Št. 180 (14.576) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1300 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 8. JULIJA 1993 TOKIO / PRVI REZULTATI ZASEDANJA VODITELJEV SEDMIH NAJBOLJ RAZVITIH DR2AV Sporazum o znižanju carin in o lažjem pretoku storitev '' ■ . ■ ' !_____________ Skupinska slika udeležencev vrha razvitih držav v Tokiu (Telefoto AP) TOKIO - Združene države Amerike, Evropska skupnost, Kanada in Japonska soglašajo s temeljitim zmanjšanjem carin za številne iz-mke, med njimi za jeklo, tekstil, farmacevtske izdelke in konstrukcijsko opremo. Poleg tega predlagajo lažji pretok storitev tudi v komunikacijah, avduovizualnem sektorju, odpiranje kmetijskih trgov in Čimprejšnji podpis urugvajskega kroga' Pogajanj o liberalizaciji trgovine in oarin med 111. članicami Gatta. Sporazum najbogatejših držav sveta, ki so se zbrale v japonski prestolnici, dovoljuje številne izjeme, predvsem pa šele napoveduje naporna pogajanja o odpiranju svetov-rnk gospodarskih in finančnih trgov. Tu bodo posamezne razvite države morda nasprotovale odpiranju tistih frgov, kjer bi jim najbolj škodila tuja konkurenca. Svoje pa bodo povedali tudi nerazviti, ki še bolj ščitijo ranljiva gospodarstva s carinskimi ovirami. Zato opazovalci opozarjajo, da bo o »zgodovinskosti« tokijskega sporazuma odločala šele njegova uresničitev - če ga ne bodo že prej preprečili politični nesporazumi med samimi podpisnicami. Ameriški predsednik Bill Clinton se je prav zaradi japonskega nasprotovanja natančno določenemu odpiranju svojih trgov za ameriške proizvajalce odločil neposredno nagovoriti japonsko ljudstvo. V svojem govoru na univerzi VVaseda je opozoril, da velikanski presežek in zaprta vrata za tuje izdelke z visokimi cenami in manjšo izbiro škodujeta Japoncem samim, »ki zato ne dobijo poštenega plačila za svoje naporno delo«. Toda raziskave javnega mnenja pred tokijskim vrhom so pokazale, da Clintonu ne zaupa kar 70 odstotkov Japoncev, 85 odstotkov pa je prepričanih, da njihovo državo po krivici obtožujejo za vse gospodarske težave sveta. Pred univerzo VVaseda je kakšnih 100 študentov protestiralo proti vrhu in proti večjemu japonskemu sodelovanju v mednarodnih zadevah. Kljub tem inci- dentom so voditelji sedmerice prvi dan tokijskega vrha razpravljali o številnih mednarodnih vprašanjih. ZDA so napovedale, da bodo odpravile hladnovojne omejitve trgovanja z Rusijo in pretoka visoke tehnologije v to državo in razmislile o dodatnih mijardah dolarjev pomoči. Zaskrbljeni so zaradi Ukrajine, ki noče uničiti jedrskega orožja, še posebej ostro pa so obtožili Severno Korejo, ki ne dovoljuje mednarodnega nadzora nad svojimi jedrskimi silami. Razpravljali so tudi o morebitni odgovornosti Irana za »muslimanski« terorizem, Japonska in Francija pa sta se zavzeli za pomoC bogatih državam tretjega sveta. Med kosilom so državniki razpravljali tudi o balkanski krizi. »Ko se začne razprava o nekdanji Jugoslaviji, ji ni konca,« je povedal japonski gostitelj Miyazawa, saj so nekateri politiki za vojno obtoževali celo pogodbo o ustanovitvi Jugoslavije po prvi svetovni vojni. Italija in ZDA o Somaliji TOKIO - Za Carla Aze-glia Ciampija »v Italiji nobena stranka ne postavlja v dvom državne enotnosti«, kar velja tudi za najnovejše stranke. Tako je odgovoril predsednik italijanske vlade na vprašanje o nevarnosti separatizma v Italiji. »S temi izzivi« se je treba spoprijeti odločno, je pristavil ameriški predsednik Clinton, ki se je po pogovoru udeležil krajše skupne tiskovne konference. Za prvega »neprofesionalnega politika« na Čelu italijanske vlade je bilo nedvomno hvaležno, da je lahko ameriškemu predsedniku prikazal »mehko revolucijo«, ki je v teku v Italiji. Naletel je na pozornega poslušalca, saj v VVashingtonu z zanimanjem in zadovoljstvom sledijo gospodarskim in političnim reformam, ki jih je začela Ciampijeva vlada V analizi »primera Italija« pa je Ciampi lahko Clintonu povedal, da se spreminja vse razen zunanje politike, v kateri pa Italija zahteva veCjo »soudeležbo pri odločanju«. To se seveda nanaša na Somalijo, kjer je Ciampi vztrajal pri političnem reševanju zapleta. OZN je navsezadnje poslal v Somalijo svoje sile, da bi normaliziral položaj v državi. Prav zato je Ciam- pi zahteval okrepitev diplomatskega tima, ki naj poišCe najprimernejše rešitve. Zavzel se je za večjo koordinacijo v vojaških zadevah, da se ne bi ponovili tragični primeri. Clinton je po vsemu sodec podprl Ciam-pijevo izvajanje, tako da je prišlo do »popolnega soglasja« glede nadaljnjih naporov v »strategiji po-mirjevanja« v Somaliji. »Uspeh« Ciampijevih pogovorov s Clintonom je bila nova injekcija zaupanja za Italijo, ki je v Tokio prišla z dobrimi izhodiščnimi kartami, saj je dosegla sporazum o ceni dela in z znižanjem obrestne mere pocenila denar. Cimapi je tako Clintonu kot predsednici kanadske vlade Campbel-lovi poudaril, da je za razviti svet najpomembnejše, da rešijo vprašanje svobodne hgovine. f ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Glasove na Tržaškem bodo spet prešteli Deželno upravno sodišče Furlanije-Julljske krajine je včeraj sprejelo zahtevo nekaterih predstavnikov MSI, naj se glasovi tržaških pokrajinskih volitev z dne 6. junija 1993 znova preštejejo, češ da so uradni rezultati očitno sporni. Sodišče se bo na osnovi tega preverjanja dokončno Izreklo o razveljavitvi volitev 12. novembra letos, še prej pa bo obravnavalo druga dva priziva, ki sta bila vložena proti istim volitvam in ki bi prav tako lahko prinesla kako presenečenje. stran 2 Na poklicnem zavodu vsi »zreli« Na poklicnem zavodu Jožef Stefan v Trstu so včeraj objavili izide zrelostnih izpitov. Vsi kandidati so uspešno prestali preizkušnjo, med njimi pa sta tudi dve odličnjakinji. stran 3. Gorica: 32. pevski natečaj V Gorici se je sinoči začel tekmovalni del letošnje mednarodne pevske revije C. A. Se-ghizzi. Tekmovanje se bo nadaljevalo tudi jutri in v soboto. Na mednarodni pevski prireditvi sodeluje sedemnajst zborov iz raznih evropskih držav. Slovenijo zastopajo na prireditvi Ljubljanski madrigalisti. stran 5. Rumena majica Cipolliniju Na kolesarski dirki po Franciji je na včerajšnji moštveni etapi na kronometer zmagala italijanska ekipa GB MG, njen tekmovalec Mario Ci-pollini pa je oblekel rumeno majico (na sliki). Od favoritov je najbolj pridobil Švicar Zulle, hitrejši od Indurai-na pa je bil tudi Chiappucci. stran 11 * mi PO SAMORAZPUSTU OBČINSKEGA SVETA | ■ Občino Devin-Nabrežina že vodi izredni komisar Sandor Tence NABREŽINA - V devinsko-nabrežin-ski občini bodo jeseni (najbrž sredi novembra] predčasne občinske volitve. Svetovalci KD, PSI in MSI so odstopili in s tem povzročili samorazpust občinske skupščine, ki je bila izvoljena na volitvah leta 1990. Prefekt Cannarozzo je že včeraj z neobičajno hitrostjo nekaj ur po sklepu občinskega sveta imenoval izrednega komisarja dr. Mattio Neri, načelnico knjigovodskega oddelka tržaške Prefekture, ki bo do volitev vodila Občino. Torkova občinska seja (o njej poročamo na 4. strani) je dejansko samo poglobila razkol v tristrankarpki večini KD-PSI-SSk, v kateri sta se že pred meseci ustvarili v bistvu dve politični liniji. Na eni strani so bih socialisti in krščanski demokrati, ki so zavračati vsak dialog z levo opozicijo DSL-komunistične skupine, na drugi strani pa je bila Slovenska skupnost, ki se je do zadnjega zavzemala za razširitev večinske koalicije. Zupan Vittorino Caldi (PSI) se je kljub hudim težavam občinskega odbora do zadnjega trudil, da je Občina nepristransko igrala svojo instititucionalno vlogo v korist celotne italijanske in slovenske skupnosti. Zupan si je zaradi tega zaslužil javno priznanje vseh političnih skupin, seveda z izjemo MSI. Občani Devina-Nabrežine bodo jese- ni neposredno izvoliti župana, občinski svet pa bo odraz novega večinskega volilnega sistema. Za izvolitev župana ne bo balotaže, zmagal bo kandidat, ki bo dobil največ glasov. Zmagovalec bo imel za sabo dve tretjini občinskih svetovalcev. Nova volilna zakonodaja bo torej prisilila stranke, da oblikujejo sporazume in da poiščejo skupne kandidature za župana, v bistvu, da spremenijo dosedanjo politično miselnost. Devinsko-nabrežinske demokratične sile, ki so jim pri srcu razvoj občine, sožitje in tvorno sodelovanje med vsemi narodnostinimi komponentami, se nahajajo pred zelo pomembno volilno preizkušnjo. Neofašisti so že dali jasno razumeti, da bodo podpihovati volilno soočanje na narodnostni ravni, ki bi bilo pogubno za občinsko stvarnost kot je devinsko-nabrezinska, kjer so biti mostovi sožitja in razumevanja zgrajeni z velikimi težavami. Upati je, da bodo neofaSisti pri teh načrtih ostati osamljeni. Torkova razprava v občinskem svetu pa žal s tega vidika ne obeta nič dobrega. Demokristjani so z načelnikom skupine Locchijem z nenavadno ostrino napadli stranko Slovenske skupnosti, pri čemer niso izključiti oblikovanja neke vrste italijanske nacionalne fronte skupno s skrajno desnico. RIM / ZARADI VELIKEGA PRILIVA Minister Gallo napovedal manjši davčni pritisk Obrazec 740 bodo prihodnje leto poenostavili Vojmir Tavčar RIM - Podatki so še nepopolni, toda vse kaže, da bo junijski davčni priliv navrgel državi več, kot je vlada pričakovala. In možno je, da se bodo s tem v prihodnje lahko okoristili tudi davkoplačevalci. Finančni minister Franco Gallo, ki je v prejšnjih dneh obljubil korenito poenostavitev obrazcev za plačevanje davka fizičnih oseb Irpef, je vecraj napovedal tudi možnost bolj omiljenega davčnega pritiska. Za to napoved je izbral tribuno letne skupščine zveze delniških družb As-sonime. In avditoriju je tudi prilagodil svoje izvajanje, saj je veliko bolj upošteval problem davčnega vijaka, ki bremeni podjetja, kot pa posameznika. Izhodišče ministrovega izvajanja je bila ugotovitev, da je junijski davčni priliv višji od predvidenega. »Kljub nepopolnosti podatkov kaže, da bomo presegli za- stavljene cilje,« je dejal minister. »Ce bo presežek predvidenega priliva res pomemben in Ce bodo to dopuščale proračunske potrebe, bomo jasno dokazali, da se težnja lahko obme v pozitivno smer,« je poudaril Gallo. Pri tem je dodal, da bo šel v to smer že finančni zakon za prihodnje leto, ker pri uravnovešanju proračuna »vlada namerava klestiti izdatke in nekoliko omiliti davčni pritisk«. Toda, je pojasnil finančni minister, šlo bo bolj za makroekonomske pokazatelje, ki se bodo najbrž le obrobno poznali na listnici posameznega davkoplačevalca. Kljub temu pa »gre za pomembno preusmeritev tako v proračunski kot v davčni politiki«. V ekspozeju je minister nakazal tri področja posega: stanovanja, podjetja in finančno varčevanje. Glede nepremičnin je Gallo poudaril, da so se finančna bremena znatno po- višala, kar navaja »k možnosti manj obre-memnjujoče politike za stanovanja in za nepremičnine, ki so last podjetij in jih bremenita davek na premoženje in občinski davek na nepremičnine«. Za podjetja je minister napovedal vrsto ukrepov, ki naj bi »omejili njihovo težnjo k zadolževanju«. Razmišlja pa tudi o možnosti, da bi spremenili dosedanji sistem obdavčevanja plusvalenc, ki so predvsem sad proizvodnih preusmeritev ali re-strukturiranja. Kar zadeva varčevanje pa je minister dodal, da je sedanji sistem obdavčitve (cedolare secca) najbolj primeren, ker ne odvrača od varčevanja in je enostaven. Vodilo davCne politike na tem področju mora biti enakomerna porazdelitev bremen, obenem pa konkurenčnost z ostalimi državami, ker se le tako lahko privabi varčevalce. ________BALKAN________ Pritiski na Izetbegoviča -Natova letala pripravljena že ta teden SARAJEVO, BRUSELJ -Predstavniki Unproforja poročajo o bojih po vsej Bosni in Hercegovini, hkrati pa upajo, da bodo poveljniki vseh treh vojsk že v petek podpisali sporazum o varnostnem območju v Sarajevu. Na srečanju poveljnikov srbske, hrvaške in muslimanske vojske bosta navzoča dosedanji poveljnik Unproforja general Morillon in njegov naslednik general Cot, ki je že prispel na Balkan. K sporazumevanju naj bi prispevalo predvsem predsedstvo BiH, ki zaseda v Sarajevu in na katerega pritiskajo z vseh strani, naj vendarle že sprejme sr-bsko-hrvaški naCrt o delitvi BiH na tri etnično Ciste konfederalne državice. Stališče predsedstva pripravljajo Musliman Ganič, Hrvat Lasič in Srb Lasovič, po mnenju mednarodnih pogajalcev pa bo znano že prav kmalu. Na sedežu zveze Nato v Bruslju so pripravili vse potrebno za začetek vojaške operacije, ki bo z letali ščitila modre Čelade v šestih musliman- General Jean Cot (Foto: AP) skih enklavah v BiH. Sedemdeset britanskih, francoskih, ameriških in nizozemskih letal bo pripravljenih že konec tega tedna, načrt pa mora odobriti še VS OZN. Opazovalci opozarjajo, da načrt o delitvi BiH ne predvideva vec šestih enklav, ki so jih z resolucijo 836 začrtali Združeni narodi. (R. S.) SLOVENIJA Bencin kmalu dražji LJUBLJANA - V Sloveniji se bo bencin podražil za 10 tolarjev, zbrana sredstva pa bodo namenili posebnemu skladu za gradnjo avtocest. Drugačne izbire bržkone tudi ni, saj je potrebno za začetek gradnje tako zaželene avtocestne povezave slovenskega vzhoda z zahodno mejo zbrati kar 176 milijonov dolarjev, pri Čemer po mnogih ocenah tudi koncesijska gradnja ni najbolj primerna. Kljub temu se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj je vlada tako rekoC Cez noc tako korenito spremenila stališče o uvedbi bencinskega tolarja, kar seveda postavlja pod vprašaj tudi strokovnost ocen, ki so takšno rešitev kar nekaj let vztrajno zavračale. 2 Četrtek, 8. julija 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Deželni sskupščina: še brez sporazuma o novem predsedniku TRST - Stranke Se niso dosegle sporazuma za jutrišnjo izvolitev predsednika deželnega sveta, dveh podpredsednikov in ostalih vodilnih teles skupščine. Včerajšnja seja načelnikov skupin se je končala brez vsakršnega dogovora. Starejši svetovalec Gianfranco Gambassini, ki bo jutri vodil sejo deželnega sveta, je povedal, da se bodo načelniki skupin spet sestali jutri pol ur pred zasedanjem skupSCine. Načelnik Severne lige Matteo Bortuzzo je za predsednika znova predlagal somišljenika Pie-tra Fontaninija, podpredsednika pa iz vrst KD in DSL. Fontanini bi takoj odstopil v primeru izvolitve za predsednika deželne vlade. Renzo Travanut (DSL) je v glavnem soglašal s tem predlogom, kar velja tudi za Paola Ghersino (Zelena lista). Kandidat DSL za podpredsedniško mesto je slovenski svetovalec Miloš Budin. Pomisleki pa so prišli s strani ostalih svetovalskih skupin. Zelena lista je medtem na dopoldanski tiskovni konferenci predstavil izhodišča svojega političnega in upravnega programa. Na prvo mesto so zeleni Ghersina, Mioni in Pujatti postavili vprašanje zaščite narodnih in jezikovnih skupnost pred nevarnostjo naraščanja vpliva nacionalizmov. Zelena lista se zavzema tudi za novo deželno volilno zakonodajo. Težka pot reforme parlamentarne imunitete RIM - Načelno vsi soglašajo, da je reforma potrebna, v dejstvih pa je sprememba določil o parlamentarni imuniteti veliko težja. Poslanska zbornica in senat si tako podajata »pekoči kostanj« v brezkončnem »ping pongu«. Postopek za reformo parlamentarne imunitete se je začel pred enim letom in pred nekaj meseci, kot je oprostitev bivšega tajnika Psi Bettina Craxija izzvala ogorčen protest državljanov, je kazalo, da bodo odpravljena vsa določila o imuniteti z izjemo člena, ki doloCa, da parlamentarcu ni mogoCe soditi zaradi stališč in opredelitev (vključno z glasovanji), ki jih zavzema v izvrševanju mandata. Nato pa sta zbornica in senat zaCela dodajati primere, v katerih naj bi sodstvo moralo zahtevati dovoljenje za sodni postopek in tako je ustavni zakon zaCel svojo izmenično pot iz zbornice v senat in nazaj. Včeraj so poslanci že petič popravili besedilo in sklenili, da sodstvo brez predhodnega dovoljenja parlamenta ne sme odrediti prisluškovanja telefonskim pogovorom parlamentarcev. NESREČA / JU2NA TIROLSKA Avtobusna nesreča je terjala 18 mrtvih Včeraj potegnili iz potoka Gadera še dve trupli BRUNECK (BOČEN) -Strahovita nesreCa pri kraju Longega, kjer je avtobus po trčenju v avto zgrmel v prepad, je terjala 18 življenj. VCeraj so iz potoka Gadera, v strugi katerega je težko vozilo končalo svojo smrtno pot, potegnili še dve trupli, medtem ko je v nočnih urah v bolnišnici v Brunecku 13-letna Fran-cesca Fontanieri podlegla hudim poškodbam. Dekle so gasilci potegnili živo iz potoka, kljub hitremu prevozu v bolnišnico in posegu zdravnikov, pa je njeno mlado življenje utrnilo na operacijski mizi. Zdravstveno stanje 22 ranjenih (med katerimi sta tudi voznik BMW-ja in njena sopotnica) je zadovoljujoče: okrevali bodo v 10 do 100 dneh. Le zdravstveno stanje enega od njih je zaskrbljujoče. Nekatere ranjence še niso obvestili, da so v nesreči izgubili svoje drage, da jih ne bi vest še bolj pretresla. Tako mali Valeria in Silvia Frizza (osem in šest let) še ne vesta, da sta v nesreči u-mrla njuna mama in oCe. Obe se zdravita v pediatrični bolnišnici in bosta kmalu okrevali. Od ranjencev je včeraj z novinarji spregovorila le 35-letna Maria Teresa Moretti. Dejala je, da je slišala le moCan udarec, zatem se je avtobus pre- vrnil, pri tem pa jo je vrglo skozi okno, kar ji je najbrž tudi rešilo življenje. Trupla umrlih so včeraj kasno ponoči prepeljali v Orvieto v Umbriji, od koder je skupina izletnikov s štirimi avtobusi odpotovala v Dolino Badia na dvotedenske počitnice. Danes popoldne bo v znamenitem Duomu pogrebna svečanost, v mestecu pa so ob pogrebu oklicali enodnevno žalovanje. Preiskovalci medtem nadaljujejo z izvidi, da bi ugotovili vzroke te najhujše prometne nesreče na Južnem Tirolskem. Po mnenju cestnega podjetja ANAS, ki i-ma v oskrbi državno cesto št. 244, na kateri se je pripetila nesreča, je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem trdi, da je cesta v dobrem stanju. Široka je šest metrov in pol, pred prepadom pa jo varujejo betonski zid in jeklena obcestna o-graja. Preiskovalci so izmerili, da je avtobus po- drl in izrul kar 20 metrov ograje, preden je konCal v potoku. Drugačno je mnenje načelnika civilne zaščite Elvena Pastorellija. Ce bi bila cesta na kraju nesreče zavarovana še z bankino, bi se lahko tragediji izognili, je bilo njegovo mnenje. Novinarjem je nadalje povedal, da se je avtobus dvakrat zakotalil po strmem skalnatem pobočju, predno je s povsem strgano streho konCal na kolesih v strugi potoka Gadera. GLOSA De Michelisove vrline in slovenska samostojnost Jože Pirjevec Z odlikovanji Slovenci res nimamo sreCe. Potem, ko so protagonisti osamosvojitvene epopeje iz protesta (škodljivega, po mojem, vsaj na zunanjepolitičnem polju) vrnili svoja, se je medalji simbolično odpovedal še Gianni De Michelis z intervjujem, ki ga je pred kratkim dal tedniku »Panorama«. V njem se je bivši socialistični prvak in zunanji minister pridružil tistim, ki v zadnjem Času pripisujejo bosansko morijo na rovaš preurejenega priznanja Slovenije in Hrvaške. De Michelis trdi na samem začetku, da so za jugoslovansko polomijo krivi tisti, ki se niso zavzeli za konfederalno preureditev države in niso z močno finančno injekcijo priskočili na pomoC reformističnim težnjam Markovičeve vlade. Pri tem spretno manevrira s Časovnim sosledjem in postavlja stvari na glavo ter jim tako spreminja pomen. Markovičev poskus, (ki ni bil bez mednarodne pomoči), da ozdravi jugoslovansko gospodarstvo, je tekel v letih 1989/90, ko so o kon- federaciji ali o asimetrični federaciji govorili samo Slovenci in bili pri tem deležni vsesplošne brezbrižnosti. Velika internacionalna politika je bila z Markovičem naivno prepričana, da je dovolj ozdraviti jugoslovansko ekonomijo pa bo vse spet v redu, ne da bi se zavedala globine jugoslovanske krize. Ta ni temeljila samo na zavoženi ekonomski politiki, temveč predvsem na dveh nasprotnih političnih konceptih, ki se jih Evropa ni zavedala in se jih kot zgleda še danes ne. Na eni strani je stal pluralistični slovenski program, na drugi pa integralizem Srbije in vojske, ki nista bili pripravljeni spustiti iz rok vajeti jugoslovanske družbe. V Času pred 25. junijem 1991 je Evropa z De Michelisom vred dajala potuho centralističnim in dogmatičnim silam, ponavljajoč, da mora ostati Jugoslavija »enotna in demokratična«, pri Čemer je bilo jasno, da je zadnji pridevnik le »epiteton ornans«, ki nikogar zares ne zanima. Potem, ko je z napadom JNA na Slove- nijo postalo jasno, da zaradi odločnosti slovenskega odpora, Jugoslavija ne more biti vec »enotna«, se je De Michelis morda res zavzel za konfederacijo, toda s prazno vero župnika, ki zvoni po toCi. Kako je bilo mogoče v trenutku, ko je beograjska politika že stavila na svojo drugo karto, namreč na ustanovitev velike Srbije, govoriti o konfe-derciji, vesta samo De Michelis in ljubi Bog. Pri vsem tem se postavlja vprašanje, ali je mogoče voditi zunanjo politiko, Ce ne poznaš pravega razmerja sil, s katerimi imaš opraviti, in ne razumeš vsebine spora, ki ga skušaš razvozlati. De Michelis trdi, da so nemški in avstrijski demokristjani v imenu antikomunizma podpirali slovensko in hrvaško secesijo, sebe pa predstavlja kot zagovornika zmernosti in preudarnosti. Ce bi omenjeni »vrlini« obveljali, si ni težko predstavljati, da bi danes imeli v Sloveniji diktaturo nacio-nal-socialističnega tipa ali pa bosansko-hercegovsko tragedijo. ________ITALIJA / STRANKAM SE NE VEC MUDI__ Politične volitve bodo skoraj gotovo šele spomladi 1994 Kako se na to preizkušnjo pripravljajo DSL KD in Liga TRST / DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE SPREJELO ZAHTEVO PREDSTAVNIKOV MSI Sodniki odredili, naj se preverijo izidi tržaških pokrajinskih volitev V kratkem na dnevnem redu še dva priziva proti istim volitvam RIM - Vse kaže, da bo sedanja zakonodajna doba »živela« vsaj do prihodnje pomladi. S tem so se sprijaznile vse stranke, ki so zaCele prilagajati svojo volilno taktiko in strategijo novim terminom. To je zlasti razvidno pri treh trenutno najmočnejših italijanskih političnih skupinah: Krščanski demokraciji, Demokratični stranki levice in Severni ligi. In vse tri se soočajo z dvema bistvenima vprašanjema: kakšna volilna pravila in kakšna