Neodvisno
politično glasilo za Slovence
Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K. za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
nj|f Z mesečno prilogo
jfl Slovenska Gospodinja ijl
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravni št vo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Poslanec. Enqueta o slovenskem gledališču v Ljubljani. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Politično življenje koroškili Slovencev. Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Občni zbor dramatičnega društva. Razno. — Raznoterosti. — Socialno gibanje.
Podlistek: Multatuli. — Saidjah in Adiuda.
jugoslovanska idola in Slovenci.
Dr. H. 'litina — Gorica.	(Dalje.)
Trdim, da so Slovenci narod popolnoma zase, v katerem se je izpeljala po pri rodnem biologičnem načela popolna diferencijacija od sosednih narodnosti, a z druge strani popolna integracija slovenske narodnosti zase. Ta diferencijacija je ustvarila tudi stalne narodnostne meje proti Hrvatski, Nemčiji in Italiji. Proti jugu, na Goriškem in v Istri, nastopa slovenski narod ofenzivno, tako da slovenski živelj prodira na jug v Istri, a na Goriškem slovenizira vse tuje elemente. Ni daleč čas, ko so bo poslovenilo tudi glavno mesto Goriške, Gorica. Napram Furlanom bo zadobila s padcem Gorice Slovenija svoje naravno meje Krasa, Soče in Brd. Celo v sami Italiji se drži čvrsto slovenski živelj, in današnje njegove zemljepisne meje so iste, kot so bile s početkom 19. veka. Tudi hrvatski živelj tam, kjer je najmočnejši, v Banovini, ne napreduje proti Dolenjski, in narodnostna meja je ostala tam, kjer je bila nekdaj Bela krajina. Hrvatski živelj v Medjimurju ima premalo moči, da bi prodiral proti Štajerski. Mnogo se govori tudi o koroških Slovencih, in često se čuje krik „Mo-rituri te salutant“ (na smrt obsojeni te pozdravljajo), ali brez potrebe in brez poznavanja dejanskega položaja. Slovenska meja na Koroškem in Štajerskem proti Nemcem je približno ista,
Matuli.
„Resnico iščem 1 To je ves moj program...“ To je zapisal holandski pisatelj Multatuli, v tem je obsežen ves in popolnoma. Njegovi spisi so ideje v najrazličnejših oblikah in združene po veliki skupni vezi: Stremljenju po resnici. Stud pred lažjo, stremljenje po resnici je bilo, kar je Multatuliju potisnilo pero v roke. „Boj laži in hinavstvu“ je bilo njegovo geslo, in to je vodilni motiv vseh njegovih spisov, v katerih razkriva z brezobzirno satiro laži o državi in cerkvi, o družbi in šegah.
Multatuli je eden največjih in najobsežnejših duhov devetnajstega stoletja, v njem je poosebljeno čisto človeštvo. Njegovo državljansko ime je E d v a r d D o u w e s D e k k e r in jo bil rojen 1. 1820 v Amsterdamu in z 18. letom je šel v Indijo, da stopi v holandsko kolonijalno službo. Bil je velenadarjen in je z 81. letom postal azistent-rezident ter bil premeščen v Lebak na Javo, kjer se jo začela tragedija njegovega življenja. V rokah azistent-rezidenta so ležala vsa upravna dela, in to so bili večinoma pravcati azijatski despoti, ki so na vso moč izsesavali in izrabljali narod na migljaj nizozemske vlade. Dekkor je spoznal to nečloveško
kakor je bila v 17. stoletju. Do 1. 1628. se jo nahajal v Pustriški dolini pri sv. Siljanu zavod, v katerem so se vzgajali duhovniki za slovensko Koroško, t. j. za zgornjo Puatriško in Podravsko dolino.
Zavod so zaprli, ker ga ni bilo več treba. Pod uplivom protestantskih naseljencev in protestantizma sta se odtujili, v oni dobi slabo obljudeni dve dolini, in narodnostna meja se je pomaknila v Zilski dolini do St. Mohorja, a v Podravski blizu Beljaka. Ali raznarodovanje obmejnih občin pri ekonomskem sistemu, ki je veljal do najnovejega časa, ne pomeni mnogo, in v takšnem položaju so se izgubljale tudi močnejše narodnosti. Danes lahko rečemo, da so Slovenci naseljeni kompaktno. Z žilavostjo, ki vzbuja zadivljenje, so se ohranili Rezijani in beneški Slovenci na Italijanskem sploh. Odtrgani po državni upravi in visokih obmejnih gorah od ostalih Slovencev, z dolinami, odprtimi v italijansko nižino, z izključno italijanskimi tržišči, so ohranili vendar narodni karakter, kot se je razvil od srednjega veka sem. V Istri so se Slovenci prvi narodno probudili in vsled njihovega nastopa se je začela narodna era tudi za Hrvate. Za slovenski živelj na Koroškem postane lahko usodna okolnost, da je nemški živelj svobodoumen, da se krepi nemška svobodoumna šola, a duhovniki drže slovenski živelj popolnoma v klerikalstvu, pa se slovenska ljudska šola no more svobodno razvijati. Za Koroško bi bilo treba samo nekoliko čvrstih, naprednih, inteligentnih agitatorskih moči, in s tem bi slovenska Koroška udarila trdne narodne meje proti nemštvu.
Kar marsikomu ovira pogled na dejanjski položaj, to so razmere v glavnem mestu, Ljubljani. Tam je, se zdi, slovenski živelj socijalno in ekonomski pod močnim pritiskom in vplivom
početje in žalostno stanje Javancev ter se jo uprl tej neusmiljenosti. Ker ni mogel nič doseči za ubogo ljudstvo in se je sprl z vlado, je izstopil iz službe. Bil je upokojen brez pokojnine in v svojem 40. letu je začel pisateljevati v najvočji revščini. Prvo njegovo delo jo roman „Max Havelaar“, ki je razkrilo vse grozote vladnega sistema na Javi. „Na Nizozemskem je šla groza čez deželo“ ob teh razkritjih, ali to, kar je Multatuli želel: Pravice za svoje Javance, pravico zase, vendar ni dosegel.
Knjiga je vzbudila silno pozornost, a Multatuli se je imel boriti še vedno z največjim uboštvom. Razvil je vkljub temu nenavadno plodovitost. Izšlo je sedem zvezkov njegovih „Idej“, življensko delo Multatulijevo. Umrl je 1. 1887, njegovo truplo so prepeljali v Gotho in je sežgali.
Multatuli je bil univerzalen duh, po svojem vsestranskem znanju, kipečem bogastvu misli, bleščeči, pesniški obliki.
„Vse, kar sem pisal, je resnica," je rekel nekoč o sobi. To je ponosna beseda, ali če ima kdo pravico do nje, je to Multatuli, t. j. oni, ki je veliko pretrpel.
nemštva. Ali pri tem se pozablja, da so s početka 19. veka bila vsa večja mesta in trgi na Kranjskem skoro popolnoma ponemčeni. Vsi trgovci, obrtniki in uradniki so bili Nemci, tudi v Ljubljani je bil še sredi 19. veka občevalni jezik samo nemški. Tudi na Goriškem je fur-lanščina do srede 19. veka po mestih in trgih vladala neomejeno. — Znak žilavosti goriških Slovencev na beneški meji je, da je ta furlanski živelj po mestih popolnoma izumrl in da vidno propada tudi v glavnem meslu Gorici sami. V tem mestu zavzemljejo danes Slovenci čisto ekskluzivno narodno stališče tako, da se mladina srednjih šol, dasi živi po osem let v tem nazunaj italijanskem mestu, ne nauči svršivši študije niti toliko italijanski, da bi se mogla kolikor toliko v tem jeziku izražati. — Najno-veji čas gre to tako daleč, da se italijanska mladina nauči iz potrebe slovenskega jezika v govoru in pismu, a to ne velja za slovensko mladino in za italijanski jezik. Na Kranjskem je bil nemški vpliv močnejši, in zato se ga Slovenci nismo mogli tako hitro in popolnoma otresti, kakor smo to storili z italijanskim vplivom v Gorici. Konstatirati se pa mora, da so danes mesta in trgi razen Ljubljane in Tržiča popolnoma poslovenjeni in se Ljubljana s polno pravico sme imenovati slovensko mesto. Opaža se sicer še vpliv nemštva v Ljubljani, ali ta ni tako močan kot italijanski vpliv po dalmatinskih mestih. Ako trezno vzporedimo Split z Ljubljano, najdemo v Splitu več italijaščine nego v [jjubijani nemščine. A dalmatinski Hrvatje imajo še svoj italijanski Zadar.
Krepko se bije boj zaslovensko narodnost tudi v največjemin naj-mogočnejom italijanskem mestu Trstu, in samo vprašanje č a s a j e, i n kar zlasti naglašam, složnega na-
Saidjah in Udiuda-
Spisal Multatuli.
Oče Saidjahov je imel bivola, in ž njim je obdeloval svoje polje. Ko mu je glavar Parang-Kudjangskega okrožja vzel tega bivola, je bil zelo žalosten in ni spregovoril nobene besede več dni. Zakaj bližal se je čas oranja, in bilo se je bati, ako ne bode riževo polje za časa obdelano, da bode čas žetve šel metno, in potem ne bi utegnilo biti nič riža, da ga spravijo doma v žitnice.
Tukaj moram pripomniti za čitatelje, ki sicer poznajo Javo, ali ne Bantjamskega okrožja, da je tam zemlja v zasebni lasti, kar drugje ni tako.
Saidjahov oče je bil torej zelo v skrbeh. Bal se je, da bo njegovi ženi treba riža in tudi Saidjahu, ki je bil še otrok, in bratcem in sestricam Saidjahovim.
Tudi bi ga zatožil okrožni glavar pri azistent-rezidentu, če bi z davki ostal na dolgu. Ker na to je bila zapisana kazen.
