NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamej^ič
Urednica NT Milena Bretko Poklic
ŠT. 29 - LETO 54 - CELJE, 22. 7.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
ZAKUUCNI BOJI POD KOSI
PO zaključnih tekmah v Laškem bo jasno, katera od dvanajstih
kadetskih ekip iz evropskih držav je najboljša. O rezultatih in
o počutju mladih košarkarjev pišemo na straneh 20 in 21.
NEČEDNI POSU
MAKSA BASTLA
Je šlo za načrtno uničenje družbe Emo Kontejner?
vroča tema na strani 5.
POTOP MED
KOZJANCI
V uničujočem neurju med Podčetrtkom in Kozjem je
ljudem zalilo hiše, hleve, avtomobile... Stran 17.
R9i(ai\je)
pcditoglo
Kroniko s Celjskega smo zabeležili na otvoritvi novega
hotela Dobrava 2000 v zrečah. Stran 48.
Nadzor za
zaprtimi vrati
Zakon o pravici do zagovorništva bo tudi v vojniški psihiatrični bolnišnici drugače
uredil dosedanji način pridržanja bolnikov. Tema tedna na straneh 10 in 11.
DOLŽNIKI BODO OSTALI BREZ LOKALOV
OSEMNAJST LET
ZA POKOJNINO
Za obračun pokojnine bo po sedanjem predlogu dovolj osemnajst
najbolj ugodnih zaporednih let. stran 10.
Nov pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v Celju bo uvedel
novosti, ki naj bi uredile razmere na tem področju. Stran 3.
2
DOGODKI
Prvi korak do štiripasovnice
Mariborska poskusno odprta, v Celju pa že sredi priprav na 2. in 3. fazo, ki bo najzahtevnejša
v Celju so zaključili prenovi-
tvena dela na Mariborski cesti
med Hudinjo in križiščem z
Dečkovo in Bežigrajsko cesto
in odsek poskusno odprli.
Hkrati je v javni razgrnitvi tudi
osnutek lokacijskega načrta za
3. fazo rekonstrukcije, ki bo v
odseku med križiščema pri vo-
jašnici in avtobusni postaji za-
radi podvoza pod progo Savinj-
ske železnice tudi najzahtev-
nejša in najdražja. Dela so pre-
dračunsko ocenjena na okoli 2
milijardi tolarjev.
V	petek so opravili inšpekcij-
ski pregled štiripasovnice med
Hudinjo in križiščem z Dečkovo
in Bežigrajsko cesto, v nedeljo
so štiripasovnico poskusno od-
prli, za ponedeljek pa je napove-
dan tehnični pregled. V nekaj
dneh po pregledu naj bi Mari-
borsko v tem predelu tudi slove-
sno odprli za ves promet.
V	tem času pa so v Celju že
sredi pripravljalnih del za zače-
tek 2. faze rekonstrukcije Mari-
borske med križiščema z Dečko-
vo in Bežigrajsko ter obvoznico
vzhod-zahod in Kidričevo cesto,
napovedanim za letošnjo jesen
oziroma zgodnjo pomlad leta
2000. Pripravljajo vso potrebno
dokumentacijo; ker bo promet
med prenovo po Mariborski
enosmeren, iščejo tudi naju-
streznejše rešitve za obvoz. V
vsakem primeru, zagotavljajo
odgovorni, bo 2. faza rekon-
strukcije Mariborske opravljena
do jeseni leta 2000.
Najzahtevnejša 3.
faza
Do 10. avgusta je v javni razgr-
nitvi v prostorih mestnih četrti
Center in Gaberje ter Zavoda za
planiranje in izgradnjo Celje os-
nutek lokacijskega načrta za 3.
fazo rekonstrukcije Mariborske,
ob njem pa tudi poročilo o vpli-
vih na okolje, Id so ga za ta
predel izdelali v ljubljanskem
podjetju za prostorski inženiring
Pro LOCO. Javna obravnava na-
črta in poročila bo v sredo, 28.
julija, ob 16. uri v dvorani Na-
rodnega doma.
Med 3. fazo rekonstrukcijskih
del, ki naj bi se začela jeseni leta
2000 ali spomladi leta 2001, bo
Mariborska v tem predelu v celo-
ti zaprta za promet. Lokacijski
načrt predvideva rušenje vogal-
nih stavb v križišču Mariborske z
obvoznico vzhod-zahod in Kidri-
čevo, starih Kovinotehninih ob-
jektov in prodajalne Kovinar. Žal
bodo padle tudi platane pred
upravno zgradbo Kovinotehne,
vendar pa bodo ob zaključku del
na zahodni strani štiripasovnice
poskrbeli za novo zasaditev. Ko-
vinotehna in Kovintrade izgub-
ljata tudi dovoz in parkirne pro-
store ob zahodni strani Maribor-
ske. Slovenske železnice pa zah-
tevajo gradnjo zveznega tira, ta-
koimenovanega triangla, ki bo
povezoval progo Savinjske želez-
nice s progo Ljubljana-Maribor.
Dela 3. faze rekonstrukcije bo-
do tako zahtevna tudi zato, ker
bo zaradi pričakovane najdbe
grobišč staroselcev v tem prede-
lu potreben arheološki izkop (in
ne samo nadzor, ki je dosti manj
zahteven). Predvidoma jeseni
naj bi arheologi opravili dela na
treh poskusnih vrtinah. Če med
deli ne bo prišlo do nepredvide-
nih zapletov, bo 3. faza rekon-
^strukcije Mariborske ceste traja-
la poldrugo leto.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: PRIMOŽ POKLIČ
Podvoz pod progo Savinjske
železnice je projektiran v dolži-
ni 270 metrov, pri 5-odstotnem
padcu vozišč pa se bo spustil 7
metrov v globino. Cestišče se bo
od severne smeri proti središču
mesta začelo spuščati vzpored-
no z zdajšnjo Kovinotehnino
prodajalno Kovinar, na obstoje-
čo raven cestišča pa se bo dvig-
nilo do dovoza k hotelu Štor-
man. Ob štiripasovnici bodo
zgradili tudi kolesarski stezi in
hodnika ta pešce.
Asfalt namesto prahu
Naložba v asfaltno povezavo Kozjanskega s Šentjurjem je vredna skoraj 200 milijonov
v Krivici pri Prevorju so v
ponedeljek dopoldan slav-
nostno odprli odsek regional-
ne ceste Črnolica-Lesično, ki
predstavlja najpomembnejšo
povezavo Kozjanskega s
Šentjurjem, Celjem in osrč-
jem Slovenije. Rekonstrukci-
ja regionalne ceste, ki jo je v
celoti financiralo ministrstvo
za promet in zveze, je vključ-
no z odkupi zemljišč stala
kar 195 milijonov tolarjev.
Po večletnem etapnem izva-
janju rekonstrukcijskih del na
omenjenem odseku jie sedaj
Kozjansko končno povezano z
asfaltno prometnico s svojim
središčem Šentjurjem in na-
prej s slovenskim avtocestnim
križem. Z rekonstrukcijo ceste
se je izboljšala prometna var-
nost udeležencev v prometu in
skrajšal čas potovanja. Po bese-
dah Jožeta Pirša, podpredsed-
nika odbora za modernizacijo
regionalnih cest in predsedni-
ka KS Kozje, je bilp asfaltiranje
cestnega odseka nujno za raz-
voj tega predela Slovenije. Za-
radi prašne in luknjaste maka-
damske ceste so se ljudje izogi-
bali teh krajev, tako poslovneži
kot tudi turisti. Podjetniki so se
izogibali poslovanju s temi kra-
ji, zato so utrpela veliko škode
tamkajšnja podjetja Dekor
Kozje, Mont in ostala. S tem se
je strinjal tudi minister za pro-
met in zveze Anton Bergauer,
ki je ob odprtju poudaril, da ta
cesta ni izrednega pomen le za
šolarje in delavce, ki se dnevno
vozijo na delo v Šentjur, Celje
ali še dlje, temveč tudi za raz-
voj gospodarstva in turizma na
tem območju. »Ti kraji pred-
stavljajo želene oddihe turi-
stov v mirnih, iz betonskih
džungel odmaknjenih prede-
lih,« je pristavil minister. Po
besedah župana šentjurske ob-
čine Jurija Malovrha so Koz-
janci čakali na to asfaltno cesto
tako dolgo zaradi pomanjkanja
sredstev in plazovitega ter tež-
ko dostopnega terena. Pri re-
konstrukciji celotnega odseka
je bilo potrebno opraviti
ogromno izkopov in nasipov
ter zavarovati številne brežine
z mrežami ali betonskimi ste-
nami.
Wmm ALEKSANDRA MAČEK
Gradbena dela, s katerimi
so začeli avgusta lani, je izva-
jalo Cestno podjetje Celje, in-
ženirska dela podjetje Con-
structa iz Celja, projektant pa
je bilo podjetje za vzdrževa-
nje in varstvo cest iz Celja.
Prvi bistriški
preračun
V novi občini Bistrica ob
Sotii so prejšnji teden spre-
jeli letošnji občinski prora-
čun, s po 99 milijoni tolar-
jev prihodkov in odhodkov.
Med prihodki znašajo
sredstva zagotovljene pora-
be 87 milijonov, pri vsem
skupaj pa računajo še na
denar za demografsko ogro-
žene. Med odhodki name-
njajo za družbene dejavno-
sti 51 milijonov tolarjev, za
komunalno in cestno gos-
podarstvo 24 milijonov, za
delovanje občinske uprave
17 milijonov ter 6 milijonov
za ostale potrebe. Med po-
membnejšimi naložbami bo
začetek urejanja prometne-
ga občinskega središča, kjer
želijo urediti površine za
pešce ter širiti cestišče.
Svetniki so poudarili, da je
za različne potrebe premalo
denarja, na koncu pa so os-
nutek proračuna sprejeli kot
predlog. Pred nekaj tedni so
namreč z njim seznanili v
obliki delovnega gradiva. BJ
Minister Anton Bergauer je slavnostno odprl cestni odsek Prevorje-Lesično.
Z OBČINSKIH SVETOV
Vojničani za LTO
VOJNIK - Svetniki so na 7. seji sprejeli sklep o ustanovitvi
Lokalne turistične organizacije, ki bo obsegala turistično ob-
močje Celja, Dobrne, Stor in Vojnika. Po odločitvi občinskih in
mestnega sveta vseh štirih občin, bo z nadaljnjimi aktivnostmi
za ustanovitev LTO nadaljevala projektna skupina s strokovni-
mi službami in pripravila akt o ustanovitvi in organiziranosti
LTO.
Razpis za občinska priznanja
VOJNIK - Župan Beno Podergajs je svetnike pozval, naj!
vzpodbudijo postopke za podelitev priznanj občine Vojnik, i
ponovno pa je opozoril na razpis za zbiranje starih knjig, razpis
za spominek občine Vojnik in koledar starih razglednic.
Nove cene Icanalščine
VOJNIK - Svetniki so potrdili predlog postopne spremembe
tarifnega sistema, pri čemer se bo razmerje med ceno kanalšči-
ne za gospodinjstva In druge uporabnike spremenilo na 1:1,5.
Cena kanalščine bo poslej 22,24 na kubični meter za gospo-
dinjstva, za druge uporabnike pa 33,37 tolarja. Cene bodo
stopile v veljavo z dnem, ko bodo pri pristojnem ministrstvu
podali pozitivno mnenje, obračunali pa jih bodo prvi naslednji
mesec. Takrat bo v Vojniku ukinjeno obračunavanje prispevka
za obnovo vodovodnih priključkov oz. prispevek za razvoj voda
Vojnik, ki so ga Vojničani doslej plačevali s položnicami.
Odloic o občinskih cestah
VOJNIK - Svetniki so sprejeli osnutek Odloka o občinskih
cestah v Vojniku, ki določa predvsem odgovornost ter upravlja-
nje s cestami v občini. Kot je povedala Mojca Bombek, tajnica
občine Vojnik, je predviden inšpektor, ki bo skrbel za področje
Celja in Vojnika, svetniki pa so predlagali, da Odbor za okolje in
prostor ter komunalo obravnava pripombe v zvezi z odlokom in
jih posreduje službam za pripravo predloga tega odloka.
Nova organiziranost vrtca
VOJNIK - Svetniki so sprejeli predlog odloka o spremembah
organiziranosti VVZ Vojnik. Imenovali so komisijo, ki bo
pripravila kriterije za izdelavo delitvene bilance, sprememba pa
je povezana s spremembo organiziranosti vrtca Mavrica na
Dobrni, ki od zadnje seje OS Dobrna sodi v novo ustanovljeno
občino. (NMS)
Povsod so dragi
BISTRICA OB SOTLI - Svetniki so z večino glasov sprejeli
odločitev o svojih sejninah, ki znašajo v tej občini 10 dsoČ
tolarjev neto.
Bistrica v razvojni agenciji
BISTRICA OB SOTLI - Občinski svet se je odločil za družab-
ništvo v Regionalni razvojni agenciji v Celju. Direktor agencije
Kozmus je svetnike seznanil, da so v začetku le svetovali, zdaj
pa pomagajo podjetnikom po finančni plati z mikrokrediti ter z
garancijami. Občina bo morala plačati 12 tisoč tolarjev pristop-
nine.
Skrb za cestni promet
BISTRICA OB SOTLI - Svetniki so na zadnji seji imenovali
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Med
njimi so Bogdan Narad, Franc Božiček, dr. med.. Stane Drago-
van, Jožef Vračun in Tone Kravarič. (BJ)
DOGODKI
3
Dolžniki bodo ostali
brez lokalov
V Upravnem odboru celjskega stanovanjskega sklada vztrajajo pri imenovanju Slavka
A. Sotlarja za direktorja sklada
Konec meseca bo v Urad-
nem listu RS objavljen nov
pravilnik o oddajanju poslov-
nih prostorov v najem in do-
ločanju najemnin za lokale,
ki so v lasti celjske občine. Z
njim, so prepričani tudi mest-
ni svetniki, bo gospodarjenje
s poslovnimi prostori pre-
glednejše. Najemnikom pa se
z avgustom, najkasneje pa do
konca leta, saj morajo biti no-
ve najemne pogodbe sklenje-
ne do januarja leta 2000, obe-
ta kar nekaj novosti.
Da bi predstavila nov pra-
vilnik, hkrati pa pojasnila tudi
zaplete z imenovanjem direk-
torja sklada in še nekatere
druge, sta predsednik UO
sklada Marijan Krajnc in v.d.
direktor sklada Slavko A.
Sotlar v petek sklicala novi-
narsko konferenco. »Z novim
pravilnikom bomo iz najem-
nin za poslovne prostore v
Celju iztržili 8 odstotkov manj
denarja, vendar bomo to po-
krili z doslednejšo izterjavo,«
je prepričan Sotlar, saj z na-
jemniki novih najemnih po-
godb ne bodo sklepali vse
dotlej, dokler ne bodo porav-
nali vseh morebitnih neplača-
nih obveznosti. Pravilnik pa
prinaša še en varovalni ele-
ment, tako da se bodo nove
pogodbe z najemniki sklenile
le za določen čas enega leta, v
skladu pa jih bodo zatem po-
daljšali oziroma sklenili za
nedoločen čas le, če bo na-
jemnik prvo leto izpolnjeval
vse obveznosti.
Za 327 kvadratnih metrov
prostorno dvorano v pre-
novljenem Mestnem gradu
je izračun mesečne najem-
nine z upoštevanjem vseh
elementov starega pravilni-
ka znašal 607.628 tolarjev.
Ker gre za dvorano, ki naj bi
jo za leto dobila v najem šola
družabnega plesa Plesni val
Celje, katere dejavnost sodi
v skupino D, bo najemnina
po novem pravilniku
294.930 tolarjev. Še ta zne-
sek pa bi se - glede na preso-
jo pristojne občinske služ-
be, kako {ne)profitna je to-
vrstna plesna dejavnost, lah-
ko znižal do polovice. V
skladu zagotavljajo, da bodo
s Plesnim valom podpisali
najemno pogodbo le v pri-
meru, ko bo najemnik po-
ravnal ves dosedanji dolg.
Ta za uporabo dvorane v
Celjskem domu in urni na-
jem dvorane v Mestnem gra-
du za letos znaša 803.649
tolarjev.
Vseh 430 poslovnih prosto-
rov v občinski lasti pravilnik
razdeljuje v štiri skupine gle-
de na dejavnost in glede na
lokacijo. Najvišja najemnina
Za kvadratni meter je 2.000,
najnižja pa 600 tolarjev; pri
femer je za najemnike, ki
opravljajo deficitarne dejav-
nosti ter tiste s področja druž-
benih dejavnosti, predvideno
še do polovično znižanje iz-
hodiščnih najemnin. Do 30-
odstotnega znižanja pa bodo
deležni tudi najemniki za lo-
kale, ki so po merilih za oce-
njevanje vrednosti ocenjeni z
manj kot 200 točkami.
Pomembna novost je tudi
to, da v Celju lokalov ne bodo
več oddajali z licitacijami,
prednost pri oddaji prostorov
bodo imeli najemniki, ki
opravljajo deficitarne dejav-
nosti, v primeru neuspelega
razpisa pa bodo lokal lahko
oddali neposredno. Po pred-
hodnem pisnem dogovoru
bodo najemnikom priznana
vlaganja v poslovne prostore,
naložbe pa bodo obračunali z
najemninami, za najemnike
pa je pomembno še določilo,
da bodo v primeru bolezni,
adaptacije poslovnega pro-
stora ali odpravljanja posledic
višje sile oproščeni plačila na-
jemnine.
O Sollarju spet
jeseni
Poročali smo že, da so za-
radi nejasnosti, na katere so
opozorili v Nadzornem odbo-
ru Mestne občine Celje pred
zadnjim zasedanjem mestne-
ga sveta, v UO sklada umak-
nili predlog za predhodno so-
glasje svetnikov k imenova-
nju Slavka A. Sotlarja za di-
rektorja sklada.
Po besedah predsednika
UO sklada Marijana Krajnca,
ki ga na zasedanju mestnega
sveta ni bilo, so o zapletih
glede oddaje dvorane Mest-
nega gradu -v najem šoli dru-
žabnega plesa Plesni val v UO
govorili že maja, v četrtek pa
so se je ponovno lotili. Ugoto-
vili so, da pri oddajanju dvo-
rane v Mestnem gradu ni bilo
nepravilnosti, saj v primeru
zakonitega ravnanja vodilnih
delavcev sklada spomladi še
ni bilo mogoče podpisati na-
jemne pogodbe po določilih
novega pravilnika. Po starem
pravilniku pa bi bila za dvora-
no najemnina iz ekonomskih
razlogov za najemnika, za-
konca Špiljar, previsoka. Zato
je sklad najemnikoma odda-
jal dvorano s plačilom po
urah koriščenja, kar je bilo
takrat edino mogoče in še za-
konito.
Glede na to, da gre za zača-
sen, zgolj 12-mesečen najem,
saj namembnost Mestnega
gradu še ni določena, so tudi
ugotovili, da vlaganj najemni-
ka sklad ne more priznati z
obračunom najemnine. Tako
pojasnjujejo znesek 20 tisoč
mark, kolikor naj bi najemni-
ka stala izolacija dvorane ter
ureditev garderobe in pisar-
niškega prostora. V UO so
zato znova sklenili, da mest-
ne svetnike jeseni spet zapro-
sijo za soglasje k imenovanju
Sotlarja za direktorja sklada.
Triglav ali
Adriatic?
Do septembra, ko se bodo
v Celju po počitnicah spet se-
stali mestni svetniki, mora
župan Bojan Šrot odgovoriti
na svetniško vprašanje Mirka
Frica Krajnca, ali se z nasto-
pom njegovega županskega
mandata nove zavarovalne
pogodbe sklepajo z Zavaro-
valnico Adriatic in ne več Za-
varovalnico Triglav, ki je bila
do konca lanskega leta »zava-
rovalniški« partner mestni
občini.
V stanovanjskem skladu v
svojem imenu odgovarjajo
že zdaj, da so s 1. januarjem
1998 z Zavarovalnico Triglav
res prekinili zavarovalne po-
godbe za njihovo opremo in
računalnike, zavarovanje pa
sklenih z Adriaticom, ki je bil
ugodnejši ponudnik. »Direk-
tor celjske enote Adriatica
Marijan Krajnc takrat ni bil
predsednik UO našega skla-
da, saj je bil na to funkcijo
imenovan šele aprila letos,«
je povedal v.d. direktorja
sklada Sotlar in zamenjavo
zavarovalnice utemeljil z
dejstvom, da je zdaj tudi na
zavarovalniškem področju
konkurenca. Edina zavaro-
valna pogodba, ki jo sklad
sklenil z Adriaticom na novo
v času Šrotovega županske-
ga mandata in tudi v času,
kar je direktor Krajnc tudi
predsednik skladovega UO,
je bila za garažno hišo, in to
zaradi najugodnejše ponud-
be, pravi Sotlar.
IVANA STAMEJČIČ
Tone Delak - Igor in Franjo Marošek pri sprejemu na Ponikvi.
Borci VDV brigade na Ponikvi
v okviru prireditev ob prazniku KS Ponik-
va pri Žalcu so se v soboto dopoldne v
tamkajšnjem zadružnem domu zbrali borci
III. brigade Vojske državne varnosti, ki
praznuje 55-letnico ustanovitve, in člani
združenja borcev s Ponikve.
Po koncertu godbe na pihala Liboje pred
zadružnim domom je delegacija položila ve-
nec k spomeniku žrtvam II. svetovne vojne s
Ponikve, program pa se je z nastopom doma-
čega pevskega zbora nadaljeval v dvorani.
Srečanja se je udeležilo veliko borcev in
njihovih sorodnikov, najprej pa jih je v imenu
gostitelja pozdravil predsednik KS Ponikva
Ivan Jelen. Sledil je pozdrav predsednika bri-
gadnega odbora III. brigade VDV, ki ima domi-
cil v Trbovljah, Toneta Delaka - Igorja. Sreča-
nja so se udeležili tudi predstavniki I., II. in IV.
brigade VDV, medvojni poveljnik general Bo-
jan Polak - Stjenko, predsednik Zveze združe-
nja borcev Slovenije general Ivan Dolničar, pa
tudi predstavniki Slovenske vojske iz Celja,
župan občine Žalec Lojze Posedel, podžupan
Ferdinand Haler, predstavnik celjske uprave
za notranje zadeve in drugi. Spomine na
ustanovitev in delovanje III. brigade VDV sta
obudila Branko Jerkič in Franjo Marošek.
T. TAVČAR
PO SVETU
Srbsice in
črnogorske
stranke o
prihodnosti
Odnosi med Srbijo in Čr-
no goro so se najbolj ohla-
dili v času Natovih napadov
na Zvezno republiko Jugo-
slavijo. Da bi zadeve ponov-
no utirili na prave tire, so se
v Beogradu za zaprtimi vrati
prvič srečali predstavniki
vladajočih strank: Sociali-
stične stranke Slobodana
Miloševiča in Demokratične
stranke socialistov, ki jo vo-
di črnogorski predsednik
Milo Djukanovič.
Glavna tema pogovorov je
bila prihodnost jugoslovan-
ske federacije. Stranki sta se
sestali na pobudo črnogor-
skega predsednika Djukano-
viča, ki je na tem položaju od
jeseni leta 1997. Uradni Beo-
grad teh volitev ni priznal.
Takratnega Djukanovičevega
nasprotnika Momira Bulato-
viča, pa je Miloševič postavil
na čelo zvezne vlade. Črno-
gorske zahteve so jasne; ena-
kopraven status v federaciji,
pravica do imenovanja svoje-
ga kandidata za položaj
zveznega premiera, kar dolo-
ča tudi veljavna ustava, pred-
vsem pa večja politična in
ekonomska neodvisnost Čr-
ne gore. Republiki pa naj bi
ostali povezani s skupno va-
luto, obrambo, zunanjo in
ekonomsko politiko. Črno-
gorci so v nasprotnem prime-
ru napovedali referendum o
neodvisnosti.
Rugova spet doma
na Kosovu
Predvojni vodja kosov-
skih Albancev in njihov
predsednik Ibrahim Rugo-
va se je vrnil na Kosovo.
Svojega voditelja, ki je izgi-
nil 24. marca, na dan, ko so
se začeli napadi na ZRJ, in
je del vojne preživel v tujini,
je kakih 1500 ljudi na pri-
štinskem letališču pričakalo
s cvetjem in zastavami.
Rugova je ob prihodu dejal,
da se je vrnil kot predsednik
in da si bo prizadeval za so-
delovanje vseh političnih
strank na Kosovu. Predstav-
niki OZN na Kosovu upajo,
da bo Rugovi uspelo prepri-
čati večinsko albansko prebi-
valstvo, naj sodeluje pri
vzpostavitvi institucij in poli-
tičnega življenja. Vendar je
zaradi Rugovine trimesečne
odsotnosti vprašanje, koliko
vpliva mu je sploh že ostalo,
saj ga je med vojno uspešno
nadomestil vodja Osvobodil-
ne vojske Kosova Hašim Ta-
Či. Največjo senco na njegovo
politiko pasivnega odpora je
vrglo srečanje z jugoslovan-
skim predsednikom Miloše-
vičem in odhod v tujino. Ru-
gova trdi, da je bil v to prisi-
ljen.
Nova tragedija v
družini Kennedy
Ameriška obalna straža in
ameriška vojska že štiri dni
iščeta pogrešano enomotor-
no letalo vrste piper Sarato-
ga, s katerim je John F. Ken-
nedy mlajši, sin ubitega 35.
ameriškega predsednika,
skupaj s soprogo Carolyn in
svakinjo Lauren Bessete v
petek ponoči iz New Jerseya
odletel proti mondenemu
turističnemu otoku Mart-
ha's Vineyard ob atlantski
obali.
Tam naj bi se udeležili po-
roke Kennedyjeve sestrične
Rory, vendar je letalo strmo-
glavilo v morje kakih dvajset
kilometrov jugozahodno od
otoka. Zadnji stik s kontrolo
letenja je letalo imelo nekaj
minut pred predvidenim pri-
stankom. Admiral ameriške
obalne straže je priznal, da
so reševalci opustili vso upa-
nje, da bi kdo od potnikov
preživel dva dni in tri noči v
vodah Atlantika. Temperatu-
ra morja je na tem delu dokaj
nizka, niti v najhujši vročini
ne presega 20 stopinj Celzija.
Reševalna akcija se je po treh
dneh spremenila v iskalno
akcijo. Doslej so našli le dele
letala in poslovni kovček
Laurene Bessete, ki jih je na-
plavilo na obalo. Vzroki ne-
sreče še niso znani, nekateri
pa namigujejo, da jo je Ken-
nedy ml. izzval sam. Pilotski
izpit je opravil šele lani in ni
bil usposobljen za letanje v
slabi vidljivosti in za letenje s
pomočjo merilnih instru-
mentov.
Obletnica
pristanka na luni
v ZDA pa tudi v svetu se
spominjajo 30. obletnice pr-
vega pristanka človeka na
luni. 20. julija leta 1969 so
se uresničile tisočletne sa-
nje človeštva, Neil Arm-
strong je stopil na luno in
izrekel zgodovinski stavek:
»To je majhen korak za člo-
veka, a velik skok za človeš-
tvo.«
V posadki rakete Apollo 11
sta bila še astronavta Michael
Collins in Edwin Buzz Aldrin.
Collins je v komandnem mo-
dulu plaval v lunini orbiti, Al-
drin pa je bil drugi človek, ki
je stopil na luno. Eden od
vzrokov za ta velik dosežek
naj bi bila hladna vojna, tek-
movanje med nekdanjo Sov-
jetsko zvezo in ZDA, ki sta
bitko za prestiž ponesli tudi v
vesolje. Potem ko je leta 1961
ruski kozmonavt Jurij Gaga-
rin postal prvi človek v veso-
lju, so Američani mrzlično is-
kali odgovor na očitno sov-
jetsko premoč. Rodila se je
ideja o poletu na luno, ki se je
uresničila že po osmih letih
prizadevanj. ZDA so za prvi
polet na luno porabile 25 mi-
lijard dolarjev, NASA pa je od
takrat na luno poslala skupaj
12 astronavtov, med katerimi
jih živi še devet, tudi vsi trije s
prvega poleta.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Trideset let
prijatelievanja
Občino Laško so obiskali predstavniki nemškega mesta
Pliezhausen
Od četrtka do nedelje so
bili v občini Laško na obi-
sku predstavniki nemške-
ga mesta Pliezhausen, s
katerim so Laščani naveza-
li prijateljske stike že pred
skoraj tremi desetletji, po-
vezovanje obeh mest pa z
vključevanjem naše drža-
ve v EU dobiva tudi nove
vsebine. Gostje, ki jih je
vodil župan Otvvin Bruc-
ker, so si ogledali nekatere
zgodovinske in kulturne
znamenitosti občine, Laš-
čani pa so jim pripravili
tudi bogat družabni pro-
gram.
Oba župana ter svetniki iz
Laškega in PHezhausna so
srečanje v Sloveniji, junija
lani so namreč laški svetniki
obiskali Nemčijo, izkoristili
tudi za izmenjavo izkušenj
pri delu v občinskem svetu
in njegovih organih, zlasti
pri pripravljanju razvojnih
načrtov in proračuna, Lašča-
ne pa so zanimale tudi iz-
kušnje nemških kolegov v
zvezi s položajem lokalne
skupnosti v Evropski uniji.
Župan Pliezhausna Otvvin
Brucker, ki ima z vodenjem
občine že skoraj trideset let
izkušenj, je povedal, da si
njihov svet prizadeva pred-
vsem za to, da bi občanom
zagotovil čim višjo kakovost
življenja. Pri delu jim država
pušča razmeroma veliko sa-
mostojnost, na leto pa imajo
od 40 do 50 milijonov mark
proračunskega denarja. Za
primerjavo je treba poveda-
ti, da ima Pliezhausen neko-
liko manj prebivalcev kot
občina Laško, ki ima na leto
v proračunu, preračunano v
marke, okrog 13 milijonov
mark.
Zupana Laškega in Pliez-
hausna sta se dogovorila, da
se bosta občinski vodstvi od-
slej srečevali vsake tri leta.
Izjema bo prihodnje leto, ko
bo preteklo trideset let, od-
kar so navezali prve stike,
leta 2000 pa bodo v obeh
mestih praznovali tudi 130
delovanja svojih gasilskih
društev.
Župan Otvvin Brucker je
poudaril, da je za Slovenijo
zelo pomembno, kako bo
pred vstopom v EU okrepila
položaj občine. Glede na
dosedanje ugotovitve meni,
da je naša država na dobri
poti, zato lokalna skupnost,
kot je na primer laška, kak-
šnih posebnih nasvetov ko-
legov iz zahodnih držav niti
ne potrebuje, dvomi pa, ali
Slovenija s samo dvema mi-
lijonoma prebivalcev res
potrebuje tudi regije. Obči-
na bo izgubila veliko pri-
stojnosti, je dejal Brucker,
poleg tega pa se bo z uved-
bo regij še bolj povečala bi-
rokracija.
JANJA INTIHAR
Župan Pliezhausna Otmin Brucker (drugi z leve), prevajalec
in župan občine Laško Jože Rajh na pogovorih v Zdravilišču
Laško.
Podelili šest stanovanj
v Rogaški Slatini so že tretje leto zapored ob prazniku
občine podelili nekaj novih stanovanj. V torek dopoldan je
kar šest prosilcev prejelo ključe socialnih stanovanj v
pritličju Bjelovarskega doma, eden pa v Žiberniku 24.
Pred dvema letoma so na osnovi razpisa izdelali prednostno
listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem prosilcem, ki jih
je bilo kar 51. Z letošnjo podelitvijo sedmih stanovanj, potem
ko so jih lani podelili pet in prav toliko predlani, rešujejo že
petindvajseti primer. Stanovanja, ki so jih pridobili s postopno
obnovo objekta Bjelovarski dom v Ulici XIV. divizije 44, so
slavnostno izročili novim najemnikom župan občine Branko
Kidrič, predstavniki stanovanjskega sklada, občinski svetniki
in člani občinske komisije. Predali so ključe štirih enosobnih,
enoinpolsobnega in dveh dvosobnih stanovanj.
ALEKSANDRA MAČEK
MODRI TELEFON
Prodaja z
alarmiranjem
»Vsako nedeljo smo prisi-
ljeni poslušati cvileči alarm
kamiona Family Prost, ki
prodaja izdelke od vrat do
vrat in trobi prav pri vsaki
hiši. Kdo je podjetju dovolil
takšen način prodaje? Kaj bi
bilo, če bi vsak prodajalec
svoj prihod naznanjal z alar-
mom?« je zanimalo Emila iz
Celja.
Kako je z dovoljenji za pre-
poznaven, predvsem pa gla-
sen način prodaje, smo pov-
prašali v podjetju Family
Frost v Ljubljani. Direktor
prodaje Marko Mihalič je za-
trdil, da jim je prošnjo za pro-
dajo^odobrila Mestna občina
Celje. Jožica Tamše, vodja
oddelka za gospodarstvo pri
Upravni enoti Celje, je pove-
dala, da podjetju niso izdali
nobene odločbe, pač pa so v
premoženjsko-pravni službi
celjske občine, v kateri izdaja-
jo soglasja za prodajo izven
poslovnih prostorov, potrdili,
da so soglašali s prodajo pod-
jetja Family Frost. Prošnja je
namreč vsebovala vso po-
trebno dokumentacijo. Po be-
sedah Marka Mihaliča način
prodaje, ki se ga poslužujejo
že tri leta, ni sporen: »Na ra-
čun zvočnega signala smo v
preteklosti prejeli precej poh-
val kot tudi pritožb in naš
signal smo umirili, tako da
ustreza vsem predpisom gle-
de hrupa v okolju. Ustrezna
dovoljenja smo dobili od Za-
voda za varstvo pri delu in
Centra za ekologijo, toksiko-
logijo in varstvo pred seva-
nji.«
Prepovedano
parkiranje
Na Kajuhovi ulici v Celju
imajo stanovalci ob novem
parkirnem režimu, ki jim je
odvzel precej prostora, teža-
ve še z vozili, ki jih lastniki
nepravilno parkirajo. »Do-
življamo prometni infarkt.
Na glavno cesto lahko naj-
večkrat zapeljemo le prek
pločnikov,« je opozoril Gre-
gor iz Kajuhove 6, in vpra-
šal, zakaj občina ne ukrepa?
Na Kajuhovi ulici manjka
prometni znak, je odgovoril
Iztok Uranjek, pomočnik na-
čelnika oddelka za okolje in
prostor ter promet v Mestni
občini Celje, in pojasnil, da so
ogled že opravili in tudi izdali
ustrezno odločbo, ki bo omo-
gočila postavitev prometnega
znaka »prepovedano parkira-
nje«. Znak naj bi postavili
predvidoma že ta teden. Par-
kirne prostore na pripadajo-
čih funkcionalnih površinah
okoli stanovanjskih blokov, je
še pristavil Uranjek, so stano-
valci v dogovoru z upravite-
ljem stanovanj dolžni sami
zavarovati.
Pločnik na Gasilski
stanovalci z Ostrožnega bi
namesto zapuščenega jarka,
ki je zelo zanemarjen in
onesnažen, vodi pa mimo
kakšnih devet stanovanjskih
hiš, radi imeli pločnik. »Ja-
rek, ki je speljan vzdolž Ga-
silske ulice - od gasilskega
doma do trgovine Žana - bi
morali nadomestiti s pločni-
kom. Na ta način bi uredili
okolje in obenem zagotovili
večjo prometno varnost,« je
menila Suzana z Ostrožne-
ga.
»Maja letos so bile sprejete
spremembe in dopolnitve za-
zidalnega načrta za Ostrožno
in na novo je bila predvidena
le izgradnja avtobusnega po-
stajališča. Po obstoječih zazi-
dalnih načrtih pločnik na Ga-
silski ulici ni predviden in tudi
ob javni razgrnitvi nismo zanj
prejeli nobenih zahtev,« je de-
jal Brane Gabrijan, koordina-
tor komunalnega urejanja'
stavbnih zemljišč pri celj-
skem Zavodu za planiranje in
izgradnjo. Stanovalci lahko
vendarle dajo pobudo za iz-
gradnjo pločnika in jo naslo-
vijo na Zavod za planiranje in
izgradnjo, najučinkovitejša
pot, je še menil Gabrijan, vodi
prek krajevne skupnosti. Če
bo pobuda dovolj tehtna, bo-
do lahko zazidalni načrt do-
polnili.
Delavci brez
odpravnine
Ob stečaju velenjskega
podjetja Eso Oprema pred
dvema letoma je ostalo brez
dela približno 317 delavcev.
Janko iz Velenja je želel iz-
vedeti, kdaj bodo delavci de-
ležni odpravnine. »Del dolga
so nam izplačali iz jamstve-
nega sklada, medtem ko iz
podjetja doslej nismo dobili
niti tolarja,« je dejal strojni
vzdrževalec, ki je bil v pod-
jetju zaposlen petnajst let in
je še vedno prikrajšan za
kakšnih 150 tisoč tolarjev.
»Vrstni red poplačil je odvi-
sen od večjih ključnih pravd,
ki se nanašajo na hipoteke, in
preden teh ne razrešimo, de-
narja ne moremo izplačati,«
je poudaril stečajni upravitelj
Rudi Hramec in pristavil, da
naj bi delavci dobili denar
predvidoma do konca tega le-
ta. Po njegovih informacijah
je doslej v stečajno maso pri-
teklo približno 480 milijonov
tolarjev, dosežena stečajna
masa pa znaša več kot 60
odstotkov vrednosti stečajne-
ga dolžnika na dan uvedbe
stečaja. Upniki so priglasili
773 terjatev v višini približno
1,2 milijarde tolarjev, od tega
pa so jih v sodnih postopkih
doslej priznali za kakšnih 740
milijonov tolarjev.
Prevodi na radiu
in televiziji
Emila iz Celja skrbi raba
slovenščine na Radiu Celje
in celjski televiziji. »V pogo-
vorih s tujimi gosti, Ici ne
govorijo slovensko, novi-
narji ne poskrbijo za ustre-
zen prevod. Delno prevede-
ni so največkrat pogovori s
tujimi športniki,« je zatrdil.
»Na Radiu Celje se običajno
trudimo prevajati tudi hrvaš-
ko in srbsko govoreče goste,
tega ne storimo le takrat, ka-
dar smo v časovni stiski. V
celjskih športnih klubih je kar
nekaj športnikov, ki prihajajo
iz hrvaško govorečega okolja
in v naših oddajah se jim ni
moč izogniti. Za lep jezik se
radijci trudimo, če pa kdaj ne
utegnemo poskrbeti za pre-
vod izjave, prosimo poslušal-
ce za razumevanje,« je dejala
odgovorna urednica Radia
Celje Nataša Gerkeš Lednik.
»Zavedamo se skrbi za lep
jezik in v prihodnosti mu želi-
mo nameniti še več pozorno-
sti,« je poudarila Nada Ku-
mer, urednica programa TVC.
»Trudimo se, da bi pogovore
prevedh, a predvsem v pogo-
vorih s športniki žal to ni vse-
lej mogoče. Zagato s prevodi
bi lahko razrešili s tehnologi-
jo za podnaslavljanje, ki pa je
za zdaj še nimamo.«
Zeleni val
»s kakšno hitrostjo mo-
ram voziti, da bi v Celju ujel
zeleni val v semaforiziranih
križiščih,« je vprašal Brane,
ki se malone vsako jutro jezi
nad rdečimi lučmi v križiš-
čih na Ljubljanski, Maribor-
ski in še kje.
V oddelku za okolje in pro-
stor ter promet smo izvedeli,
da so semaforji na Mariborski
cesti sinhronizirani od nede-
lje, 18. julija popoldan, tako
da večjih zastojev pred sema-
forji - če voznik pelje s hitrost-
jo 50 kilometrov na uro - od-
slej ne bi smelo biti. Na dru-
gih prometnejših celjskih uli-
cah sinhronizacija semaforjev
ni urejena, saj med njimi ni
ustrezne kabelske povezave,
brezžična povezava pa po be-
sedah Iztoka Uranjeka ni do-
volj zanesljiva in se je ne po-
služujejo.
Etažna zadrega
Vprašanje Anice iz Celja
se je nanašalo na ureditev
vpisa etažne lastnine: »Sta-
novanje želim vpisati v zem-
ljiško knjigo, pri tem je
problematična predsoba, ki
ni odprodana, pač pa nam je
zapisana v trajno uporabo.
Zakaj ne morem urediti vpi-
sa stanovanja s predsobo
vred?«
Svojega upravnika v tej sta-
novanjski hiši nimajo, saj v
njej bivajo le štiri stranke, od-
govor pa smo poiskali v celj-
skem podjetju Suprastan.
Mark Bržan je poudaril, da
stanovalka tuje lastnine nika-
kor ne more vpisati na svoje
ime; ne glede na to, da ima
prostor zapisan v trajno upo-
rabo, je namreč le-ta še vedno
v lasti nekoga drugega. S pre-
nosom lastništva bi postal
vpis v zemljiško knjigo ne-
problematičen.
Zanemarjeni
travniki
»Ne pričakujem odgovo-
rov, temveč rešitve,« je dejala
Tinka iz Šmartnega v Rožni
dolini in opozorila na veliko
luknjo, ki zeva na prehodu za
pešce na Ulici frankolovskih
žrtev na celjski Hudinji. »Ima
cestno podjetje dovolj denar-
ja, da bo povrnilo škodo tiste-
mu, ki si bo tam zlomil nogo
ali se kako drugače poškodo-
val?« je vprašala. Opozorila je
še na zanemarjene ali le na
pol pokošene travnike in neo-
čiščene kmetijske površine.
Zaradi grmovja, ki sili na ce-
sto, je ta nepregledna, a kljub
temu kmetje ne uredijo svoje
posesti - kdo drug pa je ne
sme.
K.L.
Sprejem TV
programov
Nekaj bralcev se je prejš-
nji teden pritoževalo zaradi
motenj pri sprejemu televi-
zijskih programov prek ka-
belskega sistema v Celju.
Janko Turnšek, vodja Elek-
tra Turnšek, je povedal, da je
prihajalo do motenj v času
zamenjave programske she-
me. Zadnje tri mesece so na-
mreč programe na nekaterih
kanalih ukinili in jih prestavili
na druge, kjer je slika čistejša.
Tako so pred kratkim spre-
menili tudi kanala za Sloveni-
jo 1 in 2, o čemer so gledalce
obveščali na video straneh
Televizije Celje. Podobno bo
jeseni, ko bodo ukinili enega
od dveh kanalov za Pop TV,
ki so ju sedaj ohranjali zaradi
starejših aparatov nekaterih
gledalcev. Tudi o tem bodo
prej obveščali na video stra-
neh, sicer pa menijo, da gle-
dalci zaradi prestavitve pro-
gramov ne bi smeli imeti te-
žav, le na novo jih morajo
poiskati na svojih sprejemni-
kih. Če pa jim to ne uspe, jim
lahko na pomoč priskoči tudi
kateri od treh delavcev, ki jih
ima v ta namen Elektro Turn-
šek.
TC
Pojasnilo
Bralka Stanka, ki nam je
prejšnji teden v rubriki Modri
telefon zastavila vprašanje v
zvezi s podjetjem Varnost, ni
varnostnica Stanka iz tega
podjetja.
Uredništvo
Do prihodnjega četrtka. 29.
julija, bo vaše telefonske kli-
ce na Modrem telefonu spreje-
mal dežurni novinar Brane
Jeranko. Na telefonsko števil-
ko 0609 620-133 lahko pokli-
čete vsak dan od 10. do 17.
ure.
VROČA TEMA
5
Nečedni posli
Maksa Bastia
Bivši delavci in sindikalisti obtožujejo nekdanjega delodajalca, da je z goljufijami in škodljivimi pogodbami načrtno
uničil družbo Emo Kontejner
Po sicer neuradnih infor-
macijah naj bi celjski krimi-
nalisti v kratkem zaključili
preiskavo o domnevno neza-
konitem lastninjenju celjske
družbe Emo Kontejner. Druž-
be, ki je bila do oktobra 1995
del nekdanjega giganta EMO,
sicer danes ni več, vendar pa
iz njegovega tozda, oziroma
kasnejše družbe Emo Kontej-
ner, sledi in ostanki vodijo v
firme Cerax, Pocinkovalnica,
Container in Bias. Direktor in
lastnik vseh teh družb je
Maks Bastl. Nekdanji mini-
ster, ki se ga mnogi spominja-
jo kot glavnega akterja zlogla-
sne afere Slovin, in v zadnjih
letih celjski industrijalec, ki
pa v mestu ob Savinji deluje
daleč stran od oči javnosti.
Vendar je ves čas od svojega
prihoda v Celje pod drobnogle-
dom tistih nekdanjih delavcev
Emo Kontejnerja, ki so člani
sindikata Neodvisnost KNSS.
Prav sindikat je namreč o doga-
janjih v družbi v preteklih letih
obvestil celo vrsto pristojnih
državnih organov, ki pa se na
njihova opozorila, češ da je po-
stopek lastninjenja potekal ne-
zakonito in da zato zahtevajo
njegovo revizijo, niso odzvali.
Četudi je brez dela ostalo kar
181 delavcev. Zato zdaj sindika-
listi čakajo, da se bo vendarle
zgodil čudež in da bodo na
osnovi ugotovitev kriminali-
stov sodni mlin začeli mleti ter
postavili stvari in ljudi njegove-
ga stanu na svoja prava mesta.
Bias uspešnejši od
evropske banke
Maks Bastl je prestopil prag
Emove poslovne zgradbe leta
1992 kot direktor Emo Hol-
dinga. Na ta položaj ga je kot
lastnik postavil takratni Raz-
vojni sklad RS (danes Sloven-
ska razvojna družba). Sindi-
kalisti pravijo, da se je kmalu
po prihodu začel zanimati,
katera od družb znotraj hol-
dinga je najbolj donosna.
Kmalu je bilo jasno, da je »vr-
gel oči« na Emo Kontejner
oziroma na Pocinkovalnico,
ki je predstavljala enega od
programov te družbe. Zgodi-
lo se je, da se je razvojni sklad
odločil, da bo Emo Kontejner
prodal na dražbi. Po besedah
Mojce Lukančič, skladove
pravnice, je bil razpis objav-
ljen kar trikrat. In vsakič se je
poleg Evropske banke za ob-
novo in razvoj kot kupec po-
javilo tudi zasebno podjetje
Bias, last Maksa Bastia in
družbe Maksim, ki jo je usta-
novila Bastlova žena in ki se
je mnogi v Celju spominjajo
po tem, da je imela na Trgu
Celjskih knezov prestižno
prodajalno s porcelanom.
Še danes za večino ostaja
skrivnost, zakaj je odpadla
Evropska banka in ne Bastl, ki
ga imajo mnogi za zelo prob-
lematično osebo, saj naj bi v
aferi Slovin oškodoval državo
za kar 2 milijardi tolarjev.
Sklad je s pogodbo, ki je bila
podpisana oktobra 1995, pro-
dal Biasu Emo Kontejner, v
katerem je delalo nekaj več
kot 180 ljudi, za okrog 1,3 mili-
jona mark. Realna vrednost
družbe je bila skoraj trikrat
večja. Po slabih dveh letih je
luč sveta ugledal dokument z
naslovom Razlogi za ugotav-
ljanje in reševanje trajno pre-
sežnih delavcev v družbi Emo
Kontejner, v katerem je Bastl
ugotovil, da je družba »do-
končno ohromljena« in da je
»trajno prenehala potreba po
delu vseh 181 delavcev«. Pri
tem velja poudariti, da Emo
Kontejner do leta 1995 nikoli
ni imel izgube, svoje izdelke
pa je prodajal pretežno na za-
hodnoevropska tržišča.
Goljufije s cinkom
v času do nastanka sporne-
ga dokumenta se je v Emo
Kontejnerju oziroma Emo
Holdingu marsikaj dogajalo.
Še preden je podjetje Bias ku-
pilo Kontejnerje, se je po mne-
nju sindikalistov pričela borba
za oblast med direktorjem
Maksom Bastlom in članom
prejšnjega vodstva Edvardom
Markežem na eni ter preosta-
limi šestimi bivšimi vodstveni-
mi ljudmi, ki jih je Bastl priteg-
nil k lastninskemu preobliko-
vanju, na drugi strani. Uradno
naj bi do razkola prišlo zaradi
različnih pogledov na prihod-
nost družbe. Kakorkoli, spor
se je končal v korist Maksa
Bastia, pri tem pa mu je poma-
gala nikoli razčiščena goljufija,
zaradi katere je Emo Kontej-
ner v začetku leta 19'95 zabre-
del v hudo krizo.
Strokovnjak Zavoda za ra-
ziskavo materiala in kovin je
namreč pri rutinskem testira-
nju kakovosti odkril, da so v
Pocinkovalnici na kovinsko
opremo za avtoceste, ki sta jo
naročila Dars in Republiška,
uprava za ceste, zavestno na-
našali občutno tanjši sloj cin-
ka, kot je določala pogodba.
Sum je najprej padel na kon-
trolorje, vendar v sindikatu
trdijo, da je nekdo ukazal
nadzornikom, naj v svoje
dnevnike vpisujejo zahtevane
in ne dejanske količine cinka,
Emov Center kakovosti pa je
za takšno delo izdajal ateste.
Direktor centra naj bi kasneje
zahteval, naj dnevnike zažge-
jo, vendar se to ni zgodilo.
Sindikalisti so jih kot enega
od svojih kronskih dokazov
skrili na varno. Kam, je poleg
njih znano le kriminalistom.
Maks Bastl goljufije ni niko-
li razčistil, mu je pa, domne-
vajo v sindikatu, to nečedno
početje prejšnjega vodstva
pomagalo uresničiti načrte, to
je priti do večinskega deleža.
Pripadniki stare vodstvene
ekipe so namreč odstopili od
lastništva in svoje deleže pro-
dali.
Čez noc na borzi
Maks Bastl in Edvard Mar-
kež sta tako postala večinska
lastnika Emo Kontejnerja in ga
preimenovala v Container. V
tem času je sindikat Neodvi-
snost, v katerega je bilo včla-
njenih 56 delavcev, načel vpra-
šanje dolga zaradi premalo iz-
plačanih plač, ki ga je bil pri-
pravljen spremeniti tudi v us-
trezni lastniški delež. Dolg je
znašal 18 milijonov tolarjev,
skupaj z obrestmi, ki se jim je
sindikat, da ne bi ogrozil fir-
me, odpovedal, pa kar 102 mi-
lijona tolarjev. Treba je pove-
dati, da ima obrat Pocinkoval-
nica mesečno od 60 do 80
milijonov tolarjev prometa z
zelo visoko stopnjo profita, ta-
ko da 18 milijonov tolarjev iz-
plačil v obliki obrokov ne bi
bilo preveliko breme.
Pogajanja so se vlekla, in to
zato, da bi pravice zastarale.
Sindikat je še pravi čas vložil
tožbo in s tem zavaroval terja-
tve zaposlenih. V jeseni leta
1996 je Maks Bastl zaposlenim
ponudil 700 tisoč mark povra-
čila, ponudbo pa je naslovil na
svobodne sindikate. Kljub tak-
šnim »nespretnostim« je de-
lovno sodišče razsodilo v prid
56 delavcem in izdalo začasno
odredbo o izločanju prilivov z
žiro računa družbe Container
na poseben depozitni račun
pri Agenciji za plačilni promet.
Družba Container se je prito-
žila na Višje delovno sodišče v
Ljubljani, kjer je sodbo dobila,
in sicer na osnovi »pridoblje-
ne« izjave nekdanjega pred-
sednika sindikata Helmuta
Hojnika, češ da se je sindikat
Neodvisnost strinjal z zniža-
njem plač. V času, ko so se
odvijale zadeve na sodišču, je
Maks Bastl izdal že omenjeni
sklep o trajnem prenehanju
potreb po delavcih, ki ga kljub
prenehanju finančne blokade
na zahtevo sindikata Neodvi-
snost ni preklical. Sklep je tudi
v nasprotju s pogodbo o naku-
pu poslovnega deleža v Emo
Kontejnerju, v kateri se je za-
vezal, da bo v družbi dve leti
nepretrgoma za nedoločen
čas zaposlenih najmanj 186
delavcev. Tako pa jih je še
pred iztekom tega roka želel
postaviti na cesto 181. Pri tem
velja omeniti, da je pred tem
poskušal z delavci še nekaj
zaslužiti. Sindikalisti so sep-
tembra lani izvedeh, da je
Bastl julija 1997 poskušal z
lobiranjem na celjski občini in
zavodu za zaposlovanje fiktiv-
no prenesti na zavod 181 de-
lavcev, jih nato vzeti nazaj in
od države na račun zaposlo-
vanja novih delavcev iztržiti
zajetno vsoto denarja. Zamisel
se mu ni posrečila, večina od
181 delavcev pa je ostala brez
službe. Mimogrede, tistih pet
od 186 so Maks Bastl, njegov
sin Amadej Bastl, ki je bil pro-
kurist v družbah Pocinkoval-
nica in Container, Tamara Rav-
nak, rojena Bastl, prokuristka
v Biasu, direktor Centra kako-
vosti Franc Strašek in Edvard
Markež. Ker je 36 delavcev
imelo status zakonsko zašči-
tene zaposlitvene kategorije,
so dobili 17 novembra sklep
za čakanje, pa čeprav je Bastl
že poprej v razgovorih s sindi-
kalisti povedal, da denarja ni.
Tu je, pravijo sindikalisti, svo-
jo umazano vlogo odigral tudi
inšpektorat za delo v Celju, ki
je reševanje tega primera vle-
kel do aprila 1999, opraviti pa
bi ga moral v treh mesecih.
Vmes se je 24. oktobra 1998
spremenil zakon o delovnih
razmerjih, ki je skrajšal čaka-
nje s 24 na 9 mesecev. Povrhu
vsega so delavci namesto 70-
odstotne plače dobivali le bo-
ne v vrednosti 23 tisoč tolarjev,
po 18. juliju 1998 pa še tega ne
več.
Bastl zavrnil tuje
kupce
Maks Bastl je prenehanje po-
treb po delavcih utemeljeval s
tem, da zaradi težkih razmer
na domačem in tujih trgih za
Emo Kontejner ni bilo mogoče
najti pravih poslov. Tako kot
trditve, da so za slabo finančno
poslovanje družbe krive viso-
ke terjatve delavcev, ki jih je
navajal v dokumentu Razlogi
za ugotavljanje in reševanje
trajno presežnih delavcev v
družbi Emo Kontejner d.o.o.,
sindikalisti tudi te njegove na-
vedbe postavljajo na laž. Pou-
darjajo in dokazujejo, da je
Bastl zavrnil dva velika izvozna
posla za angleško firmo Amfi-
con in nemško firmo Defcon.