zavezništva oblikovati do pomladi, ko bodo -Ce ne bo nepredvidljivih zapletov - italijanski vo-lilci prvič izbrali parlamentarno predstavništvo z večinskim sistemom. Severna liga, ki je krepko zakoreninjena na Severu, išCe stike in zavezništvo s KD, ki je še dovolj krepko zasidrana v južnih italijanskih deželah. Novi načelnik poslanske skupine »lumbardov« Roberto Maroni, ki je prevzel to zadolžitev, potem ko je bil Marco Formentini izvoljen za milanskega župana, je v zadnjih dneh že drugič ponovil svojo ponudbo. In Ce je pri tajniku Minu Marti-nazzoliju naletel na rezek ne, so bili za ponudbe Lige bolj dovzetni južnjaški voditelji, ki se zavedajo, da bi z reformo KD dokončno odrezani od oblasti. Liga pa, ki je nastala kot rušilna sila sistema, išCe dialog prav s tistim delom KD, ki je najbolj zakoreninjen v starem sistemu, da bi lahko prebila jez Vojmir Tavčar DSL. Problem zavezništev -in torej s kom oblikovati tisti progresivni pol, ki bo lahko uspešno tekmoval za krmilo oblasti, bo v ospredju razprave na današnji in jutrišnji seji vsedržavnega sveta DSL. Temu problemu bo posvetil uvodno poročilo tajnik Achille Oc-chetto, ki je upošteval, kot je včeraj pojasnil odgovorni za krajevne uprave Franco Bassani-ni, dve temeljni koordinati: krizo dosedanjega političnega sistema in severno vprašanje, »kjer se volilci vse bolj nagibajo h konservativnim in reakcionarnim izbiram«. Cilj, ki si ga zastavlja DSL je, tudi v luCi nedavne izkušnje upravnih volitev, »oblikovati veliko zavezništvo, ki naj vključuje po možnosti vse levičarske sile, pa tudi laične in katoliške demokratične sile za alternativo staremu sistemu in Ligi«. Ob tej načelni izbiri pa se bo ”hrast" moral opredeliti ob še eni dilemi: ali naj se tako zavezništvo konkretizira v ohlapnem volilnem kartelu ali pa v obliki trdnejše povezave. Predpogoj pa je tudi večja jasnost, saj si je na primer težko zamisliti, da bi lahko (kakršna koli bo že predlagana oblika povezovanja) spravili pod isto streho Segnijevo ljudsko gibanje in Stranko komunistične prenove. V najbolj kočljivem položaju pa je KD, ki se pripravlja na ustanovno skupščino in nato na izredno kongres, ki naj bi začrtal nove obrise stranki, ki je 45 let obvladovala italijansko politično sceno in ki sedaj preživlja izredno globoko krizo. Prejšnji teden je strankino vodstvo poverilo tajniku zelo širok mandat za organizacijo ustanovne in programske konference, sedaj pa se v stranki pojavljajo spet ostri odpori proti Martinazzolijeve-mu načrtu. Na eni strani ga levo krilo sili k iskanju dialoga z DSL, na drugi pa ga desno krilo peha v oblikovanje subjekta, ki naj bi bil alternativen DSL. V tej situaciji je težko reci, za kaj se bo opredelila skupščina, ki se bo sestala konec tega meseca. Marsikaj pa bo najbrž pogojevalo dejstvo, ali se bosta KD in DSL uspeli srečati ob problemu reforme volilnih pravil in vzporedno s tem omogočiti vsaj najnujnejše spremembe ustave. Časa ni veC veliko. Prve dni avgusta bo zaCel veljati ustavni zakon, ki pripisuje dvodomni komisiji za ustavne reforme posebne pristojnosti tudi za spremembo volilnih pravil. Ce dotlej ne bo sprejet novi volilni zakon, bo prehod iz prve v drugo republiko vse bolj tvegan in perspektive Italije vse manj jasne. TRIBUNALE AMMINISTRATIVO HEINE DEL FRIDLI-VENEZII CIUHA Tu se odloča usoda tržaškega pokrajinskeg sveta TRST - Možnost, da se bodo na Tržaškem volišča v kratkem spet odprla za obnovitev komaj izvoljenega pokrajinskega sveta, postaja vse bolj stvarna. VCeraj je namreč deželno upravno sodišče sprejelo zahtevo neofašističnega gibanja MSI, naj se glasovi z dne 6. junija 1993 spet preštejejo, češ da so uradni rezultati očitno sporni. Na osnovi izidov tega novega štetja se bo sodišče potem 12. novembra letos dokončno izreklo o morebitni razveljavitvi samih volitev. Pred deželnim upravnim sodiščem, kateremu je predsedoval Benedet-to Pellingra, sestavljala _________GLASBENO ŠOLSTVO / PREDSTAVNIŠTVO GM PRI VENCLJU____________________ Glasbeni matici je treba omogočiti delovanje Sekretar za Slovence po svetu zagotovil, da se bo Slovenija zavzela za rešitev problemov glasbene šole snje rešitve teh vprašanj. Peter Vencelj je zagotovil, da bo Slovenija podprla njihova prizadevanja za javnopravno priznanje italijanske države, saj bi to pomenilo tudi konkretno priznanje same manjšine. Slovenija se bo obenem zavzela, da bi spet uvedli prispevke po zakonu o obmejnem sodelovanju za nadaljnja tri leta. Kulturno izobraževanje je zelo pomembno za krepitev narodne identitete, zato moramo Glasbeni matici v Trstu omogočiti delovanje, je zaključil Vencelj. (M. J.) LJUBLJANA - Glasbeni matici v Trstu, eni od temeljnih kulturnih in vzgojnoizobraževalnih dejavnikov slovenske manjšine v Italiji, preti prekinitev delovanja. Z letom 1993 namreč preneha veljati deželni zakon za obmejna področja, ki namenja finančna sredstva za delovanje glasbenih šol s slovenskim učnim jezikom v deželi FJK. Zato je delegacija Glasbene matice iz Trsta med obiskom pri Petru Venclju, sekretarju za Slovence po svetu, poudarila nujnost Cimprej- Martin Breceu pa še Umberto Zuballi in Enzo Di Sciascio, je včeraj nekaj po 14. mi v sicer kratki javni obravnavi naprej odvetnik Pier-paolo Safred v imenu Roberta Menie in drugih predstavnikov MSI na kratko obnovil vsebino rekurza. Predstavniki MSI so v bistvu iznesli nekatere konkretne primere, iz katerih naj bi izhajalo, da štetje glasov z dne 6. junija ni potekalo pravilno, poleg tega pa so osporavali tudi pravilnost navodil, ki jih je ministrstvo posredovalo posameznim voliščem, Ceš da ne ustrezajo Črki in duhu zadevnega volilnega zakona. Proti Safredovim izvajanjem so nastopili odvetnik Federico Rosati, ki je zastopal tržaško pokrajinsko upravo, odvetnik Mario S ar do s Albertini, ki je zastopal svojega brata Paola, pokrajinskega izvoljenega predsednika, in odvetnik Paolo Picasso, ki je zastopal Franca Codego, Sardosovega Albertinije-vega tekmeca v blotazi. Izrazili so predvsem vrsto razlogov formalnega značaja, zaradi katerih naj bi bil rekurz MSI nesprejemljiv, Mario Sar-dos Albertini pa je skušal tudi dokazati, da bi razlike v glasovih, na katere opozarja rekurz MSI, vsekakor ne mogle spremeniti končnega rezultata volitev, se pravi izvolitev Paola Sardosa Albertini j a na Celo tržaške pokrajinske uprave. Sodniki pa so zavrnili vse te ugovore in po krajši posvetovalnici odredili, naj se glasovi tržaških pokrajinskih volitev z dne 6. junija znova preštejejo. Tržaška prefektura bi morala v ta namen izročiti vse zadevne volilne akte tržaškemu prizivnemu sodišču. Do 15. septembra bi morali sklicati prizadete strani in jih zaslišati, nakar bi morali do 10. oktobra preveriti osnova-nost pritožb MSI, se pravi dejansko znova prešteti vse glasove. Rezultate tega novega štetja bodo morali nato skupno z ustreznim poročilom poslati deželnemu upravnemu sodišču, ki bo 12. novembra letos na tej osnovi končno meritorno obravnaval zahtevo po razveljavitvi zadnjih pokrajinskih volitev. Sicer pa ne gre pozabiti, da bo deželno u-pravno sodišče v kratkem obravnavalo še druge rekurze proti zadnjim tržaškim pokrajinskim volitvam. Jutri bo na dnevnem redu priziv SSk proti razporeditvi tržaških pokrajinskih volilnih okrožij, 28. t. m. pa priziv Severne lige, po kateri ni v skladu z zakonom to, da je na zadnjih pokrajinskih volitvah bila sprejeta kandidatna lista Furlanskega gibanja brez najmanj tisoč podpisov volilcev. Izvedenci menijo, da ima zlasti ta zadnji priziv veliko možnosti, da prodre, tako da je res zelo verjetno, da bodo na Tržaškem v kratkem volitve ponovili. KRAJEVNA POLITIKA / LOGIČNA POSLEDICA DOLGOTRAJNE UPRAVNE IN POLITIČNE KRIZE NOVICE Svetovalci PSI, KD in MSI odstopili iz skupščine, prefekt imenoval komisarja Sandor Tence Zupan Caldi je sedel v skupščini kar 29 let (f. KROMA) Devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta ni več. Predstavniki KD, PSI, MSI (skupno 11 svetovalcev) so formalno odstopili in s tem avtomatično povzročili sa-morazpustitev skupščine, tako da je prefekt že včeraj imenoval izrednega komisarja, ki bo vodil Občino do jesenskih volitev. Samorazpustitev sveta je logična posledica hude upravne in politične krize, s katero se je že dalj časa soočala uprava socialističnega župana Vittorina Caldija. Tri-strankarska koalicija KD-PSI-SSk, ki je vodila upravo vse od volitev leta 1985, je dobesedno izčrpala svojo vlogo. Torkova občinska seja, ki je bila zadnja v tej v marsičem ponesrečeni zakonodajni dobi, je samo potrdila, da ni nobenih pogojev za oblikovanje kakršne koli večinske uprave. Stranka Slovenske skupnosti je pozno ponoči naredila še zadnji poskus za izvolitev nove uprave z vključitvijo predstavnikov DSL-Komunistič-ne skupine, ki pa je takoj propadel, saj so imeli svetovalci PSI in KD že v žepu odstopna pisma . Torkova seja je bila torej le žalostni epilog vnaprej napisanega scenarija, ki se je v zadnjih mesecih redno ponavljal na vseh zasedanjih, na katerih je os KD-PSI v polemiki z levo opozicijo - in pogostokrat tudi s koalicijskim zaveznikom SSk - stalno pogojevala tudi samo županovo delo. Caldi se je od tega občinskega sveta, v kate- rem je sedel celih 29 let, poslovil že prejšnji teden, v torek pa so prišli na vrsto ostali svetovalci. O delu svetovalskih komisij, ki so v tem času poskusile ustvariti programske pogoje za novo upravo, je poročal podžupan Martin Brecelj (SSk), po mnenju katerega so še obstajale možnosti, da se prepreči komisarska uprava. Predlagal je razširitev koalicije na DSL-KS, njegov poziv pa je ostal mrtva črka. Zeleni Alessandro Sga-mbati je takoj zatem predlagal samorazpustitev skupščine, čeprav potem ni podpisal odstopnega pisma. Claudio Di Gior-gio (PSI) pa je le ugotovil, da je uprava prišla do svoje zadnje postaje. Načelnik KD Locchi je uvodoma kritiziral »dvoumno zadržanje DSL-KS«, večji del svojega posega pa je namenil zelo ostremu napadu na račun SSk. Tej stranki je očital, da se je po padcu berlinskega zidu in po samostojnosti Slovenije prelevila v nacionalistično silo. Odnosi med KD in SSk so se dodatno zaostrili po izvolitvi Sama Pahorja v tržaški občinski svet, tako da je bila povezava med strankama za dežel- ne volitve praktično nemogoča. Locchi je naprtil vse krivde za krizo Caldijeve uprave SSk in dal zelo jasno razumeti, da KD nima in noče i-meti s to stranko nič več skupnega. Njega zanima le »veliko nelagodje občanov italijanske narodnosti«, ki po Loc-chijevem mnenju zelo skrbi tudi socialiste. Ce bo na volitvah prišlo do narodnostnega spopada bodo za to odgovorni e-dinole Slovenci! Načelnik SSk Bojan Brezigar je obnovil trnovo pot tristrankarske večine, medsebojno zaupanje se je po njegovem začelo krhati, ko je takratni župan Locchi u-metno sprožil znano afero o osebnih izkaznicah. Nekateri so že takrat začeli rušiti mostove sožitja in razumevanja med Italijani in Slovenci, ki so jih povojne občinske uprave s težavo gradile in utrdile. Tem težavam politične narave so se pridružile še nekatere objektivne težave, vezane na finančni položaj Občine in na mnoge neizpolnjene obljube, predvsem deželne uprave. Razpust oziroma samorazpust skupščine bi po mnenju SSk povzročil radikalno in boleče prekinitev zakonodajne dobe, medtem ko bi Občina potrebovala široko soglasje vseh demokratičnih sil. Brezigar je zato predlagal dodatne razgovore za izhod iz krize in s tem volitve prihodnjo pomlad. Samorazpustitev občinskega sveta pa je bila že odločena. Giorgio Depangher (DSL-KS) je ugotovil, da ob križnih vetih bivših zaveznikov pravzaprav ni več možnosti za sestavo kakršnekoli večine. Delovanje večinske koalicije so - mimo objektivnih težav - spremljale številne politične napake, med katerimi je govornik postavil na prvo mesto Sesljanski za- liv. DSL-KS nima čudežne palice za rešitev problemov in misli, da so predčasne volitve edina možnost za premostitev krize. Zato je treba čimprej izkoristiti novo volilno zakonodajo in dati občanom možnost, da prvič neposredno izvolijo župana. Depangher je že konec maja predlagal samorazpustitev občinskega sveta, svetovalci DSL-KS pa se niso po-služili te možnosti, morda tudi zato, da ne prejudicirajo dialoga s SSk in to v pričakovanju volilne preizkušnje. Zadnja seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta (foto Križmančič-KROMA) Danes glavni svet Kmečke zveze V sejni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, v Ul. Ricreatorio 2, bo drevi, ob 20.30 seja glavnega sveta Kmečke zveze, ki bo ocenil položaj kmetijstva v sedanjem gospodarskem, družbenem in političnem položaju. Posebna skrb bo posvečena tudi organizacijskim vprašanjem. Dva tovornjaka odpotovala v Labin Danes zjutraj, ob 7.30, je izpred Pomorske postaje odpotoval konvoj, ki ga je organiziral tržaški Rdeči križ. Na kamione so naložili razne humanitarne potrebščine, ki so namenjene beguncem bivše Jugoslavije, ki se sedaj nahajajo v zbirnih centrih v občini Labin. V konvoju sta bila tudi dva tovornjaka iz Palerma z najnujnejšimi potrebščinami, ki so jih na pobudo Rdečega križa zbrale palermske šole ob podpori predsedstva sicilskega deželnega sveta. Deželni svetovalci danes na Združenju obrtnikov Danes, ob 18.30, se bo v konferenčni dvorani CNA na Trgu Venezia 1, sestalo pokrajinsko vodstvo vsedržavne konfederacije obrtnikov in malih podjetij (CNA). Na sejo, ki ji bo predsedoval Renato Chicco, so povabili tudi deželne svetovalce, ki so bili izvoljeni v tržaškem volilnem okrožju. Združenje obrtnikov v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da bo moral novoizvoljeni deželni svet med ostalimi vprašanji rešiti tudi probleme, ki so povezani z gospodarskim razvojem naše pokrajine. Nadaljuje se festival operete V gledališču Cristallo se nadaljuje festival operete, ki ga prireja občinska ustanova “G. Verdi" v sodelovanju z ljudskim gledališčem “La Con-trada". Danes, ob 20.30, in jutri, ob 17. uri, se bosta predstavila sopran Daniela Mazzucato in tenor Max Rene Cosotti, ki sta že požela številna odobravanja v številnih gledališčih z izvajanjem del Offenbacha, Straussa, Lebarja, Kalmana, Stolza, Pietrija in drugih skladateljev. Aretirali razpečevalca mamil Ob koncu prejšnjega meseca so agenti kvesture aretirali 24-letnega Gabrieleja Brundoja zaradi posesti in razpečevanja mamil. Zaplenili so mu 531 gramov hašiša. Zalotili so ga v igralnici z elektronskimi aparati pri Sv. Jakobu, kjer so se nekateri mladinci oskrbovali z lažjimi mamili. BOŽJE POLJE / URADNA IZJAVA SLUŽBE SERT MATURA / USTNI IZPITI NA KLASIČNEM LICEJU DANTE ALIGHIERI »Center za narkomane ne bo omejeval drugih dejavnosti« Don Vatta se je baje odpovedal načrtu "Dolga krona" Na italijanskih maturah vse kot na slovenskih, le komisije so bolj »tečne« Ko zasledi profesor dijakovo šibko točko, začne neizprosno »vrtati«... Center za rehabilitacijo narkomanov, ki ga načrtujejo na Božjem polju, bodo zgradili ob finančni podpori ministrstva za javna dela in ta projekt ne bo oškodoval drugih dejavnosti na območju nekdanjega begunskega taborišča. To je včeraj Poudarila načelnica službe KZE za zdravljenje narkomanov (SERT) Gra-zia Cogliati, potem ko so se v tisku že pojavile nekatere polemike v zvezi s tem centrom. Združenje skavtov AMIS je namreč izrazilo bojazen, da bo ta projekt na nek način omejeval delo te organizacije. Cogliatijeva torej naglasa, da bo na Božjem polju prostora za nove in tudi za obstoječe dejavnosti. Zamisel za center za rehabilitacijo uži- valcev mamil je prišla s strani službe SERT, ki je nalogo za njegovo izvedbo poverila zadrugi ”La Collina", na pomoč pa je priskočila tudi Skupnost San Martino al Čampo duhovnika Maria Vatte. Važno vlogo je pri tem odigrala Občina Trst, ki bo kupila zemljišča na Božjem polju, ki so trenutno deželna last. Don Vatta je o Božjem polju izvedel iz dnevnega tiska in izrazil zadovoljstvo nad sklepom tržaške občinske uprave. Vse kaže, da se je njegova skupnost medtem dokončno odrekla znanemu spornemu načrtu na Dolgi kroni v dolinski občini. V časopisni izjavi je Vatta rekel, da bi predložitev nove prošnje za Dolgo krono predstavljala žal le izgubo časa in denarja, »ker bi dolinska uprava gotovo našla nove pretveze za svoje že znano negativno mnenje o tem socialnem centru«. Izreči se mora zahodnokraški rajonski svet Pri včerajšnjem poročanju o načrtovanem terapevtskem centru na Božjem polju, berem med navednica-mi »lastno« izjvo, s katero izražam ožbalovanje, da Rajonski svet ni bil seznanjen z razvojnimi projekti območja nekdanjega taborišča. Tako obžalovanje predpostavlja vedenje o obstoju nekih projektov, kar je meni povsem neznano. Dosedanje namestitve Skupnosti Družina, Prostovoljcev Nordest in skavtov je bilo, kar je meni znano, povsem stihijsko. Moja naslednja trditev je izrazito osebno mnenje ter le načelnega značaja in se ne nanaša na lokacijo Centra. Samo po sebi je u-mevno, da je merodajno predvsem stališče, ki ga izrazi Rajonski svet kot voljeno telo, ta pa se ni imel priložnosti, da bi o tem kaj razpravljal. Dušan Križman Predsednik Rajonskega sveta za Zahodni Kras ŠOLSTVO / STALIŠČE SINDIKATA Kdo se zavzema za slovensko šolo? Pojasnila glede razpisov natečajev za vstop v stalež v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah V zvezi z izjavami, ki so se včeraj pojavile v italijanskem tisku glede razpisov natečajev za vstop v stalež v slovenskih o-troških vrtcih in osnovnih Šolah, sporočata Sindikat slovenske sole in šolski sindikat CGIL za popolnejšo in točnejšo informacijo naslednje: 1. Sindikat slovenske šole je v zadnjem letu večkrat opozoril tržaškega šolskega skrbnika, tudi preko deželne komisije za vprašanja slovenskih šol na nujnost razpisa natečaja na osnovi izpitov in uradnih listin za slovenske osnovne šole. 2. Po vsedržavnem raz- pisu natečajev na osnovi listin za osnovne šole in vrtce je SSS skupno s CGIL povabil druge sindikalne organizacije k skupni akciji za pravice suplentov na slovenskih osnovnih šolah. 3. Dne 23. junija sta SSS in CGIL s telegramom zaprosila za nujno srečanje s šolskim skrbnikom v zvezi z navedenimi vprašanji. 4. Šolski skrbnik se je takoj odzval in povabil obe sindikalni organizaciji na srečanje v soboto, 26.6.1993. 5. Na srečanju, ki so se ga udeležili šolski skrbnik Andreassi in njegov namestnik dr. Čampo in sindikalni predstavniki Marc, Cok in Kopun za SSS ter Pocecco za CGIL, so le-ti utemeljili svoje zahteve. Predstavnika šolske uprave sta zagotovila, da bosta takoj pripravila razpis natečajev. SSS in šolski sindikat CGIL z zadovoljstvom ugotavljata, da je njuna pobuda naletela na ugoden odziv pri ostalih sindikalnih organizacijah. Pojasnilo je bilo nujno, da ne bi izpadlo, kot da se edino avtonomni sindikat SNALS poteguje za slovenske šolnike. Sindikat slovenske šole sporoča, da je tržaško Šolsko skrbništvo razpisalo dne 8.7.1993:1. natečaj na osnovi uradnih listin za vstop v stalež vzgojiteljic v slovenskih otroških vrtcih; 2. natečaj na osnovi uradnih listov in natečaj na osnovi izpitov in uradnih listin za vstop v stalež učiteljev na slovenskih osnovnih šolah. Informacije in obrazce za prošnje dobite na sedežu SSS, Ul. Carducci, 8 - II. nadstropje. T el. 370301. SSS deluje s prihodnjim tednom s poletnim urnikom: v torek in četrtek od 9.30 do 11.30, v petek, 9.7. je urad odprt od 15. do 16.30. Stoodstotni uspeh tudi na zavodu Jožef Stefan »En plein« tudi na poklicnem zavodu. Po stoodstotnem uspehu na klasičnem liceju so se s popolnim uspehom izkazali tudi na poklicnem zavodu Jožef Stefan. Med ocenami izstopata »šest-desetici«, ki so ju zabeležili na kemijsko-bio-loškem oddelku. Izdelali so: Oddelek kemijsko-bioloških tehnikov: Diana Colombin (60/60), Erika Doglia (42), Aljoša Gabrovec (50), Elda Jer-cog (60)', Lara Musina (42), Cinzia Ravasi (36), Marco Rizzo (40). Oddelek tehnikov e- lektričnih in elektronskih industrij: Andrej Ban (42), Vitjan Bandi (48), Manuel Ciacchi (36), Damijan Crissani (36), David Černe (36), Iztok Cuk (44), Aljoša Danieli (50), Mitja Koko-rovec (42), Damjan Kriz-mancic (52), Marco Kriz-mancic (39), Aljoša Mau-ri (37), Aldo Pahor (43), Stefano Savi (42), Mauri-zio Schiulaz (42), Igor Ščurek (39). Oddelek tehnikov mehanske industrije: Davide Battigelli (42), Igor Devetak (36), Andrea Ferluga (36), Dario Furlan (36), Aleš Sterni (42). Marjan Kemperle Se mature na italijanskih višjih srednjih šolah razlikujejo od »slovenskih matur«? Po tistem, kar smo videli in slišali včeraj na klasičnem liceju Dante Alighieri, kaže, da je razlik bolj malo. Italijanski dijaki so bili pred vstopom v veliko dvorano, kjer potekajo ustni izpiti, prav tako živčni in nestrpni, kot so bili v podobnih trenutkih slovenski dijaki. Bili so bolj ali manj pripravljeni, tako, kot se dogaja - razen častnih izjem -povsod. Izpraševanjem kolegov so sledili pozorno; ko je kandidat končal, so mu čestitali, četudi se ni najbolje izkazal. Vse kot na slovenskih šolah, ali skoraj: le izpitna komisija je bila bolj »tečna«, ne bi rekel stroga, pač pa pikolovska. Ko je zasledila kandidatovo šibko točko, je začela vrtati vanj, in to ob popolni brezbrižnosti notranje članice... Klasični licej Dante spada med tržaške elitne šole: 440 dijakov je bilo v letošnjem šolskem letu porazdeljenih v 20 razredov, od katerih spadajo B razredi v goriški oddelek šole. Na maturo so bili pri-puščeni vsi 103 dijaki štirih razredov 3. klasičnega liceja. Včeraj so bila na vrsti izpraševanja kandidatov C razreda. Ce je bil »kolokvij« dijaka, ki smo mu najprej sledili, dokaj problematičen (»Napoleon je umrl na Elbi«, »otok Sv. Helene se nahaja na Tihem oceanu«, sta bili njegovi najbolj značilni cvetki), pa je bila zadnja kandidatka, Gaia ji je bilo ime, dobro pripravljena. Za prvi predmet si je izbrala kar latinščino. Solidno je prevedla odlomek iz Lukreca, vedela je za dela Kvintiljana, »prvega profesorja, ki ga je plačevala država«, zelo dobro je opravila tudi s Seneko. Po desetih minutah je že presedlala na matematiko. Tu jo je začela profesorica zasuvati z enačbami, tangentami, sekantami, krivuljami, piramidami, in verjetno bi jo še sedaj izpraševala, če je ne bi predsednik prekinil. Poanta včerajšnjega blitza na