoča številka za Slovenijo ena četrtina. Slovenski trg kupi od izvensloven-skih mlinov letno 32000 vagonov moke, slovenski mlini pa kupijo le 2500 vagonov žita iz žitorodnih krajev, kar odgovarja 1800 vagonom moke, med tem ko je predelava domačega žita povsem neznatna.
Mesto da bi se skušalo dati slovenskim mlinom možnost eksistence, nam skušajo nasprotniki vzeti še zadnjo slabotno oporo, ki ji imamo v tarifi št. 34 in dati razen tega še voj? vedinskim in hrvatsko-slavonskim mlinom posebne privilegije za obdelovanje slovenskega trga z mlinsko reekspedicijo, od katere bi imeli slovenski mlini mnogo škode in nič koristi.
Argumenti nasprotnikov, katere navajajo, so popolnoma nevzdržni. Tako n. pr. navajajo, da tarifa št. 34 slovenske mline favorizira, med tem ko je iz navedenih podatkov jasno, da jo položaj v Sloveniji dokaj slabši ne-! So drugod, da torej o favoriziranju ne ! more biti govora. Nadalje pravijo, da imajo Slovenci zastonj vodne moči, med tem ko morajo oni drago plačevati premog iz Bosne in Trbovelj. Pri tem pa zamolčijo, da mora ta premog v Vojvodini konkurirati inozemskemu in da mlini pridno kupujejo onega iz Pečuha na škodo naše trgovske bilance. Z vodnimi silami je v zvezi velik nedostatek, da morajo stati tam kjer so vodne sile, to je naravno daleč od mest in večjih trgov, kar zahteva velike trnasportne stroške, ne glede na velike stroške vzdrževanja vodnih sil. Posledica tega je, da obstoja tudi v Sloveniji veliko število mlinov, ki niso urejeni na vodno silo, temveč na iste pogonske sile, kakor v Vojvodini. Nadalje se sklicujejo na to, da ima mlinska industrija v Vojvodini večje pravice do obstoja kot slovenska ker je v žitorodnem kraju. To ne drži, kot nam priča Rotterdam, ki je v konsum-ni deželi in kupuje žito z vseh krajev sveta. Nadalje se poslužujejo nasprotniki raznih denuncijacij, trdeč, da slovenski mlini zlorabljajo tarifo št. 34 v nedovoljene namene. Z vso energijo zavračamo take trditve ter zahtevamo predložitev dokazov.
Mlinska reekspedicija je zato neupravičena, ker bi favoriziral gotovo skupino mlinov na škodo drugih, ki bi od nje ničesar ne imeli.
Nato je g. Knez prečital resolucijo, v kateri je stališče Zveze vsestransko pojasnjeno in motivirano.
Sledila je debata o resoluciji, ob
kateri priliki je g. podpredsednik Jakob Zadravec iz Središča predlagal še nekatera dopolnila, ki so bila soglasno sprejeta. Slovenski mlini so namreč večinoma srednji, vojvodinski pa veliki; ker je izrabljena kapaciteta slovenskih mlinov slabše kot vojvodinskih, obstoja dvakratni vzrok za višje obratovalne stroške. K temu pridejo še oblastne takse na premog in električni tok, ki zopet zadevajo samo slovenske mline. Dobra kapacitetna polovica slovenske mlinske industrije odpade na razne motorne pogone. Proti mlinski industriji je navedel, da tvori silno nevaren precedent, ker jo bodo v slučaju uvedbe zase zahtevale mnogovrstne druge industrije, n. pr. žage; reeks-pedicija je torej naperjena proti državnim interesom.
- Nato je bil izvoljen redakcijski odbor v svrho končne redakcije resolucije, ki je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta.
Stališče Zveze mlinov v Sloveniji je v vsakem oziru utemeljeno ter popolnoma upravičeno. Želeti je torej, da na merodajnih mestih prodre, s čimer bi bilo ohranjeno vsaj dosedanje stanje, ki sicer še dolgo ni zadovoljivo, ki se pa ne sme še poslabšati na račun slovenskih mlinarjev.
DVOJNI PRAZNIK.
v •	■	«
1.	in 2. decembra bo porabil marsikdo z dežele, da obišče Ljubljano. Vse te opozarjamo na koncert, ki ga pri-rede najboljši ljubljanski pevski zbori v hotelu Unionu na korist novinarskega pokojninskega fonda. Koncert se vrši vsako leto 1. decembra in se je razvil pod' imenom novinarskega koncerta v eno najlepših in največjih vsakoletnih ljubljanskih prireditev. Po koncertu se vrši v vseh prostorih »Uniona« zabavni večer, ki velja za nekako otvoritev zimske družabne in plesne sezone. Letos, kd pade prireditev ravno na soboto večer, »je obisk za občinstvo izven Ljubljane še tem lažji in ugodnejši.
JUGOSLOVANSKI TOBAK.
J> •• v (	'
Jugoslovanska državna monopolna
uprava je prodala češkoslovaški tobačni režiji 1,113.000 kg tobaka, poljski tobačni režiji pa 1,043.000 kg. Češkoslovaška tobačna režija namerava nakupiti še 1,400.000 kg jugoslovanskega tobaka. Skupni nakupi Češkoslovaške bi znašali torej nad dva milijona in pol kilogramov. Poljska tobačna režija bo pa poslala v Jugoslavijo izvedence glede novih nakupov in je pričela s študiranjem o sklepu od Jugoslavije predlaganega dogovora glede stalnih nakupov jugoslovanskega tobaka. Najbrž bo prišel v bodočih tednih v to svrho v Beograd zastopnik poljske režije. Voditelj jugoslovanskega državnega monopola To-dorič naznanja odredbe tobačne monopolne uprave za kvalitativno zboljšanje jugoslovanskih tobačnih vrst.
CARINE PROST UVOZ KORUZE V ALBANIJO.