Tedaj vzame Saidjahov oče bodalo, ki ga je podedoval po svojem očetu. Bodalo ni bilo ravno lepo. Ali imelo je srebrne proge okoli nožnice in tudi konec nožnice je bil z zlatom
stopa slovonskega, hrvatskoga in srbskega elementa v Trstu, da se to mesto preobrazi. Predbacujete mi, da sem optimist, ali ne iz narodnega šovinizma, nego zato, ker trezno motrim napredek v socijalnom življenju, ker spremljam in poznam gorostasne premembe zadnjih trideset let, a še bolj zato, ker gledam z gospodarskega stališča pa vidim, da gospodarska moč Italijanov slabi, da raste preko njih nemški kapital v trgovini in industriji, a slovenski v malem in srednjem obrtu in trgovini, vkljub temu, da so bili Italijani do konca 19. veka edini zastopniki izvozne trgovine, da so na svoji strani imeli vsa sredstva, potrebna za razvoj: Šolo, kapital, avtonomno politično upravo, pa vkljub temu niso bili zmožni, da obdrže svoje gospodstvo. Itali-janstvo v Trstu nosi kal smrti in bo propadlo v svojem jedru. Posamezne šovinistične erupcije italijanske narodne strasti v Trstu ne kažejo drugega kot ugasujoči ogenj, ki še včasih zaplapola.
Slovenci smo danes popoln, od vseh sosedov popolnoma ločen, vse sloje obsegajoč narod. Ako pravim: vse sloje, nisem pozabil, da je na Kranjskem še kakih 80 nemških veleposestnikov, ki so po starem volilnem redu pošiljali svoje zastopnike v državni zbor na Dunaj. Ali to neznatno število starega nemškega veleposestva, ki se od desetletja do desetletja vedno manjša, ne pomeni mnogo, temveč samo dokazuje, s kakšnimi privilegiji je skušala osrednja avstrijska vlada ohraniti na Kranjskem nemštvo, a z druge strani nam kaže, kako sije kmetski slovenski živelj znal osvojiti svoje zemljišče. Odvisno je to od prirodnega položaja. Zemlja, na kateri žive Slovenci, je povečini kršna, planinska, in na njej se more uspevati samo z intenzivnim delom, kjer se latifundijo ne morejo vzdržati. V tem pogledu zavzemljejo Slovenci mnogo ugodneji položaj od svojih sosedov Hrvatov, ker so se pri zadnjih vsled bogatih tal moglo vzdrževati velike, aristokratske, a v novejem času tudi židovske latifundije. Slovensko ozemlje jo danes, lahko rečemo, popolnoma v rokah malega in srednjega posestnika, a priznano je, daje to za razvoj široke narodnostne mase najugodnejši gospodarski položaj. Zlasti lep primer prodiranja slovenskega elementa radi takega gospodarskega položaja nam daje Goriška. Še v začetku 19. veka jc bila vsa Goriška v rokah italijanske sinjorije. Z intenzivnim obdelovanjem zemlje je razkopal slovenski kmet z žilavostjo in marljivostjo široke livade in kamenita brda in odkupil kos za kosom zemlje od propadajoče sinjorije, tako da je danes popolnoma izginilo tuje veliko posestvo iz Soške in Vipavske doline, a tudi iz okolice mesta Gorice.
Diferencijacija slovenske narodnosti je danes torej popolnoma končana. Jezik in litera-
obložen. To bodalo je prodal nekemu Kitajcu, ki je stanoval na glavnem trgu in je prišel domov s 24 goldinarji, in za ta denar je kupil drugega bivola.
Saidjah je bil takrat star sedem let in je sklenil kmalu z novim bivolom prijateljstvo. Pravim nalašč prijateljstvo, ker je zares ganljivo pogledati, kako je javanski vol udan malemu otroku, ki ga čuva in skrbi zanj. Značilen primer za to udanost je, kako velika močna žival prostovoljno nagne težko glavo na desno ali levo ali navzdol, če jo pritisne otrok, ki ga pozna, ki ga razume, s katerim je vzrastla.
Tako prijateljstvo je znal kmalu vdihniti tudi mali Saidjah novemu gostu, in zdelo se je, da daje Saidjahov spodbujajoči otročji glas mogočnim plečam močne živali še večjo moč, kadar je drla težka ilovnata tla in risala svojo pot v globoke, ostre brazde. Bivol se je rad obrnil, kadar je prišel na konec njive in ni izgubil niti dlani zemljo na široko oraje novo brazdo, ki je vedno ležala natanko poleg stare, kot da je riževo polje vrt, zrahljan od kakega velikana.
Poleg je ležalo riževo polje Adiudinega očeta, očeta one deklice, ki je bila obljubljena Saidjahu. In če so Adiudini bratci prišli na mejo med njivama, kadar je bil vprav Saidjah s svojim
tura sta samonikli, ker so slovenski književniki sami sinovi kmetskega ljudstva, in ker se je slovenski jezik filološki razvil na podlagi staroslovenskega jezika (Kopitar, Miklošič in cela vrsta odličnih filologov), narodnega govora (Levstik, Trdina), in pod uplivom ruskega jezika (Levstik). Socijalno je slovenski narod edinstveneji od kateregakoli slovanskega plemena vsled tega, ker ni imel močne aristokracije, oziroma, ker jc ona s početka preteklega stoletja obubožala in ni imela nikakega vpliva na narodno življenje. A v sosedni Hrvatski in Ogrski je še do nedavna dajalo plemstvo smer političnemu in narodnemu življenju. Pri nas je prišla široka kmetska masa naravnost v politično življenje in vsled tega je slovenski narod danes edinstven, v svojem bistvu strogo demokratski. Gospodarski predstavlja, kot rečeno, v?a slovenska masa malega in srednjega posestnika.
Kakor je prišlo na ta način do diferencijacije od sosednih narodov, tako je tudi na sebi izvršena integracija, ker predstavljajo Slovenci dejanjski eden sloj, v katerem so vse življenske moči prišle do popolne vrednosti. Od dela v prihodnjosti je odvisno, ali se bodo ohranili ti lepi temelji slovenskega naroda. Slovenski narod ima prihodnjost vprav v temeljih : Da jo gospodarski enovrsten, da zemlja, na kateri žive Slovenci, vzdržuje čvrst mali in srednji stan, in da so vsled tega Slovenci napoteni svoj naraščaj, kar ga je preveč, naseljevati v Trstu in iskati svoj gospodarski razvoj pred vsem v trgovini na morju vzajemno s hrvatskim primorskim življem.
Dosedaj smo biologično utrdili diferencijacijo in integracijo slovenskega naroda, a sedaj prehajamo na biologični razvoj v prihodnjosti. Narodnost je danes premagano načelo. Počela se je izvrševati gospodarska integracija na so-cijalno-demokratskih načelih, radi nastopa trgovine in industrije v trustih. S tega stališča je opravičena tudi jugoslovanska ideja. Mogoča je samo s sodelovanjem vseh jugoslovanskih narodov, z delom za Veliko Hrvatsko, Veliko Srbijo in Vel. Bolgarijo pa se onomogočuje jugoslovanska ideja. Po jeziku smo medseboj zelo sorodni, po zemljepisnem položaju smo navezani na ono zemljišče, po Adriji, Donavi in vzhodu smo ena gospodarska celota. Za odstranitev hi-storicizma in šovinističnih veleidej ni boljega sredstva kakor je demokratizem na ljudski podlagi. Tu je odprto ogromno polje veliki jugoslovanski ideji.
Poslanec.
Pri volitvah bi se moralo v prvi vrsti paziti na to, da so izvoljeni zmožni poslanci, ki bodo znali, pridobiti naši stvari simpatije v
plugom tudi tam, so se veselo klicali med seboj in hvalili moč in pokornost vsak svojega bivola. A meni se zdi, da je bil Saidjahov boljši, morda ker mu jo znal lepše kot oni prigovarjati. Bivoli zelo radi slišijo lepo besedo.
Saidjah je bil devet let star, in Adiuda šest, ko je vzel tega bivola Saidjahovemu očetu glavar Parang-Kudjang-skega okraja.
Saidjahov oče, ki je bil zelo ubog, je prodal sedaj nekomu Kitajcu dve srebrni kljuki, ki jih je podedovala njegova žena od svojih staršev, za 18 goldinarjev, in za ta denar jo kupil novega bivola.
Ali Saidjah je bil zelo žalosten, ker jo vedel od Adiudinih bratov, da so prejšnjega bivola gnali na glavni trg, in vprašal je svojega očeta, če je videl žival, ko jo bil tam, da bi prodal kljuki. Na to vprašanje ni hotel Saidjahov oče dati nič odgovora. Zato se je bal, da so pobili njegovega bivola kot druge bivole, ki jih je okrožni glavar vzel ljudstvu.
In Saidjah se je zelo jokal, če je pomislil na ubogega bivola, s katerim je dve leti občeval tako prisrčno. In dolgo časa ni mogel jesti, ker grlo mu je bilo kot zadrgnjeno. Pomislite, da jo bil Saidjah otrok.
Novi bivol je spoznal Saidjaha in je zavzel hitro prijaznost otrokovo v oni meri kot njegov
zakonodajnih zaslopih, pri nas se pa glasi parola : Volite edino stanovsko kandidate! Mi pozab ljamo, da imamo dunajsko birokracijo proti sobi, in lahkomišljeno je, da ne gledamo na to, kako se bodo mogli naši zastopniki v državnem zboru uveljaviti.
Mi izključujemo inteligentne življe in politike, kar se bo še nad nami strašno maščevalo^ Danes ni, kar se tiče političnega nastopanja, nikakih bistvenih razlik, celo mlajše stranke žele pod pritiskom socijalnih razmer pozitivne politike, in vendar divja volilni boj tako, kakor bi se šlo za velike principe. Gre so samo za to, ali bodo ti ali oni ljudje volili eno in isto politiko, in samo to vprašanje ni vredno, da bi zaradi njih zažigali takšne strasti med ljudstvom.
V državnem zboruje potrebno skupno postopanje, vsled tega boja bo pa nastalo toliko jeze, da bo složen nastop skoro onemogočen. V državnem zboru moramo voditi ono samo politiko, ki dela na to, da pridemo v državi do moči in da iz njenih sredstev vlečemo koristi. Z glavo no moro nikdo skozi zid, v politiki in zlasti v državi, kjer stanuje več narodov, so kompromisi potrebni.
Pred volitvami ni prijetno zastopati zmerne politike. Naš vspeh v državnem zboru je odvisen od števila poslancev, od njihove kakovosti in politike, ki jo bodo vodili. Nismo zoper kandidature poljedelcev ali obrtnikov, želimo samo, da bi bili dobri poslanci. Pri majhnem narodu je na kakovosti njegovih poslancev mnogo ležečo. Narodna politika ni niti agrarna, niti obrtni,jska, temveč mora biti v prvi vrsti slovenska!