Obe sta želeli za pet let zakupiti
večji del proizvodnje v Emo
Kontejnerju, vendar Bastl pred-
stavnika obeh družb dolgo ni
hotel niti sprejeti, na koncu pa
jima je dal na znanje, da ga
posel ne zanima. S tem bi na-
mreč, trdijo sindikalisti, ogrozil
svoje načrte, saj bi Emo Kontej-
ner zaradi dobrih poslov s tuji-
no postal preveč donosen in
perspektiven.
Za ene obup, za
druge brezskrbna
prihodnost
To so le nekatere od nepra-
vilnosti, ki jih sindikat Neodvi-
snost očita Maksu Bastlu. Če
vse navedbe držijo, potem več
kot očitno držijo tudi njihove
trditve, da je bivši minister pri-
šel v Emo z enim samim ci-
ljem. Poceni olastniniti Pocin-
kovalnico, ki je zelo dobičko-
nosni del Emo Kontejnerja.
Ker pa zakon ne dovoljuje
lastninjenja samo enega dela
družbe, je kupil celoto, preo-
stali del - program transportne
opreme s 181 zaposlenimi, pa
postopoma ukinil. Kako do-
nosna je Pocinkovalnica, pove
tudi naslednji podatek: druž-
ba Bias, lastnica Pocinkovalni-
ce, je bila v letu 1997 s čistim
dobičkom 170.957.000 tolarjev
na četrtem mestu med celjski-
mi podjetji.
Sindikalisti pravijo, da naj
bi se Maks Bastl odpravljal v
invalidski pokoj. Seveda šele
potem, ko bi dokončal začeti
posel in si zagotovil brezskrb-
no prihodnost.
r— : —1 JANJA INTIHAR
dnevnike s podatki, ki razkrivajo goljufije z nanosi cinka na kovinsko opremo za avtoceste, je
lekdo ukazal zažgati. Sindikalisti so jih pravočasno skrili na varno. Kam, je znano le njim in
kriminalistom.
PO DRŽAVI
Denar za Zasavje
UUBLJANA, 14. julija
(Večer) - Vladni predlog za-
kona o postopnem zapira-
nju rudnika Trbovlje-Hrast-
nik in spodbujanju razvoj-
nega prestrukturiranja za-
savske regije, kar bo stalo
82,7 milijarde tolarjev, je
spet razdelil poslance. Naj-
več pripomb so- imeli po-
slanci SDS, ki menijo, da je s
tem Zasavje priviligirano in
da gre za kupovanje voliv-
cev, ker je tam doma pred-
sednik vlade. Zaradi nes-
klepčnosti so razpravo pre-
kinili.
Papežev obisk
LJUBLJANA, 15. julija
(Delo) - Državni, cerkveni in
mariborski odbor se pospe-
šeno pripravljajo na obisk
papeža Janeza Pavla 11. 19.
septembra v Mariboru, ki
naj bi pritegnil 200 tisoč lju-
di. Vlada je sklenila, da
stroški obiska, plačani z dr-
žavnim denarjem, ne smejo
presegati 482 milijonov to-
larjev.
Poročilo je »laž«
LJUBUANA, 15. julija
(Delo) - Pred komisijo, ki
preiskuje afero Vič-Holmec
je bivši notranji minister
Mirko Bandelj Gričarjevo
poročilo razglasil za laž, za-
vrnil trditve, da je odgovo-
ren za afero in izjavil, da je
sam žrtev diskreditacije.
Denar za
kmetijstvo
UUBUANA, 16. julija
(Delo) - Državni zbor je po
hitrem postopku sprejel za-
kon o intervencijskih ukre-
pih v kmetijstvu. V ta namen
naj bi zagotovili 3,9 milijar-
de tolarjev, od tega za praši-
čerej ce dve milijardi, za mle-
karje in hmeljarje po pol mi-
lijarde in za žitarje eno mili-
jardo tolarjev. Denar naj bi
zagotovili delno iz sredstev
za spremembno namem-
bnosti kmetijskih zemljišč,
ki ga bo po novem moral
plačevati Dars.
Srečanje
UUBUANA, 17. julija
(Delo) - Gospodarska mini-
stra Slovenije in Hrvaške
Tea Petrin in Nenad Porges
sta se na tiho sestala s poga-
jalskima skupinama za skle-
nitev meddržavne pogodbe
o jedrski elektrarni Krško.
Predsednika vlad obeh dr-
žav naj bi namreč kmalu
skupaj s premoženjsko-
pravnim sporazumom pod-
pisala tudi pogodbo o nu-
klearki.
Gabrov naslednik
UUBUANA, 20. julija
(STA) - Po predlogu predsed-
nika vlade dr. Janeza Drnovš-
ka je kandidat za novega šol-
skega ministra, ki bi naj na-
sledil dr. Slavka Gabra, dr.
Pavel Zgaga, državni sekretar
za visoko šolstvo, ki so mu
naklonjene vse koalicijske
stranke. O kandidatu naj bi
parlament odločal na izredni
seji, ki se bo začela 22. julija,
še pred tem pa se bo kandi-
dat predstavil pristojnemu
odboru državnega zbora.
□
GOSPODARSTVO
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Dravinjski dom se
kapitalsko povezufe
Za strateškega partnerja so izbrali velenjsko Ero
Trgovsko podjetje Dra-
vinjski dom iz Slovenskih
Konjic je pred kratkim
sklenilo strateško part-
nerstvo s Poslovnim siste-
mom Era Velenje. Podjetji
sta namreč ugotovili, da se
njuni pogledi na nadaljnji
razvoj dopolnjujejo, k po-
vezovanju pa sta ju primo-
rala tudi vse večja interna-
cionalizacija trgovine in
potreba po zmanjševanju
stroškov.
»Že pred leti smo v Dra-
vinjskem domu pravilno
spoznali, da zaradi svoje ve-
likosti ali majhnosti srednje-
ročno in dolgoročno sami ne
bomo uspeli zagotavljati
konkurenčnih pogojev na
slovenskem trgu. Zaradi te-
ga smo se pred leti vključili
v dokaj močno trgovsko in-
teresno združenje Skupine
ABC. V njem se vse bolj za-
vedamo, da interesno pove-
zovanje ne zadošča, zdaj je
na vrsti kapitalsko. Nekateri
dobavitelji namreč vse bolj
upoštevajo le kapitalsko po-
vezovanje. Pri tem družbe.
ki se povezujejo, zadržijo
samostojnost, poudarek pa
je na večjem poslovnem so-
delovanju,« pravi direktor
Dravinjskega doma Franc
Verdel. Pojasnjuje tudi, da
je imel Dravinjski dom na
trgih nekdanje Jugoslavije
kar 35 odstotkov prihodkov
in ko je čez noč ostal brez
trgov, z vsemi zaposlenimi,
je to za podjetje pomenilo
veliko obremenitev z vidika
stroškov dela. »Potrebno se
je bilo prilagoditi, tako vse-
binsko kot organizacijsko.
Obenem se je začelo tudi
lastninsko preoblikovanje
podjetij. Večinski delničarji
so postali zaposleni, upoko-
jenci in nekdanji zaposleni.
Toda strukturni deleži last-
ništva se spreminjajo in se
bodo tudi v prihodnje. Za
Dravinjski dom velja, da so
naše delnice zanimive za
več poslovnih partnerjev,
vendar smo si za strateškega
partnerja izbrali Poslovni si-
stem Era Velenje, ki je tre-
nutno tudi naš največji do-
bavitelj in v enem delu tudi
delničar. Poslovni sistem
Era je v sklopu ABC hkrati
tudi distribucijski center za
Štajersko. Poslovno sodelo-
vanje zajema širše celjsko
območje, koroški del in del
Zasavja,« še pravi Verdel.
In kaj pričakujejo v Dra-
vinjskem domu od povezo-
vanja? »Za Dravinjski dom
kot delniško družbo organi-
zacijsko in glede zaposleno-
sti to ne prinaša sprememb.
Z navezavo pa želimo zbolj-
šati ponudbo trgovskega
blaga v naših krajih. Prav
tako želimo pospešiti inve-
sticijsko dejavnost. Računa-
mo, da bomo v najkrajšem
času v Konjicah zgradili več-
ji nakupovalni center z
združenimi močmi strateš-
kega partnerja,« napoveduje
direktor delniške družbe
Franc Verdel, ki vodi Dra-
vinjski dom od leta 1993. Za
uspešno vodenje trgovskega
podjetja s 170 zaposlenimi v
23 lepo urejenih trgovskih
lokalih ter zaradi posluha za
razvoj lokalne skupnosti, je
konec prejšnjega meseca
prejel visoko občinsko priz-
nanje - zlati grb občine.
V. M.
Podpis pogodbe o izgradnji čistilne naprave so s stiskom rok potrdili župan občine Rogatec
Martin Mikolič, direktor JP OKP d.o.o. Rogaška Slatina Zlatko Kvesič. predsednik LEMNA
International Viet Ngo in župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič.
Očiščena Rogaška
Slatina
Predvidoma v letu dni naj bi uredili mehansko čiščenje odpadnih voda
........
V sejni sobi Občine Rogaš-
ka Slatina so v torek popold-
ne z izvajalcem del LEMNA
International iz ZDA podpi-
sali pogodbo o izgradnji či-
stilne naprave na območju
občin Rogaška Slatina in Ro-
gatec.
Pri podpisu pogodbe so bili
prisotni namestnik ameriške
veleposlanice Paul Reid, mini-
ster za okolje in prostor dr.
Pavel Gantar, načelnik za
promet in zveze v krapinsko-
zagorski županiji Božo
Cerovečki, predstavniki na-
ročnika in izvajalca ter drugi
gostje.
Pogodba vključuje izgradnjo
objektov ter dobavo in monta-
žo opreme za mehansko čišče-
nje odplak v Rogaški Slatini,
ureditev dostopa in zavarova-
nje območja čistilne naprave.
Tehnologija čiščenja predvide-
va biološko čiščenje odpadnih
voda brez prisotnosti kemika-
lij. Poleg tega je takšna naprava
c«ejša za izgradnjo, terja
manjša zazidalno površino in
nudi poceni obratovanje.
Aktivnosti za izgradnjo či-
stilne naprave tečejo že od
leta 1988, ko je bila izdelana
dokumentacija. V letu 1995 so
nadaljevali z izgradnjo kolek-
torja skozi Rogaško Slatino, in
sicer proti lokaciji čistilne na-
prave, kjer so zgradili že neka-
tere objekte. Zgrajen je že tudi
kolektor skozi Rogatec. Samo
ta dela so stala občino 5,4
milijona nemških mark. Leto
kasneje so objavili javni razpis
za dopolnitev projektne doku-
mentacije s sodobnejšo tehno-
logijo in z manjšo kapaciteto,
na katerem je bila izbrana
LEMNA tehnologija. To je
izredno zmogljiv sistem me-
hanskega čiščenja odpadnih
voda brez kemikalij, kapacite-
te 15.000 enot, 9.000 enot ae-
robnih reaktorjev in lagunski
sistem za kapaciteto 15.000
enot. Izgradnjo so razdelili v
dve fazi. Za izvedbo prve faze,
za katero že imajo izdano
gradbeno dovoljenje iz leta
1993 in predvideva ureditev
mehanskega čiščenja odpad-
nih voda, imajo skupaj s po-
skusnim obratovanjem na vo-
ljo eno leto. Za ta poseg bodo
skušali zagotoviti lastna de-
narna sredstva. Med tem pa si
bodo prizadevali pridobiti do-
voljenje za nadaljevanje del,
za kar bodo potrebovali vod-
nogospodarsko soglasje in
spremembo lokacijskega načr-
ta.
aj^ ALEKSANDRA MAČEK
^^	Foto: SHERPA
Cheitlo v Velenju
Trgovsko in proizvodno podjetje Chemo, ki ima v Sloveniji
32 prodajaln, je v ponedeljek, 19. julija, v Velenju odprlo
novo trgovino v ulici Simona Blatnika. Naložba je vredna 39
milijonov tolarjev.
V trgovini, odprta bo od 7. do 19. ure, so naprodaj čistila,
premazi in lepila, gradbeni materiali, osnovne kemijske suro-
vine, plastike ter drugi izdelki. Direktor podjetja Chemo
Dušan Papež je ob odprtju trgovine izročil darilni ček v višini
sto tisočakov Mestni občini Velenje, ki ga bo porabila v
dobrodelne namene. Med kupce, ki so sodelovali v nagrad-
nem žrebanju, pa so razdelili bone v vrednosti kakšnih 150
tisoč tolarjev.	K.L.
Dnevi cenejšega tekstila
v naslednjih štirinajstih dneh bodo prišli na svoj račun
predvsem tisti, ki jim manjka kakšen kos oblačila, pa zanj
ne bi radi odšteli preveč denarja. Začela se je namreč poletna
razprodaja tekstila, ki bo trajala dva tedna, od 20. julija do 3.
avgusta. Blago je znižano za največ 40 odstotkov, po večini
od 30 do 40 odstotkov.
V večjih trgovskih hišah v Celju, v Modi, Metroju, Benettonu
in Modiani, so nam povedalali približno enako. Cene so v
glavnem znižane za 30 odstotkov, po večini pa je znižano vse
sezonsko blago.
Razprodaja blaga se je začela slabe tri tedne po razprodaji
obutve, kar je v skladu s poslovnimi običaji, ki so jih sprejeli v
okviru gospodarske zbornice. Pravilen potek razprodaje nadzi-
rajo tržni inšpektorji, ki morebitne kršitve in nepravilnosti
ustrezno,kaznujejo.	NATAŠA PEUNIK
BAROMETER
Novi lastniki v
Cetisu
Blizu 20 odstotkov delnic
celjskega podjetja Cetis je
pred kratkim dobilo nove
lastnike. IT Modra hiša je
pridobila 11,3-odstotni last-
niški delež, SKB banka pa 8-
odstotnega. V Modri hiši so
delnice kupili za drugega
lastnika, ki naj bi bil javnosti
znan šele septembra.
Za petino večja
prodaja
Comet Zreče, ki je lani us-
tvaril s prodajo blizu 5 mili-
jard tolarjev čistih prihodkov,
želi letos povečati prodajo za
najmanj 20 odstotkov ter
zmanjšati vse vrste stroškov.
Delež stroškov dela v čistih
prihodkih naj ne bi bil večji
od 27 odstotkov, delež stroš-
kov storitev pa naj bi znašal
manj kot 11 odstotkov. Do-
nos na sredstva naj bi bil več
kot 6 odstotkov, donos na
kapital okrog 10 odstotkov,
bruto dodana vrednost na za-
poslenega, ki je lani znašala
3,2 milijona tolarjev, pa naj bi
se povečala na okrog 4 milijo-
ne tolarjev.
Depozit zvestobe
SKB banka je svojim var-
čevalcem ponudila tako ime-
novani depozit zvestobe.
Prednost takšnega depozita
je v tem, da se varčevalci po
izteku vezave sredstev lahko
odločijo za nadaljnjo vezavo
za eno leto in dan, privarče-
vana vsota pa bo v drugem
letu obrestovana tako, kot če
bi depozit vezali za obdobje,
daljše od dveh let. Kot so
sporočili iz banke, znaša naj-
manjši znesek depozita zve-
stobe 100 tisoč tolarjev,
obrestna mera pa je odvisna
od višine zneska in časa var-
čevanja. Za vlogo v višini do
milijona tolarjev, na primer,
znaša pri prvi vezavi TOM +
2,95 odstotka, ko jo varčeva-
lec veže petič, pa znaša
obrestna mera TOM + 5,6
odstotka.
Nova naložba V
Atomskih toplicah
Direktor Atomskih toplic
Zdravko Počivalšek se bo ju-
tri prvič, odkar je prevzel
vodenje zdravilišča, predsta-
vil širši javnosti. Na novinar-
ski konferenci bo predstavil
delo in poslovne rezultate
dosedanjega vodstva ter no-
vo vizijo razvoja, vezano na
gibanja v turističnem pov-
praševanju. Podrobneje bo
spregovoril tudi o novi na-
ložbi v kampu, s katero želi-
jo obogatiti in razširiti po-
nudbo zdravilišča.
Jubilej laških
obrtnikov
Območna obrtna zbornica
Laško praznuje letos dvajse-
to obletnico delovanja. V po-
častitev jubileja bo do konca
leta pripravila več prireditev,
izdala pa bo tudi poseben
katalog, v katerem bo pred-
stavila dosedanjo zgodovino
zbornice. V katalogu bo ob-
javljen tudi seznam vseh sa-
mostojnih podjetnikov v ob-
činah Laško in Radeče. JI
GOSPODARSTVO
□
Dobiček za naložbe
Gorenje je v prvih šestih mesecih preseglo obseg lanske prodaje, večji je tudi dobiček - Do konca leta vse delnice no borzi
Delničarji Gorenja so na skupščini,
ki je bila v petek in je trajala le 50
minut, podprli vse predloge uprave in
nadzornega sveta ter se odločili, da
tako kot lani tudi letos ne bodo delili
dividend. Nerazporejeni dobiček iz
preteklih let in lanski čisti dobiček v
skupni višini 3,7 milijarde tolarjev so
razporedili polovico v rezerve, polovico
pa za financiranje naložb.
V Gorenju namreč v naslednjih letih
načrtujejo 36-odstotno rast obsega po-
slovanja, kar zahteva tudi dejavnejšo
naložbeno politiko. Že lani so za nalož-
be namenili 4,7 milijarde tolarjev, pred-
vsem so vlagali v obnovo dotrajanih
tehnoloških linij, letos pa bodo za nalož-
be porabili okrog 8 milijard tolarjev.
Največ denarja bo šlo za izgradnjo nove
tovarne hladilno-zamrzovalnih apara-
tov, kjer naj bi proizvodnja stekla ja-
nuarja 2001.
Delničarji so podprli predlog uprave
o pripojitvi družb Gorenje Servis in
Emkor iz Rogatca h Gorenju. S tem
želijo v Gorenju poenostaviti poslova-
nje in znižati stroške, združitev pa je
pomembna tudi zaradi znižanja davč-
nih obremenitev.
Gorenje je lani prodalo več kot dva
milijona gospodinjskih aparatov in us-
tvarilo 101,8 milijarde tolarjev prihod-
kov. Predsednik uprave Jože Stanič je
na novinarski konferenci takšne rezulta-
te ocenil kot zelo dobre. Konkurenčni
bolj je bil izredno velik, ker so tuji
proizvajalci zaradi krize umaknili z ru-
skega in azijskih trgov skoraj milijon
gospodinjskih aparatov in jih usmerili
na evropski trg. V letošnjem prvem pol-
letju so v Gorenju izdelali 1.070.000
gospodinjskih aparatov in ustvarili 36,5
milijarde tolarjev dohodka iz poslova-
nja, kar je za dobre tri milijarde tolarjev
več kot v enakem lanskem obdobju.
Čeprav je tudi dobiček rasel hitreje kot
kosmati donos in bodo rezultati glede na
dosedanje izkušnje v drugem polletju še
boljši, pa v družbi z doseženim niso
povsem zadovoljni. »Pričakovali smo
več,« je dejal Jože Stanič, »vendar je
vojna v ZRJ ohromila naše sodelovanje
ne le v tej, ampak tudi v vseh sosednjih
državah.«
Kot je povedal član uprave Franjo
Bobinac, je bila prodaja slabša zlasti v
prvih treh mesecih, vendar so izpad
zaradi vojne že nadomestili z večjo
prodajo v državah Evropske unije. »Le-
tošnje leto bo zelo težko,« ocenjuje
Bobinac, »vendar smo zmerni optimisti
in pričakujemo, da bomo v celoti dose-
gli letni načrt.« Prodaja Gorenjevih apa-
ratov je letos nekoliko manjša v tranzi-
cijskih državah, večja pa je na tradicio-
nalnih evropskih trgih. Najboljše rezul-
tate so dosegli v Nemčiji in Franciji.
Dokaj dobre rezultate dosegajo tudi na
Poljskem, Češkem in Slovaškem, v Slo-
veniji povečujejo tržni delež, po vojni
so s prodajo gospodinjskih aparatov
zadovoljni tudi v Bosni in Hercegovini.
Izdelali so projekt, kako prodajati v
Rusijo, vendar so za zdaj še nekoliko
previdni, kar velja tudi za Hrvaško, kjer
zaradi velikega plačilnega in valutnega
tveganja prodajo manj aparatov kot bi
lahko.
Gorenje je prejšnji teden položilo
temeljni kamen za izgradnjo novega
skladišča v Sarajevu, ki je bilo ob
začetku vojne do tal porušeno. Stalo
bo okrog 250 milijonov tolarjev.
V zadnjem letu se je v Gorenju število
delničarjev znižalo s 26 tisoč na nekaj
več kot 20 tisoč, lastniška struktura pa
se je prevesila v korist institucionalnih
lastnikov, ki imajo v rokah 54 odstotkov
delnic. Od tega ima kapitalski sklad 20-
odstotni, odškodninski pa 12-odstotni
delež. Trenutno je na borzi 69 odstot-
kov vseh delnic, do konca leta pa naj bi
se uvrstile vse. »Delnice Gorenja so
trdne in njihova vrednost bo rasla, saj
ima družba, ki je eden največjih sloven-
skih izvoznikov, jasno strategijo, kako
naprej,« je prepričan namestnik pred-
sednika nadzornega sveta Ivan Atel-
šek.
■■■■■■■■■■■Hi JANJA INTIHAR
Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič
Nove bančne
kartice
Večina imetnikov teko-
čega računa pri Banki Ce-
lje je do prejšnjega tedna
že prejela novo bančno
kartico Activa/Maestro,
ki v celoti nadomešča do-
sedanjo bančno kartico.
Lastniki tistih bančnih
kartic, s katerimi so lahko
dvigovali gotovino tudi na
bankomatih (takšnih je
približno dve tretjini od
skupno 70 tisoč kartic), so
nove bančne kartice dobili
po pošti, ostali, ki doslej
niso imeli kartic z banko-
matsko funkcijo, pa so mo-
rali, oziroma bodo morali
nove kartice prevzeti v svo-
jih bančnih enotah.
Z novo kartico, ki je zače-
la veljati 15. julija, je mogo-
če dvigovati gotovino na
bankomatih, v enotah Ban-
ke Celje in na tistih poštah,
ki so opremljene s POS ter-
minali sistema Activa. V
drugih bankah sama karti-
ca ne zadostuje, ampak je
treba napisati še ček. Z no-
vo kartico je mogoče brez
uporabe čekov plačevati tu-
di blago in storitve, vendar
le na tistih prodajnih me-
stih, kjer imajo POS termi-
nale sistema Activa. V Ban-
ki Celje so opozorili, da no-
va bančna kartica ni nado-
mestilo za plačilno kartico
Activa, katere funkcije os-
tajajo še naprej nespreme-
njene.	JI
Delničarjem Uniorja
tudi letos dividende
Za dividende bodo porabili del predlanskega dobička, lanski bo ostal nerazporejen - Za
naložbe letos blizu 2,2 milijarde tolarjev
Zreški Unior bo letos za dividende name-
nil 142,5 milijona tolarjev, oziroma slabo
polovico revaloriziranega nerazporejenega
dobička iz leta 1997. Delničarji bodo na
delnico dobili 66,67 tolarja bruto, dividende
pa bodo izplačane v obliki delnic družbe po
vrednosti 2.500 tolarjev za delnico, preosta-
nek dividend do polne delnice pa bo izpla-
čan v gotovini.
Tako so na nedavni skupščini odločili delni-
čarji družbe, ki so tudi sicer z večino podprli
vse predloge uprave in nadzornega sveta. Lan-
skega čistega dobička Uniorja v višini 530,4
milijona tolarjev niso razporedili, iz revalorizi-
ranega dobička iz leta 1997, ki v celoti znaša
314 milijonov tolarjev, pa bodo 10,7 milijona
tolarjev kot udeležbo pri dobičku dobili člani
uprave in nadzornega sveta, 160,7 milijona
tolarjev pa bo ostalo nerazporejenih. Na skupš-
čini so oblikovali tudi sklad lastnih delnic v
višini 427,6 milijona tolarjev ter sklenili, da
bodo izgubo iz preteklih let, ki znaša nekaj več
kot 1,5 milijarde tolarjev, pokrili iz rezerv
družbe. Gre za obveznosti do delavcev ter
zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarova-
nja iz naslova manj izplačanih plač in za
knjigovodsko uskladitev naložb v tujini.
V Uniorju, ki ima od 1. julija v lasti 20
odstotkov delnic Jekla Štore, so lani ustvarili
12,5 milijarde tolarjev prihodka, dobre rezulta-
te pa kljub močni konkurenci na tujih trgih
pričakujejo tudi v tem letu. Kot je povedal
predsednik uprave Janez Špes, letos načrtuje-
jo 8-odstotno realno rast. V prvem polletju so v
primerjavi z enakim lanskim
obdobjem imeli za deset od-
stotkov višjo realizacijo, dobi-
ček je v okviru načrtovanega
in znaša 400 milijonov tolar-
jev, za deset odstotkov pa so
povečali tudi obseg izvoza.
Unior proda na tuje blizu 90
odstotkov celotne proizvodnje
in sodi med naše največje či-
ste izvoznike. Letos, na pri-
mer, je bila v prvih šestih me-
secih vrednost izvoza sedem-
krat večja od uvoza. »Konku-
renca na tujih trgih je zelo
močna, vendar je položaj na-
šega podjetja, zlasti v avtomo-
bilski industriji, dokaj trden,«
pravi Janez Špes. »Prav zato
smo bili tako zainteresirani za
nakup lastniškega deleža v
štorski železarni, ki je naš naj-
pomembnejši dobavitelj jekla.
Prepričani smo, da nam bo
naša prisotnost v Štorah zago-
tavljala dolgoročno stabilno
oskrbo in normalne pogoje
nakupa, ki ga nameravamo v
prihodnje še povečati.«
Lani so v Uniorju namenili
za naložbe nekaj več kot 1,1
milijarde tolarjev, letos, ko
med drugim praznujejo tudi
80. obletnico začetkov kovin-
sko predelovalne industrije v
kraju in 20-letnico razvoja tu-
rizma, pa bodo za naložbe
dali okrog 2,2 milijarde tolar-
jev. Dobršni del so namenili
za obnovo in razširitev hotela
v Zrečah, okrog 700 milijonov
tolarjev pa bodo vložili v po-
sodobitev kovaškega progra-
ma.
! JANJA INTIHAR
■■■ t Foto: SHERPA
Janez Špes
Konec kriznih let
Bohor Šentjur pokril lansko izgubo - Prodaja v prvih
šestih mesecih za skoraj 45 odstotkov višja od lanske
v šentjurski družbi Bohor-
žaga in furnirnica pričakuje-
jo, da bodo po treh kriznih
letih spet pričeli poslovati z
dobičkom. Polletni rezultati
so spodbudni, podjetje pa bo
v posodobitev proizvodnje
vložilo letos preko 100 mili-
jonov tolarjev.
Lani so imeli v Bohorju za
dobrih deset milijonov tolar-
jev izgube, ki je po besedah
direktorja Bojana Karnerja
nastala zaradi povišanje cen
hlodovine, visoke stopnje od-
pisane osnovne opreme in no-
vembrske vodne ujme, ki je v
podjetju naredila za 58 milijo-
nov tolarjev škode. Na skupš-
čini, ki je bila prejšnji teden,
so delničarji podprli predlog
uprave, da bi izgubo pokrili iz
dobička in revalorizacije do-
bička iz preteklih let v višini
8,4 milijona tolarjev ter iz re-
valoriziranih rezerv.
»Letošnje poslovno leto smo
pričeli z veliko več optimiz-
ma,« pravi Bojan Kamer. »V
prvih šestih mesecih smo po-
večali obseg proizvodnje, v
primerjavi z lani pa je večja
tudi prodaja. Zato so tudi re-
zultati kljub nekoliko višjim
stroškom zelo spodbudni.« V
Bohorju, kjer je zaposlenih
150 delavcev, so v prvem pol-
letju ustvarili 430 milijonov
tolarjev prihodkov, kar je za
skoraj 45 odstotkov več kot v
enakem lanskem obdobju. Če-
prav so za lesno-predelovalno
industrijo poletni meseci bolj
Delnice Bohorja so že eno
leto na prostem trgu ljub-
ljanske borze, v tem času pa
se je njihova vrednost pove-
čala za skoraj 50 odstotkov.
Lastniška struktura v podjet-
ju se nenehno spreminja.
Trenutno imajo največji, 25-
odstotni delež Primorski
skladi, odškodninski in ka-
pitalski sklad imata po 10
odstotkov delnic, preostalo
lastništvo pa je razpršeno
med malimi delničarji.
»sušni«, v podjetju pričakuje-
jo, da bodo tako dobre rezul-
tate ohranili tudi v drugem
polletju. V posodobitev proi-
zvodnje nameravajo vložiti
okrog 100 milijonov tolarjev.
Trenutno gradijo novo sušilni-
co, do konca leta bodo posta-
vili še luščilno linijo za furnir,
posodobili pa bodo tudi proi-
zvodnjo žaganega lesa.
■nHHMi JANJA INTIHAR
Nov lastnik
motela
Trebče
v Obsotelju pričakujejo,
da bo motel Trebče, ki je
imel dolgo časa zaprta vra-
ta, oživel. Pred kratkim je
kupil stavbo od Izletnika
zasebnik Milan Bevc s Pre-
vorja, ki mu je Občina Bi-
strica ob Sotli prodala še
zemljišče. Zemljišče so pro-
dali za 2,5 milijona tolar-
jev.	BJ
□
KULTURA
Oder |e prostor za
smeh in solze
V prelomnem tisočletju pol stoletni jubilej SLG Celje
Celjski gledališčniki so se
zdramili iz sna na letnem
prizorišču na Starem gradu
in zapustili tudi domači oder
ter tako končali težko sezo-
no, kot jo imenujejo sami
zaradi dodatnih vaj in vsko-
kov zaradi bolezni v an-
samblu, in odšli na počitni-
ce^_
Pred tem so v Slovenskem
ljudskem gledališču Celje raz-
grnili sezono 1999/2000. Pro-
gram je pripravil umetniški
vodja Matija Logar.
»Prihodnje obdobje Sloven-
skega ljudskega gledališča Ce-
lje temelji na bogati dediščini
in gledališki ustvarjalci se za-
vedamo razpetosti med pre-
pričanjem v lastno ustvarjalno
poslanstvo ter med upom in
dvomom,« pravi Matija Logar,
ko zre v novo sezono.
Repertoar za prelomno se-
zono iz tega v prihodnje tisoč-
letje, v kateri bo Slovensko
ljudsko gledališče Celje slavilo
tudi pol stoletni jubilej, je po-
stavljen na stebre »razuma,
hazarda, polja tišine in valova-
nja smeha, na gledališko hip-
nost in medsebojno hipnotiče-
nje«, napovedujejo v gledališ-
ču.
V novo sezono bodo krenili
z delom Jean Baptista Poque-
lina Moliera, Don Juan, v reži-
ji mladega Jerneja Lorencija.
Don Juan je tudi danes še
kako aktualen, sodoben, saj s
svojimi tragičnimi elementi
omogoča na novo prikazati
razmerja med človeka obvla-
dujočo slo in razumsko dejav-
nostjo.
Za Don Juanom bosta prišla
na celjski oder (in prvič v Slo-
venijo) Jošt in Jaka, delo Wil-
helma Busha&Ervina Fritza, v
režiji Mirana Herzoga. S to
otroško igro bo celjsko gleda-
lišče skušalo ugoditi najzah-
tevnejšemu otroškemu ob-
činstvu. Jošt in Jaka je igrica o
pobalinstvu, kar sicer ne sodi
v vzgojni žanr, a potrjuje, da
otrok, poln pobalinstva ni ba-
rabin in da z njim zato ni nič
narobe.
December je rezerviran za
otroke (s Tednom otroškega
programa) in za komedijo.
Zmagovalno komedijo letoš-
njih Dnevov komedije, Vinka
Mbderndorferja Limonada
Slovenica, bo režiral avtor
sam. Krstno uprizarjanje del,
ki zmagajo na natečaju Dne-
vov komedije, je brez dvoma
svojevrsten izziv in prednost
gledališča. Limonada Sloveni-
ca je hvaležna komedija, pisa-
na posebej na celjski ansam-
bel in za občinstvo, ki je ko-
medijo vzelo za svojo.
Na uveljavljeni in priljublje-
ni Oderpododrom bodo celj-
ski gledališniki v novi sezoni
kot krstno uprizoritev postavi-
li delo Drage Potočnjak Alisa,
Alice, ki ga bo zaigrala kar
avtorica besedila v režiji Mati-
je Logarja. Delo slika medčlo-
veške odnose kot nezadost-
nost bivanja, ki poraja nasil-
nost in posiljevanje in ob tem
razgalja sodobno družbo. Ali-
sa, Alice je namreč bosanska
begunka v Čudežni Sloveniji...
Ubijalci muh Matjaža Zu-
pančiča v režiji Mileta Koruna
bodo krst prav tako doživeli
na celjskem odru. Postavljeni
so v nenavaden trilerski okvir,
verjetni, prepričljivi in izzival-
ni.
Šesta premiera bo na celj-
ski oder prišla s Tramvajem
poželenja, Tennesseeja Wil-
liamsa, v režiji Aleksandra
Jurca. Tramvaj poželenja
smemo šteti med moderno
klasiko ameriške dramatike,
ki se s svojo ibsenovsko-
strindberško obravnavo sek-
sualnosti in nasilnosti smisel-
no umešča v letošnji reper-
toar.
Tako zasnovan program bo
v novi sezoni uresničeval 24-
članski umetniški zbor. Umet-
niško vrsto bosta podaljšala
mlada igralca Davor Čeh in
Primož Pirnat.
Ob redni abonmajski po-
nudbi bodo v sezoni 1999/
2000 v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje otrokom po-
nudili še lutkovni abonma in
Teden otroškega programa,
odraslim pa Dneve komedije.
Celje se bo spet potegovalo za
najboljšo komedijo, že pred
časom pa je izšel tudi javni
anonimni natečaj za izvirno
slovensko komedijo, oziroma
za žlahtno komedijsko pero.
Za odziv,se med slovenskimi
pisci ni več bati, za smeh in
prijetne večere v Talijinem
hramu tudi ne.
Sicer pa bodo ponujeni re-
pertoar v novi sezoni ljubite-
lji gledališča ocenjevali sami.
saj je namenjen izključno
njim!_
MATEJA PODJED
Za stoletnico nov prapor
Pred sto leti, 9. julija leta
1899, je bilo na Polzeli usta-
novljeno katoliško bralno
društvo. To je bil začetek or-
ganiziranega kulturnega de-
lovanja na Polzeli z name-
nom širjenja in ohranjanja
slovenske besede.
Na slavnostni seji KUD Pol-
zela prejšnji teden so napravili
nekakšen prerez dejavnosti v
preteklih 100 letih. Kot je dejal
predsednik društva Marko
Slokar, so vse težave prema-
govali z obilico dobre volje. V
kulturnem programu so na-
stopili trobilni kvintet Glasbe-
ne šole Risto Savin Žalec, od-
delek Polzela, vokalni kvintet
Lastovka, Dejan Podbregar -
trobenta in Irena Kralj - klavir
ter Moški pevski zbor Polzela.
Razvili so tudi nov društveni
prapor, ki ga krasi napis iz
citata Antona Martina Slomš-
ka »Materin jezik bodi vam
ključ do narodove omike«. Ob
koncu so podelili društvena ^
priznanja, potem pa odprli
razstavo fotografij in doku-
mentov o dejavnosti društva v
sto letih.
Praznovanje 100-letnice so
zaključili v nedeljo, ko je do-
mači župnik Jože Kovačec ob
slovesni sveti maši blagoslovil
nov društveni prapor, ki bo
odslej krasil prostore KUD
Polzela.
T. TAVČAR
Devet crk na brvi
izgubljenega časa
So umetniki, ki jih zazna-
muje Umetnost, so umetniki,
ki jih zaznamuje življenje in so
umetniki, ki jih zaznamuje
Usoda. A v primeru Milana
Bizovičarja je moč reči, da gre
kar za vse troje hkrati; priče
smo sodobniku, ki je tragično
zaznamovan z Nezgodo in je
zato njegova neprisotnost na
odprtju razstave njegovih del
vsaj zame izjemno prepričljiv
»performance«, takšen, ki je
»tisoč svetlobnih let proč« od
štosa, ko nek butasti ruski »in-
artist« meče jajca v še bolj
butasto figuro nekega sloven-
skega kulturnika...
Z delom Milana Bizovičarja
sem se spoznal že pred davni-
mi leti, ko sem v raznih knji-
gah in revijah naletel na nje-
gove ilustracije. Takoj moram
povedati, da mi najprej sploh
niso bile všeč, ker so z neko
ostrino in povsod prisotnim
pridihom resnobnosti, rušile
moj lasten svet otroške iluzor-
nosti. Bizovičar ni namreč ni-
koli risal pocukranih fantkov
in deklic in živalic in rastlinic
in predmetkov in... ampak so
bile njegove podobe bolj raz-
stavljene kot sestavljene, kot
da bi se avtor hote igral z
Enostavnostjo, ki jo je kronal
(meni) grozovito očiten podpis
Bizovičar A vseeno so me te
ilustracije privlačile in ko sem
jih sprejel, sem jih globlje od
marsikakšnih drugih, sloven-
skih ilustratorjev, del.
Potem so prišli drugi časi,
spremljale so jih ilustracije Po-
lona, Steinberga, Ungererja,
Crumba, Deixa in nisem imel
pojma, kaj se dogaja z Bizovi-
čarjem. Menil sem, da se je
pač umaknil v umetniško za-
sebnost, da živi Zgodbo, ki se
spodobi slovenskemu umetni-
ku njegova kova, lahko bi celo
pomislil, da je opustil ilustra-
cijo in se posvetil slikarstvu.
Zdaj, ko potujem med podoba-
mi na njegovi celjski razstavi,
sledim, kako tisti davno preki-
njeni Bizovičar tke svojo umet-
nost v Celotnost, ki je izjemna
v slovenski likovnosti. Z zave-
zanostjo risbi in barvi ustvar-
ja, z gvaši na papirju, vezi
med Mrakom in Svetlobo, kjer
je vsaka podoba dobesedno
obsijana z Lučjo, ki jo rojeva le
Slikarstvo.
Bizovičarja osebno sploh
ne poznam; nikoli ga nisem
slišal po radiu, ne videl na
televiziji, še njegovih fotogra-
fij ali intervjujev v tisku se ne
spominjam. A vendar, ko od-
čitujem na teh podobah tistih
famoznih devet črk, ki so
zdaj spet tukaj, se mi zdi, da
sem naletel na starega znan-
ca, ki mu je uspelo izgraditi
brv z davno izgubljenim ča-
som.
(Milan Bizovičar. slikarska
razstava. Galerija sodobne
umetnosti Celje, julij-avgust
1999.)
DALIBOR B. ŽZUPANČIČ

Menjava je zakon
Saj poznate tisto: »Zame-
njal sem šest bendov, pet
punc, tri fotre, dve državi...!«
Zanimiv in duhovit reklamni
spot, ki pa dokazuje še nekaj
več - da je pravzaprav vse
minljivo. Da je vse zamenlji-
vo. Da ni stvari, ki bi bila
večna, ki bi trajala večno.
In v tem smislu je reklamni
spot zelo slab. Zelo neučinko-
vit. Če je artikel, ki ga reklam-
ni spot promovira, zakon, to
še ne pomeni, da ni zamen-
ljiv. Da ni minljiv. Čeprav je
tisti junak zamenjal državo,
fotra, bende in bejbe, ni reče-
no, da ne bo kaj kmalu tudi
znamke piva. Ker to je končno
še najlažje zamenjati. Veliko
lažje kot državo. Veliko eno-
stavneje kot fotra. Da o ben-
dih, ki so stvar identifikacij-
skih modelov, in bejbah, ki so
stvar kemije in srca, sploh ne
govorim.
No ja. če ostanemo v nacio-
nalnih okvirjih, potem men-
da edino pivo ni zamenljivo.
Saj veste; povej mi, katero pi-
vo piješ in povem ti. od kod
prihajaš. Ja, pivo je menda
stvar lokalne pripadnosti. In
v tem kontekstu nezamenlji-
vo. Toda, hja, če je mogoče
zamenjati članstvo v lokal-
nem športnem društvu, zakaj
potem ne bi bilo možno svoje
najljubše pivovske znamke?
Zakaj bi človek pil vodo, ko
pa lahko pije pivo? Šalim se.
Pa vendar; menjavanje in za-
menjavanje je postalo način
življenja. Pa ne zato, ker bi
sami tako hoteli, ker bi se
vsake stvari kaj kmalu naveli-
čali, pač pa zato, ker tako
hočejo tisti, ki narekujejo naš
življenjski ritem. Naš tempo.
Mediji, sponzorji, trusti, mul-
tinacionalke... Ja, mediji,
sponzorji, trusti, multinacio-
nalke... lahko zamenjajo tudi
Michaela Jordana. Ga pripra-
vijo do tega, da se ali umakne
ali ponovno vrne v svet šport-
nega šovbiznisa. Mediji,
sponzorji, trusti, multinacio-
nalke... nas lahko pripravijo
tudi do tega, da opustimo svo-
jo najljubšo znamko piva. Še
več, lahko nas pripravijo celo
do tega, da sploh opustimo
pitje piva. Da odrekanje pivu
in ignoriranje piva postane
zakon. Prav. Toda kako dol-
go? Do kdaj? Hja. vse dotlej,
dokler nam mediji, sponzorji,
trusti. multinacionalke... ne
bodo zaukazali drugače. Do-
kler nam ne bodo ponudili
kaj bolj konkretnega. Nečesa
novega.
In kaj nam ponuja tisti
muk v reklamnem spotu? Za-
kaj bi bilo pivo zakon, ko pa
kot zakon ne nastopa name-
sto nečesa drugega, namesto
nečesa, kar je bilo prej za-
kon? Kaj pivo sploh zamenju-
je? Državo? Fotra? Bejbo?
Bend? Lepo vas prosim! Za-
kon je zakon šele takrat, ko
nastopi kot alternativa prejš-
njemu zakonu. In enako je s
fotrom. Enako je z državo. Z
bendom in z bejbo. In tudi s
pivom. Še posebej, če hoče
oziroma si želi to nastopati
kot zakon. Ker zakon veleva
popolnoma drugače; če že za-
menjamo državo, potem naj-
brž zamenjamo tudi svojo
najljubšo znamko piva. Če
zamenjamo bejbo, se kaj lah-
ko zgodi, da zamenjamo tudi
bend. Čeprav je marsikdaj ta-
ko, da ravno zaradi bejbe za-
menjamo tudi bend. In
znamko piva. Kar pomeni,
da zakon sestoji iz menjave. '
Iz možnosti zamenjavanja.
In šele tisti spot. ki bo upošte-
val to preprosto dejstvo, bo
lahko označen kot učinkovit.
Čeprav je tudi res. da nikjer
ne piše, da mora biti reklam-
ni spot učinkovit. Dovolj je,
da pušča možnost različnih
interpretacij. In asociativnih
možnosti. S tem pa tudi za-
menjavunja.
Piše: TADEJ CATER
Tudi o tržni etiki
Revija za teološka, družbe-
na in kulturna vprašanja
Znamenje, ki izhaja pri istoi-
menski založbi v Petrovčah -
prihodnje leto bo praznovala
30-letnico neprekinjenega
izhajanja - tokrat prinaša
več člankov s področja so-
dobne teologije in krščanske
etike.
Uvodni članek je prispeval
Vekoslav Grmič z naslovom
Kriza (krščanske) civilizacije,
v njem pa ugotavlja, da se
kriza (krščanske civilizacije)
kaže predvsem na področju
medsebojnih človeških odno-
sov in v človekovem razmerju
do narave. Cvetka T6th objav-
lja prvi del razprave Temeljno
zaupanje, Hlkan Ulfgard pa
Današnje branje knjige Razo-
detja (prevod iz Conciliuma
34, 1998). Joseph Moingt ob-
javlja članek Humanitas Chri-
sti (prevod iz Conciliuma 35,
1999), Giuseppe Ruggieri pa
članek O hermenevtiki 2. vati-
kanskega koncila (prevod iz
Conciliuma 35, 1999). Elisa-
beth Schiissier-Fiorenza pa je |
prispevala članek z naslovom j
Ecclesia semper reformanda, ;
Miklos Tomka pa Fundamen-
talizem, integralizem, ločine v
Cerkvi (prevod iz Conciliuma
35, 1999).
Primož Vresnik je avtor
članka Meškovo objavljanje v
Ljubljanskem zvonu, Janko
Bohak pa objavlja drugi del
razprave Ljubezen je otrok
svobode. Šime Ivanjko piše o
Tržni etiki in se v člansku
dotika vprašanj razosebljeno-
sti trga in pojma poslovne
morale. Fanika Krajnc Vrečko
je avtorica članka Trubarjev
jezikovni program, tokrat ob-
javlja prvi del. Vekoslav Gr-
mič predstavlja knjigo Dorot-
hee Solle: Mystik und VVider-
stand, ki je izšla pri hamburš-
ki založbi Hoffmann und
Campe.
DRAGO MEDVED
KULTURA
□
Igen uspešen v
Maroku
Plesni teater Igen Studia za
ples Celje se je vrnil iz Maro-
ka, kjer je bil od 8. do 15. julija
Mednarodni festival plesa in
ljudskega izročila, ki se ga je
udeležilo preko tristo plesal-
cev iz sedemnajstih držav.
Plesni teater že devetnajsto
sezono vodi koreograf in
umetniški vodja Igor Jelen, v
Maroku pa so se predstavili z
dvema koreografijama »Spo-
min na Evo Peron« in »Posve-
titev Tartiniju«. Festival je po-
tekal v prestolnici Rabat in v
drugih mestih, izreden gala
zaključni nastop pa je v Cen-
tralnem gledališču Mohame-
da petega v Rabatu snemala
tudi nacionalna televizija. Ob
zaključku je Plesni teater Igen
prejel posebno nagrado za
izrazno-sporočilno plesno
stvaritev in nastop v celoti.
Poleg nastopov, snemanja
in gostovanj po deželi so si
udeleženci ogledovali zname-
nitosti Maroka, spoznavali
kulturo, kulinariko in tradici-
jo zanimive arabske dežele.
Celjske plesalce sta sprejela
celo maroški princ Moulay
Rachid in kralj Hassan II., ki je
v času festivala praznoval se-
demdeseti rojstni dan.
S tem gostovanjem se za-
ključuje devetnajsta sezona
Studia za ples Celje in Plesne-
ga teatra Igen, ki ima tudi v
naslednji sezoni na programu
veliko potovanj in gostovanj v
tujini, če jim načrtov ne bodo
prekrižale denarne težave.
U. K.
Nastop v prestolnici Rabat. Plesni teater Igen je v Maroku
prejel posebno nagrado.
REČENO (ne) STORJENO
Knjigarna Mladinska knjiga
Za knjigarno Mladinska
knjiga bi lahko rekli, da je
nekakšen celjski Konzorcij.
Kljub temu, da so se ji druge
celjske knjigarne v zadnjih le-
tih že precej približale po ka-
kovosti in količini knjig pa se
zdi, da je še vedno nedoseglji-
va. To gre vsekakor pripisati
tako vodenja knjigarne, kot
tudi osebju, ki se na knjige
zelo dobro spozna. Povrh vse-
ga pa so vsi še ravno prav
prijazni, kot se za prodajalce
knjig spodobi. Ne nazadnje so
celo primerno oblečeni - ome-
nim naj le moški del osebja
(črna obleka in bela srajca) -
to si dobra knjiga vsekakor
tudi zasluži.
Ob vsem kar ponujajo dru-
ge knjigarne - to je prodaja na
več čekov, različni popusti,
papirniški del ipd., je pri tej
potrebno poudariti zelo dobro
preglednost in pa to, da pona-
vadi pod označbami tudi za-
res lahko ugledate knjigo tak-
šne zvrsti, kot jo obeta naslov
nad policami. Pomembno je
tudi, da vam tukaj lahko na-
ročijo knjige iz Amerike, Ki-
tajske ali Tunguzije. Iz lastnih
izkušenj lahko povem, da jo
potem, ko seveda poravnate
stroške, tudi prejmete. Med
policami je mogoče najti tudi
kar nekaj tujih revij (Life, Na-
tional Geographic, Time in pa
tudi kakšno našo literarno re-
vijo, kot so na primer Dialogi
in revija 2000).
Ker je v tej knjigarni res
precej dobrih knjig, bom to-
krat poskušal navesti le nekaj,
vsaj zame, bolj zanimivih pri-
merkov.
Če začnem s knjigo, ki bi jo
kupil svoji sedemletni hčeri, bi
med kar lepo zbirko pravljic in
slikanic gotovo izbral Pravljice
za leto in dan, ki jih je zbral
Niko Grafenauer Gre za štiri
knjige, v katerih so zbrane
pravljice in pesmi, motivno
prilagojene letnim časom.
Sicer lahko tudi tukaj naj-
dete kar nekaj celjskih avtor-
jev. Ob tistih, ki sem jih že
omenil v drugih knjigarnah,
pa lahko pri Mladinski knjigi
najdete še knjigo Savinja, av-
torjev Matevža Lenarčiča,
Branka Gorupevška in dr. Ja-
neza Cvirna. Vsaj delno je celj-
ska tudi naveza Andrej Stu-
den in Katarina Kobilica. Pri-
sotna sta s knjigo Volja do
dela je bogastvo (to je knjiga o
znanem ljubljanskem stavb-
nem podjetniku).
Iz sveta, v katerem bi lah-
ko preživel prijetne ure tudi
jaz, naj navedem le nekaj na-
slovov - Jean Baudrillard Si-
mulaker in simulacija, Soren
Kierkegaard Pojem tesnobe v
prevodu Primoža Reparja,
Gilles Deleuze Logika smisla,
Hans Georg Gadamer Izbrani
spisi, Metabioigra Arturja
Šterna ali pa, če le na kratko
omenim še nekaj iz leposlovja
- iz zbirke Lirika Debeljakov
prevod Ashberyjevih pesmi,
Hiperion ali puščavnik v Gr-
čiji Friedricha Holderlina in
pa Josipa Ostija Kraški nar-
cis.
Za poudarek kvalitete in
tradicije naj vas prav na kon-
cu spomnim še na stalnico
Mladinske knjige - to pa so
recimo knjige iz zbirke Kon-
dor, že omenjena zbirka Liri-
ka in Veliki večni romani.
ZORAN PEVEC
PRIREDITVE
KONCERTI
Grad Tabor Laško 23. 7. ob
20.30 koncert ansambla Tim-
ne Brauer in Eliasa Meira.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 23. 7. ob 20. uri
koncert vokalnega seksteta
Vigred.
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Anton Herman.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Avla hotela Dobrna Vida
Zupan, do 23. 7, od 24.7 na-
prej pa Ida Šprah.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske zbirke.
Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Gregor
Mastnak.
Galerija Volk Celjske vedu-
te, do 31. 7.
OSTALO
Hermanove poletne delav-
nice - otroški muzej 22. 7. ob
11. uri Fotografiranje brez fo-
toaparata.
Hermanovo gledališče -
otroški muzej 24. 7. ob 10.
uri Vžigalnik, lutkovno gle-
dališče Fru fru.
Friderikov atrij - 22. 7. ob
21. večer mladih celjskih
glasbenikov.
Galerija sodobne umet-
nosti 27. 7. ob 20. uri koncert
violinista Tomaža Lorenza
in kitarista Jerka Novaka.
Atrij Majolke 28. 7. ob
20.30 koncert skupine Blue-
grass hoppers trio.
Večer ob violini in kitari
v torek, 27. julija ob 20 uri, bo v Galeriji sodobne
umetnosti Celje koncert violinista Tomaža Lorenza in
kitarista Jerka Novaka.
Glasbenika sodelujeta že od leta 1980 in medtem sta
nastopila na številnih koncertih doma in v tujini ter si
prislužila mnoga laskava priznanja. Njun repertoar obsega
celotni opus slovenskih skladateljev in precejšen del po-
membne svetovne literature. Tomaž Lorenz je diplomiral na
ljubljanski glasbeni akademiji, leto kasneje pa je magistriral
iz violinske in komorne igre. V Srednji glasbeni šoli in
Akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje komorno igro ter
vodi tečaje komornega muziciranja doma in v tujini. Jerko
Novak je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Gradcu.
Poučuje kitaro v Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in je stalni
mentor na poletnih glasbenih taborih. Komponira glasbo za
najmlajše poslušalce in ustvarja scensko glasbo za gledališče,
film in televizijo.	SK
Friderikov atrij -
novo prizorišče
Mestna Občina Celje in
soorganizatorji si v sklopu
prireditev Poletje v Celju pri-
zadevajo za oživitev starega
mestnega jedra. Prostori, pri-
merni za prizorišče kultur-
nih prireditev, so številni trgi
in atriji, med njimi tudi Fride-
rikov atrij na Gosposki ulici.
Lani se je atrij prvič preiz-
kusil kot kulturno prizorišče,
z gledališko igro Kulturnega
društva Alme Karlin Kje so
Celjski. Prvi odmevi so bili
zelo dobri. »Prostor je s svo-
jim imenitnim izgledom pri-
meren za doživljanje iger in
glasbe, zato smo se odločili,
da bomo tudi letos tam pri-
pravljali poletne prireditve,«
pravi Živko Beškovnik iz
Zveze kulturnih društev. Za
igro Kje so Celjski so dijaki
Gimnazije Center Celje upri-
zorili Antigono. Nastopalo je
več mladih celjskih ustvarjal-
cev, skupini Carpe Diem in
Ritm sestre. Predstavila sta se
pesnika in pisatelja Silvo Že-
leznik in Virginija Majerič. V
četrtek, 15. julija, je bil večer
baročne glasbe, na katerem
sta se predstavila ugledna
umetnika, sopranistka ljub-
ljanske Opere Olga Gracer in
Miljko Bizjak, virtuoz na špi-
netu.
»Friderikov atrij je odličen
za komorne prireditve, ker je
prostor zelo akustičen. Želi-
mo, da se amaterske skupine
predstavijo širši javnosti. Na-
ša osnovna usmeritev je, da
združimo dobro gostinsko
ponudbo, ki jo v atriju pri-
pravlja lastnik gostilnice Fri-
derik, Vojko Flander, s prijet-
nim kulturnim programom,«
meni Beškovnik. Prireditve
morajo biti atraktivne, da bo-
do privabile množico ljudi. V
Friderikov atrij prihajajo vse
generacije.