Z ozirom na slabo letino je dovolila albanska vlada carine prost uvoz koruze od 13. septembra t. 1. do 15. julija 1929. Medtem je pa dež v mesecu oktobru znatno pomagal oljkam, ki so izredno dobro uspele. Kot kupci se pojavljajo samo Italijani. Cene so znatno padle in bi našli tam letos tudi naši kupci z olivami in producenti olja, zlasti iz Dalmacije ugodno priliko za nakup.
PROTI OZNAČBI UMETNE »SVILE« KOT SVILA.
Francoskemu parlamentu bodo predložili zakonski načrt, naj se v smislu sklepov mednarodne svilene konference rabi beseda »svila« izključno le za naravno svilo in za izdelke, ki so iz nje napravljeni. V načrtu so tudi kazni za prestopke glede označbe. — Nasprotno temu pa beremo, da je zbornica za trgovske zadeve pri berlinskem deželnem sodišču zavrnila skupno tožbo nekaterih tovarn svile proti Bemberg d. d. glede rabe ozaačbe »svila Bemberg«.
Ali se more samostojnemu mojstru prepovedati delo?
V	zadnji številki našega lista smo priobčili pod gornjim naslovom odlok g. velikega župana ljubljanske oblasti, s katerim je razveljavil razsodbo, na podlagi katere se je kaznovalo pekovskega mojstra radi kršitve določil naredbe o odpiranju in zapiranju. Razsodbo je proglasil srezki poglavar v Brežicah in ne Obl. inšpekcija dela, kakor je bilo to v gornjem članku pomotama navedeno. Ker gre za zadevo načelne važnosti, prinašamo dotični odlok v naslednjem dobesedno: »Srezkemu poglavarju — v — Brežicah.
Prizivu A. B. iz S. z dne 29. oktobra
1928	zoper Vašo kazensko razsodbo z dne 15. oktobra 1928, s katero ste ga obsodili radi prestopka člena 40. min. uredbe z dne 3. maja 1928, Ur. 1. 167/51, odnosno člena 7. moje naredbe z dne 8. julija 1928, Ur. 1. 240/60, po členu 319. finančnega zakona na 100 Din globe, ker je večkrat v nočeh od sobote na nedeljo izdeloval kruh, se ugodi. Tamošnja razsodba se radi nepravilnega postopanja razveljavi iz nastopnih razlogov:
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne
3.	maja 1928, Ur. 1. 167/51, je izdana na podstavi pooblastil § 6. in § 13. zakona o zaščiti delavcev, odnosno na podstavi Čl. 319. finančnega zakona za 1. 1928/29, s katerim je bila izpremenjena določba § 13. zakona o zaščiti delavcev. Ta uredba ureja torej delavni čaš za podjetja, označena v § 6. zakona o zaščiti delavcev, ako je v njih zaposleno pomožno osobje,
in čas kdaj je odpirati in zapirati obrate in sicer neglede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osobje, ali ne.
Za preiskovanje in kaznovanje prestopkov omenjene ministrske uredbe, v kolikor se ta nanaša na delovni čas pomožnega osobja, so pristojne oblastne inšpekcije dela po zakonu o zaščiti delavcev.
Upravna oblastva I. stopnje so po zadnjem odstovku člena 319. finančnega zakona za 1. 1928/29 pristojna za poslovanje radi vseh prekrškov predpisov omenjene uredbe, ki so izdani na podstavi člena 319. finančnega zakona (preje § 13. zakona o zaščiti delavcev), torej predpisov, ki se tičejo zgolj odpiranja ih zapiranja trgovinskih in obrtnih obratovalnic.
Ker urejuje člen 40. ministrske uredbe nedeljsko delo v pekarnah in je bil torej ta člen izdan na podstavi § 6. zakona o zaščiti delavcev, niso upravna oblastva pristojna za preiskovanje in kaznovanje eventuelnih prekrškov tega člena uredbe, temveč le oblastna inšpekcija dela in še ta le tedaj, ako se se je ob prepovedanem času delalo s pomožnim osobjem. (Sicer nimata niti člen 40. niti člen 27. ministrske uredbe potrebno sankcijo!)
Iz navedenih razlogov sem moral Vašo razsodbo razveljaviti, ker niste bili pristojni za postopanje v pričujočem primeru. — Taksa je plačana. O tem obvestite stranko. — Veliki župan: dr. Vodopivec s. r.«
Ruski petletni načrt.
Znani narodni ekonom dr. O. Deutsch se je vrnil z daljšega potovanja po Rusiji; spisal je brošuro »Die Technik des RuBlandgeschaftes« in je priobčil več člankov. Tak članek prinašamo.
Ruska komisija gospodarskega načrta, takozvani »Gosplan«, se doslej ni zadovoljila z izdelovanjem gospodarskega načrta za posamezna leta, temveč stoji na stališču, da se morajo strniti v načrt gospodarstva večje dobe, da dosežejo svoj cilj do zadnje konsekvence. S tega vidika so napravili petletni načrt za leta 1926/27 do 1930/31. V tem načrtu mislijo v prvi vrsti na dvig v posameznih industrijskih panogah, na množino glavnice, ki se mora investirati, na dobavo strojev, znižanje industrijskih cen in na dobavo surovin.
Za inozemstvo je ta petletni načrt v toliko važen, v kolikor se tiče pošiljanja strojev, polfabrikatov in surovin v Rusijo. To je v načrtu označeno. Najprvo naj se dvigne uvoz fabrika-tov od 63 milijonov červonskih rubljev v gospodarskem letu 1925/26 na 250 milijonov rubljev v letu 1930/31. Uvoz polfabrikatov naj se zniža. Uvoz surovin naj bo sicer leta 1930/31 večji kot leta 1925,26, a manjši kot 1. 1927-1928. V splošnem pomeni leto 1928-
1929	maksimum uvoza, samo pri fabrikatih naj se uvoz še nekoliko zviša. Iz načrta vidimo že sedaj, da sovjetska vlada ne bo šla v inozemstvu dosti preko sedanjih naročil. Vidimo, da se hoče Rusija po možnosti osamosvojiti in da noče biti zmeraj odvisna od inozemstva. Doslej so v načrtih za daljšo dobo govorili zmeraj o dvigu importa, sedaj govorijo nasprotno.