Pri boju za splošno, enako volilno pravico se jo govorilo, da je to nevaren poskus. V novem državnem zboru, kjer ne bo nikakih privilegiranih elementov, in bo grupiranje nemških strank bistveno modificirano, bo treba poiskati novih poti avstrijski politiki, in nesreča je za narod, ako ne more ravno v tem trenotku z vso močjo poseči vmes, ker je razkosan na strančice. Na poti, ki si jo izvoli nova politika, se ne bo vzdržala dolgo časa. če torej sedaj slovenski narod ne poseže vmes z vso močjo, bo storil veliko napako.
To leži sedaj v rokah volilcev. Ako no pošljejo volilci v državni zbor takšnih zastopnikov, ki so za enoten nastop, tedaj store greh, ki ga ne bodo mogli opravičiti. Vrhu tega bode prihodnja delegacija tudi sklenila novo avstro-ogrsko nagodbo, in mi ne smemo pustiti, da bi naši državni polovici naložili novih bremen.
Po izvajanjih češkega politika
dr. K ra m a ia.
prednik. Pravzaprav prehitro. Ker ah, voščeni vtiski v našem srcu so tako lahko zgladijo, da napravijo prostor poznejši pisavi. Kakorkoli, novi bivol gotovo ni bil tako močan, kot prejšnji; stari jarem je bil prevelik, premočan za njegov tilnik, ali uboga žival jo bila poslušna kot njen prednik, ki so ga pobili, in če se tudi Haidjah ni mogel več ponašati z močjo svojega bivola, kadar je prišel skupaj z Adiudinimi brati na meji, je vendar trdil, da noben drugi ni tako ubogljiv kot njegov.
Nekoč na polju jo Saidjah zaman klical svojemu bivolu, naj bo hiter. Žival jo stala, odrevenela. Saidjah je bil jezen vsled take veliko in predvsem tako nenavadne upornosti in se ni mogel vzdržati, da bi ne izrekel psovke. Dejal je: „a—o“. Vsak, kdor je bil v Indiji, me bo razumel. Kdor me pa ne razume, moro samo pridobiti, če mu prihranim pojasnilo za tako sirovo psovko.
Vendar pa Saidjah ni menil s tom nič hudega. Izrekel jo je le, ker jo je često slišal od drugih, če so bili nezadovoljni s svojimi bivoli. Ali njemu ni bilo treba izreči je, ker ni nič pomagalo; njegov bivol ni storil koraka naprej. Stresal je glavo, kot bi hotel vreči jarem raz sebe, bilo je videti sapo iz njegovih nozdrvi, pihal je, se tresel, drgetal, groza je bila v nje-
Stipeta o slovenskem gledališču v fijubljani.
III.
(Nadaljevanje Fr. K obal o vi h utrinkov.)
— Prvi predpogoj, da se sanirajo gled. razmere, je, da se v o d s t v o dramatičnega društva sanira. Pridi s predlogom kakršnim hočeš — odbor te bo gledal nezn-upno in bo že koj od kraja izjavil, da je nemogoče izvršiti, kar se zdi tebi in drugim, ki še niso docela okostenili — prav dobro izvršljivo. Odbor je nepodjeten, nepodjeten vsled komodidete in ideoloških razlogov. In končno: čisto brez smisla in brez plodu je, če staviš na občnih zborih še tako dovršene, utemeljene in izvedljive predloge. Niti zapisnikov nima, ampak pravi, da si vse obdrži v glavi. Fiziološka resnica pa je, da spomin na stara leta peša.
— Društvena pravila treba do temelja spremeniti in popolniti. Nad vse potreben je tudi opravilnikali poslovnik. Do sedaj se je delalo vse „kar po domače“, kakor se je komu zljubilo. Tako je morala zavladati tista anarhija, ki je dozorela sadove, ki so več nego desolatni in ki so se v tako obupni luči pokazale na zborovanjih zadnjih let.
— Za pulz, ki bije v tem razpadajočem organizmu, je v vsej svoji brezmejni žalosti značilno, da v številu članov Dramatičnega društva ni dobiti devetorice mož, ki bi bili povsem na svojem mestu kot zaupniki društva, čigar naloge so emeninetno kulturne. Najbolje je, da o tem dejstvu nič več ne razmotrivamo, sicer bi bilo neizogibno napisati obtožnico, ki bi dokumentirala vse preje nego to, kar tako radi zatrjujemo — to namreč, da smo kulturni! Narod, ki ima par kulturnih individuov — še ni kulturen narod in naj si hodi v samih cilindrih in opentljanih čevljih. —
- Najboljše bo, izročiti vodstvo gledališča kvalificiranemu plačanemu gledališkemu ravnatelju. Ta nosi vso odgovornost v artističnem oziru, finansiranje pa oskrbuj — dram. društvo. Ta ravnatelj pa bodi domačin, predvsem pa kvalificiran, mož, ki ve, kaj je resnično gledališče. S tem bo dram. društvu odvzeto veliko breme in tem potem pridemo končno iz diletantizma do pravega umetništva etc. otc.
Igralsko osobje naj se engažuje za več let skupaj. Izgovor, da je to nemogoče, je jalov, ker se je v nekaterih slučajih že en-gažiralo na zahtevani način. Z engaževanjem na več let — ki jo eminentno izvršljivo ravno glede naših domačih močij, katere po njihovih kvalitetah poznamo skozinskoz, se odpravi tista silna nervoznost, ki se mora sosebno naših domačih igralcev polastiti konec vsako sezone, ko
govem modrem očesu in zgornjo ustnico je potegnil navzgor, da je bilo golo zobno meso.
„Beži, beži,“ so zakričali naenkrat Adiu-dini bratje, „Saidjah, beži! Tam je tiger!“
In vsi so izpregli svoje bivole iz jarma in se zagnali na široko hrbte ter oddirjali čez polje ograje, skozi mlakužo in hoste in trnje, rnemo njiv in poti, in ko so sopeč in premočeni od znoja prijezdili v vas Badur, Saidjaha ni bilo pri njih.
Ko je namreč ta snel bivolu jarem in ga zasedel kot drugi, da bi ravnotako zbežal, ga je nepričakovan skok živali spravil iz ravnotežja, in vrgel na zemljo. Tiger je bil čisto blizu . . .
Saidjahov bivol, ki ga je lastna moč zagnala naprej, se je zadrevil par skokov mimo mesta, kjer je njegovega malega gospoda čakala smrt. Ali samo ker so je zaletel, ne namenoma, je žival skočila metno svojega gospoda. Ker takoj se je vrnila, postavila na svojih okornih nogah svoje zavaljeno telo kot streho nad otrokom in obrnila svojo rogato glavo proti tigru. Ta je skočil ali skočil je zadnjikrat. Bivol ga je vjel s svojimi rogovi in izgubil samo nekaj mesa na vratu, ki mu ga D tiger odtrgal. Napadovalec je obležal z razparanim telesom, Saidjah je bil rešen.
ne ve, kaj bode ž njim -- ali bo še engaževan ali ne. Končno pa se mora tudi napraviti konec tistemu nemoraličnemu zistemu engaževanja, po katerem skuša drug drugega (dram. dr. in igralec) ukaniti, ki pa v bistvu ni nič drugega nego zistem represalij: ali igraš za to svoto, ali pa pojdi! — Ali, kam naj gre — ko ima morda deco v Ljubljani!?
— Občnemu zboru treba dati večjo kontrolo. Zgrešeno je, sklicevati zbore samo konec sezone. Saj more društvo skleniti svojo društveno leto tudi sredi sezone! Finančno vprašanje zato ne bo dosti komplikovanejše, nasprotno pa mnogo pridobi artistična stran: pravočasno se lahko poskrbi za o s o b j e, repertoar d o 1 o č i i n p r i-pravi. Dobiti čas, to je važno in zato se je potezati za to, da se glavno zborovanje vrši dosti pred koncem sezone. Večkratni zbori dram. društva, s katerimi naj se spojijo primerna predavanja o ciljih in nalogah gledališča, o dramatiški in mu z iški umetnosti, o gled. literaturi etc., bodo poživili interes in kar je poglavito — pravilno izvedeni — širili zanimanje in gled. omiko!
— Izda naj se poljudno pisana brošura o dosedanjem razvoju slov. gledališča, ki nadaljuj tam, kjer je končal Trstenjak — in ki naj obenem poda glavne smeri, v katerih so ima gibati slov. gledališče, — da postane resničen umetniški in kulturni zavod. Historična in instruktivna bodi ta brošura ali knjiga. Kdor jo spiše zadovoljivo, si izteče velikih zaslug za po-vzdigo prave gled. zavesti, torej kulture.
Pozabiti pa ni, da je naše gledališče gledališče za opere in operete, za tragedije kakor za ljudske igre, za visoko kakor za nižjo dramo — odločilno merilo bodi le umetniška vrednota. Večeri naj bodo vsikdar posvečeni umetnosti, popoldanske predstave pa naj bodo koncesije tistim še ne zornim slojem, ki je še ne pojmijo, ki pa jih treba privabiti, da se gledališča privadijo in sčasoma začutijo potrebo po njem. Pred vsem treba jasnega programa — potem pa točnega izvajanja istega. Repertoar treba sestaviti tako, da so upoštevajo vse pomembne literature. Pri tem pa ni pozabiti, da je naše gled. slov en-sko in najprej slovansko, in potom šele občeliterarno.
Dramatično društvo ima nekaj tisočakov dolga. Napravite po znanem uzorcu veliko ljudsko veselico, še večjo po svoji meri, kot so bile dosedanje, naprosite požrtvovalne narodne dame, pritegnite rodoljube z dežele s tem, da napravite nekako gledališko tekmo: celo vrsto majhnih gled. družb imamo, celo vrsto dobrih diletantskih skupin! Postavite jim lope in tam naj pokažejo svojo umetnost v svobodno izbranih komadih! Privrelo jih bode če boste znali stvar prijeti pri pravem koncu, toliko, da se bode za-
Ko so tega bivola vzeli Saidjahovemu očetu in ga pobili . . . (saj ti pravim, čitatelj, da je moja povest zmirom enaka) ... ko so tega bivola pobili, jo imel Saidjah že dvanajst let, in Adiuda je že tkala saronge* ter jih ob-šila s kapali. Znala je že vplesti misli v tek svojega čolnička in risala je otožnost v svojo tkanino, ker je videla Saidjaha zelo žalostnega.