italijanski šoli je lahko le sledeča: slovenski maturanti, ne pritožuj- Posnetek z včerajšnjih izpraševanj na klasičnem liceju Dante (foto Ferrari/KROMA) te se nad komisijami! H MATURA / IZIDI IZPITOV h Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Folostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, Iax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, N1A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Indijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 IflfjJ Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |M|ll] TRST Četrtek, 8. julija 1993 PARTIZANSKO SREČANJE Shod v Bazovici Posvečen bo predvsem Prekomorskim bigadam Neva Lukes V Bazovici bo, kot vsako leto ob tem Času, tradicionalni »Partizanski shod«, ki ga prireja TPPZ P. Tomažič v počastitev številnih pomembnih obletnic, med temi 50. obletnice ustanovitev Prekomorskih brigad, ki so jih sestavljali, poleg borcev drugih narodov, številni fantje in možje iz Primorske. Iz zbirnih taborišč v Bariju in bližnjih krajev so se vključili v te enote, z njimi prišli v Dalmacijo, prehodili trdo pot težkih bojev, najprej na dalmatinskih otokih, nato vse do Istre in konCno do Trsta, ki je bil osvobojen 1. maja 1945. To bo priložnost, da se udeleženci spomnijo tudi drugih obletnic, kot na primer ustanovitve italijanskih partizanskih enot, začetek izhajanja Partizanskega dnevnika, delovanja partizanske bolnice Franja in drugih obletnic, ki označujejo obdobje zmagovitega boja proti nacifašizmu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki se bo začela 16., zaključila pa 18. julija, je prevzel Pokrajinski odbor VZPI-AN-PI, glavni organizator pa bo Tržaški partizanski pevski zbor. Na letošnjem Parti- zanskem shodu so predvidene razne prireditve, med njimi predvajanje slovenskega celovečernega filma »Na svoji zemlji«, predstavitev knjige »Imel sem jih rad« Cirila Zlobca, razstava slik in kipov elana zbora Duilia Švare, nastop godbe na pihala »Parma« iz Trebe in seveda partizanskega pevskega zbora s programom partizanskih in borbenih pesmi raznih narodov. Predvideni so govori predsednika zbora Igorja Pavletiča, predsednika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Artura Cala-brie in dirigenta zbora in bivšega borca Prekomorskih brigad Oskarja Kju-dra. Za ples in zabavo bosta na tridnevnem prazniku poskrbela plesni ansambel TAIMS in Zvezde, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo. Ponuja se torej še ena priložnost za prijetno, tovariško srečanje med še preživelimi borci, njihovimi sorodniki, pa tudi vsemi, ki nadaljujejo boj za mir, svobodo in demokracijo - za cilje, ki so v času NOB vodih borce in za katere so'mnogi dali tudi življenje. SKLAD MITJA ČUK Jeza ni najboljši svetovalec kadar otrok ne uboga Jelka Cvelbar Pisati o vprašanjih vzgoje ni lahko, posebej takrat ne, če si sam iz kategorije staršev in se zelo dobro zavedaš, kaj pomeni o posameznih problemih pisati v miru in kaj pomeni v neki situaciji takoj pravilno reagirati. Ko pišeš si navadno sam in sam premisliš s pomočjo splošnih pravil, kako bi se bilo najbolje obnašati ob takem in takem vzgojnem problemu. V družini pa si deliva besedo o vzgoji vsaj dva in včasih imava precej različne poglede na posamezne vzgojne primere. Navadno nam je neka nastala situacija, s katero se še nikoli nismo zares spoprijeli, najbolj jasna takrat, ko je že mimo in je za kakršnokoli kesanje že prepozno. V trenutku pa, ko nastane, reagiramo instinktivno in navadno zelo razburjeno. Toda ali je ta reakcija vedno tudi najpravil-nejša? Z otrokom gremo po sprehodu v gostilno in tam razbije kozarec. Dobro, nič hudega, se pač zgodi. Ko pa se to zgodi drugič, se razburimo in obljubljamo, da otroka ne bomo nikoli več peljali v noben javni lokal. Ali: deklica poskuša s svojim gumijastim škor- njem stopiti na obraz svojega bratca - dojenčka. Nagonsko si dopovedujemo, da tega ne smemo dopustiti, da moramo tako početje takoj ustaviti, hkrati pa ne moremo zadržati svoje razburjenosti in svoje jeze. Vrata loputajo, klofute padajo, in navsezadnje se počutimo nemočne in nesrečne. Obnašamo se, kakor da bi vzgojni problem, ki je nastal, moral v trenutku rešiti. Kar pa absolutno ni res. Se velikokrat bomo morali hčerki prigovarjati, naj ne stopa po obrazu svojega brata in podobno. Zapomniti pa si moramo, da vzgojnega problema ne moremo rešiti v eni sekundi! Jasno je seveda, da moramo, posebej v primeru, kot smo ga opisali - in ki pomeni bolečino in poškodbe za drugega otroka, hitro ukrepati zato, da se situacija ne podaljšuje v času. Takrat mati ali oče nimata časa za razlago. Toda to še ne pomeni, da moramo v trenutku tudi najti in oblikovati svoj vzgojni poduk. Dovolj je, da se mala deklica za sedaj zave, da tega ne sme početi. V takem trenutku bo razumljivo in dopustno, če bo mati zakričala. Nadaljnje kričanje, ki bi pomenilo le oddušnik za materine ali očetove celodnevne frustracije, pa ni niti koristno, niti zaželeno. Prav tako bi klofuta ali kaka druga oblika kazni prej škodila kakor koristila. V dekletcu bi se le utrdilo prepričanje, da imajo starši bratca raje. Sele kasneje bomo lahko deklici še večkrat dopovedovali, da ne smemo drugim prizadeti bolečine. Po prvem »šoku« in kriku je torej najbolje, da se z otrokom pogovarjamo o običajnih stvareh. Opazili smo morda že, kako se otroci ne dajo motiti, ko so si nekaj zabili v glavo. Prav tako jih ne moreš prisiliti v kaj, ko nečesa nočejo storiti. Jesti na primer, ali pospraviti sobo, ali se spraviti v posteljo ali se hitreje obleči, ker bomo zamudili zmenek in podobno. Po drugi strani pa si zopet ne smemo dovoliti, da bi mi namesto otrok pospravljali sobo,in v vsem nadomeščali to, česar oni niso storili. V takih primerih lahko uporabimo le metodo spremembe obnašanja (vsaj za nekaj časa). Če smo se prej jezili, ker igrače niso bile pospravljene, bodimo sedaj mirni in pospravljanja ne omenjajmo. Razložimo pa otroku, da bomo igrače, ki ne bodo pospravljene, odnesli na podstrešje, da novih igrač ne bo dobil, dokler se ne bo naučil reda (in se tega strogo držimo!). Hkrati pa skušajmo pozitivno gledati na dogajanje okrog naših otrok. Lahko jim nekaj prijazno dopovemo, namesto da bi se jezili. Skušajmo se tudi tako pogovarjati, da bo naših pritrdilnih odgovorov več kakor pa ne-jev. Poiščimo torej pot do svojega otroka in mu dajmo priložnost, da bo tudi on našel pot do nas. TREBČE / OD JUTRI DO NEDELJE VRSTA PRIREDITEV 80 let godbe Viktor Parma Jutri slavnostni koncert v Ljudskem domu - V soboto v športnem parku gostovanje Pihalnega orkestra iz Gorij pri Bledu - V nedeljo sprevod godb iz Nabrežine, Doberdoba, Proseka, Doline in Trsta Damiana Ota Arhivski posnetek trebenske godbe (foto KROMA) Osemdeset let žive prisotnosti na glasbenem prizorišču je kar velike pozornosti vreden dogodek: ko gre ne samo za vztrajanje v času, temveč tudi za vzporedno vraščanje s kulturnimi vsebinami narodnostne zavesti, pa je dogodek prav gotovo še pomembnejši. Osem- deset let je minilo, odkar se je v Trebčah ustanovilo godbeno društvo, ki je danes poimenovano po tržaškem skladatelju Viktorju Parmi. V teh desetletjih se je veliko stvari spremenilo: taktirko si je podalo precej kapelnikov, nekateri so prihajali iz vasi, drugi od drugod, zamenjali so se obrazi glasbenikov, pa tudi zgodovinski dogodki, kot sta obe svetovni vojni, so zapustili svojo sled v delovanju trebenske godbe. Vsebinska srž dejavnosti, s katero se danes z velikim navdušenjem ukvarja tudi precejšnje število mladih, pa je ostala trdno vezana na osnovne smernice kulturnega poslanstva naših društev. Godbeno društvo Viktor Parma se je kakovostno razvilo še posebno v zadnjem desetletju, odkar je poleg pihalnega orkestra nastala še godbeniška šola. S to pobudo je ansambel pridobil novih moči, ustvaril si je bistveno potreben pomladek, ki iz leta v leto omogoči godbi, da raste tako številčno, kot tudi kakovostno. Uvedba rednega glasbenega pouka sovpada s pristopom k trebenski godbi kapelnika Lean-dra Pegana. Z njim na čelu je skupina (danes šteje kakih 30 članov, večinoma zelo mladih) dosegla kar se da dostojno poustvarjalno raven. Nameni društvenega odbora pa so seveda usmerjeni v utrjevanje opravljenega in nadaljevanje zastavljenega dela. Kljub vsem objektivnim težavam, s katerimi se dnevno spoprijemajo malodane vsa naša ljubiteljska kulturna društva, lahko trebenska godba na pihala le računa na dva pomembna dejavnika za svojo bodočnost: v prvi vrsti je us- pešno delo glasbene šole, ob tem pa gre upoštevati še zaznavno pomladitev skupine, ki v le-tej ustvarja spodbudno vzdušje. Trebenska godba je nastala v pustnem času leta 1913 - kot pravi spremna beseda koncertnega lista letošnjega proslavljanja - za glasbo zavzeti vaščani so prosili za pomoč Ferda Majcna, da bi jih utrdil v »pravo« godbeno skupino. Po prisilnem premoru v letih prve svetovne vojne so se na čelu trebenske godbe zvrstili še drugi kapelniki: viden pečat je dal domačin Danilo Kralj, ki je godbo - z izjemo krajše dobe s Francem Benčino- vodil vse do smrti leta 1962. Ob proslavljanju 50-letnice je godba doživela manjšo krizo, iz katere si je opomogla s pomočjo Sveta Grgiča. Prelomno leto je sovpadalo z vrnitvijo Benčine, ki je leta 1967 začel v okviru godbe poučevati mlade člane. Po njegovi smrti sta mu nasledila Danilo Skrgat in Ernest Gruden, dokler ni pred osmimi leti prevzel vodstvo sedanji kapelnik, Leander Pegan. Med številnimi dogodki, ki jih trebenska godba beleži v svojem bogaten delovanju, gre posebej omeniti lansko bronasto odličje na državnem tekmovanju Združenja slovenskih pihalnih orkestrov v Novem mestu. Slavnostni koncert, ki bo jutri, 9. t.m. ob 20.30, na vrtu Ljudskega doma, bo torej pomembna priložnost, s katero bo Godbeno društvo Viktor Parma »za- pečatilo« važen trenutek na svoji poti h kakovostni rasti. Koncertni spored zaobjema več zvrsti, ki jih gojijo pihalni orkestri: gre torej od izvirnih koncertnih skladb do revijske zabavne glasbe, zanimivo medigro ponuja del glasbenega sporeda z nastopom solistov. Jutrišnji koncert trebenske godbe bo uvedel niz prireditev, ki se bodo ob letošnjem praznovanju 80-letnice ustanovitve zvrstile še v soboto in v nedeljo. V soboto, 10. t.m., ob 19. uri bo v športnem parku gostoval Pihalni orkester z Gorij pri Bledu, v nedeljo, 11. t.m. ob 17. uri, pa bo v Trebčah sprevod in pozdravni koncert godb na pihala iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka, Doline in Trsta. Javna dražba slik priznanih umetnikov za pomoč bosanskim beguncem V občinski galeriji v Repniču bodo Se tri dni razstavljena likovna dela Štiriindvajsetih ustvarjalcev, ki so sodelovali na drugem slikarskem ex-temporu "Poletni solsticij". V soboto, ob 19. uri pa bo umetniška skupina Ve.Tre.Ra. izpeljala Se plemenito solidarnostno pobudo, ki je namenjena v prvi vrsti ljubiteljem umetnosti in likovnega izražanja. Na javni dražbi bodo namreč prodali originalna dela dvajsetih uveljavljenih umetnikov tako iz naših krajev, kot tudi iz Slovenije, ki so jih prispevali; Bresanutti, Spacal, Cassetti, Ereditd, Cej, Calea, Scariza, Clavora, Zorze-non, Raza, Tretjak, Miklavec, Valič, Milia, Doljak, Velikonja, Figel, Daneo, Bernini in Černigoj. Sedemdeset odstotkov iztrženih sredstev bodo poklonili v dobrodelne namene in položili na tekoči raCun pri Tržaški kreditni banki za pomoč bosanskim beguncem, ki jo nudi ustanova Caritas. (b) SVcca/Ve/fuss, '9v/yiZicate DRUGAČNE počitnice z izkušnjami impresionistov NA POLETNEM TEČAJU SLIKARSTVA od 8. do 15. avgusta ob bregovih Tilmenta Informacije: Ul. Rossini 12 - TRST - Tel. 040/639273 VZPI - ANPI TPPZ P. TOMAŽIČ priredita v Bazovici 16., 17. in 18. julija PARTIZANSKI SHOD posvečen 50- letnici ustanovitve Prekomoskih brigad in vstaje borcev odporniškega gibanja v Italiji Sodeluje godba na pihala V. Parma iz Trebe. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri Spregovorili bodo: Igor Pavletič, predsednik TPPZ P. Tomažič Arturo Calabria, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Oskar Kjuder, dirigent TPPZ (Prekomorec) V soboto, 17. t. m., ob 18. uri bo Ciril Ribičič predstavil svojo knjigo ”Imel sem jih rad” V prostorih TPPZ P. Tomažič bodo razstavljena dela slikarja in kiparja Duilia Švare Vsak večer bosta zabavala ansambla Kraški kvintet in Lojze Furlan. Delovali bodo dobro založeni kioski. Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče 1913 -1993 vabi na jubilejne prireditve ob 80 - letnici SLAVNOSTNI KONCERT jutri, 9. t. m., ob 20.30 - vrt Ljudskega doma v Trebčah PROMENADNI KONCERT pihalne godbe GORJE pri Bledu v soboto, 10. t. m., ob 19. uri - Športni park Griža - Trebče POVORKA IN POZDRAVNI KONCERT GOSTUJOČIH GODB iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka, Doline, Trsta in trebenskih jubilantov v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri - Športni park Griža - TrebCe v ponedeljek, 12. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov Vsak večer ples z ansamblom Kraški kvintet Tatjano in Klavdija je osrečil prihod male Valentine Njunemu veselju se pridružujeta direkcija in kolektiv Rešim - Eurosava VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 8. julija 1993 JANKO Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 22.55 in zatone ob 10.07. Jutri, PETEK, 9. julija 1993 VERONIKA TEMPERATURA VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje, zračni tlak 1017,1 mb pada, veter 8 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberta Falzari, Andrea Veglia in Matteo Veglia, Massimo Mosetti, Ghila Cemiani. UMRLI SO: 91-letna Ste-fania Stoca, 61-letni Giuseppe Rabbita, 74-letna Rosa Botter, 62-letni Giuseppe Jovele, 80-letna Anna Romei, 89-letna Regina Musco-vich, 38-letni Iztok Grgič, 35-letni Giovanni Zottich, 90-letni Edoardo Valdema-rin, 89-letni Antonio Fratto-lin, 76-letni Cesare Malfatti, 50-letna Maria Antonietta Moscheni, 74-letni Ernesto Bordon, 62-letni Giovanni Bizjak, 71-letna Giuseppina Pahor in 73-letna Elena Mazzeo. nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »La scorta« . EKCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Kei-tel. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. GRATTACIELO - Danes zaprto. Jutri: 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Un piedipiatti e mezzo«. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Fusi di testa«. EDEN - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta indecen-te«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 20.00, 22.00 »In mezzo scorre il fiume«, r. Robert Redford. LUMIERE - 20.10, 22.15 »La bionda«, r. S. Rubini, i. N. Kinski. GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov: 21.15 »La moglie del solda-to«. RADIO - 15.30, 21.30 »Gocce« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE H LEKARNE Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. julija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije . ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraz- Vabimo Vas na gledališko predstavo SREČANJE (igrata Miranda Caharija in Livij Bogateč, režija Mariu Uršič), ki bo danes, 8. in jutri, 9. t. m., ob 21. uri na dvorišču partizanskega kluba v Boljuncu. Danes, 8. t. m. (premiera). Vstop samo z vabili! KROŽEK ISTRIA in PRI-MO LEVI vabita danes, 8. t. m. , ob 18. uri v Novinarski krožek (Korzo Italia 13) na predstavitev knjige Ales-sandra in Sandra Damianija JUGOSLAVIJA: GENESI DI UNA MATTANZA AN-NUNCIATA. Sodelujejo Mauro Manzin, Pierluigi Sabatti in Marino Vocci. KROŽEK 1991 vabi jutri, 9. t. m., ob 21. uri v Nabrežino na dvorišče Petre in Richarda (stara vas št. 16) na prireditev ŽELVA NA OKENSKI POLICI. Sode- lujeta Andro Merku in Paolo Pascutto. SD SOKOL IN KD I. GRUDEN vabita na PRAZNIK PIVA, ki bo 9., 10., 11. in 12. t. m. na društvenem igrišču v Nabrežini. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi jutri, 9.t.m., ob 20.30 CELOVEČERNI KONCERT pred cerkvijo sv. Martina na Proseku. Vabljeni. □ OBVESTILA SK BRDINA organizira vsako sredo razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri. SK BRDINA obvešča vse atlete, da so suhi treningi vsak petek ob 17. uri z zbirališčem na Brdini. SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289). SKLAD »M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289) ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV je začela nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju U. Vrabcu. Prosimo, da morebitne za- devne prispevke nakažete na t.r. st. 01/7401/22 pri TKB in na t.r. St. 11385 pri HPO. V nedeljo, 18. t. m., ob 9. in 11. uri bo v Domu na Brdini na Opčinah predavanje o masaži in japonskemu naravnemu zdravljenju reyki s praktičnimi prikazi masaže. IZLET DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je Se nekaj mest za izlet na Sviščake. Vpisovanje je možno v dopoldanskih urah v ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za Šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R-Manna 29. DTTZ Žiga Zois obvešča, da so na razpolago diplome od šolskega leta 1973/74 do Šolskega leta 1988/89 za knjigovodnje in od šolskega leta 1984/85 do Šolskega leta 1989/90 za geometre. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaje »150 ur» za delavce in odrasle za dosego diplome srednje Sole. Tečajev se lahko udeležijo osebe, ki so dopolnile ali do 31. decembra 1993 dopolnijo 16 let starosti (za tiste, ki niso Se dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne Sole); tečaji so brezplačni, trajajo eno Šolsko leto, od oktobra 1993 do maja 1994 za skupno več kot 350 učnih ur.; tečaji z italijanskim oz. slovenskim učnim jezikom bodo potekali na italijanskih oz. slovenskih srednjih šolah; tečaje lahko obiskujejo tuji državljani iz držav, ki niso članice EGS, ki imajo dovoljenje za bivanje. Rok za vpis zapade 15. julija oz. konec septembra. Prošnje sprejemjo vse državne srednje Sole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. MALI OGLASI OSMICO ima odprto Ladi Rebula (Bajta). OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. RIBOGOJNICA AGROT-TICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297. NUDIM LEKCIJE iz slovenščine in tujih jezikov. Tel. St. 225267. NUDIM LEKCIJE iz matematike, fizike, elektronike in informatike. Tel. St. 417689 ob uri kosila. NA VASI, okolici Trsta, ali Krasu kupim majhno staro hišo ali stanovanje potrebno popravil oz. podrtijo za dostopno ceno. Tel. St. 828251. LJUBITELJU ŽIVALI oddajamo srčkane mucke: dva Cmobela mucka in črnorja-vo mucko. Tel. St. 911442 od 19. do 20. ure. PRODAM star lesen kmečki voz. Tel. St. 226408. ODDAM apartmaje v Portorožu. Tel. St. (003866) 75286. Ob izgubi dragega Ernesta Bordona izreka svojcem globoko sožalje KD F. Venturini GORICA Četrtek, 8. julija 1993 POLITIKA/ OSTAVKA TRIPANIJA Občina pa še sredi krize Bo Tuzzi nasledil samega sebe? Jutri pokrajinski svet Krmin, Gradišče, Gorica. Trije kraji, ki se že mesece otepajo s politič-no-upravno krizo, ki pa se bo v vseh treh primerih, kot kaže, končala s predčasnimi volitvami. Upati je le, da Cimprej, kajti vsakršno zavlačevanje bo samo še poslabšalo stanje. Največ pozornosti seveda velja Gorici, kjer naj bi Zupan Tuzzi, do 15. t.m. podal ostavko in omogočil sestavo novega odbora. Na županskem mestu naj bi nasledil samega sebe, precej nedorečenosti pa je glede sestave odbora. Res je, da so se predčasne volitve zdaj nekoliko odmaknile (morda za kašen teden), spričo dejstva, da so na ponedeljkovi seji občinskega vodstva KD sprejeli ostavko Maurizia Tri-panija, ki je zagovarjal razpis volitev. Stranka bo do jeseni, ko naj bi tudi v Gorici poskrbeli za prenovo, imela nekakšno kolektivno vodstvo, ki mu bo načeloval Gianni-no Ciuffarin, v njem pa bosta še Guido Fornasir in Fausto Brumat. Načelniku svetovalske skupine na občini, Leonardu Zappal&, so poverili nalogo, da z načelniki drugih skupin preveri kolikšna je možnost Podpore, ki bi jo prejel °dbor, sestavljen izven dosedanjih shem. Naloga ni lahka, in verjetnost pozitivnega odgovora tudi zelo majhna. Ge upoštevamo ob tem, da smo sredi poletja in počitniškega obdobja, rešitev še ni na pragu. Razen seveda, Ce se večina svetovalcev ne odloči za kolektivno ostavko in, posledično temu, za predčasne volitve. Kriza se blizu dnu tudi v Krminu in Gradišču. V Krminu so predstavniki levice na zadnji seji zapustili dvorano, zaCelo se je dogovarjanje o alternativni občinski vladi, najbolj verjetna rešitev pa je v predčasnih volitvah. V zadnjem Času pa ni opaziti velikih premikov niti glede razreševanja krize na občini v Gradišču, kjer je prišlo do razkola med DSL in KD z ostavko župana, sestava novega odbora pa je veliko bolj težavna kakor se je zdelo. Na Pokrajini bo jutri (ob 18. uri) umestitvena seja pokrajinskega odbora in sveta. Na pripravljalni seji, v ponedeljek, so se dogovorili za potek zasedanja. Potrdili bodo izvolitev predsednice in imenovanje odbora ter elanov sveta ter poslušali programske smernice. Razpravo o programskem dokumentu pa bodo zaceli na naslednji seji, ki bo predvidoma v Četrtek, 15. t.m. UPEPELJEVALNIK / RAZMISLEK PO RAZSODBI Spodbuda za bolj odgovoren pristop do varstva okolja Vlado Klemse SSK / OCENE Volitve in novi pogoji za delo Natančno mesec dni po prvem krogu volitev, je pokrajinski svet SSk Gorica podrobno razpravljal o političnem stanju pred in po volitvah. Iz daljšega tiskovnega poročila povzemamo, da je bila pozornost osredotočena na prihodnost, oziroma kako naj se manjšina uveljavlja spričo nove volilne zakonodaje. "Stranka Slovenske skupnosti je bistveno povečala število glasov in to jo utrjuje v prepričanju, da bo še naprej samostojno politično nastopala, Čeprav bi nekateri radi, da bi se njeni volilci porazgubili po italijanskih strankah”, piše med drugim v tiskovnem poročilu. V razpravi je nadalje prišla do izraza misel, da pri opredeljevanju nove strategije velja izhajati iz spoznanja, da so ljudje kot povsod po Evropi začutili narodnostno pripadnost močneje kot prej. V tem smislu smo torej v našem prostoru priCe soočenja med narodnostnim in ideološkim principom. Stranka se bo, kot izhaja iz poročila o zasedanju, v prihodnje zavzemala za vzpostavljanje