Kar se tiče izgledov posameznih držav, je treba ugotoviti, da se je izvršila glede dobavnih držav neka prelevitev. Nemčija, ki je bila doslej skoraj vladarica na ruskem trgu, kar se tiče industrijskih izdelkov, se ruskemu trgu odteguje, in tudi Rusija sama je glede nakupov v Nemčiji postala nekam rezervirana; v gospodarskem letu 1927/28 je bilo teh nakupov že dosti manj kot prej. Anglija od marca 1927 ne pride v poštev (znani konflikt Arco). Tudi eksporti Francije in Italije v Rusijo ponehujejo. Zato pa stopajo druge države v ospredje ruskih kupčijskih Interesov. Tu imenujemo v prvi vrsti Združene države, katere skušajo Rusi dobiti politično in gospodarsko na svojo stran in kjer naročujejo v obilni meri in pod ugodnimi pogoji; to zato, da dobijo preko gospodarskih interesov politično pri-
znanje od strani washingtonske vlade. Poleg U. S. A. pridejo za ruska naročila v poštev Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Latvija.
Sovjetska vlada se drži iz notranjih političnih vzrokov napake, da izgradi najprvo industrijo in da pomnoži industrijski proletariat. Računi s tem, da kmetijstvo medtem ne bo propadlo. Zgled vseh velikih industrijskih držav je pa dokazal, da mora biti kmetijstvo izgrajeno in konsolidirano, preden moremo misliti na industrija-lizacijo; kajti samo denarno močno kmetijstvo je podlaga za zadovoljivo industrijsko prodajo in za zadovoljivo zlato rezervo. Petletni načrt nam pravi, da hoče iti sovjetska vlada obratno pot. Ostali svet bo moral s tem računi ti.
r .............    II	l.ll.ll l.ll i . ■
Iz naših organizacij.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v sredo, dne 5. decembra 1928 ob 8. uri zjutraj v svoji dvorani javno plenarno sejo z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo o razsodišču Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
3. Racionalizacija v naši trgovini.
4. Poročilo odbora za sestaVo načrta službene pragmatike.
5. Proračun zbornice za leto 1929.
6. Samostojni predlog.
7. Tajna seja.
Dne 4. decembra 1928 se vršijo pa seje posameznih odsekov: trgovinskega, obrtnega in industrijskega, v katerih se bodo posebej razpravljala ak-tuelna vprašanja, ki se tičejo spe-cielno trgovine, obrti in industrije.
Trgovine na 1. decembra 1928 in v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. v Ljubljani. Greinij trgovcev za mesto Ljubljano obvešča, članstvo, da morajo biti trgovine v soboto, dne 1. decembra na dan Ujedinjenja brezpogojno cel dan zoprte, dočim smejo biti trgovine v nedeljo, dne 2. decembra pred sv. Miklavžem odprte. Pomožno osobje pod 18 leti se v nedeljo ne sme zaposliti, ostalemu osobju pa se mora dati med tednom zakoniti počitek. Članstvo se naproša, da se teh navodil strogo drži. — Načelstvo.
Trgovski gremij za okolico Maribora
naznanja vsem svojim članom, da morajo biti vse trgovine zaprte na drž. praznik, dne 1. decembra po ministrski naredbi in naredbi g. vel. župana.
Pospeševanje trgovine, obrti in industrije in oblastne samouprave.
(Nadaljevanje iz poročil n oblastnega odbornika g. dr. J. Adlešiča.)
Dalje imamo pozicijo 5. »Organizacija oddelka za pospeševanje obrti in podpore za prirejanje strokovnih tečajev« Din 250.C00-—. Poprejšnji deželni odbor kranjski je ustanovil urad za pospeševanje obrti in je ta urad prešel po prevratu v upravo države. Ta uprava se je pa, kakor pri drugih panogah, izkazala tudi na tej kot nezadostna. V celi naši državi imamo samo dva taka urada za pospeševanje obrti v Belgradu in v Ljubljani, v> drugih oblastih jih splch nimajo in morda je ravno to vzrok, da s strani države ni pravega razumevanja za dobro funkcioniranje takega zavoda. Zato smo se obrnili na ministrstvo s prošnjo, da izloči iz svojega območja obrtni pospeševalni urad in ga izroči v našo kompetenco. Ako se to zgodi, bomo to postavko Din 250.000— potrebovali, da bomo mogli uspešno razviti delovanje tega urada. Ako se pa to ne zgodi, imamo že prošnjo Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, da prispevamo njej čim večji znesek za ustanovitev in organizacijo tega urada. Na vsak način je ta urad silno velike važnosti za pospeševanje naše obrti. Kot državni urad pa ne more uspešno poslovati zaradi nezadostnosti dotacij za materialne in osebne izdatke in za prirejanje raznih strokovnih tečajev. Zato smo že v tekočem letu podpirali delo tega urada in prispevali za podpore domačih ljudi, ki so se poslali na razne strokovne tečaje v inozemstvo in bodo potem mogli tudi doma nastopati kot učitelji na strokovnih tečajih, ki se bodo prirejali po naši oblasti v gotovih središčih, kjer so posamezne panoge obrti posebno razvite.