SIMONA ŠALEJ
Na plažo z romanom
Nihče od domačih avtorjev se ni uvrstil na listo petdeset najbolj branih knjig tega
poletja
Celjani dosti berejo. Tudi
med poletjem. Njihove bral-
ne navade se z leti malodane
neopazno spreminjajo. Gle-
de bralnih navad se ne razli-
kujejo dosti od, denimo, Ma-
riborčanov ali Ljubljanča-
nov. Po statistikah sodeč pa
najraje berejo dela tujih av-
torjev, medtem ko so sloven-
ski romani prav pri repu.
V minulem letu so si Celja-
ni izposodili približno 750 ti-
soč različnih gradiv. To po-
meni, da si je sleherni Celjan
povprečno izposodil 19 knjig.
V Osrednji knjižnici Celje so
nam med drugim zaupali li-
sto najbolj izsposojanih knjig
tega poletja. Kot vedno se
tudi v tem času najbolj izpo-
soja proza; bralci največkrat
posegajo po lahkotnejših,
najpogosteje ljubezenskih
romanih. Le malokdo si po-
čitnice popestri z zahtevno
strokovno literaturo. Če po-
gledamo, kdo vse si izposoja
knjige, potem dobimo takole
sliko: 30 odstotkov izposoje-
valcev je dijakov, 30 odstot-
kov študentov in prav toliko
zaposlenih, 10 odstotkov je
ostalih.
Se zdi, da Celjani premalo
berejo zahtevno literaturo?
Martina Rozman Salobir iz
Osrednje knjižnice Celje pri-
poroča, da bi morali začeti
brati resnejšo literaturo. V
skladu s tem so med poletjem
naredili šest priporočilnih zlo-
ženk. Namenjene so pred-
vsem t.i. kampanjskim bral-
cem (npr. intelektualcem in
strokovnjakom), ki so čez le-
to preveč zaposleni s strokov-
no literaturo. V teh zloženkah
najdemo romane, po katerih
so posneli slovite filme (deni-
mo usodna romanca v roma-
nu Doktor Živago), vohunske
romane (na primer zelo enig-
matični in intrigantni roman
Skrivnostna Mata Hari), več-
ne ljubezenske romane (Lju-
bimec ali Vlak v Pakistan),
potopise (na primer Potova-
nje Mraka Pola), planinsko
literaturo (bržčas večno kult-
ni roman Nejca Zaplotnika
Pot) in nepogrešljivo klasiko
humorja (Tone Partljič vas
pričakuje s pripovedjo Slišal
sem, kako trava raste). »'V
zloženkah predstavljamo
predvsem komunikativno, li-
terarno vredno literaturo,«'
pojasnjuje Martina Rozman
Salobir, ki hkrati svetuje, da si
naj ogledamo še spletno stran
http://www.ce.sik.si/prebe-
rite.htm.
Katera je torej najbolj brana
knjiga tega poletja? Od 1. juni-
ja do 16. julija je ta častni
naziv gotovo pripadel Mary
Higgins Clark. Celjani so jo
enostavno razgrabili. Najbolj
bran je seveda njen roman
Krik v noči. Sledi ji Danielle
Steel (prav tako zelo brana
avtorica) z romanom Izginil
je. Na tretjem mestu je po-
novno zasidrana Mary Hig-
gins Clark z romanom Še se
bova srečala. Še tole: Celjani
niso ravno navdušeni nad slo-
venskimi avtorji, še manj,
nihče od slovenskih avtorjev
se ni uvrstil niti na listo petde-
set najbolj izposojanih knjig
tega poletja. Po besedah Salo-
birjeve iz preprostega razlo-
ga: slovensko leposlovje na-
mreč ne premore lahkotnej-
ših žanrov.
Pri otroški literaturi je naj-
bolj bran Carl Barks s knjigo
Najlepše zgodbe Carla Bark-
sa. Sledita mu Elisabeth Zoller
(Eva + Martin) in Brock Cole
(Grešna kozla). Glede priljub-
ljenosti slovenski pisci pri
otrocih ne zaostajajo za vr-
hom. Ravno obratno, obože-
vana slovenska pisateljica De-
sa Muck se diči kar na šestem
mestu najbolj izposojanih
otroških knjig tega poletja s
svojo mega-uspešnico Lažni-
va Suzi, kajpak.
■■■■■■ PETER ŠTRUKEU
10
TEMA TEDNA
Nadzor za zaprtimi vrati
Slovenija je pred sprejemom novega zakona o pravici do zagovorništva duševnih bolnikov - Kako je s pregledom prisilno
pridržanih bolnikov v vojniški psihiatrični bolnišnici?
Sredi maja je bil v Ljubljani simpozij o
pravici do zagovorništva pri duševnih bo-
lnikih. Razlog za pripravo simpozija na to temo
je bil predlog Zakona o bolniškem zagovorniš-
tvu in varstvu pravic na področju duševnega
zdravja, ki ga je parlamentu lani novembra
predložil poslanec Borut Pahor. Cilj predloga je
uzakonitev bolniškega zagovorništva, ki naj bi
pripomoglo k bolj učinkoviti preventivi in zaš-
čiti ustavnih, zakonskih in drugih pravic, nad-
zoru nad sprejemom v bolnišnico ter pomaga-
lo pri uveljavljanju pravic pridržanih oseb v
teh ustanovah. Delo zagovornika naj bi oprav-
ljali pravniki, socialni delavci, psihologi ali
drugi strokovnjaki, in sicer v okviru posebne
službe, ki bi delovala neodvisno od zdravstve-
nih organizacij oziroma bolnišnice.
Predlog zakona določa tudi, da naj se vsa-
komur, ki je napoten ali pridržan na oddelku
zaprtega tipa, dodeli obvezen zagovornik kot
zastopnik njegovih interesov v postopku pri-
držanja in nadaljnjega zdravljenja. Če si bo
pridržana oseba za varstvo oseb izbrala od-
vetnika, obvezna dodelitev zagovornika ne bo
potrebna. Zdaj veljavni zakon določa, da mo-
ra bolnišnica o pacientih, sprejetih na zaprti
oddelek psihiatrične bolnišnice, v roku 48 ur
obvestiti sodišče, ki potem opravi pregled
oziroma poda mnenje o tem, koliko časa
sprejet bolnik lahko ostane na zaprtem oddel-
ku. Kako je to področje urejeno v Psihiatrični
bolnišnici v Vojniku, smo povprašali direktor-
ja te bolnišnice, Daniela Lajlarja, dr. med.
Pomočnik varuha človekovih pravic v po-
ročilu o obiskih v psihiatričnih bolnišnicah
v zvezi s prisilnim pridržanjem kar nekaj-
krat omenja tudi vojniško bolnišnico.
Na dan, ko je prišel varuh človekovih pravic,
je bilo v hiši najrhanj 10 ljudi na zaprtem
oddelku, dva pa se s pridržanjem nista strinja-
la. Tako sem predstavniku varuha predstavil
človeka, ki se je bil pripravljen spreti in stepsti
samo zato, da mu ne bi bilo potrebno iti iz
bolnišnice. Po eni strani torej družba namiguje,
da neupravičeno zadržujemo ljudi v bolnišnici,
po drugi strani pa imamo vse pogostejšo teža-
vo - kako posameznike iz bolnišnice odpustiti.
Kako konkretno izgleda pregled na zaprti
oddelek sprejetih bolnikov, ki ga opravita
sodnik in sodni izvedenec?
Pri nas sodnik in zdravnik - sodni izvedenec
opravita pregled bolnikov dvakrat na teden,
ob ponedeljkih in četrtkih. Sodnik, zapisnika-
rica in sodni izvedenec primerjajo naše zapi-
ske in opravijo razgovor z bolnikom, potem
p^ napišejo odločbo o tem, kako dolgo še
lahko ostane na zaprtem čddelku. Navsezad-
nje je pri duševnih boleznih dokazana bioke-
mijska motnja, tako da vemo, koga in zakaj v
bolnišnico sprejmemo in kakšni so razlogi ter
terapevtski cilji za pridržanje in zdravljenje.
Tisti, ki se z boleznijo ne strinjajo, so ponava-
di bolniki, ki fantazirajo o tem, da so izumili
ne vem kaj, da jih čaka svetovna slava... Torej
so ponavadi proti pridržanju ravno tisti ljudje,
pri katerih je bolezen najbolj izražena.
Vendar najbrž kljub bolezni ohranijo spo-
sobnost odločanja o svojem življenju oziro-
ma o tem, ali se strinjajo z bivanjem na
zaprtem oddelku bolnišnice ali ne?
Stopnjo med sposobnostjo odločanja in med
tem, do kod in o čem lahko bolnik odloča sam,
je resnično zelo težko določiti. Po Mariborski
cesti v Celju, na primer, že več let hodi mlajši,
zelo zanemarjen moški, ki prosi za drobiž, pa s
tem nikogar ne spravlja v hudo zadrego, čeprav
je za to okolje izredno drugačen, očitno zelo
slabo živi in ima svojstvene predstave o sebi in o
svojem mestu v družbi. Nihče ne ve, kaj ta mož
počne in s čim se pravzaprav ukvarja. Je bolan
ali je z njim vse v redu? In zakaj, navsezadnje, to
vprašanje ne zanima nikogar od tistih, Id se
vmešavajo v delo psihiatrije?
Ta človek s svojim početjem koga ogroža?
O tem bi bilo potrebno premisliti. Tako kot o
tem, da smo tako brezbri^a družba, da človek
propada pred našimi očmi. Tudi odnos do sa-
momora se je v družbi v zadnjem času precej
spremenil, postal je bolj liberalen. Včasih smo
življenje varovali tudi proti volji prizadetega z
vsemi dovoljenimi sredstvi, danes pa na tem
področju že obstajajo meje in se delno upošteva
volja človeka. Družba se s tem strinja in nam je
prav. Navsezadnje bi bilo zelo narobe, če bi
merila za ta svet postavljala psihiatrija. Naše
delo je medicina - kot kirurg, ki operira, psihiatri
zdravimo duševne bolezni. Družba pa si postav-
lja svoja merila, pri katerih mnenje nas, psihia-
trov, sploh ni pomembno. Navsezadnje samo
opravljamo svoje strokovno delo.
Kaj menite o pravici do zagovorništva za
bolnike, sprejete na zaprte oddelke psihia-
tričnih bolnišnic?
O zagovorništvu nerad govorim, ker že
izraz sam spominja na to, da bodo zagovorni-
ki »laični«. To se mi zdi slabo, saj menim, da bi
bili takšni zagovorniki bolj slaba pomoč pa-
cientom. Če pa družba zares tako zelo želi
uvedbo zagovorništva, naj ga uvedejo. Vendar
mislim, da bi to delo moral opravljati odvet-
nik, do katerega ima že sedaj vsakdo pravico.
Kako je s pregledi, ki jih v bolnišnici
opravljata sodnik in sodni izvedenec?
Vojniška bolnišnica je pri tem v slovenskem
merilu velika izjema, na kar me je opozoril
tudi pomočnik varuha človekovih pravic. Na-
še gledanje na odvzem svobode je absolutno.
Vsakogar, ki pride na zaprti oddelek, predsta-
vimo sodniku in sodnemu izvedencu, ne gle-
de na to ali se bolnik s sprejemom strinja ali
ne. Večkrat se je namreč že zgodilo, da je
pacient sam zahteval sprejem, čez tri ure je
zahteval odpust, zvečer je ponovno zahteval
sprejem, zjutraj so ga pripeljali s policijo. Prav
zato dajemo sodnemu izvedencu pregledati
vse paciente, ki so sprejeti na zaprti oddelek,
saj je pacientovo strinjanje ali nestrinjanje s
sprejemom na zaprti oddelek očitno lahko
zelo varljivo.
Kakšno je sodelovanje bolnišnice s sodni-
kom in sodnim izvedencem, ki v bolnišnico
prihajata od zunaj?
Tudi v tem pogledu je vojniška bolnišnica
posebnost, saj se je nenadoma ugotovilo, da
sodnik in izvedenec v naši bolnišnici pregleda-
ta celo maso ljudi, veliko več, kot v drugih
bolnišnicah. Tako je zato, ker za pregled ne
predlagajo vseh pacientov, sprejetih na zaprti
oddelek, saj naj bi zdravnik - izvedenec in
sodnik pregledala samo tiste, ki se s spreje-
mom ne strinjajo, sam pa* temu še vedno
oporekam. Država pravi, naj izvedenec in
sodnik pregledata samo polovico vseh spreje-
tih pacientov, drugih pa ne. Kje je tu objektiv-
nost? Kaj, če izvedencu predstavimo samo
tiste, ki se s sprejemom na zaprti oddelek
strinjajo, ne pa tistih, ki se ne strinjajo? Če mi
kot zdravniku država ne zaupa, da znam
presoditi za polovico pacientov, kako mi lah-
ko zaupa za drugo polovico?
2:agovorništvo pa bo kljub temu kmalu uza-
konjeno. Kaj, menite, se bo spremenilo v delu
bolnišnic in kaj bo to prineslo bolnikom?
O tem lahko samo ugibamo, saj se v bolni-
šnici vrti krog pacient - medicinska sestra -
zdravnik. Psihiatrija bo očitno postala poseb-
nost v medicini, saj sta v ta model že sedaj
vmešana sodni izvedenec in sodnik, zdaj pa
bo to še zagovornik. Za dobro delo pri zdrav-
ljenju duševnih boleznih je potrebno pred-
vsem zaupanje med zdravnikom in pacien-
tom in če zagovorništvo v to komunikacijo ne
bo posegalo, bo to za pacienta lahko dobro, če
se bo to zgodilo, pa je lahko zelo slabo. Zelo
pomemben bo izbor zagovornika, saj bo ta
moral imeti stik s pacientom. Ta odnos ni
takšen kot s komerkoli, bistveno zahtevnejši
je, saj te obremenjuje tako intelektualno kot
čustveno, navsezadnje pa moraš poznati veli-
ko stroke in dodobra tudi samega sebe.
Od 1. januarja do 1. maja letos je bilo v
psihiatrični bolnišnici v Vojniku ob spreje-
mu na zaprti oddelek te bolnišnice v
spremstvu sodnika pregledanih 427 bolni-
kov, od 9. marca lani pa je bilo skupno
pregledanih 931 bolnikov.
Kakšen je po vašem mnenju idealen mo-
del dela z duševnimi bolniki v psihiatričnih
bolnišnicah?
Strinjam se z delom novega predloga zako-
na, ki predvideva, da pacienta, ki bo napoten
na psihiatrični oddelek, predhodno pregleda
strokovna komisija, izda soglasje, seznani pa-
cienta s svojo odločitvijo in mu da celo mož-
nost pritožbe. Kadar gre za odvzem svobode,
četudi zaradi zdravljenja, je to mogoče celo
prav. Najbolj idealno bi bilo naše delo, če bi
pacienti tako kot k zobozdravniku prihajali
prostovoljno ter z željo po terapiji, čez ramo
pa bi nam pri našem delu gledala samo stro-
ka, ne pa tudi množica iz različnih razlogov
zainteresiranih ljudi, ki včasih duševno bole-
zen celo zanikajo ali pa jo razumejo popolno-
ma drugače. Medicinski model, kjer o bolezni
razmišljajo predvsem zaposleni v medicini, bi
bil zelo dober tudi za psihiatrijo.
mmmmsmmmm^^mmm nina m. sedlar
Daniel Lajlar, dr. med.
Osemnajst let za pokojnino
Pokojninski zakon pred drugim branjem - Državne in vdovske pokojnine - Zakon naj bi pričel veljati že januarja 2000
Danes naj bi v državnem zboru pričeli z
drugo obravnavo predloga zakona o pokoj-
ninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga
je vvlada sprejela pred dobrim mesecem.
Tretja obravnava naj bi bila na vrsti predvi-
doma že v jeseni, zakon pa naj bi pričel
veljati januarja prihodnje leto.
Glede na to, da gre za eno najpomembnej-
ših socialnih reform, so bile priprave na zakon
in razprave o njem dolgotrajne. V ministrstvu
za delo, kjer so pripravili predlog novega
zakona, pravijo, da so pri pisanju upoštevali
dosedanja stališča parlamenta in državnega
sveta ter vse tiste konkretnejše dogovore, ki
so bili predmet pogajanja vlade z reprezenta-
tivnimi sindikati in delodajalci. Gre za pogoje
upokojevanja, postopnost uvajanja posamez-
nih ukrepov, odmero pokojnine in sestavo
organov upravljanja zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje.
Temeljna sprememba med prvim in seda-
njim predlogom zakona je, da se bo pokojni-
na postopno obračunavala na podlagi osem-
najstih zaporednih let, ki bodo za zavarovan-
ca najbolj ugodna. Danes pokojnine obraču-
navajo na osnovi desetih let, v prvem osnutku
pa je bilo predvideno kar 25-letno obdobje.
V predlogu zakona je zapisano, da bo zava-
rovanec dobil pravico do starostne pokojnine
brez odbitkov, ko bo dopolnil 63 let (moški)
oziroma 61 let (ženska). Zavarovanci se bodo
lahko upokojili brez odbitkov že v starosti 58
let, če bodo pred tem dopolnili 40 (moški)
oziroma 38 (ženske) let delovne dobe. Moški
in ženske se bodo lahko upokojili tudi z doku-
pom manjkajočih let, vendar bo do polne
pokojninske starosti pokojnina nekoliko nižja.
Upokojitvena starost se lahko zniža na račun
starševstva, vendar največ do 58 let pri moških
in do 56 let pri ženskah. Ženski, ki je dopolnila
38 let delovne dobe, se starostni pogoj 58 let
zniža za toliko mesecev, kolikor je prebila v
zavarovanju do dopolnjenega 18. leta starosti.
Tisti, ki bodo želeli delati še po 63. oziroma 61.
letom starosti, bodo imeli višjo pokojnino.
Prvo in drugo leto dela nad 40 oziroma nad 38
let naj bi znašala stopnja za odmero 3 odstotke.
V predlogu zakona je tudi zapisano, da
bodo vsi tisti, ki si z delom ne bodo zaslužili
redne pokojnine in tudi ne bodo imeli nobe-
nih drugih virov za preživljanje, dobivali po
65. letu državno pokojnino. Po novem bodo
vpeljane tudi vdovske pokojnine. Vdova ali
vdovec bosta lahko po svojem umrlem part-
nerju poleg svoje pokojnine dobivala še naj-
več 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar
tako izračunani znesek ne bo smel presegati
povprečne pokojnine.
Pokojnine bodo delile usodo
plac
Predvidena starostna meja in delovna doba
se bosta uveljavila postopoma - pri moških se
bosta v polni meri upoštevala leta 2009, pri
ženskah pa šele leta 2020. Minimalna in polna
upokojitvena starost se bo za ženske od zdaj
veljavnih mej v vsakem naslednjem koledar-
skem letu povečala za štiri mesece. Polna
delovna doba pa se bo od sedanjih 35 let
postopoma dvigala na 38 let tako, da se bo v
vsakem naslednjem letu povečala za tri mese-
ce. Povečevanje se bo pričelo tretje leto od
uveljavitve reforme, torej leta 2003. S takšno
dinamiko se bodo uvajale tudi ugodnosti na
račun starševstva in zavarovalne dobe pred
18. letom.
V	Nemčiji znaša zdaj upokojitvena starost
63 let za moške in 60 za ženske, v letih 2001
do 2012 pa se bo za oba spola dvignila na 65
let. Izenačenje upokojitvene starosti moš-
kih in žensk na 65 let velja od leta 1992 že v
Grčiji, predvideno pa je tudi v Veliki Britani-
ji, in sicer med letom 2010 in 2020. V Italiji
imajo sistem fleksibilnega upokojevanja
med 57. in 65. letom starosti. Splošni trend v
državah Evropske unije je proti povečeva-
nju delovne dobe. Le-ta trenutno sega od 35
let v Španiji do 48 let na Irskem.
Pokojnine bodo po novem delile usodo
plač, saj se bodo gibale na osnovi veljavnega
socialnega sporazuma. Če ne bo letnega spo-
razuma o politiku plač, bodo pokojnine uskla-
jevali enkrat na leto - če se bodo znižale plače,
se bodo tudi pokojnine.
V	predlogu zakona o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju je zapisan tudi nov način
financiranja pokojnin. Tisti, ki so sedaj obvez-
no pokojninsko zavarovani, se bodo po svoji
želji lahko že dodatno pokojninsko zavarova-
li. Mesečni zneski prostovoljnega pokojnin-
skega zavarovanja (drugi steber) naj bi znaša-
h od 3 do 30 tisoč tolarjev.
wmmmmmmmmmmmmmm JANJA iNTiHAR
TEMA TEDNA
11
Bolj kot sodnika
potrebujejo pogovor!
Ivana Golob je ena od dveh sodnic, ki skupaj z zdravnicama - sodnima izvedenkama vsak teden pregleduje bolnike
v vojniški bolnišnici
Pregled prisilno pridržanih bolnikov se v
Sloveniji opravlja že več desetletij, posebej
intenzivno pa izvedenci v spremstvu sodni-
ka bolnike pregledujejo od začetka lanske-
ga leta. Preglede bolnikov, sprejetih na zapr-
ti oddelek psihiatrične bolnišnice v Vojniku
opravljata sodnici Ivana Golob in Danica
Šuligoj ter sodni izvedenki, psihiatrinji Tita
Furst-Koren, dr. med., in Vera Petrišič, dr.
med., iz Zdravstvenega doma Celje.
Sodnica Ivana Golob skupaj z dr. Fiirstovo
obiskuje pridržane bolnike ob ponedeljkih,
ko v vojniški bolnišnici ponavadi preživita
celo dopoldne. »Najprej se pogovoriva s sod-
no izvedenko, v bolnišnici nam predložijo
spise sprejetih bolnikov, potem pa se z vsa-
kim bolnikom, ponavadi jih je od petnajst do
dvajset, pogovorim. Na podlagi vsega tega
ugotovimo, ali je sprejem na zaprti oddelek
upravičen ter določimo, koliko časa bolnik na
tem oddelku še lahko ostane. Pri tem nas
vodita dva kriterija, in sicer: ali gre za nepro-
stovoljni sprejem oziroma zdravljenje, se bol-
nik s tem strinja in ali zaradi
bolezni oziroma s svojim po-
četjem ogroža sebe ali koga
drugega?« pravi Ivana Golob.
Po njenem mnenju je uvedba
pravice do zagovornika nuj-
na, vendar bi morali biti zelo
previdni pri izbiri ljudi, ki naj
bi to delo opravljali. »Duševni
bolniki so potrebni predvsem
pogovora, pogosto pa se
znajdejo v socialni stiski, pri
čemer bi jim lahko pomagal
socialni delavec, pravne ne-
pravilnosti pa naj bi mu po-
magal urediti odvetnik. Nuj-
no se mi zdi tudi, da bi se
strokovnjaki, ki bodo oprav-
ljali delo zagovornikov, uk-
varjali samo s tem delom,«
pravi Ivana Golob in dodaja,
da je ob rednem delu oziro-
ma obravnavah pregled bol-
nikov v psihiatrični bolnišnici
tudi za sodnici, ki to delo
opravljata sedaj, velika obre-
menitev. »Zdi se mi, da bi bilo
od vseh bolnikov, katerih spi-
se nam predajo v bolnišnici,
dovolj, da pregledamo samo
polovico bolnikov; le polovica
je namreč takšnih, pri katerih
je vprašljivo, ali je sprejem na
zaprti oddelek upravičen ali
ne in pa, koliko časa bolnik
na oddelku še lahko ostane,«
pravi Golobova in dodaja, da
se večkrat zgodi, da v krat-
kem času pregleda istega bol-
nika. »To se zgodi, ko izvede-
nec napiše, da lahko bolnik
na zaprtem oddelku ostane,
na primer, samo še osem dni,
zdravnik v bolnišnici pa meni,
da bi bilo potrebno bivanje na
zaprtem oddelku podaljšati,
zaradi česar moramo bolnika
pregledati še enkrat in izdati
novo mnenje,« pravi Golobo-
va, ki se zavzema za uvedbo
modela zagovorništva dušev-
nih bolnikov, kakršnega poz-
najo v Avstriji. Po njenem
mnenju je idealna rešitev
uvedba zagovornika, ki naj bi
bil socialni delavec in bo skr-
bel predvsem za počutje in
socialno varnost bolnika,
sodnega izvedenca pa bi v
bolnišnico poklicali samo še
ob »izrednih primerih« oziro-
ma za preglede bolnikov, pri
katerih je sprejem na zaprti
oddelek psihiatrične bolnišni-
ce v resnici vprašljiv.
Pozor pred
Icoristoljubjem!
Tudi Tita Fiirst-Koren, psi-
hiatrinja iz celjskega zdravs-
tvenega doma, ki kot sodna
izvedenka preglede v Psihia-
trični bolnišnici Vojnik oprav-
lja že drugo leto, se najbolj
zavzema za model zagovor-
ništva, ki je uveljavljen v Av-
striji. »Po tem modelu so du-
ševni bolniki zaščiteni ne le
pred psihiatrijo, temveč tudi
pred okolico, ki te bolnike
dostikrat odklanja ali stigma-
tizira,« pravi dr. Fiirstova in
dodaja, da je po ugotovitvah
avstrijskih kolegov edina us-
pešna metoda dela, če zdrav-
nik oziroma bolnišnica s sod-
nikom, sodnim izvedencem
in zagovornikom delajo z ro-
ko v roki. »Navsezadnje bi
moral biti skupni interes vseh
strokovnjakov zaščita bolni-
ka, ne pa razne mahinacije in
morda celo želja po zaslužku,
do česar lahko pri uvedbi za-
govorništva, če ne bo natanč-
no določeno, kdo lahko to
delo opravlja in kako bo pla-
čano, kar hitro pride in čemur
se bo ob uvedbi novega zako-
na o pravicah bolnikov pri
duševni bolezni potrebno na
vsak način izogniti,« pravi dr.
Fiirstova. Po njenem mnenju
bi morali biti zagovorniki iz
vrst pravnikov, psihologov,
pedagogov, andragogov ali
socialnih delavcev, vendar naj
bi bila to manjša skupina
strokovnjakov, ki bi delovali v
posebni, od bolnišnice neod-
visni organizaciji. Kot je pove-
dala dr. Fiirstova, je tako v
sedaj veljavnem zakonu o du-
ševnih boleznih kot tudi v
predlogu novega zakona, ki
ga bodo v parlamentu obrav-
navali jeseni, še veliko neja-
snosti in strokovnih pomanj-
kljivosti, ki jih bo potrebno še
pred sprejemom novega za-
kona natančneje doreči, spre-
jem le-tega pa je nujno potre-
ben predvsem zaradi zaščite
pogojev bivanja in pravic du-
ševnih bolnikov ter zaradi
splošno veljavnih norm, ki so
že več let uspešno uveljavlje-
ne v večini razvitih držav v
Evropi in ZDA.
\ <\	N.-M. s.
Zagovorništvo duševnih
bolnikov že opravljajo v ma-
riborski organizaniciji Oza-
ra. Zagovornik svetuje vsak
četrtek med 15. in 18. uro na
naslovu: Ozara, Ul. Heroja
Šaranoviča 27, Maribor, po-
drobnejše informacije pa
lahko dobite na številki
(062) 223-598.
Tita Fiirst-Koren, dr. med.
KOMENTIRAMO
Ohranili človečnost
»Ali ima pacient na zapr-
tem oddelku bolnišnice dostop
do telefona? Ali imajo pacienti
pravico do obiskov svojcev?
Ali paciente na zaprtem od-
delku pravočasno pregledata
sodni izvedenec in sodnik? Se
nam zdijo sklepi sodišča, na-
pisani na uradnem formular-
ju sodišča, primerni? Je prista-
nek pacienta, da je sprejet na
»zaprti« oddelek, veljaven in
obratno nepristanek - nevelja-
ven? Ali je naša zaslepljenost
pomagati bolnim tolikšna, da
jim v naši zagnanosti jemlje-
mo svobodo in jim vsiljujemo
zdravje? Je psihiatrija »poseb-
na« veja medicine? Zaradi či-
gave deformacije in negotovo-
sti sta nam potrebna tolikšna
skrb in nadzor družbe? Ali so
tudi možgani eden od orga-
nov človeškega telesa, ki lah-
ko zboli? In čisto na koncu si
komaj še drznem vprašati -
vprašanje velja za vse, zaen-
krat zdrave ljudi: »Kaj je svo-
boda?«
Veliko je vprašanj, ki jih je
po obisku predstavnikov va-
ruha človekovih pravic v psi-
hiatrični bolnišnici v Vojniku
v strokovni reviji zastavil di-
rektor te bolnišnice, dr Daniel
Lajlar Vprašanja, očitno, ki
si jih postavljajo vsi, ki imajo
kar koli opraviti s psihiatrijo
in na katere vsakdo najde svoj
odgovor Tako zdravniki-psi-
hiatri, ki jim seveda ni všeč,
da se družba vmešava v njiho-
vo strokovno delo, kot po dru-
gi strani sodni izvedenci, ki
bolnike pregledujejo po urad-
ni dolžnosti, politiki, ki se
očitno vse bolj zavedajo, da je
skrb politično koristna in za-
nimiva (celo bolniki lahko vo-
lijo...) in, nenazadnje, svojci
bolnikov ter uporabniki psi-
hiatričnih storitev sami Prav
slednji so tisti, ki imajo pri
vsem skupaj najmanj besede.
Zakaj naj bi jo sploh imeli,
glede na to, da so bolni in daje
njihova bolezen takšne nara-
ve, da očitno niso sposobni sa-
mi odločati o svojem življenju
in o tem, ali želijo bivati na
zaprtem oddelku psihiatrične
bolnišnice ali ne in ali so zado-
voljni z načinom zdravljenja
ali pa morda ne? O vsem tem
namesto njih odločajo številni
drugi - izvedenci, strokovnja-
ki, svojci in družba. Ce se bol-
nikom že zares mora dogajati,
da samo zato, ker so bolni,
ostajajo brez svojih oblek, svoj-
cev, prijateljev, služb, dohod-
kov in predvsem osebnega do-
stojanstva, če so zaradi bolezni
vse življenje označeni, je tisto,
za kar lahko poskrbi družba
oziroma v imenu le-te bodoči
uzakonjeni zagovorniki pred-
vsem skrb za to, da ti ljudje, če
so jim v imenu bolezni odvzete
številne pravice, vsaj ne bodo
več prikrajšani za tisto zadnje,
kar ljudi ločuje od živali. Zu-
nanji nadzor dela v psihiatriji
lahko v najboljšem primeru
poskrbi za to, da zaradi vsega,
kar se zaprtimi vrati psihia-
tričnih bolnišnic lahko (in po-
gosto tudi se) dogaja, bolniki
ne bodo več ob večino svojega
osebnega dostojanstva, spošto-
vanja in človečnosti. Če bo
uvedbi zagovornika uspelo po-
skrbeti za to, bo dosegla skoraj
vse ali vsaj neprimerno veliko
več, kot lahko naredi sodnik,
ki v enem dnevu pregleda
dvajset bolnikov in katerega
mnenje v psihiatričnih bolni-
šnicah največkrat očitno upo-
števajo samo pogojno oziroma
si ga. tudi s pomočjo lukenj v
zakonu, kaj hitro lahko pri-
krojijo zelo po svoje.
NINA M. SEDLAR
Vddaaaaa,voda me
muci«**
Ne vem, kakšno se Vam
zdi tole poletje, ampak meni
je kljub deževnim vložkom
še vedno potrebna predvsem
voda. Pa je v Celju do nje
težko priti. Mestni bazen je
že ob vročih popoldnevih
absolutno premajhen, vi-
kendov pa sploh ne gre ome-
njati. Savinja je tam, kjer je
lahko dostopna, očem varno
oblečenih sprehajalcev pre-
več na očeh, da bi se žensko
bitje, pa četudi z otroci ob-
kroženo, dobro počutilo v
svojem celulitnem kostumu.
Šmartinsko jezero bi ob ta-
kih pomislek znalo biti bolj
obetavno...
...si je mislila naša družina
in poizkusila srečo kakšno
nedeljo nazaj, ko je sonce res
žgalo. Pa smo se ušteli, veste.
Gneča je bila bazenski po-
dobna. Voda, ki je menda bio-
loško povsem neoporečna, je
izgledala blatno in tisti, ki so
po njej čofotali, tudi niso zbu-
jali zaupanja. Pedalini so bili
izposojeni. Vsi prijetni pro-
storčki zasedeni. Pivo je bilo
toplo in limonin sladoled je
imel okus samo po vaniliji.
Jezerska kraljica je pravkar
odplula in do naslednjega je-
zerskega križarjenja je bilo
najmanj uro časa. Več kot do-
volj, da si človek dobro ogle-
da neverjetno atrakcijo na je-
zeru: nekdo je dal na splav
postaviti betonsko fontano,
kakršne so včasih postavljali
v načičkane vrtove. Da bo le-
pota popolna in ja zares
opazna, je z okorno lastno-
ročno pisavo postavil zraven
velik napis: »Dostop do fonta-
ne prepovedan!« Seveda, naj-
brž je jezero v zasebni lasti, a
ne?
No, ker sem prepričana da
privatno ne more biti, pa če-
prav so na njem na ogled
postavljeni dokazi zasebnega
slabega okusa, me je začelo
zanimati nekaj drugega: ka-
ko, da tega slavnega Štajer-
skega morja kljub očiščeval-
nim akcijam, kljub temu, da
velja za zelo čisto in da je
rjavo menda samo zaradi
mulja, nismo nikoli usposobi-
li za kopališke namene? Zakaj
še danes, tako kot v mojih
otroških letih, ob obalah jeze-
ra stojijo napisi, ki pravijo, da
je kopanje - tako kot še cela
vrsta drugih reči - prepoveda-
no? Kako da ob dejstvu, da
ima Celje za svoje potrebe
absolutno premajhne zmog-
ljivosti odprtega bazena, ni-
smo nikoli začeli resneje sno-
vati javnega kopališča ob je-
zeru? Takega - zagrajenega,
urejenega, varovanega in
nadzorovanega?
Med vsemi kilometri
obrežja bi se zagotovo dalo
najti kos takega, ki bi dopuš-
čal tako dovoz kot ustrezno
ureditev plaže, tako delova-
nje kopališkega mojstra kot
kakšno vrhunsko zagraditev
dela vode, namenjene čofota-
nju. Motenje živali ne bi sme-
lo biti ovira, saj sem prepriča-
na, da bi hrup takega kopališ-
ča ne bil nič hujši od milo-
zvočnih hojladrijev, s kateri-
mi gostom streže Jezerska
kraljica, ki se ob lepem vre-
menu na pot odpravi skoraj-
da vsako uro. Da ne bi kdo
mislil, da imam kaj proti tej
barki, ki je brez dvoma ena
boljših pogruntavščin v zad-
njem času, naj dodam, da je z
nje najboljši razgled na vse
kotičke sladkega morja, ki ga
imamo pred nosom, pa - z
izjemo treh zasebnikov, ki
delujejo ob njem - ne vemo
kaj z njim početi.
Če me vednost ne vara, je
jezero v pristojnosti mestne-
ga Oddelka za okolje in pro-
stor, s svojimi potencialnimi
možnostmi pa raven teh pri-
stojnosti zagotovo presega.
Če se ga Celje, ne samo ne v
sodelovanju z zasebniki, ne
zna lotiti tako, da bi zanj ve-
del še kdo poleg nedeljskih
Celjanov, bi se ga nedvomno
dalo uporabiti kot izhodišče
za regijski pogled na turizem,
pa čeprav samo domačijski.
Res pa je, da to terja nekaj
pogovorov, nekaj časa in ne-
kaj denarja, a ne?
Ampak meni je vroče že
zdaj, veste. In mi je načelno
vseeno, kdo uredi kopališče
nad blatnim dnom z uradno
čisto vodo. Naj bodo to Ro-
berti ali Ivani, kapitalisti ali
socialisti, tuzemska ali Mar-
sovska iniciativa, samo naj se
tisto, kar so v neki celjski
predstavitvi že omenjali kot
peščeno kopališče s sanitari-
jami in tuši, že začne dogaja-
ti!
P.S.: Me prav zanima, ko-
likšen je znesek, ki ga obči-
na dobi za to, da lahko nek-
do v komercialne namene
uporablja »njeno« jezero. In
še bolj me zanima, ali se ta
sredstva namenjajo za reči
in dejavnosti, ki so z jeze-
rom povezane...
Piše: PIKA KUKERL
12
NAŠI KRAJI IN UUPJE
Slovenci zasedli Komelj
Minulo nedeljo, 18. julija,
je Komelj nad Pliberkom
(1200 metrov) zasedla mno-
žica Slovencev, ki je prišla
počastit spomin na padlo
Domnovo četo, ki so jo s po-
močjo domačih izdajalcev
pomorili nemški fašisti tik
pred koncem II. svetovne
vojne.
To je bil že XX. jubilejni
pohod k spomeniku, ki so ga
tam postavili koroški borci le-
ta 1972 v opomin na nesmisel-
no morijo. To pa ni bilo po
godu nekaterim skrajnežem
na Koroškem, ki so ga spomla-
di 1976 razstrelili. Prizadevni
Korošci so ga še isto leto obno-
vili v enaki obliki in z napisom
v obeh jezikih, ki opozarja
naključnega obiskovalca, kaj
vse se dogaja še leta po svetov-
ni moriji.
Koroški borci z Lipejem Ko-
lenikom na čelu so pred dvaj-
setimi leti prvič organizirali
pohod k temu obeležju. Iz
skromnih začetkov je pohod
dobil velik obseg, saj je to
vsakoletno druženje »dobro-
mislečih ljudi« z obeh strani
meje. Pohoda se udeležuje
vsako leto veliko mladih, kar
je porok, da spomin na tiste
čase le ne bo kar tako zbledel.
Tukaj se srečujejo ljudje, ki
govore različne jezike in jim je
skupno mirno sožitje, ki ga
terja sodoben svet, zlasti pred
združevanjem Evrope, ko bo-
do meje ostale le formalnost.
Iz celjske regije je bila udelež-
ba velika, saj je iz občin Celje,
Vojnik in Žalec pohodnike pri-
peljalo kar pet avtobusov. Velik
pa je bil tudi prispevek v kultur-
nem programu, saj so nastopili
godbeniki Godbe Liboje, Rogi-
sti iz Nove Cerkve, pevci celj-
skega upokojenskega pevskega
zbora ter folkloristi z Dobrne.
Za uspešno druženje ima
velike zasluge Kulturno druš-
tvo Edinost iz Pliberka, pose-
bej pa njihov duhovni vodja
Lipej Kolenik, ki kljub pezi let
še vedno obišče ta simbol od-
pora na Koroškem.
I. JURHAR
Obnovljeni cesti
v Vojniku
v občini Vojnik so v minu-
lem tednu odprli dve cesti, ki
so ju ob pomoči krajanov in
KS Nova Cerkev obnovili ozi-
roma asfaltirali.
V četrtek so v Hrenovi odprli
850 metrov obnovljene ceste, ki
povezuje naselja Lemberg-Hre-
nova-Šmartno v Rožni dolini ter
vas Rupe v celjski občini. Kot je
povedal vojniški župan Beno
Podergajs, je ta cesta po zaslugi
Simona Božnika speljana po
novi trasi in ne več skozi vaš,
kar pomeni tudi v(^čjo varnost.
Cesto je blagoslovil dekan
Alojz Vicman, otvoritve pa sta
se udeležila tudi župan Beno
Podergajs ter predsednik KS
Nova Cerkev Slavko Jezernik.
Naložba v novo cesto skozi Hre-
novo je vredna 4 milijone tolar-
jev, več kot dva milijona in pol
pa so zbrali krajani sami ob
pomoči KS Nova Cerkev.
Prav takšna je tudi vrednost
naložbe v 750 metrov novo
asfaltirane ceste Trnovlje-Soc-
ka, ki vodi proti Frankolovem,
odprli pa so jo dan pozneje.
Tudi to cesto je blagoslovil
dekan Alojz Vicman, župan
Beno Podergajs pa se je zahva-
lil krajanom in krajevni skup-
nosti za njihov pri-spevek pri
skrbi za ceste, ki so jih v zad-
njih letih v Vojniku obnovili
že zelo veliko, vseeno pa osta-
ja dosti poti in makadamskih
cest, ki na obnovo še čakajo.
N.-M. SEDLAR
Dekan Alojz Vicman in župan Beno Podergajs med otvoritvijo povezovalne ceste iz Trnovelj
proti Frankolovem. Otvoritev se je razvila v prijetno prireditev.
Slatina praznuje
Ob občinskem prazniku Rogaške Slatine se je v preteklem
tednu zvrstila vrsta prireditev.
V soboto je PGD Steklarna Rogaška na parkirišču pred
steklarno v Slatini prevzelo gasilsko vozilo, organiziralo gasil-
sko parado in zvečer zabavo z ansamblom Jožeta Ekarta. Vsi
željni svežega zraka so se lahko udeležili planinskega pohoda
čez Golico, Karavanke, Stol do Begunjščice ali tridnevnega
pohoda od Slovenj Gradca prek Uršlje gore, Smrekovca in
Raduhe do Logarske doline.
Včeraj pa so odprli lokalno cesto, ki povezuje Rogaško Slatino
z okoliškimi naselji Žabnik, Strmec in Sv. Florjan. Cesta je v
celoti modernizirana, kar je velikega pomena za tamkajšnje
krajane.	ALEKSANDRA MAČEK
Ob prazniku tudi Anin ples
Prireditve se bodo v občini Rogaška Slatina v prihodnjih
dneh nadaljevale..
Jutri, 23. julija ob 17 uri, bo na igrišču pri II. osnovni šoli v
Rogaški Slatini.turnir veteranov malega nogometa, ob 21. uri pa
bo pod šotorom na ploščadi kulturnega doma ročk koncert. V
soboto ob 16. uri bQ slavnostna seja Občinskega sveta Občine
Rogaška Slatina, uro zatem osrednja prireditev z ansamblom
Kristali in ognjemetom, ob 20. uri pa elitni Anin ples v Kristalni
dvorani. Prihodnjo soboto, 31. julija, se bo ob 19. uri pričel
tradicionalni Kostrivniški tek s startom pred osnovno šolo
Kostrivnica.	SK
Svetlo tudi v mraku
Loče zadnje dni pospešeno urejajo in spreminjajo podobo
vasi. Uredili so javno razsvetljavo v centru, pri pokopališču,
zdravstvenem domu, vrtcu in vaseh Mlače in Podob. Skupaj
so postavili dvajset novih svetilk.
Poleg urejanja javne razsvetljave pa so uredili in asfaltirali
parkirišča pri pokopališču, zdravstvenem domu in šoli. Uredili
pa so tudi petdeset metrov kanalizacije. V Ločah tudi regulirajo
strugo reke Dravinje med Ločami in penojskim mostom, v
prihodnjih dneh pa nameravajo urediti še pločnik in cesto v
Industrijski ulici.	J.G.
Na Kriško steno in Hochalmspitze
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, Z avgusta, na
Kriško steno in Razor. Odhod bo ob 5. uri s parkirišča na Glaziji.
14. in 15. avgusta pa pripravljajo dvodnevni izlet na Hoc-
halmspitze in Sauleck. Odhod bo v soboto ob 4. uri s parkirišča
na Glaziji.	MM
Življenje ob Bistrici
Turistično društvo Pilštanj je v nedeljo, 18. julija, orga-
niziralo drugi del pohoda Od izvira do izliva reke Bistrice.
Ob svoji poti so raziskovali rastlinski in živalski svet ter
onesnaženost reke. Popisovali so tudi mline.
V Lesičnem se je enaindvajset pohodnikov in biologov
odpravilo proti Kozjem in Podsredi. Pot je vodila do izliva
Bistrice v Sotlo. »Življenjski in rastlinski svet je zelo raznovr-
sten. Našli smo dve odlagališči odpadkov. Reka je bila bolj
onesnažena kot sicer, kar je posledica poplav. PopisaU smo
štiri mline, ki še vedno delujejo,« pojasnjuje predsednik
turističnega društva Andrej Kolar. Reke ni bilo mogoče
prečkati po kopnem, zdaj pa so udeleženci pohoda čez
hribovje Bukovica uredili varen prehod.
SIMONA ŠALEJ
Prva jabolka že obirajo
Julij je mesec, ko zorijo prva zgodnja jabolka. V Sadjarstvu Mirosan so že pričeli z
obiranjem.
Prvi sta dozoreli sorti julyred in jerseymack, sledile pa bodo sorte summerred, lobo in james
grieve. Pridelek zgodnjih sort ocenjujejo na 120 ton, njim bodo v drugi polovici avgusta sledili
jesenski sorti gale in elstar. Sicer pa letos na Mirosanu, po besedah tehničnega direktorja Vlada
Korberja, pričakujejo povprečno letino jabolk. Zaradi krčenj nezanimivih sort in pospešene obnove
pričakujejo okrog 2600 ton pridelka. Pri sortah idared in melrose bo pridelek manjši, medtem ko
vse ostale sorte zelo dobro kažejo, tako po količini kot po kvaliteti.	T. TAVČAR
Srečanje mladih talentov
v nedeljo, 18. julija, je bilo
na Ponikvi 10. tradicionalno
srečanje mladih talentov za-
bavne in narodne glasbe, ki
sta ga organizirala okrepče-
valnica Na Griču in Turistič-
no olepševalno društvo Po-
nikva.
Na prireditvi se je predstavi-
lo 37 posameznikov in skupin
iz celjske regije. V prvi katego-
riji so se predstavili posamez-
niki do 12 let, kjer se je na prvo
mesto uvrstil Aleš Stropnik iz
Doliča pri Mislinji.V drugi ka-
tegoriji so tekmovali posamez-
niki nad 12 let, kjer je prvo
mesto dosegla Indira Simunič
iz Kozjega. V tretji kategoriji so
tekmovali glasbene skupine in
ansambli, med njimi je prvo
mesto zasedel ansambel Pri-
moža Založnika. Komisija ob-
činstva je prvo mesto podelila
domačinom, ansamblu Mrk,
ki je bil v skupnem seštevku
tudi absolutni zmagovalec sre-
čanja.	SK
Srečanje
šoferjev
v nedeljo, 25. julija, bo na
Rogli 9. srečanje šoferjev
Slovenije. Srečanje organizi-
ra Združenje šoferjev in av-
tomehanikov Zreče in se bo
pričelo ob 10. uri.
Udeležence srečanja bo
pozdravil župan občine Zreče
Jože Košir. V programu bodo
nastopili godba na pihala, fol-
klora in pevski zbor iz Zreč.
Udeleženci se bodo lahko po-
merili v vlečenju vrvi, izbrali
pa bodo tudi »miss« šoferjev.
Na srečanje bo pripeljalo tudi
nekaj »old timerjev«. PP
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Je direktorjem vseeno?
Blizu 40 odstotkov šentjurskih otrok je socialno ogroženih
Občinska zveza prijateljev
mladine Šentjur pripravlja
letovanja za otroke že tri de-
setletja, Otroci iz gospodar-
sko šibke občine so ostali
doma le v letu vojne v Slove-
niji. Letos si prizadevajo, da
bi odšlo v Istro 150 udeležen-
cev kolonije, skupaj s sprem-
ljevalci.
V preteklosti je odhajalo v
kolonijo celo po tristo udele-
žencev, med starši pa je bilo
bistveno več takšnih, ki so lah-
ko svojim otrokom letovanje
omogočili sami. V občinski
zvezi še nikoli doslej niso raz-
polagali s tako malo denarja
kot letos. Po podatkih Centra
za socialno delo je v šentjurski
občini, ki jo pesti rekordna
nezaposlenost, skoraj 40 od-
stotkov otrok socialno ogrože-
nih. Kar se tiče podatkov o
otrocih, ki so prijavljeni za
letovanje v Savudriji, so po-
datki še bolj zaskrbljujoči:
med stotridesetimi je socialno
ogroženih kar 90 odstotkov.
Za letovanje, ki bo med 4.
in 14. avgustom v počitniš-
kem domu v ljubljanski lasti,
znaša ekonomska cena za po-
sameznika 43 tisoč tolarjev.
Med prijavljenci je celo 13
takšnih, za katere njihovi
svojci niso prispevali niti par-
ticipacije v znesku od 10 do
15 tisoč tolarjev. Nekateri
otroci imajo med iskalci za-
poslitve celo oba starša. Pred-
sednica komisije za letovanje
v občinski zvezi Irena Erja-
vec ugotavlja, da je položaj iz
leta v leto slabši.
Občinska zveza prijateljev
mladine Šentjur je objavila
številko žiro računa, kamor
je mogoče nakazati sredstva
za letovanje socialno ogrože-
nih otrok: št. 50770-678-
55396 sklic 200 ter s pripi-
som Zveza prijateljev mladi-
ne Šentjur.
V Šentjurju so prejeli s po-
močjo republiške akcije Zveze
prijateljev mladine Pomežik
soncu 532 tisoč tolarjev, ven-
dar zaradi posebnega social-
nega stanja v tej občini sreds-
tva ne zadoščajo. Zato so se v
mestu ob Voglajni pred krat-
kim odločili za posebno akcijo
za dodatna sredstva. Občinska
zveza je naletela na precej glu-
ha ušesa, z izjemo sindikata
Skei iz Alposa, obeh šentjur-
skih KS, Ponikve ter nekaterih
posameznikov. Do začetka
tedna se ni odzvalo še nobeno
vodstvo podjetja. Zato so v
petek poslali direktorjem raz-
ličnih podjetij novo pisno
prošnjo za denarno pomoč.
Sredstva bodo zbirali do kon-
ca avgusU, vsem, ki bodo
otrokom pomagali, pa se bodo
javno zahvalili.
BRANEJERANKO
Dan gasilca
v okviru občinske noči
v Taboru sta Gasilska zve-
za Žalec in PCD Kapla-
Pondor pripravila Dan ga-
silca in slovesnost ob sto-
letnici obstoja prostovolj-
nega gasilskega društva.
V mimohodu skozi Tabor
do prireditvenega prostora
je v povorki sodelovalo 400
gasilcev iz gasilskih dru-
štev, ki so vključena v Ga-
silsko zvezo Žalec in Gasil-
sko zvezo Prebold. Po poz-
dravnem in slavnostnem
govoru so podelili prizna-
nja, nato pa razvili nov
društveni prapor in prevze-
li visokotlačno napravo za
gašenje požarov »Kotarne«.
T. TAVČAR
Turnir na
Prevorju
Športno društvo Prevorje
prireja v soboto ob 9. uri na
igrišču na Prevorju turnir v
malem nogometu. Prva tri me-
sta bodo nagrajena s pokali in
denarnimi nagradami. Prijave
sprejemajo na mestu turnirja
ali po telefonu 808-816 (Franci
Pacek) in 808-825 (Boštjan
Planko). V primeru slabega
vremena bo turnir naslednjo
soboto.	A. M.
Čajz po opravljenem tisočem vzponu na vrhu Aniča Kuka.
le tisoč smeri
Franc Čanžek iz Celja,
med alpinisti bolj poznan
kot »Čajz«, je konec prejšnje-
ga meseca, natančneje 25.
junija, - preplezal že tisočo
smer v svoji alpinistični ka-
rieri. To je bila Moseraška
smer v Aniča Kuka v Pakle-
nici, z oceno V+.
Svojo alpinistično pot je
Franc začel pred tridesetimi le-
ti, leta 1969 v Celju. Od leta
1972 je tudi član Gorske reše-
valne službe.V tridesetih letih
svoje kariere je prepotoval sko-
raj ves svet in zbral kar nekaj
lepih dosežkov. Leta 1977 je bil
v Karakorumu, kjer je namera-
val preplezati Gasherbrum I,
kar pa mu žal ni uspelo. V
Južni Ameriki, v Andih, je bil
kar dvakrat in sicer leta 1978 in
1987. Bil je tudi na Norveškem,
kjer je leta 1980 v Trolltindenu
splezal prvenstveno smer - Ju-
goslovansko. Sicer pa je pre-
plezal 10 prvenstvenih smeri,
od katerih posebej izpostavlja
Spominsko smer Draga Bregar-
ja v Štajerski Rinki, ki ima oce-
no VI in Direktno smer v Tur-
ški gori z oceno V+. Uspela pa
mu je tudi prva zimska ponovi-
tev Spominske smeri Iva Reye,
ki ima poleti oceno V+. Njego-
va najljubša smer je v zahodni
Cini kjer je preplezal Franco-
sko smer, z oceno VI, A4.
PRIMOŽ POKLIČ
Foto: ALENKA POSEDEL
Nabrali več kot sto vrst gob
Gobarsko društvo Bisernica Celje pripravlja vsako leto več gobarskih ekskurzij, s katerimi želi
člane društva, predvsem pa tiste, ki gobarijo le občasno, seznaniti s posameznimi vrstami gob.
Na zadnji ekskurziji, na Polzeli, so nabrali okrog 100 vrst gob, ki so jih razstavili pri jezeru
Preserje. S pomočjo poznavalca gob, Antona Polerja iz Maribora, so gobe razstavili glede na
užitnost in strupenost. Njegovemu predavanju je okrog 40 udeležencev pozorno prisluhnilo.
Srečanja se je udeležil podpredsednik Zveze gobarskih društev Slovenije, Amadeo Dolenc, ki je
ocenil, da je bila ekskurzija dobro pripravljena, kar je predvsem zasluga polzelskih gobarjev
Francija Uratnika in Julija Palirja, ki je častni član celjske Bisernice.	T. TAVČAR
Razstava cvetja, pogrinjkov...
Hortikulturno - turistično društvo Polzela je pripravilo minuli konec tedna v avli OŠ
Polzela razstavo domačega cvetja, pogrinjkov, ročnih del, čebeljih izdelkov, pripomočkov za
čebelarjenje, gob, svoj delež pa so dodali tudi učenci polzelske EKO šole.
Na otvoritvi je govoril predsednik HTD Rudi Jazbec, ki se je vsem zahvalil, da so po daljšem
času zopet lahko pripravili to zanimivo razstavo, odprl pa jo je polzelski župan Ljubo Žnidar. V
kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Razstava, ki je
bila odprta v soboto in nedeljo, je pritegnila veliko obiskovalcev.	T. TAVČAR
Poplava presenetila tabornike
Taborniki rodu 2. grupe odredov iz Celja in taborniki Kobanskega rodu iz Selnice ob Dravi
so se 5. julija utaborili ob reki Krki pri vasi Podgozd. 60 tabornikov in njihove starešine ter
vodnike pa je reka že kmalu neprijetno presenetila.
Že v noči iz sobote, 10. julija, so taborniki ponoči dežurali in opazovali reko. Ker pa je voda
naraščala zelo hitro, so morali že v dopoldanskem času umakniti nekaj šotorov in najmlajše
tabornike. Vodnica tabora Erika Gril je povedala, da so jim na pomoč priskočili tudi dvorski
gasilci, ki so pomagali pri umiku največjega šotora in kuhinje. Tabornikom pa je pomagala tudi
Osnovna šola Žužemberk z ravnateljico mag. Jelko Mrvar, ki je tabornikom omogočila
prenočišče, mizarstvo Jaklič iz Dvora, ki je pomagalo pri prevozu opreme od tabora do šole,
pomoč in nasvete pa je nudil tudi župan občine Žužemberk, Franc Škufca. SLAVKO MIRTIČ
Kmečki
praznik
V Ločah bo v nedeljo, 25.
julija, v okviru Loških polet-
nih prireditev že tradicional-
ni Kmečki praznik.