skupnega slovenskega nastopa. Precej pozornosti so na seji namenili tudi prenovi kadrov, kar terjajo tudi novi pogoji. Včeraj smo na kratko poročali o zaključku procesa proti nekdanjemu goriškemu županu dr. Antoniu Scaranu ter proti predsedniku družbe Saspi Pasqualeju Montani in ravnatelju upepeljevalnika pri So-vodnjah, Gianfrancu Sforzini. Proces se je končal z obsodbo vseh obtožencev in s priznanjem začasne odškodnine zasebni stranki, medtem ko se bo znesek dokončne odškodnine določil s civilnim procesom. Bolj kakor višina kazni, je pomembno dejstvo, da je sodnik vse tri obtožence spoznal za krive in da so bili obsojeni. Prav tako pomembna je tudi odločitev, da se akti vrnejo državnemu pravdništvu v ponovno preučitev in evidentiranje morebitnih novih kaznivih dejanj, ki zadevajo območje javne uprave. Prav med razpravo na preturi so prišla na dan velika navzkrižja raznih analiz, in najbrž je prav v tem iskati razlog take odločitve pretorja. V tem smislu razmišlja odvetnik Luigi Genovese, ki je v postopku predstavljal interese sovodenjske skupnosti, oziromproti up ep el j evalniku. Mlini pravice meljejo počasi, a meljejo, smo zapisali pred meseci. Zgodba, katere prvo poglavje se je zaključilo v torek, se začenja leta 1974, ko je goriška občina v industrijski coni, na njenem skrajnem robuz-gradila napravo za sežiganje smeti. Ze kmalu po zagonu so se pokazale precejšnje pomanjkljivosti in "sosedje” so ugotavljali, ob sesedanju pepela in drugih snovi, kakšen je vpliv naprave na okolico. Sledili so protesti krajanov in sovodenjske občine, vendar se stanje ni bistveno izboljšalo. Sodu je izbila dno odločitev sovodenjske občinske uprave, da na zemljiščih v okolici upepeljevalnika opravi natančnejšo raziskavo o sesedanju zdravju nevarnih snovi. Izsledki raziskave centra Evropske skupnosti v Ispri so bili objavljeni v začetku leta 1989 in takrat se je zadeva začela hitreje razpletati. Na podlagi teh izsledkov je bila vložena tudi prijava. Kako so razsodbo sprejeli v Sovodnjah, oziroma pri Odboru proti upepeljevalniku? "Na zadevo skušamo gledati zelo široko, ne glede, da so bile na zatožni klopi osebe s priimkom in imenom in so bile obsojene. Gre za vprašanje pristopa do ekoloških in danes življenjsko pomembnih vprašanj in glede tega menim, da se prav s tem procesom začenja novo obdobje”, pravi Bogdan Butkovie. To, da se je prva stopnja procesa le zaključila, ga je utrdilo v prepričanju, da je sodna pot lahko uspešen način v razreševanju problematike ki zadeva okolje, potem ko prepričevanje in pogovarjanje po politični poti naleti na gluha ušesa. Bil je sicer nekoliko razočaran zaradi počasnosti v delovanju sodnih organov. "Ce smem svojo izjavo dopolniti: za upravitelje je izid procesa zelo jasno opozorilo, da morajo veliko veC pozornosti in predvsem sredstev namenjati problematiki varstva okolja. Z drugo besedo, manj cest in veC denarja za okolje”. Mislijo zdaj odnehati? Nikakor ne, saj so tacaš uspeli zbrati veliko dodatne obremenilne dokumentacije in jo seveda nameravajo predložiti v tej novi fazi, ki se odpira. Ena bitka je bila dobljena, vojna za zaprtje upepeljevalnika pa se bo očitno nadaljevala. SEGHIZZI Danes drugi dan revije V dvorani goriške telovadne zveze (UCG) na Battistijevem trgu se bo danes nadaljevalo tekmovanje v zborovskem petju C.A. Seghizzi. 2e ob 15. uri bodo nastopili zbori v prvi kategoriji polifonicnega petja. Tokrat jih je na vrsti pet. Nastopili bodo pevci tržaškega zbora S.Pio X, ženski pevski zbor univerze Januš Pannonius iz Pecsa na Madžarskem, zbor Citta di Parma iz Parme, dekliški zbor liceja Kossuth Lajos iz Ce-gleda na Madžarskem in ženski zbor iz Češkega mesta Brno Amicitia. ZveCer ob 20. uri pa bodo nastopili v drugi kategoriji polifonicnega petja zbori: The Matts Nilsson vocal ensemble iz Stockholma na Švedskem, zbor iz Reina na Avstrijskem (Jegendchor Rein), zbor Giuseppe Pe-resson iz kraja Piano d‘Arta, ženski zbor univerze Januš Pannonius iz Pecsa na Madžarskem, zbor citta di Parma iz Parme, Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka, zbor Ju-bilate iz Legnana pri Milanu, dekliški zbor gimnazije Kossuth Lajos iz madžarskega mesta Ce-gled ter mešani pevski zbor iz Češkega mesta Brno Amicitia Foerster. Tekmovalni nastopi se bodo vrstili tudi jutri in v soboto. m NOVICE Novo vodstvo združenja Goriziagiovane V minulih dneh so se na redni letni skupščini zbrali elani društva Goriziagiovane, ki je nastalo predvsem iz potrebe po informiranju mladih o kulturnih prireditvah na Goriškem in v okolici in tudi preko meje. S tem namenom izdajajo svojevrstno glasilo Informagiovani, ki je na razpolago brezplačno in izhaja enkrat na mesec. Društvo Goriziagiovane je za mlade in prav zato se mora vedno obnavljati. Tudi zato so izvolili novega predsednika, ki bo nadomestil Alessandro Balla-rin. Novi predsednik je Fabio Vorisi iz LoCnika, podpredsednica Anna Bampo Vitali in tajnica Monica Braida. Društvo Goriziagiovane bo imelo še naprej svoje sestanke vsak petek ob 21. uri v Kapucinski ulici, medtem, ko bodo čez poletje prenehali z izdajanjem Časopisa. K sodelovanju vabijo nove elane. Izkaznica velja 10 tisoč lir. Koledar folklornih prireditev Goriška Pro loco je imela sestanek, na katerem so potrdili sedanje vodstvo in se predvsem pogovorili o letošnjih pomembnih prireditvah v Gorici. Predvsem so govorili o tradicionalni foklomi prireditvi ob koncu avgusta. Tako bo od 25. do 29. avgusta 19. kongres o ljudskem izročilu, 23. festival folklore in že 28. sprevod folklornih skupin. Na folklornem festivalu bodo letos nastopile folklorne in glasbene skupine iz Slovenije, Hrvaške, Cookovih otokov, Kitajske, Avstrije, Argentine, Egipta, Georgije, Indonezije, Mongolije, Romunije in sveveda iz Italije. Med festivalom folklore bo tudi zanimiv seminar na temo:“Vprašanje jezika in narečja v multietniCnih družbah". Socialisti bodo razglabljali o usodi in vlogi stranke V Krminu, v tamkajšnji kinodvorani Italia, bo jutri, ob 18.30 aktiv elanov in somišljenikov socialistične stranke. Razpravljali bodo o trenutnem političnem položaju in o stanju v stranki ter o perspektivah prenove stranke v okviru progresi-stiCno usmerjenega pola. Na skupščini bodo predstavili tudi izhodiščni dokument. Poročilo bo imel pokrajinski tajnik Franco Stacul. Kakor je slišati, na skupščini ne bo dosedanjih strankinih veljakov, ki so že najavili izstop iz stranke, oziroma so se potuhnili, v pričakovanju nadalnjega razvoja dogodkov. Skupino Romunov so zavrnili V Gorici so včeraj ponoCi prijeli pet romunskih državljanov, ki so pozneje, na kvesturi, priznali, da so ilegalno prestopili mejo. Po običajnem zaslišanju, so proti ilegalcem uvedli določilo prisilnega izgona in so jih izročili slovenski policiji. APT / PREDSTAVILI SO JIH V GRADIŠČU MATURE / OBJAVLJAMO ZADNJE IZIDE 1992/93 Nova vozila za turistično dejavnost in nove možnosti Močna konkurenca vendar tudi dovolj možnosti Vsi maturantje na Zoisu so se dobro odrezali Imajo pa dva odličnjaka j L, J Nove turistične avtobuse so v torek predstavili v Gradišču - foto Studio Reportage Pokrajinsko prevozno podjetje, ki opravlja javni avtobusni prevoz na medkrajevnih progah, v kratkem, po dokončanem upravno-birokratskem postopku pa bo skrbelo tudi za mestni in primestni promet - namerava odločno poseči tudi na področje takoimenovane turistične dejavnosti. V ta namen so pred kratkim nabavili štiri nove, najsodobneje opremljene avtobuse, vrste poker in palla-dio, primerne zlasti za večdnevne turistične vožnje. Nakup je veljal preko poldruge milijarde lir, glavni del stroška je krilo podjetje APT, ki raCuna, da bo z večjo prisotnostjo na področju turističnih voženj kmalu amortiziralo strošek. Na državnem poklicnem zavodu za trgovske dejavnosti Žiga Zois so včeraj objavili izide državnega izpita-mature. Vsi dijaki so uspešno opravili maturitetni izpit, ocenjeni pa so bili takole: Monica Carrara 42/60, Damjana Cevdek 54/60, Mauro Covi 54/60, Alenka Černič 48/60, Saša Cemic 42/60, Silvan Ferfolja 42/60, Katja Flo-renin 46/60, Marko Ger-golet 60/60, Aleš Klede 48/60, David Kravina 48/60, Katiusa Kosič 46/60, Simon Kosič 45/60, Anka Kuzmin 50/60, Deborah Pahor 48/60, Magdalena Pahor 52/60, Matej Pečanac 46/60, VVilliam Peric 50/60, Alex Pintar 48/60, Alenka Sore 48/60 in Anita Tomažič 42/60. S tem zaključujemo objavo rezultatov letošnje mature. Šolsko leto 1992/93 odhaja v zgodovino. Formalno se bo sicer sklenilo šele septembra, ko se bo sočasno zaCelo novo šolsko leto. Sicer do takrat ni več daleč, samo dobra dva meseca, vendar pa dijaki in profesorji kljub temu upajo, da bodo občinski upravitelji v tem Času le poskrbeli za tistih nekaj malenkosti, ki onemogočajo uporabo telovadnice v šolskem centru v Puccinijevi ulici (mimogrede naj spomnimo, da so se v nedokončane šolske prostore preselili v naglici septembra leta 1991) in da bodo vsaj tokrat izpolnili obljubo, ODMEVI/"ODKRITJA" M. PIRINE Brezno pri Trnovem je bilo že znano in tudi raziskano KOPRIVNO / ODMEVNA IN KORISTNA POBUDA Sodobni stroji v vinogradih Pripravil jo je konzorcij za zaščito briških vin Kolegi novinarji so nas opozorili, v zvezi s člankom o tiskovni konferenci Marca Pirine, (objavljen je bil v torek, 6.t.m.), da predsednik pordenonskega krožka razkriva že znane stvari. Lokacija brezna Zale-snika (in ne popačeno in nerazumljivo ime, ki je bilo navedeno v časopisih) blizu Trnovega, je znana. V okviru prizadevanj, da bi odkrili resnico o množičnih pobojih, so se vanj že leta 1992 in tudi v začetku letošnjega leta spustili jamarji in na površje prinesli tudi človeške ostanke. Brezno je globoko nad 138 metrov. Pregledali so ga po nalogu posebne občinske komisije, ki raziskuje ozadje množičnih izginotij in pobojev po vojni. Pri raziskavi so sodelovali pripadniki štaba civilne zaščite in jamarji. Na površje so prinesli nekaj človeških kosti, pa tudi srebrn prstan z vgraviranimi Črkami. Usodo izginulih raziskujejo tudi sodelavci Goriškega muzeja. O spustu v brezno Za-lesnika, so poročali Časopisi, med drugimi tednik Primorske novice, v januarju letos. Konzorcij za zaščito briških vin je pred kratkim (1. julija) priredil zanimivo pobudo: Prikaz strojne obdelave vinogradov in vinogradništva na hribovitem območju. Prireditev je bila v Koprivnem. V samem osrčju Brd so predstavili moderno obdelavo vinogradov na hribovitem območju in tudi stvarno ponazorili probleme, ki jih imajo vinogradniki pri svojem delu. Da so taka srečanja koristna, je pokazala velika udeležba kmetov in vinogradnikov. Zbralo se jih je nad 500, predvsem iz okoliških briških naselij in iz drugih krajev naše dežele, prišli pa so tudi vinogradniki iz Istre in iz bližnje Slovenije. Udeležence srečanja je pozdravil predsednik konzorcija grof Douglas Attems, prisotni pa so bili tudi predstavniki deželnih služb in ustanove ERSA. Za praktičen prikaz obdelave vinogradov na hribovitem briškem svetu so poskrbela podjetja Agrotecnica isontina, Kmečki konzorcij, Co-rimpex in podjetje Osso. Kmetje so tako na velikem posestvu Russiz Superiore (Zgornji Ružc) videli, kaj vse zmore danes tehnika in tudi to, katere traktorje in mehanske pripomočke je najbolje uporabljati v hribovitih predelih, ki imajo seveda svoje posebnosti in tudi izrazito večjo težavnost kot pa vinogradi v nižini. Na srečanju v Koprivnem se je tudi videlo, da proizvajalci kmetijskih strojev premalo upoštevajo potrebe vinogradnikov na hribovitih območjih, med katera spada tudi briško vinorodno območje. KRONIKA Spet smrt na avtocesti Včeraj ob 8.15 se je na avtocesti Benetke-Trst spet zgodila smrtna prometna nesreča. Življenje je izgubil 32-letni Mauri-zio Bencaster iz Milana, ki je vozil svoj osebni avtomobil znamke nissan proti Trstu. Na odseku avtoceste, na območju občine Pocenia, je iz do sedaj še neznanih razlogov zapeljal s cestišča in se pri tem tako hudo poškodoval, da je ranam podlegel že na mestu nesreče. Prejšnji teden (30. junija) je na avtocesti pri Redipugli umrlo pet oseb. da bodo za ureditev prostorov poskrbeli. Dijaki računajo tudi, da bo občina poskrbela za odstranitev žaljivih napisov na zidovih centra, na kar so sicer že nekajkrat opozorili, vendar brez uspeha. RAZSTAVE V Katoliški knjigarni razstavljajo goriški fotoamaterji elani Skupine 75. Razstavo si lahko ogledate po umiku knjigarne še do 10. julija. V galerijskih prostorih na goriškem gradu je razstava likovnih del Roberta Joosa “Ljubezenska pisma mojemu mestu“od-prta vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13. ure in od 15 do 19.30, v nedeljo pa od 9.30 do 13 in od 15.30 do 19.30. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO priredi v nedeljo, 11. julija izlet v Val Cimoliana, na območje naravnega parka Prealpi Carniche. Vodi Zorko Cotar. Skupne hoje bo od 5 do 6 ur. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije po tel. 30995. ZSKD - Gorica sporoča, da uradi zveze v poletnem obdobju poslujejo od 8. do 14. ure. ZSSDI Gorica sporoča, da je vstopil v veljavo poletni urnik. Urad bo Cez poletje odprt vsak dan od 8. do 14. ure, razen ob sobotah, ko bo urad zaprt. SZ OLVMPIA sklicuje jutri, v petek, 9. t.m., ob 18. uri 16. redni občni zbor. Zasedanje bo v mali dvorani Katoliškega do- —SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Gorici naslednje teCaje: - strojepis z videotipkanjem (150 ur) - začetniški tečaj angleščine (120 ur) - začetniški tečaj italijanščine (50 ur) - gledališka šola (150 ur) - enologija (20 ur) - vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur) - osnovna informatika - MS DOS 5 (30 ur - dva tečaja) - urejevanje besedil WORD 5 (60 ur) - elektronske razpredelnice - LOTUS 1 2 3 (60 ur) - urejevanje datotek - DATA BASE III (60 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. julija t. 1. na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure. ma ob 20. uri v drugem sklicanju. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV V SOVODNJAH priredi 18. julija izlet na Planino pri Jezeru. Prijetno bivanje v sredogorju in v lepi naravi. Prevoz z lastnimi sredstvi, hrana iz nahrbtnika, primerna obutev in oprema. Prijave in pojasnila pri tajnici (tel. 882043). LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešCa, da bo do 23. julija poslovala po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Ob sobotah zaprto. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je v poletnem Času odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure in v torek in petek od 10. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH sporoča, da je do 12. t.m. zaprta. PRISPEVKI Ob obletnici smrti Ste-fana-Karla Vižintina daruje žena Slavica 30 tisoč lir za društvo Kras z Dola in Poljan. Ob 13. obletnici smrti brata Rudija Berdona darujeta Ivo in Anamarija 100 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča vsem podjetnikom, ki izdajajo davčna potrdila (ricevuta fiscale), da lahko uporabljajo stara potrdila do popolne izkoriščenosti zalog. Informacije v uradih združenja od 3. do 13. ure ali na tel. 32844 - fax 536667. KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00»Proposta indecen-te«. Prep. ml. pod 14. letom. CORSO 18.00-20.00-22.00»Qualcuno da ama-re«. GRADEZ CRISTALLO 20.30-22.30»Profumo di don-na«. CI3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315 POGREBI Danes ob 8.30 Maria Antonia Marangon vdova Mallusa iz splošne bolnišnice v Škocjan. GENERALI ZAVAROVANJE BREZ MEJA Dejavnost skupine Skupina Generali je Se okrepila svoj položaj leaderja na področju zavarovalništva na mednarodnem nivoju. Med uresničenimi pobudami v letu 1992 najpomembnejša zadeva španski trg, kjer je Zavarovalnica Generali na podlagi dogovorov z zavodom Banco Central Hispano-Americano prevzela vodenje holdinga, ki je bil ustanovljen na podlagi paritetične udeležbe in nadzira 6 zavarovalniških družb z obsegom premij v vrednosti 200 milijard pezet. V preteklem poslovnem obdobju je Generali prevzela tudi nadzor nad Federation Ins. Co. of Canada iz Montreala, Atlasom iz Lime in nad nekim angleškim holdingom. Poleg tega je povečala paket večinskih delnic v BMA iz Kansas Cityja, ki zdaj znaša 100 odstotkov, in v Unione Mediterranea di Sicurta iz Genove, ustanovila je holdinško družbo, v kateri ima zavarovalne PODATKI KONSOLIDIRANE BILANCE ZA LETO 1992 deleže v Belgiji in Nemčiji, prevzela pa je tudi lastništvo nad neko italijansko kmetijsko družbo. V prvih mesecih 1993 je Zavarovalnica Generali prevzela nadzor nad Nacional iz Ekvadorja, sodelovala je pri ustanovitvi družbe Generara Asigurari v Romuniji, v kateri ima večinski delež, razširila je dogovore z bančnimi zavodi za ponudbo zavarovalniških in fionanč-nih storitev preko bančnih okenc. V teku so tudi pobude , ki naj bi po eni strani izboljšale strukturo skupine na nekaterih tradicionalnih teritorijih delovanja (po Nizozemski, kjer so bile strukture že okrepljene, še v Belgiji in Nemčiji), po drugi strani pa naj bi razširila prisotnost skupine v Latinski Ameriki, Vzhodni Evropi in Daljnem Vzhodu. : AKTIVA ( v milijonih lir) 1992 1991 Nepremičnine in kmetijska podjetja 9.850.122 8.113.217 Vrednostni papirji s stalnim donoso 37.629.752 27.809.341 Delnice in soudeležbe 8.918.159 6.997.448 Posojila 3.813.236 2.993.449 Depoziti za ponovno zavarovanje 757.034 628.211 Bančni depoziti 3.750.037 2.554.762 Razni dolžniki in druga aktiva 8.296.748 5.671.309 Skupaj aktiva 73.015.088 54.767.737 PASIVA (v milijonih lir) Skladi za zavarovalne obveznosti 56.415.009 40.119.631 Depoziti za ponovno zavarovanje 715.470 680.649 Druga pasiva 4.834.352 3.868.578 Tuji deleži 2.219.121 1.707.029 Cisto premoženje 8.256.114 7.827.943 Poslovni dobiček 575.022 563.907 ■ Dobiček poslovne dobe znaša 675, 7 milijarde, le nekaj več kot leto dni poprej. Toda dosežek je kljub vsemu zelo dober, saj je bil dosežen v neugodnih gospodarskih razmerah in ob minusvalencah zaradi razvrednotenja delnic, ki so bremenile gospodarski račun (549 milijard nasproti 210 milijardam v letu 1991). Se posebej razveseljiv je rezultat rednega poslovanja, ki ima presežek za skoraj 400 milijard, kar je 136 milijard več kot leto prej. Skupaj pasiva 73.015.088 54.767.737 ■ Konsolidirana bilanca zajema 82 zavarovalnih družb (vključno z 8 družbami Europe Assistance), ki delujejo na približno 40 trgih, za 27 finančnih, 23 nepremičninskih in 3 kmetijske. ■ Konsolidirane premije znašajo 22.423,2 milijard, medtem ko so leta 1991 znašale 16.005 milijard. Na 40,1 odstotno povečanje je vplival tudi pristop novih družb in učinek spremembe tečajev valut. Zbrane premije pri življenjskem zavarovanju so znašale 9.164,2 milijardi, škodno zavarovanje pa 13.259 milijard. ■ Za zavarovalniške storitve je bilo plačanih 11.310,5 milijarde lir. ■ Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti so se povečali za 7.944 milijard. ■ Proizvodni in upravni stroški znašajo 5.395,5 milijarde. Vpliv stroškov na premije seje zmanjšal z 29 odstotkov v letu 1991 na 27,1 odstotka v letu 1992. m Investicije so narasle na 64.718,3 milijarde (49.096,4 milijarde leta 1991), kar je 31,8 odstotka več, ne računajoč, daje bilo v sklade za zavarovalne obveznosti odvedeno 56.415 milijard. H Donosi od investicij so dosegli 5.329,9 milijarde in so bili za 41,2 odstotka višji kot tisti v letu 1991, ko so znašali 3.775,2 milijarde lir. ■ Čisto premoženje znaša 10.374,5 milijarde, od česar je 79,6 odstotka last glavne družbe. INVESTICIJE (v milijardah lir) 37.200 1990 49.100 1991 64.700 1992 REZERVE (v milijardah lir) 32.600 1990 40.100 1991 56.400 1992 PREMIJE (v milijardah lir) 13.600 1990 16.000 1991 22.400 1992 Dejavnost glavne družbe Glavna skrb družbe je bila namenjena tehničnemu izboljšanju in izredno pazljivi zaposlovalni politiki. Hoteno rahlo upadanje zbiranja premij, ki jo je taka politika povzročila, je bilo v veliki meri kompenzirano z doseženimi pozitivnimi rezultati v smislu izboljšanja položaja na področju odškodninskih zahtevkov, ki so se zmanjšali za 6 odstotkov. Vzporedno s tem je na dober gospodarski račun vplivala tudi odločna akcija za krčenje stroškov, ki se je začela že pred časom in je samo v letu 1992 omogočila zmanjšanje indeksa vpliva stroškov na premije za 1,5 odstotka. V celoti gledano pa je globalni tehnični rezultat slabši zaradi izrednih izgub v tujini in posrednih izgub zaradi cele vrste naravnih nesreč. Briljantni rezultati finančnih dejavnosti kot tudi velik doprinos k dobičku s prodajo delnic, deloma doseženi tudi z izrednimi akcijami, in dobički pri konverziji tujih valut so omogočili, da se kompenzira tehnična izguba in se poslovna doba konča z aktivo, ki je nekoliko višja od prejšnje. V ODOBRENA BILANCA ZA LETO 1992 v milijonih lir) 1992 1991 Bruto premije Oddane premije Neto premije 8.804.164 - 1.033.509 7.770.655 7.222.238 - 880.705 6.341.533 Cisti dohodki od naložb 2.121.330 1.600.834 Tehnične obresti življenjskega zavarovanja - 1.258.052 - 963.233 Rezultat tehničnega poslovanja - 571.472 - 476.638 Razni dohodki in bremena - 36.439 - 52.785 Saldo rednega poslovanja 255.367 108.178 Dobiček od prodanih vrednotnic in nepremičnin 397.113 543.511 Dobiček pri menjavi 248.955 - Minusvalence zaradi razvrednotenja delnic - 349.004 - 70.933 Izredni neposredni davki - 13.156 - 134.770 Saldo izrednega poslovanja 283.908 337.808 Davki na rezultat - 149.487 - 65.433 Dobiček poslovne dobe 389.788 380.553 ■ Dobiček poslovne dobe v višini 389,8 milijarde je rahlo višji kot v prejšnji poslovni dobi kljub minusvalencam zaradi razvrednotenja delnic, ki so lani gospodarski račun bremenile kar s 349 milijardami, leta 1991 pa le s 70,9 milijardami. Redno poslovanje beleži očitno izboljšanje, saj se je presežek povečal s 108,2 milijarde v letu 1991 na 255,3 milijarde v letu 1992. ■ Premije znašajo 8.804,2 milijarde (leta 1991 7.222,2 milijardi), od česar se 3.413,7 milijarde nanaša na življenjsko, 5.390,5 milijarde pa na škodno zavarovanje. ■ Za zavarovalne storitve je bilo izplačanih 4.447,6 milijarde. ■ Skladi za ponovno zavarovanje so se povečali za 3.170,3 milijarde. ■ Proizvodni in upravni stroški znašajo 1.982,4 milijarde. Vpliv stroškov na premije se je zmanjšal s 25,5 odstotka v letu 1991 na 24 odstotkov v letu 1992. ■ Naložbe so narasle na 25.768,9 milijarde in so bile za 16,5 odstotka višje kot leta 1991, ko so znašale 22.116,4 milijarde. Plusvalence, ki niso bile upoštevane pri delnicah znašajo 4.650,2 milijarde. ■ Donos od naložb je znašal 2.121,3 milijarde, oziroma 32,5 odstotka več kot leta 1991, ko je znašal 1.600,8 milijarde. ■ Vrednost čistega premoženja znaša 6.440,6 milijarde. Presežek v primerjavi z minimalnim zneskom potrebnim za izplačilo premij znaša 2.376,4 milijarde pri življenjskem in 2.353,2 milijarde pri škodnem zavarovanju. E Dividenda, v bmto znesku brez predpisanih davčnih odbitkov, znaša 350 lir za delnico in bo izplačana od 16. julija dalje. E Delničarji družbe bodo poleg tega lahko sodelovali pri povečanju kapitala nadzorovane družbe Alleanza Assicurazioni, ki je namenjen za zadolžnice, ki jih je izdala Mediobanca in jih bo mogoče spremeniti v redne delnice Alleanza. Ob zadolžnicah bo vsak prejel tudi »vvarrant« Generali, s katerim bo mogoče kupiti varčevalne delnice Alleanza. Paketi zadolžnice-vvarrants bodo ob delničarjih Alleanza ponujeni tudi delničarjem Generali za vsako skupino 25 delnic in oziroma warrants 1991 - 2001. E Kapitalizacija na borzi na dan 26. junija 1993 - dan skupščine - je znašala 27. 