Kot nadaljno postavko imamo pod pozicijo 6. »Prispevek za ustanovitev obrtno trgovskega muzeja« v znesku Din 250.000’—. Tudi ta postavka se mi zdi velike važnosti. Naši obrtniki nimajo doslej svojega Skupnega doma, nimajo svojega kulturnega središča, pa tudi nimajo, ako izvzamemo prostore ljubljanskega velesejma, primernega prostora, kjer bi mogli razstavljati svoje izdelke. Za razvoj obrti so pa brezdvomno velikega pomena taka razstavljanja, take razstave, na katerih se najbolj jasno zrcali razvoj trgovine, obrti in industrije in s katerimi bi prišli obrtniki, trgovci in industrijci v neposreden stik s kon-zumenti ter bi se po drugi strani vzpodbujali k medsebojnemu tekmovanju pri izvajanju njihovega obrata. Zato bi bila velike važnosti ustanovitev takega zavoda, kjer bi imele vse naše trgovske in obrtne organizacije svoj dom in kjer bi bila tudi velika knjižnica, ki bi služila za pouk in izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja. Imamo sicer Srednjo tehnično šolo, imamo Trgovsko akademijo, ampak vse te šole pogrešajo učnega materijala, zlasti pa pogrešajo naši obrtniki in trgovci prostora za stalne .razstave, kjer bodo lahko vse panoge obrti, trgovine in industrije pokazale svoj napredek in kjer bi lahko prihajali v neposredni stik s konzumenti in zlasti tudi, kar je velike važnosti, s tujci. Vsem tem nedostatkom bi odpomogel obrtno-trgovski muzej. Važen bi bil pa ta obmo-trgovski muzej tudi v drugem oziru. Zbirali bi se v njem lahko, kakor se to godi po drugih državah, vsi proizvodi narodnega značaja, prav posebno še, če so prilagodeni modernim razmeram in zahtevam. Na ta način bi naši obrtni izdelki dobili veliko odjemalcev in bi se jako razširili po celem svetu. Pri nas se v tem oziru dosedaj ni skoro ničesar storilo in nimamo nobenih sistematično urejenih zbirk narodnih proizvodov, ki bi lahko služili kot zgled za nadaljno izobrazbo. Imamo sicer privatne zbirke, vse druge stvari pa so bolj kupčijskega značaja. Zato je velika naša dolžnost, da izpolnimo to vrzel in ustanovimo narodni in obrtno - trgovski muzej. Od strani našega muzeja se je že davno pripravljala ustanovitev takega zavoda, vendar pa ni uspela vsled pomanjkanja državne dotacije. Že s to postavko Din 250.000-—, ki je sicer majhna, bi: se dalo precej doseči, kajti obrnili smo se tudi že na mariborsko
Priporočajte, prosim, svojim Odjemalcem priljubljene
MAGGIlewe izdelke za juhe. u^a prodni
Raipeluje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 6	Dober	zasluiek!
oblast in nam je od strani mariborskega oblastnega odbora obljubljeno, da nam bodo dajali večje prispevke za ustanovitev takega zavoda. Obljubljen nam je tudi od Trgovske in. obrtne zbornice, katere naloga je, da posveti svojo skrb ludi za lako stvar, gotov prispevek in naša mesta in druge organizacije bodo po svojih močeh gotovo tudi prispevale tako, da se bo ta ideja čimpreje dala uresničiti. Pa tudi s tem sedanjim prispevkom, ki je vstavljen v oblastnem proračunu, se bo dalo veliko doseči, kajti naš Narodni muzej v Ljubljani ima že načrt za razširitev svojega poslopja, ki je odobren od gradbenega oddelka, in nam je obljubljeno, da se nam stavlja na razpolago celo I. nadstropje, ko se deželni muzej poveča, tako da bo lahko ideja oživotvorjena predno si še postavimo svoj lastni dom za obrtno-trgovski muzej.
Pod nadaljno pozicijo 7. »Skrb za obrtni in trgovski naraščaj« vidite, gospodje, vstavljen znesek Din 100.000-—. Obrtni in trgovski naraščaj je zlasti potreben nege in paznosti. Vajenci in pomočniki nimajo niti domov, niti ne strogega nadzorstva pri vzgoji in to ravno y letih, ko bi bila najbolj potrebna mladina varstva, nadzorstva in vzgoje. Ko izostane iz ljudske ,šole, vajeniški in pomočniški del naše mladine, zlasti v mestih in večjih industrijskih središčih, kaj rad zaide na stran-pota, ker nima nobenega zavetišča. Zato se je pri drugih narodih kot silno važna smatrala pri poklicanih faktorjih naloga preskrbeti za vzgojo in varstvo trgovskega in obrtnega naraščaja in ustanavljali so se vajeniški domovi. Tudi pri nas se je začelo to gibanje in važna bo oblastnemu odboru naloga, da po svojih močeh podpremo te začetke. S tem, da se pospeši izobrazba obrtnega in trgovskega naraščaja, se bo dvignil celokupni naš obrtniški in trgovski stan in zato mislim, da je ta postavka utemeljena.
V	daljnji partiji 17. »Pospeševanje obrti«,, vidimo najprej pod pozicijo 1. •Sklad za pospeševanje elektrifikacije« postavko Din 200.000'—. Elektrika, ustvarjanje električne moči je v naši oblasti velike važnosti, ker je splošno priznano, da je naša oblast v prvi vrsti poklicana delati z vsemi silami na to, da se razvije obrt in industrija in ravno ustvarjanje pogonske sile bi privabilo največ industrij v našo oblast. Poleg nekaj komunalnih in privatnih električnih podjetij imamo v naši oblasti štiri električne centrale. Povpraševanje po električni sili je veliko in če bj imeli na razpolago dovolj električne .sile, nastalo bi v najkrajšem času v naši oblasti silno veliko novih industrij. Zato je naša dolžnost, da kolikor mogoče pospešimo proizvajanje električne energije. Električne strojne zadruge obstoje po raznih krajih naše oblasti, potrebujejo tehničnih nasvetov, se imajo boriti z niaterielnimi težkoČami in prihajajo na oblastni odbor s prošnjami za podpore. Zato je potrebno, da postavljamo v svoj proračun tudi tozadevno postavko, iz katere bomo lahko črpali sredstva za pospeševanje elektrifikacije naše zemlje in za podpore raznim tozadevnim ustanovam v naši oblasti.