Tudi Saidjahov oče je bil zelo žalosten, njegova mati pa najbolj. Saj je ona zacelila rano na vratu zveste živali, ki je njenega otroka prinesla nepoškodovanega domov, ko je že verjela Adiudinim bratcem, da ga jo tiger ugrabil. Pogosto je ogledovala rano in mislila pri tem, kako globoko bi se kremplji, ki so se tako daleč zadrli v raskavo meso bivolovo, zagrebli v mehko telo njega otroka, in vsakokrat, kadar je položila svežih zdravilnih zelišč na rano, je pobožala bivola in mu rekla nekaj prijaznih besed, da bi zvesta dobra žival saj vedela, kako hvaležna je mati. Pozneje je upala, da jo je bivol razumel, ker potem je razumel tudi njen jok, ko so ga peljali proč, da ga pobijejo. In potem je vedel, da ni bila Saidjahova mati ona, ki ga je dala pobiti.	(Dalje prih.)
* sarong, vrlina obleka, s katero so na Javi ogrinjajo, njeni robovi se imenujejo kapali.
mašila marsikatera vrzel v blagajni in — ne pozabite, vrgli ste s tem med narod plodovito seme navdušenja za gledališča in za gledališče.
— V bližini Kranjske hranilnice, toda daleč, daleč proč od Deželnega dvorca stoji čudno-čedna stavba, ki se jej en dan reče Deželno gledališče, en dan Landschaftliches Theater. Spoznaš ga lahko tudi po tem, da gre nekatere večere pred predstavo več ljudij od njega nego pa vanj, kajti stavba je deželna in torej vse premajhna in nepraktična. Da ne pride preveč ljudi vanj, zato so mesto obsežnega balkona postavili tjekaj nekaj lož. Mesto da bi se na teh prostorih kar trlo balkonarjev, posedajo tam po dvoje ložarjev, včasih še toliko ne. Ce gostuje g. Polakova, jih je tudi po šest v eni loži, ali vidijo jo le trije, ostalim je pa samo vroče. Galerijsko stojišče, vulgo „švickosten", je preračunano za 50 sardel, parterno stojišče pa je tako ogromno majčkeno, da se mora vsak dijak posušiti, če hodi redoma v to stiskalnico. Z eno besedo, vse je pretesno in premajhno, edino Njeno visokorodje „dvorna loža“ je za sleherno slov. predstavo natančno za ves svoj obseg prevelika. Evo vam, g. urednik! Mesto da bi stavba sama podpirala gled. promet, ga le ovira! Če je za Nemce redoma prevelika — to nam nič mar, za nas je večkrat premajhna, nego prevelika. In tako se neštevilokrat dogodi, da morajo ljudje oditi — ker ni več vstopnic. Kako kritično je to dejstvo, da je naše gled. poslopje premajhno, to smo zlasti videli vsaki pot, kadar je bilo kaj slovesnejšega, recimo odlična gostovanja ali pa da je prišlo večje število tujcev. Ko pride gled. poslopje v slov. roke, bo prvo, da se prezid a, adaptira našim potrebam.
— Zdaj pa besedo drugim. Po potrebi se pa še zglasim.
IV.
(L A. Robida, gledališki kritik in dramatik :
Za položaj, v kakršnem je danes slov. gledališče, je po mojem mnenju drugo vprašanje važnejše in zato naj ga odgovorim na prvem mestu.
Slov. gledališče je zadolženo tako silno, da stoji ob bankerotu, če ne pride pravočasno pomoč od zunaj. — Z repertoarjem samim sanirati blizu ilU.OOO K dolga, se mi zdi nemogoče. — Poiskati bo treba odboru pred vsem potov, ki bi zasigurali obstoj tega našega najvažnejšega kulturnega zavoda. Mecenov ni, ki bi to vsoto žrtvovali ne preostaja nič drugega, kot prirediti veliko ljudsko slavnost, kot jo bila Prešernova in na ta način priti do nekaj tisočakov in pa istočasno započeti akcijo, kot enaka sanira deficit „Glasbene matice.“ To bi bila dva izhoda. Naj se vsako sezijo naštudira po dve privlačni opereti, v kaki opereti naj gostuje na pr. g. Irma Polakova v presledkih enega meseca. To bi dalo 8 polnih hiš; seveda bi se ne smelo dati „On in njegova sestra“, dasi je tudi ta neumnost sijajno dokazala, da polni g. Polakova hiše. Intendanca hrvaškega gledališča bi bila sigurno toliko kulantna, če bi se ji v dostojni obliki pojasnil bankerot slov. gledališča, da bi dovolila 8 kratni nastop g. Polakove.
Kdo bi pa sedaj, to je pri danih razmerah hotel biti intendant — bankerotni trgovec, ki se mora vsak dan bati, da jutri že ne bo primoran napovedati falisma? Mož, ki res čuti odgovornost intendance in odborniškega mandata, ne more in ne sme slepo vztrajati pri stavku : „a, bo že šlo." - 0e ne lahko doživimo, da se gledišče preneha v posmeh naših nasprotnikov, ker kulturni Slovenci še svojega gledišča nimajo. — Morda bi bilo uspešno, če bi se obrnili na hranilnice in posojilnice.
Ko bi imelo slov. gledališče enkrat pozitivna in reelna tla, tedaj naj se uvedejo „literarni večeri.“ — Vsakih 14 dni naj bi se dala kaka literarna stvar. V ta krog spada pred vsem slovenska drama. Igre bi so morale seveda izbirati in od izbranih naj bi se najboljše dale na pr. v četrtek popoldan kot dijaške predstave pri znatno znižanih cenah. Dijaki bi radi šli za par krajcarjev v gledališče, in tako bi izpolnilo gledališče tudi malo svojo kulturne naloge. Troškov
bi tu ne bilo posebnih, ker bi se igre itak zvečer uprizorile. Tako je delalo dunajsko jubilejno in prej dvorno gledališče. Poleg slovenske in klasične drame naj se goji moderna.
Za literarne večere naj bi so razpisal poseben abonma.
Takih „literarnih večerov“ bi bilo v seziji deset do dvajset. Ostane minimum 60 drugih predstav. Izmed teh predstav, ki imajo zopet svoj abojma, se mora gledati za repertoar, ki bo prinašal toliko denarnega plusa, da se bo mogla gojiti tudi literatura na konto ostalih iger. Ravnatelj Jarno dela tako, in njegovo gledališče ni naj slabše. Saj si celo „Burgtheater“ pomaga z „Husarenfiebrom“! — —
Ali bi morda ne kazalo, da bi „g 1 e d a-liško podporno društvo“ raztegnilo svoj delokrog po celi Kranjski? Morda bi ne bilo stalno nabiranje doneskov po časopisih slabo. Za to naj bi se v prvi vrsti zavzele d a m e.
Za premiere naj se kuponi popolnoma odpravijo. Kuponi so smejo rabiti le za zadnji dve predstavi. Ne vem, če je umestno, da se jih je vpeljalo tudi v ljubljanske šole. Brezplačne vstopnice naj popolnoma odpadejo. S 50 prostimi vstopnicami je lahko naš parter poln.
Narodno izdajstvo je, če hodi Slovenec v nemško gledališče k Wolfu. Opereta in spevoigra ne sme biti iz repertoarja izključena. In če jo hoče Ljubljančan slišati, mora k — Wolfu.
Wolf ve, da pri n a š i h r a z m e r a h ni mogoče biti slep za blagajno. Od njega bi se lahko marsikaj naučili. Predpogoj vsega je: Saniranje finančnih razmer, stroga, ne-pristranska, poštena in dostojna kritika in v odboru ljudje, ki niso tako idealni, da bi ne videli, da človek ni sit od najboljših slaščic, če nima denarja, da bi si jih kupil.
Politični pregled.
Cesar v Pragi. Cesar je dospel v ponde-Ijek v Prago, kjer je bil najslovesneje sprejet. Mesto je v slavolokih, cvetju, zastavah, zvonovi so peli, narod je pozdravljal svojega kralja. — Cesar stanuje na Hradšinu, in je na ta način Praga za nekaj časa cesarjevo prestolno mesto, kot je Dunaj ali Budimpešta. To je dogodek, ki je zelo všeč politični samozavesti Čehov. S tem obiskom je cesar potrdil dejstvo, da imajo Čehi velik vpliv na vodstvo notranje avstrijske politike, in da so po volilni reformi postali še močnejši.
Kaj zahteva Ogrska od Avstrije? Natančne zahteve, ki jih je stavila ogrska vlada pri nagodbenih pogajanjih avstrijski vladi, sicer niso znane, a nekaj je le prišlo v javnost; potemtakem zahtevajo Magjari kot pogoj za nagodbo : Avstrija naj prevzame skupni avstro-ogrski dolg, ogrski državni papirji naj se oproste avstr, rentnega davka. L. 1910 se ustanovi samostojna ogrska banka (Ogri dobe svoj denar). Uvedba plačil v gotovini. — Na polju železniškega prometa zahtevajo enake tarife za ogrsko in avstrijsko blago. Medsebojni promet piva, žganja, sladkorja in petroleja se omeji. Z letom 1917. se upelje carinska črta in industrijska carina. Po tem letu stopi namesto dosedanje carinske in trgovske zveze med obema državama razmerje trgovinske pogodbe. Avstrija pripoznaj Ogrski državno samostojnost pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom. Naši državni polovici je sicer iz narodno gospodarskih ozirov mnogo ležeče na gospodarski skupnosti, toda po tako visoki ceni te skupnosti novi državni zbor ne bo hotel kupiti.
Rusija. Duma. Vkljub pretečim oblakom, ki so viseli nekaj časa nad rusko državno dumo, so v merodajnih krogih prepričani, da vlada ne namerava nikakor dume razpustiti, kar bi to tudi ne bilo v njenem interesu. V mislih ima vlada samo to, kako bi ponižala samozavest dume. — V seji dne 15. aprila je bilo na dnevnem redu agrarno vprašanje. Posl. Pu-riškevič je govoril več kot eno uro ter je dokazoval, da ruski kmetje ne trpe samo vsled pomanjkanja lastne zemlje, temveč tudi iz drugih vzrokov, zlasti ker jim manjka vsako znanje na gospodarskem polju, kor niso nič izobraženi.
Govornik je poživljal, naj se združijo vse stranke v dumi in je grajal Poljake, ki so rekli, da more poljsko agrarno vprašanje rešiti samo poljski državni zbor. Poljaki predstavljajo najcivilizi-ranejši narod Rusijo in so Slovani, torej morajo iti z Rusi, in to tembolj, ker je oni trinoški režim, pod katerim so Poljaki največ trpeli, pri kraju. Notranje ministrstvo izdeluje nov načrt volilne postave na temelju proporcijonalnih volitev.
v
Štajersko.