459, 3 milijarde. E Predsednik - pooblaščeni upravitelj Eugenio Coppola di Canzano; podpredsedniki Antoine Bemheim, Francesco Cingano, Carlo della Torre e Tasso; pooblaščeni upravitelj Gainfranco Gutty. ■i I I 8 Družbe skupine Generali v Italiji: AdriaVita, Agricoltura, Alleanza, AssiBa, Aurora, Friuli Venezia Giulia »La Camica«, La Venezia, Navale, SIAD, Trieste e Venezia, Unione Mediterranea di Sicurta, Europ Assistance. Skupina Generali deluje tudi v Argentini, Avstraliji, Avstriji, Bahamskem otočju, Belgiji, Braziliji, Kanadi, Kolumbiji, Danski, Ekvadorju, Arabskih Emiratih, Franciji, Nemčiji, Japonski, Gibraltarju, Veliki Britaniji, Grčiji, Gvatemali, Guemseyju, Hong Kongu, GRUPPO GENERALI Irski, Izraelu, Libanonu, Luksemburgu, Malti, Mehiki, Nigeriji, Nizozemski, Panami, Peruju, Portugalski, Monacu, Romuniji, San Marinu, Singapurju, Španiji, Združenih državah Amerike, Južnoafriški republiki, Švici, Turčiji, Madžarski in Venzueli. ZAVAROVANJE BREZ MEJA VRHUNSKO SREČANJE NAJBOGATEJŠIH DRŽAV SVETA NOVICE Prelom v svetovni trgovini? Sporazum sedmerice o zmanjšanju carin na številnih področjih omogoča izjeme, čakajo pa ga še naporna in politično zapletena pogajanja držav, ki se vse po vrsti bojujejo z visoko nezaposlenostjo Vsem mračnim napovedim ekonomistov navkljub prihajajo iz Tokia čudovite novice. Sporazum velike četverice - ali kakorkoli že imenujejo najbogatejše države sveta - o zmanjšanju carin na številnih gospodarskih področjih, so udeleženci že poimenovali s pridevnikom zgodovinski, saj naj bi omogočil novo, obsežno odpiranje trgov po vsem svetu. Nekateri so bili celo bolj določni: Britancem naj bi nova liberalizacija prinesla v naslednjih desetih letih 250 tisoč delovnih mest, Ameriki celo poldrugi milijon. Tokio naj bi bil tista prelomnica, ki bo nadaljevala v zadnjih letih pretrgani trend po drugi svetovni vojni, ko je gospodarstvo v »svobodnih« državah doživelo največji razcvet v zgodovini nasploh. Morda ga bodo celo nadaljevali na področjih, la postajajo zaradi novih tehnologij vsak dan pomembnejša, na primer pri komunikacijah ah pretoku denarja. Vase zaprte države, predvsem Sovjetska zveza in njeni sateliti, so pokazale, kam vodi nasprotovanje gospodarskemu liberalizmu -k razpadom in hudim gospodarskim težavam. Toda nekaj »cejev« že zdaj greni veselje v japonski prestolnici. Pomembnejša od zmagoslavnega podpisa sporazuma, ki ga že zaradi svojih domačih težav potrebujejo vsi udeleženci vrha, bo njegova uresničitev. Države bodo morale zanj še pred ustvarjanjem novih žrtvovati številna stara delovna mesta - in milijoni nezaposlenih ah ogroženih bodo temu seveda nasprotovali. Večini državnikov, še najbolj pa tokijskim gostiteljem, se že brez tega hudo majejo stolčki in bodo svoje volil-ce težko prepričali o gospodarskih prevratih, pa naj ti še tako koristijo prihodnosti. Sporazum, ki vsebuje številne na zahodno kožo pisane izjeme, bodo morale sprejeti tudi druge članice Gatta, la se »ponašajo« z veliko manj konkurenčnimi gospodarstvi od razvite sedmerice. Ključno vprašanje tokijskega dogovora pa je, ah sploh sega dovolj globoko za velikanske gospodarske spremembe, Iti se napovedujejo ob koncu stoletja - in kdo bo poskrbel za politično prilagajanje tem spremembam. Navadni državljan v razvitih državah - in še veliko bolj v tretjem svetu - že zdaj, v dobrih starih protekcionističnih časih, ne more nadzorovati svojega življenja, okolja in dela. Zato potrebuje nič več in nič manj kot novo vizijo. Udeleženci tokijskega vrha pa mu bodo morati šele dokazati, da jo imajo. OBarbara Kramžar TOKIO - »Končno smo premagali dolgoletni zastoj v pogajanjih o sprostitvi trgovine in carin!« je ameriški predsednik Bill Clinton v sredo navdušeno pozdravil odločitev najbogatejših držav sveta, da občutno zmanjšajo carine za številke izdelke. Združene države Amerike, Japonska, Kanada in Evropska skupnost so namreč še pred uradnim začetkom rednega vrha se- dmerice predstavile besedilo, v katerem pozivajo na številna zmanjšanja trgovinskih ovir med državami. Pri farmacevtskih izdelkih, konstrukcijski in medicinski opremi, jeklu in z nekaterimi izjemami tudi pri pohištvu, kmetijski opremi in alkoholnih pijačah naj bi v prihodnje odpravili vse carinske in necarinske ovire. Pri kemičnih izdelkih bodo poiskali najnižji skupni ime- novalec carin in skušali vse znižati na to raven. Izdelke, ki so ocarinjeni s petnajstimi odstotki, naj bi znižali na polovico -spet z nekaterimi izjemami. Pri vseh drugih stvareh, s katerimi trgujejo razvite države - tu v sporazumu naštevajo steklo, keramiko in tekstil -, pa naj bi carine znižali vsaj za tretjino. Velika četverica, kot tudi imenujejo carinske po- Protestniki pred univerzo Woseda, kjer je Japoncem spregovoril ameriški predsednik (Foto: AP) § Mtm 6 >S§ •] JgMKS 11 1 s ■ | % ir* 1 J | gajalce, je predlagala dodatke, ki bi zaokrožili urugvajski krog Gatta - pogajanja o odpiranju kmetijskih ti^gov posameznih držav in osvoboditev mednarodnih ter nacionalnih ovir za usluge. Tako ekonomisti z eno besedo imenujejo trg prihodnosti, ki obsega pretok denarja, telekomunikacije, pomorske povezave, avdiovizalni sektor in - ob zavesti o vse večji pomembnosti mednarodnega pretoka vseh dejavnosti - celo manj ovir za potovanja poslovnežev. Zadnja točka, pri kateri si velika četverica želi odprtejših meddržavnih vrat, je preskrba. Za Mickeya Kantorja, ameriškega trgovinskega predstavnika, bo uresničitev sporazuma velike četverice »največje zmanjšanje carin v svetovni zgodovini«. Po besedah britanskega ministrskega predsednika Johna Majorja bodo s tem uresničili kar 85 odstotkov zahtev urugvajskega kroga o liberalizaciji svetovne trgovine in carin (Gatt), kjer se v Ženevi že šest let pogajajo o odstranitvi trgovinskih ovir. Urugvajski krog je osmi v okviru Gatta, s katerim je triindvajset držav začelo mednarodno trgovino leta 1947. Počasi so se pogajanja razširila na večino držav. Toda v zadnjih letih jih zaradi protekcionizma v mednarodnem gospodarstvu nikakor niso mogli zaključiti, čeprav so prejšnji krogi Gatta prinesli svetu - predvsem zahodnim državam - največji gospodarski razcvet v zgodovini človeštva. Sporazum, ki so ga v Tokiu oblikovali predstavniki najmočnejših držav sveta, bodo zdaj dobili v roke voditelji ženevskega Gatta, da bi ga izdelali v podrobnostih in z njim seznanili še druge članice te mednarodne gospodarske organizacije. Nekateri poznavalci že svarijo pred številnimi izjemami v sporazumu in predvsem pred vprašanjem, ali bo ustrezal tudi manj razvitim državam sveta. Udeleženci tokijskega srečanja pa preštevajo koristi, predvsem pri zaposlovanju, ki postaja najhujši politični problem v vseh državah sedmerice. Strukturna nezaposlenost, kot imenujejo več kot enoletno odsotnost z dela, se je v razvitih državah povzpela nad sedem odstotkov, ponekod, na primer v evropski dvanajsterici, pa celo že presega deset odstotkov. Ameriški predsednik Bill Clinton je zato predlagal mednarodni vrh, na katerem naj bi našli poti za zaposlovanje vse številnejših delavcev na cesti, saj se sodobne tehnologije razvijajo hitreje od sposobnosti prilagajanja ljudi nanje. (Agencije) Uporniki napadajo Suhumi TBILISI - Gruzijski predsednik Sevardnadze je povedal, da se spopadi v Abhaziji iz ure v ure zaostrujejo. Od prejšnjega petka naj bi bilo po podatkih gruzijskega ministrstva za zdravstvo ubitih 58 gruzijskih vojakov, vsaj 400 pa je bilo ranjenih. V noči s torka na sredo so abhazijski uporniki, ki nadzorujejo večino Abhazije, začeti silovito obstreljevati tudi glavno mesto Suhumi. Agencija Interfaks pa je sporočila, da je gruzijski pogajalec Kavsadze pristal na demiliratizacijo Abhazije, vendar pa ni znano, kako bo to v skladu z izrednimi razmerami, ki jih je v torek razglasil Sevardnadze. (Reuter) Von Stahl predčasno upokojen BONN - Nemški vrhovni tožilec Alexander von Stahl se je predčasno upokojil. Po ponesrečeni akciji elitne protiteroristične skupine je javnost glasno zahtevala njegov odstop. Opoziciji, ki je zahtevala pojasnitev zapleta akcije, so se pridružili tudi nekateri člani iz Kohlove Krščansko-demokratske unije. Jo-hannes Gerster je dejal, da »napake vodijo v afere, ki samo škodujejo ugledu Nemčije«. Danes pa bodo člani centra Simon VViesenthal vladi predstaviti rezultate polletne raziskave o neonacističnem gibanju v Nemčiji, v kateri so odkrili povezavo med policijo in desničarskimi skrajneži. (Reuter, STA) Nove žrtve v Somaliji MOGADIS - Oboroženi neznanci so v somalskem glavnem mestu ubili dva Somalca, uslužbenca Združenih narodov. Somalca sta razdeljevala časopis Manta (Danes), ki ga izdajajo sile ZN v Somaliji. Neznanci so napadli vozilo, s katerim se je pet delavcev peljajo na delo. Dva Somalca so takoj ubili, tri raniti, enega pa še pogrešajo. (Reuter) Ulmanis novi latvijski predsednik RIGA - Latvijski parlament je za novega predsednika vlade včeraj izvolil 54-letnega kandidata Kmečke stranke Guntisa Ulmanisa. Za Ulmanisa, ki je prej opravljal naloge člana nadzornega sveta Latvijske banke, je od sto poslancev glasovalo 53, kar je bilo komaj dovolj za izvolitev. (Reuter, STA) Bagdad se ne bo uklonil zahtevam ZN BAGDAD - Dvestopetdesetčlanski iraški parlament je zavrnil zahteve Združenih narodov in grožnje po sprejemu novih ukrepov, ker skupini vojaških strokovnjakov ZN ni dovolil snemanja območij, kjer naj bi Iračani domnevno izvajali raketne poskuse. Tiskovni predstavnik parlamenta je dejal, da se Irak ni več pripravljen žrtvovati in da bo popustil le, če bodo ZN v tem primeru ponudili kaj v zameno. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva McVartyjeva pa je povedala, da se VVashington o tej problematiki že posvetuje z ZN. (Reuter) HRVAŠKA / LIBERALCI PROTI POLITIKI »OČETA NARODA« Napad na Tudmana Predsednik je opozicijo in javnost razburil z možnostjo, da bi Hrvaška Prevlako zamenjala za varnost Dubrovnika Goran Moravcek / Reka REKA - Liberalci Dražena Budiša, najmočnejše opozicijske stranke na Hrvaškem, bodo skušali zrušiti Tudmana. Priložnost za to jim je ponudil sam »oče naroda«, ki je hrvaško javnost pred kratkim osupnil z izjavo, da utegne Hrvaška »v zamenjavo za varnost Dubrovnika« Srbom odstopiti polotok Prevlako. Pravi politični vihar bo šele sledil, saj utegne liberalce podpreti vsa opozicija, ki je prav tako nezadovoljna s Tudmanovo politiko, zlasti kar zadeva razdelitev BiH. Glasove nezadovoljstva je slišati celo iz vrst tako imenovane »liberalne struje« v vladajoči HDZ. Uradno hrvaško stališče, ki ga je pred kratkim sprejel državni parlament in v skladu s katerim ne gre prepustiti »niti pednja hrvaške zemlje agresorju«, ne velja več. Predstavnica Tu-dmanovega urada za tisk Vesna Skare-Ožbolt je namreč izjavila, da se »teoretična možnost« zamenjave ozemlja nanaša na »vrh Prevlake«. Prav to je izzvalo bes liberalcev, saj so prepričani, da hrvaški predsednik s tem »kaže svojo pripravljenost za zamenjavo hrvaškega državnega ozemlja s Srbijo, torej za ozemlje države, ki ni mednarodno priznana«. Opozicija in precejšen del hrvaške javnosti se ne strinjata s Tudmano- vimi političnimi zamislimi, naj bi BiH razdelili po nacionalnem ključu. Tudman pa je prepričan, da je mogoče samo z neposrednim hrva-ško-srbskim dogovorom zaustaviti vojno in doseči stabilnejši mir. Hrvaškega predsednika podpira zelo vpliven tako imenovani »hercegovski klan«, kar naj bi bil tudi razlog, da se Tudman kljub številnim nasprotovanjem ni odrekel Mateju Bobanu v Herceg-Bosni in svojemu ministru za obrambo Gojku Sušku. Napoved trgovanja z ozemlji je samo tista kapljica, ki bi utegnila vso zadevo preliti čez rob in resno ogroziti Tudma-nov položaj. Njegova popularnost upada. Raziskava tednika Globus je pokazala, da je v dveh letih HDZ izgubila polovico, medtem ko so libe-rali Dražena Budiša dobili tridesetkrat več glasov. Raziskovalci Globusa ugotavljajo, da je Hrvaška socialno-liberalna zveza (HSLS) prehitela HDZ ter da bi na volitvah, če bi jih razpisali zdaj, Dražen Budiša kot predsedniški kandidat premagal Tudmana. Poleg liberalcev tudi druge stranke zahtevajo, naj se politika Hrvaške kroji v državnem parlamentu, namesto da o ključnih vprašanjih vojne in miru odloča Tudman s svojimi številnimi svetovalci. ______________________BALKAN_______________________ Srbska opozicija odkorakala iz parlamenta Draškovič še naprej gladovno stavka - Ameriški škof se boji vojne na Kosovu in v Makedoniji BEOGRAD, PARIZ, SKOPJE - Srbske opozicijske stranke, združene v koaliciji Depos, so se v sredo odločile, da njihovi poslanci ne bodo več sedeli v srbskem in zveznem jugoslovanskem parlamentu, dokler Miloševičev režim ne bo izpustil iz zapora voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Draškoviča in njegove žene Danice. Predstavnik Deposa je na tiskovni konferenci napovedal skorajšnje množične demonstracije v Beogradu in v notranjosti Srbije, k sodelovanju pa je pozval »vse demokrati- čne stranke Srbije in Črne gore«. Objavili so tudi, da se je Vuk Draškovič kljub prigovarjanjem prijateljev in političnih somišljenikov odločil, da bo gladovno stavkal, dokler ga ne bodo izpustili oziroma dokler ne bo umrl. Opozicijska koalicija Depos ob Srbskem gibanju obnove (ki je zapustilo parlament takoj po junijskih nemirih) združuje še Srbsko demokratično stranko, Novo demokracijo in neodvisne poslance, ki so po aretaciji Vuka Draškoviča pred dobrim mesecem utihnili in jih na političnem prizorišču ni bilo čutiti. Soproga francoskega predsednika Danielle Mitterand, ki se je včeraj praznih rok vrnila iz Beograda, kamor je šla prosit za osvoboditev zakoncev Draškovič, je v Parizu izjavila, da pravzaprav ni razočarana, kajti njena pot ni bila zaman. Prepričana je, da vzbudila upanje pri mnogih Srbih, dodaja pa, da »je morda precenila moč prepričevanja«. Iz Skopja pa poročajo o obisku ameriškega katoliškega škofa Jamesa Griffina, ki je prišel orga- nizirat pošiljanje človekoljubne pomoči Makedoniji. Izjavil je, da bodo pospešeno pošiljali pomoč in skušali zagotoviti zaloge hrane in zdravil, ker se bojijo, da se bo v Makedonijo razširila balkanska vojna vihra in da jo bodo preplavili tisoči beguncev s Kosova, ki ga je Griffin obiskal pred prihodom v Skopje. Ameriški škof meni, da spopadi na Kosovu lahko izbruhnejo vsak trenutek, zato hoče v Ma-kedonjo čimprej pripeljati pomoč, ki so jo zbrale ameriške človekoljubne organizacije. (V. K., R. S.) NIGERIJA / DEMONSTRACIJE PROTI DIKTATURI Vojska in tanki na ulicah Lagosa Civilni stranki napovedujeta novo vlado LAGOS - »Razmere so podobne tistim med triletno državljansko vojno v Biafri,« je povedal eden od prebivalcev Lagosa, ki je že tri dni prizorišče demonstracij proti vojaški vladi generala Babandiga. Diktator je namreč le nekaj dni po volitvah, na katerih so Nigerijci Abiola izvolili za novega civilnega predsednika, razglasil za neveljavne in napovedal nove volitve. Od ponedeljka je v demonstracijah umrlo 25 ljudi. Voj- ska s tanki, ki skuša preprečiti demonstracije, se je včeraj že pomaknila proti letališču in najpomembnejšim strateškim točkam v Lagosu. Demonstrante, ki protestirajo tudi v drugem naj-večjem nigerijskem mestu Ibadan, je policija skušala razgnati s solzivcem. Promet v Lagosu je zaustavljen, tovarne ne obratujejo. Veliko letalskih družb je že odpovedalo polete v Lagos. Vojaška vlada je zagrozila, da bo razpustila ci- vilni politični stranki, če ne bosta sprejeli odločitve o razveljavitvi volitev, je izjavil Idaku-la, predstavnik Social-no-demokratske stranke, ki je zmagala na junijskih volitvah. Stranki sta se na srečanju v Abi-oli sporazumeli, da bosta oblikovali notranjo vlado. Velika Britanija je zaustavila pošiljanje pomoči Nigeriji, ki je njena nekdanja kolonija, dokler v njej ne bo na oblast prišla civilna vlada,. (Reuter) Nekaj podatkov o Nigeriji Zgodovina: Nigerija je svojo neodvisnost izpod britanske oblasti dosegla 1. oktobra leta 1960, vojaški režim pa je odtlej vladal 23 let. Leta 1966 se je vzhodni del države skušal odcepiti in oblikovati Biafro, vendar pa so se uporniške sile vladnim po 31 mesecih državljanske vojne predale. Morilska lakota je v tem obdobju zahtevala 250 tisoč življenj. Zadnja civilna vlada v Nigeriji je bila leta 1983. Sedanji predsednik je general Ibrahim Banandiga, ki je na oblast prišel po prevratu leta 1985. Prebivalstvo: V Nigeriji, ki ima največ prebivalcev na črnem kontinentu, živi 88,5 milijona prebivalcev, ki pripadajo 250 plemenom in dvema veroizpovedima. Lani je v verskih spopadih med muslimani in kristjani ter v medplemenskih bojih umrlo več tisoč ljudi. Kristjani, ki živijo večinoma na naftno bogatem jugu države, so zagrozili z odcepitvijo. Muslimani prevladujejo na področju politike in ekonomije. Zemljepis: leži v Zahodni Afriki, ob Atlantskem oceanu, severno od Nigra, vzhodno od čada in Kameruna, zahodno od Benina. Površina 1,053.150 kv. km. Največja reka je Niger. Gospodarstvo: Nigerija je tretja največja izvoznica nafte v ZDA in je članica Organizacije izvoznic nafte (Opeč). Izvoz nafte pomeni 90 odstotkov vsega izvoza države in hkrati državnega prihodka. Zaradi podkupovanja v vladi, slabega vodenja gospodarstva in padca cen črnega zlata ima Nigerija 27,5 milijarde zunanjega dolga. Inflacija in revščina v državi naraščata, imajo eno najslabših infrastruktur, primajkuje elektrike in vode, gradnja stanovanj in poraba goriva naraščata. Politika: Vojaška vlada je podprla demokratične volitve 12. junija, vendar pa jih je diktator Babandiga le štiri dni zatem razveljavil. Skupina za človekove pravice ga je obsodila, da si še naprej želi ostati na oblasti, zato je napovedala teden dni trajajočo splošno stavko. V Lagosu se je nanjo odzvalo na deset tisoče ljudi. AP/Wm. J. Castello AMNESTV INTERNATIONAL Umirajo tudi nedolžni Organizacija za človekove pravice Amnesty International (Al) s sedežem v Londonu je posredovala poročilo o kršitvah človekovih pravic po svetu za lansko leto. Za Evropo je bilo leto prav grozljivo, poroča AI. Opazili smo zelo neurejene razmere v državah nekdanje Sovjetske zveze in stopnjevanje rasne nestrpnosti v zahodni Evropi. Najhujše kršitve človekovih pravic je lani Al zabeležila v Turčiji, kjer so vladne sile na jugovzhodu države ubile veliko Kurdov. Človekove pravice so bile množično kršene še v Azerbajdžanu, Gruziji, Moldovi ter Bosni in Hercegovini. V BiH so povečini žrtve nasilja Muslimani, piše Al, ki za to krivi oborožene bosanske Srbe. V Tadžikistanu je do konca lanskega leta umrlo blizu 20 tisoč ljudi, med njimi veliko neoboroženih civilistov. V nekaterih evropskih državah pa so najpogosteje tarča nasilja pripadnikov varnostnih sil Romi. V Latinski Ameriki je Al zabeležila 3.700 žrtev vodov smrti, predvsem v Gvatemali, Kolumbiji, Braziliji in na Haitiju, veliko ljudi pa je bilo žrtev nasilja policije in vojske. Ker vlade tega niso mogle preprečiti in od kršiteljev človekovih pravic niso mogle zahtevati odgovornosti, se skoraj povsod nadaljuje nasilje nad ljudmi. Iz Kolumbije poročajo o številnih žrtvah tako imenovanih vodov smrti, ki ubijajo predvsem »družbeno nezaželene« ljudi. V Braziliji so policija in vodi smrti ubili več sto otrok, ki zaradi težkih socialnih razmer živijo na ulicah. Med ubijalci je bilo veliko policistov, ki tedaj sploh niso bili v službi. Združene države Amerike so med šestimi državami, ki so lani izvedle smrtno kazen za osebe, ki v času, ko so zakrivile kaznivo dejanje, še niso dopolnile 18 let. Lani so v ZDA izvedli 31 smrtnih kazni, kar je kar dvakrat več kot leto poprej. Al poroča, da še preiskuje primere množičnih pobojev jetnikov v zaporih v Braziliji, Peruju in Venezueli. Na črni celini so se v državah, ki so na poti v demokracijo, razmere izboljšale, v preostalih pa še poslabšale. Se posebej slabe razmere so v Somaliji, medetnični spopadi pa se nadaljujejo v Nigeriji, Burundiju in Ruandi. Policija še naprej zapira ljudi brez vsakršnih obtožnic, nad zaporniki pa izvaja nasilje. V Egiptu je bilo v času izrednih razmer zaprtih več tisoč ljudi, blizu 10 tisoč ljudi pa so v prisilna delovna taborišča odvedli v času izrednih razmer februarja v Alžiriji. V Iranu so lani usmrtili 330 ljudi, med njimi veliko političnih zapornikov, v Savdski Arabiji pa so varnostne sile nasilno ravnale z begunci iz Iraka. Vsaj 150 političnim zapornikom v Kuvajtu niso sodili v skladu z zakoni, večino med njimi pa so obsodili sodelovanja s sovražnikom, poroča Amnesty International. r IZŠLO JE. Juan Vasle: Pevci so tudi ljudje, TD Ognjišče, Koper 1993, vezava: mehka z zavihki, 200 strani, cena 900 tolarjev. V tej knjigi je zajetih petindvajset velikih imen opernih odrov, za katere avtor Juan Vasle pravi, da v Sloveniji sicer niso vsi znani, so pa zelo zanimivi kot ljudje, kot umetniki. Med intervjuje o življenjih in karierah so vpleteni tako bibliografski podatki kot tudi njihova dela, nastopi, uspehi. Vendar