Na prazniku bo kot že vsako
leto tudi povorka s prikazom
starih kmečkih običajev. Po-
vorka bo med 15. in 16. uro,
med tem časom pa bo tudi
zaprta regionalna cesta Sloven-
ske Konjice-Loče-Poljčane in
lokalna cesta Loče-Jernej. Ker
odvoza ni mogoč,- prosijo voz-
nike za razumevanje. PP
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Na sever
Sanje o šolanju ob norveškem fjordu za Jerneja Piniarja niso vec daleč
Jernej Pintar bo odšel na
Norveško. Na sever. Vedno si
je želel tja. Norveško je tako
rekoč sanjal. Malo več kot me-
sec dni ga še loči od sanj. 24.
avgusta bo zapustil Slovenijo.
Naslednja postaja bo Norveš-
ka, kjer se bo ustavil za dve
leti. Šestnajstletni dijak Splo-
šne strokovne gimnazije Lava
v Celju bo tretji in četrti letnik
srednje šole naredil na Nor-
veškem, v šoli ob fjordu.
Jernej je bil sam doma. Le-
žal je na postelji in poslušal
blues. Potem je zazvonil tele-
fon. Najprej je pomislil, da ga
kliče prijatelj. Ne bi se mogel
bolj zmotiti. Na drugi strani je
bil namreč človek z ministrs-
tva: Jerneju je želel povedati,
da lahko konec avgusta mirno
sede na letalo in poleti na Nor-
veško. Jernej je za trenutek
osupnil. Ko je začel skakati, se
metati po sobi in rjoveti, se je
zavedel, da sanje niso več da-
leč. Čisto navdušenje. Prišel je
k sebi, zavrtel številko in po-
klical mamo. Na Norveško
grem! Izbrah so me! Na drugi
strani ni bilo odziva, niti glasu.
Mama je bila tiho. Šestnajstlet-
ni sin je dejal, da gre na Nor-
veško za dve leti? Brez besed.
Jernej je letos v šoli zasledil
objavo ministrstva, ki je raz-
pisalo tri štipendije za vso
Slovenijo, dve za Devin in eno
za Norveško. Da se je sploh
prijavil, ga je spodbudilo
predvsem dvoje. Najprej, tuji-
na. In dalje, ko bo končal
šolanje na Norveškem, bo
imel možnost študija kjerkoli.
Poslati je moral le prošnjo.
priporočila, izpis ocen ter po-
trdila o obštudijskih dejavno-
stih. Odšel je na razgovor v
Ljubljano in sproščen stopil
pred komisijo. Govoril je ne-
pretrgoma, ni se mogel usta-
viti in komisija ga je posluša-
la. Na koncu jih je zasul z
raznoraznimi vprašanji. Ni
jim preostalo drugega, kot da
ga izberejo. Jernej je edini v
Sloveniji, ki bo odpotoval na
šolanje na Norveško.
Nenavadna šola
Imenuje se Red cross nordic
united world college, stoji na
samem, ob fjordu. Okoli šole
se razprostira študentski dom.
Sobo si bo delil s štirimi študen-
ti. Šola je stara komaj štiri leta
in menda premore precej raz-
košja, bazenov in podobnega
udobja. Na leto sprejme sto
študentov iz vsega sveta: 30
odstotkov jih priroma iz nordij-
skih dežel, 30 odstotkov iz dr-
žav v razvoju, 20 odstotkov iz
Vzhodne in Srednje Evrope ter
prav toliko iz postindustrijskih
držav. Ni pomembno, na kate-
rem socialnem bregu stojiš,
važno je, da si pameten.
Norveška bo spremenila tu-
di Jernejev način šolanja. Iz
šestih skupin predmetov bo
Jernej izbral slovenščino, an-
gleščino, geografijo, biologijo,
matematiko in fiziko. Vse te
predmete bo potem opravljal
na maturi. Med interesnimi
dejavnostmi bo izbral glasbo,
dramo in potapljanje. Ne bo se
lahko odločiti med dejavnost-
mi, kot so kajakaštvo, učenje
norveške zgodovine, hribo-
lazništvo, kolesarjenje, konje-
ništvo, oblikovanje keramike,
pomoč ostarelim, invaUdom...
»Med poukom pri nas in na
Norveškem sta najbolj očitni
dve razliki,« pojasnjuje. »Pri
njih je veliko več praktičnega
pouka, pri nas manj maturitet-
nih predmetov.« Na Norveš-
kem bo Jernej komuniciral iz-
ključno v angleščini. Čeprav se
je v osnovni šoli učil nemščine,
angleščino še bolje obvlada,
saj se tega jezika uči že sedem
let.
»Pričakujem, da bom spoz-
nal komunikativne in inteli-
gentne študente,« je dejal.
Srečal naj bi precej sorodnih
duš. Profesorji? S svojimi dru-
žinami živijo tako rekoč sku-
paj s študenti v internatu in
med njimi se tkejo prijatelj-
ske vezi. Ko ga bo kdo vpra-
šal, kako zgleda Slovenija, ne
bo slfrival resnice. Rekel bo
samo: »Chicken«. In dodal, da
občuduje Slovenijo, mali bi-
ser znotraj Evrope. Domov se
bo vračal dvakrat na leto.
Oder in blues
Gledališke predstave, pri
dramskem krožku v osnovni
šoU je nastopal v glavnih vlo-
gah, so ga tako prevzele, da bi
se zavihtel na oder in nepre-
nehoma ponavljal en sam sta-
vek. Vse bi naredil, da bi lah-
ko stal na tistih lesenih de-
skah. Kot osnovnošolec je
prejel plaketo Oskar Junior.
Tisto leto so ga namreč raz-
glasili za najboljšega filmske-
ga igralca.
Blues je njegova največja
strast: »To je glasba občutka. Če
ga hočeš poslušati, moraš znati
čutiti. Blues je čisti užitek.« Ka-
dar ni na odru in kadar ni naj-
boljši filmski igralec, pograbi
saksofon, se odpelje na samot-
ni kraj in se potopi v občutke.
Igra tudi v funk skupini.
Jernej spi le pet ur na dan,
več ne potrebuje. »Ne gledam
veliko televizije. Cele dneve
bi štopal. Ljudi hočem prepri-
čati v to, da bi postali bolj
sproščeni, da bi znali poma-
gati,« je dejal. »Nikoli mi ni
dolgčas, razen ko prižgem ra-
čunalnik. Ne, nimam se za
vzor generacije. Tu in tam be-
rem Shakespeara, v anglešči-
ni...«
---- I PETER ŠTRUKEU
Foto: CIRIL M. SEM
»Zaljubljen sem v oder, živel bi na odru,« pravi srednješolec
Jernej Pintar z Ljubnega ob Savinji.
DESKANJE
PO SPLETU
Okno k sosedom
Veliko ljudem se sicer ču-
dovite ideje o dolgih počitni-
cah v eksotičnih ali svetov-
ljanskih krajih sesirijo, ko
se pogovore z dvema sveto-
valcema, ki jim pri nas pra-
vimo denarnica in poslovni
koledar. Recimo, najprej sta
v igri London ali Turčija, na-
to se bije bitka med Rabom
ali Pagom. Nič slabega, sem
pomislil, ko sem se tudi sam
znašel v podobni situaciji.
Bomo pa malo pogledali po
Internetu, kam se na Hrvaš-
kem splača pokukati v tej
sezoni.
Toda kje začeti? Najprej
sem poizkusil poiskati kak-
šen ekvivalent Mat' Kurje
(www.ijs.si/slo/) vodnika po
virtualni Sloveniji in kar hitro
mi je uspelo. Naletel sem na-
mreč na WWW.hr, (uganili
ste, naslov je www.hr), doma-
čo stran Republike Hrvašeke,
kot je zapisano v spremnem
besedilu tega spletnega me-
sta. Gre za obsežen imenik
naslovov hrvaških strežni-
kov, na njem pa boste našli
tudi vrsto koristnih informacij
o naših sosedih. Celotna za-
deva . je organizirana s po-
močjo interaktivnih zemljevi-
dov, tako da lahko informaci-
je o naših sosedih pridobivate
s kliki na posamezne geograf-
ske točke.
Sicer pa je na »Hrvaškem
webu«, kot sem ga spričo rah-
lo nepraktičnega imena krstil
že ob prvem obisku, na voljo
toliko podatkov, da vam pri-
poročam, da si vzamete čas.
Ta domača stran pokriva vsa
področja družbenega, gospo-
darskega in političnega življe-
nja. Želite izvedeti, kako vozi-
jo trajekti na Cres? Ali pa vas
zanima, kako poteka sojenje
Tihomirju Blaškiču? O sled-
njem boste sicer dobili primer-
no nafrizirano informacijo,
kar pa prizadevnega turista
seveda ne bo zmotilo, da se ne
bi osredočil na koristnejše in-
formacije.
Seveda ta stran ni namenje-
na le turistom. Daleč od tega.
Gre za uradno predstavitev
Hrvaške in zajeten del te
predstavitve je namenjen tudi
turizmu, jasno. Iz tega mesta
lahko začnete svojo pot v
cyber svet naših sosedov, lah-
ko pa si preprosto pogledate,
kateri avtokamp nudi najbolj-
še usluge. Sam sicer pri sled-
njem podvigu, na straneh Tu-
rističnega informacijskega
servisa Hrvaške, nisem imel
kakšnega posebnega uspeha,
saj se bojim, da nekaterih in-
formacij na teh straneh ne
osvežujejo zelo pogosto, sem
pa zato do iskanih informacij
prišel po drugih poteh, ki jih
tudi ni malo.
WWW.hr so vhodna vrata
v internetno Hrvaško. Naj vas
zanimajo turistične informa-
cije, šport, politika, gospo-
darstvo, kultura ali karkoli
drugega, kar je povezanega s
Hrvaško, tu boste našli pove-
zavo na želeno mesto. Treba
je vedeti, da gre pač za urad-
ne strani, tako da je treba
vrsto informacij in povezav
iskati drugje, a vendar. Če še
niste nikoli deskali pri sose-
dih, bo to odlična odskočna
deska. Precej impresivno.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Državna prvakinja
v f rancošcini
V L Gimnaziji v Celju so
lahko upravičeno zadovolj-
ni. V zadnjih štirih letih ima-
jo namreč že tretjič državne-
ga prvaka v francoskem jezi-
ku. Letos je to Mateja Hrušo-
var z Brega pri Polzeli, sicer
dijakinja 3. letnika.
Mateja nam je o svojih pr-
vih spogledovanjih s francoš-
čino povedala takole: »Pri pe-
tih letih, ko sem že poznala
črke in se trudila z branjem,
me je mamin slovar franco-
skega jezika zelo pritegoval.
Kasneje, ko sem na Polzeli
obiskovala osnovno šolo, ni-
sem nikoli razmišljala o fran-
coščini kot nečem, kjer bi lah-
ko veliko dosegla. Vendarle
pa sem se v I. Gimnazijo v
Celju vpisala prav zato, ker je
tukaj tudi francoščina. Seveda
pa je naša profesorica Car-
men Deržek tista, ki nam je
znala ta jezik približati, da
smo ga vzljubili in nam ga
tako podajati, da smo se tudi
veliko naučili.«
Na tokratno tekmovanje so
se dijaki pripravljali dva mese-
ca - ta čas so imeli poseben
status. Pod vodstvom mento-
rice, profesorice Carmen Der-
žek, so imeli v šoli dve do tri
ure priprav ne teden, doma pa
še veliko več. Kot je dejala
Mateja, na tekmovanje ni šla z
velikimi pričakovanji, zato je
bila zmage še toliko bolj vese-
la. Vesela pa je tudi nagrade:
enotedenskega bivanja na fe-
stivalu Frankofonije v mestu
La Rochelle. S francoščino pa
se bo v živo srečala tudi na
maturantskem izletu.
Ko smo jo vprašali, če vidi
svojo bližnjo prihodnost v štu-
diju francoščine, nam je zau-
pala, da jo bolj mika odvetniš-
ki poklic, vendar tudi študija
tega jezika ne izključuje.
T. TAVČAR
Vodja prodaje Tehnosa Matej Vičič, vodja strojnega krožka Simon Gajšek in Matej Golhleb
ob novem priključku - mulčarju
Pomoč strofnega krožka
Pred nedavnim je pri Golhlebovih v Gotovljah povsem pogorel kozolec, pod njim pa cela
vrsta kmetijskih traktorskih priključkov.
Kar 23 jih je bilo, poleg tega pa še dva obiralna stroja in namakalniki. Prvi, ki so priskočili na
pomoč, so bili, poleg gasilcev, najbližji sosedje in drugi krajani, ker pa je Matej Golhleb član
strojnega krožka Savinjska dolina, so mu bili takoj pripravljeni pomagati tudi njegovi sočlanl.
Po dogovoru so se odločili za nakup enega od priključkov. Tako so pri žalskem Tehnosu, ki
jim je omogočil zelo ugodno ceno, kupili mulčar. Denar zanj so prispevaU člani strojnega
krožka.	T. TAVČAR
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
POGLEJMO-
POJEJMO
Izlet v
Kranjske Gore
Le še nekaj dni je do naše-
ga novega potepanja. V
Kranjsko Goro bomo odšli v
soboto, 24. julija. Avtobus bo
udeležence izleta čakal pri
glavni avtobusni postaji v
Celju do 7. ure. Bodite točni,
še bolje pa bo, če pridete
deset ali petnajst minut prej.
Škoda bi bilo, če bi kdo od
prijavljenih udeležencev os-
tal doma, in bi o tem, kaj
smo videli in kako smo se
imeli na Gorenjskem, lahko
prebral le iz časopisa.
Iz Celja se bomo odpeljali
naravnost do Kranjske Gore
(vmes se bomo seveda za kra-
tek čas ustavili), od koder se
bomo najprej odpravili na Vr-
šič. Na poti nazaj si bomo
ogledali znamenito Rusko ka-
pelico, ob vrnitvi v dolino pa
bo že čas kosila, ki nam ga
bodo pripravih v gostišču Ja-
sna ob istoimenskem umet-
nem jezercu, ki je poleti pri-
ljubljeno kopališče in od ko-
der se razprostira prekrasen
pogled na planine. Med po-
poldanskim sprehodom po
Kranjski Gori si bomo ogleda-
li tristo let staro Liznjekovo
hišo, v kateri je zdaj etnograf-
ska muzejska zbirka, in cer-
kev Device Marije Vnebovze-
te v središču kraja. Iz Kranj-
ske Gore se bomo odpeljali
do Planice, na poti nazaj pa
se bomo ustavili še ob barju
Zelenci, kjer izvira Sava Do-
linka.
V Celje se bomo vrnili v
poznih večernih urah.
JI
Ana Kisovec, naša zvesta bralka in naročnica.
Zlato za zaupanje
Gospa Ana Kisovec iz Celja je naša zvesta bralka že vrsto let. Pred dobrima dvema
mesecema je začela sodelovati v akciji Novega tednika »Naročniki iščejo nove naročnike« in
si s tem prislužila zlato nagrado, kajti enajst njenih dobrih prijateljev se je odločilo, da bodo
naročili časopis.
»Sploh se nisem veliko trudila, da bi prepričala prijatelje, naj naročijo Novi tednik,« je dejala
gospa Ana. »Podrobneje sem jim ga opisala in odločili so se, da ga bodo tudi oni vzeli za svojega.
V akciji sem začela sodelovati, ker izredno rada hodim na izlete, ki jih organizira vaš časopis.
Poleg zlate nagrade mi bo omogočeno, da se izletov lahko udeležujem tudi letos. Na tovrstnih
druženjih sem spoznala ogromno ljudi in stkala so se nova prijateljstva. Vesela sem, da so bih
moji prijatelji pripravljeni sodelovati in se jim iskreno zahvaljujem.«	SK
Zlata nagrada Novega
tcdiiilcci
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v
kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena
naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom
»ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli
v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika,
kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročni-
ke Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne
Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič
odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo
prelistajte.
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Rejniška mati, ki ljubi življenje
Terezija Poženel, rojena
Zagozda, je 12. julija prazno-
vala 90. rojstni dan. Žalost
vselej prežene z mislijo na
otroke, ki jih ima najraje. Več
let je bila rejniška mati, imela
pa je tudi svoje otroke. Pre-
magala je hudo bolezen in
danes še vedno sama opravlja
nekatera gospodinjska dela.
Rodila se je v Deseničah bli-
zu hrvaške meje, kjer je obi-
skovala osnovno šolo. Pri pet-
najstih letih je odšla v službo,
delala je kot varuška. Najprej
je bila zaposlena v Celju, nato
v Ljubljani, kasneje pa je odšla
v Zagreb. Ko je bila stara deve-
tindvajset let, se je poročila z
Ivanom Hriberškom, rodila
sta se jima Marjan in Hilda.
Terezija se je po moževi smrti
kot vojna vdova preselila v
Vojnik. Po sedmih letih je
spoznala Franca Poženela in
se z njim poročila. Kmalu se je
rodila hči Cvetka, ki za otroš-
ko igro ni imela vrstnikov in
prav zato sta se Terezija in
Franc odločila, da bosta posta-
la rejniška starša, kar sta bila
šestindvajset let. Še danes ju
njuni rejenci radi obiščejo.
Terezijo je pred nekaj leti
zadela možganska kap in dlje
časa je bila precej slabotna. A
ker ima rada življenje, se ni
predala in po dolgem zdrav-
ljenju je bolezen naposled
premagala. Danes je kos laž-
jim vsakdanjim opravilom, na
praznovanju rojstnega dne pa
se je celo zavrtela po plesišču.
SIMONA ŠALEJ
Tereziji Poženel so ob visokem življenjskem jubileju čestitali
tudi sosedje.
Praznik Žetve in
kraha
Prostovoljno gasilsko društvo Gaber-
ke je v nedeljo, 18. julija, v Gaberkah
pri Šoštanju pripravilo tekmovanje ža-
njic. Prireditev je bila že peto leto zapo-
red in postaja tradicionalni praznik.
Tekmovanja so se udeležile ekipe iz
Gaberk, Zavodenj, Zibike, Cirkovc, Razbor-
ja, Škal, Plešivca in Raven nad Šoštanjem.
Ženske so tekmovale, katera bo prej pože-
la svoj odmerek pšepice in naredila dva-
najst snopov. Moški pa so snope morali
povezati in jih zložiti v kozolec. Po konča-
nem tekmovalnem delu je osem Gaberča-
nov prikazalo mlačvo s češko mlatilnico iz
leta 1908, ki sicer za pogon potrebuje konj-
sko ali volovsko vprego. L. OJSTERŠEK
Na Pivu in cvetju 115 tisoč
obiskovalcev
v petek in soboto so v Laškem pripravili še drugi del 35.
turistično-zabavne prireditve Pivo in cvetje. Kot je znano,
so morali letos zaradi slabega vremena prireditev prekiniti,
oziroma jo prestaviti za en teden.
Kljub težavam se je vse dobro izteklo, nekoliko več pripomb
kot običajno so imeli le stanovalci v ožjem središču mesta.
Laško je konec minulega tedna obiskalo 62 tisoč ljudi, kar
pomeni, da jih je bilo vseh skupaj preko 115 tisoč. Največ, kar
50 tisoč, jih je Laško obiskalo v soboto, ko so ob 22. uri za
zaključek prireditve pripravili veličasten ognjemet z gradu
Tabor in Krištofa, ki je trajal kar pol ure. Nedeljsko zgodnje
jutro (na fotografiji), je razkrilo, da zabava na sobotni večer ni
prav nič zaostajala za prejšnjimi leti.	JI, Foto: SHERPA
REPORTAŽA
17
Potop med Kozjanci
S hribov so drli potoki - V Imenem so plavali prašiči, race in vinske cisterne
»česa podobnega še nismo
videli. Voda je v potokih drla z
okoliških hribov,« pripovedu-
jejo ljudje, ki so bili v prete-
klih dneh priče ali celo žrtve
uničujočih neurij na Kozjan-
skem. Največ smole so imeli
krajani mejnega pasu med ob-
činama Kozje in Podčetrtek,
saj jih je močno deževje v
enem tednu zajelo kar dva-
krat.
Sredi preteklega tedna so se v
Kozjem le zvlekli iz najhujšega.
Kletne prostore tamkajšnega
zdravstvenega doma, ki so pred
nekaj dnevi tičali v skoraj metr-
ski vodi in nesnagi, ki jo je
deroča meteorna voda privlekla
s hribovij, so končno očedili.
Cvetličarka Marija Zaje je po-
lomljene rože presadila, namo-
čeno zemljo za rože pa suši na
klopi za zdravstvenim domom.
Podobno se godi njenima sose-
doma Optiki Medved in trgovini
z avtomobilskimi deU, ki imata
tudi najete kletne prostore v tej
stavbi. Prav tako je bila pretre-
sena zdravnica Brankica Bilič
Petrovič, ko je prišla v soboto
zvečer domov in je videla, da ji
je do strehe zalilo službenega
iuga in nova osebna avtomobi-
la. »Uničilo je tudi ambulantna
pralna stroja, kurilno peč, kom-
presor, garderobne omare, sta-
ro arhivsko gradivo pacientov,
avtoklav za suho sterilizacijo ter
oblačila in posteljnino,« je na-
daljevala Petrovičeva. Škoda je
strahovita. In če pomisUmo še
na lekarno...
V Šolo po zdravila
»Lekarna je zaprta?« so ljud-
je izgubljeno spraševali delav-
ce Mizarstva Hrovat, ki so
praznili uničeno pohištvo iz
lekarniških prostorov. »Od če-
trtka naprej lahko greste po
zdravila v osnovno šolo. Tja
so se začasno preselili,« so jim
priskočih na pomoč. V posto-
rih osnovne šole so potem na-
leteli na izčrpane obraze le-
karniških delavk, ki so od so-
bote do srede cele dni sortira-
le in prenašale zdravila. »Do-
bra polovica zalog je popolno-
ma uničena. Deset zabojev
zdravil gre v sežig, uničeno pa
je tudi vso pohištvo. Kar ni
bilo zmočeno, smo Danica,
Olga in jaz znosile v šolsko
učilnico,« je potožila vodja le-
karne Nuša Žlendar, ing.
farm., ki ji je povodenj skraj-
šala dopust. »V teh prostorih
bomo ostali verjetno celo po-
letje, ker je potrebna celotna
prenova prejšnjih prostorov.«
Plavale SO vinske
cisterne
Kar se je v soboto začelo v
Kozjem, se je že v sredo nada-
ljevalo v Podčetrtku. »Kaj take-
ga še ni bilo. Od potresa naprej
se še nisem tako prestrašila,« je
dejala Milena Drofenik iz
Imenega, mati Tanje Hrovat, ki
ima poleg domačije trgovino s
škropivi, z zaščitnimi sredstvi
za vinsko trto ter embalažo za
shranjevanje vin. Vznemirjeno
je nadaljevala: »Okoli tretje po-
poldan se je močno stemnilo in
padati je začel dež, pomešan s
točo, zraven pa je tako močno
pihalo, da je veter povzročal
vrtince, od katerih se je megli-
lo. Potem je začelo hti. Kar
naenkrat je prihrumela voda v
potokih od Svetega križa in
peščeno dvorišče se je spreme-
nilo v rečno strugo. Voda, po-
mešana s prstjo, ki jo je strgala
z njiv in tako uničevala pridel-
ke, je v trenutku vdrla v hlev,
garažo, trgovino in skladišče.
Zalila je prašiče in krave, korita
napolnila z navlako, zalila tri
elektromotorje in skladišče s
škropivi in drugim prodajnim
materialom. V trgovini je bilo
pol metra vode. Hiteli smo re-
ševati stvari, vendar se je vse
prehitro odvijalo.« Njen mož
Franc Drofenik pa je pristavil:
»Voda je bila do kolena. Nekaj
časa sem še pazil, da bi mi ne
pritekla v škornje, a kmalu
ugotovil, da je trud zaman.«
Hitro se je oglasila še hčerka
Tanja: »Odnašalo je vse, kar se
je dalo. Pri železniških tirih
smo lovili pletenke in cisterne
za vino, rože in še kaj.« Deroča
voda je pustila na dvorišču šti-
rideset centimetrov globok ja-
rek, ki so ga čez dva dni s
traktorjem izravnavali. Drofe-
nikova je obupano ugotovila:
»Vsako leto nas nekaj doleti.
Lani nam je toča vse stolkla,
letos dež vse spral. Bog ve, kaj
nas čaka spet drugo leto?«
V svoji nesreči pa Drofeni-
kovi niso bili sami. Še veliko
hiš je to sredino popoldne za-
hlo, zasulo ah jim onemogoči-
lo dovoz do doma. Med njimi
so bili Brundičevi iz Olimja,
pri njih je 24 prašičev plavalo
v hlevu, in družina Mišja, pri
katerih so prišle race na svoj
račun, saj so lahko zaplavale
kar za hlevom. Pred hišo se je
nabralo za kamion peska. Pa
tudi pohištvo v pridičju jim je
zmočilo. Podobno se je godilo
tudi Alegrovim v Golobinje-
ku. V klet in na zelenico jim je
nanosilo kupe blata, ob tem
jim je močan veter poškodoval
streho. Doberšen del strehe na
hlevu je razkrilo tudi njihove-
mu sosedu Viliju Ulčniku.
V	Olimju je izpiralo
gozdove
Na udaru je bilo tudi Olimje.
Tam je voda največjo škodo
prizadejala Uršičevim. Uničila
jim je večino pridelka, zalila
svinjak, kletne prostore in s ce-
ste odnesla pesek, ki so ga nasu-
li komaj dva dni prej. Na poti do
njih je voda spodjedla asfalt,
malce naprej pa se je vsul plaz.
Vaščanka Kristina Uršič je bila
pretresena: »Od hudega potresa
ne pomnim, da bi se še kdaj
zgodilo kaj takega. Voda je v
pičli uri zalila vse. Bila sem na
izletu, in ko sem prišla domov,
sem že pomislila, da sem zgre-
šila. Bila sem šokirana nad tem,
kar sem videla. Majhen poto-
ček, ki teče mimo hiše, se je
naenkrat spremenil v deročo
silo, ki je iz bližnjega gozda s
seboj prinašala hlodovje. Okrog
hiše je mrgolelo sosedov in ga-
silcev, vendar niso mogli storiti
ničesar več. Hlodovje se je za-
gozdilo in tam se je začela nabi-
rati voda. Ne vem, kaj bi se
zgodilo, če ne bi prišla sin in
njegov prijatelj ter z buldožer-
jem razmetala hlodove. Še sre-
ča, da smo pravočasno izpustili
prašiča, sicer bi se bila utopila.
V	hiši nam je poplavilo kletno
etažo. Skoraj ves pridelek je
uničen. Vse leto smo zaman
garali. Lani nam je veliko škodo
naredila toča, letos pa deževje.«
Deroča voda je polomila tudi
betonske stebre in pomorila 50
okrasnih fazanov, golobov in
raznih vrst kokoši v majhnem
živalskem vrtu pri Antonu
Mrazu v Olimju. »Tistega dne
smo bili na srečo ali nesrečo na
izletu, tako da tega razdejanja
nismo videli. Posledice so nas
toliko bolj pretresle. Ko sem
prišel naslednje jutro v hlev,
nisem mogel verjeti očem. Bila
je prava katastrofa. Poginule ži-
vali so ležale zakopane v blatu.
Rešeni so bili le noji, ki so jih
gasilci še pravočasno zaprli,« se
je zgrozil Anton, ki od leta 1954
česa takega še ni videl.
Virštan j jo je poceni
odnesel
Kljub temu da je bila med
dežjem tudi toča, le-ta ni moč-
no poškodovala virštanjskih
vinogradov. Slavko Toplišek,
ki ima v Virštanju vinotoč, je
prepričan, da njihov hrib nek-
do varuje. »Lani, ko je toča
pustošila po vseh sosednjih
hribih, smo jo po sreči odnesli
in tudi letos ni bilo prehudo.
Če samo pomislim, da sem v
soboto videl z Drenskega Re-
bra teči šest potokov, česar še
nikdar nismo doživeli, potem
smo jo res poceni odnesli.
Spralo je le bankine cest in
makadamska vozišča, utrgal
se je kak plaz in veter je malo
odrgnil vinsko trto,« je z olaj-
šanjem povedal Toplišek.
Občina Kozje ocenjuje na-
stalo škodo na milijardo to-
larjev, v občini Bistrica ob
Sotli je nastala škoda v višini
150 milijonov, od tega se do-
bra polovica nanaša samo na
poljščine. V občini Podčetr-
tek je po prvih ocenah nasta-
lo za nekaj sto milijonov ško-
de, pri čemer bodo potrebo-
vali samo za interventno sa-
niranje škode na cestno-ko-
munalni infrastrukturi od 30
do 40 milijonov tolarjev.
Tudi če so zmočene prosto-
re že v večini počistih in pre-
suših in plazove odstranili, so
se grozote polurnega neurja
globoko vtisnile v spomin ti-
stim, ki so ga videh ali še huje,
izkusili na lastni koži. Kozjan-
sko je hribovito področje in
njegovi prebivalci bi pričako-
vali vse kaj drugega kot po-
pavljene kleti in stanovanja.
Zaskrbljeno se sprašujejo, kaj
jih čaka. Se mogoče uresniču-
jejo stare prerokbe?
ALEKSANDRA MAČEK
SABINA KRANJEC
Do nadaljnega bo delovala lekarna v Kozjem v prostorih osnovne šole.
Anton Mraz žalostno pobira poginule živali. (Foto:
SHERPA)
Na cesti Golobinjek Pf.rj^, t nek je ln'^ za.rcidi naliva moten promet.
Drofenikova Milena s svojimi potomci pred trgovino Vinuni.
18
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Nočna odisejada
Petkov potep v celjskih lokalih, najbolj priljubljenih med mladimi, željnimi nočnega življenja
Skoraj pregovorno je, da
je celjsko nočno življenje
nepridiprav, ki buri duhove
starejšim. Mladi pa menijo,
da nočnega življenja v Celju
ni. Koliko je v tem resnice,
sva se skušala prepričati v
najini odisejadi v celjskih
lokalih, iskala sva vse, kar
naj bi bila - četudi v zamet-
kih - zabava.
Kam v Celju sploh lahko
greva? Zmenila sva se Pri Za-
morcu, kjer se je začelo naji-
no raziskovanje nočnega živ-
ljenja Celjanov.
»Vse manj je
dobrih gostiln...«
Zamorc je na ugodni loka-
ciji v samem središču Celja,
kar je poleg velikosti in polet-
nega vrta glavni razlog za nje-
govo stalno obiskanost. Tja
prihajajo stari in mladi, sled-
njim je namreč pogosto vme-
sna postaja pred odhodom v
diskoteko ali kakšen drug lo-
kal. Kot nam je povedal To-
maž Črnej, najemnik lokala,
Zamorc ne skuša biti mode-
ren lokal, ker »vse, kar je da-
nes moderno, jutri ni več, to
pa je za poslovanje lokala naj-
slabše.« Lokal ima v najemu
približno eno leto, z obiskom
pa je zadovoljen, čeprav na-
merava ponudbo še razširiti.
Tako poleg pijače strežejo tu-
di pizze in špagete, lotih pa so
se tudi organiziranja koncer-
tov. Črnej si želi razširiti lokal
v kletne prostore in odpreti
plesišče, ki ga pogreša tudi
večina gostov. Glavne težave
v poslovanju so po njegovem
mnenju v zaspanem starem
mestnem jedru, ki bo »lahko
zaživelo šele, ko bodo prišli
pravi ljudje.«
Iz živahnega lokala sva se
odpravila po temnih in tihih
ulicah do Lampe. Lokal je bil
okoli polnoči domala prazen,
razen dveh starejših izjem.
Znano je, da se v manj kot
leto dni starem lokalu zbira-
jo srednješolci predvsem
med šolskim letom, največ-
krat ob petkih zgodaj po-
poldne.
»We are the
brews...«
Po Vodnikovi sva se odpra-
vila do famoznega vogala, na
katerem prebiva najbolj kon-
traverzni celjski Kljub. Zlasti
ob petkih popoldan je pro-
stor nabito poln, ob vikendih
bolj ali manj prazen. Vanj za-
hajajo predvsem mladi, ki
poslušajo alternativno glas-
bo in se s Kljubom identifici-
rajo. Na voljo imajo še zadnji
prostor v Celju, v katerem
lahko izražajo pripadnost
svoji subkulturi. Po mnenju
Maje, stalne obiskovalke.
Kljub »mnogim mladim po-
meni drugi dom«. Kljubu za-
radi pritožb okoliških stano-
valcev preti ukinitev, ki bi
verjetno zadala odločilen
udarec celjski alternativni
mladini, ki bi se lahko zbirala
le še v posameznih bunkerjih
in celjskem parku.
»Hajde, da
ludujemo...«
Ker sva bila ravno na Can-
karjevi, sva skočila še do Am-
bienta, edine diskoteke v Ce-
lju z elektronsko glasbo, zna-
ne po vsej Sloveniji. V Am-
bientu se zbirajo večinoma
raverji, ostala mladina pa vanj
zahaja le občasno, mogoče
tudi zaradi začinjene vstopni-
ne, ki znaša 800 tolarjev.
Ob prvi jutranji uri sva se
ustavila še na Ljubljanski, v
»objektu« pri Vrtnici, ki pa se
je takrat že počasi praznil.
Objekt je med mladimi in sta-
rimi verjetno priljubljen zara-
di več lokalov, saj so na enem
mestu lokali vseh vrst, od ba-
rov do igralnic. Najbolj pri-
ljubljen je Stalin s svojim po-
letnim vrtom. Eni obiskovalci
so v tem času, okoli poldruge
ure, že iskali zabavo kje drug-
je, drugi pa so je imeli dovolj
in so odšli domov, midva pa
peš po poti do bivšega Ingra-
da, kjer je diskoteka Jungle,
med mladimi imenovana
»džungla«. Njena prednost je
zagotovo v velikem plesišču,
kjer je tudi v petek migalo
največ mladostnikov. Shšati je
bilo predvsem ritme popular-
ne plesne glasbe. Diskoteka
privablja mlade tudi iz širše
okolice Celja. Včasih priredijo
tudi kakšen koncert, največ-
krat s hrvaškimi izvajalci. Ne-
kaj mladih pa se je hladilo
pred diskoteko in uživalo še
zadnje atome kisika pred
vstopom na zadimljeno ple-
sišče.
Po Dečkovi cesti sva najino
srečo poskusila še v Casab-
lanci, kjer je bilo kljub vabilu
na koncert brez vstopnine, za
vstop potrebno odšteti 200 to-
larjev. Diskoteka je samevala,
čeprav so svojo ponudbo raz-
širiU s t. i. Beach-clubom, ki naj
bi s peskom, sončniki, palma-
mi in latino glasbo ustvaril
tropsko vzdušje. V Casablan-
co zahajajo večinoma isti obi-
skovalci kot v Jungle. Vseka-
kor pa je parkirišče ob Golov-
cu bolj polno ob kakšnem ra-
ve-partyju.
»This is the end...«
Tako sva zaključila večer, ki
se je zavlekel že v jutro. Celjani
ponočujejo, a kdove kakšne
pestre izbire krajev za sprosti-
tev nimajo. Pogrešava pred-
vsem zabavo v starem mest-
nem jedru, ki po deseti uri
zvečer zamre. Izjema so na-
ključne skupine mladih v par-
ku in ob Savinji. Ali so mladi s
ponudbo dejansko zadovoljni,
ali so z njo le sprijaznjeni, je
seveda drugo vprašanje. Kaj l3i
bilo treba spremeniti, bo poka-
zal čas. Bi bilo treba počakati
na »prave ljudi«? Kdo pa so ti?
Mogoče pa bi se mor^a spre-
meniti miselnost Celjanov, ki
se bodo prej ali slej morali spri-
jazniti z lokali v starem jedru,
ki bi, po zgledu ostalih večjih
mest, moralo biti duša mesta.
Kaj pa ostane mladim? Le opi-
janje, drogiranje v parku, gle
danje televizije?
NATAŠA PEUNIK
PRIMOŽ CIRMAN
»Kljub je moj drugi dom,« nam je zatrjevala redna obisko-
valka.
Nabito poln Zamorc. Najemnik lokala, Tomaž Črnej je prepričan, da gostilna ni nikakršen
intelektualni dosežek.
Prvi mesec cenflra za mlade
Mladinski center Celje je v mesecu dni dobro zaživel,
privabil Celjane in Celjanke ter napolnil svoje prostore na
Mariborski ulici.
Najbolj obiskana je »internet soba«. Računalniki so privabi-
li tudi osnovnošolce, za katere bodo vsak mesec organizirali
računalniško tekmovanje, prvo takšno bo 16. avgusta. Dobro
obiskani so tudi koncerti, potopisna predavanja, razstave,
gledališke in plesne predstave. Učilnica se dodobra napolni v
času ustvarjalnih delavnic, v katerih se udeleženci učijo
poslikavanja na različne materiale in drugih ročnih spretno-
sti. Spodbudno je, da mladinski center privablja tako mlajše
kot tudi starejše občinstvo, v začetku novega šolskega leta,
ko se bodo mladi vrnili s počitnic, pa pričakujejo še večji
obisk.	U. K.
Jakobova nedelja
V nedeljo, 25. julija, bo na Resniku Jakobova nedelja,
katere namen je ohranjati pohorsko kulturno dediščino s
poudarkom na tradicionalni pohorski obrti, predvsem izde-
lovanja pohorske cokle. Na prireditvi naj bi tudi oživeli
ljudske pesmi.
Prireditev se bo začela ob 10. uri s procesijo in mašo
naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Ob 12. uri bo kulturni
program Naj godci povedo, ob 14. uri pa se bo začelo
družabno popoldne z ansamblom Zreških 6. Na prireditvi
bodo nastopili tudi harmonikarji Domna Jevšenaka, ljudski
pevci s Stranic in Resnika, Dva pohorska klateža, Martin
Koprivnik, izdelovalec cokel, in na diatonični harmoniki Hinko
Sernec iz Šmartnega na Pohorju.
Med prireditvijo bo tudi razstava harmonik, ki jih bodo
gostje l^ko tudi preizkusih.	PP
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Gornji Grad
čeprav se Gornji Grad že v 15. stoletju
pojavlja kot trg in je svoj trški položaj vse-
skozi izkazoval tudi s trškimi simboli (grbom
in pečatnikom), so se na občini odločili za
novo obliko grba in zastave. Odlok o grbu in
zastavi občine Gornji Grad je gornjegrajski
občinski svet sprejel na svoji 31. redni seji 7.
aprila 1998.
Grb - Grb občine Gornji Grad je upodobljen
na ščitu poznogotskega stila, sanitne oblike. V
sredini rdečega ščita plava šestžarna facetira-
na zlata zvezda (simbol benediktincev) tako,
da njena daljša simetrala pokriva simetralo
ščita; srednjo zvezdo spremlja v vsakem nje-
nem kotu po ena štirikrat manjša zlata faceti-
rana zvezda tako, da njena daljša simetrala
leži na periferni krožnici, ki oklepa srednjo
zvezdo. Zlati znak, ki nosi ščit na svojih
zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni
okras.
Zastava - Zastava občine Gornji grad, ki se
izobeša vodoravno, je pravokotne obhke.
Razmerje zastavine višine (V) proti njeni
dolžini (L) je 1:2,5 (ena proti dve celi pet
desetin). Zastavina ruta je vertikalno razde-
ljena na tri, po višini enaka, po dolžini pa
neenaka barvna polja, od katerih sta prvo in
tretje (zadnje) polje v rumeni, srednje kva-
dratno polje pa v rdeči barvi. V sredini kva-
drata stoji rumena šestžarna zvezda v
spremstvu šestih rumenih zvezd, od katerih
je vsaka štirikrat manjša od osrednje zvezde.
Tribut ne sme biti nižji od dveh tretjin višine
zastavine rute in ne višji od osmih desetin
imenovane višine.
Sedež občine: Attemsov trg 3, površina 90
km^ povprečna nadmorska višina 813 m,
število naselij 7, število prebivalcev 2732,
gostota prebivalstva na km^ 30, delež Slo-
vencev 98,7%, delež moških 48,7% , delež
žensk 51,3%, število gospodinjstev 768, pov-
prečno število članov gospodinjstva 3,5, de-
lež aktivnega prebivalstva 50,0%, delež pre-
bivalstva do 20 let 28,2%, de-
lež prebivalstva od 21 do 60
let 52,5%, delež prebivalstva
nad 60 let 19,3%, stopnja
rodnosti 11,3 promila, stop-
nja umrljivosti 11,3 promila,
naravni prirastek 0,0 promi-
la.
BRANKO GOROPEVŠEK
NASI KRAJI IN UUDJE - PISMA BRALCEV
19
Trans zvezdnik Salame, modna ustvarjalka Andreja Friškovec in voditeljica modne predsta-
vitve v Velenju Oriana Girotto Cavazza.
Frikla velenjske krealorke
Andreja Friškovec, ki že šest let šiva obleke znanemu
trans zvezdniku Salomeju, se je v Velenju predstavila s prvo
samostojno modno revijo in pred Pub Rudnik pritegnila
več kot 300 obiskovalcev.
»Prevladovala sta blišč in eleganca,« je strnila vtise z revije
sedemindvajsetletna modna ustvarjalka, ki pri oblikovanju obla-
REČENO (ne) STORJENO
Naš blok
Včasih je bil svet razdeljen
na dva bloka, vzhodnega in
zahodnega. V enem so bili
Američani in tako imenovani
razviti zahod, v drugem pa
Rusi in njihovi sateliti. Mi.
bivša Jugoslavija torej, smo
biU nekje vmes. Pravijo sicer,
da »ne tič ne miš« ni nikoli v
redu. A. glede na preživeto in
glede na to, kar se na teh
prostorih dogaja danes, bi člo-
vek rekel, da so to bili kar
zlati časi. Dobro, če pustimo
pri miru razglabljanja o iz-
puhtevanju poceni kreditov,
kar je morda vendarle pripe-
ljalo do tod kjer pač smo. je
bilo vse skupaj kar okej. Naša
takratna (beri Titova) država
je bila za navadnega, pa reci-
mo še nevednega, človeka či-
sto prava stvar Ampak, kaj je
od vsega skupaj ostalo, kot
posledica nesposobnosti vodi-
ti skupno državo po maršalo-
vem »odhodu«?! Cista trage-
dija. Gremo po vrsti. Sloveni-
ja, ki je vsemu skupaj- ušla,
kot miška s sirom, a se prav-
zaprav tudi otepa s celim ku-
oom težav, na pol porušena
Hrvaška, da o Bosni ne govo-
''imo. Makedonija sicer tudi
ii imela kakšne posebne voj-
ie, a med bolj nerazvitimi je
bila že v času bivše Juge, kaj
[e/e sedaj. Razmere v Srbiji,
Zrni gori in na Kosovu pod
sodstvom razvpitega, nacio-
lalističnega vožda (kakšna
nila beseda) Miloševiča pa se
lam bodo, zaradi grozodej-
stev, tako ali tako verjetno za
vselej vtisnile v spomin. Sedaj,
b se zdi, da se vsaj za nekaj
^asa končuje vojna na Koso-
m. je pravzaprav razvidno,
ia bloki še vedno ostajajo. Le,
ia je razdelitev nekoliko dru-
lačna, kot je bila pred leti. Ce
'se skupaj posplošimo na ra-
>en narodov, so bili včasih
ilavni razgrajači in zadrteži
^usi, danes pa so to Srbi. Emil
Aoran ima seveda prav. ko
nam razlaga, da se vedno naj-
dejo barbari, ki premagajo
razvite, in ki jih potem, ka-
sneje, znova premagajo novi
barbari. Takšen je pač ta svet.
Nobenp filozofiranja o dobro-
ti in ne vem kakšnih idealih
mu ne pomagajo. Govorimo
lahko pravzaprav le o nekak-
šnem popisovanju črepinj raz-
bitega zrcala v katerem se
opazujemo. In kaj ima s tem
opraviti »naš blok«? Veliko. V
njem namreč stanujejo različ-
ni ljudje. Tako po nacionalno-
sti, kot glede na izobrazbo;
stanovalci v njem so prijazni
in neprijazni, prijetni in ne-
prijetni itd. A v glavnem vse
funkcionira, kot je potrebno.
Imamo v redu predsednico,
hišnika, celo čistilka pridno
pometa. Kot se za kar veliko
stolpnico spodobi, stanuje v
njej tudi kakšen učenjak, kak-
šna sodnica, upokojenec ali
pa recimo mehanik, krovec
streh ipd. Ne manjkajo niti
hišne klepetulje in pa seveda
včasih prijeten. razigran
smeh otrok. In poglejte, kako
malo bi bilo potrebno, da bi
se to krhko ravnovesje podrlo.
Tu in tam se najde razgrajač,
ki vpije po hiši. razbije kak-
šno šipo, poškoduje vhodna
vrata ipd. Ce v določenih oko-
liščinah takšen razgrajač po-
stane paradigma za druge, se
stanje hitro spremeni na slab-
še. Večina se v takšnem prime-
ru potuhne ali iz strahu skrije
vase, nekaj pa se jih »vesele-
mu razbijanju« celo pridruži.
Takšen je, tu na dlani, »naš
svetovni blok« v malem, en-
krat vzor sožitja, drugič pa
čisti kaos nekakšnih razjarje-
nih malopridnežev. Ničemur
se ni čuditi, veliko zrcalo je
namreč vedno odsev majhnih
zrcal, v katerih se stalno spra-
šujemo »Zrcalce, zrcalce na
steni povej, kdo največji hudo-
bec v deželi je tej«.
ZORAN PEVEC
čil iz lastne modne blagovne
znamke Frikla najraje uporab-
lja lahke naravne materiale. Iz-
dela skice, modele ukroji in
sama tudi šiva: »Ustvarjam ob-
lačila, primerna za vsakdanje
priložnosti, za moške in žen-
ske, ki želijo biti urejeni in do-
bro oblečeni. Tudi cene mojih
oblačil so primerne skorajda za
vsak žep.« Drugače je z večer-
nimi oblekami po naročilu. Ob-
leka za zvezdnika Salomeja na-
mreč stane kakšnih šestdeset
tisočakov. »Rad je zapeljiv in v
modnih idejah sva na isti valov-
ni dolžini,« je dejala Andreja
Friškovec, modna modelarka
po poklicu in šele dober teden
dni samostojna podjetnica, ki
bo svojo modo kmalu predsta-
vila tudi v Celju.	K.L.
Slovenska noc v
Novem
Vinodolskem
Društvo Pust mozirski iz
Mozirja je v soboto sodelo-
valo na največjem poletnem
evropskem karnevalu v No-
vem Vinodolskem. Pripravi-
li so promocijsko akcijo pod
naslovom Slovenska noč. S
propagandnimi materiali,
kulinariko in slovenskim
ansamblom Gaj so predsta-
vili Zgornjo Savinjsko in Za-
drečko dolino.
Društvo Pust mozirski, ki je
bilo letos na kongresu v Du-
brovniku sprejeto v članstvo
Evropskega združenja karne-
valskih mest (FECC), se je
največjega poletnega karne-
vala v Evropi udeležilo na po-
vabilo organizatorja karneva-
la »Mesopustnega društva« iz
Novega Vinodolskega. Na
karnevalu je bilo mogoče vi-
deti 2400 mask. Mozirsko
društvo se je predstavilo v
svojih tradicionalnih unifor-
mah in s svojimi insignijami,
pred stojnico s slovenskim
promocijskim materialom pa
so obiskovalce postregli z do-
lenjskim cvičkom, domačo
medico, ki jo je daroval čebe-
lar Štefan Kokalj, in laškim
pivom. Vmes je dvajsettisoč-
glavo množico zabaval slo-
venski ansambel Gaj.
ALEKSANDRA MAČEK
Nove šolske učilnice v Šentilju
V Šentilju pri Velenju je vedno več otrok, zato je bila
obnova podružnične osnovne šole do četrtega razreda več
kot nujna.
Naložbo denarno podpira Mestna občina Velenje, domačini
so prispevali les in postavili strešno konstrukcijo. Društvo
šaleških likovnikov pa je z dražbo umetniških sUk prispevalo
milijon tolarjev. Gradbena dela izvaja zasebno podjetje Cigrad
iz Raven pri Šoštanju, tehnični pregled pa je predviden za 25.
avgust.	L. O.
PREJELI
SMO
Tovarišu
Poldetu Bibiču
in tovarišu dr.
Matjažu Kmeclu
Na proslavi dneva državno-
sti v Velenju ste trdo izrekli
besede, da je bila 27. aprila
1941 v Ljubljani ustanovljena
Osvobodilna fronta. To je de-
bela laž, ki smo jo poslušali
vsa leta po zmagi revolucije,
nekateri posamezniki pa jo
širijo še danes. Zgodovinska
resnica je, da je bila tedaj (27.
aprila 1941) ustanovljena Pro-
tiimperialistična fronta, ki je
bila naperjena proti zahod-
nim državam. To je pa nekaj
povsem drugega.
Dr Kmecl pa je izrekel be-
sede: »Zakaj bi se danes sra-
movali razbičanega Jožeta
Lacka, popljuvane Tončke
Čečeve in pobitih Šarhovih
otrok?« Odgovarjam: »Le za-
kaj bi se danes kdorkoli sra-
moval teh nesrečnikov, ki so
bili žrtve okupatorjevega
divjanja in nasilja? Le za-
kaj?«
Take besede so hujskanje
množice pred parlamentarni-
mi volitvami.
DANE HRIBERŠEK, prof.
zgodovine,
Celje
Kdor hitro da,
trikrat da
v sedanji atomski dobi ve-
lja nova parola: »Kdor hitro
da, trikrat da!« Vabim vse pol-
noletne Slovenke in Slovence,
vse državljane Slovenije, naj
kar se da kmalu vsak prispe-
va samo borih 1.000 tolarjev
za nesrečne poplavljence na
Kozjanskem, v Halozah in
drugod. Naravna ujma (ne-
sreča) je zopet izbrala že itak
najbolj revne (ne zaostale!)
kraje. Midva z ženo bova za
zdaj prispevala 10.000 upoko-
jenskih tolarjev.
Ne dovolimo, da se bo
zgodilo, kot se je s Posočjem,
da bo država predpisala ob-
vezni prispevek. Dva dni po
potresu sva z ženo nakazala
10.000 tolarjev za Posočje.
Kot prvo vsoto. Pisno sva
obljubila vsaj še 10.000 tolar-
jev isto leto in potem bi še,
toda država nama je in goto-
vo tisočim Slovencem »pre-
prečila« nadaljnjo pomoč s
predpisanim davkom. Tudi
tega sva plačala. Jaz sem se
pritožil, a do danes še ni od-
govora. Saj ga tudi ne priča-
kujem, da ne bodo uradniki
imeli stroškov. Z birokratsko
določbo za vse zaposlene in
nas upokojence nas je drža-
va demoralizirala, odvrnila
od pomoči in s tem dosegla
nasprotni učinek: plačali (od-
trgali so nam) smo uradni
prispevek in ne prispevamo
nič več. Po potresu leta 1976
smo prostovoljno prispevali
še dve leti. Z ženo sva pro-
stovoljno vplačala eno in 20
odstotkov moje mesečne
plače Tudi tedanje oblasti so
se nam lepo zahvalile.
Prebivalci Slovenije znamo
čutiti stiske naših rojakov, pa
naj bodo prizadeti v Posočju,
na Dolenjskem, v Halozah ali
kjerkoli. Poglejte, kakšen pri-
mitiven pomp na televiziji
zganjajo za »neko« slovensko
vas na Balkanu. Tu je tudi
malo licemerstva.
Ali se boste zganili in naka-
zali vsaj 1.000 tolarjev vsi pol-
noletni slovenski državljani?
To je toliko denarja, kot stane
v gostilni slaba buteljka vina.
Še enkrat vas vse vabim: po-
magajmo sedaj, ne pustimo
naših rojakov v zares hudi
stiski. Na pamet sem »izraču-
nal«, da bi tako brez vsake
škode za naš žep lahko zelo
hitro v mesecu dni podarili
skupno eno milijardo in 300
milijonov tolarjev.
Če bomo to storili, in pre-
pričan sem, da bomo, potem
upravičeno zahtevamo tudi
pošten javni obračun naših
prispevkov. Ponosno se zane-
simo nase, ne na državo, še
manj pa na stranke.
ZDRAVKO TROHA,
Ljubljana
ZAHVALE,
POHVALE
Prva sreča
Pravijo, da ima vsak svojo
srečno zvezdo. Ta sreča mi je
bila podeljena 28. junija v na-
gradni igri turistične agencije
»Dober dan« v sodelovanju z
Radiom Celje. V oddaji Vrti-
ljak polk in valčkov sem pre-
jela nagrado - 7-dnevno biva-
nje v Dubrovniku.
Že ob prijavi v turistični
agenciji v Celju pri gospe An-
dreji sem po njenem pripove-
dovanju dobila dober obču-
tek. Sledil je odhod z letališča
v Mariboru, s prijetnimi ob-
čutki, čeprav v slabem vreme-
nu, z dobro voljo in z uro
zamude. Polet mi ni povzročil
težav, čeprav sem letela prvič
v življenju.
Ker bi mi bilo sami dolg čas,
sem s seboj vzela prijateljico
in sosedo Vido Mlakar, da sva
v dvoje uživali lepote Dubrov-
nika. Moram priznati, da je
bilo bivanje udobno, hrana v
redu, prijaznost na višku.
Dnevi so bili prijetni v organi-
zaciji izletov, katere prireja
agencija »Dober dan«, s prijet-
no in razigrano vodnico Ta-
njo, ki ji gre vsa zahvala, saj
nas je imenoval moji »Dober-
danovci«.
Toda vsega lepega je konec
in sledil je odhod z najlepšimi
občutki in še kdaj nasvidenje.
Bilo je čudovito, bilo je lepo,
da nikdar pozabljeno ne bo.
Vsa ta zahvala naj velja Turi-
stični agenciji Dober dan in
Radiu Celje.
ELICA ŠANTL,
Celje
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Šport je močnejši od poiitilce
V zakulisju kadetskega evropskega prvenstva v košarki ni časa za jok ali slavje
Te dni se po celjskih ulicah
predvsem v dopoldanskem
času sprehajajo skupine
mladih, na kratko postriže-
nih mladeničev. Fantje, viso-
ki tudi dva metra in več, so v
trenirkah in športnih copa-
tih. Celje gosti 15. kadetsko
evropsko prvenstvo v košar-
ki.