Dalje vidimo v proračunu v poziciji 2. znesek Din 200.000-— za podpore za razvoj domače obrti. Domača obrt ni važna samo kot taka, ampak je važna tudi v zvezi z razvojem kmetijstva, kajti domača obrt pomaga zaposliti ljudstvo •ob času, ko je prosto kmetijskih del. Domača obrt je tista, ki veže na dom, na domačo grudo kmetske delavce in jih tudi ohrani na domači zemlji, ako je dobro razvita in je zadosti kmetskih delavcev za obdelovanje posestva. Pri nas imamo veliko lepo razvitih domačih obrti, 15 do 18 vrst. Natančnejšega pregleda nisem megel dobiti o tej domači obrti niti pri poklicanih organizacijah, ki bi.za razvoj in podporo obrti imele skrbeti. Na vsak način je pa še danes dovolj živečih domačih obrti, ki pa hirajo, ker na eni strani nimajo na raz-
polago dovolj pouka o modernem razvoju in napredku raznih obrtnih panog, na drugi strani pa ne možnosti za razpečavanje svojih proizvodov, vse te domače obrti pa trpijo vsled pomanjkanja izobrazbe. Zato namerava oblastni odbor v prvi vrsti si pridobiti natančen pregled obstoječih domačih obrti na vseh krajih naše oblasti, in potem bo s pomočjo urada za pospeševanje obrti in s pomočjo tudi drugih faktorjev skušal preštudirati možnost razvoja dotičnili domačih obrti, skrbel bo za to, da jim bo nudeno dovolj pouka in dajal podpore, da se bodo mogli dvigniti glede kvalitete svojih izdelkov in glede razpečavanja teh izdelkov. Dosedaj smo se omejili na lončarstvo, ki je pri nas bilo precej razvito, ki je pa v zadnjih časih začelo propadati. Za to lončarstvo smo razpisali ustanove za učence Srednje tehnične šole, in bomo v kratkem postavili v Mlaki pri Komendi moderno strojno lončarsko peč, dasiravno lončarstvo pri nas propada, postalo bi lahko velikega pomena v našem narodnem gospodarstvu, če mu pomagamo do razvoja in upam, da se nam bo to posrečilo.
V daljni poziciji 2. »Podpore za razstave in gospodarske naprave« je vstavljen, znesek Din 120.000’—. Dokler nimamo lastnega obrtno - trgovskega muzeja, ki bi po zgledu drugih takih muzejev v inozemstvu dajal našemu obrtništvu prostorov za stalne razstave, je potrebno, da podpiramo že danes obrtni stan s tem, da mu dajemo podpore za razstave, da bo mogel uspešneje spravljati svoje izdelke na trg.
Končno imamo v tej partiji 17. pod pozicijo 4. »Razne podpore« v znesku Din 50.000'—. Ta znesek je namenjen za razne nepredvidene potrebe, ki se bodo oglašale tekom leta.
Končno imamo še 18. partijo »Tujski promet in turistika« Din 3CO.OCO'—. Tildi to postavko smo napram lanskem« proračunu zelo pojačili, kajti zavedamo ; se, da je ravno razvoj tujskega prometa pri nas posebne važnosti in posebno, ker smo prepričani, da je in da bo tuj- ! ski promet v bodočih letih najbolj važna pridobitna in donosna panoga našega S narodnega gospodarstva. Ako primerja- j mo predvojno število tujcev s številom j zadnjih let po prevratu, vidimo, da je tujski promet pri nas od leta do leta silno-narastel, tako da je prišlo do tega, ‘ da se v zadnjih letih že poudarja, da j na Gorenjskem primanjkuje tujcem prostorov, kamor bi se jih vse moglo spra- j viti pod streho. Zato bo dolžnost oblasti, j da v tem oziru napravi svoje.
Zato bo dolžnost oblastnega odbora, j da stori vse mogoče, da se na eni strani dvigne reklama za lepote naše domovine, in da privabimo čim več tujcev, ; na drugi strani pa skrbimo za primerne naprave, da se bodo tujci pri nas dobro počutili in da bodo dobili udobno preskrbo.	(Dalje	prihodnjič.)
Trgovina.
Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo bo stopila po mnenju informiranih krogov v veljavo med 10. in 15. decembrom.	j
Boljšanjc poljske trgovske bilanco. Varšavski glavni statistični urad je na-računil pasivnost poljske trgovske bilance v oktobru na, 38,505.000 zlatov, to je za 29,935.000 zlatov manj kot; v septembru. Uvoz je znašal 277'2 milj. zlatov, izvoz 238'7 milj. zlatov. V primeri s prejšnjim mesecem se je dvignil import za 4-4 milj. zlatov, eksport pa za 34-4 milj. zlatov. Torej se je trgovska bilanca izdatno zboljšala.
Izvoz surovega železa iz Nemčije v U. S. A. je sedaj brez omejitve dovoljen.
V	zadnjem času je bil esport kaj majhen, sedaj se bo zopet dvignil.
inu, Srn. ttis tel. pram in islit
»ILIRIJ A«
’ IF arjevii ccsšsi (za (»lavnim kol.), Petra Irg S. JI>' lošifeva c. -i
Ti-UIuu š'.cv. 2 ,^1.
GOSPODARSKE VESTI.
Ruski eksport jajec bo začela financirati Avstrija, z začetnim kapitalom 750.000 dolarjev.
Ogrska narodna banka bo mogla po poročilih budimpeških finančnih krogov izplačati letos višjo dividendo kot je bila lani, ko je znašala 12 odstotkov. Večji obtok bankovcev je prinesel avtomatično tudi večje dohodke.
Londonski glavnični trg dobiva čimdalje večji pomen; v oktobru na primer je emitriral za 11 milijonov funtov posojil.
Ruska trgovska bilanca čez evropske meje se je v oktobru zboljšala. Eksport. je znašal 67 milijonov rubljev (v septembru 55), import 61 milijonov (v septembru 57 milijonov).
Bolgarsko stabilizacijsko posojilo je bilo 21. t. m. končano. Izdaja je bila prepisana.
Mednarodne industrijske zveze so imele pretekli teden zborovanje v Parizu. Bila je zastopana večina evropskih držav, med nimi tudi Jugoslavija. Šlo je za splošna industrijska vprašanja kakor že pri prejšnjih kongresih v Rimu in Londonu.
Znana tkalna in volnena tovarna Adolf Pitsch pri Berlinu je bila prisiljena, da ustavi izplačila. Gre za obsežne obveznosti.
Cono valjane žice so Belgijci zopet dvignili, in sicer od sedanjih 1675 frankov za tono na 1700 frankov v decembru in na 1725 frankov v januarju. Francozi so pa cene dvignili že s 14. t. m., in sicer za 25 frankov.