Pojavi napredka 20. stoletja. Yr ponedeljek, dne 8. t. m. se je odpeljalo na dveh vozovih 30 oseb iz Gornjesavinjske dolino na kolodvor. Na potu so v Ameriko •— naše najboljše moči se izseljujejo, ker no najdejo na domačih tleh več zaslužka! Cez nekaj ur pa se pripeljejo na dveh vozeh Italijani v našo lepo dolino, kojim bodo uvela lica v našem zraku in ob naši hrani kmalu orudečela, našim pa v Ameriki obledela. Visoke občinske in deželne doklade, visoki davki in ^posebno še žganje in zanikrnost v narodnogospodarskih stvareh tira naše ljudi v Ameriko in vabi k nam podjetnejše in treznejše tujce.
Slovenske občine na Štajerskem, Sv. Barbara, Slatina, Gradišče in Sv. Elizabeta so vložile na okrajni šolski svet v Ptuju, naj bi se uvedel v zadnjih treh razredih ljudske šole popolnoma nemški pouk. — Ta nezavednost ljudstva je naravna posledica politične in narodno zaspanosti štajerske inteligence, ki je puščala narod v temi, ali ga pa s frazami slepila. Prej smo vsled štajerske sloge spali, zdaj se pa naša politika pogreza v blato. Narod nas ne pozna in nima smisla za narodnost.
Državnozborski kandidatje. V mestni skupini Celje-Ormož kandidirajo Slovenci Iv. Rebeka, ključavničarskega mojstra v Celju. Položaj Slovencev ni tako neugoden v tem okraju, to tem manj, ker mnogo nemških obrtnikov in trgovcev ne bo glasovalo za Markhla, vsenemškega kandidata, ter bi rajši dali glas slovenskemu kandidatu, ako bi bil zastopnik obrtniškega stanu. Tudi socijalni demokratje bodo imeli mnogo glasov, zato je prav lahko mogoče, ako vsi slovenski volilci store svojo dolžnost, da pride nemški kandidat s Slovencem v ožjo volitev. — Neodvisni kmečki kandidat v ptujskem in ormoškem okraju je Jakob Zadravec, veleposestnik in paromlinar iz Središča, ki kandidira podlagi kmečkega programa „Narodne stranke“ proti dr. Ploju. — Kmečkim kandidatom za ljutomerski, gornjeradgonski, šentlenarški in mariborski okraj na levem bregu Drave je proglašen Josip Mursa, posestnik v Kropju pri Ljutomeru. Kandidira proti klerikalnemu kandidatu, Roškarju.
V	Mariboru je slovenskih državnozborskih volilcev kakih 300 med 4990, kolikor je vseh. In majčken kos te peščice bo glasoval za lastnega kandidata, za pasarja Tratnika. S tem bomo Slovenci v najboljšem in najslabšem slučaju dosegli, da pride do ožje volitve med soc. demokratom Reselnom in vsenemcem Wastianom, da bo slednjič izvoljen ta slovenožerec, in da se mariborski slovenci prav pošteno blamirajo. — V Mariboru je nekaj zavednih Slovencev med delavstvom, pri železničarjih, a ti ne bodo volili slovenskega števca temveč soc. demokrata. In Slovenci vsi bi morali delati na to, da že pri prvi volitvi vržejo Wastiana, kar bi pomenilo za Slovence velik uspeh. A mariborski Slovenci so tako needini, da bodo volili nekateri Resel-na, drugi Tratnika, tretji — duhovniki seveda — nemškega krščan. socijalista.
V	volilnem okraju Brežice-Sevnica-Laško je okrog 10.000 volilcev, in sicer jih je v brežiškem sodnem okraju 3635 (v Brežicah jih je le 215), v sevniškem sodnem okraju 2039. V Trbovljah je volilcev nekaj nad 2500, v ostalem laškem okraju jih je tudi približno toliko. Ako bi dobil soc. demokratski kandidat Cobal vse trboveljske glasove, kar pa je izključeno, bi bilo to premalo, a dobil jih bo v Trbovljah dve tretjini, nekaj malega v Zidanem mostu in drugod. Izvoljen bo v tem okraju, kot vse kaže, klerikalni advokat, dr. Benkovič.
Koroško.
politično življenje koroških Slovencev.
„Kat. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ je na svojem občnem zboru podalo poročilo o svojem delovanju v preteklem letu, ki pravi med drugim:
Društveno delovanje razdelimo lahko v dva oddelka: notranje in zunanje. Od več strani se je namreč očitalo društvu, da ne deluje, kakor bi moralo; ali temu ni bilo tako. Marsikatero delo se ne vidi nazunaj, a je vzlic temu velikega pomena in marsikateri čin, ki se mora smatrati za zaupen, se niti ne sme povedati široki javnosti, ker bi se s tem izdajali dalekosežni načrti nasprotnikom.
Javnih shodov je priredilo društvo v preteklem lotu 26, zaupnih shodov 40. V sejah so se reševala vsa tekoča politična in narodnogospodarska vprašanja, n. pr. razdelitev volilnih okrajev na Koroškem. — Druga važna zadeva je bila železniško vprašanje na Koroškem. Politično društvo ni nikdar zamudilo pravočasno opozarjati občine in posameznike na važnost tega vprašanja, posebno glede slovenskih napisov, ter je samo tudi odločno vedno zahtevalo s posebnimi vlogami na c. kr. železniško ministrstvo ugodne rešitve tega vprašanja. — Nadalje se lahko reče, da ima društvo svoje zasluge za ustanovitev „narodne šole“ v St. Jakobu v Rožu, ki bo gotovo naj večjega pomena za probujo ne samo v Rožu, temveč v celi gorenji slovenski Koroški.
Letošnje občinske volitve so se izvršile skoraj brez izjeme ugodno zanas. Izgubili nismo namreč v resnici nobene občine, pač pa smo dosegli več lepih z nfa g. Pridobili smo namreč dve občini, ki sta bili dosedaj v nasprotnih rokah in sicer trg Dravograd iukmetsko občino Brdo v Zilski dolini, da imamo sedaj obe najskrajneji slovenski občini v rokah. Pridobili smo nadalje, v Selcah nad Borovljami prvi razred, ki je bil dosedaj vedno v nemšku-tarskih rokah, v Žitarivasi drugi razred (do-sodaj vsi trije nemškutarski) in na Rudi tretji razred — dosedaj vsi trije v rokah nasprotnikov. V Rožeku, kjer bi bili tudi zmagali, ako bi no bilo nasprotuiškega očitnega nasilstva, pa upamo, da vlada ugodi slovenskemu rekurzu, in da bo zmaga pri zopetnih volitvah na slovenski strani. V vseh drugih občinah pa smo ohranili dosedanjo posest. S posebnim veseljem moramo poudarjati, da je ostala tudi občina M e ribo rov niča v celovškem okraju vkljub naj-silnejši nasprotni agitaciji še nadalje v slovenskih rokah.
Politično društvo se srne po pravici imenovati informacijski urad za Slovence na Koroškem. In ne samo koroški, temveč tudi izven koroški Slovenci so obračajo v najrazličnejših zadevah na društvo. Članov je imelo društvo do 800 plačujočih, vseh pa do 3000.
Ustanovilo se jo na Koroškem nanovo 6 izobraževalnih društev, in sicer v Velikovcu „Lipa,“ v Žitarivasi „Trta,“ nadalje društva v Šmihelu, v Mižici, Vovbrah in Podravljah. Ustanovilo se je tudi novo tamburaške društvo „Dobrač“ na Brnci. V Beljaku se je ustanovilo podporno društvo „Drava," katerega namen je podpirati slovensko mladino v narodni vzgoji. Podljubeljem se je ustanovilo društvo kovinarjev. Posebno dobro so delovala delavska društva v Celovcu, Podljubljem in Podsinjivasi.
Tako je v slovenskem Korotanu.
Primorsko.
Slovenski kandidatje za državni zbor v Trstu so: za I. okraj prof. Matko Mandič, za II. okraj dr. Gustav Gregorin, odvetnik, za IV. pa dr. Edvard S la vi k, odvetnik. — Za III. okraj postavljeni J. Ulčakar, ravnatelj Trž. posojilnice in hranilnice je odstopil, češ, da po svojem stanu ne sme posezati v volilno borbo. Na resen vspeh tržaški Slovenci ne morejo upati, ker so slovenski delavci v mestu večinoma v socijalno - demokratskem taboru, a socijalisti postavijo v mestu same italijanske
sodruge za kandidate. Tu bi bilo pač nujno in pravično, da bi soc. demokracija postavila v mestu v enem okraju slovenskega sodruga za kandidata, in bi volili Slovenci s socijalisti iste može. Več iskrenosti od obeh strani! Slovenska politika v Trstu pa se bo morala postaviti na demokratsko stališče, ako bo hotela uspevati.
Narodno-napredna stranka na Goriškem kandidira: Na Krasu A. Štreklja, v goriški okolici Miho Gabrijelčiča, sodnega svetnika in v Soški dolini dr. R. Gruntarja, odvetnika. — Prva vseh treh kandidatur ji je skoro zagotovljena. — Na Goriškem je 6 državnozborskih mandatov, in za nje se je oglasilo nič manj kakor 20 kandidatov.
Volilni oklic goriške „Narodnonapredne stranke“ povdarja v prvi vrsti, da je končno treba na Goriškem streti prevlado Italijanov ter uničiti ž njimi zvezano slovensko klerikalno stranko. Oklic se obrača tudi proti očitanju, da dela stranka za brezversko šolo.
Železnica Idrija-Sv. Lucija. Za to novo železniško zvezo Kranjske z Goriško že izdeluje podrobne načrte tvrdka Stern & Hafferl na Dunaju. Dne 15. t. m. je začela tvrdka zemljemerska dela.
Kranjsko.
Slični zbor dramatičnega društva.
V soboto 13. aprila se je vršil občni zbor dramatičnega društva ob izredno obilni udeležbi. Zanimanje za slov. gledališče se je torej povzdignilo. Letos praznuje dram. društvo svojo 401etnico. Vseh predstav je bilo 1(177 v celi dobi.
Na dnevnem redu so bila poročila tajnika, blagajnika in intendanta.