Nastopajoče reprezentance
prebivajo v Dijaškem domu
Celje, kar je povzročilo pri ne-
katerih nekaj negodovanja.
Costas Kiriakidis, grški šport-
ni menedžer in »dober pozna-
valec Slovenije«, pravi, da je
»to edina črna pika prvenstvu,
ki je drugače dobro organizi-
rano.« V soboto odpotuje na
mladinsko EP na Portugalsko,
kjer »bodo mladi košarkarji
prebivali v hotelih«. Costas na
tem prvenstvu opravlja nalogo
»skavta«, ki si ogleduje mlade
talente.
Celje ni Sevilla
Kot smo izvedeli v domu,
košarkarji običajno vstajajo
med sedmo in osmo uro, pred
enournimi treningi odidejo na
zajtrk in se lahko odpravijo na
sprehod po mestu. Trenirajo v
Celju ali na Polzeli, nakar sle-
di kosilo, popoldan eni že
igrajo tekme, drugi pa poslu-
šajo napotke trenerjev. Prve
tri dni so igrali kar tri tekme
zapored, le nedelja je bila pro-
sta. Ali takšen natrpan urnik
utruja igralce? Manuel Valdi-
vieso, košarkar španske repre-
zentance, ki je v uvodni tekmi
po dveh podaljških premagala
Hrvate, nam je po tekmi pove-
dal, da sploh ni utrujen. Poh-
valil je Celje kot lepo, malo,
tiho mestece, ki je popolno
nasprotje njegove vroče in
temperamentne Seville. »Na
EP je takole: eno tekmo zma-
gaš ali izgubiš, časa za jok ali
slavje pa ni, ker takoj sledi že
druga,« je razložil svojo filo-
zofijo Manuel in se odpravil
na sprejem k županu. Kasneje
sem izvedel, da so nekateri
španski košarkarji vendarle
preživeli večer v enem najbolj
prestižnih celjskih lokalov.
Poleg njih naj bi že prvi večer
v isti lokal odšli tudi mladi
Rusi, ki so po poskušanju vseh
vrst piva na koncu doživeli
pravi šok, ko so prejeli račun.
Bombe niso motile
treningov
Najhitreje so se k počitku
odpravili utrujeni Gruzinci, ki
so potovali iz Tbilisija do Celja
skoraj ves dan, z letalom in
avtobusom. Njihov trener jih
je kljub zgodovinski zmagi
nad Rusi ravno zaradi tega
zgodaj poslal k počitku. »Zma-
ga nad Rusi je slajša kot vse
druge, a časa za utrujenost
nimamo,« nam je razlagal pre-
vajalec.« Stroški potovanja so
tako visoki, da ne bomo zado-
voljni z ničemer drugim kot z
zmago, da pa bi jo dosegli,
morajo biti igralci spočiti,«
nam je predstavil cilje sicer
zelo homogene ekipe nasled-
nikov Vladimirja Stepanie, ki
pa so nenavadno molčeči.
Mladi upi Jugoslavije so vr-
hunska ekipa, zanimivi pa so
tudi izven igrišča. Obnašajo se
sproščeno, so šaljivci in zato
so si že nabrali veliko simpati-
zerjev med gledalci, ki so jih
med prvo tekmo s Turčijo gla-
sno bodrili. Tudi letos so favo-
riti, a jim je vojna v marsičem
otežila položaj. »Priprave so
kljub bombardiranju potekale
povsem normalno, le da smo
lahko igrali eno samo prijatelj-
sko tekmo, s Turčijo,« sta po-
jasnila njihov najvišji igralec
Ivan Andonov iz Niša in Beo-
grajčan Nemanja Matovič:
»Že prebiti se v jugoslovansko
reprezentanco je velika čast.
Selekcija je temeljita, saj se v
treh letih in pol začetni sez-
nam z več kot 30 igralci skrči
na 12 najboljših.« Z nastani-
tvijo so zadovoljni, Slovenija
pa se jim ne zdi bistveno bolj
drugačna od njihovih pred-
stav o njej. Skupinico košar-
karjev ZRJ je na ogled po me-
stu popeljal njihov navijač,
mlad Celjan. In kakšno je tre-
nutno stanje v Jugoslaviji?
»Čeprav je bilo med bombar-
diranjem zelo težko, so bili
ljudje razočarani po porazu
članske vrste proti Italiji na
EP. Po koncu vojne so od Div-
ca in ostalih pričakovali zma-
go, a ta je bila po številnih
poškodbah in odpovedih ne-
dosegljiva.«
Očetje stislcojo
pesti
Večini košarkarjev na igriš-
ču se sploh ne vidi, da imajo
količkaj treme ali spoštovanja
pred celinskim tekmovanjem.
Najboljši mladi Grk Gitzo-
giannis je kljub žvižgom do-
mala celotne dvorane, maha-
nju rok in neznosnemu hrupu
hladnokrvno nekaj sekund
pred koncem zadel dva prosta
meta, ki sta »potopila« upe
slovenskih fantov. Menedžer
Costas mi je pojasnil, da »so
vsi ti mladi košarkarji močne
osebnosti, ki so takšnega hru-
pa navajene že iz grških dvo-
ran. Pri Gitzogiannisu je to še
bolj izrazito, ker igra v majh-
nem podeželskem klubu.« Se-
veda pa se vse postavi na gla-
vo ob zadnjem zvoku sirene,
ko si vsi v zmagovalni ekipi
dajo duška in se objemajo
vsevprek. Hkrati znajo biti po-
razi zelo boleči. Poraženi ru-
ski košarkarji so tako po tekmi
s Slovenijo demoralizirani za-
puščali garderobe in sedli'
vsak na svoj konec tribune,
Turki pa so po drugem zapo-
rednem porazu molče in poča-
si odtavali nazaj v dom.
Ob igrišču lahko vsak dan
ugledamo veliko znanih imen
iz slovenske košarke. Nad
kvaliteto tekem zelo presene-
čeni Peter Vilfan, legenda
Olimpije in komentator TVS,
je zatrdil, da »tem mladim ko-
šarkarjem manjka le še nekaj
let intenzivnega in trdega tre-
ninga, nekateri izmed njih pj
se bodo zares razvili v vrhuii'
ske košarkarje«. Kaj pa šola
trpi na račun športa? Oče Ja
smina Čatoviča mi je razložil
da njegov sin »z veliko napora
usklajuje treninge in pouk, a
se s profesorji gimnazije v Ma-
riboru urnik da uskladiti.« Ja-
smin, junak naše zmage nad
Rusi, je tako uspešno končal
prvi letnik, njegov oče pa upa,
da se bo »nekoč razvil v nove-
ga Kukoča«.
Evropsko prvenstvo je torej
zaživelo v vsem svojem sija-
ju. Vsak dan lahko spremlja-
mo borbe mladcev do zadnje-
ga diha, bodrenje staršev in
gledalcev na tribunah in
vzklike trenerjev. Vsi ti fantje
pa se pravzaprav med sabo ne
glede na narodnost ne razli-
kujejo. Šport je pač univerza
len jezik, ki povezuje ljudi in
je veliko močnejši tudi od po
litike.
PRIMOŽ CIRMAN
Vreme kroji
obisk bazena
Celjskega bazena ne obi-
skuje več toliko ljudi kot vča-
sih. Vreme je zadnja leta bolj
muhasto, ljudje, tudi mladi,
pa so vsako leto bolj zaposle-
ni. Bazen obišče največ ko-
palcev konec tedna, medtem
ko je ob delovnih dneh sko-
rajda prazen. Tudi nočno ko-
panje kopalcev letos ni naj-
bolj pritegnilo, kljub temu
da je cenejše od dnevnega.
Po oceni Jožeta Bevca,
upravnika celjskega bazena,
je letošnji obisk povprečen,
odvisen seveda od vremena.
Ob večernih urah se na baze-
nu zbere približno 200 ljudi,
seveda če so temperature do-
volj visoke. Nočnih kopalcev
je manj kot v prejšnjih sezo-
nah, marsikdo pa se nočnemu
kopanju izogiba, saj je bazen
zvečer po trditvah nekaterih
obiskovalcev že bolj umazan.
Ob dopoldnevih je na bazenu
le nekaj posameznikov, v po-
poldanskih urah pa se zbere
več ljudi in tudi voda ni več
tako čista.
Za ponudbo hrane in pijače
skrbi slaščičarna in pekarna
Buco, ki nudi različne prigriz-
ke, osvežilne pijače in sladole-
de. Cene so zmerne, čeprav so
za otroke, ki jih je na bazenu
vsekakor največ, še vedno pre-
visoke. Morda je prav zaradi
tega obisk pri njihovih stojni-
cah ob delovnih dneh tako
majhen. Ob koncu tedna hra-
ne in pijače zmanjkuje, kopal-
ci pa se morajo krepko potru-
diti, če hočejo priti na vrsto v
spodobnem času.
Uprava celjskega bazena se
trudi privabiti čimveč ljudi,
organizira poletne šole, nudi
zabavo na toboganih, igralnih
avtomatih in igriščih, toda ba-
zen je izgubil čar, ki ga je imel
pred leti. Morda je za to kriva
tudi prostorska stiska, saj se
zdi bazen med vikendi pre-
majhen, med te-dnom pa mar-
sikdaj prevelik. Zato se števil-
ni Celjani še vedno odločajo
za kopanje v okoliških rekah
in jezerih.
URŠKA KRISTAN
Slikarska delavnica
Da se da združiti kopanje
in likovno ustvarjanje, sta
minulo soboto in nedeljo do-
kazala celjski slikar Niko Ig-
njatič in mojster umetniške
fotografije Silvo Blazinšek,
ki sta pripravila slikarsko
delavnico za najmlajše.
Ideja se je rodila dan pred
tem, ko sta oba pobudnika v
senčnem zavetju celjskega ba-
zena na zelenici igrala šah in
je Niko Ignjatič pri kopanju
opazoval svojo hčerko. Pomi-
slila sta, da bi bilo dobro, če bi
otrokom, ki v teh dneh mno-
žično obiskujejo celjski ba-
zen, ob kopanju ponudili še
kaj. Beseda je dala besedo,
padla pa je tudi na plodna tla
pri upravitelju bazena Jožetu
Bevcu.
Papir, barvne svinčnike in
ostali potrebni material sta
priskrbela sama, prav tako sta
zagotovila osvežilne pijače in
prigrizek za otroke. Upravitelj
bazena je dal na razpolago
mize in stole. Seveda sta akci-
jo objavila tudi na radijskih
postajah in po ozvočenju na
bazenu. Odziv je bil presenet-
ljiv! V dveh dnevih je ob celj-
skem bazenu ustvarjalo preko
200 otrok, ki so skupno nari-
sali okoli 600 risbic. Likovna
dela otrok so sproti pripenjah
na štiridesetmetrski pano, kjer
so na ogled še sedaj.
Zaradi velikega zanimanja
otrok in staršev nameravajo
slikarsko delavnico ponoviti
tudi ta konec tedna, 24. in 25.
julija.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Z borbami do uspeha
Judo je pri nas že zelo pri-
ljubljen šport, v katerem ved-
no novi talenti osvajajo nova
odličja. Ena teh mladih upov
je tudi 15-letna Jožica Svečak,
članica judo kluba Sankaku
iz Lopate pri Celju. Na Dan-
skem je bila v Esbjergu od 11.
do 15. julija Evropska mladin-
ska olimpiada, kjer si je Joži-
ca v odločilnem boju z Nemko
Claudio Malzahnovo zasluže-
no priborila zlato odličje.
»Prijateljica, ki je trenirala
judo, me je seznanila s tem
športom, me zanj navdušila in
tako sem pred tremi leti začela
trenirati tudi sama,« pripove-
duje Jožica. Iz radovednosti je
judo postal njena velika ljube-
zen, ki ji posveča veliko pro-
stega časa. Treninge ima dva-
krat na dan po dve uri v klubu,
udeležuje pa se tudi priprav
po vsej Sloveniji in v tujini.
Jožica dokazuje, da lahko z
rednimi treningi in veliko vo-
ljo posegamo tudi po najviš-
jem. Že trikrat zapored, od
leta 1997, je bila državna ka
detska prvakinja, na člansken
državnem prvenstvu je dose
gla tretje mesto. Na mladin
skem A turnirju v Stockeronii
je osvojila srebro. Zmaga na
tekmovanju za normo v Vol
klabrucku pa ji je omogočilž
udeležbo na evropski olimpia'
di mladih v Esbjergu. Tam j«
tekmovala v kategoriji do 63
kilogramov in dokazala, da sf
redni treningi dobro obrestu
jejo, saj je na Danskem stopili
na najvišjo zmagovalno stop
nico in tako klubu Sankaki
priborila že četrto olimpijske
medaljo.
»Takšnega uspeha nisein
pričakovala, čeprav sem odšla
na olimpiado odlično priprav-
ljena. Vsekakor pa za svojiiT
uspehom ne stojim sama. To
medaljo so zaslužili tudi moji
starši, trener Marjan Fabjan ic
klubske kolegice. Zmago smO
dosegli skupaj,« navdušeno
pripoveduje Jožica.
SIMONA ŠALt'
ŠPORT
21
»Pokopal nas je met!«
Potem, ko so slovenski kadeti proti Turkom in Gruzijcem zapravili zadnji vstopnici za četrtfinale EP, se bodo v Laškem potegovali le za razvrstitev
od 9. do 12. mesta - Dopoldne s Hrvaško
Naši kadeti skupaj z Rusijo in Hrvaško
sodijo med največja razočaranja prvens-
tva. Osnovni cilj, četrtfinale, ni dosežen,
Slovenija pa bo skušala vsaj delno popra-
viti vtis v razigravanju za zadnja štiri
mesta. V boje za najvišje uvrstitve se je
presenetljivo uvrstila Makedonija, ki je v
skupini na Polzeli celo zmagala, Hirčija
pa je edina reprezentanca, ki se je v
nadaljevanje tekmovanja uvrstila le z eno
zmago (nad Slovenijo), poleg tega pa se je
tudi edina pustila premagati Rusom, kate-
rih dovolj visoka zmaga bi naše še pope-
ljala med osmerico.
Ali naša košarka preprosto ne premore
dovolj potencialov in talentov, ali pa v delu
in selekcioniranju z mladimi nekaj škriplje?
Če to pomeni, da bomo v Sloveniji za boljše
(klubske) dosežke tudi v prihodnje morali
kupovati na jugu in vzhodu, potem slednja
trditev zagotovo drži. Vendar pa jo utegneta
negirati kolapsa ruske in hrvaške izbrane
vrste, ki problemov s potenciali in stroko
najbrž nikoli nista imeli kaj prida. »Trenerji
verjamejo v sposobnosti mojih fantov, toda
pokopal nas je met. Za tako slabo realizacijo
iz igre obstaja le eno zdravilo: trening.
Drugega načina ne poznam. Publika se je
izkazala in nas bodrila, morda pa so na naše
kadete vplivali trema, mladost in domač
teren,« je ves zahripan po tekmi z Gruzijo
pripovedoval selektor Lojze Milosavljevič.
Borbenosti, na katero je pred začetkom
prvenstva veliko stavil, ni kaj oporekati.
Toda izkazalo se je, da se samo s tem
elementom ne da premagovati domiselno-
sti, tehničnega znanja in zaostanka v višini.
V naši reprezentanci je nekaj izvrstnih posa-
meznikov: Čatovič, Slokar, Mučič, ki z obča-
sno pomočjo Fantinatta in Šmigiča pač ne
morejo postoriti vsega. Manjkal je delež
ostalih, tako da se je igra naših kadetov vse
prevečkrat vrtela v trikotiiiku oziroma bila
odvisna od dobro razpoložene-
ga posameznika. V igri, najbolj
pa v organizaciji napada, se zati-
ka pri prenosu žoge - ni pravega
asistenta, posamezni prodori so
se največkrat končali z blokada-
mi (k sreči je bil skok zadovo-
ljiv), protinapadov slovenskih
kadetov pa domala ni bilo videti.
Lekcijo iz tega elementa smo na
koncu (na vsak slabo pripravljen
napad) dobili prav od Gruzijcev,
ki so mimogrede poprijeli za
pressing na nasprotni polovici
tudi ob prednosti 10 in več točk,
visoki in gibljivi centii pa so se
sprehajali po slovenskih obram-
bnih vrst£ii, saj so jih njihovi
branilci brez težav razigravali.
Priložnost za četrtfinale je po
vodi dejansko splavala že veliko
prej. Zdi se, kot bi minimalni
uvodni poraz z Grčijo fantom
vzel košarkarsko znanje. Zmaga
nad Rusijo zagotovo nekaj šteje,
toda nasledniki evropskih kadet-
skih podprvakov svojim pred-
hodnikom niso preveč podobni.
Največ so naši prikazali v tekmi
z Jugoslavijo, kjer pa so odločale
individualne kvalitete, ki so v
novem izredno nadarjenem ro-
du jugoslovanskih košarkarjev
prišle do izraza v drugem polča-
su, v prvem delu pa se jim je
Slovenija pred rekordno pohio
dvorano Gimnazije Center še
lahko uspešno postavljala po ro-
bu. Spektakel je dodatno »okra-
sil« športni copat, ki je iz rok
znanega celjskega navijača pole-
. tel proti sodnikovi zadnjici, re-
snici na ljubo pa sta arbitra z
zbeganimi odločitvami brez po-
trde kvarila všečno košarkar-
sko predstavo. Prvo reševanje
kože se proti Turkom ni posreči-
lo. Imperativ zmage se je spet
spreobrnil v revijo (neposreče-
nih) samostojnih prodorov, tre-
ner Milosavljevič pa v nadaljeva-
nju ni pravočasno potegnil roč-
ne zavore in košarkarje na prvo
minuto odmora v drugem delu
poklical šele po 8 minutah in
pol, ko so TtirW že ušli na -i-13.
Slovenija se bo dopoldne po-
merila s Hrvaško, ki očitno (po-
dobno kot naši) vleče sindrom
članske vrste. Njena selekcija na
letošnjem KEP premore enega
najobetavnejših igralcev te gene-
racije Krešimirja Lončarja (v
zadnji tekmi s Francijo je pod
obema obročema ujel kar 21
žog). V primeru uspeha bo Slo-
venija z zmagovalcem tekme
Rusija-Poljska jutri igrala za 9.
mesto. Osmerica najboljših bo v
medsebojnih tekmah danes od-
ločala, katera reprezentanca poj-
de v boje za medalje in katera za
mesta od 5 do 8. Če bo šlo vse po
napovedih, bi se v polfinale brez
težav morale prebiti Jugoslavija,
Grčija (Jugoslovani so zmago-
valci celjske skupine postali šele
po podaljških z Grki) in Make-
donija, bolj negotovo pa bo v
obračunu med Španijo in Gruzi-
jo. Vsi zaključni obračuni naj-
boljše osmerice bodo v soboto
(glej Panoramo).
r,.,'. PRIMOŽ ŠKERL
^ "	Foto: SHERPA
Danilo Šmigič je jugoslovanskemu branilcu Alekandru Gajiču le stežka ušel.
PANORAMA
NOGOMET
Prijateljske tekme
Dravograd-Publikum 0:3
(0:2) Goršek 18, Gobec 41, Šu-
molikoski 80. Esotech Šmartno-
Korotan 2:3 (2:2). Gnass (Avt)-
Šentjur 1:3. Šentjur-Esotech
Šmartno 4:1 (1:1).
KOŠARKA
Kadetsko EP
Skupina B -1. krog: Gruzija-
Rusija 89:78 (44:40), Slovenija-
Grčija 72:75 (35:42) Fantinatto
17, Gliha in Čatovič 11, Slokar
10, Šti-ukelj 9, Šmigič 7, Mučič
4,	Sagadin 3. Turčija-Jugoslavija
56:58 (25:30). 2. krog: Rusija-
Slovenija 54:71 (26:30) Čatovič
23, Slokar 18, Šmigič 17, Novak
5,	Fantinatto in Štiukelj 3, Mu-
čič 2. Grčija-Turčija 72:65 (31:
23), Jugoslavija-Gruzija 91:75
(39:38). 3. krog: Rusija-Grčija
59:78 (23:41), Slovenija-Jugo-
slavija 58:68 (30:31) Čatovič
22, Slokar 18, Mučič 8, Fantinat-
to 4, Auer in Šmigič 2, Novak in
Gliha 1. Gruzija-Turčija 99:69
(55:29). 4. krog: Grčija-Gruzija
79:55 (38:27), Jugoslavija-Rusi-
ja 81:66 (45:31), Turčija-Slove-
nija 69:54 (34:25) Mučič in Slo-
kar 13, Čatovič 7, Štiukelj 6,
Šmigič 5, Fantinatto 4, Auer 3,
Ambrož 2, Novak 1. 5. krog:
Jugoslavija-Grčija 75:71 (67:67,
33:38), Rusija-Tlirčija 71:62
(35:21), Slovenija-Gruzija 73:
81 (30:41) Čatovič 29, Mučič
13, Štrukelj 12, Šmigič 10, Slo-
kar 5, Fantinatto in Auer 2. Vrst-
ni red: Jugoslavija 10, Grčija 9,
Gruzija 8, Turčija, Slovenija in
Rusija 6.
Skupina A -1. krog: Poljska-
Latvija 46:60 (21:39), Španija-
Hrvaška 86:74 (27:36, 58:58,
69:69), Makedonija-Francija
58:71 (23:30). 2. krog: Hrvaš-
ka-Poljska 74:82 (37:47), Latvi-
ja-Makedonija 85:95 (38:47),
Francija-Španija 59:66 (28:30).
3. krog: Makedonija-Hrvaška
105:72 (39:36), Latvija-Francija
67:78 (36:38), Poljska-Španija
61:70 (29:32). 4. krog: Franci-
ja-Poljska 78:55 (39:28), Špani-
ja-Makedonija 69:95 (33:50),
Hrvaška-Latvija 51:47 (28:28).
5. krog: Makedonija-Poljska 77:
88 (70:70, 31:36), Latvija-Špa-
nija 85:68 (42:31), Hrvaška-
Francija 75:65 (32:30). Vrstni
red: Makedonija, Francija in
Španija 8, Latvija, Poljska in
Hrvaška 7.
ŠPORTOI
KOLEDAR
ČETRTEK, 22.7.
Košarka
Kadetsko EP^ četrtfinale -
Laško: Grčija-Španija (13),
Makedonija-Turčija 06),
Francija-Gruzija (18), Jugosla-
vija-Latvija (20). Od 9. do 12.
mesta: Poljska-Rusija (9), Slo-
venija-Hrvaška (11)
sfini^sr ssrT:
PETEK, 23.7.
Košarka
Kadetsko EP, Laško: za 11.
mesto (9), za 9. mesto (11), od
5. do 8. mesta (13, 16), polfi-
nala (18, 20).
SOBOTA, 24.7.
Košarka
Kadetsko EP, Laško: za 7.
mestp (11), za 5. mesto
(14), za 3. mesto (16), finale
(18)._
NEDEUA, 25.7.
Nogomet
Pokal RS, 1/16 finala - Do-
brovo v Brdih: Brda-Publi-
kum. Murska Sobota: Mura-
Rudar (V) (obe ob 18).
TIME OUT
Atomska trojka
Gruzijski branilec Kote Tugushi je na otvoritveni tekmi skupine
B z Rusijo ob izteku prvega polčasa zadel iz svoje polovice.
Njegovo moštvo se je zadetka veselilo, kot bi že postali evropski
prvaki, strelca pa so naložih na rame in z njim opletali kot s
kakšno zastavo. Gruzija je z zmago nad Rusijo sicer pripravila
prvo presenečenje prvenstva, a se je kasneje izkazalo, da ruski
medved le nima preveč nabrušenih krempljev.
Tečaj slovenščine in angleščine
Uradni napovedovalec na Gimnaziji Center Celje na uvodnem
srečanju naše reprezentance proti Grkom med tekmo ni črhnil
ničesar razen opozorila občinstvu, naj za božjo voljo ne piskajo s-
trobili, kajti zvok je zelo podoben tistemu na semaforju in moti
igralce. Na teniško opombo se ni nihče preveč oziral, saj so se
tribune še vedno posmehovale njegovi kozjanski angleščini ob
navajanju postav. Naslednjega dne je po opozorilu z vrha »zablestel«
še z bliskovitim in niti najmanj razumljivim prebiranjem zanimivo-
sti o tekočih metiih posameznih reprezentanc in drugimi vsem
znanimi podatki. Ob koncu predtekmovanja pa se je »izkazal« kot
pevec. S tuljenjem v mikrofon je razveselil (beri: nasmejal) celo
dvorano.
Kdo ima prav?
Očem ni ostal skrit niti spor komentatorjev VTV in TVC.
Starejši kolega je ne vedoč za prisotnost mlajšega kritično
razpredal o stavkih, ki jih je ta izustil med prenosom. Sledilo je
kameleonsko izmotavanje, večer pa je začinil še dopisniku SN,
ko mu je (kljub sponzorstvu Telekoma) hotel zaračunati uporabo
telefona in faksa. Sicer vedno veseljaško razpoložen dopisnik se
ni pomiril niti do naslednjega dne, ko je VTV-jevski športni
starešina okrcal še radijskega reporterja in ga podučil o času
izhajanja biltenov. Sam pa je kot urednik uradnega biltena
dovolil »oceno« sojenja na tekmi med Jugoslavijo in Slovenijo,
kar FIBA-ini predstavniki niso sprejeli gentiemansko. Da o
norčevanju iz slovenščine v že omenjenih biltenih niti ne pišemo.
Osvežitve pa ni.
v zatohli celjski športni dvorani je povsem zatajilo prezrače-
vanje. Vse skupaj bi bilo še znosno, če bi iz servisnega centra
prispela kakšna »kozorogova piksna«. Tako pa so novinarji tu in
tam dobili plastenko (tople) vode, zadrego pa sta v senci
vestnega prinašalca nato reševala urednik in tehnik šmarskega
radia, »fehtanje« pa tako ne zaleže kaj dosti.
izstradani košarkarji
Slovenski selektor Lojze Milosavljevič se je na vprašanje, kaj je
dal jesti svojim fantom, da so tako gladko odpravili Ruse, namrščil
in negodoval nad kuhinjo v Dijaškem domu. »Jemo skoraj samo
čorbe. Včeraj pa so nam prinesli vsakemu dva zrezka velikosti
kovanca za 5 tolarjev, zraven pa goro njok.« Izvedeli smo tudi, da si
fantje pomagajo s paketi, s katerimi starši ne skoparijo, nekaj pa se
jih poželjivo ozira po restavracijah s hitio hrano.
Nabiranje izkušenj
Polzelski VIP prostor je - skrit očem množic - brez vsakršnih
težav in zapletov »krmaril« skozi predtekmovanje. »Šef« Branko
Turnšek si je s Savinjskimi Hopsi nabral že toliko izkušenj, da
ga nič ne spravi iz tira. Polzelska dogajanja sta si potem, ko jima
je prišlo na ušesa, da tam nikomur prav nič ne manjka, ogledala
generalni sekretar organizacijskega odbora Franci Ramšak in
vodja tiskovnega središča Robert Gorjanc. »Najbrž sta prišla v
uk,« je nekdo pikro pripomnil, saj pravijo, da se je treba
zgledovati po izkušenejših.
22
ŠPORT
Rogla Atras odslovila Boksana
Gorazd Bokšan ni več tre-
ner novega košarkarskega
prvoligaša Rogle Atrasa. Za-
menjal ga bo Celjan Zoran
Martič, ki je v zadnjih kro-
gih minulega prvenstva vo-
dil ljubljanskega Slovana,
ekipo pa naj bi okrepili še s
tremi ali štirimi mladimi
igralci Uniona Olimpije.
[---- • • i
Bokšanu, ki je zreške košar-
karje iz najnižjega ranga tek-
movanja do Lige Kolinska po-
peljal v vsega štirih sezonah,
je odločitev v ponedeljek zve-
čer sporočil sekretar kluba
Roman Matavž. Hkrati so
Bokšanu ponudili mesto po-
močnika, kar je eden najobe-
tavnejšm siovenskin trener-
jev gladko odklonil: »Poteza
uprave je nekorektna. V pri-
hodnjih dneh bi moral podpi-
sati novo dveletno pogodbo,
danes pa bi morali pričeti s
pripravami, katerih program
sem že zdavnaj pripravil. Žal
mi je zaradi igralcev in navi-
jačev, nikakor pa ne obžalu-
jem 7 let dela v klubu, saj
nam nihče ne more vzeti re-
zultatov, ki smo jih v tem
obdobju dosegli,« meni Bok-
šan, ki se kot trener zreških
košarkajev lahko postavi s
kar 75-odstotno uspešnostjo.
V zreškem taboru je bilo že
od preloma lanske sezone ču-
titi napetost, zlasti ko se je po
tekmi v Šentjurju prekinila
zmagovita serija, v kolektivu
pa so se pojavile zle slutnje
ob pretiranem spogledovanju
predsednika Stanka Makovca
z ljubljanskim Unionom
Olimpijo. »Težko bom zdaj
našel klub, ki bi mi odgovar-
jal, saj smo v Zrečah vse zgra-
dili iz ničle. Ne bi želel sode-
lovati v klubu, ki nima ureje-
nih razmer. Morda se bom
začasno prekvalificiral v kon-
dicijskega trenerja, sprejel bi
tudi mesto pomočnika kate-
remu od uglednih strokovnja-
kov, ne bojim se niti izzivov v
ženski košarki,« razmišlja o
svoji prihodnosti. Roglo Atras
sredi septembra čaka pred-
krog pokala Korač z bratislav-
skim Interjem, s prihodom
Matjaža Tovornika pa najbrž
ne bo nič.
JANEZ TERBOVC,
PRIMOŽ ŠKERL
Gorazd Bokšan
NA KRATKO
Tampere: Celjan Gregor
lic (Dolomiti) je na mladin-
skem svetovnem prvenstvu v
streljanju na glinaste golobe
med 42 udeleženci končal na
8; mestu. Ker se po napaki
organizatorja ni udeležil do-
datnega streljanja, je s tem
izenačil najboljšo slovensko
uvrstitev na MSP iz Milana
1994.
Celje: Področne registra-
cijske komisije Rokometne
zveze Slovenije so objavile
oz. potrdile prestope igral-
cev. Celjana Luka Žvižej
(prej Radeče) in Rajko Bego-
vič (Dobova) že lahko nasto-
pata za Trebnje, Dejana Ste-
vanovič in Milena Topič pa
sta ponovno članici velenj-
skega Vegrada.
Celovec: Celjskim triatlon-
cem se ni uspelo kvalificirati
na havajski Ironman. Mitja
Krajnc je v konkurenci več
kot tisoč tekmovalcev končal
na 182. mestu (10:00), Jože
Tanko pa na 390. (10:53),
medtem ko je bil med vetera-
ni peti. Matjaž Mraz zaradi
operacije prsta v Avstriji ni
nastopil. Tanko bo septem-
bra nastopil na svetovnem
pokalu v Niči.
Orehova vas: Konjičanu
Sašu Kraglju ni uspelo osvo-
jiti točke svetovnega prvens-
tva na preizkušnji za VN Slo-
venije v motokrostu. V prvi
vožnji je dva kroga pred kon-
cem padel in zasedel 17. me-
sto, v drugo pa je zaradi bo-
lečin po trčenju s tekmecem
odstopil v 6. krogu, čeprav je
dolgo držal 11. mesto.
Nova dvorana Golovec
že cez dve leti?
v rokometnem klubu Celje
Pivovarna Laško so se napo-
sled le odločili pristopiti k
široki akciji temeljite rekon-
strukcije dvorane Golovec,
saj kot pravijo, druge mož-
nosti v Celju še dolgo ni pri-
čakovati.
Po prvotnih načrtih naj bi s
tekmami v prenovljeni dvo-
rani pričeli že leta 2001. Idej-
ni projekt avtorja Dušana
Leška vsebuje povečanje nje-
ne kapacitete za 800 sedežev
ali tisoč stojišč (za obema
goloma), temeljno prenov~o~
in olepšanje, prepotrebno sa-
nacijo centralnega ogrevanja
in prezračevanja ter adapta-
cijo obstoječih oziroma iz-
gradnjo novih prostorov
(stopnišče, vhodna avla in
hodnik, garderobe, sanitari-
je, sobe za sodnike, zdrav-
niška soba, mala telovadni-
ca, fitness ter klubski prosto-
zagotoviti sredstva, bodo z
deli pričeli prihodnje leto.
Rokometaši CPL se bodo
na fizičnih in zdravniških te-
stiranjih'zbrali v ponedeljek.
Kdor bo pokazal zadovoljivo
pripravljenost, bo imel pro-
sto do 1'. avgusta, v nasprot-
nem primeru ga čaka pospe-
šeno delo do začetka skup-
nih priprav.
«	PRIMOŽ ŠKERL
Srebotnikovi Palermo
Katarina Srebotnik je minuli teden preživela na jugii
Italije, kjer se je spet izkazala v igri dvojic, med posa-
meznicami pa se je prebila do polfinala, kjer jo je
zaustavila Španka Montolio, ki je kasneje izgubila v
finalu.
18-letna Velenjčanka je bila med posameznicami 5. nosil-
ka turnirja z nagradnim skladom 142.500 ameriških dolar-
jev, v igri parov pa skupaj z Mariborčanko Tino Križan celo
2. nosilka. Tudi zato je bil preboj v finale na vročem pesku
Palerma pričakovan, začetek finalnega obračuna pa ne
najboljši. Nasprotnici, četrti nosilki, Švedinja Assa Carlsson
in Kanadčanka Sonya Jeyaseelan, sta prvi niz dobili s 6
proti 4, potem pa sta na igrišču prevladovali naši tenisačici.
Drugi niz se je končal v njuno korist s 6 proti 3, v
odločilnem pa nista oddali niti igre in nasprotnicama
»zavezali kravato« (6:0). Katarina Srebotnik in Tina Križan
sta si priborili že tretjo turnirsko zmago v igri ženskih
dvojic.	T. L.
ri s sanitarijami in press cen-
trom).
Klub je že v. minulih ob-
dobjih prenovil igralno povr-
šino, ozvočenje, semafor,
obnovil garderobe in novi-
narske tribune idr., ocenjuje-
jo pa tudi, da je bilo v 23
letih uporabe dvorane zanjo
premalo postorjeno. Tokrat-
ni projekt obnove bo veljal
približno 256 milijonov to-
larjev, ki ga CPL namerava
zbrati s pomočjo mesta, dr-
žave, sponzorjev in tudi Celj-
skega sejma, ki je po mnenju
vodilnih v klubu objekt v
tem času z dobičkom izkoriš-
čal, vlagal pa praktično nič.
30 odstotkov investicijske
vrednosti naj bi pridobili
preko državne Fundacije za
financiranje športnih objek-
tov, vso razpoložljivo pomoč
je obljubil tudi celjski župan
Bojan Šrot. Če jim bo letos
uspelo pridobiti vsa potreb-
na soglasja in dovoljenja ter
Primanjkljaj igralcev
Konec tedna se bo začela
nova nogometna sezona v
Sloveniji, kajti na sporedu
bodo pokalni obračuni. Vsa
moštva se bolj temeljito pri-
pravljajo na najpomembnej-
ši cilj - državno prvenstvo.
Le-to se bo začelo čez deset
dni, v tem času naj bi večina
naših prvoligašev poskrbela
le še za »lepotne« popravke,
izjeme pa še sestavljajo moš-
tva. V Velenju so se minuli
teden dogovorili za sodelova-
nje z Damjanom Gajserjem,
ki je tako nasledil brata Sašo,
drugih novincev, ne upošte-
vajoč prvih okrepitev, pa
zaenkrat še ni, čeprav trener
Brane Oblak še vedno meni,
da moštvo ni podobno tiste-
mu izpred dveh mesecev. Za-
to je pričakovati, da se bodo
Ob jezeru ob koncu priprav-
ljalnega dela še zganili in do-
datno okrepili ekipo, ki naj bi
bila sposobna poseči po viso-
kih mestih.	j
Na Skalni kleti so odigralii
vse prijateljske tekme pred|
začetkom sezone. Nazadnjej
so ugnali novega prvoligaša
Dravograd kar s 3 proti 0. V
Celju so zadovoljni s pripra-i
vami, vprašanje pa je, ali bo]
trenutni igralski kader vzdr-i
žal naporen tempo, kajti šte-i
vilčno Publikum nima pose-i
bej strah vzbujajoče ekipe,.
Skoraj kritično je z vratarji,,
saj je ostal le Mujčinovič, tre-i
ner Ilievski naj bi se ogrel za|
enega najboljših drugoligaš-j
kih vratarjev, sicer Celjana,]
Fiderška, ki pa mu vodstvo^
kluba ne zaupa. T.L.
Roševa v Carigradu za polfinale
Celjska plavalka Urška Roš v soboto potu-
je na svetovno prvenstvo v Carigrad. Tek-
movanja se v Turčiji pričenjajo danes, našo
državo pa zastopa desetina plavalcev.
Jutri bodo v Radovljici sklenili skupne pri-
prave, najboljšo celjsko plavalko (prej se je
pripravljala na Reki), ki se je uspešno otresla
finančnih nevšečnosti, pa na prvenstvu čaka-
jo nastopi na 400 (1.8.) in 800 prosto (28.Z)
ter 200 delfin (31.7.). V vseh panogah se želi
približati polfinalu in izboljšati svoje najbolj-
še dosežke. Na prvenstvu se bodo plavalci kot
na nedavnem SP v zaprtih bazenih v Hong
Kongu pomerili po izločilnem sistemu s pred-
tekmovanjem, polfinalom in finalu. Največ
možnosti ima Celjanka na 200 delfin, kje je
minuli mesec na mednarodnem plavalnem
mitingu v Kranju izboljšala državni rekord
(2:18,26).
PRIMOŽ ŠKERL
Bogadi na SP v Toledo
Po zmagi na regijskem prvenstvu se 24-
letni član Ribiške družine Celje Jaka Bogadi
pripravlja na septembrsko svetovno prvens-
tvo v španskem Toledu.
Bogadi je naslov prvaka v lovljenju sladko-
vodnih rib s plovcem osvojil v seštevku petih
tekmovanj (Slivniško jezero, Preserje, Šmartin-
sko jezero, Savinja in Sotla), na katerih se
upoštevajo posamezne uvrstitvi, nato pa skup-
na teža ulova. »Tekma traja tri ure in odmevne
trofeje ne pomagajo prav veliko, če je ulova
premalo,« razlaga prvi udeleženec SP, ki je v
osmih letih športne kariere podobno zmago
dosegel že v mladinski konkurenci. SP v Tole-
du bodo izpeljali v kanalu elektrarne, o konku-
renci pa priča že podatek, da se nihče od
Slovencev še ni uspel prebiti v zgornjo polovi-
co uvrščenih. »Na takšnih prvenstvih lovijo
profesionalci, ki jih podpirajo podjetja za izde-
lavo ribiške opreme, katero imajo ti tekmovalci
v izobilju, medtem ko pri nas le stežka kupiš 4
ali več tisoč mark vredno ribiško palico. Na
prvenstvu želim izboljšati najvidnejšo sloven-
sko uvrstitev. Za dober rezultat bo potrebna
sreča pri žrebu rajonov, veliko vlogo pa imajo
tudi hrana in vaba ter tehnika in taktika ribolo-
va, s katero moraš ribjo jato zadržati v svojem
dosegu,« ocenjuje Bogadi, ki je rekordnih 76 kg
ujel na tekmi v Preserjah, na treningu pa se mu
je z ribiško vrvico debeline 0,12 mm in nosil-
nostjo 1,5 kg posrečilo izvleči 7-kilogramskega
krapa. V tovrstnem ribolovu tekmujejo s t.i.
štek palicami prirejene dolžine do največ 14,5
m.
V izbrani vrsti bo na SP nastopili še Stanko
Vrstovšek (RD Radeče), Jernej Lipovnik (RD
Majšperk), Peter Prosenjak (RD Maribor), Šte-
fan Gergek (RD Murska Sobota) in Iztok Štraus
(RDRuše).	PRIMOŽ ŠKERL
Presenetljiva zmagovalca
532 kolesarjev se je zbralo
na maratonu Rogaška 99, ki
je letos dobil nova zmagoval-
ca, četudi rekorda steze nista
bila presežena.
Lanski rumeni majici Šmer-
ca pri moških in Žabjekove pri
dekletih sta letos zamenjala
državni prvak v duatlonu Sašo
Juraja in 15-letna Maja Žagar.
Žagarjevi iz Dolenjskih Toplic
so bili sicer najštevilčnejša
družina na maratonu, najsta-
rejši udeleženec pa je bil Ru-
dolf Perkič, ki je 48 km malega
maratona zmogel kljub svojim
77 letom. Na velikem marato-
nu (103 km) je dolgo vodila
dvajseterica kolesarjev, ob
koncu pa je pobegnila četveri-
ca na čelu s kasnejšim zmago-
valecm Jurajo. Najboljši v do-
mačem klubu je bil Peter
Ljuljdjuraj, ki je za zmagoval-
cem zaostal dobrih 20 minut.
Rezultati, moški absolutno:
1. Sašo Juraja (Šk. Loka)
2:34,44, 2. Matej Marin (Ptuj),
3. Bernard Omar (Tišina). Žen-
ske absolutno: 1. Maja Žagar
(Dolenjske Toplice), 2. Simona
Žabjek (Ljubljana), 3. Vida Ur-
šič (Stahovica). Moški, do let.
33: 1. Blaž Geč (Ljubljana). Do
38: 1. Marko Rejec (Izvir Vipa-
va). Do 43: 1. Jože Hafner
(Ljubljana). Do 48: 1. Adrijan
Trebižan (Nova Gorica). Do 53:
1. Janez Zakotnik (Ljubljana).
Do 58: 1. Darko Baje (Vipava).
Do 68: 1. Sivko Povirk (Dol pri
Ljub.). Veteranke: 1. Vida Uršič
(Stahovica). Do let. 74: 1. Maja
Žagar (Dol. Toplice).
JANEZ TERBOVC
ZA RAZVEDRILO
23
24
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE - ROMAN
25
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
9.	7; Andreja KRAMBER-
GER iz Rogaške Slatine - deč-
ka in Erika RAZGORŠEK iz
Vojnika - deklico;
10.	7.: Dragica MIRDITA iz
Celja - deklico, Slavica GAJ-
ŠEK iz Šentjurja - deklico in
Marjana NALER iz Prebolda -
dečka;
11.	7.: Darja ACMAN iz Na-
zarij - dečka, Simona PRIV-
ŠEK iz Velenja - dečka in Bar-
bika POLIČNIK iz Gornjega
Grada - dečka;
12.	7.: Danijela VRHOVEC iz
Šentjurja - deklico, Ksenija
KREGAR iz Velenja - deklico,
Petra PUSTOSLEMŠEK iz
Šmarja - dečka in Simona
KUPEC iz Laškega - dečka;
13.7.: Esma DIZDAREVIČ iz
Štor - deklico, Borislava TO-
DOROVIČ iz Rogaške Slatine -
dečka in Zdenka ROS iz Mo-
zirja - deklico;
14. 7.: Lidija MAZEJ iz Vele-
nja - deklico, Andreja KLEPEJ
iz Celja - deklico, Danica LO-
KOVŠEK iz Šentruperta - de-
klico, Marija TRUPI iz Lesič-
nega - dečka, Slavica ROŽIČ iz
Zreč - dečka in Branka SR-
BOTNJAK iz Vinske Gore -
deklico;
_ 15. 7.: Marija PEZDEVŠEK iz
Šentjurja - dečka, Nataša
GERM iz Griž - deklico, Bran-
ka SEVČNIKAR iz Velenja -
deklico in Jelka KLANČNIK iz
Šoštanja - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se Aleš ČRET-
NIK in Helena ŽOHAR.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Igor DRST-
VENŠEK iz Celja in Špela VEŠ-
LIGAJ iz Maribora, Alex
ASSANDRI iz Švedske in So-
nja ZOBEC iz Rogaške Slatine
ter Damjan KRULEČ iz Gornje
vasi in Benja VERBIČ iz Sp.
Ponkvice.
Velenje
Poročili so se: Suad KA-
RAHASANOVIČ iz Velenja in
Sabina BJELKIČ iz Perovi-
čev, Peter PIREČNIK iz Skor-
nega pri Šoštanju in Tanja
PUČNIK jz Lokovice ter Si-
mon ROČNIK iz Zavodenj in
Nataša KAVČNIK iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Jože SAD-
NIK in Tanja PODPEČAN, oba
iz Žalca, Stjepan KATALENIČ
iz Križevcev in Cirila MATKO
iz Rakovelj ter Amadej ŠKOR-
JANC in Bojana SLEMENŠEK,
oba iz Kasaz.
SMRTI
Celje
Umrli so: Dušan ŽAGAR iz
Celja, 74 let, Stanislava ŠEPEC
iz Celja, 81 let. Drago PFEIFER
iz Podvina pri Polzeli, 48 let,
Matjaž KUČERA iz Šoštanja,
32 let, Frančiška NAROGLAV
iz Dol. Boštanja, 79 let, Alojz
GOLIČ iz Kaplje vasi, 56 let,
Rozalija KUKOVIČ iz Bezovja
nad Zrečami, 52 let, Stanko
VREČUN iz Zagaja pri Ponik-
vi, 68 let, Rozalija CUGMAS iz
Zg. Laž, 58 let, Frančiška
KRAJNC iz Zeč, 78 let, Marga-
reta KOČAR iz Celja, 77 let,
Primož ZAGORIČNIK iz Celja,
24 let, Silvo MURN iz Celja, 29
let, Anton ROVŠNIK z Gomil-
skega, 72 let, Štefanija CERAR
iz Laškega, 63 let. Angela KO-
ŽELJ iz Gorice pri Šmartnem,
89 let, Ivanka KANTUŽAR iz
Trške Gorce, 66 let, Stanislav
KRNC iz Ledine, 61 let, Ivan
GOLAVŠEK iz Migojnic, 66 let,
Justina GREGORC iz Straže
pri Frankolovem, 58 let, Mari-
ja KAČ iz Košnice, 69 let, Mi-
hael ČRETNIK iz Vodul, 67 let,
Karolina TOMŠIČ s Frankolo-
vega, 83 let, in Nika LUSKAR
iz Žalca, 2 leti.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Martin KITAK iz
Irja, 74 let, Terezija OGRI-
ZEK iz Cerovca pod Bočem,
86 let, Anton TRATENŠEK iz
Pijovcev, 50 let, Anton ŠKET
iz Sotenskega, 75 let, in Aloj-
zija BELEJ iz Zibiške vasi, 70
let.
Velenje
Umrli so: Gabriela LENO-
ŠEK iz Rečice ob Paki, 74 let,
Franc Salezij DEŽELAK iz Ve-
likih Grahovš, 85 let, Branko
Hugo BUJAK iz Portoroža, 69
let. Ljuba VIDEMŠEK iz Šošta-
nja, 76 let, Stanko ŠKORJANC
iz Bevč, 69 le, Franc BERVAR
iz Ločice pri Vranskem, 55 let,
Ivan ŠPEGEL iz Paškega Koz-
jaka, 50 let, Ambrož PORO-
PAT iz Celja, 78 let, Jožef
TEMNIKAR iz Selovca, 59 let,
Marija REHBERGER iz Florja-
na, 68 let, in Djula AVDIČ iz
Velenja, 40 let.
Žalec
Umrli so: Magda URANJEK
iz Črnove, 38 let, Oskar JE-
LEN iz Kasaz, 70 let, in Franc
POSEDEL iz Ločice ob Savinji,
90 let.
OSNOVNA SOLA NAZARJE
Zadrečka 37, 3331 NAZARJE
razpisuje za šolsko leto 1999/2000
prosta delovna mesta
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
določen čas (šolsko leto 1999/2000)
za poučevanje v 2. razredu
UČITELJA ANGLEŠKEGA IN
NEMŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ali
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
določen čas, s skrajšanim delovnim časom
(z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas) in
UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA
določen čas, s skrajšanim delovnim časom
Nastop dela: 1.9.1999
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi razpisa na naslov šole.
OSNOVNA ŠOLA VOJNIK
Prušnikova 14, 3212 Vojnik
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
pedagog ali psiholog
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem
dopustu), nastop dela 1.9. 1999,
dva učitelja športne vzgoje
za določen, polovični delovni čas, nastop dela 1.9. 1999.
Zahtevani pogoji: izpolnjevanje 94.,
146. čl. ZOFVI, Ur. I. 12/1996.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
»Mar jim je že uspelo ubiti v mojem srcu vso ljubezen,
catera mi je nekoč toliko pomenila?« se je zgroženo spraševal
n občutil vso brezosebno krutost novega reda, ki je v kratkem
^asu tako spremenil mišljenja mladih fantov in jim napolnil
irca s sovraštvom in okrutnostjo.
Domov bi lahko Peter pisal, kadar bi hotel, vendar je vedno
lašel pri sebi kakšen izgovor, da je odložil pisanje. Počutil se je
t.ot grešnik, ki se boji pripogniti trudno koleno na trdo klop
ipovednice.
»Kaj neki naj napišem na ta prekleti papir, s katerega sem
)rebral že toliko laži?« je v razburjenju lomil pisalo v rokah ob
poznanju, da mu nobena misel ne pride več od srca.
Pismo, ki je po. dolgem in negotovem pričakovanju le
)rispelo na Dolinarjev naslov v Doljno vas, ki se je tedaj že
menovala, Kleinekirchendorf, je prineslo s sabo hlad in težko
azumljive besede razočaranja nad vsem, kar je bilo nekoč
'etru sveto. Zaman je iskala Anka tiste drobne vrstice, katere
o nekoč govorile samo njej in razočarano je odložila toliko
iričakovano pismo na mizo.
»Dušo so mu zastrupili, to znajo, barabe!« je v svoji bolečini
zdihnil oče Marko. »In dolgo bo trajalo, preden se bo Peter
ega zavedel! Da bi se le zavedel še pravi čas, drugače bo
•ogubljen!« je mrmral v brado in znova listal po svojem
asniku. Naenkrat je obstal v branju in pomenljivo pogledal po
enskah.
»Tukaj je zapisano, da se je Hitler lotil Rusije! To je zagotovo
•rvi znak konca, kajti iz Rusije se še nikoli nihče ni vrnil
lomov na belem konju, kdor se je podal preganjat ruskega
nedveda v neusmiljeno sibirsko zimo, ki je od nekdaj najzve-
tejša ruska zaveznica!«
»Kaj naj odpišem na Petrovo pismo?« je v zadregi vprašala
tnka, ki ni dobro razumela Markovega modrovanja.
»Nič posebnega mu ne piši! Zdaj je takšen čas, ko nimajo
?pe in premišljene besede nobene veljave,« je trudno, s
utečo bolečino, ki je prihajala iz duše, odgovoril oče.
»Sporoči mu, da smo živi in zdravi, a niti z besedico ne
meni, da smo se razveselili njegovega pisma, iz katerega
ovori tako tuj in hladen glas!«
Življenje v Doljni vasi in vsej podjarmljeni deželi se je zelo
premenilo. Najprej so otroci pričeli prinašati iz šole domov
jje, hrestajoče besede, s katerimi so hoteli tuji učitelji za
vselej utopiti v pozabo našo lepo govorico, ki so jo so v zibel
položile otrokom matere.
Prav kmalu pa se je tudi med odrasUmi pričelo prebiranje,
kdo je dovolj razvit in čigava koža ima pravo barvo, kakršno
ima lahko le čisti arijec. Nihče ni prav vedel, kaj ta, toliko
vzvišena beseda, pomeni, ljudem pa se je zdelo, da jih Nemci
prebirajo kot fižol, po sortah in kmalu se je v njihovih srcih
prebudila upornost proti nadutežem, ki bi radi na vsakem
koraku kazali svojo večvrednost. Začelo se je šušljati o uporu
in vse večkrat so na okna vaških hiš potrkali skrivnostni
neznanci, ki so sami sebe imenovali »osvoboditelji«. Težko je
bilo tedaj verjeti, da bi teh nekaj slabo oboroženih in vedno
lačnih fantov lahko kaj opravilo nasproti premočne sovražni-
kove vojske, a vseeno so pomenili za ljudi drobne žarke
upanja, ki so se daleč videli v vsesplošni temi suženjstva.
Ljudje so zvečer hitro ugasnili luči, da ne bi razsvetljena
okna v noči izdajala, kje se skriva dom, ki je postal slehernemu
zadnje, varno zatočišče. Oči v teh domovih pa so ostajale
budne v pozne nočne ure, v vedno večjem strahu so zrle v
temo, iz katere je prihajala tesnoba in smrt.
Anka je tega večera ravno dojila malega Peterčka, ko je v
njeno okno priletel droben kamenček in s svojim žvenketom.
po šipi vznemiril otroka, da je nehalo piti in začelo neutolažlji-
vo jokati.
»Zdaj vem, da sem pod pravim oknom, ko se sliši otroški
jok!« si je govoril neznanec in še enkrat z drobnim kamenč-
kom zadel Ankino okno.
Anka je spoznala, da jo nekdo kliče. Počasi je potolažila
otroka, ga položila v zibel in skozi zaprto okno prikrito
opazovala nočnega obiskovalca. Pripravljalo se je k nevihti in
med zavijanjem vetra so bliski za kratke hipe razsvetljevali
nočno temo. Neznanec pod oknom se je ravno pripravljal, da
znova vrže kamenček proti oknu, ko mu je svetel blisk za hip
osvetlil obraz in presenečena Anka je spoznala, da je nezna-
nec tisti Zagorec, Štefek, ki je služil vojsko skupaj z njenim
Petrom!
»Kaj neki išče ta človek v tej noči tukaj pri nas?« se je
vprašala in strahoma odprla okence.
»Štefek, kaj počneš nocoj v naši vasi?« ga je tiho poklicala.
»Hvalabogu, da sem te končno doklical!« se je razvesehl
Ankinega glasu. »Odpri mi in kmalu ti kaj več povem.«
»Počakaj, takoj ti pridem odpret,« je odgovorila in že hitela
proti vežnim vratom.
»Pst!« jo je v temi veže ustavil glas starega Marka
»Ne bodi tako neprevidna v teh časih in ne odpiraj ponoči
vrat neznancem!«
»Saj ni neznanec, Štefek, Zagorec, ki nam je zadnjič prinesel
glasu o našem Petru, je zunaj!« je odgovorila Anka in opazila,
da drži oče v rokah nekaj nenavadnega. Stopila je še korak
bliže in z očmi, privajenimi temi opazila, da ima stari Marko v
rokah pištolo.
»Kaj vam bo to?« je zgroženo vprašala.