Guvernerji 15. ameriških držav, ki producirajo petrolej, so naznanili zveznemu petrolejskemu uradu, da bo voljni sodelovati pri nadziranju petrolejske produkcije v Zedinjenih državah.
Francoski koncern Kuhlmann je ustanovil v Belgiji novo podjetje za proizvajanje sintetičnega amoniaka in za poskuse na polju pretvarjanja premoga v tekočino.
Vsi veliki svinčeni koncerni v U. S. A., Kanadi, Mohiki in v Južni Ameriki so
ustanovili svinčeni zavod, ki se bo bavil v prvi vrsti s prodajo svinca in s statistiko svinca. Organizacija zavoda je posneta po železnem in jeklenem zavodu ter po bakreni korporaciji.
V	ogrski tekstilni industriji se je pojavil nov val insolventnosti, ki se bo pa z mrzlim vremenom polegel.
Nemška zveza surovega železa je pustila cene za december in januar nespremenjene.
Avstrijske brezposelne hočejo zaposliti v Franciji, kakor se je to enkrat že zgodilo.	t	-
Mednarodna zvoza za sladkorno statistiko poroča, da bodo predelali!v 14 evropskih deželah v 642 podjetjih v kampanji 1928/29 32,100.000 ton sladkorne pese napram 31,800.000 tonam v 1. 1927-1928. Produkcijo surovega sladkorja cenijo na 5*030.000 ton; lani 4,910.000 ton.
Fotomatonsko družbo na mednarodni podlagi bodo ustanovili s kapitalom 51 'A milj. frankov v Parizu. Ustanovniki so Nemci, Francozi, Angleži, Holandci in Belgijci. Družba je dobila v večini evropskih držav patente za dobo petdesetih let.
Uvozno carino za pšenico v znesku 15 zlatov za 100 kilogramov so uvedli na Poljskem. Višina carine nam pravi, da se pač nikomur ne bo zljubilo uvažati pšenico na Poljsko.
Jugoslovanski Lloyd d. d. se imenuje spojitev največjih dveh jugoslovanskih plovbnih družb:. Atlantske plovbne družbe in Jiigoslovansko-ameriške plovbne družbe, obe v Splitu. Nova družba razpolaga z glavnico 275 milijonov dinarjev, ima 24 oceanskih parnikov in posreduje promet z Južno Ameriko.
Avstrijska bombaževa industrija zaznamuje v zadnjem času izdatno zboljšano zaposlenost.
Indijska banka je zvišala obrestno mero od 5 na 6%. Mero so 26. junija znižali od 7 na 6 in 19. julija od 6 na 5%.
RAZNO.
Imenovanje španskega konzula T Ljubljani. Španska vlada je imenovala za svojega častnega konzula gosp. Ernesta Hienga, veletrgovca v Ljubljani. Novoimenovanemu konzulu iskreno ča-slitamo!
Slovensko obrtno društvo v Mariborn ,
je začelo kaj lepo napredovati, kajti do sedaj ima že svojo godbo, svoj pevski zbor in kakor čujemo v zadnjem času tudi svoj dramatski odsek, pa tudi drugače se kulturno razvija od dne do dne. Dramatski odsek je že do sedaj toliko napredoval, da število članov raste vedno bolj in da so se člani tega odseka naučili več gledaliških iger, katere bodo že v kratkem času predstavljali v Mariboru, kakor tudi v okolici. , ,Bif
Meseca julija 1929 pa bodo člani obrtnega društva napravili izlet na Jadran.
Ta izlet ne bo le zabavni, temveč tudi poučni izlet. Kajti članom društva se hoče dati prilika, da poznajo morje, kraje okoli morja, ter da se seznanijo , s tam živečim narodom in da poznajo njegove šege in navade, pa tudi tamkajšnjo industrijo, trgovino in obrt. , ... ..
V	to svrho se bodo vršila že v kratkem predavanja s skiopticnimi slikami v Mestnem kinu v Mariboru.	,.
Bencin iz premoga. V Pittsburghu ^ (Amerika) se vrši ob udeležbi za s topni-kov iz 20 držav Drugi mednarodni premogovni kongres. Ravnatelj nemške družbe I. G. Farbfeii, dr. Knaiich, je povedal, da napravijo' po iiačinu' Bergius na leto že 40.000 ‘ ion bencina iz premoga. Pričakujejo., da se bo produkcija V’teka' enč&a leta žVlšala na 250.000 ton. Predsednik Standard 011 C6,'Teagle, je izjavil, da bo izpopolnitev 'omenjenega načina povzročila v Ameriki stabilizacijo petrolejske produkcije.'
Osc/m tiorvefckih tovarn ta izdelovanje časnikarskega papirja, ki predstavljajo dve tretjini norveške ekspertne množine, je ustanovilo eksportni kartel za vse inozemske trge.
»Zur Siidbahn«, znana dunajska trgovina z oblekami, je postala insolventna in je prosila za otvoritev poravnalnega postopanja. Aktiva znašajo 1 milijon šilingov, pasiva 6 milijonov;
Ljubljanska borza.
m
-Oti
ittV
Teiaj 28. novembra 1928.	rotpia-	Ponudba
	Din	Din
DBVnUh Am*t*rdam 1 h. fold. . .		22-8526
Berlin 1 M		13'55	13-58
Bruselj 1 belga ... . V .	V i	7-908
Budim pet U 1 panfft . ■		•		, 9-9205
Gurih 100 fr		1094-10	1097-10
Dunaj 1 Hlini . .	7 985	8-016
Liondon t funt .......	—■—	276--
Hewyork 1 dolar		—•—	66875
Parii 100 tr		221-42	223 42
Praga 100 kron		168-27	169 07
IM lir		—‘—	298*08
■S)
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Bukinju, pošta Kreka, sprejema do
3.	decembra t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov impregniranih drogov ter glede dobave vijakov, matic, žebljev, žice, ključev ter raznega orodja. — Direkcija drž. železnic, mašinsko odele-nje v Ljubljani, sprejema do 5. decem- ~r" bra t. 1. ponudbe glede dobave 10 ton livarskega koksa ter glede dobave listov za žage, žagic, svedrov, klešč, francoskih ključev ter svetiljk za spajanje. —
Pri direkciji drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 5. decembra t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave jeklene žice in svedrov. Direkcija državnih železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani, sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg firneža. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 8. decembra 1.1. ponudbe gled^ dobave raznega okovja in ključavnic za' okna in vrata. — Direkcija drž. železnic, saobračajno - komercijalno odelenje v Ljubljani sprejema do 10. decembra t.
gfiS
1. iponudbe glede dobave ognjegaenih kavljev in lestev.