Zanimivo je bilo poročilo blagajnika kontrol. Rozmana. Slov. gledališče ima veden pri-mankljaj, ker dež. odbor neče izplačati že dovoljene podpore. — Nemškemu gledališču so izplačali, za dram. društvo pa 4 slov. člani dež. odbora niso storili ničesar, vedno so le obljubljali. Mesto ljubljansko je dalo 20.001) kron podpore, lože in abonement sta dala 15.799 K, dnevni dohodki 30.288 K, gledal, društvo 1089 kron, inserati na gledal, listih 700 K, članarina 394 K, razni dohodki 1112 K. Gaže so znašale 48.500 K, poduk 503 K, repertoir 4550 K, garderoba 1933 K, obresti ob dolgov dram. društva in zavarovalnina 2088 K. Saldo premoženja je 14.000 K. Pokojinski zaklad znaša 2538 K. Skupni vspeh gospodarstva je za 1934 K ugodnejši nego prejšnje leto, pa le vsled tega, ker je bil angagemnt za 200 K nižji.
Popolnoma razprodanih je bilo le 0 predstav, poprečni vspeh predstave je bil pri operi 229 K, pri drami 205 K. Dosti predstav je bilo pasivnih, tako „Arležanka za celih 252 K.
Opazili smo, da je ravno slovanski repertoar nesel primeroma največ, zakaj potem toliko tujih stvari uprizarjate?
Proračuni so bili napravljeni štirje, 1.) z izgubo 10.000 K, 2.) z izgubo 5800 K, 3.) z izgubo 900, 4.) s prebitkom 4000 K, kakor in kolikor se bo izplačalo namreč deželne podpore.
Intendant Juvančič je izjavil, da je prevzel vodstvo od prejšnjega intendanta Govekarja v neredu. Nam se zdi, da je govoril pro domo. Razvijal je svoj program, katerega baje letos ni mogel uresničiti. Iz gledališča hoče napraviti umetniški zavod, gojiti hoče slovensko dramo in vzgojiti domače igralne moči. Za vse to smo mi toliko navdušeni kot intendant Juvančič ter mu pritrdimo v tem oziru z vso dušo. Juvančič je smešil „kritiko,“ ki mu je metala polena pod noge.
Juvančiču je pritrjeval Kobal ter strgal nasprotnike njegove na cunje. Vse jo prevladovala osebnost in nič drugega.
Oglasil se je tudi pisatelj I. Cankar, ki je nastopil proti Govekarju, pisatelj E. Kristan pa je pametno povdarjal, da bo gledališče še le tedaj uspevalo, če bo postalo v resnici ljudsko. Treba pa ni, da bi postalo vsled tega umetniško slabo, ker ljudstvo je dostopno za pravo umetnost, če je vzgojimo.
„Naš List“ je neodvisno glasilo in v njem lahko vsakdo zastopa svojo pošteno, z dokazi
podprto mnenje. Juvančič se je zaletaval tudi v „Naš List,“ a psice so letele nazaj nanj. Dosegel je aplavz, seveda le od svojih pristašev, ki so bili edino zbrani na obč. zboru. Nasprotniki se ga sploh udeležili niso, seveda iz motiviranih vzrokov.
Naše stališče je jasno. Ne le programa hočemo, nego dejanj. Juvančič je bil na krmilu od novembra m. 1., a ostalo je pri programu. Tudi program je važen in zato je „Naš List“ priredil celo enketo o slov. gledališču, kjer je še več programatičnih misli, kakor pa v Ju-vančičevem eksposeju. Dejanj in ničesar dru-zega!
Volil se je slednjič odbor, ki pa so ga anulirali, ker več kandidatov ni hotelo izvolitve sprejeti, med njimi tudi Juvančič in Wester. Volilo se bo v novič v soboto 20. t. m.
Mi pravimo: Ne rabimo samo govoric, lepih besed in baje duhovitih zafrkacij, nego dejstev! Vodja kulturnega zavoda, bodi toliko kulturen, da prenaša svobodno kritiko, ne pa da bi se je hotel na naiven način iznebiti, ker sicer se pokaže fiasko kot letos. Odbor naj pomaga intendantu in za to morajo biti v njem ljudje, ki so saj leteli mimo umetnosti (literature). — Z diletantizmom v kraj!
Občinske volitve v Ljubljani. V ponedeljek 15. t. m. so se vršile volitve III. razreda za obč. svet ljubljanski. Liberalna stranka se letos že spočetka v tem razredu ni čutila posebno trdno, zato je postavila za kandidata tudi knjigoveškega pomočnika Zirkelbacha, da pridobi zaslombe tudi med takozvanimi nižjimi sloji, kajti soc. demokrati niso hoteli kompromisa. Postavili so samostojno samo dva kandidata E. Kristana in dr. Dermoto, dasi je bilo treba voliti tri obč. svetovalce. Računali so torej tako, da volijo nekateri liberalni volilci poleg enega liberalca dva socijalista. Izvoljeni so bili vsi trije liberalci in sicer Maly z 566, Kozak z 560, Zirkelbach z 542 glasovi. Kristan je dobil 327, dr. Dermota 321, Mlinar (soc. dem.) pa 145 glasov. Vseh volilcev je 2490. Udeležba je bila torej pičla, ker je volilo samo ena tretjina volilcev, dasi so spravili soc. demokrati na volišče vse kar imajo, liberalci pa so pobirali pooblastila že več kot mesec pred volitvijo ter agitirali dosti močno. Socijalisti so dobili gotovo precej glasov od ostalih opozicijonalcev, absolutno trdni za socijaliste se nam zde le Mlinarjevi volilci (145 glasov). Klerikalci se volitve niso udeležili. Volilni uspeh dokazuje, da liberalci niso v resnici v III. raz. posebno trdni, nasprotno pa ima klerikalna stranka v tem razredu največ pristašev, ker je v sedanji politično razgreti dobi nemogoče, da bi kar 1600 občinskih volilcev bilo politično popolnoma nezavednih izmed števila 2500. Klerikalci bi v tretjem razredu utegnili zmagati v kompromisu. — Drugi razred je volil v sredo 17. t. m. Izmed 1454 volilcev jih je prišlo na volišče 518. Tu volijo večinoma uradniki in za to ni tako čudno, da ni bila udeležba tako mnogobrojna, ker se uradnik nerad eksponira. Izvoljeni so bili liberalci Ivan Hribar z 460, dr. Tavčar z 436, dr. Majaron z 429, D. Sajovic z 412 glasovi. Socijalna demokrata Kristan in Dermota sto dobila prvi 86, drugi 96 glasov. Ker so volili tudi nekateri šaljivci, dobila sta nekaj glasov Žane iz Iblane in Boltatu Pepe. Liberalci so spravili kvišku vse, socijalisti so dobili glasove tudi od nesocijalistov-opozicijo-nalcev, sicer pa so glasovi socijal-demokratov zelo maloštevilni, dasi računajo soc. demokrati tudi na inteligenco, a kakor se kaže brezuspešno! Gotovo imajo klerikalci tudi v II. razr. nekaj glasov, nekaj morda tudi Gospodarska stranka, precej pa Nemci. Gotovo je vendar, da tudi, če bi se klerikalci, „mladi" in socijalisti zvezali, bi vendar težko podrli liberalce, Če se razmere ne izpremene. N slučaju takega kompromisa bi odločevali Nemci, ki bi se pa pridružili liberalcem. Drugi r a z r e d j e za liberalce tedaj najtrdnejši, trdnejši tudi kakor I. razred.
Narodno-napredni kandidat mesta Ljubljane, župan Iv. Hribar je na svojem volilnem shodu razložil dostojen delavni načrt, ki ga meni skušati uresničiti kot poslanec. Glede tega se je postavil na praktičnejše in realnejše stališče od socijalista Kristana. Povdarjal je, da je narodno vprašanje za Slovence naravnost krušno vprašanje, kar lahko vidimo prečesto povsod, zlasti v uradništvu, pri sodiščih in drugod. Zavzeti se hoče za važno socijalno vprašanje, preskrbljenja za starost potom splošnega zavarovanja. Zahtevati hoče, da se srednješolsko vprašanje reši po zahtevi Slovencev, da dobi Ljubljana slovensko vseučilišče, da dobi mesto sedanje nižje popolno obrtno šolo. Že s prihodnjim letom se začno zidati v Ljubljani d e la v-n i c e državnih ž e 1 e z n i c. To se je ravnokar županu posrečilo doseči, za kar bo dalo želez, ministrstvo takoj 650.000 kron, a večji znesek še pozneje. Kandidat je govoril tudi za odpis potresnega posojila mesta Ljubljane, ki znaša 200.000 kron in ki ga bo moralo mesto 1. 1913 vrniti državi, ako se ne izposluje, da vlada ta dolg Ljubljani odpusti. — Tudi za umetnost in umetnike hoče župan poskrbeti, najprej s tem, da dobi Ljubljana umetniško galerijo. S tem svojim programom je kandidat Hribar pridobil mnogo volilcev na svojo stran. Naj slede dejanja.
Hoj /.a ljubljanski državnozborski mandat je zavzel znaten obseg. Boj se vrši v zadnjem času v prvi vrsti med liberalci in klerikalci, pravzaprav med županom Hribarjem in dr. Šušteršičem. Dr. Šušteršič je pobijal minulo nedeljo v „Unionu" Hribarjeva izvajanja v „Mostnem domu", v nedeljo 21. t. m. pa bo Hribar odgovarjal dr. Šušteršiču. Volilci bi si prihranili hojo in čas, če bi se replika in duplika izvršili na enem mestu, ob enem. Naj nastopita Hribar in Šušteršič, poleg njiju pa še Kregar skupno. Hribar je dejal prvič, da je sam program ter razvijal stvari, ki niso čisto odvisne od ljubljanskega poslanca in naj bo kdorkoli, Šušteršič obratno pa je hotel Hribarja uničiti docela. Boj postaja zanimiv, včasih robat. Socijalisti so nekoliko utihnili. Nemci poživljajo svoje, da reklamujejo, menda postavijo tudi števnega kandidata.
Bajka, ki nazadnje morda ne bo bajka.