»Nič, samo previdni moramo biti! Po tistem, kar sem bral v
zadnjem Petrovem pismu, bi tudi njega tako sprejel!« je čudno
odgovoril in sam dvignil težak zapah vežnih vrat. Nekaj časa je
napeto motril vstopajočega mladeniča, potem pa neopazno
potisnil pištolo za pas.
»Kaj iščeš, fant, v nocojšnji noči, tako daleč od svojega
doma?« je strogo vprašal Štefeka.
»Dolga je ta zgodba, oče!« je mirno odgovoril Štefek, da je
Dolinar končno spoznal, da fant nima zlih namenov.
»Od Petra imate kaj glasu?« je po dolgem, mučnem molku,
ko nihče ni našel pravih besed pogovora, prvi vprašal Štefek.
»Imamo, čeprav bi raje videli, da bi ga ne imeli!« je zagrenje-
no odgovoril Marko. Štefek ga je začudeno pogledal in znova
obmolknil.
»Kako pa je kaj pri vas, zdaj ko ste za Sotlo potegnili bodečo
žico?« je počasi želel Marko izvedeti pravi namen nočnega
obiskovalca.
»Vrag vzemi bodečo žico in z njo vred tudi tako državo, ki se
mora z njo ovijati!« je mračno odgovoril Štefek. »Kako se
imamo, vprašujete? Vsak dan bolj davi brat brata za vrat, tujec
pa veselo švrka z bičem po njunih upognjenih hrbtih! Temu se
moramo upreti, oče! Jaz vem, da nas je na obeh bregovih reke
veliko več poštenih in dobrih ljudi, ki nas ta bodeča žica zbada
v srca, kot onih zlih, kateri bi se še sami zapletli vanjo!« je zdaj
razburjeno govoril očetu.
»Nocoj prihajam sem, da si podamo roko preko Sotle in
skupaj raztrgamo to sramotno žico na drobne koščke!«
»Kako pa, da si na svoji poti našel prav našo hišo?« je iz teme
vprašala Anka.
»V vaški gostilni Pod brajdo me čaka moja zveza. A v tej noči
sem malo zašel s poti in nenadoma sem pred sabo zagledal
vašo hišo, zato sem se oglasil.«
Oče je stopil v spodnjo klet, kjer so imeh varno spravljeno
vino in druge priboljške, tako sta ostala Anka in Štefek sama v
prostorni, mračni izbi.
»Anka, zakaj je oče tako čudno govoril »Petru?« je zanimalo
Štefeka.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MAU OGUSI ■ INFORMACIJE
INFORMACIJE
29

KRONIKA
Gojenca
»podicurila«
ustanovi
v sredo, 14. julija sta
gojenca Prevzgojnega do-
ma v Radečah Ensaf D.
(17) in Sebastijan K. (18)
nekaj po polnoči zanetila
požar v dnevni sobi ene
izmed vzgojnih skupin.
Ogenj se je razširil po pro-
storu in uničil za okoli
700 tisočakov inventarja.
Požar, v katerem nihče ni
bil ranjen, je opazil nek drug
gojenec in o tem obvestil
vzgojitelja, ta pa ga je s po-
močjo zaposlenih pogasil še
pred prihodom gasilcev. Po-
žigalca sta najprej zažgala
namizne prtičke, nato pa Še
vzmetnico, ki sta jo prinesla
iz spalnice. Gmotna škoda je
bila nekaj manjša, kot so
sprva domnevali.	PŠ
S ponarejenimi
»Canicarji« v Celje
v diskoteki Casablanca so
policisti v noči na soboto,
10. julija, razkrinkali Mari-
borčana Sebastijana D. (23)
in Boštjana K., ki sta po
celjskih gostinskih lokalih
vnovčevala ponarejene
bankovce za 10 tisoč tolar-
jev.
Na goljufa je policiste med
opravljanjem rednega nad-
zora opozoril natakar, ki je
posumil v pristnost bankov-
ca, s katerim sta malo prej
plačala zapitek. Policisti so
pri Mariborčanoma med šo-
pom bankovcev našli še dva
ponaredka, pod predpražni-
ki njune mazde na parkirišču
pa še 42. Osumljencema so
odvzeli prostost in med po-
stopkom ugotovili, da sta ne-
kaj dni pred tem ponaredke
(52 kosov) kupila od Ptujča-
na Michaela V. (27) po 30-
odstotni ceni. Preden so ju
prijeli, sta jih v obtok spravi-
la že 7 in sicer v Turški mač-
ki, Zlatorog klubu, Lampa
streetu, Eldoradu, Stalinu,
Jazz pubu in Zamorcu. Tako
sta se istočasno dokopala tu-
di do pravega denarja, kate-
rega pa jima je policija zase-
gla. Vsi ponaredki so fotoko-
pije serijske številke AA
1470101. Zoper Sebastijana,
Boštjana in Michaela so po-
dali kazensko ovadbo za kaz-
nivo dejanje ponarejanja de-
narja, za kar je zagrožena
zaporna kazen od 6 mesecev
do 8 let.
PRIMOŽ ŠKERL
PROMETNE NEZGODE
Trčenje pri
zavijanju
v petek, 16. julija, se je
izven Velenja zgodila pro-
metna nezgoda. Ena oseba je
bila hudo telesno poškodo-
vana, dve pa lahko. Gmotna
škoda znaša 2 milijona tolar-
jev.
Herbert H. (82) iz Žalca se
je peljal iz Šoštanja proti Ve-
lenju. V križišču s prednost-
no cesto je zavijal levo, ta-
krat pa je iz nasprotne smeri
pripeljal Edi M. iz Topolšice.
Pri trčenju je bil Herbert hu-
do poškodovan, Edi in njego-
va sopotnica Maja (9) pa laž-
je.
Z motorjem v
ograjo
v Šmarju se je v petek, 16.
julija, zgodila huda promet-
na nezgoda, v kateri je bil
voznik motornega kolesa
hudo poškodovan, gmotna
škoda pa znaša 20 tisoč tolar-
jev.
Renato J. (16) iz Podčetrt-
ka se je peljal z neregistrira-
nim motorjem iz Pristave
proti Podčetrtku. V desnem
ovinku je zapeljal na banki-
no, nato pa trčil v kovinsko
ograjo in se hudo telesno
poškodoval.
S ceste v
drevo
v nedeljo, 18. julija, se je v
zgodnjih jutranjih urah bli-
zu naselja Ljubija zgodila
prometna nezgoda. Ena ose-
ba je bila hudo telesno poš-
kodovana, gmotna škoda
znaša 200 tisoč tolarjev.
Tomaž G. (21) iz Lepe Njive
se je peljal iz Mozirja proti
Lepi Njivi. Na levem, nepre-
glednem ovinku je zapeljal
desno in trčil v drevo. Pri tem
se je hudo poškodoval.
Z motorjem v avto
v Slovenskih Konjicah se
je minilo nedeljo zgodila hu-
da prometna nezgoda. Ena
oseba je bila hudo, ena pa
lažje poškodovana. Nastalo
je za okoli 230 tisočakov
gmotne škode.
Štefan K. (53) iz Bezine se je z
motorjem pripeljal do hotela
Dravinja v smeri Škalske ceste.
Na križišču s prednostno cesto
je zavil levo, takrat je iz njegove
leve strani po prednostni cesti
pripeljala Andreja R. iz Zreč. Pri
trčenju se je Štefan hudo poško-
doval, Andeja pa lažje.
Povozil in odpeljal
Minulo nedeljo se je v
zgodnjih jutranjih urah na
križišču Aškerčeve in Can-
karjeve ulice zgodila pro-
metna nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo poško-
dovana.
Drago U. (26) iz Celja je v
zgodnjih jutranjih urah odšel
iz lokala Kljub. Ko je stal na
cestišču Cankarjeve ulice, ga
je mimovozeči oplazil z zuna-
njih desnim ogledalom, nato
pa je z zadnjim kolesom zape-
ljal preko njegovega gležnja. S
prizorišča nezgode je voznik
odpeljal.
PŠ
Nesreča s smrtnim izidom v Košnici pri Celju.
Umrla sopotnica
Na glavni cesti med Celjem in Laškim se je pri Košnici v
nedeljo, ob 3.35 uri, pripetila smrtna prometna nezgoda.
Umrla je sopotnica v osebnem avtomobilu Manja S. (18) iz
Laškega, dve osebi sta bili hudo ranjeni, gmotne škode pa je
za 350 tisoč tolarjev.
Rok P. (27) iz Celja je med vožnjo v smeri Laškega v ostrem
nepreglednem zavoju zapeljal izven cestišča, kjer je trčil v kovinsko
ograjo mostu čez potok Košnica. Ograjo je zaradi silovitega naleta
odtrgalo, vozilo pa je treščilo v zemeljski usek potoka in zdrsnilo
dobre 4 metre globoko v potok. Sopotnica Manja S. je umria na kraju
nezgode, hudo poškodovana sta bila voznik in sopotnik Damjan S.
(20) iz Celja, druga sopotnica Nina M. (18) iz Rožnika pa lažje.
Za posledicami prometne nezgode 2. julija v Jezercah je v
celjski bolnišnici v petek umrl Branko C. (52) iz Jezerc, ki je bil v
dogodek vpleten kot sopotnik v osebnem avtomobilu. Število
mrtvih se je na cestah naše regije v tem letu povzpelo že na 18
(lani v tem času 20).	PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHERPA
MINI KRIMICI
Navdušen
kadilec
v noči na torek, 13. julija, je
nekdo vlomil v kiosk Dela v
Šentjurju. Odnesel je okoli ti-
soč škatlic različnih cigaret,
50 vžigalnikov, plin za vžigal-
nike ter 25 baterijskih vlož-
kov. Lastnik je oškodovan za
dobrih 250 tisoč tolarjev.
Ni uspelo
še isto noč je nekdo posku-
sil vlomiti še v kiosk na cesti
Leona Dobrotinška v Šentjur-
ju. Vlom mu ni uspel, kljub
temu pa je povzročil za pet
tisočakov škode.
Vlom v katrco
v torek, 13. julija, je nekdo
Na zelenici v Celju vlomil v
katrco. Odnesel je avtoradio,
lastnika pa oškodoval za okoli
40 tisočakov.
Poljedelec
v Slovenskih Konjicah je v
času do torka, 13. julija, z njive
v Podobu pobral okoli 80 kilo-
gramov čebule in 20 kilogra-
mov česna. Lastnik je oškodo-
van za okoli 30 tisočakov.
Objestnež
v noči pa torek, 13. julija, je
nekdo v Novi Cerkvi z ostrim
predmetom poškodoval me-
gana. Lastniku Marjanu O. je
povzročil za okoli 70 tisoča-
kov škode.
Kovček dobil
noge
v sredo, 14. julija dopoldne,
je Denis L. na Prešernovi v
Žalcu v avto nalagal različne
predmete, pri tem pa pozabil
na svoj poslovni kovček, v ka-
terem je imel gotovino, listine,
dokumente in polnilec preno-
snega telefona. Ko se je vrnil,
je kovček že izginil. Lastnik
ima 180 tisoč tolarjev škode.
Telekom brez
telefonov
Neznanec je istega dne vlo-
mil v Telekomovo trgovino na
Kidričevi v Velenju. Pogrešajo
29 GSM in dva prenosna tele-
fona različnih znamk. Podjet-
je je oškodovano za več kot 2
milijona tolarjev.
Zavod ob denar
Nekdo je v noči na sredo,
14. julija, vlomil v prostore
sindikata zdravstva in social-
nega varstva na Oblakovi ulici
v Celju. V pisarni je našel klju-
če in brez težav odklenil pri-
ročno blagajno, v kateri je bilo
260 tisočakov gotovine.
Pil bo
V isti noči je neznanec vlo-
mil v kletne prostore stano-
vanjskega bloka na Ljubljan-
ski cesti v Celju. Lastniku Dra-
gu H. je pobral za 100 tisoč
tolarjev različnih alkoholnih
pijač.
Bife brez
blagajne
Še isto noč je na Prežihovi
ulici v Celju nekomu uspelo
vlomiti v Okrepčevalnico pri
jezu. Lastnik Anton J. pogreša
registrsko blagajno znamke
Univel 43, skupna škoda pa je
ocenjena na 150 tisoč tolarjev.
Dvakratni vlom
Minuli četrtek je na Trgu
celjskih knezov v Celju nekdo
vlomil v garaže Stanovanjske-
ga sklada. Iz clia, ki je bil v
garaži, je odmontiral in odne-
sel vsa štiri kolesa in tako last-
nika oškodoval za okoli 120
tisoč tolarjev.
Vlomil v juga
v noči na minuli četrtek je
nekdo vlomil v juga, parkira-
nega na Škapinovi ulici v Ce-
lju. Odnesel je avtoradio in
zadnjo polico z zvočniki. Moj-
ca Š. je oškodovana za okoh
30 tisočakov.
odnesel vrtno klop
v noči na četrtek, 15. julija,
je nekdo izpred hiše Ivanke G.
v MeUšah pri Ljubnem, odne-
sel leseno vrtno mizo in dve
klopi. Škoda znaša 40 tisoča-
kov.
odpeljal prikolico
v petek, 16. julija, je nekdo
v Podvrhu iz Hmezadovih
prostorov odpeljal traktorsko
prikolico. Lastnik Hmezad
Kmetijstvo je oškodovan za
250 tisočakov.
Po kolo v klet
v noči na soboto je nekdo
vlomil v klet na Kersnikovi
ulici v Velenju. Odpeljal je
gorsko kolo in zračno tlačilko.
Lastnica Milena V. je oškodo-
vana za okoli 60 tisoč tolarjev.
streljal je
Minulo soboto se je okoli
16. ure z zračno pištolo poško-
doval Zdravko P. (16) iz Kam-
ne gore. Odpeljali so ga v celj-
sko bolnišnico, kjer je ostal na
zdravljenju.
Po telefon v juga
v soboto zvečer je na Can-
karjevi ulici v Celju nekdo vlo-
mil v juga. Odnesel je mobilni
telefon in dokumente. Lastni-
ca Simona Š. je oškodovana za
okoli 30 tisočakov.
Pretepli so ga
v zgodnjih sobotnih jutra-
njih urah so na Trubarjevem
nabrežju v Laškem napadli in
pretepli Kristjana K. (18) iz
Trbovelj in ga hudo telesno
poškodovali.
Torbicar v
Intersparu
v soboto, okoli 14. ure, je
nekdo v Intersparu v Celju
Tereziji K. iz Stranic z rame
neopazno snel torbico z doku-
menti in denarjem. Lastnica je
oškodovana za 30 tisočakov.
V katrco po
radio
v nedeljo je nekdo na Te-
harski cesti v Celju vlomil v
katrco in odnesel avtoradio.
Miran K. je oškodovan za oko-
li 25 tisoč tolarjev.
Vlomil v
mercedesa
v poznih večernih urah je
minulo nedeljo nekdo na Ulici
mesta Grev,enbroich vlomil v
mercedesa. Odnesel je žensko
torbico z dokumenti in banč-
no kartico s čeki. Ilija B. je
oškodovan za okoli 40 tisoča-
kov.
Loparji in
sladoled
v noči na nedeljo, 18. julija,
je nekdo iz barake Tenis kluba
v Ločici ob Savinji odnesel
lopar, 9 tenis žogic, kratke
hlače ter nekaj lučk in kome-
tov. Lastnik, Vlado Ž. je oško-
dovan za okoli 30 tisoč tolar-
jev.
Vlomil v golfa
v Velenju na Kersnikovi uli-|
ci je v noči na nedeljo nekdo[
vlomil v golfa. Odnesel je av-.
toradio iz dva zvočnika. Čamil
S. je oškodovan za okoh 25
tisočakov.
Bogata bera
Isto noč je nekdo vlomil v
juga ne Jurčičevi ulici v Vele-
nju. Odnesel je rjavo torbo z
orodjem, dve vetrovki in
sončna očala. Zoran G. je oš-
kodovan za okoli 25 tisoč to-
larjev.	PŠ
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklič - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.,
poslovni sekretar: Suzana Rober "
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno-
va 19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek. „
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska S,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
HOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeiaiiko, Ksenija Lekič,
Gregor Katič, Urška Selišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva; Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Ctolikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tcdnik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lcdnik
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje ogLisnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, V(^ko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivka, Vesna Matjašič;
Koordinator ttženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
iax: 441032, 443-511
E-mail: Agendja@NT-RC.si
KRONIKA
31
NOČNE CVETKE
•	v ponedeljek, 12. julija, je
Marjeta P. povedala polici-
stom, da sta jo na centru za
socialno delo žalila Damjan P.
in Maja C.. Žaljivke bosta
obrazložila tudi sodniku za
prekrške.
•	Popoldne se je Stanko K.
na Glavnem trgu spravil nad
Aleksandra V.. Pocukal ga je
za brado, tako da mu je v roki
ostalo nekaj kocin. Prijavili so
ga-
•	Zvečer sta si zaradi starih
in očitno neporavnanih dol-
gov na Mariborski skočila v
lase Matjaž V. in Idris D.. Sod-
nik za prekrške bo povedal,
kdo je komu kaj in koliko
dolžan.
•	Le nekaj minut kasneje se
ga je v Celjski kleti nadeval
Dušan N.. Ker osebje za nje-
gova žejna usta ni imelo no-
benega razumevanja več, se
je tako razhudil nad točajko,
da jo je več gostov ucvrlo iz
lokala. Prvo lekcijo lepega
obnašanja so mu pojasnih na
poti do prostorov za pridrža-
nje.
•	Za konec burnega pone-
deljka je Sandi T. policistom
še razložil, kako ga je pred
lokalom Migo 5 zdelal Peter
Š., menda brez razloga. Sled-
njega bo morda ugotovil sod-
nik.
•	V torek dopoldne sta se v
trgovini Voglajna na Teharski
glasno ozmerjala Samir Š. in
Mersima M.. Ker tudi takšni
prizori ne sodijo v pravila le-
pega obnašanja, je dogodek
pristal v policijskih beležnicah.
•	Na Kovinarski ulici pa je
blestel Idriz D.. Z »molotov-
kami« se je spravil nad šest
možakarjev, od katerih naj bi
mu eden tudi grozil s pištolo.
Zadnjo »molotovko« so mu
zasegli policisti, ki namerava-
jo dogodek še podrobneje ra-
ziskati.
•	Naslednjega 'dne je Ferdo
S. premikastil svojo ženo in si
prislužil potni nalog k sodni-
ku za prekrške.
•	Isti ukrep je doletel še Dra-
gobrana R., le da se je ta na
Kosovi ulici lotil nekdanje so-
potnice.
•	Nekaj po polnoči je v sta-
novanju na Ribarjevi zakolo-
vratil Rudolf K.. Patrulja je ob
prvem pogledu ugotovila al-
koholno ozadje. Ker ni kazal
nobenega namena, da bi s
tem prenehal, so ga premesti-
li na lokacijo, kjer s svojim
početjem ni več nikogar mo-
til.
•	Edini omembe vreden do-
godek četrtkovega večera se
je zgodil na Drapšinovi. Zaz-
namovala sta ga Bojan P. in
Boštjan Z., pri čemer je slednji
imel pri sebi več »argumen-
tov« - trde pesti in hudega
psa. Oboje je zoper Bojana s
pridom uporabil, k sodniku
za prekrške pa bo moral brez
štirinožca.
•	V petek, 16. julija zvečer,
jih je Avgust K. na Cesti na
grad nekaj naložil Angeli Č. in
tako pokazal, kako se po nje-
govem poravnavajo stari dol-
govi. O tovrstnih metodah
modri nimajo najboljšega
mnenja, sodniki pa najbrž tu-
di ne.
•	Ura je komajda odbila pol-
noč, že jih je od svojega prija-
telja Draga H. skupila Dragica
J.. Če je prijateljstvo kljub vse-
mu še zdržalo, bo sodnik za
prekrške verjetno tudi bolj
usmiljen.
•	Po sobotnem premirju so v
nedeljo opoldne iz Dečkove
sporočili, kako Anton O. pre-
tepa mamo. Pregovor pravi,
da se v takih primerih roka
posuši, o suhem grlu pri sod-
niku za prekrške pa nikjer ni
nič napisnega.
•	Zvečer je patrulja morala
še na Valvazorjevo, kjer se je
Irene B. lotil njen bivši. Polici-
sti pa so razvozljali pravo de-
tektivko: bivši je domov prilo-
mastil kar z Irenino nasledni-
co, prijaviteljica jo je ozmerja-
la, vmešal se je bivši in nekda-
njo zlasal, ona pa ga je opra-
skala. Veliko dela za že tako
prenatrpano sodnijo.
PRIMOŽ ŠKERL
Z jumbo plakati nad hitrost
Policijska uprava Celje se
je prva pri nas odločila po-
staviti opozorilna jumbo
plakata, namenjena pred-
vsem mladim voznikom, v
katerih opozarjajo na vse
prepogosto početje mladih
in dokazovanja željnih voz-
nikov, ki ne upoštevajo ome-
jitev hitrosti.
Prvi plakat z imenom »Za-
kon hitrosti« prikazuje vihra-
vega mladostnika, ki se po-
stavlja za avtomobilskim kr-
milom, na drugem »Upošte-
vajte omejitve hitrosti« pa je
prikazana ena od možnih po-
sledic nespametnega ravna-
nja, prehitre vožnje in neveš-
čega obnašanja v prometu.
Oba plakata sta (od včeraj)
postavljena v Črno vi, ki slovi
kot najpogostejše prizorišče
prometnih nezgod, kasneje
pa naj bi jih postavili še na
cesto proti Šentjurju. Če se bo
tovrstna akcija obnesla, bo
policija na jesen pripravila še
plakate na tematiko alkohola.
PRIMOŽ ŠKERL
Vlamljal, kradel in preprodajal
Policisti so v Novi vasi pri-
jeli serijskega vlomilca Mar-
tina K. (38) in pri preiskavi
odkrili kopico nakradenih
predmetov v skupni vredno-
sti več kot 5 milijonov tolar-
jev. Osumljenega bodo ova-
dili zaradi suma storitve kaz-
nivih dejanj velikih tatvin, za
kar je zagrožena zaporna ka-
zen do 5 let.
Martina K. so v petek zju-
traj našli na parkirišču, speče-
ga v osebnem avtomobilu
znamke Zastava Yugo, na ka-
terem so bile nameščene
ukradene registrske tablice.
Takoj so ugotovili, da ima v
vozilu ukraden avtoradio, ki
so ga v noči od 9. na 10. julij
pogrešili v podjetju Vulkani-
zacija, našh pa so tudi vlomil-
sko orodje (montirno žele-
zo). Osumljenca, ki je brez
zaposlitve, so pridržali. Ka-
sneje so našH še 122 (od prib-
ližno 300) pogrešanih pnev-
matik ter še nekaj drobnarij iz
Vulkanizacije na Kosovi ulici.
Prijeti naj bi imel od lanskega
oktobra na vesti tudi tri vlo-
me v mehanično delavnico
Slovenskih železnic na Mari-
borski cesti, od koder je od-
nesel orodje, vodovodni ma-
terial, gotovino, računalnik in
telefon. Serijski vlomilec se je
lanskega septembra lotil skla-
dišča pijač na Grevenbroicho-
vi in podjetje Činar oškodoval
za četrt milijona tolarjev, pod-
jetje Ostro v Slancah pri Celju
pa je bilo z njegovim počet-
jem februarja in maja oško-
dovano za 800 tisoč tolarjev.
V začetku julija je Martin K.
vlomil še v lokal Hudičev gra-
ben v Parožu pri Dobrni. Na-
kradeno pijačo je prodajal
lastnikom celjskih gostinskih
lokalov, nekaj predmetov pa
je policija še uspela zaseči.
PRIMOŽ ŠKERL
GORELO JE
Udar strele med neurjem
je v sredo, 14. julija, okoli
14. ure, zanetil požar na
gospodarskem poslopju v
Lutrju pri Šentjurju, last
Mirka Š. Ogenj je uničil kri-
tino, večjo količino sena in
ladijski pod, medtem ko so
živino in mehanizacijo us-
peli rešiti. Požar, ki je pov-
zročil 2 milijona tolarjev
škode, so pogasili gasilci s
Ponikve.
Malo kasneje je iz istega
vzroka zagorela še vikend
hiška v Straži na Gori, last
Janeza L.. Uničena sta dva
bivalna prostora in kritina.
Posredovali so drameljski
gasilci, škode pa je za okoli 3
milijone tolarjev.
Strela je zanetila še požar na
gospodarskem poslopju v Še-
rovem pri Šmarju, last Roma-
na Z. Ogenj je močno poško-
doval objekt in uničil večjo
količino sena in koruze. Ško-
da je ocenjena na 4 milijone
tolarjev.
Istega dne je zagorel še si-
los na Plešivcu, v katerem je
zgorela silaža in otava. Vzrok
požara bi lahko bila električ-
na svetilka, ki so jo našli v
silosu. Lastnik Slavko G. ima
milijon tolarjev gmotne ško-
de.
Lažnipriiavitelj
Zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in poskusa golju-
fije so v Slovenskih Konjicah ovadili Stanka L..
Zapisah smo že, da je omenjeni prijavil vlom v svoje
stanovanje, iz katerega je izginil zidni trezor z večjo vsoto
gotovine, dve umetniški sliki in nekaj nakita. Prijavitelj, ki naj
bi bil v tem času na dopustu, je bil »oškodovan« za 3,3
milijone tolarjev. Policija je primer raziskala in prišla do
zaključka, da je Stanko v svoje bivališče vlomil kar sam.
Trezor je še pred prijavo izpraznil in ga odvrgel v ribnik na
območju Dramelj, kjer so ga tudi našli, druge predmete pa je
skril oziroma prodal ter na zavarovalnico naslovil zahtevek
za povračilo škode.	PRIMOŽ ŠKERL
Mladi naj bolje vozijo
Najbolj ogrožena katego-
rija prometnih udeležencev
so ta čas vozniki koles z mo-
torji in drugih enoslednih
vozil, ki so pogosto tudi pov-
zročitelji prometnih nez-
god. Zato bodo vsi, ki jim za
pridobitev vozniškega dovo-
ljenja ni bilo potrebno
opravljati praktičnega preiz-
kusa znanja, imeli prilož-
nost, da se prizkusijo pod
strokovnim policijskim nad-
zorom.
Akcijo, namenjeno zlasti
mladostnikom od 14 leta dalje,
bodo v sredo in četrtek (28. in
29. julija) s pomočjo ZŠAM
izvedli na avtopoligonu Lju-
bečna. Šola spretnostne in var-
ne vožnje je brezplačna in pro-
stovoljna, vozniki skuterjev,
vesp, mopedov ipd. (do naj-
več 50 ccm) morajo poleg dvo-
kolesnika s seboj prinesti le
obvezno opremo. Policijski dr-
žavni prvak v spretnostnih
vožnjah z motocikli Vojko Sa-
fran iz PPP Celje bo mladež
praktično in teoretično podu-
čil o obnašanju motorja na
mokrem cestišču, makadamu,
travi, jim pokazal, kako se
izogniti nenadni oviri na poti,
sodelujoči pa se bodo lahko
preizkusili še v slalomu, vožnji
osmice, enoročnem upravlja-
nju vozila in zaviranju na raz-
ličnih podlagah. Policija na po-
ligon vabi tudi njihove starše,
potrebne informacije pa dobi-
te na Inšpektoratu PU Celje
(Karol Turk) oz. na tel. 442-
420. Tečaj bodo najbrž pono-
vili še prihodnji mesec, saj se
po besedah inšpektorja Karo-
la T\irka zavedajo, da se samo
z represivnimi ukrepi ne da
odpraviti negativnih pojavov v
prometu, za preventivo pa tu-
di v policiji primanjkuje denar-
ja.
PRIMOŽ ŠKERL
Ponagajaii so mu
v prejšnji številki smo zapisali, da je v soboto, 10. julija,
okoli 13. ure Damjan L. z Gosposke ulice v Celju odpeljal
vozilo R-5, policisti iz Šentjurja pa so avtomobil še isto
popoldne zasegli v Vrbnem in ga vrnili lastniku Dragu Ž..
Zgodba pa ima drugačno ozadje, zato se bodo zaradi krive
ovadbe v kazenskem pregonu znašle tri osebe.
Dan poprej je Tatjana Ž. (49) na PP Celje namreč prijavila
krajo avtomobilskih ključev, za kar je krivila svaka Damjana
L. (45) iz Vrbnega. Mož prijaviteljice Drago Ž. je avto posodil
njeni sestri Danici L. (44) iz Vrbnega, ki je z Damjanom v
ločitvenem postopku in nenehnih sporih glede delitve pro-
moženja. Tako sta se 8. julija v (za sedaj še) njuni hiši v
Vrbnem hudo sprla, nakar je Damjan Danici vzel ključe
omenjenega avtomobila. Naslednje dopoldne je Damjan s
svojim jugom Danico odpeljal v Celje, petka pa je ostala pri
hiši. Danica se je napotila k sestri Tatjani in se dogovorila, da
bo o tatvini ključev obvestila PP Celje. Policija je ključe
zasegla in vrnila lastnikoma Tatjani in njenemu soprogu. Ta
pa je naslednji dan prijavil krajo petke in za dejanje sumil
Damjana L., ki naj bi dal izdelati dvojnik ključev. Policisti so
ob vnovičnem preverjanju podatkov razkrili, da je dejanski
lastnik vozila Danica L., zaradi premoženjskih sporov v
ločitvenem postopku pa je vozilo prepisala na svaka. S
prijavo je trojica želela ponagajati Damjanu L., saj je bil ta v
času domnevne kraje v službi. Avtomobil je v resnici odpelja-
la Danica in si s Tatjano in Dragom, ki jih bodo kazensko
ovadili, izmislila zgodbo o kraji ter na ta način želela Damja-
na spraviti v kazenski postopek, sebi pa izboriti boljše
izhodišče v pravdanju glede premoženja.
PRIMOŽ ŠKERL
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Ota spet spremljajo
ženski pogledi
Oto Pestner se je vrnil domov, na stari
naslov in s tem dal vedeti vsem tistim, ki so v
Portorožu, na 22. festivalu Melodij morja in
sonca vpraševali, če se že končno kaj kuha
med njim in Jolando Anžlovar, da je to
resnično in čisto profesionalno prijateljs-
tvo. Je pa res, da je Oto zdaj, ko si temno
barva lase in ko je njegov trebušček izgubil
kar nekaj deset centimetrov, spet privlačen
možakar in zato ni čudno, da govorice o
njegovih ljubezenskih podvigih krožijo, pa
če je to res ali ni.
Domov se je vrnila tudi Irena Vrčkovnik, ki
je v Portorožu blestela v tesni beli obleki, še
bolj pa so blesteli njeni oboževalci, ki so po
razglasitvi zmagovalcev, zmagala je skupina
Panda s pevko Suzano Werbole, ki je zdaj
doma v Brežicah, tako kot je v bližini Brežic, v
Artičah, doma tudi drugouvrščena Nuša De-
renda. Takoj ko sta oder zapustila prikupna
voditeljica Lorella Flego, dekle z veliki, čutni-
mi usti in zapeljivimi očmi, in prvi televizijski
voditelj Mario Galunič, je skupina Ireninih
oboževalcev skočila na oder in tam uprizorila
pravcato žurko. Irena je bila čisto zadovoljna,
kako tudi ne, saj je uspela s pesmijo Če
pridem spet nazaj, ki jo je napisala Majda Arh.
Tudi zato, ker je Majda napisala drugo pesem
zase, ki pa je niso sprejeli v tekmovalni del
festivala.
Ljubljana pa ne bi bila Ljubljana, če ne bi
povedala svoje tudi ob tem zdaj največjem
slovenskem festivalu zabavnih melodij. Eden
od tako imenovanih uglednih slovenskih
urednikov se je v bifeju dvorane Avditorij, ki je
zdaj lepo pokrit in se organizatorji nič več
kakšno uro ali dve pred prireditvijo ne ozirajo
proti Trstu s strahom, ali bo tam deževalo ali
ne, potem pa prišlo še nad Portorož, no, ta
urednik je glasno izjavljal vsem, ki so ga hoteli
poslušati, da on kaj več od fotografije in malo
teksta ne bo dal v časopis, da je ta festival
nekaj takega kot veselica v znani ljubljanski
Zajčji dobravi. Ni čudno, da so Ljubljančani
najmanj cenjeni gostje na Obali in kolikor so
povedali domačini, mora marsikateri sicer
resni podjetnik, kupec hiše ali zemlje na Obali
vzeti za posrednika domačina. Zato, ker pro-
dajalci največkrat kategorično izjavljajo: »Vsa-
kemu prodam, le Ljubljančanu ne.«
Sicer pa je politični del ljubljanske javnosti
presenetila poteza zunanjega ministra Borisa
Frleca, ki ni hotel potrditi za častno konzulko
Malte Štajerko Ireno Knehtl, z uradno obraz-
ložitvijo, da je hotela prenesti sedež konzulata
domov, na Štajersko in da to ni prav, ker
morajo biti vsi sedeži v Ljubljani. Vprašanje je,
kaj je v ozadju čedalje večjega povpraševanja
po častnih konzulatih. Spomnimo se, da je
eden od najbolj znanih častnih konzulov Mar-
ko Smole, častni konzul repubhke Sejšeli,
znan pa je predvsem po tem, da bo letos že
tretjič tja »vodil« številno slovensko ekipo na
izbor mis sveta. Morda bo tokrat z njimi tudi
kakšna Celjanka. Bojan Manenica že išče
lepo dekle, ki bo osvojilo laskav naslov najlep-
še Slovenke, kolikor pa smo sUšali, mu je še ni
uspelo najti.
Častni konzul je tudi uspešni podjetnik in
najboljši slovenski avtomobilski dirkač Mat-
jaž Tomlje, eden redkih Slovencev, ki se je
udeležil dirke 24 ur La Mancha in zasedel
tretje mesto v svoji kategoriji. Pravijo, da
moraš za to dirko zbrati vsaj 300.000 mark.
Matjaž je pred časom uradno in javno pove-
dal, da bo organiziral v Ljubljani, na severni
obvoznici, največjo avtomobilsko dirko do-
slej. To naj bi bilo julija letos, pardon, julij se je
že prevesil v drugo polovico, dirke pa ni še
nikjer. Morda pa je spretni Matjaž bolj potre-
boval javnost, da jih je obvestil, da je postal
častni konzul ene izmed svetovnih držav?
Ljubljana v tem dopustniškem času ni več
LjulDljana. Verjeli ali ne, rojena Celjanka Ne-
venka Črešnar-Pergar, generalna sekretarka
,vlade, se ta teden ni pojavila na nobeni plesni
ali družabni prireditvi. Ali je po uradni otvori-
tvi Ljubljanskega poletnega festivala, ki bo
gostil kar 3000 gostov-kulturnikov in to ob na
pol praznih dvoranah, kajti za revne so vstop-
nice predrage, bogati pa so na dopustu, konec
odmevnih družabnih prireditev, ali je gospa
na dopustu ah pa...?
mmmmmmmmm nina kavran adlešič
Oto Pestner
TRAČNICE
Končali prej kot
začeli
Dandanes je že vse možno.
Tadi to, da se na cestah prej
zaključuje z rekonstrukcijski-
mi deli, preden se sploh začne.
To je uspelo Cestnemu podjetju
Celje - kot je v sporočilu za
medije zapisala Direkcija Re-
publike Slovenije za ceste - pri
rekonstrukciji ceste Čmolica -
Lesično, kjer so že 20. julija
slavnostno odprli omenjeni
asfaltni odsek, ki ga bodo za-
čeli rekonstruirati šele avgu-
sta letos.
Rimljani se kopajo
v (Y)odi
če boste v teh dneh obiskali
Rimske Toplice, boste najbrž
opazili, da Rimljani hodijo
naokrog s tako dvignjenimi
nosovi kot že dolgo ne. Razlog
je povsem preprost, pravijo.
Medtem ko morajo ostali Slo-
venci njihovo vodo kupovati,
se lahko sami v njej brezplačno
do mile volje namakajo, perejo
avtomobile, zalivajo vrtove...
Kozel Mika in njegov gospodar Janko se dobro razumeta.
Dolgorogega kozla čaka smrt
Na Polani pri Jurkloštru sta
46-letni Janko Šmid in njego-
-va deset let mlajša izbranka
Irena Bezgovšek v osmih le-
tih vzredila prav prikupnega
kozla z imenom Miko. V dol-
gih letih kraljevanja na Šmi-
dovi skromni kmetiji je Miku
zraslo obilno, skoraj meter
dolgo rogovje. A klub vsemu
je ostal bradati kozel pohlev-
na in prikupna živalca, ki po-
stane nekohko bolj huda v
času parjenja. A ker jima Mi-
ko v svojih zrehh letih ne pri-
naša več nobenega dohodka.
mogoče le veselje, sta se od-
ločila, da ne bo več dolgo
pasel trave, rogovje pa bosta
prodala za trofejo.
ALEKSANDRA MAČEK
PROSIM! S
L	. , ^
Justina Gostečnik iz Ra-
kovlja pri Braslovčah je po-
slala vrsto šal, od katerih ob-
javljamo dve, ki se bosta po-
tegovali za naslov najboljše.
Dobra mačka
»Tvoja nova tajnica je pa res
dobra mačka.«
»Morda res, piše pa kot ku-
ra.«
Vprašanja
Blondinki sedita v lokalu in
se pogovarjata:
»Včeraj sem delala preizkus
za nosečnost«
»Ja? Pa so bila vprašanja
težka?«
VITEZI BELEGA MESTA
INTERVJU
33
Indijska znanost za
celostno zdravje
Ajurveda je 5000 let stara indijska medicina, ki deluje preventivno, glede na zgradbo telesa - Prof. Stjepan Žagar iz
Zagreba je eden redkih zahodnjakov, ki jo dobro pozno
Ajurveda je indijski medi-
cinski sistem, ki ga je mogo-
če prikrojiti potrebam posa-
meznika. Obsega številna
področja znanj in terapij, tu-
di večino tistih, ki so v zad-
njih letih pri nas poznane
kot ahernativne metode
zdravljenja, kar jo razlikuje
od ostalih metod, pa je zago-
varjanje prepričanja, da to,
kar je dobro za nekoga, ni
dobro za vse, saj smo si ljud-
je različni.
Ajurveda je še vedno živa
predvsem v Indiji, kjer je veli-
ko zdravnikov, ki zdravijo po
teh metodah, počasi pa si uti-
ra pot tudi v Evropo, kjer z
njeno pomočjo išče odgovore
na vprašanja o boleznih in
zdravljenju vse več zahodnih
zdravnikov in drugih strokov-
njakov.
Eden od njih je profesor
Stjepan Žagar iz Zagreba, av-
tor dveh knjig o aj ur vedi
(druga je izšla pred nekaj me-
seci), po katerih je na Hrvaš-
kem veliko povpraševanje.
Stjepan Žagar se je začel z
ajurvedo ukvarjati pred do-
brimi petimi leti, ko je iskal
ozdravljenja zase in kot pra-
vi, je bilo pridobljeno ajur-
vedsko znanje edino, ki mu je
pomagalo. Zato se je začel s
to znanostjo ukvarjati po-
drobneje, čeprav je, kot pra-
vi, predvsem teoretik, ki
vsem, ki se obrnejo nanj z
vprašanji, odgovarja brez-
plačno.
Spoznala sva se v Mayapur-
ju v Indiji, kamor prihaja vsa-
ko leto med festivalom, pos-
večenem inkarnaciji boga
Krišne. Vsako leto ga praznu-
jejo konec februarja in v za-
Jetku marca - takrat, ko po
vedskem koledarju Indijci
praznujejo novo leto in boli,
praznik barv ob prihodu
pomladi.
Kam bi med danes veljav-
nimi znanostmi lahko ume-
Uili ajurvedo?
Predvsem je to preventivno
ismerjena medicina, katere
Jsnovno vodilo je: »Znati mo-
raš zdravo živeti, pa ne boš
bolan!« Uradna, zahodna me-
dicina je usmerjena bolj kura-
tivno, saj zdravi šele potem
ko bolezen že nastane, oziro-
ma ko človek že občuti bole-
čino. Z ajurvedo je mogoče
ozdraviti skoraj vsako bole-
zen in neverjetno je, da je
mogoče opis večine sodobnih
bolezni kot so rak, levkemija,
AIDS, najti v ajurvedskih
knjigah, ki so stare štiri ali pet
tisoč let.
Kaj je osnovni princip
ajurvede?
Ajurveda spoštuje zgrad-
bo našega telesa. Moderna
medicina predpisuje vsako-
mur enako zdravilo, ajurve-
da pa temelji na treh osnov-
nih principih narave: na vr-
lini, na strasti in na nezna-
nju.
To so sile ali kvalitete, na
katerih je zgrajena zemlja in
na osnovi katerih je zgrajeno
naše telo. Te tri sile oziroma
kvalitete narave se pomešajo
s petimi grobimi elementi
(zemlja, voda, ogenj, zrak in
eter) in takrat nastanejo tri
grobe oblike, imenovane do-
še, iz katerih je zgrajeno telo.
Prva se imenuje vata, zgraje-
na pa je iz zraka in etra. Dru-
ga se imenuje pita, kar pome-
ni ogenj in daje toploto telesu
(kislina, žolč), sestavljena pa
je iz vode in ognja. Tretja je
kapha, sestavljena iz zemlje
in vode. Iz teh treh sestavin je
sestavljeno naše telo. Ko se
rodimo, dobimo glede na oče-
ta in mamo ter naše prejšnje
življenje genetsko kodo. Ve-
deti moramo, koliko kakšnih
sestavin imamo v telesu in v
skladu s tem potem živimo,
delujemo in se prehranjuje-
mo.
Poznavanje učinkov hra-
ne na določen telesni tip je v
ajurvedi zelo pomembno.
Zakaj?
Kot je iz treh kvalitet se-
stavljeno naše telo, je iz ena-
kih sestavin sestavljena tudi
hrana, ki jo jemo, rasthne, s
katerimi se hranimo... Pravi-
jo, da če je zel pekoča, ima v
sebi veliko vate in če je v
mojem telesu veliko vate, naj
ne bi jedel takšnih rasdin, saj
je bistveno, da se s pomočjo
hrane v telesu ustvari ravno-
vesje in da se vse tri doše med
seboj izravnajo. Osebe, ki so
dp kapa, so močne in težke,
zanje se zdi, da so kar pritrje-
ne na zemljo. Tudi zgodnje
poletje in zima sta kapha.
Kapha hrana so v glavnem
mlečni proizvodi in vse žitari-
ce, riž in pšenica sta zelo
nevtralna, druge žitarice pa
niso tako uravnovešene. Ka-
pa tip se mora izogibati kapa
hrane, sicer pa v knjigah o
ajurvedi obstajajo testi, s ka-
terimi je mogoče na enosta-
ven način ugotoviti, katera
doša v tvojem telesu prevla-
duje in navodila, s pomočjo
katerih lahko doše uravnove-
simo. Ko najdemo ravnotežje
med tremi došami, je bolezen
lahko ozdravljena. Tako je
zato, ker se te tri sile ves čas
menjavajo tudi v naravi, kar
je odvisno od letnih časov in
temperature. Vata je suho in
hladno, vetrovno, pita je vro-
če, kapha pa hladno in vlaž-
no. Vse to pa je, ne glede na
letni čas, lahko odvisno tudi
od posameznih dni v letnem
času.
Se je mogoče ajurvede
naučiti iz knjig?
Če upoštevamo ajurvedo,
nas knjiga vodi skozi posa-
mezne težave in vzporedno s
knjigo lahko preučimo naše
telo. Sam sem potreboval tri
leta, da sem začel razumeti to
filozofijo.
Kakšna so ajurvedska
zdravila?
Ob naravnih zdravilih je to
predvsem pravilno prehra-
njevanje. Če se človek nauči
živeti uravnoteženo, lahko
izginejo bolezni, ki jih je
imel prej. Če sem bolan, lah-
ko vzamem kakšno zdravilo,
vendar moram hkrati s tem
začeti živeti in jesti uravno-
teženo. Zato pravijo, da so
vsa medicinska zdravila ško-
dljiva, saj ponavadi enemu
delu telesa pomagajo, druge-
mu pa škodijo. To je razlog,
da se vsa kemično izdelana
zdravila obravnavajo kot
strupena in ajurveda jih ne
priporoča.
V Evropi ni prav veliko
ajurvedskih zdravnikov, če-
prav se zahodna medicina
vse bolj združuje z metoda-
mi zdravljenja, ki jih upo-
rabljajo na Vzhodu.
Skorajda jih ni. VeUko lju-
di je, ki se ukvarjajo s posa-
meznimi deli ajurvede. Uk-
varjajo se z akupunkturo,
reikijem ali kakšno vrsto ma-
saže... Vendar to ni komplek-
sno.
Na kakšen način se v ajur-
vedi diagnosticirajo bolez-
ni?
Vse, kar se dogaja znotraj,
se vidi tudi zunaj - na ustih,
koži, jeziku... Vedeti moram,
kako izgleda oseba, ko je
zdrava, da lahko potem pri-
merjaš spremembe. Ko jih
vidiš, veš, da so se spremem-
be začele dogajati tudi zno-
traj; kljub temu, da jih še ne
občutiš. Zato bi moral človek
vsak dan pogledati, ali na
sebi opazi kakšno spremem-
bo.
Ob tem, da je ajurveda
medicina, je pravzaprav tu-
di filozofija...
To je predvsem visoka zna-
nost, stara več tisoč let. In
doslej se še ni zgodilo, da bi
kdo izpodbijal karkoli od te-
ga, kar predpisuje ajurveda in
rekel, da ne drži. Obstajajo
zdravila po došah. Torej ima
ajurveda dve ravni zdravlje-
nja. Splošno raven ^zdravlje-
nj a in zdravljenje po konsti-
tuciji.
Kako se na vaše knjige o
ajurvedi odzivajo ljudje na
Hrvaškem?
Ljudje na Hrvaškem me
precej iščejo; predvsem po te-
lefonu, hodijo pa tudi na
predstavitve knjig. Kakšnih
dvajset let se že ukvarjam z
zdravim načinom življenja,
po tem ko me uradna medici-
na ni pozdravila, sem se začel
ukvarjati z iskanjem lastnih
poti in največ koristi sem na-
šel prav v ajurvedi. Ves svoj
prosti čas želim izkoristiti za
dobrobit ljudi. Vodim preda-
vanja, seminarje in pišem
knjige, saj želim, da bi bili
ljudje zdravi. Ker imam zaen-
krat predvsem veliko teore-
tičnega znanja in lahko po-
magam predvsem na področ-
ju preventive, se bom prihod-
nje leto udeležil tečaja iz ajur-
vede, saj bi rad ljudem poma-
gal tudi praktično. Zaenkrat
pa jim lahko pomagam samo
z nasveti.
Kakšni so vaši načrti; bo-
ste širjenje ajurvedske zna-
nosti nadaljevali doma?
Ves svoj denar sem zapra-
vil, da sem kupil zemljišče
pri Puliju, kjer bi rad zgradil
kliniko za zdravljenje levke-
mije in raka oziroma bolez-
ni, od katerih je uradna me-
dicina dvignila roke. S prija-
teljem nisva zdravnika in de-
lala bova kot managerja, za-
poslila pa bova naše zdravni-
ke, ki se bodo prej udeležili
izobraževanja iz ajurvede v
Indiji.Ob kliniki bo tudi far-
ma zdrave hrane, kjer se bo-
do proizvajala tudi zdravilna
zelišča, razmišljam pa tudi,
da bi ob khniki nekoč zgradil
center za ostarele bhakte
(ljudje, ki služijo Krišni, op.
p.), saj ti ljudje večinoma
nimajo zavarovanja in pokoj-
nine in na starost dostikrat
ostanejo sami. V tem centru
bodo lahko preživljah mirno
in lepo starost.
Kako, menite, se bo ajur-
veda razvijala v Evropi?
Mishm, da se bo razvijala
zelo hitro, saj se za takšen
način zdravljenja pri nas za-
nima že veliko ljudi. Kljub
temu pa, da je to pravzaprav
zelo kompleksna medicina,
ki se je je relativno lahko
naučiti in po njenih načelih
živeti, so danes ljudje zelo
leni in najraje gredo k zdrav-
niku, kjer pričakujejo, da jim
bo dal nekaj v usta, oni pa
bodo ozdraveli. Vendar lah-
ko to bolezen samo zazdravi;
slej ko prej se namreč pono-
vi. Sam si želim, da bi se
skupaj z a j ur vedskim zna-
njem. in zdravljenjem uspe-
šno širil tudi zdrav način živ-
ljenja in da bi vsakdo, ki si
pridobi znanje s tega področ-
ja, le-tega širil tudi naprej,
na svoje sorodnike, znance
in prijatelje.
NINA M. SEDLAR
Profesor Stjepan Žagar iz Zagreba, avtor dveh knjig o ajurvedi.
34
NASVETI
POLETNA ZELENJAVA
Kumare
Prišel je čas zrelih kuma-
ric. Ta priljubljeni plod izvi-
ra iz vzhodne Indije, kjer so
jih poznali že pred 5000 leti.
Domnevajo, da so leta 600
pred našim štetjem »osvoji-
le« Grčijo, nato pa Rim. V
srednjo Evropo so jih prine-
sli šele okoli leta 1500.
Trgamo jih, ko začnejo rah-
lo rumeneti, kar pomeni, da
so že zrele. Nezrele - zelene
kumare so težje prebavljive -
iz njih se hranilne snovi v
želodcu počasneje izsesava-
jo, pri prebavi pa nastaja veli-
ko plinov, ki lahko povzroča-
jo krče in napenjanje. Na ku-
mare tudi ni priporočljivo piti
vodo ali drugih tekočin (še
posebej gaziranih pijač), kar
lahko prav tako povzroči čre-
vesne krče.
Kumare vsebujejo vitamine
A, BI in C ter minerale. Po-
membno je, da kumar ne sti-
skamo, oziroma da ne zavr-
žemo kumaričnega soka, ker
Deset potovalk za
deset dni
Ne glede na to, ali bodo šli
na morje sami ali z vami, bo
zelo malo najstnikov poka-
zalo smisel za praktičnost.
Zato poskrbite za naslednje:
1.	Vsa obleka, ki jo nosi, mo-
ra biti čista, vaš najstnik pa vam
mora pomagati pri pranju, lika-
nju ali pa vsaj zlaganju, saj gre
za njegove stvari.
2.	Napravite selekcijo po-
trebnih stvari in pri tem misli-
te na prevoz. Ni vseeno, ali bo
na trajektu nosil nahrbtnik ali
pa na avion predal vrečke.
3.	Če bo preživel dva tedna
na morju, zagotovo ne potre-
buje s seboj 14 oblačilnih
predmetov samo za čez dan
in potem isto število za večer.
Tudi ni vseeno, ali bo preživel
počitnice v hotelu, kampu ali
vikend hišici pri prijateljih v
nekem zakotnem mestu.
4.	Prepričajte svojo najstni-
co v prednosti dobrega kom-
biniranja, pa naj vas še tako
šarmantno prepričuje, da vse
to potrebuje. Istočasno opo-
zorite vašega (nonšalantne-
ga) sina, da mu za mesec dni,
preživetih na morju, vseeno
ne bodo zadostovale samo
ene kratke hlače, ene kopalke
in ena brisača.
5.	Ne odstopite niti za mili-
meter od namere, da jim v
torbo naložite kakšen par no-
gavic in toplejšo vetrovko, pa
naj si oni mislijo o tem karko-
U.
6.	Tudi obutev zahteva vaš
nadzor.
7.	Kozmetiko bodo pakirali
sami, vendar pa jim popis do-
datnih stvari vseeno predla-
gajte vi! Vaša najstnica poleti
zagotovo ne potrebuje pudra
za obraz in težke šminke. Ne
more pa shajati brez kreme in
dobrega regeneratorja. Pred-
videti je treba tudi prostor za
vložke, tabletke proti boleči-
nam, obliže in malo alkohola
v primeru nezgode.
8.	Brisača za na plažo, vsaj
dve za telo in obraz, morajo
vsekakor najti prostor v poto-
valni torbi vašega najstnika.
9.	Zelo bodo dobrodošh
kakšna knjiga, walkman, be-
ležka in svinčnik, karte ali
neka druga igra v primeru
slabega vremena, dežja ali
dolgočasja!
LIDIJA SENIČAR
se v njem nahajajo zdravilne
snovi in učinkovine.
Ker odvajajo vodo iz telesa,
so kumare pomembne za srč-
ne in ledvične bolnike. Sveže
iztisnjen sok, ki ga pijemo po
požirkih, iz telesa odvaja
strupene snovi in čisti kri. Pri
zaprtju je zelo koristna ku-
marična solata. Kumarični
sok in solata sta primerna tu-
di za sladkorne bolnike, ker
znižujeta sladkor v krvi.
Kumare lahko uporabimo
tudi za nego kože, predvsem
kože obraza. Vanjo vtremo
kumarični sok in pustimo, da
se posuši. Ob večkratnem
rednem ponavljanju takšnih
mask, izginejo izpuščaji, lišaji
in kožna vnetja. Te lastnosti
kumaričnega soka so izkori-
stili tudi pri izdelavi krem in
tonikov za telesno nego.
Najboljši sok dobimo, če
neolupljene kumare stisnemo
v sokovniku ali pa jih zmelje-
mo in iztisnemo skozi laneno
krpo. Takšen sok je primeren
in zdrav tudi za pitje. Okus
sicer ni preveč mamljiv, vendar
ga lahko izboljšamo z dodat-
kom kakšnega drugega sadne-
ga soka, npr. korenčkovega,
jabolčnega, pomarančnega,
ipd. Staro priporočilo pravi, da
je kumarični sok dober tudi za
ženske v meni, ker pomaga pri
t.i. »valovanju« krvi.
Tudi pri pripravi kumarične
solate je pomembno, da če je le
mogoče, kumar ne olupimo,
predvsem pa ne odlivajmo nji-
hovega soka. Narežemo jih na
tanke kolobarčke, jih rahlo so-
limo ter dodamo malo česna in
olja. Namesto olja jim lahko
dodamo tudi jogurt ali pa kislo
smetano. Nekaterim je všeč
okisana z limoninim sokom ali
domačim kisom.
Sok in solato iz kumaric
vedno uživamo sveže pri-
pravljene. Nikoli jih ne pušča-
mo pripravljenih do nasled-
njega obroka ali do nasled-
njega dne. Tanke rezine ku-
maric popestrijo tudi sendvič.
Tisti srečneži, ki imajo kuma-
re na vrtu, jih lahko kadarkoli
odtrgajo in jedo sveže, kakor
jabolka. Dobro je ubogati
opozorilo, da jih moramo do-
bro prežvečiti, da kasneje ne
boli trebuh.
NATAŠA JAN, dipl. biol.
LEPOTA IN ZDRAVJE
Bolezen sodobnih
deloholikov
Karoshi, bolezenski sin-
drom, ki zbuja strah in tre-
pet modernih deloholikov, je
sinonim nenadne smrti za-
radi dolgotrajne telesne in
duševne preobremenjenosti.