Direkcija driarnih železnic, mašinsko odelenjo v Ljubljani sprejema do 11. decembra t. 1. ponudbe glede dobave raznih lopat, direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu pa glede dobave dveh kompletnih naprav natres-nih žlebov za premog. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja rabljenega kuhinjskega orodja in posode. Direkcija državnih železnic, obče odelenje, v Ljubljani sprejema do BO. novembra t. 1. ponudbe za prodajo rabljene kuhinjske posode in orodja, ki je interesentom na vpogled pri navedenem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Dobave. Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema
do dne 4. decembra t. 1. .ponudbe za dobavo nosilcev vijakov, raznega železa, plošč in mostne pločevine; do 7. decembra t. 1. za dobavo salonit valovitih plošč, za dobavo tračničnih križišč in raznih spojk ter za dobavo bri-salnih rut, čopičev in lesenih kladiv; do 11. decembra t. 1. za dobavo nalučnikov
za >Sonja«-svetiljke ter za dobavo slamnatih podnožnic in brezovih metelj. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 7. decembra t. 1. ponudbe za dobavo lopat za premog ter za dobavo tovotne masti. — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 8. decembra t. 1. ponudbe za dobavo ležajev
Tudi na obroke. —
Trajno in koristno, primerno darilo so
šivalni stroji in kolesa
znamke
»GRITZNER« in »ADLER«
v raznih opremah. — Edino le pri
Josip Petelincu, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Večletna garancija. — Pouk v vezenju brezplačen.
kurilnih vrat, pokrovov mašilk, tulnic za podveze, vodilnih puš, batnih teles itd. Dne 5. decembra t. J. se bo vršila pri intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalma licitacija glede dobave 560.000 kg ovsa. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejinsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 23. novembra 1928 je bilo pripeljanih 260 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 80 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 225 do 250, 3 do 4 mesece stari 360 do 450* 5 do 7 mesecev 480 do 500, 8 do 10 mesecev 580 do 700, 1 leto 1000 do 1400 Din. 1 kg žive teže 10 do 12-50, mrtve 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 208 svinj.
Ivan Hribar:
149
Mofi spomini.
Razprave so bile pa včasih jako žive. Oba sva namreč bila iz trdega lesa, ki se da prej zlomiti ko upogniti. Zato sva navadno do skrajnosti branila vsak isvoj prave. Ali navsezadnje so prijateljska čutila premostila nasprotja, tako da sva vendarle mogla vleči za isto politično vrv. V glavnem vprašanju sva si bila namreč edina. Oba sva boj za pravice slovenskega naroda smatrala za prvo in najvažnejšo dolžnost. Potemtakem sva ta boj usmerila pred vsem proti vladi, katera nam je kljub jasnim določbam ustave te pravice zadržavala in kratila. Potem seveda proti uradništvu, ki je vršilo njeno voljo in naposled proti vsem onim politikom, ki so za drobtinice iz njenih rok zapostavljali načelno važne naše narodne zahteve, katerih nekatere so bile naravnost eksistenčnega pomena za Slovence.
Glede taktike se pač v vseh točkah nisva nikdar zediniti mogla. Onega slovanskega čutenja, ki je prevevalo mojo dušo, namreč dr. Tavčar ni imel. Njegovo bivanje na Dunaju v letih, v katerih je poslušal prava na tamošnjem vseučilišču, je tudi v njem zapustilo nekaj podobnih sledi, kakršne smo opažali pri njegovih manje nadarjenih tovariših. Pač so prihajali domov z iskreno ljubeznijo do svojega naroda Ln svoje krasne slovenske domovine; a smisel za polno pojmovanje velikega slovanskega vprašanja jim je zaseučeval sijaj nemštva, ki jih je obdajal na Dunaju ob vsakem koraku. Najklasičnejši in naravnost nazoren vzgled za to nam je genijalni pesnik in pisatelj Josip Stritar, na katerega je dunajska okolica uplivala v naznačeni smeri tako jako, da se je v njegovi duši za-kotvilo skrajno pesimistsko mišljenje o Slovanstvu in njegovem kulturnem poslan ju; poleg tega pa tem večje sovraštvo do Rusije, čembolj je v očeh Evrope postajala njegova predstaviteljica in pokroviteljica. S tem, da sem bil dr. Tavčarja pripravil tako daleč, da se je peljal z mano v Djakovo, da je jel zahajati k narodnim slavnostim v Zagreb in da je potoval v Prago k polaganju temeljnega kamna za Palackega spomenik, pripravil sem ga bil šele do intenzivnejšega zanimanja ca slovanski svet. Od tod se da razložiti oni v naši
javnosti dobro znani razpor, ki je na primer bil opažati v najinem zadržanju glede zveze z Nemci na Kranjskem in glede stališča ob uvedbi splošne in enake tajne volilne pravice za državni zbor.