Ljubljanski Nemci postavijo svojega lastnega kandidata v osebi Gustava del Cotta, vpok. okr. glavarja, s katerim seveda ne mislijo nič hudega. A že govore o nekem dogovoru med socialno demokracijo in klerikalno S. L. S., a tu je želja mati misli. Nekaj drugega pa je res, namreč da Nemci koketirajo s klerikalno S. L. S. in hlepe po kompromisu ž njimi, da bi skupno volili kandidata Kregarja — in če bi Bog dal, skupno s soc. demokrati proti županu Hribarju, da bi ga pritisnili ob steno. Nek ljubljanski Nemec se je izjavil: „Wir möchten doch lieber in Wien einen haben, der schweigt, als einen Krakeeler . . .“
Leo Taxil med Slovenci. Taxil, ki je svoj čas strahovito smešil in napadal cerkev in duhovnike, je umrl nedavno v neki vasi pri Parizu. Bil je framason, a vsled nesramnosti v njegovih spisih kot „Sveti svinjarji," „Zapeljivec Leon XIII. in pet milijonov kanonikov,“ ki so bile tako brezmejne, da ga je izključila Irama-sonska loža iz svoje srede. Nato se je iaxil navidez spokoril in vrnil v katoliško cerkev. I ostal jo ljubljenec kardinalov in nadškofov ter je začel pisati knjige kot „Izpovedi bivšega prosto-misleca,“ kjer je povsod slikal razmerja frama-sonov s hudičem in je pokazal celo kosmati rep, ki ga je odrezal hudiču Bitru. Leta 1877. pa je priznal, da so bila vsa njegova razkritja gola sleparija in da je vodil vse vernike počenši s papežem za nos. Taxilova knjiga „Izpovedanja bivšega prostomisleca“ je izšla 1. 1890 v „Katolički bukvami“ tudi v slovenskem, preložil jo je neki Žil tir (beri nazaj), ki je drugi Taxil. In dasi je torej že od 1. 1877. znano, da je bil Taxil največji slepar, se vendar njegova sleparska knjiga še vedno prodaja v „Kat. bukvami.“ Za par grošev hoče „Kat. bukvama“ umazano in brezstidno slepiti slovensko ljudstvo. Taxili!
Odvetniški in notarski uradniki. Na binkoštno nedeljo dne 19. maja t. 1. vrši so dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu v Ljubljani velik shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov s sledečim dnevnim redom : 1.) Pozdrav (tovariš Janez Bovha iz Celja). 2.) Poročilo delegata o izidu in sklepih skupščine odvetniških in notarskih uradnikov o Veliki noči 31 marca in 1. aprila t. 1. na Dunaju (tovariš Josip Christof iz Ljubljane.) 3.) Osnovanje zveze jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov (organizator Fran Topolčieiz Zagreba.) 4.) Gmotno in socijalno stanje odvetniških in notarskih uradnikov: a) plače in službene odpovedi, b) nedeljski počitek in dopust (g. dr. Ljudevit Stiker iz Celja in tovariš Rihard Tavčar iz Ljubljane.) 5.) Ustanovitev podružnice državne zavarovalnice zasebnih uradnikov v Ljubljani za vse slovenske dežele in pokrajine) tovariš August Petrič iz Ljubljane.) 6.) Ustanovitev lastnega pogrebnega zaklada (tovariš Drag. Gilčvert iz Gorice.) 7.) Slučajnosti. Po končanem dnevnem redu vrši se koncert s petjem in srečelovom, pri katerem sodeluje ljubljanska društvena godba, ljubljanski in hrvaški pevski zbor in tamburaši organizacije dnevničara in pisara iz Zagreba. Namerava se tudi prirediti skupni obed ob znižanih cenah, vsled česar se vsi p. t. jugoslovanski odvet, in not. uradniki, kateri se mislijo udeležiti shoda, koncerta in skupnega obeda, naprosijo, da to naznanijo najpozneje do 1. majnika t. 1. tovarišu Josipu Christofu, odvet. solicitatorju v Ljubljani, ter izjavijo, ali želijo brezplačno prenočišče.
Raznoterosti.
Število srednješolcev v slovenskih deželah (na Kranjskem, Sp. Štajerskem, Koroškem in Primorskem). Število slovenskih srednješolcev je 4087, nemških 3104 in italijanskih 2651. Učnih moči je 567, (Slovencev 201, Nemcev 213, Italijanov 119). Pri Nemcih pride že na 15 nemških dijakov en nemški profesor, pri Slovencih pa šele na 202. Realke Slovenci preveč zanemarjajo. Kako malo Slovencev študira, je razvidno iz tega, da pride pri Slovencih na 292 prebivalcev en srednješolec, pri Nemcih pa že na 148.
Število vojaških novincev (rekrutov).
Za letos zahteva vojna uprava 103.000 novincev za stalno vojsko in mornarico. Na Avstrijo jih odpade 59.000, na Ogrsko pa 44 000. Poleg je treba Avstriji še 14.500 novincev za deželno hrambo.
Prekmurski Slovenci zapuščajo trumoma svojo rodno zemljo ter se preseljujejo v Ameriko, kjer se nadejajo boljšega življenja, kot ga imajo doma. Odhajajo le možje v najlepši dobi. Dne 10. t. m. jo spet odrinilo nad 20 krepkih Prekmurcev čez Bremen v Ameriko. Samo vas Crenšovec je zapustilo že nad 150 oseb. Prekmurski Slovenci, zelo ubožno ljudstvo, bivajo v zapadnem delu Ogrske na levem bregu Mure ter so popolnoma brezpravni. Njihova deca se v zgolj madjarskih šolah sistematično potujčuje; učitelji so zagrizeni Madjari, ki ne razumejo jezika svojih šolarjev in nasprotno. Kar se ne bo teh naših prekmurskih bratov preselilo v Ameriko, bodo utonili v madjarskih valovih ter v doglednem času kot narod prenehali. Bilo bi pač zelo optimistično misliti, da bi bilo mogoče to slovensko pleme ohraniti in rešiti narodnega pogina.
Gospodarsko delo Cehov v Budjejevicah. Komite odličnih mož iz industrij ein ih, financi-jelnih in družabnih krogov se je odločil, da zgradi v Budjejevicah češko tvornico za užiga-lice. Temeljna glavnica je določena na 300.000 kron, delnice so po 500 do 20.000 kron. Že pri poskusni subskripciji se je oglasilo toliko število interesentov, da je podjetje zagotovljeno.
Velikanov. — proč od lune. Malokateri praznik ima tako velik vpliv na socijalno živ-Ijenje kakor ravno Velikanoč. Kedaj nastopi, je odvisno seveda, kako dolg, oziroma kratek je predpust. Ker se pa Velikanoč vedno pre-minja, se je tudi že začelo v znanstvenih krogih
misliti na reformo Velikenoči, da bi se ji določil bolj stalen rok. Na koncilu v Niceju leta 325 po Kr. se je določilo, da sc naj obhaja Velikonoč vselej prvo nedeljo po prvi polni luni po pomladanskem ekrino-kriju (astronomski začetek pomladi). Po tem pravilu lahko pade Velikanoč med 22. marcem in 25. aprilom. Velikanoč se torej lahko obhaja 5 tednov prej ali poznoj, kar ravno provzroča dolg oziroma kratek predpust. Da se je to pravilo vsprejelo, je bilo vzrok to, da so bile o času polne lune bolj svetle noči, kar olajšuje romanje iz daljnih krajev v cerkve. Ta naredba pa je za praktično, socijalno življenje jako pomanjkljiva, ker sedaj vse stremi po enostavnosti in točnosti. Ker ima ravno Velikanoč velik vpliv na socijalno življenje, a je sama jako ne stanovitna v svojem datumu, so začeli nekateri znanstveniki misliti in delovati na to, da bi se ji določil bolj stalen datum. Eden prvoboriteljev za to idejo je ravnatelj berolinske zvezdarne W. Foerster. Po nicejskem pravilu tedaj ne ne preteče med eno in prihodnjo Velikonočjo ravno eno leto (52 tednov), ampak je ta doba kakor že rečeno lahko par tednov krajša ali daljša. Da pa ne bi bila razlika tako velika, predlaga astronom Foerster drugo pravilo, po katerem bi bila Velikanoč kvečjem za en teden prej ali poznej. To pravilo je: Velikanoč (nedelja) naj se obhaja tretjo nedeljo po pomladanskem ekvinokriju. Tako bi se obhajala Velikanoč le med 4. in 11. aprilom vsakega leta. Velika noč bi bila po tem načinu vsako leto samo en dan prej in ko pride do 4. aprila, pa vsako leto en dan poznej in zopet nazaj itd. Po tem pravilu bi bilo ravno 52 tednov (eno leto) med eno in prihodnjo Velikonočjo. In predpust bi bil vedno enako dolg. To spremembo so že pričakovali leta 1900, ko naj bi bili Rusi vsprejeli naš koledar (Gregorijev); in bi se z odpravo Indijanskega koledarja po celem svetu tudi določila po tem načinu Velikanoč. Toda vsi narodi so za to, edino le Rusi so zoper. Celo Rim je za to spremembo. Kakor omenja Foerster se bodo morale vse države na svetu tozadevno diplomatičnim potom sporazumeti in tudi cerkev ne bo tej reformi nasprotovala. In tako bodo imeli vsi narodi isti koledar.	c.
Socijalno gibanje.
Za železniške uslužbence hoče ministrstvo ustanoviti posebno odbore, ki bodo izražali svoje mnenje o stanovskih zadevah. Osebni odbori za splošno osebno zadeve uslužbencev se bodo volili dne 29. aprila, delavski odbori pa dne 25. maja.
Zdravilišče za državne uradnike. Ustanovilo se je posebno društvo „Zlati križ,“ ki hoče za državne uradnike ustanavljati zdravilišča. V Karlovih varih bode to jesen že gotovo tako zdravilišče. Doslej je ustanovil „Zlati križ“ zdravilišče v Opatiji in v Badnu. Društvo je imelo lani 61.464 kron dohodkov.
Osemurni delavnik na Angleškem. Angleška poslanska zbornica je sprejela osemurni delavnik za rudarske delavnice.
165 milijonov kron. Izseljevanje iz Avstrije narašča še vedno, in sicer gre vsako leto ogromno število izseljencev v Združene države, v drugi vrsti v Kanado, Argentinijo in Brazilijo. Lani se je izselilo iz naše države 265.138 ljudi, med temi po 45.000 Poljakov, Hrvatov in Ogrov, ter 35.000 Nemcev. Iz Nemčije se je izselilo lani v primeri z Avstrijo neznatno število 31.000 oseb. Slovani, ki se v naj večjem številu izseljujejo, se v nasprotju z Nemci zelo močno vračajo v do-
movino, a to so večinoma kulturno in gospodarski boljši elementi. Največjega financijalnega in gospodarskega pomena je pošiljanje denarja iz Amerike v domovino. Lani je bilo poslanih iz Sev. Amerike v Avstrijo okrog 165 milijonov, kar presega vsoto, ki jo vzamejo izseljenci na pot v Ameriko, za 120 milijonov.