avtor vztrajno sledi naslovu in sprašuje Luciana Pavarottija o njegovi ljubezni do kuhinje, Placi-da Dominga o tem, ali so najslavnejši tenoristi med seboj zares skregani, Montserrat Caballe o nevoščljivosti in ko-legialnosti. Skuša odkriti tisto, kar je poslušalcem v dvorani navadno prikrito. Da ne bi umetnikom delali krivice, so v knjigi razvrščeni po abecednem redu. In med njimi so tri slavna slovenska imena: Anton Dermota, Franja Golob, Ana Pu-sar. Juan Vasle je devetintridesetletni Slovenec, rojen v Buenos Airesu v Argentini, z diplomo novinarja in pevca Visokega inštituta Teatra Colon. Slovenci pa smo Vasleta spoznali tudi kot elana ansambla ljubljanske opere, s katerim kot solist nastopa že dve leti in pol. (E. S.) SOCIOLOGIJA POSTMODERNIZMA Scott Lash: Sociologija postmodernizma, študija, prevedla Zdenka Erbežnik, mehka vezava, zbirka Družboslovje (4), Znanstveno in publicistično sredi-še, Ljubljana, 1993, 2310 tolarjev Študija, ki jo je Scott Lash, profesor sociologije na univerzi Lanca-ster v Veliki Britaniji, izdal leta 1990, je zastavljena kot sintetična analiza. Sestavljena je tridelno: v prvem delu avtor s stališča levičarske misli zameji temeljne postavke postmodernizma, kakor se mu kažejo v refleksijah evropske in svetovni misli vse od Nietzscheja do poststruktura-lizma in teorij 80. let, v drugem delu razpravlja o postmodernistični kulturi, ki ji tudi pripisuje središčno mesto te kulturne paradigme, sklepna poglavja pa prek sociološke analize »centrov« evropskega modernizma - Pariza, Dunaja in Berlina - ter teorijo Pi-erra Bourdieuja skušajo najti sociološki odgovor na vprašanje razlike med modernizmom in postmodernizmom. Lashovo študijo v natančnem zgodovinskim prerezu naslovne teme v čas in prostor v spremni besedi umešča Vlasta Vičič. (T. D. V.) / KNJIGE Silvija Borovnik: Slovenija, moja Afrika ( založba CZP Voranc, d. o. o., Ravne na Koroškem 1993, broširana vezava, 122 strani, cena 1200 tolarjev) Knjiga esejev in zapisov pisateljice, publicistke, prevajalke in literarne zgodovinarke Silvije Borovnik se ukvarja z ra-zhčnimi oblikami slovenske kulture, zlasti hteratu-re. Zanimivi kratki zapisi o mladih slovenskih ustvarjalcih, t. i. mladi prozi, so nekakšen pregled ustvarjanja avtorjev, ki so začeti pisati v osemdesetih, in nadaljujejo v devetdesetih. Avtorica se podrobneje loteva tudi Jančarjeve igre Zalezujoč Godota in proze koroškega Slovenca Florjana Li-puša. Precej pozornosti posveča problemu ženske - ustvarjalke v sodobni slovenski družbi, ki žensko še vedno skuša stlačiti v čmobelo sliko zapeljivke ati matere. Nekoliko prostora namenja tudi prevajanju literature, še več pa Handkeju in njegovemu odnosu do slovenstva in njegovega jezika ter umetnosti. V drugem razdelku knjige, pod naslovom Na poti v Andoro je govor predvsem o razmerjih med Avstrijo in srednjo Evropo in seveda o Sloveniji in njenem odnosu do tega prostora. Vsekakor knjiga, ki jo bodo gotovo prebirali tako Slovenci na drugi strani meje, kot tudi tisti v matični domovini, saj prinaša zanimive poglede na literaturo in družbo. (V. S.) Peter Kovačič-Per-šin: Zaveza slovenstvu, spremna beseda Boštjan M. Zupančič, mehka vezava, zbirka Forum, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1993, 1890 tolarjev. Ta knjiga bo po vsej verjetnosti sprožila vrsto polemičnih odmevov, saj na Slovenskem postaja vse bolj očitno, da pričakovana koherentna vizija razvoja tako naroda kakor države še ni jasna. Zaveza slovenstvu se omenjene teme loteva na empirično znanstven - čeprav namenoma na kolikor mogoče razumljiv - način, saj uvodna poglavja prinašajo prerez narodnih in državljanskih vizij v svetovni in posebej slovenski zgodovini. Kovačič navaja kot temeljno postavko rojevanja in vzdrževanja slovenske identitete predvsem kulturo in jezik, v pogledu naprej, predvsem na možnosti evropskih integracij, ki po avtorjevem mnenju še dandanes temeljijo na principu moči in potencialnega kolonializma, pa predlaga predvsem dvoje: prazni domačijskosti nasprotno konstruktivno dojetje in razvoj moralne narodne zavesti ter pozitivno vztrajanje na stičišču germanske, romanske in slovanske kulture. (T. D. V.) FILM / POGOVOR Z REŽISERJEM VINCIJEM VOGUOM AN2LOVARJEM Babica bo pomagala beguncem V. V. Anžlovar je denar zo prvi film Babica gre na jug dobil od Japoncev, za financiranje drugega pa je prepričal Američane; del dobička od slednjega namerava darovati beguncem Tone D. Vrhovnik Režiser V. V. Anžlovar (Foto: Žiga 2ivulovič / TRIO) Tretjega avgusta se začne snemanje novega slovenskega filma Babica gre na jug 2. Vinci Vogue Anžlovar, ki zaključuje s postprodukcijo filma Gypsie Eyes, je nadaljevanje svoje uspešnice zasnoval tako, da je znanim tikom dodal še otroške in tako Babica 2 cilja na občinstvo, še širše od tistega, ki je prvemu delu prineslo več gledalcev kot celotna slovenska produkcija zadnjih desetih let; tako beremo v promocijskem gradivu. Anžlovarjev projekt je zanimiv še po več plateh: čisti profit bo namenjen otrokom, beguncem iz bosanske vojne, avtor je film pospremil v javnost s PR pristopom agencije Inart, ob koproducentih Mladina filmu in Vibi pa se je ekipi od pomladi posrečilo pridobiti tudi sponzorski delež nekaterih slovenskih podjetij - in to na za slovenske razmere nov način strategije plasiranja izdelkov. Glede na slogan, da »država še naprej subvencionira samo filme, ki jih očitno ne marate gledati«, državnim rešetom očitno ne zaupaš. Problem ni samo v tem, da ljudje slovenskih filmov ne bi znali gledati ali da bi bili teksti, ki so subvencijo dobili, slabi. Sistem produkcije je tako pokvarjen, da nikogar ne zanima ne kvaliteta filma ne možnosti prodaje. Ponavadi so vsi pobrali mastne honorarje, denar je šel v nakup opreme, s katero se je potem snemalo reklame, režiser pa je moral z osiromašenimi sredstvi, s petimi statisti za masov-ko, posneti dober film. Bilo je tako, kot bi nekomu dali besedni zaklad z dva tisoč besedami in rekli: Zdaj pa napiši knjigo in naj bo dobra. Ko ti pri filmu v produkciji vzamejo elemente filmskega jezika, se zelo težko izraziš. Je bila Babica potemtakem poceni film? Babica je uspela zaradi zelo preproste strukture, dva tisoč besed je za komunikacijo zadoščalo, obstajal pa je podtekst, ki se je skozi podtone, gage in asociativni humor prenašal v drugo dimenzijo. Z enakimi sredstvi pa je nemogoče posneti »umetniški« film, ki bi ga človek, ki mu usoda v življenju prinese največ tri ali štiri filme, rad posnel, da ne bi bil zafrustriran in ga Slovenci ne bi zafrkavali, češ da je neumen. Ni torej krivda samo v ministrstvih in njihovih rešetih: krivda je v pomanjkanju denarja in dejstvu, da se ga porabi primarno, ne pa s prodajo filma. Ti pa si se usmeril na prodajo. Pri Babici je bil problem, ker sem imel pravice samo za Slovenijo, in tudi moja 20-odstotna udeležba pri dobičku je bila zelo imaginarna, saj je bilo v projektu šest filmov. Tako denarja najbrž ne bom videl, čeprav je bil film prodan v dvanajst držav. V Sloveniji sem bil pri profitu neposredno udeležen, a sem moral večinoma odplačevati stare dolgove. Kako pa bo s Picpo-cketom, ki je menda tik pred premiero? Ne imenuje se več Pic-kpocket, temveč Gypsie Eyes, zapletlo pa se je pri poznejših sinhronizacijah slovenskih igralcev, ki govorijo v filmu angleško. Film bo prikazan na milanskem filmskem sejmu oktobra, takoj zatem pa tudi v Sloveniji. Distribuiral ga bo Mladina film. Z obema Babicama naslavljaš široko ciljno občinstvo. Z drugim delom še širše: dodali smo še dva otroka in uporabil sem vrsto ameriških receptov za gledanost filma. Zaenkrat se še učim režije in šele takrat, ko bom recepte obvladal tako rekoč avtomatično, bom naredil film, ki bo tičal zelo globoko v mojem srcu. Mar ni za slovenski film usodno tudi premajhno upoštevanje tovrstnih »tehnološko-psiho-loških« receptur? Oblika scenarija predvsem ni literarno delo, ampak poskus vizualizacije, opisa. Nič ne pomaga, če dve strani scenarija upo- rabimo zato, da bomo prikazali čustva igralca. Če gre knjiga v gledališče, se jo dramatizira, pri filmu pa se napiše scenarij. Pri nas je problem v tem, da so scenariji podobni knjigam. In pa dialogi: v ZDA scenarist načelno napiše, kaj bi rad, dialoge pa pišejo skupine ljudi. Vsakemu junaku polaga besede v usta poseben pisec. Pri nas pa napišejo dialog v knjižnem jeziku in ni še bilo genija, ki bi znal desetim likom brez podvajanja napisati lasten značaj. Tudi zato so v Babičinem scenariju naenkrat na sceni največ trije, štirje ljudje in srečanja so kratka. Glede na to, da na ministrstvo letno prispe približno 150 scenarijev, volja očitno obstaja. Problem je spet v denarju, saj blizu 4000 mark, kolikor znaša honorar za odkupljen scenarij, za pol leta trdega dela ne zadošča. Poglejte, scenarij za Babico 1 je bil napisan v treh dneh, za drugi del, vključno z dialogi, v treh dneh in pol. Preden pa je do te- ga prišlo, sem porabil cele kupe papirčkov in vsaj pol leta načrtnega razmišljanja, branja, na primer Dickensa, ker je junak sirota, in podobno. Kako pri akciji Babica 2 sodeluje Inart? Pri slabem slovesu filma na Slovenskem, ko bi ga javno mnenje najraje odpravilo, so zelo pomembni stiki z javnostjo. Pomembno se nam zdi ljudi prepričati, da je tudi tu mogoče delati filme, ki so lahko kljub vsemu komunikativni in celo zaba- vni, četudi niso najpametnejši na svetu, da je film kljub vsemu veja industrije, ki zaposluje ljudi. Ekipe so velike med 40 in 100 ljudi, kar za Slovenijo niti ni malo. Inart poleg gospodarstva pokriva umetnostno področje, zato smo se odločili za njihovo pomoč. Kako je prišlo do odločitve, da bo profit filma namenjen beguncem? Odnos do beguncev iz balkanske vojne se je dokaj spremenil, edine prave žrtve vojne pa so po mojem mnenju otroci, predvsem sirote, saj niso ničesar krivi. Zato sem si izmislil geslo »Otroci so nedolžni, ker ne volijo«. Ge lahko naredim film, ga prodam in imajo otroci kaj od tega, to pač moram narediti, sem si rekel. Otrokom beguncem bo namenjen čisti dobiček filma po povračilu dejanskih stroškov. Tržna logika je taka: če imamo v Sloveniji 100.000 gledalcev, kar po recepturi scenarija ni nemogoče, je to kakšnih 500.000 mark oziroma 300.000, ko svoje poberejo distributerji. S tem lahko povrnemo večino stroška. Če ga zunaj prodamo samo televizijam, gre za zaslužek med 300 in 500.000 dolarji. In ta profit bo šel prek Unicefovega sklada naravnost otrokom. To pa je številka, ki vsaj nekaterim lahko nudi, če ne normalno, pa vsaj malo manj boleče otroštvo. In kakšen je bil odziv gospodarstva? Čas je bil dokaj neprijazen, saj sem se s postpro-dukcije Pickpocketa vrnil šele marca, ko so imela podjetja sklade za sponzoriranja in propagando že fiksirane. Obenem ljudje zaradi lastninske zakonodaje ne vedo, kakšen status bodo imeli jeseni, zato je bil odziv sicer manjši od pričakovanega, še zmeraj pa dovolj velik, da mi je dal polet in konkretna sredstva, na katera se je vezal preostali denar. In država? Morala bi se odločiti. Če namreč noče sama financirati določenih vej kulture, humanistične plati Slovenije, bo morala vsaj spremeniti davčno zakonodajo. Izračunal sem, koliko je država par-ticipirala pri mojih dosedanjih dveh projektih. Skupaj je šlo za 280.000 mark konkretnega denarja, kar je bilo približno 10 odstotkov. Če pa odbijemo vse davke, ki se na različne načine vrnejo državi, je država vložila 5.17 odstotka. Kdo je bil potemtakem dovolj nor, da je financiral Babico 2? Zagonski kapital so prispevala podjetja in pa Mladina film, ki nastopa s konkretnimi koprodu-centskimi sredstvi. Ker samo sponzoriranje ni dovolj, smo šli na tako imenovano »plasiranje proizvodov«, manj agresivno in bolj perfidno obliko reklame, ki deluje na kognitivno zavest gledalca. Zunaj vedo, da gre za močnejšo obliko plasiranja proizvodov od, na primer, oglaševanja pred TV dnevnikom. Primer je recimo omemba Johna Danielsa v Vonju po ženski: tam Al Pacino seveda reklamira whiskey Jack Daniels, ali pa Elanove smuči v filmu Delovno dekle... Pri nas pa preveč agresivno poudarjanje cigaret Macho v Srčni dami? No, ta poskus product placementa je bil dokaj neposrečen, saj bi moral biti vpleten v zgodbo. V filmsko zgodbo mora biti proizvod vključen tako, da reklame ne vidimo. Poglejmo na primer vžigalnik Zippo, ki je prek filma postal kultni del ameriške kulture. Tu se nam zdi, da je to normalno, podjetje Zippo pa je moralo za to porabiti ogromno denarja. Glede na odzive si torej tržno zanimiv avtor? Prvinska logika je po mojem ta: če je uspel prepričati Japonce, da so finansirali prvi, in Američane, da so producirali drugi film, potem je že nekaj na tem. Obenem je očitno razlika med slovenskim filmom, ki privabi 1500, in mojim, ki ima 70.000 gledalcev. Strelnikoff v Evropi INNSBRUCK, STTUTGART - Celjska skupina Strelnikoff je konec prejšnjega meseca končala uspešno evropsko promocijsko turnejo ob izidu CD albuma Heavy Mentally Retarded, ki je izšel pri švicarski založbi Onomatopoeia, Promocijska turneja s šestindvajsetimi nastopi je zajela koncertna prizorišča v Avstriji (Innsbruck), Nemčiji (Stuttgart, Dresden, Berlin, Potsdam, Aachen...) in Švici (Ztirich, Luzern, Bern) in Nizozemski (Rotterdam, Amsterdam, Den Hagg in Lisse). Miha Trefalt (Zaenkrat) zadnja epizoda gledališča Fru Fru LJUBLJANA - Po Sloveniji že mesec dni straši Tobija, prijazen psiček jazbečar, ki ne ve prav dobro, kakšen naj bi bil. Nikakor ni zadovoljen s svojo podobo, rad bi bil lep in nekaj posebnega. Lepota pa je, kot vemo vsi, zelo relativna stvar. Najbolje je biti tak, kakršen si. Lutkovno igrico o Tobiju uprizarja lutkovna skupina Fru Fru. Irena Rajh in Marjan Kunaver pod režijskim vodstvom Jelene Sitar in ob glasbi ter z lutkami Igorja Cvetka pripovedujeta najmlajšim pravljico, ki jo je napisal češki lutkar Zdenek Florian. O lutkovni skupini Fru Fru in njenem delovanju smo se pogovarjali z voditeljico skupine Ireno Rajh: »Lutkovna skupina Fru Fru deluje že deseto leto. Ze na-kaj časa delujemo v okviru Kuda France Prešeren v Trnovem. Pripravljamo eno premiero letno, vedno pa imamo na repertoarju tudi naše stare predstave. Igramo lahko, kjer nas želijo, saj so naše predstave glede na tehnična sredstva res minimalistične. Gojimo tip gledališča iz kovčka, ki ga je v šestdesetih letih uveljavil češki lutkar Zdenek Florian, avtor naše letošnje predstave o psičku Tobiju. Izhajamo iz lutkovne skupine pri pionirskem domu. Tam smo se učili in našli. Danes nastopamo samostojno. Svojo produkcijo namenjamo najmlajšim otrokom od tretjega leta naprej. Prav zanje primanjkuje kvalitetnih, a preprostih lutkovnih predstav. Lani smo se odloči- li, da svoje delo dvignemo iz amaterskega povprečja. Želimo biti čim boljši. Začeli smo delati s poklicnimi sodelavci, mi pa po statusu ostajamo amaterji. Lanskoletno predstavo o rdečehlačnem kužku Cufku so nam pomagali oblikovati F. Lainšček, M. Manček in M. Bizjak. Letos delamo z Jeleno Sitar in Igorjem Cvetkom. Iz ljubiteljstva želimo preiti v čim "kvalitetnejše gledališče za najmlajše.« Mojca Jan, foto: Žiga Koritnik j Informacije prodaja Piran 55 V starem mestnem jedru PIRANA, tik ob morju, preurejamo hotel PUNTA v ekskluzivno apartmajsko hišo. Na voljo bodo apartmaji gg od 28 m2 do 62 m2, lokali od 19 m2 55 do 105 m2 NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 8. julija 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, Vilharjeva 11 (061/310-610) TOMAŽ PENGOV - glasbeni recital. Avtor bo nastopil s skladbami s svojega novega CD Rimska cesta in vsem dobro znanimi skladbami z legendarne plošče Odpotovanja (danes, 8. 7. ob 20.30). KRIŽANKE Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer. Igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko Goršic, Ivan Sikora, Stefan MarCec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietrasanta (torek, 24. 8. ob 20.30, 900 SIT). LAŠKO GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE: Bernard Slade: OB LETU OSOREJ, Polona Vetrih (Doris) in Ivo Ban (George), režiser: Boris Kobal. Doris in George sta ljubimca, ki se srečata enkrat na leto za en vikend. Tako se srečujeta že dvajset let. V vseh teh letih se zgodi veliko stvari - veselih in žalostnih (petek, 9. 7.). MARIBOR DRAMA M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, RockhToll TRST dvorana tripcovich Festival Operete V soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert »Illu-sions» pevke UTE LEMPER. Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. GLEDALIŠČE CRISTALLO LACONTRADA Danes, 8. t.m., ob 20.30 in 9. t.m. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore 6 un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneš. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo. GRAD SV. JUSTA Straordinario Estivo Danes, 8. julija, ob 21. uri bo nastopila francoska skupina FFF (Federation Francaise du Funk). ^ sredo, 14. in Četrtek, 15. t.m., ob 21.30 na sporedu Varieth s Podreccovimi lutkami. Predprodaja vstopnic pri osrednji blgajani »el. 578855). V soboto, 17. in 21. julija bosta na sporedu koncerta jazz glasbe . Nastopili bosta an- drama, režija: Marko Vezovišek, scenografija: Mirjana Košen, nastopajo: Davor Herga, Jure Ivanušič, Vlado Kreslin, Alenka Tetičkovič, Marko Vezovišek. (Premiera in repriza danes, 8. 7., in petek, 9. 7. ob 21. uri v Minoritski cerkvi na Lentu). MLADINSKI KULTURNI CENTER, Orožnova 2 Predstavitev gledališkega projekta v izvedbi kulturnega društva DPZ Franc Jamnik iz Ljubljane. Promocija pesniške zbirke z naslovom KRI, MALODUŠJE, LJUBEZEN, ŽIVLJENJE, s pesmimi dijakov Francija Vodopivca, Gorana Završnika in Martina Zupančiča (nedelja, 18. 7. ob 21. uri v Klubu MKC). gleški skupini Izit in Incognito .V Četrtek, 22. julija, bo nastopil Paolo Rossi. MIRAMARSKI GRAD V juliju so spet pričele večerne predstave LUCI IN ZVOKOV, ki jih organizira Turistična ustanova - Trst. Urnik predstav v juliju: ob 21.30 in 22.45 - torek: v angleščini in v italijanščini,; Četrtek - v nemščini in italijanščini; sobota - obe predstavi v italijanščini. VIDEM PARK MORPURGO Danes, 8., t.m., ob 21. uri bo Umetnostna akademija Nico Pepe iz Vidma predstavila odlomek iz F. Kafkovega dela Una scimmia alVaccademia».Igra Roberto Herlitzka, režija Jean Paul Denizon. V ponedeljek, 12. t.m., ob 21. uri bo skupina sodobnih plesov Sosta Palmizi predstavila balet »L’azzurro necessario«. LIGNANO ARENA ALPE ADRIA Danes, 8. t.m., ob 21. uri bo na sporedu klavirski recital Roberta Radassaa. Na sporedu Bach, Beethoven, Scarlatti, Chopin . Vstop prost. V petek, 9.t.m., ob 21. uri nastop folklorne skupine »Balarins di Buie». V soboto, 10. t.m., ob 21. uri koncert skupine VVitz Orkestra. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUaha križanke Bojan Adamič: SNEGULJČICA, musical, ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE (ponedeljek, 19. 7., torek, 20. 7., sobota, 24. 7., in nedelja 25. 7. ob 21. uri, premiera: 1800, 1200 SIT, ponovitve 1500,1000 SIT). NEW SVVING QUARTET in ALENKA GODEC (sreda, 21. 7. ob 21. uri, 1000 SIT). Mengeš Na terasi kluba bo v petek, 9. 7. ob 19. uri izbor MISS ORANZERIJA '93 (vstop prost). Program: radio HIT iz Domžal v živo, skupina EUPHORIA, promocija kasete ansambla RUSKA KOZAKA in gost M. K. Michael. GORNJI GRAD Letos ho že 24. Gornjegrajski praznik, ki bo hajal dober teden dni, in sicer od 10. do 18. julija. V teh dneh se bodo zvrstile številne kulturne, športne in zabavne prireditve. KAMNIK Slovesnost ob stoletnici prvega zasebnega muzeja v Sloveniji, zbirke JOSIPA NIKOLAJA SADNIKARJA. Program: otvoritev razstave slik MIKICE SADNIKAR-PLETERSKI, razstavo bo odprl Aleksander Bassin, slavnostni govor: akademik dr. EMILIJAN CEVC, glasbeni program: DUO TUMMERS, STEFANIE KELLERMANN -oboa, JAN TUMMERS - klarinet, skupni ogled zbirke (petek, 9. 7. ob 20. uri Sadnikarjev! hiši, Kidričeva 33). KOPER 16. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA '93. Prizorišče letošnjega festivala, ki bo potekal v dveh večerih, bo osrednji trg pred Loggio. Tekmovalni veCer slovenskih popevk bo v soboto, 10. 7., v petek, 16. 7. sledi Mladi MMS, nova pridobitev festivala, v obliki veCera, namenjenega izvajalcem, mlajšim od 19 let, v soboto, 17. 7 pa bo na sporedu že uveljavljeni mednarodni del festivala. ROVTE V Domu Krajanov v Rovtah bo v soboto, 10. 7. ob 21. uri gostovala skupina RAST iz Argentine. Predstavili se bodo s pesmijo, plesom in recitali. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jutri, 9. t.m., ob 18. uri predvajanje filma »La contessa Mariza», z Renejem Kollo, Kagmar AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Koller, Ljuba VVelitsch. Danes ob 18. uri bo v dvorani Muzeja Revol- Do 31 decembra so na V0lj0 vsako soboto tella predvajanje filma »La principessa della ob io.30 brezplačni vodeni obiski v Muzej czardas« z Anno Moffo in Renejem Kollo. Revoltella. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1 Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: DVA POTEPUHA (petek, 9. 7. ob 15. uri pred Kreditno banko v TyrSevi ulici). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: TO-BIJA (petek, 9. 7. ob 19. uri v atriju gradu). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: KAM PA KAM, RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 15. uri pred PRO Banko v Gosposki ulici). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 19. uri v atriju gradu). Lutkovna skupina US iz Ljubljane: ČRVIVA ZGODBA (nedelja, 11. 7. ob 19. uri v atriju gradu). Lutkovno gledališče BAVASTEL iz Avstrije: KASPERL IN ČAROVNIK (ponedeljek, 12. 7. ob 19. uri v atriju gradu). LIKOVNO - LUTKOVNE DELAVNICE: Lutkovna delavnica s skupino FRU FRU: SANJSKO GLEDALIŠČE (sobota, 10. 7. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (sreda, 25. 8. ob 11. uri v atriju gradu) Lutkovna delavnica z Bredo Varl: PLOSKA LUTKA (četrtek, 26. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (petek, 27. 8 ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s kamniškimi lutkami (sobota, 28. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica z Branetom in Majo Solce: LUTKE IZ PAPIRJA (nedelja, 29. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Vse predstave, ki bodo v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, se v primeru dežja izvajajo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Rotovški trg 2, in v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu. f#4 v5 . ' : wm.I!J.$Wi ppl 86111 fif Um v #8 mi k ____________ r V Muzeju novejše zgodovine je ponovno odprta razstava fotografij JANINA KLEMENČIČA Na razstavi POPOTNA FOTOGRAFIJA, si lahko ogledate slike iz Azije (od Turčije do Filipinov). Oktobra pa bo na ogled druga razstava, ki bo zajemala fotografije iz Afrike, Severne in Južne Amerike ter Evrope. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra iz Ljubljane bo uradno svojo letošnjo sezono odprlo to soboto, 10. 7. na Pogačarjevem trgu s koncertom orkestra Slovenske filharmonije. KRIŽANKE OTVORITEV 41. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA: SIMFONIČNI ORKESTER RTL LUKSEMBURG, dirigent: Leopold Hager (sobota, 17. 7. ob 21. uri, 1800 SIT). Joseph Haydn: LTNFEDELTA DELUSA SA-LIRIJEV KOMORNI ORKESTER (Četrtek, 22. 7. ob 21. uri, 1800, 1200 SIT). STOLNICA ANSAMBEL MUSIČA ANTIQUA LABACEN-SIS (petek, 23. 7. ob 21. uri, vstop prost). BLED Promenadni koncert v Zdraviliškem parku v izvedbi Pihalnega orkestra JESENIŠKIH 2ELE-ZARJEV (nedelja, 11. 7. ob 17.30). VeCer komorne glasbe v gradu GRIMSCE. Duet DUMA - kitara in vokal (ponedeljek, 12. 7. ob 20. uri, vstopnine ni). CELJE V torek, 20. 7. ob 20. uri bo na Kocenov! ulici (vodni stolp) jazz koncert skupine MILKO BAND. Milko Band sestavljajo mladi slovenski glasbeniki (Milko Lazar, Aleš Rendla, Promož Grašič, Žiga Golob), vsi elani Big Banda RTV Slovenija. Igrajo svoje lastne skladbe, kmalu pa bo izšla tudi njihova nova CD plošCa. POSTOJNA IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS CIKLUS KLAVIRSKIH RECITALOV SLOVENSKI PIANISTI: Koncert ACIJA BERTONCLJA, program: Beethoven, Chopin, Srebotnjak, De-bussy (danes, 8. 7. ob 20.30). Koncert: TATJANE OGNJANOVIČ, PROGRAM: Franz Liszt (Četrtek, 22. 7. ob 20.30). Tatjana Ognjanovič se je začela učiti klavir s štirimi leti pri Darinki BernetiC, nato je nadaljevala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Dubravki Tomšic-Srebotnjak. Diplo- TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V petek, 9. t. m., ob 20.30 bo v okviru Poletnih koncertov, ki ga organizira Gledališče Verdi v sodelovanju z »Assicurazioni Generali«, na sporedu drugi koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia.Nastopili bodo: sopranistki Gemma Bertagnolli in Milena Rudiferia ter tenor VVonjun Lee.Koncert Vstopnice v blagajni dvorane Tripcovich, v gledališču Rossetti eno uro pred pričetkom programa. S.VITO AL TAGLIAMENTO Danes, 8. in jutri, 9. t.m., ob 21. bo nastopila skupina Ditherum iz Irske in sicer v S. Gio- mirala je leta 1986, podiplomski študij pa je končala leta 1990. Izpopolnjevala se je na Dunaju pri Hansu Petermandlu in Viktorju Meržanovu. Je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ognjanoviceva je koncertirala v domovini, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Grčiji, Rusiji, na Nizozemskem in na Češkem. Pri založbi Helidon je izšla njena prva gramofonska plošCa, za RTV pa je posnela številna dela iz klasičnega in sodobnega repertoarja. PORTOROŽ AVDITORIJ PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993: OBALNI KOMORNI ORKESTER, dirigent: Borut Logar, solisti: Peter Filipčič - violončelo, Tanja Petrej - oboa, Sidonija Lebar - violina, program: SorkoCevic, Vivaldi, Marcello, Bach, Tartini (petek, 9. 7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran). KONCERT ZA MLADE IN STARE: ANDREJ ŠIFRER, priljubljeni slovenski kantavtor, vsakoletni gost portoroškega odra (sobota, 10. 7. ob 19.30). IRENA GRAFENAUER - flavta, ELIOT FISK -kitara, program: Haendel, Scarlatti, Bach, Haydn, Giuliani, Rodrigo, Piazzola (petek, 16. 7. ob 21. uri). TRŽIČ STEFAN KORDES, Nemčija, program: F. M. Bartholdy, O. Lindberg, J. Brahms, (sobota, 10. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču). MATJAŽ MEGLIC, program: J. S. Bach, J. Pachelbel (sobota, 17. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču). ANGELA TOMANIČ, program: J. Trošt, F. W. Zachau, T. Dubois, J. Trošt (sobota, 24. 7. ob 18.30 v farni cervi v Tržiču). VELENJE GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI SLOVENSKI KVINTET TROBIL, program: Purcell, Clarke, Evvald, Rossini, Bizet, Bur-rell, Krajnčan, Rathburn, HaCaturjan (torek, 13. 7. ob 20. uri). Prvi koncert udeležencev mednarodne poletne violinske šole IGORJA OZIMA (sreda, 28. 7. ob 20. uri). vanni al Natisone in v S. Danieleju. LIGNANO V nedeljo, 11. julija, ob 21.30 (Arena spetta-coli) koncert Francesca De Gregorija. VIDEM Trg 1. Maggio V soboto, 10. t.m., ob 21. uri bo na sporedu arabska glasba s skupino Gil Gilala iz Maroka. Do 24. t.m. bodo vsak veCer nastopili razni ansambli arabske glasbe. Giardino del Torso V sredo, 14. t.m., ob 21. uri bo na sporedu jazz glasba s skupino Enrico Rava Quartet. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija. Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija). KRIŽANKE Razstava MALE PLASTIKE BOŠTJANA PUTRIHA od 12. do 25. julija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 Na ogled so tri razstave: ponovno odprtje razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta), Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem in Plakati in razglasi 1914-1918. MESTNA GALERIJA Do nedelje, 11. 7. je na ogled mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: AL-BERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOHSE, MUNARI, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MONDRJAN, ŠOTO, VASARELV in drugi. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra (do 14. julija). MODERNA GALERIJA Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa. Razstava 1. EKTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškovem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tadej PogaCar. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra. GALERIJA KOMPAS Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvesta Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik FRANCETA GRUDNA. GALERIJA LALA, Židovska 5 Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMAJA GALERIJA LEK Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R. PENOK, DIMCE NIKOLOV). GALERIJA POLJE, Studenec 48 Razstava ASEMBLAŽI FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik slikarja SEADA ČERKEZA bo na ogled do 15. julija. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava kseroksnega kopiranja fotoelektrografi-je 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Razstava slik igralke METE VRANIC. ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, Trg francoske revolucije 7 Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava kiparskih del DRAGICE CADE2 (do 25. julija). KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava TONETA LAPAJNETA v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993. LAMUTOV LIKOVNI SALON Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana dr. Ferdinand Serbelj. KRANJ GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI V petek, 9. 7. bo ob 19. uri v Galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave slik in objektov slikarja KARLA KUHARJA. GALERIJA MESTNE HIŠE Otvoritev III. MEDREGIONALNE LIKOVNE RAZSTAVE (petek, 9. 7. ob 19. 30). LAŠKO Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško. MARIBOR NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30 Otvoritev razstave DADO MAR, grafike, danes, 8. 7. ob 21. uri. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ V galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA. PIRAN V Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada sli- FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA iTRST ] (TK GALERIJA Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so tila realizirana na Mednarodni Soli za grafiko Jv Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki (jih je vodil Franco Vecchiet. TKB - AGENCIJA MITNICA 'V razstavnih prostorih razstavlja od danes 'dalje svoja najnovejša materiCna dela Deziderij jSvara. (GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. ART GALLERV Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate '93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomini, Barbara Ius, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART LIGHT HALI. Do 27. julija bo razstavljala svoja dela Erna Ferjančič Erič. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Bur-ri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. ROTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Biittnerja. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. GALERIJA FREUND Do lO.julija je na ogled razstava Franza Mot-schniga. BELJAK GALERIJA UNART Do 31. t.m. bo na ogled razstava slikarke In- REPNIC V občinski galeriji je vsak dan od 18. do 21. ure odprta razstava 2. slikarskega ex tempore »Poletni solsticij*. Ob koncu razstave, 10. julija, bo javna razprodaja slik, katerih izkupiček bo namenjen Karitas - za pomoč BiH. MILJE V prostorih LetovišCarske ustanove je na ogled razstava školjk. Umik: 9-13,16-19, ob sobotah 9-13. GORICA GORIŠKI GRAD V galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Umik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN ■ PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. SPETER Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempo-re »Podobe iz Nediških dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure. grid Cerny. PLIBERK GALERIJA FALKE-KUHN Do 10. julija razstavlja Gustav Januš. ROŽEK GALERIJA SIKORONJA Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki* - Markuš Orsini-Rosenberg. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava slik KUD Dr. Lojz Kraigher. KOROŠKA SLOVENIJA Četrtek, 8. julija 1993 Brigadirji, generai in politika Boštjan Lajovic Zgodovina mlade slovenske države je zgodovina vračanja odlikovanj. Zdaj je v ta ritual vstopil tudi brigadir Tone Krkovič in če so pri šesterici nekateri še verjeli, da za tako skrajno dejanje obstajajo racionalni razlogi in iskrena skrb, se zdaj popolnoma razgalja sprevrženost in pritlehnost tovrstne politične manifestacije. Brigadir Tone Krkovič je vsemu zgodovinskemu spominu navkljub vendarle predvsem poklicni vojak in visok častnik slovenske vojske, ki si, če kaj da na svoj stan in poklicno etiko, nikoli ne bi smel dovoliti tako očitnega vmešavanja v dnevno politiko. Da ne bo nesporazuma: Krkovič seveda lahko kadarkoli (za) vrne odlikovanje svojega vrhovnega poveljnika, niti najmanjše pravice pa nima, da to svoje dejanje javno komentira in se tako vmešava v boje in tekmovanja političnih strank in osebnosti. V njegovem odprtem pismu namreč kar mrgoli političnih ocen in (clis) kvalifikacij, ki si jih je doslej upal privoščiti edinole afriški narednik Jerry Ravvlings, pa še ta je potem z vojaškim pučem v Gani prevzel oblast in postal predsednik. Krkovičeva drža je tako na las podobna »spo-meničarstvu«, ko je bila država razumljena kot zaseben fevd, državljani pa kot nemi občudovalci in častilci hrabrih medvojnih dejanj. Svojevrstna ilustracija takšne logike je tudi specialna brigada Moris, M ji poveljuje brigadir Krkovič, po mnenju mnogih vojaških strokovnjakov pa je pravzaprav paravojaška enota. Od rednih enot slovenske vojske se namreč razlikuje v vsem, od uniform, oznak in simbolov do orožja, avtoparka in druge opremljenosti, da o »specialnem« Morisovem proračunu niti ne govorimo. To je bil med drugim tudi eden od virov Krkovičevega prepira z načelnikom štaba TO, generalom Slaparjem oziroma »osebo«, kot brigadir v pismu vztrajno imenuje zdaj že odstavljenega generala. Vendar pustimo za zdaj ob strani vse dodatne konotacije Krkovičevega javnega nastopa in se vprašajmo, kaj storiti, da afriški sindrom Jerrya Rawlingsa ne bo zajel tudi slovenske vojske. Ne verjamemo namreč, da se Krkovičevi predstojniki ne zavedajo trhlosti njegove logike in možnih posledic brigadirjevega ravnanja, saj je denimo Janez Janša že leta 1986 zapisal: »Obstoje določeni temelji vojaške discipline in reda, ki jih noben državni sistem ne more ignorirati, pa če je še tako radikalen«. Upajmo, da Janša še danes misli tako... SEDMI DAN DELA DRŽAVNEGA ZBORA PARLAMENT Včeraj veliko razprav, danes na vrsti odločanje Poslanci o prispevkih za zaposlovanje, ratifikacijah, plačah šolnikov... Spet o Visu in o Hitu Siršeto ne bo na zaslišanje -Iztok Simoniti na čelu Sove? Majda Vukelič LJUBLJANA - Bero sedmega dne nadaljevanja že v juniju začete seje državnega zbora bi lahko strnili takole: veliko razprav, nič sprejetega - razen sedmih aktov o ratifikacijah različnih mednarodnih pogodb. Da se bo včerajšnja razprava tako iztekla, je bilo jasno takoj po 16. uri, ko je predsedujoči seje Miroslav Mozetič poslance obvestil, da ne gredo prej domov, dokler ne prečešejo dnevnega reda do konca, o različnih zakonih in dopolnilih k njim pa bodo glasovali danes. Tako so se morali poslanci poleg različnih zakonov lotiti še vrste poročil. Državni zbor je obravnaval vrsto zakonov z različnih področij, med njimi tudi osnutek zakona o obveznostih republike za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji, Id ga je predložila DS. Čeprav so predlagatelji večkrat poudarili, da se zakon ne ukvarja z vsebino pravic, ki izhajajo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak le z dolgom države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je prišlo do živahne razprave. Nekateri poslanci so se lotili vojaških upokojencev, administrativno upokojenih in drugih »priviligiran- cev«, kar je Danica Simšič označila kot namerno zavajanje javnosti. Vse pa kaže, da zelene luči ne bo dobil osnutek sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki ga je predlagalo 26.596 volilcev. Po tem zakonu naj bi med tiste, za katere obvezno zdravstveno zavarovanje krije sto odstotkov cene, šteli tudi brezposelne. Večina poslancev je menila, da je treba problem celovito rešiti, zato naj bi vlada pripravila spremembe zdravstvenega zavarovanja brezposelnih. Po novem naj bi se prispevki za zaposlovanje znižali z 2, 35 odstotka na 1, 7 odstotka. Parlament je obravnaval in glasoval tudi o različnih predlogih zakonov o ratifikacijah različnih konvencij, pogodb in sporazumov. Zataknilo se je pri predlogu akta o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Zvezno republiko Nemčijo. Poslanci ljudske stranke so namreč opozarjali, da ta sporazum vsebuje vrsto dokumentov, ki so bili objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, zato vsebina sporazuma ni jasna. Tako bo državni zbor o tem aktu odločal takrat, ko bo vlada pojasnila, kolikšen delež obveznosti Slovenije izhaja iz teh sporazumov. Ponovno veliko razprav, a skoraj nič sprejetega (Foto: Tomi Lombar/TRIO) Tanja Starič LJUBLJANA - Komisija za nadzor Varnostno - informativne službe je včeraj tudi uradno sporočila, da je »soglasno ugotovila, da je v odbobju osamosvajanja Vis deloval v skladu z legitimnimi interesi države Slovenije«. Prisluškovalno afero so sicer uvrstili kot predzadnjo točko dnevnega reda na zasedanje dražvnega zbora, z oznako »strogo zaupno«, kar verjetno pomeni, da bo ta del današnje seje zaprt za javnost. Razlog za to so seveda »državni interesi«, čeprav je prisluškovanje tujim konzulatom s privoljenjem in vednostjo državnega vrha že od lanske jeseni znano in jasno dejstvo. Kljub soglasju strank, da je bilo prisluškovanje upravičeno, se na zboru utegne ponoviti polemika o tem, kako so ti strogo zaupni podatki lahko prišli v janost. »Pogrevanje« afere je sicer mogoče razumeti v kontekstu »aktualnih« afer, v katerih je s strani vladnih strank osnovno vprašanje, ah je Vis v času prejšnjega vodstva zlorabil pooblastila. Sklep komisije o legitimnosti ravnanja varnostne službe pa je Vis v bistvu »opral« tovrstnih sumov. Danes se bo v parlamentu, poleg prisluškovalne afere, spet razčiščevala še ena zgodba novejšega datuma - afera Hit. Sestala se bo namreč preiskovalna komisija, ki očitno ne bo zaslišala svojega prvega preiskovanca Janeza Sirše-ta. Ta je, kot je znano, sporočil, da ga na zaslišanje ne bo iz vrste pravnih »zadržkov«. Kot smo izvedeli, člani komisije iz opozicijskih vrst menijo, da je Sir-šetovo ravnanje »nedopustno« in nameravajo celo predlagati prisilno privedbo v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Vendar je malo verjetno, da bo komisija uporabila to skrajno sredstvo, skoraj zgotovo pa bodo preiskovalci zboru predlagali sklep oziroma ugotovitev, da je Širše v času, ko je bil še minister, »zlorabil pooblastila«. Po mnenju večine članov komisije namreč poročilo SDK to nedvomno dokazuje. Mimogrede: Janez Širše naj ne bi več dolgo opravljal nalog direktorja Sove. Po naših informacijah naj bi novega predstojnika vlada imenovala že danes, med najresnejšimi kandidati pa se omenja predvsem Iztok Simoniti, ki je zaposlen v zunanjem ministrstvu in dela v slovenskem veleposlaništvu v Rimu. Vlada naj bi sicer novega predstojnika imenovala pred dvema tednoma, vendar si je »izbranec« zadnji hip premislil. DRŽAVNI ZBOR / BENCINSKI TOLAR Povečanje davčnih stopenj je nujno, vendar tudi nadzor Poslanci so se strinjali z 10 tolarjev dražjim bencinom Mile Čuk Uvedba tako imenovanega bencinskega tolarja oziroma zagotovitev namenskih sredstev za gradnjo avtocest, ki so jo v minulih dveh dneh v glavnem podprli tudi poslanci Državnega zbora, bo bržkone v dobršni meri prispevala potreben denar za začetek gradnje slovenskega avtocestnega omrežja, predvsem povezave med Koprom in Lendavo. Manjkajočih 318 kilometrov avtocest na tej relaciji naj bi po predvidevanjih vla- dnih strokovnjakov dokončali že v šestih letih. Kot je znano, je predlog za izdajo zakona o uvedbi bencinskega tolarja (liter super bencina bi bil dražji za deset tolarjev) zrasel v socialdemokratskih vrstah. Kljub načelni podpori so poslanci opozarjali na nujnost strogo namenske porabe tako zbranega denarja, zato naj vlada zagotovi ustrezen nadzor. Leto- šnja proračunska sredstva za gradnjo slovenskega cestnega omrežja znašajo namreč le 15 milijard tolarjev ali 141 milijonov dolarjev. Samo za izgradnjo enega kilometra avtoceste je na primer treba povprečno odšteti 4,7 milijona dolarjev, zato naj bi država ustanovila posebno delniško družbo za izgradnjo avtocest, v kateri bo sama večinski lastnik. S svojim deležem naj bi se vključevali tudi domači in tuji partnerji iz gradbeništva, bančništva, turizma, energetike itd. V omenjeni družbi bi lahko združevali denar tudi tuji vlagalci in banke, predvideno je izdajanje vrednostnih papirjev za te namene, družba pa bi lahko najemala tuja in domača posojila. Poslanci Državnega zbora so razpravo končali, o uvedbi bencinskega tolarja pa bodo odločali na današnjem nadaljevanju seje. Bomo s pomočjo bencinskega tolarja v šestih letih tudi v resnici s sodobno avtocesto povezali Koper in Lendavo? SLOVENIJA IN HRVAŠKA Dokončno o resoluciji Odbor za mednarodne odnose sprejel nekaj dopolnil - Zavrnili Jelinčiča Boštjan Lajovic MAKEDONIJA - SLOVENIJA / SODELOVANJE Odpravimo ovire, da bi bolje sodelovali Makedonija si želi še tesnejših stikov LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose v državnem zboru je na včerajšnji seji obravnaval amandmaje in dodatne sklepe k resoluciji o odnosih s Hrvaško. Gre za temeljni dokument o urejanju odnosov s sosednjo državo, ki naj bi bil podlaga za sklepanje vseh meddržavnih sporazumov. Torkova popoldanska razprava je pokazala, da obstajata vsaj dva pogleda na urejanje odnosov s Hrvaško, in sicer zmerno pragmatični in radikalno nacionalistični. Sodeč po včeraj sprejetih sklepih v mednarodnem odboru je prevladala zmerna struja, saj so člani z glasovanjem zavrnili vse predloge Zmaga Jelinčiča, med drugim tudi tega, da naj bi razrešili strokovno skupino za ugotavljanje meje na čelu z dr. Borutom Bohtetom, odpoklicali pa naj bi tudi veleposlanika Petra Toša, ki koordinira odnose s Hrvaško. Jelinčič meni, da Bo-hte in Toš svoje delo opravljata slabo in v nasprotju s slovenskimi interesi. Hkrati je Jelinčič predlagal še amandma, s katerim Slovenija ne bi bila več zavezana spoštovati stanje na meji 25. junija 1991, ko sta se državi osamosvojili, kot izhodišče za določitev meje pa naj velja meja bivše cone B iz leta 1954. Tudi ta amandma je bil z veliko večino zavrnjen. Pač pa so člani odbora podprli predlog Samostojne poslanske skupine, ki od vlade terja poročilo o na- tančnem popisu slovenskega premoženja na Hrvaškem in obratno, pregled lastnine hrvaških pravnih oseb nad zemljišči, popis hrvaških investicij ter podjetij, ki jih obvladuje hrvaški kapital v Sloveniji. Predstavnik vlade Peter Toš se je strinjal s tem predlogom, opozoril je le, da je to zahtevna naloga, ki terja nekaj več časa. Člani odbora za mednarodne odnose predlagajo državnemu zboru še dodaten sklep k resoluciji, s katerim bi "vlado zavezali, da naj odločno zavrne vsako povezovanje prostega prehoda na odprto morje z obveznostmi Slovenije, da Hrvaški dovoli uporabo prometnega pasu Ma-celj-Sentilj oziroma cestnega koridorja. Omeniti velja še zanimiv besedni dvoboj med Zmagom Jelinčičem in Petrom Tošem v zvezi z domnevnimi načrti o konfederalni povezavi Slovenije in Hrvaške. Toš je takšna namigovanja odločno zavrnil, češ, da bi bila oseba, ki bi razmišljala o konfederaciji s Hrvaško, zrela za psihiatrični pregled, Jelinčič pa se je s tem strinjal. Državni zbor bo o dokončni usodi resolucije in njenih morebitnih dopolnilih sklepal na današnji seji, že prihodnji teden pa bo o Hrvaški ponovno razpravljal mednarodni zbor, in sicer o konkretnih sporazumih, ki naj bi jih podpisal hrvaški premier Valentič ob napovedanem bližnjem obisku v Ljubljani. LJUBLJANA - »Makedonska javnost z veliko pozornostjo in naklonjenostjo spremlja ta obisk,« je dejal predsednik Republike Makedonije Kiro Gligorov po pogovorih z gostiteljem Milanom Kučanom. »Slovenija je bila glavni »pokrovitelj« pri sprejemanju naše države v ZN, prav tako pa nam pomaga pri vključevanju v KVSE, Svet Evrope in druge mednarodne organizacije. Zato menim, da so izpolnjeni vsi pogoji za iskreno in prijateljsko sodelovanje med državama.