Leta 1884. zahteval sem v narodnem volilnem odboru, da kandiduje v občinski svet tudi dr. Tavčarja. Naletel sem na hud odbor, kajti ljudje so bili takrat ravnotaki, kakršni so dandanes: nobenemu mlademu človeku ne puste naprej. Proti kandidaturi dr. Tavčarjevi bili so splošno najrazličnejši ugovori, katere sem z mladostno zgovornostjo izpodbijal. Najhuje se je vsajal rokavičar Jan Nepomuk Hord k, rodom Čeh, ki si je bil pridobil velik ugled, ker je bil narodno zaveden in ustanovitelj »Obrtnega pomožnega društva«. Ko sem izpodbil vse ugovore, prišel mi je s trditvijo: »Kaj hočete s takim človekom; saj je premlad!« Na to sem mu odgovoril, da sedim sam že dve leti v občinskem svetu, ko sem vendar mlajši od dr. Tavčarja. Horžk, ki je bil, kakor Regali, načelen nasprotnik doktorjev, ni imel drugega odgovora, ko: »Ja, to je pa kaj drugega!« — Na ostale je moja ugotovitev učinkovala in posrečilo se mi je prodreti z dr. Tavčarjevo kandidaturo.
V	dobi, ko je v »Narodni tiskarni« nastala kriza zaradi Krutorogovega članka o papeštvu, šlo je za to, kdo naj prevzame predsedstvo tiskarne, šuklje, Kersnik in drugi nekateri so takrat mislili, da se jim posreči izviti list iz najinih rok. Iskali so zatorej pooblastil delničarjev za občni zbor. Letega so se potem udeležili in Šuklje je z velikanskim patosom govoril, da ga ni hujšega radikalca, kakor je on, da pa mora pisavo »Slovenskega Naroda« obsojati. Ker sem razmere v »Narodni tiskarni« že dolgo in dobro poznal, ponudil je dr. Tavčar meni, naj prevzamem predsedstvo, kajti videla sva, da imava na občnem zboru večino. Glede na to pa, da sem imel mnogo opravka zunaj Ljubljane ter sem bil zato večkrat odsoten in bi potemtakem nadzorstvo »Narodne tiskarne« ne bil mogel izvrševati tako, kakor potreba, glede dalje na to, da je itak že Dragotin Hribar z Antonom K n e z o m in za njima Josip Lavrenčič bil v upravi tiskarne napravil red in jo s tem postavil na takšno stališče, ki je za bodočnost obetalo vse najboljše, odklonil sem d. Tavčarjevo ponudbo ter prepustil njemu predsedstvo delniške družbe »Narodne tiskarne«. Ono je od tedaj ostalo v njegovih rokah.
S tem seveda tudi vrhovna odločba o pisavi »Slovenskega Naroda«.
Ko je s tem, da je postal predsednik »Narodne tiskarne«, dobil v roke »Slovenski Narod«, poostril je boj, ki ga je »Slovenski Narod« bojeval že tistokrat s duhovniško stranko, v pravo farsko gonjo. Meni ta način boja ni bil všeč in sem zato dr. Tavčarja večkrat svaril pred njim. Narodna stranka imela je takrat med duhovniki stare šole še dosti privržencev, a ta pisava »Slovenskega Naroda« je skoro vse do zadnjega odpodila iz stranke.
Ravno ta farška gonja bila je povod, da me je dr. Šušteršič vabil, naj ustanovim posebno stranko, češ, »do Vas ima vse zaupanje in vsa Slovenija pojde za Vami«. Ker sem to odklonil, izdal je dr. Šušteršič parolo: »naj se na surovosti odgovarja še & večjimi surovostmi« in »Slovenec« je začel polemike, ki so prekašale vse, kar se v tem oziru misliti da.
Ko je leta 1883. kandidoval dr. Tavčar v deželni zbor, razposlal je duhovnikom ljubljanske okolice okrožnico, o kateri mi preje ni ničesar omenil. Ko mi je prišla v roke, začudil sem se ne malo in dejal sem si takoj, da tega ni pametno storil.
Ko se snideva, povem mu to brez okolišev. Na svoje nemalo začudenje imel sem sedaj priliko spoznati prijatelja od strani, od katere ga doslej še nisem poznal.
»Svoje dolgove plačaj, b e r a č !« zadere se nad mano razdraženo in me jezno ošine z očmi. Kar zdrznil sem se. Ne da reagujem, odidem. Najina prijateljska vez bila je takrat postavljena pred težko preizkušnjo. Za tisoč goldinarjev j e . š 1 o. I)r. Tavčar je bil takrat že v ugodnih pridobitnih razmerah, jaz še v krizi, o kateri sem govoril v enem prejšnjih poglavij. Izposodil sem si jih bil torej pri njem. Da sedaj za denar ni v zadregi, sem vedel. Njegova osorna terjatev je bila torej žaljiva. Nek notranji glas mi je dejal, naj vrnem nemilo za nedrago in pretrgam prijateljsko razmerje. Toda noč, ki sem jo prebil brez spanja, me je pomirila. Natančnejše premišljevanje položaja me je poučilo, da sem kriv sam. Saj ni bilo treba izposojati si denarja ravno pri dr. Tavčarju. Če sem že to storil, pa naj samemu sebi pripišem, da sem prišel v tako odvisnost od njega, v kakršni me — po oni terjatvi sodeč — smatra.
(Daljo prihodnjič.)
>j\NOCf/
> W	tovarn«	"
vinskega kisa,d.zo.L,Ljubljana
nudi na|flnejil in najokusnajil namizni kis Iz pristnega vina. Teltniino In Higijenlino najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Pisarna i
' Ljubljana, Ounajska cesta la, ll.nadstr.
ibol
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno žganfe, moko in deželne pri« cielke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pražarna za ka« vo in mSin za dišave z električnim obratom. ^ f Ceniki na razpolago!
WILLMANN
llliiiiiniliilililliiitlll STROJNO PODJETJE illlliilllliillliiiiiuilll
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3
Izdeluje različne vr*to strojev za letno Induitrljo, transmlsllske naprave, tovorna : dvigala vseh vrst, UtF- rebraste cevi Iz kovanega železa.	J
Prevzema projektiranje In opremo različnih mehaničnih naprav ter izvriuje vsa • v strojno stroko spadajoča dela In popravila točno, solidno In po možnosti f
najhitreje.	•
Ure, zlatnine in srebrnine
11111111 > 11, > 11111111111111111111111.1111111111111
Lastna pr otok ol i rja n«
tovarna v SvicI
- LJUBLJANA -
TRG.- IND. D. D.
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za fcrK<*v»ko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MIHAIJ3K, Ljubljana.