Koliko kmetov v Avstriji mora s svojih domov? To je razvidno iz spisa dr. Karla Zwiedineka v statističnem mesečniku za 1. 1906. kjer podaja pisatelj števila o eksekutivnih dražbah 1. 1904. V tem letu je bilo 672 kmetij ek-sekutivno prodanih, največ prodaj le bilo v planinskih deželah. Na prvem mestu je Tirolska, potem pa se vrste Kranjska, Koroška in Štajerska.
Pozor starši!
Podatki pod naslovom „Konvikt" poste restante v Ljubljani.
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v Domžalah
-------(Kranjsko).------
Priložnostnega nakupa
kakor je ta, ne bo nikoli veß!
73 komadov za 3 gtd.!
Sledeča garnitura za gospode št. 43, obstoječa iz 73 kom., vsi praktični in koristni predmeti, stane samo ! 3 gld. ! 1 okovana pipa ■/. elegantno cevjo, 3 svilnato kravate, najmodernejše, 3 ovratniki trojni (povedati je debelost vratu), 1 par manšet belili, 1 par manšet barvastih, Oparov nogavic najfinejše kakovosti v raznih barvah, 1 usnjata denarnica I-a kakovosti, 1 smodkovnik z imit. jantarjem, i žepni nožič s 3 klinjami, 1 toaletno zrcalo z belgijskim steklom, 1 rožnato milo, 2 kravatna igla s similibriljantom, 1 garnitura gumbov za manšeto in srajco iz doublo-zlata s patent, zaponko, 50 stvari za dopisovanje, potrebnih vsakomur. Teh 73 komadov razpošiljamo za nenavadno nizko ceno 3 gSd., ker imamo majhne upravne stroške in računamo na vsestransko priporočilo. — Razpošilja se po poštnem povzetju, dovoljeno je zamenjati, zato nobenega riziko! Razpošiljaluica Fr. Steiner, Dunaj II/3. Naš trgovski princip je, svojim naročnikom reelno postreči.
Hill
nosimo le kravate od tvrdke Fr. Steiner, ker nam tam solidno postrežejo. — 6 kravat ali pentelj (ali 3 kravato in 3 pentlje) lepo sortirane 3 K, posebno fino sortirane B kom. 4 K. — Razpošiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse 6/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno je zamenjati.
zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K P20, prospekt zastonj. Z. Piervas, Kalk 245 b. Köln a. Rh.
Sovo rasisko milil n prsi
Najnovejša iznajdba iz prirodnin. Trdnota, razvitek in obnovitev nedrij. Bujnost prsij. Rabi se samo zunajno. Zdravniško preizkušeno. Cena lončku z navodilom 3 K in 5 K, poštnina 7Ü v. Prodaja in razpošilja gospa Katarina Menzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 8. I nadstr. 22. Sprejemajo se tudi znamke vseh dežel.
Kopališče in Vodno zdravišče
Postaja c. kr. drž. železnic, l’/* uro od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistem Priessnitz in Kneipp). Soluene kopelji, kopelji v ogljikovi kislini in električne kopelji, zdravljenje z vročim suhim zrakom.
Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektriko. Zmerne cene. Odprto od 15. maja do oktobra.
Prospekte pošilja
Dr. Bud. Wackenreitei*
zdravnik-voditelj in najemnik kopališča.
Kamnik na Kranjskem.
rvi i
vsi
Schneider gVerovšek
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.
Ljubljana) Dunajska cesta 16
priporoča se za dobavo železnino vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje zn rokodelce, okove vse vrste za stavbe in po-1 bistvo, traverze, cement itd. Opozarjava na ;
m'L
Hitro in točno postrežbo! Nizke cene!
Fran Čuden ^
V Ljubljani ^ v Prešernovih ulicah
- Urar -
Delničar tovarniške dražbe „UNION“ za izdelovanje najboljših ni1 v Švici
frfvBc i zlaloino in sreMno. Eksporl.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union“,
Vsronite tfenda
Zjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna jaloga }os- Petričevih juej^ou

Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim Uy/
Najbolj. Rosu. zobo' čistilno sred-
StTO!^,	^
Izdolovatelj
O. $eydl
Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7
❖
^PpČNl
/m
W\
odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
v LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odpertje
telesa. Ccn/A brezplačno.
Ena stekleničim 20 vinarjev.
# Anton Turk ©
knjigovez in založnik v Ljubljani na Danajski cesti
priporoča: —	—.
I-vtilbiönfL ltnjig'fi ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) tč it'20, s poštnino 10 v. več.
I-Culjic'-«*!. l-fic-ltlliof»,
(I[. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. IVovfi	IviijičVii
ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali meterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
Drogerija ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drog ve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščine, obvozila, sredstva za dosinfekcijo, paste in vosek za tla, čaj, rum, konjak, mineralne vodo in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Jos. Bojina v Ljubljani
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
^ iz pristnega angleškega blaga. ^
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaSčev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsolid. postrežba.

’ Julija Štor
w Prešernovih ulicah štev. poleg Mestne huanilnice
-----Naj večja zaloga -------
moči, ženski!] in otročji!] čevljev
■ z najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
©
D—
©

Cj
z
c
-o
Cj
c
ci
J
’S
o
L
[Iv
£
Ustanovljeno leta 1832.
oljnate harve
Priznano najboljše
zmlete s stroji naj novejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
}\dolf Hauptmann
v JLj ubijani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža, ----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
*4
0
a
P
Ilustrovani ceniki dobe $e brezplačno.

Najcen. in najhitrejša vožnja y Ameriko jn s parniki ,Se ver onem škegaLlovda4
Bremna n New York
8 cpsai'Kkimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem <1.Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni.	*"0
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za
vso proge ameriških železnic dubite v I-..J lJKI . VIVI edino le pri
gdvardu Tavčaritl Kdodvorske «lise št. 35
I 7 nasproti občeznani Gostilai „pri Starem Tišleriu“
Cd
<x>
hdhod iz Ljuhljauc je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.	>—«
laikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, NVioming, Nevada, Oregon in "asbington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čroz Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. , m
Ju se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singaporo v Avstralijo itd.
Hrup
vzbujajoče!
r I.L-
Namesto
18 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 krovu
Tovarna za ure: Heinrich Woiss
Dunaj, XIV/3., Sechshausorstr. 5/7.
k P. Zajec, Ljiljia,
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke.
Cenovnlki zastonj in Iranko.
M lry
Oglejte Si --- liolißdßktuh cfrniim Slamoreznic, čistilnic,
naj večjo zalogo	SirOjBU, nl|.ltilllifi ge.pelnov itl
preš za grozdje iu sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ------------—
Fe. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu (i, nasproti Križanske cerkve.
t>
t>
Ravnotam zamoreto kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, scsalkc za vodo, vino in gnojnico, vseli vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Ljebljaiia, Prešerne iee
Hajvečja iera izplovlpe obleke za gospode, dame in otroke.
„FIox“
jo fotografičen aparat, s katerim lahko fotogralira vsakdo brez da hi se prej kaj učil. S tem aparatom so napravljajo 'podobe v velikosti 5X7 cm in stane eleganten s kompletno opremo in navodilom samo K 6'—. Razpošilja po povzetju H. Weiss, Dunaj,XI V/3. Sechsbauserstrasse 5/110.
"O
o
5
r*
O
I»
jr
u
«i
r*
n
jr
«
S.
o
u
n
M

nervozne
bolehave osebe kakor ludi
/S/aboine otrok
Krepča edino le
LEKARNARJA
Piccou ja v Ljubljani
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplome in zlato medalje.
patentirana v SO državah.
mr Streha prihodniosti!
iz portland-cementa in peska
Praktična	Jpf^Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdclovatelj za Kranjsko:

Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Samo 3 krone
stane dobra
la nadomestna baterija 80 vin.
Razpošilja po povzetju
Henrik Weiss * Bunaj
XIV./3, Sechshauserstrasse 5/7.
Steckenpferd-Lilijino mlečno milo
Bcrgmann-a & Go., Draždane in Dečin ob Labi
je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspešnejše izmed vseh medicinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po BO vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
Pozornost vzbujajoča
Poceni!
Na vsako sprehodno palico se lahko natakne
novost I
—PraktiŽnoT
1 komad samo 3 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik Wciss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Näroftitö t3ko| to Vas bo razveselilo!!
Zakonito zavaronano, Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Thierry-jev balzam
7. zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic
ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
lirryjffl ceifolijsko mazilo
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lonfika K 3.t»0.
Razpošilja lo proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Allein echferBalsam
BBS der Schutzensil'Apßthcke
A.Thierry in Pregrade
bti Bohltich-S.u.'hnmti
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, pošta ih ^znamkah ga.A.Kaupa, Berlin S.W.296 Dindenstrasse. 60.
Nad 5000 filijalk po vsem svetu
j-
Z
ŠL
ti
Si ^
5f c
>
CC
S—*
Siiiger to. alsila Ma za ialn sinje
Ljubljana
Sv. Petra cesta 4.
Kranj
Glavni trg 11(2.
Novo mesto
Veliki trg 88.
Kočevje
Glavni trg 7!>.

1
■2.
%
S
5
2
Č.
p’
Si
Zaloga olja, šivanj in posameznih delov o Jfajboljje je najceneje
Hssas^ssaEHSSHasvjasaasBassfa R sg3.n3i$s2st&$s&$aiwis>ai
v$0r Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPII.OR štev. '2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K (i() h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se
samo od meno pod naslovom
16 I	vi r*i ^ i o
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Ulmska cesta 2.

tfišlerjeve ulice 5. cmaJI
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
Z MfARBINEMhovi -
piani s© nepreknsijivi E
Klavirji, harmoniji, tudi saiuoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
PFJtFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana * Kočevje
'T Mestni trg 9. v gradu.
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 60, boljše vrste K 12-—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobelo puhasto na-sSSKHESiäääSiS kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, češko
S
ssssssss Žene! ssssss:
Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervas, Kalk h. Köln (Nemčija) št. 246. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je hitro pomagalo." — (Prosi se povratno poštnine.)
I
Pozor gospodje in mladeniči j
V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to jo KAPUjOR št. 1. On deluje, da lasje In brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
i5 I	JviiMšio
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
£e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je nravi slovenski izdelek!
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.