Sindrom sodi med najnovej-
še elemente patologije so-
dobne dobe.
Poznavalci trdijo, da je epi-
demiologijo tega obolenja
moč proučevati predvsem na
Japonskem, kjer so poslovni
ljudje podvrženi nenehnemu
stresu, psihološkim pritiskom
in naglici. Japonci so večno
preobremenjeni z delom (let-
na bilanca poševnookih prebi-
valcev te visokorazvite otoške
države znaša 2500 in več de-
lovnih ur, približno 300 več
kot Američani, okrog 600 več
kot Nemci in Francozi, da o
Slovencih sploh ne govorimo,
v določenih poklicih pa celo
občutno več), do vratu so po-
greznjeni v dolžnosti, obenem
pa so neprestano v napeti, boj-
ni situaciji - umirajo od tek-
movalnosti.
Karoshi, novoodkrito obo
lenje, povsem nepričakovane
prizadene zlasti najsposob
nejše, najbolj obetavne in us-
tvarjalne predstavnike mošk(
populacije med 35 in 50 le
tom starosti. Poznavalci ko
vzrok smrti navajajo nenadne
odpoved srca ali pa možgan
sko krvavitev, pogojeno s kro
ničnim stresom in s predol
gim, prezahtevnim delavni
kom, ki običajno traja 12 u
ali pa še več. Japonci redn(
ostajajo v službi preko zakon
sko predpisanega časa - sleher
ni izmed njih si dnevno prislu
ži okrog 4 do 5 nadur, ki pi
običajno niso posebej označe
ne na plačilni listi. Obveznost
in dolžnosti, ki jih je potrebm
izvršiti, so Japoncem ned
vomno pomembnejše od pro
stega časa (tega si znamo v
Evropi in ZDA bolj brezkom
promisno privoščiti).
BIO
KOLEDAR
NASVETI
35
Zdravje poleti
Tudi poleti lahko zbolimo,
le da smo ta letni čas k temu
manj nagnjeni in se bolezni
pogosto končajo brez hujših
posledic. Bolezni so največ-
krat rezultat napačnega na-
čina življenja: preveč sonca,
neprimerna obleka in ne-
pravilna prehrana.
Prehladi so poleti pogostej-
ši, kot si mislimo. Velike tem-
peraturne razlike tudi v naših
krajih niso nekaj nemogoče-
ga, zato se raje smotrno obla-
čimo. Lahka in zračna poletna
garderoba je lepa in primerna
za kraje z enakomerno toplim
ozračjem. V vseh predelih Slo-
venije pa se tudi v poletnih
mesecih skoraj ne moremo
popolnoma odreči raznim to-
plejšim kosom garderobe.
Kljub temu smo se prehla-
dih (kašljamo, boli nas grlo
itd.). Za prvo silo imamo tab-
lete za dezinfekcijo, pripravi-
mo obkladke, grgramo slano
vodo in - zmerimo tempera-
turo. Če je temperatura dose-
gla 37,5°, se moramo posve-
tovati z zdravnikom. Kakor
hitro se namreč telesna tem-
peratura zviša, gre za infekci-
jo; vsaka infekcija pa skriva v
svojem nadaljnjem razvoju
nepredvidene nevarnosti. So-
dobna medicina se bori proti
povzročiteljem okužb z učin-
kovitimi sredstvi (sulfonami-
di, antibiotiki), ki pa jih ne
jemljemo samovoljno, tem-
več vedno po zdravnikovih
navodilih. To velja za vsa
obolenja zaradi prehladov:
nos, grlo, ledvice ali mehur.
Prehrana poleti
v vročih poletnih dneh naj
bo naša prehrana lahka, ne-
mastna in brez mesa: sadje,
zelenjava, solate in mlečni
proizvodi, razen surovega ma-
sla. Izogibajmo se alkohola,
posebno žganih pijač; pijmo
sadne sokove, topel čaj in mi-
lejšo kavo. Ljudje z občutljivi-
mi želodci ne prenesejo indu-
strijsko pripravljenih sadnih
sokov zaradi konservansov,
zato se jih naj raje odpovedo in
pijejo naravno limonado.
Največ težav z živili je v
poletnih dneh zaradi vročine
(tudi nesnaga in muhe). Ne-
varna so tudi predolgo skla-
diščena živila iz hladilnikov in
zmrzovalnih skrinj in konzer-
ve. Ostanka živila iz konzerve
ne hranimo v pločevinki, tem-
več ga takoj denemo v drugo
posodo. Pri nekaterih konzer-
vah pa je še to nevarno.
Naše noge
Poletni čevlji morajo biti
zračni in prostorni. Vnetja in
glivasta obolenja kože med
prsti na nogah nastanejo naj-
večkrat zaradi tega, ker si
nog, posebno med prsti, po
kopanju temeljito ne zbriše-
mo. Pri lažjih vnetjih pazimo
sami, da si kožo dobro zbri-
šemo in pudramo, v težjih in
trdovratnejših primerih pa iš-
čemo zdravnikovo pomoč.
Alergija
Kožnih obolenj ne zdravimo
Jami. Njihovi vzroki so tako
aznoteri, da jih laik ne more
Prepoznati. V zvezi s tem bi še
Josebej opozorili na srbeče iz-
puščaje, Id so posledica preob-
čutljivosti (alergije) za določe-
10 živilo, torej od znotraj nav-
zven, ali alergije na živalske
(volna) in kemične (pralni
praški) proizvode. V vsakem
letnem času prevladuje določe-
no alergično obolenje. Tako je
npr. zelo razširjena alergija na
jagode. Alergičnih bolnikov je v
zadnjih letih vedno več, kar
pripisujejo uporabi umetnih
sredstev v poljedelstvu in živil-
ski industriji. Nekateri znans-
tveniki menijo, da je v določe-
nih predelih Evrope do 15 od-
stotkov vsega prebivalstva
alergičnega. Alergija ni nevarna
bolezen, vendar negativno
vpliva na splošno počutje (rde-
čica, srbečica ipd.). Najtežje je
ugotoviti vzrok alergije in
zdravniki poskušajo to z razni-
mi testi. Nekateri bolniki pa to
ugotove tudi sami, ko skrbno
kontrolirajo svojo reakcijo na
živila, oblačila, pralne praške,
prah itd.
Previdnosti pri
kopanju
Skoraj ni kopalne sezone
brez smrtnih žrtev. Zaradi te-
ga ne bo odveč, če spet pono-
vimo osnovna načela. Ne sto-
paj mo ali skačimo razgreti v
mrzlo vodo, ker je nevarno.
Naše telo, posebno pa krvni
obtok, potrebuje določen čas,
da se prilagodi večji tempera-
turni razliki. Zato najprej po-
čakajmo toliko časa, da se
prenehamo potiti, nato zmo-
čimo pod prho najprej noge
in roke in postopoma celo
telo. Če ni na razpolago prhe,
stopimo do kolen v vodo,
zmočimo roke, prsi in spodnji
del telesa ter se nato še po-
polnoma pomočimo, preden
zaplavamo.
Nikdar se ne kopaj mo ta-
koj po jedi! Krvni obtok smo
v tem trenutku obremenili s
prebavo in ne prenese dodat-
ne obremenitve zaradi tem-
peraturne razlike in krepkega
gibanja. Po jedi počakajmo
najmanj eno uro, to velja tudi
za krepke malice.
Kaj menijo zdravniki o ko-
panju žensk v kritičnih dneh?
Čeravno menijo nekateri
zdravniki, da ženska v teh
dneh ni »bolna«, tako kot so
menili v prejšnjih časih in pri-
poročali čimmanj stikov z vo-
do, velja za drugo načelo, da
je organizem v teh dneh bolj
občutljiv za določene poseb-
ne obremenitve kot druge
dni. Zato odsvetujejo kopeli
in seveda tudi plavanje, sve-
tujejo pa prhanje in umivanje.
utrditev
Izkoristimo poletje tako, da
utrdimo telo proti temperatur-
nim razlikam, ki jih pripeljeta
s seboj jesen in zima. Čimveč
se gibajmo na prostem in v
vodi. Poskusite npr. z izmenič-
nimi, vroče-mrzlimi kopelmi
nog. Noge postavimo za dve
minuti v posodo z vročo vodo,
nato jih trideset sekund poli-
vamo (vključno stegna) z
mrzlo vodo. Vrt ali balkon je
primeren prostor za to, vedro
in škropilnica pa edina rekvizi-
ta. Nato noge dobro obrišemo
in toplo zavijemo. Take jutra-
nje in večerne izmenične ko-
peli v poletju utrjujejo telo in
živce ter vzbujajo tek. Edini
pogoj: začetek, stopnjevanje
in vztrajnost.
SIMONA ŠALEJ
POLETNA REKREACIJA
Gobarjenje
Poletje je čas počitnic in
dopustov, čas, ko si na zraku
in soncu nabiramo novih
moči. Mnogi se odpravijo na
morje ali v gore, nekateri pa
iščejo sprostitev tudi na dru-
ge načine, tudi z nabiranjem
gob.
Nabiranje gob je izredno
zdrav šport, saj človek lahko
več ur hodi po svežih gozdo-
vih, se nadiha svežega zraka,
si razgiba telo, pospeši cirku-
lacijo krvi in podobno. Poleg
tega je nabiranje gob še kori-
sten šport. Gobar si v gobar-
ski sezoni, ki traja od junija
pa tja do oktobra lahko iz-
boljša svoj jedilnik z okusni-
mi gobami.
Najlepše gobe rastejo v
svetlih, to je redkih listnatih
gozdovih, kjer so peščena,
mahovita ali travnata tla, po
obronkih gozdov in na gozd-
nih jasah. Najboljše je nabi-
rati gobe v suhem vremenu,
ne pa v dežju ali takoj po
njem, ko so gobe mokre in
sluzaste. Gobe, ki jih nabira-
mo, naj bodo mlade, trdne in
zdrave.
Priprava gob
če hočemo uporabiti gobe
za prehrano, moramo dobro
poznati vrste gob, ki jih bomo
užili. Priporočljivo je, da za
gobje jedi uporabimo samo
mlade gobe, ki še nimajo po-
vsem odprte klobuke. Upo-
rabljamo samo gobe, ki so
ravnokar nabrane, ali pa na-
brane le en dan prej. Poško-
dovane dele gob moramo
odrezati oziroma odstraniti
ali zavreči. Gobe moramo
pred uporabo tudi dobro oči-
stiti in oprati. Pri starejših go-
bah moramo odstraniti spod-
nji del klobuka. Če gob ne
uporabimo isti dan, ko smo
jih nabrali ali kupili, jih mora-
mo shraniti v hladilniku in jih
ne smemo prej prati ali sprati
z vodo. Pred uporabo je po-
trebno gobe potopiti v vrelo
vodo (jih blanširati) nekaj mi-
nut, suhe pa namakati 2 ali 3
ure v hladni vodi. Prav tako je
potrebno gobe blanširati pred
konzerviranjem. Gobe je pri-
poročljivo kuhati oziroma to-
plotno obdelati samo toliko
časa, da se omehčajo. Z na-
daljnjim kuhanjem postanejo
težje prebavljive. Pri pripravi
gob nikoli ne smemo upora-
biti preveč začimb. Gobe na
ta način izgubijo svoj specifi-
čen okus. Začimbe kot so sol
in poper vedno dodamo na
koncu priprave gob. Pripo-
ročljivo je, da ob dodatku za-
čimb gobam dodamo nekoli-
ko sode bikarbone. Če smo
gobe že enkrat zamrznili, jih
ne smemo ponovno zamrzo-
vati. Pri globoko zamrznjenih
gobah je priporočljivo, da jih
počasi (postopno) odtahmo.
Hitro odtaljevanje gob ni pri-
poročljivo. Pripravljena jedila
iz gob ne smemo hraniti dalj
časa, ker se hitro kvarijo.
Za različne vrste gob velja,
da jih je potrebno pripravljati
po določenih receptih, kajti
nekatere so odličnega okusa
le, če jih pripravimo v juhi,
druge so izvrstne, če jih peče-
mo, tretje spet, pripravljene
kot pariški zrezek (dežnikari-
ce), četrte na žaru (gobe shii-
take), nekatere dušene ali v
omaki.
Nekaj primerov
priprave gob
Gobe na žaru - 10 minut,
pražene gobe na plošči - 15
minut, gobova juha - 20 mi-
nut, gobji paprikaš - 20 minut,
gobe z jajci -15 minut, polnje-
ne gobe s sirom - 20 minut,
gobove omlete - 30 minut,
gobov pire - 30 minut, gobova
rižota - 30 minut, kislo zelje z
gobami - 35 minut, polnjena
paprika z gobami - 40 minut,
gobov lonec - 45 minut, gobe
v listnatem testu - 40 minut,
paradižniki polnjeni z gobami
- 50 minut, jagnjetina z goba-
mi - 60 minut, polnjeni piš-
čanci z gobami - 60 minut,
prepelice z gobami - 75 mi-
nut, polnjena gos z gobami -
100 minut.
Gobove solate
Nekatere vrste gob lahko
uporabimo tudi za pripravo
najrazličnejših solat. Nekate-
re vrste gob za pripravo solat
ni potrebno prekuhati. Pripo-
ročljive gobe za solato so: ze-
lenkasta golobica, karžlji
(blagve), kukmaki in leden-
ke.
Gobe za pripravo solat do-
bro operemo, obrišemo s su-
ho krpo in narežemo na tan-
ke Ustiče. Nato jih v posodi
pokapamo z limoninim so-
kom in pustimo nekaj časa,
da se prepojijo z limono. Na-
to jih posolimo, popopramo,
začinimo še z ostalimi začim-
bami (peteršilj, česen, kis,
olivno olje, čebula, trdo kuha-
no jajce) in dobro premeša-
mo. Serviramo jih kot doda-
tek k ostalim jedem.
BOJAN SEŠEL
MERILCI ČASA
Baume&Mercier
Aristokratska družina Bau-
me ima svoje korenine v letih
1440, medtem ko se za letnico
ustanovitve ene resnično naj-
prestižnejših urarskih podje-
tij v njihovi lasti šteje leto
1830. V tistem obdobju je bilo
urarstvo v tolikšnem vzponu,
da je bilo kmalu po ustanovi-
tvi podjetja potrebno zgraditi
še eno tovarno, da so lahko
zadovoljili potrebam tržišča
po kvalitetnih urah Baume.
Leta 1912 je urar William
Baume spoznal poslovneža
Paula Tscheredintschka, ki je
kasneje svoj priimek spreme-
nil v Mercier in skupaj sta leta
1918 ustanovila še danes slav-
no urarsko podjetje Bau-
me&Mercier s sedežem v Že-
nevi. Že tri leta kasneje sta
prejela veliko nagrado dežele
Švice in kantona Ženeve za
dosežke na področju urarstva.
Velika svetovna kriza in
zlom borze na Wall Streetu
leta 1929 je tudi v urarski in-
dustriji pustila veliko negativ-
nih posledic, vendar je Bau-
me&Mercier z novim pristo-
pom k oblikovanju ohišij us-
pela prebroditi verjetno naj-
večjo gospodarsko krizo in
obdržati eno izmed vodilnih
mest v proizvodnji ur.
Podjetje je v obdobju med
obema vojnama in kasneje
prevzemalo več družin in
znanih imen, ki pa so blagov-
no znamko Baume&Mercier
tržih pod istim imenom. Leta
1963 je postala dvotretjinski
lastnik družina Piaget, ki pod
svojim imenom proizvaja in
trži prav tako vrhunske ure.
In s prilivom svežega kapitala
je firma Baume&Mercier zaži-
vela v novi luči.
Leta 1968 je B&M plasirala
na tržišče najtanjšo avtoma-
tično ročno uro z indikator-
jem datuma, v obdobju t.i.
»glasbenih vilic« se je temu
fenomenu leta 1971 pridruži-
la s svojim proizvodom, leta
1973 pa prvič predstavila mo-
del Riviera, ki še danes šteje
za enega najuspešnejših mo-
delov Baume&Mercier.
Danes spada Baume&Mer-
cier pod okrilje Cartier group,
kjer najdemo že prej omenje-
no znamko Piaget in seveda
bolj .po vrhunskem nakitu
znan Cartier.
V Sloveniji je za blagovno
znamko Baume&Mercier
predstavnik v naši prestolnici.
David LEČNIK,
urar iz Celja
in Slovenskih Konjic
36
GLASBA
Sive ceste - skladba 22.
Melodij morja in sonca
Melodije morja in sonca so
se začele z otroškim in najst-
niškim MMS-om. Katja Kle-
mene, ki je prepevala sklad-
bo Potep in Vlenia Zobec, ki
je odpela skladbo Nekam
drugam, si bosta festival za-
radi zmage prav gotovo do-
bro zapomnili.
Minuli torek pa je dogajanje
na obali poskušala popestriti
Nova scena MMS-a, na kateri
se je predstavilo 15 izvajalcev.
V diskoteki Tivoli je zmagala
Lara Baruca s skladbo Sonce
in luna, za katero je sama napi-
sala besedilo, sicer pa je bilo
tudi sonce na njeni obleki, nje-
na ideja. Avtor skladbe R. Pet-
kovič je dobil plaketo, Lara pa
snemanje v studiu Hendrix v
vrednosti 330.000 tolarjev.
Višek portoroškega rajanja je
bil v soboto v Avditoriju. Vode-
nje prireditve so letos zaupali
stari znanki Lorelli Flego, pri-
družil pa se ji je novinec na
tem odru, Mario Galunič. Naj-
prej se je predstavilo sedem
debitantov Melodij morja in
sonca: Remi band, Majda Ko-
sovel, Miloš Petelin, Ritem pla-
netj^After eight band. Maja Pur
in Željko, ki je s skladbo Noč
osvojil srca strokovne komisije
in dobil plaketo festivala. Želj-
ko je pred festivalom pripravil
predstavitev prvenca Za state
godine, napovedal video spot
za skladbo Noč, tremo pa, pred
nastopom v živo, zbijal s pi-
vom. V nasprotju s Faraoni, ki
so se ogrevali z vinom in pevcu
Slavku natakali nekoliko manj.
On je namreč nforal na Pop
večeru peti v živo; ostali pa so
igrali na play back. Tretje me-
sto po ocenah občinstva 16.
radijskih postaj (ocenjevali so
tudi poslušalci Radia Celje) so
osvojili s skladbo Pijem kar
tako, za katero je avtor glasbe
Enzo Hrovatin dobil plaketo.
Drugo nagrado občinstva je
pripela Nuša Derenda s sklad-
bo Boginja, ki je za nagrado
dobila snemanje v studiu Ti-
voli v Ljubljani. Za skladbo
Boginja je na otoku Krku prav-
kar posnela video spot.
Prvo nagrado občinstva so
dobili člani skupine Panda, ki
kar niso vedeli, kaj se dogaja.
V času razglasitve rezultatov
so dogajanje opazovali med
publiko. Sive ceste je torej
skladba tega poletja. Za nagra-
do so dobili snemanje video
spota. Tega sicer niso namera-
vali posneti prav za to sklad-
bo, ampak festivalska zmaga
pač vse obrne na glavo in tre-
ba jo je znati iztržid.
Na Pop večeru festivala Me-
lodije morja in sonca so pode-
hli tudi nagrado za najboljše
besedilo, ki jo je dobil Drago
Mislej-Mef za besedilo pesmi
On je šel, ki jo je prepevala
skupina Nova pot na Novi
sceni. Nagrado za najboljšo
interpretacijo je dobil za
skladbo Ko samota boh Tulio
Furlanič (bivši pevec skupi-
ne Halo, ki pripravlja samo-
stojni album). Nagrado za
najboljšo priredbo je dobil
Tomaž Kozlevčar za skladbo
Gh ultimi innocenti, ki jo je
pela Romana. Na Pop večeru
so nastopili še Tomo Jurak,
Ivan Hudnik, Oto Pestner in
Jolanda Anžlovar, Sonja, Av-
tomobih, Supernova, Jan Ple-
stenjak. Halo, Irena Vrčkov-
nik, Tomaž Domicelj in Kara-
mela ter Botri. Prav za Botre,
ki so lani zmagali na Novi
sceni, so mnogi menili, da se
predstavljajo z zmagovalno
skladbo.
Vse pesmi so izšle tudi na
nosilcih zvoka, ki jih je izdala
Založba kaset in plošč RTV
Slovenija.
. SIMONA BRGLEZ
Panda na odru Avditorija.
Naprej v preteklost z R.E.M.
Nedeljski koncert vodilne svetovne »collidge« ročk zasedbe prestavljen iz izolskega
stadiona v koprsko dvorano Bonfika
Po mega spektaklu, ki ga je Metallica pred
nedavnim uprizorila pred več kot dvajset
tisoč (butn) glavo množico na stadionu za
Bežigradom in odpovedanem koncertu ka-
nadske super zvezdnice Alanis Morissette,
se na sončni strani Alp spet obeta koncert
skupine svetovnega formata.
Tokrat za spremembo ne v režiji Igorja Vid-
marja in njegovega ROPOTa. Drugi največji
domači promotor Ideal Turist iz Kopra se je
potrudil in sredi turistične sezone, v nedeljo,
25. julija, uspel k nam zvabiti prvake t.i.
coUidge ročka R.E.M..
Removci na razočaranje mnogih ne bodo
godh na izolskem stadionu, kot je bilo načrto-
vano, saj je produkcijski menedžment skupine
zaradi »tehničnih težav« zahteval prestavitev
koncerta v koprsko dvorano Bonfika. Razlog za
tako »skrčen« nastop seveda tiči v razdejani
Jugoslaviji, ki na nesrečo ždi na glavni promet-
ni povezavi Slovenija - Atene, kjer bodo R.E.M.
jutri tudi »uradno« zaključili evropski del sve-
tovne turneje. Ker nihče izmed vpletenih ni
hotel prevzeti odgovornosti za pravočasno do-
stavo opreme, je ostala le kompromisna rešitev
- koncert v Kopru s precej omejenim številom
vstopnic. Slednje so res skrčene na minimum,
saj že kupljene »izolske vstopnice« veljajo tudi
za Bonfiko.
Rapid Eye Movement (R.E.M.) na tokratni
svetovni turneji predstavljajo aktualni, dva-
najsti studijski album »Up«. Z njim so po
medlem predlanskem »nazaj h koreninam«
albumu »New Adventures In Hi-Fi«, in »man-
dolinskih« prodajnih uspešnicah »Out Of Ti-
me« in »Automatic For The People« končno
storili korak naprej. »Inteligentni« študentski
ročk, začinjen z »globokimi« besedili, so za-
menjali z nekohko modernejšimi zvoki, vpeti-
mi v precej manj agresivne, mestoma že kar
ležerne aranžmaje. Lani odpadlega bobnarja
Billa Berrya, ki je bend zapustil predvsem iz
zdravstvenih razlogov, so zamenjali s predpo-
topnimi ritem mašinami in nekaj v živo odi-
granimi bobnarskimi vložki Joeya Waronker-
ja (Beck) in Barretta Martina (Screaming
Trees). Odlično in še vedno zelo prepoznavno
petje Michaela Stipea so nadgradili še z bizar-
ni zvoki starinskih sintetizatorjev, dodali ne-
kaj zanimivih orkestralnih aranžmajev, kitar-
ske vložke Petera Bučka za razliko od večine
prejšnjih removskih plošč prvič odrinili iz
ospredja vsega dogajanja, manjši pa je tudi
vpliv basista Mikea Millsa, ki s svojim instru-
mentom deluje bolj v ozadju.
Omenjena formula je bolj kot stare pristaše
removcev navdušila glasbene kritike, zato so
Mike, Peter in Michael ob spremljavi treh
studijskih glasbenikov za to turnejo pripravili
široko paleto uspešnic, ki so jih nanizali v
svoji več kot poldrugo desetletje dolgi glasbe-
ni karieri. Vrstni red skladb možakarji zaradi
nezahtevne odrske postavitve izbirajo kar
sproti, kar bo še posebej razveselilo tiste, ki
jim je bolj pri srcu klubsko koncertno vzduš-
je.
Menedžment skupine je za predvozače iz-
bral hrvaške surf-rockerje The Bambi Mole-
sters, domači organizator pa je primaknil kra-
lja domače etno-rock godbe Vlada Kreslina in
njegove pomagače Mali bogovi.
STANE ŠPEGEL
Faraoni so na barki nazdravili tretjemu mestu na Melodijah morja in sonca.
Na barki s Faraoni
številne dobrote smo okusili na barki s Faraoni, ki so jo že tradicionalno pripravili dan po
festivalu Melodij morja in sonca Nelfi, Enzo, Slavko, Pierro in Ferdi. Barka s Faraoni je prav
posebno doživetje. Prvič je plula pred kakšnimi šestimi leti, ko so izdali album Naj te morje.
Vsako leto povabijo sponzorje, prijatelje, novinarje in krstijo vse tiste, ki so prvič na barki.
Letos je bila to Desa Muck, ki je šla kar dobre volje oblečena v vodo.
Tretje mesto po ocenah občinstva na Melodijah morja in sonca s skladbo Pijem kar tako so »kar
tako«, vsak po svoje, zapili v portoroških barih. Slavko je kar za mizo zaspal, naslednje jutro pa
ženo Ireno spraševal, če je kaj težil. Pa ni. Na barki pa je pil samo sok. Prejšnji dan so pili vse
popoldne chardoney. Potem je Slavko naredil pred nastopom malo pavze ali kot so rekli ostali
člani: »Mi, ki igramo na play back, lahko pijemo, ti, ki poješ v živo, pa ne!«.
Tretjega mesta so bili fantje veseli, čeprav so navajeni prvih mest. Pred izidom novega CD-ja so
potrebovali dobro skladbo za publiko. Prihodnji teden bodo podpisali pogodbo z novo založbo
Pop records, ki se bo posvetila samo njim. Album naj bi izšel 17. oktobra. SIMONA BRGLEZ
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Tiskovni predstavnik založbe Apple je prejšnji teden torpedi-
ral lažne novice, ki so jih sprožili »dobro obveščeni« britanski
in ameriški tabloidi, da bo še živeča trojica (Paul McCartney,
Ringo Starr, George Harrison) legendarnih The BEATLES ob
ponovnem izidu (14. september) razširjene izdaje plošče »Yel-
low Submarine« spet zaigrala skupaj.
Richard Melville Hali alias
\«®Y se odpravlja na veliko
aineriško turnejo na kateri bo
predstavljal pred nedavnim ob-
javljeni LP »Play«. Nevvyorškega
glasbenega genija bodo na turne-
ji spremljali japonski tehno he-
roji Boom Boom Satellites.
Billy Corgan, šef ameriške
alter ročk atrakcije SMASH-
ING PUMPKINS, je skupaj z
Mikeom Garsonom napisal
nekaj orkestralnih kreacij, ki
bodo prihodnji mesec izšle na
soundtracku filma »Stigma-
ta«, v katerem bosta glavni
vlogi odigrala Patricia Arquet-
te in Gabriel Byrne. Poleg Cor-
gana in Garsona bo na »Stig-
mati« moč slišati še velikega
Davida Bowiea, skupini Mas-
sive Attack in Chumbavvamba
ter pop dive Bjork, Sinead
0'Connor in Nataho Imbru-
glia. Slednja bo tudi nosilka
prvega singla »Identify«. Sicer
pa ima Corgan precej dela z
novim albumom matične za-
sedbe, ki se namerava po lan-
skem fijasku albuma »Adore«
spet vrniti tja, kamor so se leta
1995 prebili s fenomenalnim
dvojnim albumom »Mellon
Collie And The Infinite Sad-
ness« - v sam vrh svetovne
rockovske scene.
Čeprav se skladba »It's Not
Right, But It's OK« še ni poslo-
vila s svetovnih lestvic, se je
založba Arista odločila, da na
trg lansira že tretjo uspešnico
s come-back albuma »My Lo-
ve Is Your Love« že skoraj
odpisane WHITNEY HOUST-
ON. Gre za istoimensko uspe-
šnico, ki nekoliko spominja
na Marleyevo »No Woman No
Cry«, pod njo pa se je podpisal
Wycleaf Jean iz skupine Fu-
gees.
EURVTHMICS, eden izmed
najuspešnejših duetov vseh
časov, je spet na delu. Skoraj
deset let po izidu albuma »We
Two Are One« sta Annie Len-
nox in Dave Stewart spet zdru-
žila moči in posnela dober
ducat skladb, ki bodo še pred
koncem leta izšle na albumu
»Peace«. Izid omenjenega bo
oktobra najavil single »I Sa-
wed The World Today«.
Vodilna ameriška neodvisna
založba Epitaph Records bo
celoten katalog del svojih va-
rovancev, med katerimi naj-
demo tudi zvezde svetovnega
formata (Offspring, Tom
Waits, Rancid, Bad religion,
The Cramps, NOFX...), obja-
vila tudi na Internetu v forma-
tu MP3 (www.emusic.com).
Na taistem naslovu boste vsak
drugi torek našli tudi nove
skladbe še neuveljavljenih
bendov, ki delujejo pod okri-
ljem te založbe.
Ljubljenka glasbenih kriti-
kov, ameriška pevka, pianist-
ka in avtorica TORIAMOS, je
posnela dvanajst novih
skladb, ki bodo v kratkem
izšle na dvojnem albumu »To
Venus and Back«. Druga polo-
vica omenjenega dublerja bo
zapolnjena s koncertnimi po-
snetki nekaterih največjih us-
pešnic, ki jih je ta 36-letna
dama nanizala v devetdesetih.
Dobre štiri mesece po tem,
ko se je na svetovnih spletnih
straneh v formatu mp3 pojavi-
la simpatična poskočnica »-
Mambo No. 5«, se je LOU
BEGA zavihtel na vrh skoraj
vseh evropskih lestvic. Do se-
daj so prodali že več kot mili-
jon kopij te poletne mega us-
pešnice, ki jo Lou skupaj s
skladbami z njegovega prav-
kar objavljenega albuma te
dni predstavlja na evropski
turneji.
Ameriška založba Taang! bo
1. septembra objavila kompila-
cijsko ploščo »I Whistle - Vou
dance« z najbolj udarnimi
skladbami z dveh studijskih al-
bumov vodilnih slovenskih ga-
ražarjev DICKY B. HARDV. Izi-
du plošče bo seveda sledila pro-
mocijska turneja, v okviru kate-
re bodo Dicky B. Hardy jeseni v
ZDA odigrali 30 koncertov.
Po uspeli lanski premieri
evropske inačice znane ameriš-
ke turneje VANS WARPED se
bo karavana desetih bendov in
vrhunskih skaterjev spet ustavi-
la v Ljubljani. V četrtek, 19.
avgusta, bodo tako pred Halo
Tivoli na odprtem hokejskem
igrišču poleg domačih Racija
razgrajali še legendarni rapper
ICE-T, hardkorovci Pennywise,
funk-metalci Suicidal Tenden-
cies, punk zvezdniki Blink 182'
in nekoliko manj znani 7 Se-
conds, Less Than Jake, One Mi-
nute Silence, Pietasters, Good
Riddance in Beatskates.
Ljubljanska založba Sanje
je pred nedavnim domače po-
lice trgovin z nosilci zvoka
oplemenitila s kar dvema
zgoščenkama del legendarne-
ga FRANETA MILČINSKEGA
- JEŽKA. Na plošči »Cinca
Marinca« je zbranih 27 Ježko-
vih popevk, šansonov in ske-
čev, LP »Sreča stanuje v sed-
mem nadstropju« pa prinaša
redke zvočne zapise Ježkovih
nastopov, posnetih med leti
1974-76 v oddaji »Spoznavaj-
mo svet in domovino«.
Ljubljanska zasedba LUCKV
CUPIDS je po nekajletnem tez-
garjenju po redkih domačih
rockabilly klubih le učakala
izid albuma »Pride dan«. Nji-
hov LP prvenec je izšel pod
okriljem založbe Nika, prina-
ša pa nekaj avtorskih skladb in
dve priredbi, vse pa so nareje-
ne po kopitu, ki so ga pred več
kot štirimi desetletji oblikova-
li pionirji rock&rolla.
MIRAN RUDAN je svojo ver-
zijo uspešnice »Laura non c'e«
italijanskega pop rockerja Ne-
ka posnel nelegitimno, brez
predhodnega dovoljenja avtor-
jev in založnikov, ki za ome-
njeno skladbo tudi niso prejeU
nikakršnega plačila avtorskih
pravic. Gre torej za čisto krajo
in kršenje zakona, kar pa je v
naših krajih med glasbeniki
tako in tako stalna praksa. Ta-
ko bo najbrž tudi ostalo še v
naprej, saj Neko v menagment
ne bo sprožil sodnega postop-
ka in se bo raje posvetil pripra-
vi materiala za nov album.
BORIS NOVKOVIČ je dve leti
po izidu albuma »Sve gubi sjaj
brez ljubavi« na veliko veselje
hrvaških pa tudi slovenskih lju-
biteljic ležernega cro-popa le
objavil nov studijski album. Na
njemu je poleg že uveljavljene
»Branim se« še nekaj potencial-
nih uspešnic, med njimi tudi
pesem »Prodala si me«, s katero
se je Boris predstavil na največ-
jem hrvaškem festivalu Melodi-
je Hrvatskog Jadrana (bivši
Splitski festival). Tam so nasto-
pih skoraj vsi, ki kaj pomenijo
na hrvaški glasbeni sceni, glav-
no nagrado pa si je s skladbo
»Prozor kraj dardina« prislužil
Goran Karan.
Šest let po izidu LP-ja »Vdih-
ni globoko« so ljubitelji doma-
če pop ročk godbe le dočakali
izid dolgo pričakovanega no-
vega albuma kranjskih CALI-
FORNIE. Plošča »Še tisoč kilo-
metrov« je poleg naslovne pe-
smi, s katero so se California
neuspešno predstavili na letoš-
njem izboru za pesem Evrovi-
zije, zapolnjena še z enajstimi
lahko prebavljivimi enolonč-
nicami, med njimi tudi že zna-
ne »Moje hrepenenje«, »Ledena
ptica« in »Ustavil bi čas«.
GORAN BREGOVIČ, nek-
danji šef legendarne jugo ročk
zasedbe Bijelo dugme, sicer
pa uveljavljen avtor filmske in
scenske glasbe, je na Poljskem
za založbo BMG skupaj s pev-
ko Kayah, ki v glasbenih kro-
gih velja za vzhodno-evropsko
Celine Dion, posnel ploščo
»Kayah&Bregovič«.
STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE - ALBUMI
38
RADIO - TELEVIZIJA
Vse poti vodijo v
Sobotni večer. Ljudje se evfo-
rično pripravljajo na praznik
že cel mesec. Pravzaprav že
celo leto. Spominjajo se lan-
skega in tistih izpred več let.
Vedo, kakšno je bilo vreme,
tisti bolj poučpl^ vedp celo to,
koliko so ljihj^e 'lp(^lampali
razne tekočine. Dtvgi imajo
spet natančne podatke o za-
služkih gpstjm^m krošnjar-
jev. Večingo tem ne ve nič, ker
jih ne zanima, so le d^l hipno-,
tizirane mase, ki se veseli veli-
kega praznika, pnega največ-
jih nk ^efu. Kolesa, motorji,
avtorhobili, vlaki in vsa osta-
la prevozna sredstva, ki nam
jih pontija^ čudo transportne
tehnike daftt^n^eg&^etiiia, vo-
zijo ljudi na mesto dogajanja.
Živo srebro se nevarno dvigu-
je proti kritični točki. Ljudje so
zbrani in še prihajajo, novi in
novi. Zvok, ki še najbolj spo-
minja na udarce preznojene-
ga, že zdavnaj pozabljenega
kovača, ki udarja z neskončno
vztrajnostjo po razbeljenem
kosu železa, oznani začetek.
Masa prične valovati v ritMu
glasbe in vse skupaj izgl^a
kot nepokošen travnik v ve-
tru. Vsi so nasmejano zasa-
njani in gledajo nekam daleč.
Gostilničarji so odprli pipe, iz
katerih ne teče grenka, rume-
na tekočina, marveč čisto na-
vadna voda.
To je tradicionalna Parada
ljubezni v Berlinu, kije letos že
dvanajstič pod sloganom »-
Music is the key« ali po naše
Glasba je ključ, privabila sla-
ba dva milijona ljudi iz celega
sveta. Tisti, ki so pričakovali
napeve izpod obronkov tega
ali onega slovenskega hriba,
so brcnili v temo. Ljubitelji
piva tudi In o rejvu kot šir-
šem družbenem pojavu smo v
petek debatirali z gostom De-
janom, frontmenom kluba
Ambient in z enim glavnih
organizatorjev rejv partijev v
Sloveniji. Predvsem nas je za-
nimala povezava tehno glas-
be in raznih poživil, od legal-
nih energijskih napitkov, do
prepovedanih drog. S poslu-
šalci, ki niso bili iz vrst ljubite-
ljev rejva, smo prišli do za-
ključka, da nas Slovencev oz.
Celjanov rejv ni ne vem kako
oplazil. Ljudje ne ločijo glas-
be, ker je za navadnega člove-
ka vse preveč enolična in utru-
jajoča. Mladi se sicer navdu-
šujejo nad rejversko modo, ka-
tero ste na celjskih ulicah opa-
zili verjetno tudi vL Nehote se
spomnim na vic o spodnjicah
nekoč in danes, ki sem ga oni
dan slišal na vrtu upokojen-
skega bifeja. »Včasih smo mo-
rali vleči spodnjice dekletom
dol, če smo hoteli videti ritko,
danes mora človek razmakni-
ti ritnici, da sploh najde spod-
njice,« je med krohotom razla-
gal Peter, ki je, mislim da,
častni član najinega upoko-
jenskega bifeja, ki danes po-
nosno nosi ime bar Grofija!
O tistih nedovoljenih poživi-
lih poslušalci sploh niso hoteli
razpravljati. Droga je v Celju
prisotna na vsakem koraku
tudi brez rejva. To vemo vsi in
zakaj bi potrebovali še nekak-
šne intergalaktične zvoke in
vso to Jbbvesoljsko« navla-
ko!? Naše mesto je pač nekaj
posebnega. Mi smo drugačni!
Boljši! Nedovzetni za vplive
od drugod. Živela celjska kot-
lina! Živeli Celjani! Zaprimo
meje, da nam kdo ne ukrade
praznih tovarn in brezposel-
nih delavcev. Tujega nočemo -
svetega ne damo! Hermetično
zaprtost celjske kotlfie pou-
darjajo tudi tri ceste, 'M,0bdijo
iz mesta, "g? soboto tista proti
h$mboru in tis,pQ. proti Troja-
jhitn nista b^' pomembni,
< k^jti kot sva zapisala na za-
Tetku: vse poti vodijo v...? Po
tretji v Laško.
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
cliusMiMBlJci
ODBDOV
Mateja Podjed
Matejo Podjed, novinarko,
ki na Radiu Celje dela že
krepkih dvajset let, vam
predstavljamo tokrat. Kultu-
ra, umetnost, reportaže, te-
ren, vse to so področja, s
katerimi se poklicno ukvar-
ja naša kolegica z žametnim
glasom, ki veliko da tudi na
lepo govorjeno in pravilno
slovensko besedo. Ni ji vsee-
no, kaj in kako podaja poslu-
šalcem, zato skrbno izbira
teme.
Čeprav je na radiu že dobri
dve desetletji, se Mateja ne
brani terenov, je pripravljena
tudi »afne guncat« vsako leto
na pustni torek sredi Celja, se
javljati zvečer iz Dnevov ko-
medije, dopoldne pa normal-
no ob tem opraviti številne
druge delovne obveznosti,
skratka, delovne kondicije ji
zares ne manjka.
Še posebej poslušane so
njene oddaje Zeleni val, ki jih
pripravlja vsak torek okoli
poldneva. Ravno danes pa
pričenja z vodenjem še ene
oddaje, ki naj bi postala stal-
nica v našem programu. Gre
za oddajo Pet minut za knji-
go, v kateri bo skušala v sode-
lovanju z Osrednjo knjižnico
Celje spodbujati bralno kultu-
ro med poslušalkami in po-
slušalci.
V mladih letih se je ljubitelj-
sko ukvarjala z igralstvom,
opravila je tudi avdicijo za
napovedovalko na Radiu Slo-
venija. Celjanka po rodu, iz
vile Regine, ki jo ima v najlep-
šem spominu, se je vrnila v
mesto ob Savinji in tu ostala.
Četudi bi prav lahko uspela
kot napovedovalka na nacio-
nalki, če ne bi bila pota usode
drugačna...
Zanimivo je, da je Mateja
končala srednjo tehniško šo-
lo, gradbeništvo, pristala pa je
v novinarstvu. Nekaj časa je
delala tudi v šentjurskem Al-
posu.
Mateja se v prostem času
pogosto udeležuje kulturnih
prireditev vseh vrst, ki so v
Celju in okolici. Iz lastnega ve-
selja in zanimanja, a je tako
takrat zopet delno v službi.
Skupaj z možem Mirom se po-
gosto odpravita na Bled, marsi-
kateri vikend Mateja preživi
tam in si v prelepem gorenj-
skem okolju nabira moči. Ka-
dar je v Celju, pa še vedno rada
pocrklja svoja že odrasla otro-
ka Dana in Nino, že čez kakšen
mesec pa bo tudi babica. Prva
na Radiu Celje.	NGL
Radi jsice avanturistične dogodivščine
Na Radiu Celje nam zares ni dolgčas.
Če nas ne preseneti poplava, se nas loti
požar, prejšnji teden pa smo v radijski
fonoteki odkrili, saj ne boste verjeli,
belouško.
Varnostnik Stane je pogumno zavihal
rokave in jo spodil z radijskih prostorov.
Te dni še raziskujemo, kako in od kod se
je priklatila, vsekakor pa tonskemu teh-
niku Matjažu in napovedovalki Nataliji
minuli torek popoldne ni bilo ravno pri-
jetno na delovnem mestu, potem ko sta
jo videla na radijskem hodniku. Dogo-
dek bi lahko uvrstili v tiste: saj ni res, pa
je. A pri nas je res vse mogoče.
Simonin tenišici podvig
Naša kolegica Simona Brglez se je
minuli vikend mudila v Piranu. Na Melo-
dijah morja in sonca. Z mobitelom v roki
je spremljala festival in se vse do enih
zjutraj oglaša v naš radijski program. K
počitku je legla pozno, a si je nabrala
dovolj moči do nedelje, da se je odzvala
vabilu priljubljenih Faraonov za izlet z
barko, na katero vsako leto povabijo
prijatelje, novinarje in pokrovitelje. Iz-
vrstno se je naša Simona odrezala na
teniškem turnirju, ki je sodil v okvir
zabavnega popoldneva s Faraoni. Sku-
paj s Faraonom Nelfijem je premagala
Faraona Ferdija in Ireno Vrčkovnik. Bra-
vo, Simona!
Pet minut za knjigo
Bralna kultura Celjanov in Celjank je
na psu, ugotavljajo v Osrednji knjižnici
Celje. Zato so prišli na idejo, kako bi
skupaj z nami skušali spodbujati zani-
manje za knjige. In tako je prišlo do
oddaje Pet minut za knjigo, ki bo odslej
na sporedu vsak četrtek ob 9.15. Vabljeni
k poslušanju! V oddaji bomo tudi nagra-
jevali!
Sončev mrk na Radiu
Celje
Astronomski dogodek leta bo 11. avgu-
sta, ko bo popoln sončev mrk viden tudi v
Sloveniji. Na Radiu Celje zato že od pone-
deljka ob radijskih dopoldnevih priprav-
ljamo kratke oddajice, v katerih vas sez-
nanjamo z zanimivostmi, povezanimi s
tem sončnim pojavom, obenem pa v
vsaki oddaji razdeUmo po deset, skupaj
sto, posebnih zaščitnih očal, ki nam jih je
brezplačno podarila optika Gleščič iz
Gosposke ulice v Celju. Tu tudi sicer
posebna zaščitna očala za opazovanje
sončevega mrka podarjajo brezplačno.
Za razliko od ostalih optikov, kjer jih
zaračunajo po nekaj sto tolarjev. Oddaje
boste na Radiu Celje lahko poslušali še
ves prihodnji teden ob dopoldnevih.
Pogovarjajmo se odmeva
Minulo nedeljo je bila ob 22. uri na
sporedu že druga oddaja iz cikla oddaj
Pogovarjajmo se. V oddaji se pogovarja-
mo predvsem o nedovoljenih drogah,
objavljamo številke, kam se obrniti po
pomoč... Minulo nedeljo je bila gostja v
studiu predsednica društva Up iz Celja,
Nataša Fink. Oddaja je očitno odmevna,
saj je bila društvena GSM številka še ves
ponedeljek zelo zasedena. To nedeljo pa
vas vabimo k poslušanju še posebej
zato, ker boste slišali izpoved narko-
manke, ki je bila zdravstvena delavka,
sedaj pa si želi le še to, da bi se ozdravila
in nato odšla v samostan. Da bi dobila
službo v svojem poklicu, se namreč za-
veda, da ji bo v Celju skoraj zagotovo
onemogočeno. Vabljeni k poslušanju v
nedeljo ob 22.uri.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
V DRUŽBI S KANALOM A
Otroci swinga
v petek, 23. julija, bo ob
20. uri na sporedu ameriš-
ki film Otroci swinga. Re-
žija: Thomas Carter, igra-
jo: Robert Sean Leonard,
Christian Bale, Frank
Whaley.
Nemčija leta 1939. Grozeča
senca vojne je vse bliže. Od-
delki Hitlerjeve mladine kora-
kajo po ulicah in terorizirajo
meščane. Toda niso vsi mladi
ljudje podlegh splošni obse-
denosti z veličino nemškega
naroda. Tisti, ki se ne strinjajo
z režimom, to pokažejo na
svojevrsten način - s swin-
gom. Svojo željo po svobodi
izražajo s pesmijo in plesom.
Toda kruti čas marsikatero
prijateljstvo spremeni v so-
vraštvo ...
Nezvestoba
Ameriški film Nezvestoba
bo na sporedu v soboto, 24.
julija, ob 22. uri. Režija: Da-
vid Lowell Rich, igrajo: Kir-
stey Alley, Lee Hosley, Ro-
bert Englund, Courtney
Thorne-Smith.
Nick in Eliot sta navidezno
popoln par: on je priznan
fotograf, ona uspešna
zdravnica. Živita v prelepem
predelu San Francisca in pri-
čakujeta svojega drugega
otroka. Vendar idila ne traja
dolgo. Eliot spontano splavi,
pade v hudo depresijo in se
pri tem oddalji od moža. Ža-
losten in osamljen se ta spu-
sti v ljubezensko avanturo z
Eliotino najboljšo prijatelji-
co Eileen...
Razodetje
Ameriški triler Razodetje
bo na sporedu v nedeljo, 25.
julija, ob 20. uri. Režija:
Michael Tolkin, igrajo: Mimi
Rogers, David Duchovny,
Patrick Bauchau, Kimberly
Cullum.
Sharon je kot telefonistka v
Los Angelesu osamljena in
zdolgočasena. Svoje moteče
duhove preganja z nevarnimi,
anonimnimi nočnimi srečanji.
Ko ta srečanja postanejo tako
kot njena služba le del bedne-
ga vsakdana, Sharon svoje
praznine in obupa ne more
več prezreti. Nekega dne pri-i
sluškuje pogovoru svojih so-
delavk, ki si zaupajo svoje
sanje ...
Pri Addamsovih 2
Ameriška črna komedija,
nadaljevanje prvega filma
o družini Addams, bo na
sporedu v sredo, 28. julija,
ob 20. uri. Režija: Barry
Sonnenfeld, igrajo: Anjeli-
ca Huston, Raul Julija,
Christopher Lloyd, Joan
Cusack, Christina Ricci,
Carol Kane.
Z Morticinim nepričakova-
nim porodom je Adamsova
družina obogatena za novega
družinskega člana. Malce ne-
navadnega, močno brkatega
dečka črnih naoljenih las poi-
menujejo Pubert. Mati Morti-
cia in oče Gomez sta nad ve-
selim dogodkom navdušena,
otroka Wednesday in Pugsley
pa že kujeta maščevanje nad
svojim novim bratom...
Humoristična nanizanka Korak za korakom je na sporedu od ponedeljka do petka ob 18. uri.
TV VODIC
39
40
TY VODIČ
TY VODIC
41
42
TV VODIC
FILM-TELEVIZIJA
43
SKRITA KAMERA!
•	Mario Galunič, popularni
televizijski voditelj, dokazuje
svojo vsestransko usmerje-
nost. V Portorožu se je pojavil
v novi vlogi, kot voditelj Festi-
vala melodij morja in sonca,
in jo na veliko veselje Dese
Muck opravil zelo dobro.
Skrivnost, zakaj Maria zad-
njih štirinajst dni ni več v
Zooomu, je torej razkrita. De-
sa, ki voditelj sko vlogo v ne-
deljskih večerih opravlja sa-
ma, upa, da ga še nekaj časa
ne bo in da bo zato tudi njen
honorar podvojen.
•	Katja Tratnik, voditeljica
nedeljskega popoldneva na
komercialni POP T V, je besna.
Dobila je namreč odpoved.
Po mnenju Marjana Jurenca,
ki ima na POP TV-ju, ob Ame-
ričanih seveda, glavno bese-
do, je bilo njeno vodenje ne-
deljskih popoldnevov preveč
»leseno«. Nova moč v jesen-
skih nedeljskih popoldnevih
bo najverjetneje postala vse-
stranska in prva dama POP-a
Saška Einsiedler Štrumbelj,
ki jo je iz raja nacionalne T V
izgnala vsemogočna Miša
Molk. Nesrečni Katji ni mogel
pomagati niti Mariborčan Ja-
nez Ujčič, njen zaščitnik, si-
•cer pa nekoliko manj veliki
šef produkcije. Sandi Salkič,
Katjin sovoditelj, ki je na POP-
u tudi doživel veliko rošad,
spomnimo se, da je nekaj ča-
sa vodil tudi informativno od-
dajo 24 ur, dokler ga v paru z
Natašo Pire ni zamenjal Mat-
jaž Tanko, je med tem že
prebegnil h Kanalu A.
•	Drago Bule je zraven po-
vsod, kjer se v turizmu kaj
dogaja. Tako ni zamudil tudi
razkošne pojedine, ki so jo
priredili ob otvoritvi novega
Hotela v Termah Zreče. Dra-
go, ki velja za najbolj znanega
slovenskega »metulj čkonos-
ca«, je zelo ponosen na svoje-
ga sina, ki je izvrsten rokome-
taš. Za vsak primer pa, tako
kot je to pred tremi desetletji
počel njegov ata, študira še
novinarstvo, da bo morda ne-
koč, če ne bo uspel v športu,
nasledil svojega vzornika.
•	Po dolgih letih tlake na slo-
venski nacionalni televiziji je
novinarstvo obesil na klin še
en novinar. Primož Sark, do-
pisnik z Notranjske in obča-
sni voditelj TV Obzornika, od-
haja za kulturnega atašeja v
Nemčijo. Če je Primož imel
vsega dovolj šele po petind-
vajsetih letih, pa se je vehko
prej naveličal dela in razmer v
informativnem programu
mladi in obetavni zunanjepo-
litični Boris Čemi. Svojo no-
vo službo je že začel v sloven-
ski redakciji londonskega
BBC-ja.
•	Kljub vsem poskusom, da
bi se vrnil v Beograd, poroče-
valec Vanja Vardjan ne dobi
vstopnega jugoslovanskega
vizuma. Lahko pa je v Črni
gori, od koder pošilja poročila
o tem, kaj se dogaja v Srbiji in
na Kosovu. Kdo ve, s čim se je
Vanja tako hudo zameril Mi-
loševiču?
•Zaradi dopustov se na
ekranih TV Dnevnika v teh
vročih dneh nekateri obrazi
pojavljajo bolj pogosto kot si-
cer. Janko Šopar, voditelj
dnevnika z najdaljšim sta-
žem, je ob tem izjavil, da je
pač taka praksa, da je treba
staremu kljusetu, ki najbolj
vleče, še dodatno naložiti.
Janko Šopar
Skrivnost ulice Arlington
Deček hodi po sredini ulice.
Opoteka se. Levo roko skriva
v naročju desne. Kri kaplja po
njegovih adidaskah. Vedno
več krvL Medli se mu. Moški z
avtom pripelje za njim, vidi,
da je nekaj narobe, steče do
njega - in v njegov nekaj hude-
ga sluteči, a ne nekaj tako
izjemno hudega sluteči obraz
eksplodira slika počrnele ra-
njene krvave dečkove levice,
na kateri po možnosti manj-
kata prst ali dva. Deček pade.
Moški ga vrže v avto, ga pelje
v bolnišnico. Dečka rešijo.
Moški pa se v čakalnici sezna-
ni s staršema, ki sta v resnici
njegova soseda. In tako se zač-
ne... skrivnost.
Ne smem vam povedati več
- ker bom potem povedal pre-
več. Že tako ali tako je zelo
izdajalski plakat za film, ki
obvešča, da so »vaši najhujši
strahovi resnični.« Lahko pa
dodam, da film meri nekako
tja kot recimo Rosemaryjin
otiok Romana Polanskega,
proti paranoji, in čeprav ne
pride do enakih vrhuncev, če-
prav ne pride do udejanjene
krilatice »popolna zavest je
popolna paranoja«, pride
prav prekleto daleč, pri tem
pa sproži nekaj zelo zanimi-
vih vprašanj. Ki se tičejo tero-
rizma in nadzora nad njim.
Kdo ga lahko nadzoruje? Ka-
ko daleč lahko gre pri tem?
Kdaj lahko ukrepa z zaneslji-
vo gotovostjo? Je sploh možno
biti gotov, da se nekaj zares
dogaja? Vprašanja zelo lepo
sovpadajo s tole našo ero mo-
deme paranoje. Ja, včasih sta
bila Polanski in Finney z »In-
vazijo tatov teles« ameriška
antikomunistična propagan-
da, danes pa paranoja po ma-
lem štrli od vsepovsod: notra-
nje zarote proti državi Držav-
ne zarote proti državljanom.
Zarote od zunaj proti državi.
Da ne začnemo govoriti o zu-
najzemeljskih zarotah. Pri
vsem tem pa je seveda res, da
so tudi teroristi le ljudje, ki si
želijo varnosti, ali ne? He-he-
he. Ne, tukaj niso pomembna
imena teh ljudi. Pomembni so
vzroki.
Film ima še nekaj takšnih
stresnih scen, kot je tista na
začetku. Le vmes med njimi
včasih izgubi ritem. In postane
preveč počasen za svojo zvrst.
Zaradi tega bi mu, če bi jaz bil
učitelj, film pa učenec, dal oce-
no 3. No, mogoče bi si premi-
slil. Če bi si premislil, bi to
storil ne toliko zaradi mesto-
ma aktivne kamere (a dejal
bi, da ne dovolj inventivne) ali
zelo solidno zgrajene zgodbe,
temveč najbolj zaradi igralcev.
Jeffa Bridgesa favoriziram že
od prej - mislim, da je eden
najboljših igralcev par genera-
cij gor ali dol in da ni nikoli
naredil zares zanič vloge. Toda
smetano tukaj pobere Tim
Robbins. Vselej se mi je zdelo,
da se za njegovim dobrodu-
šnim okroglpličnim obraz-
čkom skriva nekaj podobne-
ga... kot se skriva tukaj. In
potem je tukaj še Joan Cusack.
Naj bo. Ocena tri do štiri, uče-
nec: sedi Ne, počakaj še malo.
Če sem že zmerno pohvalil ka-
mero in zgodbo, vsekakor mo-
ram omeniti še glasbo. Glasba
v tem primeru niso očarljive
violine, ki bi iz ozadja filma
poskušale tiho vplivati na pod-
zavest gledalca, glasba nasto-
pa kot vzpodbujevalec srca,
kot enakovredna ali pa še gla-
snejša sila od slike, da, glasba
je tukaj GLASNA. Vzpodbuje-
valec srca? Prej eno samo
ogromno srce, ki vsrka gledal-
čevega v sebe in m u vsili vrto-
glavi ritem kemičnih reakcij v
sozvočju z dogajanjem. Ni čud-
no, da jo najbolj slišite pri že
prej omenjenih stresnih sce-
nah, in da je stresnih scen
manj, kot bi si jih nekdo želel.
Človek še vzdržal ne bi večjega
pritiska. In kdo je krivec za to
glasbo? Angelo Badalamenti.
Večni melodični zapeljivec,
dvomi skladatelj Davida
Lyncha, odgovomež za Tvvin
Peaks in še par podobnih zade-
vic. In če smo že pri nadalje-
vankah, lahko namignem, da
se bo govor o Lynchu asociativ-
no nadaljeval v naslednjem
članku. Do tedaj pa lahko le
ugotovim, da sem sedaj končal
že pri oceni 4. No, saj je v redu.
Ampak več res ne dam. Če
začnem govoriti še o zares po-
polnem koncu filma...
PETER ZUPANC
Jeff Bridges je bil v filmu Veliki Lebomski lenuh in zguba, ki
najraje keglja,v trilerju Skrivnost ulice Arlington pa je profe-
sor s skrivnostnimi sosedi.

Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 22. do 25. 7. ob
18. komedija Genij in ob 20.
Totalni pokvarjenci. Od 26.
do 28. 7. ob 18. komedija Ge-
nij[ in ob 20. psihološka dra-
ma Skrivnost ulice Arling-
ton.
Mali Union: od 22. do 25. 7.
ob 20.30 komedija Genij, od
26. do 28. 7. ob 20.30 črna
komedija Totalni pokvarjen-
ci.
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v prime-
ru slabega vremena bo pred-
stava v kinu Union): od 22.
do '25. 7. ob 22. psihološka
drama Skrivnost ulice Ar-
lington, od 26. do 28. 7. ob 22.
trpka komedija V leru.
Žalec: 24. 7. ob 21. in 25. 7.
ob 20. akcijski triler Maščeva-
nje.
OLETNIFILMINAVTV
Dim (Smoke), ameriški film; režija: Wayne Wang; scenarij:
Paul Alster; igrajo: William Hurt, Harvey Keitel, Stockard
Channing...
Anggie je lastnik trafike v Brooklynu. Pojavi se ženska iz
njegove preteklosti in mu pove, da je njegova hčerka (za
katero ni vedel, da jo ima) v nevarnosti. Njegov prijatelj Paul je
pisec, ki preživlja ustvarjalno krizo po nesrečni smrti noseče
žene. Sreča mladega Rashida, ki išče očeta in obenem beži
pred kriminalci. Njihove usode so različne, a hkrati prepletene
med seboj. Ko pomagajo drug drugemu, pomagajo tudi sami
sebi. To je film o življenju in prijateljstvu, povedan na iskren in
zanimiv način, tako da se tudi sami čutimo povezani z
življenjem.
Na sporedu v petek, 23. julija, ob 20. uri.
Antonia in Jane, ameriški film; režija: Beeban Kidron;
igrajo: Saskia Reeves, Imelda Staunton Brenad Brice, Richard
Hope...
Dve prijateljici. Jane, preprosta pametna, polna idej in tako
nemirna, da ves čas menja način življenja. Antonia, elegantna,
uspešna poslovna ženska z možem, ki je bivši Janein zaroče-
nec. Obe sta prepričani, da ima druga lepše življenje in obe
imata istega psihiatra. Film dokazuje, da v življenju prijatelji
prihajajo in odhajajo, povečuje se le število sovražnikov.
Razen v primeru Antonie in Jane, ki se sovražita, a se imata
hkrati tudi radi.
Na sporedu bo v torek, 2Z julija, ob 20. uri.
Totalni
poicvarjenci
Kyle Fisher (Jon Favreau)
si najbolj od vsega želi poro-
ko z ljubljenim dekletom
Lauro Garrety (Cameron
Diaz), ona pa si najbolj želi
lepo poroko. Kylovi prijate-
lji Boyd (Christian Slater),
Adam in Michael Berkow
(Daniel Stern in Jeremy Pi-
ven) ter Moore (Leland Or-
ser) mu pripravljajo divjo
fantovščino v Las Vegasu: z
veliko alkohola, drogami in
dobro striptizeto. Vendar...
nesreča nikoli ne počiva.
Na izbiro imajo policijo ali
pa, kot temu pravi Boyd, od-
vržejo 45-kilogramsko teža-
vo. Nato se vrnejo domov in
na vse skupaj pozabijo. Niti
Adamova žena (Jeanne Trip-
plehorn) ne bo izvedela, kaj
se je zgodilo.
Tako se začne črna kome-
dija, ki jo je napisal in zrežiral
Peter Berg. Totalni pokvar-
jenci so njegov režiserski pr-
venec, v katerem igra nekaj
trenutno najbolj vročih mla-
dih igralcev kot so Christian
Slater, Cameron Diaz, Daniel
Stern in drugi. Totalni pok-
varjenci so »nora in komična
vizija, ki ob enem razkrivajo
boleče in globoko zakopane
resnice«. Prvenec Petra Ber-
ga, ki igra v nanizanki Bolni-
šnica upanja, je dokaj nena-
vaden, režiser pa odkriva de-
mone, ki naj bi prebivali v
vsakem izmed nas.
Pet glavnih likov predstav-
lja tipične moške devetdese-
tih, ki pijejo pivo, prekhnjajo
in opravljajo ženske. Produ-
cent Michael Schiffer jih je
opisal kot »tipe, ki kupujejo
oblačila pri Gabu in niso prav
nič posebnega. Radi bi bili
podobni ostalim in se nor-
malno obnašali, kljub temu
pa niso čisto pri pravi. Ob tem
so še pokvarjenci, kar filmu
dodaja komičen ton.«
Film so označili kot zelo
brutalno komedijo, zaradi če-
sar distributerji ogled filma
zaradi pretiranega nasilja,
seksualnosti, droge in nespo-
dobnega govorjenja odsvetu-
jejo otrokom, mlajšim od pet-
najst let.	NMS
Gremo v kino!
Jeffa Goldbluma smo gledali v obeh delih Jurskega parka, se
glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega ted-
na. Nagrajenci so: Aleksander Repas, Cesta 14. divizije 1, 3220
Štore, Tjaša Lotrič, Melive 12, 3210 Slovenske Konjice in
Metoda Groznik, Trubarjevo naselje 9, 3272 Rimske TopUce.
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo, katera znana filmska igralka je
življenjska sopotnica Tima Robbinsa, igralca, scenarista,
režiserja in producenta (nazadnje smo jo videli v filmu Z
roko v roki)?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 26. julija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnic za ogled filma.
44
ZA MOTOCiKLISTE
Moc izbiranfa
BMW K 1200 RS in K 1200 LT-Ali kako narediti iz ene »mašine« dva popolnoma
različna motocikla
Motociklisti smo kot politiki. Vsak ljubi eno
stran in zaničuje druge. Čoperisti se ne more-
jo z enduristi. Športniki prezirajo vse. Edino
»beemvejaši« držijo skiipaj. Pa če sedijo na
čoperju, enduru ali športniku. Podobno filo-
zofijo je ubral sam bavarski izdelovalec dvo-
koles. Na eno osnovo (ležeč štirivaljnik) so
dali dva zunanja izgleda in nastala sta upo-
rabnostno različna motocikla. Tokrat sem
pod drobnogled postavil športnika RS in le-
tošnjega novinca, superpotovalnik LT.
Dvakrat lahko ugibate, kateri od primerjancev
je požel več izbuljenih oči mimoidočih. BMW K
1200 LT je tako velik, da so se mi znane ceste in
ulice pokazale v drugi luči. Postale so pretesne za
zverino, široko več kot meter in dolgo dva in pol
metra. Če je nekaj, skupaj z 24 litri goriva, dvema
TEST
popotnikoma in veliko prtljage (za 120 litrov
prostora v glavnem in stranskih kovčkih), težko
do 600 kilogramov in če se to nekaj pelje na dveh
kolesih, potem nikar ne dvomite o dilemi sedeče-
ga, ki se sprašuje o fizikalnih zakonih in dragoce-
nosti plastiki. A motocikel se pelje razmeroma
preprosto. Z LT-jem si lahko privoščite vse vrago-
lije, a v zmernih količinah. Le široke ceste si
morate poiskati. Najraje tiste, ki jih moramo
plačevati. Vroče vam bo postalo, ko se boste
_bbzašpičili« med parkirano avtomobilsko ploče-
vino. V teh primerih je vzvratna prestava na
električni pogon več kot dobrodošla.
Druga, pomembnejša plat impozantnosti je
nepredstavljivo udobje premikanja na dveh ko-
lesih. Na in v motociklu je toliko nemotocikli-
stičnih pritiklin, da se človek nehote vpraša o
smiselnosti le-tega. A potrebno je razumeti, kdo
so potencialni kupci BMW-ja K 1200 LT. Nabriti
in z adrenalinom polni mladci že ne. Žena (ali
ljubica) je pomemben dejavnik, ki odloča o
nakupu. Ko bo enkrat sedla na usnjeno »zofo«,
se naslonila na mehko obložen naslon na pred-
nji strani kovčka, prijela za velikanska stranska
ročaja in nastavila glasnost zadnjih zvočnikov,
jo boste stežka dobili dol, pa če je bila pred pol
ure še tako velik nasprotnik dvokolesniškega
prevažanja. Edina težava bo pomanjkanje nepo-
srednega stika z voznikom-motoristom, saj ve-
ste stisk okoli pasu, zaradi velikosti in višinske
razmaknjenosti sedežev. Zbližal ju ne bo niti
mraz, saj sta oba sedeža in krmilne ročice
električno ogrevana. Tu je še možnost priklopa
električno gretih škornjev ali jakne in električno
dvižen vetrni ščitnik zoper odvečen prepih. Kaj
mraz, vroči pasji dnevi so težava! Tako vroče mi
na motociklu ni bilo še nikoli, zato sem v
dodatno opremo vključil kratke hlače in sandale
(varnost!?), pa še mi je ostalo ogromno prostora
v »kufrih«. Izdelovalec je mislil celo na za
nekatere neločljivega prijatelja, ki ga lahko odlo-
žite v zaklepajoč predal pred sabo, da vam bo
pridno zvonil na poti. Tik pred predalom so
stikala radiokasetnika, ki ga lahko krmilite še s
stikali na levi krmilni ročici. Avtomatika pa
poskrbi za prodajanje zijal, ker hitreje kot se
pelješ, glasnejši je radio.
Hm, navsezadnje sem pozabil na tisto, kar iz
potujoče omare naredi motocikel. Zavore,
vzmetenje ali pogon so za lastnika LT-ja manj
pomembni, četudi dobro delujoči sestavni deU.
Štirivaljnik je vzet iz modela K 1200 RS, kjer je
130-konjski, tu pa za 32 konjev šibkejši. V obeh
primerih je temeljito podprt z elektroniko za
vžig in vbrizg in opremljen s katalizatorjem v
nerjavnem izpuhu. Tako kot niso pomembne
številke o zmogljivostih. Z 200 na uro, kolikor
zmore LT, bo vaše slo do potovanja postalo
brezvredna farsa. Hitiosti željni, dol s tega
mritnr-iH^j I
Ko sem iz »omare« presedel na RS-a, vsega v
peklensko rdeči barvi, si je moja podzavest
oddahnila. Zopet normalne mere! RS, razum-
ljen kot racing šport, noče biti neposreden
konkurent japonskim brezkompromisnim
športnikom. Je najmočnejši (130 KM pri 8750/
min) BMW doslej. Primerjave osnovnih mer
medosja, načina sedenja, izvedbe pogona in
nenazadnje počutja na motociklovem sedežu,
umeščajo bavarskega športnika v segment
športnih potovalnikov. Posrečeno nastavljen,
raje rečem »vzgojen« štirivaljnik, z novim mu-
hastim (o tem kasneje!) šeststopenjskim me-
njalnikom in dobro rešenimi stranskimi učinki
kardanskega prenosa moči ter uspešna uporaba
hišnega znanja o udobnostnih pritiklinah, nare-
dijo iz motocikla, polnega moči in navora (117
Nm pri 6750/min), krotko, netežavno vozen,
obenem pa za športnika nepojmljivo udoben
dvokolesnik. Tako kratica RS hitro postane ra-
zumljena kot _bbrelax šport«.
Velika moč ne bo nikoli presenetila z nenad-
nim in težko kontroliranim izbruhom. Vse je
odvisno od zasuka ročice plina, ki je postala
nekakšen potenciometer za uravnavanje vrtija-
jev. 3,7 sekunde do 100 km/h in 250 km/h
mogoče za koga nista tako mogočni številki. A
vsa ta moč se pelje razmeroma preprosto in
suvereno (nov segmentni aluminijasto jeklen
okvir), kar od motocikla z medosjem 1555 mm
tudi pričakujemo. Manj pričakovano je razme-
roma nepožrešno obnašanje štirivaljnika. Pov-
prečje športne in turistične vožnje se ustali pri
osmih litrih na 100 kilometrov. Posegi v ciklisti-
ko (okvir z novo glavo in drugo nastavitvijo
predteka) so skupek kompromisa med dovolj
lahkotnim upravljanjem v za
motocikel nedomačih razme-
rah (zavite gorske ceste ali ma-
gistralke, mestne ulice) in med
težo motocikla, saj z 21 litri
neosvinčenega bencina tehta
285 kilogramov. Njegovo kra-
ljestvo so ceste z dolgimi in
hitrimi ovinki, tudi avtoceste
(prav dobra vetrna zaščita), vsekakor pa namera
po hitrem, hkrati pa udobnem potovanju tudi v
dvoje. Za to poskrbi skoraj 70 cm dolg in ne
pretirano stopničast sedež z dovolj nizkimi
stopalkami (neutrujajoč kolenski kot) ter sopot-
nikovi držaji na pravem mestu.
Grenak priokus ob vseh dobrotah moderne
tehnike v obliki protiblokirnega zavornega siste-
ma s kolutnimi zavorami Brembo (vsi trije preme-
ra 285 mm), učinkovitega prednjega vzmetenja
tipa telelever (zmanjšuje učinke posedanja pri
zaviranju), enoročnega nihala paralever z integri-
ranim kardanom ali udobnostnih pritiklinah (za 8
cm ročno dvižen veti-ni ščitnik, 12-voltne vtičnice
za elektiično grete škornje, stranski nosilci kovč-
kov, popolna kontrolna plošča, višinsko nastavljivi
krmilni ročici, obe stojali, stabilizator krmila]
ostaja pri prestavljanju načeloma novega menjal-
nika. Preveč zatikanja, celo nenadnega izklaplja-
nja iz pete ali šeste stopnje razočara športiio
nastrojenega motorista. Res pa je tudi to, da tako'
močnega motocikla s kardanskim prenosom moči
Japonci še ne znajo narediti. Ponavljajoča se
zgodba je všečnost RS-ove oblike. Deljiva mnenja
o lepoti so znak, da je izdelek namenjen dolgo
ostati na tržišču, polnem modnih muh.
Največ »matranja firbcev« je okoli cen obeh
motociklov. Vsi vedo, da nista poceni. Mnogim
motoristom sta slaba 2,9 milijona (RS) in 3,5
milijona (LT) tolarjev nepredstavljivo veliko za
dvokolesnik. O, ko bi jim še pokazal spisek dodat-
ne opreme za LT-ja! Poperček na tej listi je
hladilnik pijače v glavnem kovčku. A skoraj vsi bi
ju imeli. LT-ja zaradi sosedov, RS-a pa zaradi sebe.
-- . -	TEODORJESIH
Oba motocikla sta uprta na ermko vzmetenje,
imata enak segmentni okvir in serijsko vgra-
jen ABS na treh 285-milimetrskih zavornih
kolutih. Obema se rmstavlja samo zadnje
vzmetenje.
K 1200 RS je najmočnejši (130 KM) BMW doslej. Športno nastrojen motocikel je preprosto
vozen in motoristu ponuja dovolj udobja. Kratico RS se da razumeti kot »relax šport«.
Kje je volan? Na LT-ju je tako kot v dobrem
avtomobilu (radiokasetnik s štirimi zvočniki,
ogrevanje sedežev in krmilnih ročic, 120-
litrski icovčki, usnje na sedežih, predali in
predalčki). Še oblika krmila je nekaj poseb-
nega. Cena? Tudi ta je avtomobilska.
BMW K 1200 LT tehta s 24 litri goriva kar 378 kilogramov! Iz RS-a vzet
šestnajstventilski štirivaljnik je še dovolj močem, in prožen (98 KM pri 6.750 v/
min in 115 Nm pri 4.750 v/min) za tako breme.
ZAAVTOMOBILISTE
45
Nissan prenovil primero
Nissan je ena izmed tistih
japonskih avtomobilskih to-
varn, ki je že pred časom ra-
zumela pomen dejstva, da se
bodo na stari celini lažje (ce-
neje) prodajali tisti avtomobi-
li, ki bodo tam tudi nastajali.
Tako nissani nastajajo v
Španiji in Veliki Britaniji in
ker je vanje vgrajenih (vsaj v
večino) več kot 80 odstotkov
evropskih sestavnih delov,
imajo status evropskega avto-
mobila. Zato ni carin, ni dru-
gih težav ipd. Tudi to je eden
od razlogov, da pri Nissanu
pravijo, da je prenovljena pri-
mera, avtomobil srednjega
razred, še bolj evropska kot je
bila. Kaj je torej novega na
tem avtomobilu? Povsem nov
ali opazno drugačen je prednji
del z novo masko, na zadku so
opazne drugačne luči, znači-
len je tudi tako imenovani za-
vihek na zadnjih vratih. Pri-
mera bo tudi odslej na voljo v
treh karoserij skih variantah
(limuzina, kombilimuzina,
karavan).
Notranjost ni doživela tako
opazne spremembe, pa ven-
dar so nove sedežne prevleke,
spremenili so osrednji del, po
novem so dobile primere tudi
večje stranske zračne varnost-
ne blazine, ki zaščitijo glavo,
vrat ipd. Motorji so za sedaj
štirje, povsem primerno raz-
porejeni na prostorninski les-
tvici. Osnovni je znani 1,6-
litrski z močjo 100 KM pri
6000 vrtljajih v minuti. Sledi
1,8-litrski agregat, ki so ga
pomladili, saj je zanj značilno
spremenljivo odpiranje sesal-
nih ventilov, s tem pa motor
zmore zelo sohdnih 114 KM
pri 5600 vrtljajih v minuti. Ko-
nec bencinske ponudbe ozna-
nja 2,0-litrski motor (140 KM
pri 5800 vrtljajih), za tiste, ki
ne morejo brez vonja po dizel-
skem gorivu, pa namenjajo še
2,0-litrski turbodizel, ki se do-
kazuje s povsem solidnimi
zmogljivostmi (90 KM pri
4400 vrtljajih). Po sedanjih
obljubah Nissan Adrie, ki pri
nas skrbi za prodajo nissanov,
naj bi obnovljena primera luč
slovenskega trga ugledal sep-
tembra. In ker je s cenami ta
hip nasploh velik problem, je
jasno, da o tem, koliko naj bi
stala prenovljena primera, ni
mogoče zapisati nič točnega.
Menda pa se cene ne bodo
bistveno spremenile.
Na sliki: nissan primera.
Rekordna odškodnina v ZDA
O odškodninah, ki jih poznajo predvsem v ZDA, je
marsikaj znanega. Običajno so skoraj izjemno visoke in
skoraj ni področja, kjer jih ne bi poznali in se jih bali. To
seveda velja tudi za avtomobilsko industrijo, ki je, vsaj
tako se zdi, po pogostosti primerov nekako v ospredju.
Videti je, da bo General Motors izplačal prav rekordno
visoko odškodnino, saj gre za 4,9 milijarde dolarjev. V zadnji
del chevroleta malibu (Chevrolet je tovarna znotraj GM) se je
namreč zaletelo drugo vozilo, povzročilo požar in eksplozijo
rezervoarja za gorivo. Pri tem je bilo šest ljudi poškodovanih.
Sodišče se je za tako visoko odškodnino odločilo zaradi tega,
ker je bilo dokazano, da so v tovarni vedeli za možnost
tovrstne nesreče, vendar niso odpravili napake, saj so menili,
da bi bila odškodnina v tem primeru manjša kot bi bili
stroški popravila vseh malibujev. Očitno se v tem primeru
račun ni izšel.
Steptronic za M6F
Britanska avtomobilska to-
varna MG nedvomno spada
med manjše, vendar dovolj
poznane, kar še posebej ve-
lja za Otok.
Njena lanska proizvodnja ni
presegla številko 15 tisoč
roadsterjev MGF, poleg tega
drži, da so vsaj polovico teh
avtomobilov prodali Britan-
cem. Kakorkoli že, MG je v
skupini Rover, lastnik te pa je
nemški BMW, kar se vsaj malo
kaže tudi pri MGF. MG bo
namreč na jesen začel proda-
jati novo izvedenka MGF z
oznako steptronic. Ta beseda
pri BMW označuje avtomatski
menjalnik s posebnim (sek-
venčnim) sistemom prestav-
ljanja.
No, MGF steptronic ima ta-
ko v varianti z 1,8-litrskim mo-
torjem z močjo 120 KM vgra-
jen samodejni brezstopenjski
menjalnik CVT. Ta vozniku
ponuja tri načine prestavlja-
nja: čisto avtomatiko, pa že
omenjeno sekvenčno prestav-
ljanje (šest stopenj) z ročico
menjalnika, poleg tega pa lah-
ko voznik prestavlja tudi ob
pomoči stikal na volanskem
obroču. Zmogljivosti MGF
steptronica so v primerjavi z
izvedenko z ročnim menjalni-
kom za spoznanje skromnej-
še, pa tudi poraba je malen-
kost višja. Ob tem je tovarna
za modelsko leto pri MGF pri-
pravila nekaj novosti tako
znotraj kot zunaj, s tem pa
bodo proslavih tudi 75-oblet-
nico tovarne, ki torej spada
med starejša evropska imena.
Pri nas bomo MGF steptronica
verjetno »videli« šele v začet-
ku oziroma spomladi prihod-
nje leto, ko bo znova prava
sezona za nakup tovrstnih av-
tomobilov. Cene pa seveda še
niso znane.
Na sliki: MGF steptronic.
VW in njegovi načrti
čeprav gre nemškemu Volkswagnu dokaj dobro, so pred
nedavnim sporočili, da bodo nekoliko omejili proizvodnjo v
domačih, torej nemških tovarnah.
Tako bodo storili predvsem zaradi tega, ker domnevajo,
da domače povpraševanje ne bo zdržalo sedanjega tempa,
kajti v letošnjih šestih mesecih je bilo povpraševanje večje
za 8,5 odstotka. Vendar so pri VW prepričani, da bodo kljub
temu letos izdelali vsaj toliko avtomobilov kot lani (4,8
milijona). Hkrati s tem pa so na Švedskem prvič uradno
predstavih lupa, ki ga poganja 1,2-litrski turbodizelski
trivaljnik. Gre za tako imenovani trilitrski avtomobil, kar
pomeni, da naj bi lupo porabil vsega tri litre goriva na sto
kilometrov. VW se s tem avtomobilom in motorjem pridru-
žuje zahtevi, da naj bi v prihodnosti avtomobili porabili kar
najmanj goriva.
Na sliki: VW lupo.
GM Europe: ambiciozni načrti
Opel oziroma GM Europe, ki ga sestavljata omenjena
nemška avtomobilska tovarna in britanska podružnica z
imenom Vauxhall, sta letos dokaj dobro poslovala (več kot
900 tisoč avtomobilov), kar naj bi pomenilo, da so slabi časi
zadnjih let že pozabljeni. Vendar niso vsi prepričani, da se je
GM Europe že izkopal iz vseh težav.
Opel je tako najuspešnejši v Nemčiji, vsekakor najpomem-
bnejšem evropskem trgu, Vauxhall pa v Veliki Britaniji, vendar
je konkurenca na enem in drugem trgu izjemno huda. Po drugi
strani pa utegnejo biti poslovno-finančni rezultati v prihodnje
nekaj slabši tudi zaradi izjemno ambicioznih načrtov recimo
Opla, ki namerava v prihodnjih letih v posodobitev proizvodnje
in v drugo projekte vložiti nič manj kot devet milijard nemških
mark.
46
ZA AVTOMOBILISTE - FEUTON
Dva nova motorja za
renault laguno
Renault je s svojo laguno
nedvomno zelo zadovoljen,
kajti avto gre dobro v pro-
met tako doma kot seveda na
vseh pomembnejših evrop-
skih trgih. Da bi bile prodaj-
ne številke tudi v prihodnje
tako ugodne, pa naj bi dose-
gli tudi tako, da bo avto od-
slej na voljo z dvema novima
motorjema, poleg tega so
dodali še nekaj nove opre-
me.
Nov je 2,0-htrski bencinski
motor, ki pa je, to je treba
povedati, znan že iz enopro-
storskega espacea. To je
agregat, opremljen s po štiri-
mi ventili na valj, katerih časi
odpiranja pa so različni. S
tem so povečali prožnost
motorja predvsem v spod-
njem območju vrtljajev; sicer
pa agregat zmore kar odloč-
nih 140 KM pri 5500 vrtljajih
v minuti (navor je 188 Nm pri
3750 vrtljajih). Vsekakor pa
je ob tem še nekaj bolj teme-
ljite omembe vreden novi
1,9-litrski turbodizelski mo-
tor. Zakaj? Ker je med dru-
gim to prvi Renaultov dizel-
ski motor s tehnologijo
vbrizgavanja goriva na način
skupnega voda (common
rail). Motor je ugodno pro-
žen, predvsem pa se njegove
zmogljivosti zelo približujejo
zmogljivostim podobnega
bencinskega agregata. DCi,
kot se motor uradno imenu-
je, tako ponuja 110 KM pri
4000 vrtljajih v minuti in 250
Nm navora pa 1750 vrtljajih v
minuti. Laguna z novim ben-
cinskim motorjem bo pri nas
na voljo septembra, z dizel-
skim pa verjetno šele marca
prihodnje leto. Kaže omeniti
tudi to, da bodo lahko slo-
venski kupci pri laguni izbi-
rah med štirimi paketi opre-
me in da v programu poleg
teh dveh novih pogonskih
agregatov ostajajo še vsi do-
slej znani (1,6 in 1,8-htra
ipd.). Za povrh zapišimo še
ceno osnovne izvedenke z
oznako concorde in 2,0-litr-
skim bencinskim motorjem -
3,86 milijona tolarjev.
Na sliki: laguna break in
limuzina.
Dober posel z avtomobili v EU
čeprav so bile napovedi
drugačne, je očitno, da pov-
praševanje po novih avto-
mobilih v EU in še na Nor-
veškem, Islandiji in Švici ne-
kako ne pojenjuje.
V letošnjih šestih mesecih
je bilo namreč prodanih 8,1
milijona novih avtomobilov
oziroma za osem odstotkov
več kot lani v enakem času.
Po ne tako splošnem mnenju
se je povpraševanje po avto-
mobihh v teh državah kljub
dokaj neugodnim gospodar-
skim napovedim povečalo
predvsem zaradi dostopnosti
posojil, saj so se obrestne me-
re zanje precej zmanjšale.
Vendar je tudi očitno, da gre
posel z avtomobili različno v
različnih državah. V Italiji so
tako v tem razdobju prodali
za 0,6 odstotka manj vozil
(1,3 milijona), v Nemčiji pa za
5,2 odstotka več (dobra dva
milijona), prav taKo pa je bilo
v Franciji v avtomobilskih tr-
govinah za 11 odstotkov več
kupcev (960 tisoč). Med drža-
vami EU se je prodaja najbolj
povečala v Grčiji, in sicer za
44, 5 odstotka (144 tisoč avto-
mobilov).
Avtomobilske tovarne so
se v tem času dokaj različno
znašle. V ospredju še naprej
ostaja korporacija Volksvva-
gen (1,5 milijona vozil ali za
17,4 odstotka več), skupina
GM je prodala 937 tisoč avto-
mobilov (za enajst odstotkov
več), skupina PSA (Citroen,
Peugeot) pa za 9,4 odstotka
več. Precej je nazadoval Ford
(minus 1,2 odstotka), pa tudi
italijanski Fiat, ki je nazado-
val za 4,2 odstotka in po ob-
segu prodaje zaostal celo za
Renaultom (plus 11,4 odstot-
ka). Najbolje prodajano vozi-
lo v tem času je bil še naprej
volksvvagen golf, se mu je pa
dokaj tesno približala Oplova
astra.
Fiat predstavlja novi znak
Italijanski Fiat prav te dni praznuje stoletnico obstoja, kar
pomeni, da spada v vrsto najstarejših evropskih in sicerš-
njih avtomobilskih hiš.
Ob tej priložnosti bo tovarna predstavila novega punta, ta
hip daleč najpomembnejše vozilo v svojem programu, poleg
tega pa bodo predstavili tudi novi znak oziroma logo. Ta bo
nadomestil sedanji romboidni znak, sestavljen iz črk Fiat;
uporabljali ga bodo še pri gospodarskih voziUh, pa pri rezerv-
nih delih in podobno. Novi znak je okrogel, na modrem polju
in z napisom Fiat v sredini. Znak v podobni obliki so uporab-
ljali že v dvajsetih letih tega stoletja.
Na sliki: novi Fiatov znak.
Pred vzponom naju je razjedal dvom, ali bo
avto sploh kos tej strmini, kajti vse skupaj je
bolj spominjalo na doskočišče kakšne skakal-
nice kot pa na cesto, po kateri poteka promet.
Povprečen naklon ulice je namreč okoli 40°,
kar je tudi za avtomobil predstavljalo velik
napor. Sreča, da ima Dunedin blago podnebje
in ne pozna zim, kajti ne znava si predstavlja-
ti, kako bi potekal promet po tej uhci, če bi bila
prekrita s samo nekaj centimetri snega.
Sožitje narave in živalskega
sveta
v neposredni bližini se nahaja polotok Ota-
go, ki privablja ljudi zaradi neokrnjene narave
in raznolikega živalskega sveta. Morje, ki je
kot paleta modrih in zelenih odtenkov, obala,
ki se spreminja od travnato zelene do kamni-
to rjave in hribi, posejanimi z čredami ovac,
človeka kar vabijo, da se ustavi in uživa v
pomirjajoči harmoniji. Poseben čar predstav-
lja opazovanje razigranih tjulnov pri plavanju
v hladnem morju. Ko se kasneje lenobno
obračajo na skalah in se nastavljajo sončnim
žarkom, se jim lahko povsem približaš. Z
malo sreče se lahko tjulna tudi dotakneš in
pod prsti občutiš njegov hrapav kožuh. Njego-
va edina reakcija je ponavadi zamolklo mr-
mranje. Na rtu tega polotoka poleg tjulnov in
številnih galebov domuje tudi kolonija alba-
trosov in ena najredkejših vrst pingvinov -
rumenooki pingvini. V želji za posnetkom
albatrosa sem se izpostavila nadležnim gale-
bom, zaradi česar sem bila kaznovana s porci-
jo ptičjega iztrebka. Kljub tej neprijetnosti sva
bila prevzeta od sožitja narave in živalskega
sveta. Hotela sva, da bi se čas ustavil. Na
žalost se ni, vendar je bil to kljub temu
trenutek, ko nisva želela biti nikjer drugje kot
tam in si za vedno vtisniti v spomin razgled na
pokrajino, ki so jo izoblikovali preštevilni
naravni dejavniki.
Nadležne mušice
Med največje zanimivosti Nove Zelandije
spada dežela fjordov, predvsem najbolj obi-
skan fjord imenovan Milford Sound. Dvaind-
vajset kilometrov dolg fjord je obdan s strmi-
mi vrhovi, ki se zrcalijo v ledeno hladni vodi,
katere globina doseže tudi nekaj sto metrov
samo par korakov od obale. Izredno bujna
vegetacija, ki raste na golih skalah praktično iz
morja, je posledica obilnih padavin. Glede na
to, da pade vsako leto povprečno 6 metrov
dežja, ima veliko srečo tisti, ki obišče Milford
Sound v nedeževnem vremenu. Vendar ima
dež eno dobro lastnost: odganja namreč nad-
ležne mušice, ki pravzaprav ne pičijo, ampak
neprijetne ugriznejo. Na ranjenem mestu ko-
ža srbi dosti bolj kot po piku komarja. Posle-
dice ugriza se čutijo še po dveh tednih. Zato
sploh ni čudno, da v tem kraju stojita samo
dva motela, pa še ta sta v precej slabem
stanju. Zaradi sreče z vremenom sva še posle-
dično morala na vse kriplje otepati črnega
oblaka mušic okoli najinih teles. Razna zaščit-
na sredstva proti mrčesu, ki so nama ostala še
iz Avstralije, kjer so se dobro obnesla, v tem
ekstremnem področju niso bila učinkovita.
Božični utrip južne poloble
želja po bungy jumpingu naju je privabila v
Queenstown. Mesto, katerega drugo ime je
Biser južnega otoka, leži med gorami na obali
jezera Wakatipu. Iznajdljivi turistični delavci
znajo unovčiti prav vsako naravno danost.
Praktično je ni stvari, ki je človek ne bi mogel
početi. Tu je raj za razne adrenalinske aktiv-
nosti, kot npr.: skok z elastiko, rafting, jadra-
nje, vožnja z gliserjem med skalami, kanjo-
ning, jadralno padalstvo, gorsko kolesarje-
nje,....
V mesto sva prispela na božični večer. Če-
prav je v bližnji okohci na voljo kar 15.000
postelj, ni bilo enostavno najti proste sobe.
Ker sva božične praznike prvič preživljala na
južni polobli, je bilo najino pričakovanje še
tohko večje. Udeležila sva se polnočne maše v
bližnji cerkvi, kamor sva prišla skoraj pol ure
prej. Čas sva izkoristila za opazovanje ljudi, ki
so prihajali k svetemu obredu oblečeni v
lahka letna oblačila, nekateri so bili celo bosi.
Ob misli na mraz, ki je ob takem času običajen
za naše kraje, naju je kar zmrazilo. Maša je
potekala po ustaljenem protokolu. Na najino
začudenje je župnik posebej pozdravil vse, ki
so prvič preživljali največji cerkveni praznik
na južni polobh. Poleg tega je pri izhodu iz
cerkve vsakemu udeležencu osebno zaželel
vesele pra/nike, kar pri nas ni ravno pogosta
navada.
Bungy jumping
Naslednji dopoldan sva se odpravila iskat
agencije, ki organizirajo bungy jumping. Ven-
dar se je najino navdušenje kaj hitro spreme-
nilo v veliko razočaranje, ko sva ugotovila, da
je božič edini dan v letu, ko je skoraj vse
zaprto. Tako nama ni preostalo nič drugega
kot samo ogled enega od krajev, kjer skačejo
vseh ostalih 364 dni v letu. Najprej so skakali v
globino 43 metrov, kasneje so napredovali na
71 metrov. Ker pa je človeška neumnost brez-
mejna, tudi to ni bilo več dovolj, zato so začeli
skakati z opuščenega cevovoda, ki leži kar 102
metra nad sotesko. Seveda samo tisti, ki si to
upajo.
Legalen avtomobilski vlom
Pri ogledu mostu Kawaru Bridge, kjer skačejo
z elastiko, se nama je zgodil neljub dogodek. Ko
sva zapuščala avto, sva po nesreči vanj zaklenila
avtomobilske ključe. Večer se je že prevešal v
noč, do mesta je bilo 20 km, pri sebi pa sva imela
samo fotoaparat. Nekaj časa sva tavala okrog
avta in poskušala neuspešno vlomiti vanj. Kaj
hitro nama je postalo kristalno jasno, da bo
potrebno poiskati pomoč. Dvignjen palec je
ustavil že prvi avtomobil, iz katerega je izstopil
prijazen domačin. Takoj ko sva mu razložila
nastalo situacijo, je brez oklevanja poklical vleč-
no službo. Ker je bil član avtomobilskega druš-
tva, je imel na voljo brezplačne nekatere avto-
mobilske usluge. Ob odhodu je dejal, naj Bošt-
jan samo reče, da se piše Williams in ne bo
potrebno plačati za opravljeno uslugo. V času
čakanja na mehanika sva gladko pozabila na
ime najinega dobrotnika. Po brezplačnem »vlo-
mu« v najin avto je bilo potrebno podpisati
potrdilo o opravljeni storitvi. Rutinsko opravilo?
Prav gotovo ne, če ne veš za »svoje« ime. Iz
zagate nama je z nasmeškom pomagal kar sam
mehanik, ki si je zapomnil, kdo ga je poklical po
telefonu. Uradna verzija je torej bila, da je
domačin Williams, ki je sicer govoril s precej
čudnim tujim naglasom, imel težave z zaldenje-
nimi avtomobilskimi ključi.
Pravi pravcati labirint
Naslednji dan sva v bližini mesteca "VVanaka za
sprostitev napenjala možgane v zelo izvirnem
zabaviščnem parku pri iskanju izhoda iz 1,5
kilometra dolgega labirinta. Naj se zdi še tako
enostavno, naloga je vse prej kot lahka. Kot
začaran se kar naprej vrtiš v krogu, vse poti so
enake in vseskozi srečuješ iste obupane obraze,
ki ravno tako neuspešno blodijo naokrog. Po uri
in pol sva dodobra utrujena nekako le pritavala
do izhoda. Poleg labirinta je druga atrakcija
sestavljanje tridimenzionalnih sestavljank. Če
naju ne bi preganjal čas, bi lahko ob slednjem
opravilu preživela preostanek dneva.
v MODNEM VRTINCU
47
Androginost in možatost na pocitnicaii
Moška moda za proste poletne dni - Med tenkočutnostjo, opojnostjo in sladko ostrino - Klasika zgolj kot slutnja
Prav, pa mi recite, da sem
»boječka«. Vendar iz popla-
ve prosojnih mikro majčk,
mini krilc, ovijalnih kril,
neonsko bleščečih, kovin-
sko sijočih in strastno opri-
jetih vročih hlačk (govori-
mo seveda o letošnji počit-
niški moški modi, da ne bo
pomote!), sem za današnji
modni utrinek namenoma
izbrskala nekaj manj bom-
bastičnih primerkov.
Že res, da počitnice kličejo
po zabavi in norosti tudi po
vizualni plati, vendar pov-
prečni slovenski Janezi bi se
zagotovo spet hudo vali: »Le
kaj se pa tale gre s tovrstnimi
nasveti - a naj bom videti na
počitnicah kot kakšen uvo-
žen prismuk, da bom že od
daleč privabljal tiste, no... ah
pa bodo prelestne turistke
mislile, da sem uslužbenec
kakšnega cirkusa...«
Od minimalk do
capri hlač
Torej, dragi fantje in moški,
če vam vse bolj opevana an-
droginost v modi ne diši pre-
več, pa ostanite zvesti tradi-
cionalnim predstavam o moš-
ki modni garderobi. Namreč,
trendi vam še vedno dovolijo,
da nosite vselej in povsod iz-
ključno - hlače. Da lahko mir-
no pozabite na srebrne san-
dale in natikače, posute z
bleščicami... Pa čeprav neka-
teri kreatorski eminentneži
poudarjajo, da ni bolj tenko-
čutne in opojne reči na moš-
kih nogah kot so prav takšna
obuvala.
Lahko pa se seveda navduši-
te za nakup kvalitetnih (spre-
daj zaprtih kot domači copati)
usnjenih natikačev ali sandalov
s paščkom čez gleženj. Ta dva
modela sta pravzaprav največji
hit moškega poletja 1999.
Ko On svoj popek
na ogled postavi
No, ker pa smo že začeli s
hlačami, si privoščimo še kra-
tek pogled nanje. O kopalkah,
ki so lahko minimalke oziro-
ma (za najbolj drzne fante)
tangice, priljubljenih klasičnih
boksaricah, bermudkah in ti-
stih čez kolena, ki jim pravimo
tudi capri, pa kargo hlačah z
žepi iz bombažnih ali polia-
midnih materialov, ima letoš-
nja moda zares veliko pove-
dati. Med drugim tudi podrob-
nost, da so nekateri kroji spuš-
čeni na boke, da so nekatere
klasične razporke zamenjale
kovinske zadrge, ki pa niso
sramežljivo skrite pod tkani-
no, temveč se veselo svetijo v
svet. Sem ter tja je zadrga še
dodatno okrašena s kakšnim
pomenljivim okraskom, sim-
bolom. Kajpak z namenom,
poudariti moškost. Namen je
lep, ni kaj. Kako pa se bo (če
se bo) moški svet navadil, da
mu bo »tam okoli« kaj binglja-
lo okrog hlač, pa je seveda
drugo vprašanje.
Brez dvoma je mnogim že
od lani, ko so modno prizo-
rišče preplavile kratke oprije-
te majčke, bolj domača va-
rianta razkritega popka. In
razkrita koža okrog pasu po-
stavnega mladeniča res ne
more nuditi kaj drugega kot
same všečne poglede. Tako
pravi moda.
In kaj še svetuje, da vzame-
te s sabo na počitnice?
Spodnje hlačke seveda.
Vendar tiste bele in morda še
sivo-modre variacije so za
vroče poletne dni in noči defi-
nitivno »deja vu«. Naj bodo
posute s cvetličnim motivom,
naj bodo vročih, oranžnih.
rdečih barv. Zakaj? Hja, prav
zaradi tega, kar smo omenili
pravkar. Namreč, če se hlače
spustijo na boke, je prav, da
na plan pokukajo spodnjice.
Ko so med francoskimi štu-
dentkami pred kratkim delali
anketo, kako oblečen fant se
jim zdi najbolj vznemirljiv, je
bil osupljivo visok odstotek
vprašanih mnenja, da spod-
njice, ki kukajo iz hlač...
Ja, le kje so vzdihljaji naših
babic, ki so na isto vprašanje
nekoč odgovarjale, da je to
kot britev ostro zahkan rob
na hlačah ali tako zloščeni
čevlji, da si se lahko vanje
pogledal...
No, med hudo erotična ob-
lačila pa gotovo ne sodijo po-
čitniške srajce _bbhavajke« ali
njena letošnja nadgradnja -
»ribiške« srajce z vzorčkom
morskih ribic. So pa zato tako
vesele, da takoj ustvarijo pra-
vo vzdušje. Še posebej, če njen
lastnik takole mimogrede na-
vrže, da je na samo njemu
znanem samotnem zalivčku
ujel še več teh morskih prebi-
valk, kot jih ima na srajci...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ulovil sem jih še več, kot jih je na srajci!
Spodnje hlače naj se vidijo, pravi moda.
MODA V LASEH
Patrick Cameron v Sloveniji
Prava poslastica za frizer-
ski svet, ki ljubi dolge lase,
je bil obisk prvega človeka
na tem področju, Patricka
Camerona. Je edini svobod-
njak med »frizerskimi zve-
zdniki«, torej edini, ki nima
lastnega salona niti ne dela v
nobenem.
Novozelandec, ki sicer živi
v Londonu, je osredotočen na
oblikovanje dolgih las, ter v
glavnem samo potuje po sve-
ta in prireja seminarje in veli-
ke predstave.
Pod organizatorskim okri-
ljem revije Hair Fashion sem
sodeloval na veliki predstavi
v portoroškem avditoriju ter
na workshop seminarjih Pa-
tricka Camerona skozi ves te-
den.
Predstava je temeljila na ak-
tualni kolekciji »Global Tribe«
(globalno pleme), ki temelji na
zmesi plemenske mode afriš-
kih, azijskih, nekdanjih grških
in rimskih ljudstev. Precej
avantgardno počesani oz. ne-
počesani lasje, speti, preplete-
ni, zmečkani in z zelo veliko
lasnimi vložki ter barvnimi
dodatki so nastale oblike, ki
služijo bolj umetniškemu izra-
žanju, kot pa salonski upora-
bi. Skupaj z oblačili designerja
Ervija Niarca so dvignile na
noge prenabito dvorano.
Precej drugačna igra pa se je
odvijala na seminarjih, ker je
prevladovala moda za salon-
sko uporabo. Patrickova letoš-
nja razmišljanja temeljijo na
precej prepletenih in mladost-
nih spetih variantah. Tako ime-
novana »twist« tehnika zvijanja
las da osnovni poudarek obli-
kam, ki so lahko zelo večerne
ali pa tudi razigrane. Pod per-
fekcionističnim vodstvom Pa-
tricka Camerona je marsikdo
dobil kakšno idejo in navdih.
Foto: Patrick Cameron,
Global Tribe
MODNI DOGODKI
CIaudia Schilf er na otvoritvi
slovensicega Emporiuma!
Vrhunsko manekenko, ki je
bila nekoč muza pri Versace-
ju, ki jo nepoznavalci mode
poznajo iz znane avtomobil-
ske reklame in ki (zdaj ja, zdaj
ne) je zaročenka najbolj slovi-
tega čarodeja na svetu, bomo v
živo videli tudi v Sloveniji.
Konec avgusta bo namreč v
Ljubljani na Letališki ulici ot-
voritev največje trgovine z
oblačili med Dunajem in Be-
netkami. In CIaudia Schiffer
bo ob tej priložnosti Slovence
presenetila kot »krstna botra«
novega trgovinskega giganta.
Na 7000 kvadratnih metrov
bo našlo svoj dom 111 blagov-
nih znamk iz Evrope in ZDA z
oblačili za ženske, moške,
mladino, otroke in dojenčke.
Cene? Enake ali celo nekoliko
nižje kot v tujini.
Med drugim boste lahko v
Emporiumu, kot se bo pro-
dajni kompleks imenoval, ku-
povali tudi prestižne blagov-
ne znamke kot so Boss, Chia-
ra Boni, Marco Polo, Cacha-
rel, Kenzo, Versace, Missoni...
CIaudia Schiffer prihaja v
Slovenijo.
Nagradno vprašanje julija
KAJ JE SARONG?
a)	dolga ženska obleka brez rokavov in z naramnicami;
b)	krilu podobno oblačilo, ki se ovije okoli bokov.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Rai(aiije) pod Roglo
Štiri zvezdice se bleščijo na novem hotelu Dobrava 2000 v Zrečah, ki so ga minuli teden odpirali kar »tri dni in tri noči«
Tako se, z ljudskim številom, začno vse
bajke. Tudi ta izpod Rogle. In da se nekatere
tudi uresničijo, se zdaj, ko je hotel Dobrava
2000 v Zrečah odprt, lahko prepričajo prvi
gostje, obiskovalci, občudovalci, sosedje in
tudi vsi tisti »nejeverni Tomaži«, ki so kdaj
podvomili, da bo naložba, vredna 1,25 mili-
jarde tolarjev uresničena v pičlih sedmih
(glej, spet ljudsko število) mesecih.
To se je posrečilo očaku, delniški družbi
Unior, za jubilejnih 80 let in 20 let zazrtih v
razvoj turizma.
Prišlo je kakšnih 400 ljudi. In mnogi so na elitni
otvoritvi in predstavitvi novosti, rezanju vrvice
ob zvokih »pleh muzike« in okušanju dobrot iz
nove kuhinje ter druženju do zgodnjih jutranjih
ur pogrešali, pričakovali (in se ga spominjali s
številnimi zgodbami in anekdotami) vizionarja
zreškega turizma, nekdanjega direktorja Marja-
na Osoleta. Njegova bajka se uresničuje.
Prvi mož, zdajšn| predsednik uprave d.d.
Unior Janez Špes, se je tudi »koval« v Uniorju,
sicer pa je diplomirani ekonomist, doma iz
Vojnika, oče dveh brhkih mladenk. Poda pa se
mu tudi vloga gostitelja, je pokazal na otvoritvi,
kjer se je trlo eminentnih visokih gostov... Seve-
da je prišel tudi Janko Razgoršek, na čigar željo
je bila otvoritev en dan prej kot so sprva načrto-
vah. Torej 14. julija. Nekateri so natolcevali, češ
da najbrž zato, ker so bili »njegovi« stoli, s
katerimi je opremljen hotel, končani že pred
rokom. Nekateri delavci pa so se še tik pred
otvoritvijo motali po hotelu in pritrdili kakšen
vijak ah žarnico. Niso zamujali, le otvoritev je
prehitevala, kar se ne zgodi tako pogosto.
So se pa mnogi (šokirani nad novo podobo
hotela Dobrava 2000, ki se spaja in staplja v celoto
z obstoječim tako, da ni več mogoče govoriti o
starem in novem, ampak samo o enem, novem,
funkcionalnem, lepem in lepo opremljenem hote-
lu) spraševali, kdo ima tako izboren okus, toliko
znanja in strokovnosti, da so mu v Uniorju zaupali
tako velik projekt. Še pred ceremonialom je šlo od
ust do ust: Lumar... Lumar... Lastnik podjetja
dipl.iur. Milan Lukič in direktor ing.gr. Bojan
Hren sta nizala uspešne projekte, od katerih jih je
zdaj že kar nekaj prav v Zrečah. Kdo pa je
skrivnostni mož s pipo (za fotografiranje jo je skril
za hrbet)? Nihče drug kot arhitekt te bajke spod
Rogle, so pripovedovali dobro obveščeni viri, Fe-
dor Špacapan, direktor Elite, podjetja za inženi-
ring, projektiranje in urbanizem s 13 (spet srečno.
ljudsko število) zaposlenimi, s sedežem v Krškem.
Sicer pa je Celjan, ki z Uniorjem in Roglo že dolgo
vleče vizionarsko vrv turizma. Kaj se skriva za sila
skrivnostnim nasmeškom z otvoritve »njegovega«
hotela, pa še da Vinci ne bi vedel ne znal naslika-
ti... Glavno pa je, si je najbrž misli, da so vsi
naokrog njega tako veseli in zadovoljni, da direk-
tor Unior Turizma Maks Brečko ve, »kako se taki
reči streže« in da ima posluh za njegove ideje. In
jih ima tudi za druge. Čeprav strog, odločen, sam
čez mero deloven, garaški, pohorsko robusten,
kadar ni direktor (v turizmu že 19 let), je Maks
gasilec v domači krajevni skupnosti Stranice in sila
priljubljen krajan, v resnici blag in zna tu in tam
izreči tudi kakšno pohvalo. Zato ta toliko bolj
zaleže.
Pred polno dvorano se je v svojem slavnost-
nem govoru zahvalil vodji Term Mariji Deu
Vrečer, ki ima brez dvoma veliko zaslug za to, da
danes zreške terme slovijo po urejenosti, prijaz-
nosti in gostoljubnosti in da se je zahvalil tudi
vsem ostalim delavcem, ki so zadnje noči pred
odprtjem hotela komajda kaj spali. Gesta je
naletela na burno odobravanje in aplavz »na
odprti sceni«, kakor pravijo tako spontanemu
odzivu občinstva v gledališču.
Res pa je dobro postaviti »prave ljudi na
prava« mesta, potrjuje tudi zreški sindrom pro-
mocije in uveljavitve turizma.
Marija Deu Vrečer je zato brez
dvoma prva dama turizma in
za raj (anje) pod Roglo ima veh-
ko zaslug. Ostane pa ji še sapa,
da s svojim delom poganja
mlinska kolesa turizma in živ-
ljenja v zdraviliški Dobrni, kjer
je doma, in kjer se je tudi kalila
v turizmu. Zadnje čase jo mož in sinko, ki se kot
srednješolec tudi že podaja v turistične loge,
doma bolj malo vidita. Soprog jo je zato »obi-
skal« kar na otvoritvi. »Pa naj bom še tako
utrujena, to moramo izpeljati«, je rekla in pri-
pravila še otvoritev hotela in sprejem za sosede,
Zrečane torej, ki živijo z in za turizem. Pa ji sapa
še ni pošla. V soboto je bil v termah »dan
odprtih vrat« in sprejem za stalne goste...
Kdor je prejšnji teden hotel biti »in«, je moral
biti vsaj na enem rajanju pod Roglo, kjer so se z
gosti pridobitve enako veselili vsi turistični de-
lavci. Priznani in priljubljeni vodja fizioterapije
Bojan Tanšek je na sprejem pripeljal svoje
brhke mladenke, fizioterapevtke, »dohtarjem«
tudi ni bilo potrebno biti v belih haljah, zato pa
kuharski posadki, ki je požela nič koliko laska-
vih ocen za okusno pripravljeno in aranžirano
hrano.
»Čudež pod Roglo!« so komentirali gostje iz
cele Slovenije: iz turističnega gospodarstva,
strokovni zdravstveni delavci z direktorjem Za-
voda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Francem Koširjem na čelu, bankirji, ki so
pripomogli, da sije hotel s štirimi zvezdicami,
tudi mediji smo tja prišli past radovednost in
seveda ni manjkal odgovorni urednik Dela,
ometuljčkani Mitja Meršol, ki v zreške loge zelo
rad zahaja. Vedno nasmejani Konjičan Tomo
Penič, nekdaj zapisan nogometu, zdaj z dušom
in srcem direktor Novicam in najmlajšemu ra-
diu, Radiu Rogla v Slovenskih Konjicah, in duša
cvetočega mesta pod Konjiško goro, seveda tudi
ni smel manjkati. Prav tako ne »njegova« odgo-
vorna urednica Valerija Motaln, ki s kolegi
skrbi za sprotno obveščanje izpod Rogle. Na
odru pa se je kot napovedovalka tokrat postavila
Lučka Klajne, ki je svojo vlogo odlično, še več,
brilijantno opravila. In čisto na koncu. V novem
hotelu Dobrava 2000 imajo zdaj tudi poročno
dvorano... Če vas zamika dahniti usodni »da«!
MATEJA PODJED, Foto: SHERPA