« Naši državi sta pokazali, da je na Balkanu mogoče tudi plodno sodelovanje, je nadaljeval makedonski predsednik. Poudaril je, da poleg podobne zgodovine in prizadevanj obeh narodov za samostoj- Milos Ekar nost, ki je bila dosežena po bolj ah manj mirni poti, državi povezuje tudi skupna miroljubna politika in opredehtev za evropsko in demokratično politiko ter sodelovanje z vsemi državami. »Prav tako so nam skupna prizadevanja za tržno gospodarstvo, civilno družbo in načela, ki predstavljajo temelj evropskega povezovanja, a so v primeru Bosne na žalost povsem odrinjena.« Seveda pa si Makedonija želi tudi tesnejšega gospodarskega sodelovanja, saj so državo, kot so na popoldanskem srečanju na GZS povedali predstavniki pomembnejših makedonskih podjetij, močno prizadele sankcije proti ZRJ. Samo lani je makedonsko gospodarstvo utrpelo 1, 2 milijarde dolarjev izgub, letošnjo škodo zaradi sankcij pa ocenjujejo na i, 5 milijarde dolarjev. Poleg tega se zdi, so se pritožiti makedonski gospodarstveniki, da Slovenija vse bolj zapira vrata makedonskim izdelkom, ne priznava makedonskih atestov in naredi premalo za odpravo vse večjega trgovinskega primanjkljaja, ki je dosegel že 120 milijonov dolarjev. Ob tem je treba vedeti, da sta imeli državi pred razpadom Jugoslavije uravnoteženo plačilno bilanco. Makedonski gospodarstveniki so slovenskim jasno povedati, da za zdaj ne bodo uporabljati recipročnih ukrepov, saj pomenijo velike obremenitve za obe strani. Kiro Gligorov in Dagmar Šuster na pogovorih z gospodarstveniki obeh držav (Foto: T.L./TRIO) ŠPORT Četrtek, 8. julija 1993 ____TOUR DE FRANCE / PO MOŠTVENI ETAPI NA KRONOMETER_ Slavje Italijanov Zmagalo je moštvo GB MG - Cipollini oblekel rumeno majico Zulle in Chiappucci pred Indurainom, zo njim po Bugno AFERA / OLYMPIQUE V TEŽAVAH Preiskovalci zaslišali tudi Bernarda Tapieja Domači igralci so bili pasivni pravi sodnik sporne tekme AVRANCHES - Italijan Mario Cipollini je na francoskem Touru oblekel rumeno majico po moštveni etapi na kronometer, na skupnem vrstnem redu pa je od favoritov za končno zmago najbolj napredoval Švicar Alex Zulle, ki je zdaj tretji. Uspeh Cipollinijevega moštva GB MG na 81 km dolgi etapi od Dinarda do Avranchesa je dokaj nepričakovan, favorizirani Spanci Onceja pa so imeli na cilju pet sekund zaostanka, tako da Zulle, njihov najboljši mož, ni mogel priti do rumene majice, na katero je zanesljivo računal, lahko pa je zadovoljen, da je moštvu Banesto in torej favoritu št. 1 na Touru Migue-lu Indurainu zadal 1:17 zaostanka. Nizozemsko moštvo Novemail, v katerem tekmuje dovCerajšnji vodeči na skupnem vrstnem redu Belgijec Nelissen, se je uvrstilo na Četrto mesto. Hitrejši od Induraina je bil tudi njegov zdaj že večni tekmec Claudio Chiappucci v moštvu Carrera, vendar pa zaostanek 35 sekund ni preveč vznemiril zmagovalca Toura v letih 1991 in 1992. »El navarro« je vedel, da bo na moštveni etapi le blažil udarce in je v tem pravzaprav uspel, če vemo, da sta svetovni prvak Italijan Gianni Bugno in zmagovalec Vuelte Švicar Tony Rominger vozila še slabše. Bugnov Gatorade zaostaja za Banestom za 12 sekund, Romingerjev Glas pa je za zmagovalnim moštvom zaostal za več kot tri minute. Plavolasi Cipollini je na Touru prvič nastopil lani, letos pa je že eden glavnih akterjev. Ce odmislimo prolog, je vsakič stopil na zmagovalni oder, prvo etapo je dobil, v nasledjih dveh je bil tretji, včeraj pa so se mu z vožnjo s povprečno hitrostjo nad 51 km na uro na najvišji stopnički pridružili tovariši iz moštva GB MG. »Ko sem prišel v Francijo nisem bil prepričan, da sem res v formi, zdaj, ko imam rumeno majico, pa se mi zdi, da sanjam. Upam, da bom imel dovolj moči, da pridem do Pariza«, je na cilju razlagal šprinter Cipollini, ki se dobro zaveda, da bo v petih gorskih etapah pred končnim ciljem na Elizejskih poljanah zanesljivo izgubil zdajšnji položaj. V naslednjih položnih etapah na severu Francije bo Cipollini pod hudim pritiskom napadov ostalih šprin-terjev, posebno Nelissena, edinega v deseterici vodilnih, ki ne pripada moštvoma GB MG in Once. Cipolli-nijeva prednost šestih sekund je krhka. Danes, ko se bodo kolesarji po 225 km pripeljali v Evreux, bodo kar frije vmesni Sprinti, zmagovalcu vsakega pa pritiče šest sekund bonifikacije. Moštvo GB MG (Cipollini je drugi z leve) v akciji med etapo na kronometer (AR) Vrstni red moštvene etape na kronometer 1. GB MG (Ita) 1.34:10; 2. Once (Spa) +5 sek.; 3. Motorola (ZDA) +26; 4. Novemail (Niz) +31; 5. Carrera (Ita) +47; 6. Telekom (Nem) +1:21; 7. Banesto (Spa) +1:22; 8. Gatorade (Ita) +1:34; 9. Ariostea (Ita) +1:36; 10. Lampre (Ita) +1:49; 11. VVordper-fect (Niz) +1:59; 12. Tvm (Niz) +2:10,13. Gastorama (Fra) +2:15; 14. Glas (Spa) +3:06; 15. Lotto (Bel) +3:14; 16. Gan (Fra) +3:49; 17. Festina (Spa) +3:56; 18. Amaya (špa) +4:44; 19. Chazal (Fra) +4:51; 20. ZGMobili (Ita) +5:06. Skupni vrstni red 1. Cipollini (Ita) 16.57:51; 2. Nelissen (Bel) +6 sek.; 3. Zulle (Svi) +21; 4. Jala-bert (Fra) +22; 5. Jaskula (Pol) +29; 6. Bruyneel (Bel) +39; 7. Breukink (Niz) +39; 8. Louviot (Fra) +32; 9. Museeuw (Bel) +58; 10, Ballerini (Ita) +1:05; 11. Bauer (Kan) +1:07; 12. Mottet (Fra) +1:9; 13. Hampsten (ZDA) +1:10; 14. So-rensen (Dan) +1:13; 15. Armstrong (ZDA) +1:15; 16. Chiappucci (Ita) +1:15; 17. Mejia (Kol) +1:15; 18. Bouvvmans (Niz) +1:17; 19. Vona (Ita) +1:19; 20. Roche (Irs) +1:19; 23. Indurain (Spa) +1:26; 31. Bugno (Ita) +1:47. PARIZ - Bernarda Tapieja, predsednika nogometnega kluba 01ympi-que Marseille, evropskega prvaka, so prvič zaslišali v zvezi z afero podkupovanja v francoskem prvenstvu. Odvetnik Jean-Jacques Bertrand, ki zastopa trenerja Valenriennesa Bora Primorca, je povedal, da je preiskovalni sodnik Tapieja zaslišal v torek v Parizu. Je 01ympique trem nogometašem moštva Valen-ciennes res ponudil denar, da bi maja izgubili srečanje, se sprašuje tudi sodnik Bernard Beffy. Bertrand je povedal, da je Primorcu neki posrednik, ki se je izdajal za gospoda Noela, pri kosilu v restavraciji Fouquets na Elizejskih poljanah »za molčečnost« ponudil 500 tisoč francoskih frankov (100 tisoč dolarjev). Nato ga je popeljal v bližnjo Tapieje-vo pisarno, kjer so Primorcu denar še enkrat ponudili. Primorac je bil trener Valenriennesa, ko so 20. maja doma izgubili z Marseillom z 0:1. Pred srečanjem mu je branilec Jacques Glassman povedal, da je Marseille njemu in še dvema igralcema ponudil denar, Primorac pa je takoj obvestil vodstvo kluba. Druga dva igralca, Argentinec Jorge Burruchaga in Christophe Robert, sta prav tako priznala, da sta sprejela podkupnino in dodala, da sta si pozneje premislila. Včerajšnji Le Spori je objavil intervju s sodnikom Jeanom-Marijem Venielom, ki je sodil na spornem srečanju Sodnik pravi, da se mu je domače moštvo, ki mu je grozil izpad iz lige, zdelo nenavadno pasivno. Robert je igro po 20 minutah zapu- , stil zaradi poškodbe kolena, M naj bi jo dobil med tesnim, a najverjetneje zrežiranim srečanjem z marseillskim branilcem Ericom Di Mecom. Ze med polčasom so vodilni možje Valenriennesa prišli k sodniku Venielu in protestirali, ker so izvedeli, da so nekateri njihovi igralci podkupljeni. Pozneje sta k njemu skupaj prišla Tapie in predsednik Valenriennesa Michel Coencas, prvi pa je drugemu dejal: »Poglej me v oči in mi povej, kateri od naju je hotel kupiti neodločen izid!« Coencas je nato spustil pogled in odšel iz sobe. Pozneje je v radijskem pogovoru zanikal kakršenkoli poskus podkupovanja. Sprožili so preiskavo proti Burrachagi, Robertu, njmovi ženi, igralcu Marseilla Jeanu-facquesu Ey-delieju in sekretarju Marseilla Jeanu-Pierm Beme-su. Burrachagi in Robertu bodo najverjetneje prepovedali nastopati. Eydelie in Bemes, ki so ju igralci Valenriennesa prepoznali kot kontaktni osebi pri podkupovanju, sta svojo vpletenost zanikala, a sta seveda ostala v pripora. Tožilec Erič De Mont-golfier je povedal, da ie osumljen tudi Tapie. Veliko prezgodaj pa je, da bi milijonarja in nekdanjega ministra že imeli za krivega, je dodal. NOVICE Od danes univeiziada v Buffalu (ZDA) BUFFALO - Na univerziadi v mestu Buffalo v državi New York (od danes do 18. julija) bo nastopilo okrog 6.000 tekmovalcev in funkcionarjev iz 130 držav. Buffalo je mimo mesto, kjer je bila leta 1901 svetovna razstava, sicer pa se v njem ne dogaja nič pretresljivega, zato so občinski veljaki vložili v igre kar 40 milijonov dolarjev, da bi z brezhibno organzacijo zapustili neizbrisen vtis. Objektov jim že prej ni manjkalo. V univerzitetnem »campusu«, ki se razteza na ogromni površini, imajo na voljo par stadionov, prav toliko športnih palač, bazenov in dvoran za gimnastiko. Izmed 12 disciplin, kolikor jih predvideva letošnji spored, ne bo v Buffalu prostora le za veslače. O tem, da bo ameriški pečat dal letošnjim študentskim igram veličastno podobo, torej ne more biti dvoma. Bolj vprašljiva je kvaliteta. Na zadnjih izvedbah ni manjkalo dobrih rezultatov, a vrhunskih dosežkov, karkšna sta dosegla Mennea (19, 72 na 200 m v Ciudad Mexicu leta 1979) in P ajdin (2, 41 m v višini v Kobeju leta 1985) že dolgo ne pomnijo. Reprezentanca ZDA bo najmočnejša v plavanju, kjer pa bo konkurenca zagtovo šibka, ker bo v Evropi čez dobrih dvajset dni celinsko prvenstvo. ZDA so favorit tudi v košarki, baseballu in večini atletskih tekem. Honda in Ferrari ne bosta sodelovali MARANELLO - Ferrari in Honda sta demantirali vest o dogovom o medsebojnem sodelovanju. Japonska televizijska postaja Nhk je sporočila, da bo Honda od prihodnje sezone dalje brezplačno sodelovala z italijansko avtomobilistični hišo. Ferrari naj bi Japoncem ponudila pet milijonov dolarjev, Honda pa se je odločila za brezplačno pomoč. V svetu formule ena sta sodelovanje in tehnološka izmenjava pogosta pojava, toda vest Nkh je brez kakršnekoli osnove, je rečeno v sporočilu Honde, iz tiskovnega urada Ferrarija pa so povedali, da zelo spoštujejo Japonce, ki so bili velik nasprotnik in za katere upajo, da bodo to spet postali. Pokal Pele: naprej Italija in Brazilija TRST, CELOVEC - V zadnjem kolu A skupine svetovnega nogometnega prvenstva za veterane je Brazilija z 1:0 premagala Italijo, obe reprezentanci pa sta se že pred medsebojnim obračunom uvrstili v polfinale. Anglija je z zmago proti Nizozemski s 3:2 zasedla tretje mesto v skupini. V skupini B v Celovcu so tekme zadnjega kola v predtekmovanju odigrali sinoči. Polfinalni tekmi bosta jutri v Celovcu, finalna pa v nedeljo v Trstu. KOŠARKA / NASI POSAMEZNIKI V PROFESIONALNEM SVETU Boris Vitez je v Gorici odigral solidno sezono Bivši poletovec bo najbrž spet zamenjal dres Vanja Jogan Boris Vitez (letnik 61) je svojo košarkarsko pot pričel pri Poletu, ko je bil star že 15 let, potem, ko se je prej ukvarjal z nogometom pri Primorju. Takoj je bilo vsem jasno, da ima Boris idealno predispozi-cijo za igranje z oranžno žogo in sami dve leti kasneje je že prestopil k združeni ekipi Jadrana. Po blestečih letih v modrem dresu, kjer je bil vsako leto praktično najboljši strelec ekipe,.se je odločil za profesionalno košarkarsko pot in prestopil k Stefane-lu, kjer je ostal tri leta. Leta 1987 je prestopil h go-rišemu A-ligašu in tam tudi ostal tri sezone, preden je odšel v Benetke v A2 figo. Sezono 91/92 je odigral v Bi ligi v Rimu, v lanskem prestopnem roku profesionalnih košarkarjev pa se Boris ni domenil za novo pogodbo. Oktobra meseca je v jesenskem prestpnem roku sprejel ponudbo golfskega drugoligaša Ciem-me, z Dalipagičem v vlogi head coacha, po začetnem obdobju, ko je igral nekoliko pod pričakovanji, pa je Boris spet ujel najboljšo formo in bil med nosilci ekipe vse do zadnjega kola prvenstva. Z Borisom Vitezom smo se pogovorili o letošnji sezoni in o programih za naslednje leto. Za sabo imaš že dolg seznam ekip, pri katerih si preživel vsaj eno sezono, letos pa si se opredelil za mesto, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od tvojega doma. Kako si se znašel v Gorici? Počutil sem se res od- lično. Bi liga je kategorija, ki mi najbolj odgovarja, tako da sem igral sproščeno, a z velikim entuziaz-mom. Geografska bližina med telovadnico in domom je nedvomno ugodno dejstvo, saj sem se lahko po vsakem treningu odpeljal domov, v Gorici pa sem ostal le za kosilo v tistih dneh, ko smo imeli vadbeni termin dvakrat dnevno. Vzdušje v ekipi je bilo res prijetno, medtem ko se je izkazal dokaj problematično dejstvo, da smo imeli kar tri trenerje, Praja Dalipagič pa je moral uradnim tekmem slediti s tribun, kar se je v nekaterih izenačenih tekmah seveda občutilo. S Ciemme ste skušali osvojiti eno izmed prvih štirih mest za play off, ob koncu pa ste ostali odrezani od boja za napredovanje. Kaj ni šlo po načrtih? V odločilnih tekmah (zlasti tesna poraza v Poz-zioliju in Pesaru) je odpovedala skupinska igra, ki je bila naša najboljša ko-stanta za mnoge naše uspehe. V tistih odločilnih tekmah (play off smo si zapravili za sami dve točki), je marsikdo skušal sam rešiti ekipo pred porazom in to se je izkazalo negativno. Kako bi ocenil svoje letošnje soigralce. Kdo te je presenetil, kdo pa ni igral po pričakovanjih? Ugodno sta me presenetila Angeli in Fazzi. Zlasti prvi je res velik talent, zna pa biti protagonist v dobrem in slabem. Vsaj delno sta me pa razočarala Passerelli in Castelazzi. Boš naslednjo sezono spet igral v Gorici, kje drugje, ali se penzija nevarno približuje? Danes (včeraj, op.ur.) se zaključi prestopni rok za igralce Al lige, čez dva tedna pa še za B ligo. Zaenkrat nimam Se nobenih uradnih sporočil ne s strani goriške ekipe ne drugih ponudb, najbrž pa ne bom ostal v Gorici, saj ima klub več finančnih težav. Pred leti si izbral profesionalno košarkarsko pot. Bi sedaj ponovil to izbiro? Kaj bi svetoval našim mladim perspektivnim igralcem, če bi se jim ponudila taka priložnost? Stoodstotno bi ponovil isto pot, saj sem vedno bil ambiciozen in sem si želel preveriti, do kam lahko sežem in s kom se lahko merim. Ce bi čepel v Trstu celo življenje, bi si vedno očital, da nisem sprejel ponudb iz Al in A2 lige. Mladim svetujem, da se požrtvovalno in z velikim veseljem posvetijo dojemanju in urjenju košarkarskih prvin, šele potem pa naj se zamislijo, kam lahko sežejo in kje naj igrajo. Ce pa se jim ponudi res ugodna priložnost, naj se ji ne odrečejo iz principa, saj je vsak primer lahko pozitiven ali manj. Jaz sem imel veliko srečo, saj sem že v prvem letu nakjkrat igral kar v prvi peterki, denimo Rauber pa je padel v zgrešen am-bient in v zgrešenem trenutku. V tem svetu ni fiksnih pravil. IZ PLANINSKEGA SVETA Izlet na Pal Piccolo Zamudniki pohitite, ker se v nedeljo obeta prijeten planinski izlet na Pal Piccolo nad prelazom Plockenpass v priredbi SPDT. Hoje bo z avstrijske strani za približno dve uri do vrha in še tri ure za povratek na prelaz, kjer bo čakal avtobus. Med potjo si bodo udeleženci izleta ogledali znamenitosti muzeja na prostem iz prve svetovne vojne: utrdbe, rove, jarke in celo še delujočo tovorno žičnico. Na Pal Piccolo se bomo odpeljali v nedeljo, 11. julija, ob 7.00 uri s Trga Oberdan v Trstu. Izletniki iz gornje kraške okolice bodo stopili v avtobus v Sesljanu ob 7.20 na križišču obalne in pokrajinske ceste, odkoder bo avtobus zapeljal na avtocesto. Izlet vodi Silvo Birsa, ki za zadnje informacije odgovarja na telefon štev. 571657. Vzpon na Zermulo SPDT pripravlja za nedeljo, 18. julija, množični izlet na Zermulo v karnijskih alpah. Izletniki se bodo z avtomobili odpeljali ob 6.00 uri s Trga Oberdan. Na avtocestnem počivališču AGIP v Devinu se jim bodo ob 6.30 pridružili izletniki iz kraške okolice in skupno bodo po avtocesti vozili do Tahije (Pontebba). Usmerili se bodo nato na stransko cesto, ki po 16 kilometrih makadama pripelje na sedlo Cason di Lanza. Skupina alpinistov se bo podala pod steno in začela plezati na vrh Zermule, ostali izletniki planinci pa bodo ubrali normalno pot, ki jih bo v dobrih treh urah hoje pripeljala na vrh te lepe karnijske gore. Vsi se bodo potem vrnili na sedlo Cason di Lanza, kjer se bodo okrepčali v tamkajšnji restavraciji, proti večeru pa je predviden povratek mimo Paulara in Carine. Izlet vodi Angel Ker-mec, ki je na voljo za vsa pojasnila (tel. 44016). Prijave za izlet sprejemajo v uradih ZSSDI (tel. 635627). Sestanek za Gran Sasso Pripravljen je program enotedenskega pohoda v Abruce z vzponom na Gran Sasso, ki ga za konec avgusta prireja SPDT. Podrobnosti bodo še objavljene. Prireditelj želi poudariti, da je za ta izlet že vse zasedeno, vabi pa tiste, ki bodo konec avgusta potovali v Abruce, da se udeležijo informativnega sestanka v četrtek, 29. julija, ob 20.30 na sedežu SPDT v ul. sv. Frančiška 20. Prireditelj bo udeležence seznanil s podrobnostmi v zvezi z bivanjem in potovanjem. Do tedaj je treba v uradih ZSSDI tudi poravnati zadnji obrok 150.000 lir. V skupni ceni 350.000 lir so vključene vožnja in prenočitve. Popusti Napočilo je poletje in s poletjem tudi pravšnji čas za izlete in pohode v gore. Pri načrtovanju počitnic v planinah pa marsikoga zanimajo tudi stroški, ki jih bo imel pri večdnevnem pešačenju po stezah slovenskih gora in pri nočitvah v posameznih kočah. Na predlog gospodarske komisije Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije bodo upravniki posameznih koč uveljavljali v tekoči sezoni dvojne cene: višje v tistih planinskih postojankah, ki poslujejo z višjimi transportnimi stroški in nižje v ostalih kočah. So pa lahko cene različne, kar je odvisno od uslug in standarda, na primer v sobah s TVVC, kjer lahko veljajo cene po presoji planinskega društva, ki kočo upravlja. Na splošno bo treba za nočnino v sobah do štirih postelj plačati od 900 do 1200 tolarjev, v sobah do osem postelj od 700 do 1000 tolarjev, na skupnih ležiščih pa bo cena za nočnino od 500 do 700. Stoodstotno ceno plačajo tuji državljani, ki niso člani planinske organizacije, 50 odstotni popust imajo člani planinskih društev PZS. Člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društev v tujini so upravičeni do enakih popustov kot domači planinci. Pravico do popusta imajo samo tisti obiskovalci, ki se izkažejo z veljavno planinsko izkaznico s plačano članarino. Te podatke z zadevnimi olajšavami za planince objavlja PZS v svojih Obvestilih 6/93. V zvezi s popusti v slovenskih kočah vabi SPDT vse svoje člane, naj pravočasno poravnajo letno članarino, da ne bo prišlo do zatikanj in nesporazumov zaradi zamud oziroma nemogočih zahtev v zadnjih trenutkih pred odhodom v hribe. (L.A.) Goriški planinci v Dolomitih Sedem članov SPD Gorica se je ob koncu prejšnjega tedna udeležilo izleta v Dolomite z vzponom na Roda di Vael v skupini Rosengarten. Prenočili so v zavetišču Coronelle nad prelazom Ka-rerpass, ki so ga šele odprli (25. junija). V hribih zato še ni bilo sicer običajne gneče. Tudi z vremenom ni bilo težav. V tej sezoni bo SPD Gorica priredilo še en izlet v Dolomite, zelo verjetn o z vzponom na Marmelado. Priprave na pohod Gorica - Triglav Zaključujejo se priprave na pohod Gorica - Triglav od 14. do 18. julija, s katerim bodo obeležili 100-letnico organiziranega planinstva na Slovenskem. Do zdaj se je prijavilo iz zamejskih in novogoriškega planinskega društva okrog dvajset članov. V petek bo srečanje - pogovor udeležencev, kjer bodo podrobno pojasnili program. Organizatorji vabijo planince, ki se še niso odločili za prijavo, naj to storijo v prihodnjih dneh. Triestina proti Pescari V prvem kolu tekmvanja za italijanski pokal bo Triestina igrala proti Pescari, zmagovalec tega dvoboja pa se bo pomeril s prvoligašem Foggio. Ostali pari (v oklepaju prvoligaš", s katerim se bo pomeril zmagovalec 1. kola): Vicenza - Modena (Milan), Perugia - Genoa (Piacenza), Spal - Co-senza (Atalanta), Acireale - Ascoli (Torino), Giarre - Ancona (Napoli), Temana - Bari (Lazio), Empoli - Fiorentina (Reggiana), Monza - Vene-zia (Juventus), Palermo - Verona (Parma), Como - Brescia (Cremonese), Ravenna - Cesena (Ca-gliari), Bologna - Padova (Roma), Andria - Piša (Sampdoria), Salernitana - Udinese (Lecce), Ta-ranto - Lucchese (Inter). Stari - Mladi v košarki Tudi letos bodo v barko vij anskem društvu odigrali zanimivo košarkarsko tekmo med mlajšimi in starejšimi košarkarji, ki nastopajo pri raznih naših ekipah. Lani so starejši tekmeci uveljavili lastno premoč in so v obeh tekmah zmagali, letos pa so vsaj na papirju favoriti mlajši vrstniki, ki so si v teku letošnje sezone nabrali mnogo novih izkušenj in so bili protagonisti tudi v zahtevnih kategorijah (Turk, Vodopivec, J.Gregori in drugi). V vrstah starejših bo seveda glavno besedo imel A ligaš Marko Lokar, ob njem pa so še Furlan, Jogan, Jankovič in drugi. Pričetek tekme bo ob 19.30. Na mivki tudi s Slogo SZ Sloga bo v tednu od 2. do 7. avgusta priredilo že drugo izvedbo turnirja v »beach volleyju«. Tudi tokrat so se organizatorji odločili, da bodo priljubljeno manifestacijo priredili na malem nogometnem igrišču v Trebčah. Ekipe, ki se bodo potegovale za točke na peščenem igrišču, bodo sestavljali štirje odbojkarji in odbojkarice. Postave morajo biti mešane. Tekme bodo v poznih popoldanskih in večernih urah, veljala pa bodo pravila FIPAV z nekaterimi olajšavami. Finali za prva mesta in nagrajevanje bodo v soboto, 7. avgusta, ko se bo v Trebčah že začel poletni praznik SZ Sloga. Vpisovanje vodi odbornik Paolo Calzi: Lavanderia Roiano, Ul. Barbariga 5 - tel.: 41 41 42 v jutranjih urah. Vpisnina za ekipo znaša 50.000 lir, vpisovanje pa zapade v petek, 23. julija. (Sain) Obvestila SK DEVIN sekcija MTB organizira v nedeljo, 11. t.m. v Ce-rovljah uradno tekmo V. preizkušnjo za trofejo »Citta di Trieste«. Istočasno poteka rekreacijska tekma na krajši progi. Informacije in vpisovanje David tel. 220423. SHINKAI KLUB - odsek joge organizira v soboto, 10. in nedeljo, 11. t. m. tečaj mandala. Tel. St. 327488. SK BRDINA organizira vsako sredo razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri. SK BRDINA obvešča vse atlete, da so suhi treningi vsak petek ob 17. uri z zbirališčem na Brdini. GOSPODARSTVO Četrtek, 8. julija 1993 GOSPODARSKO SODELOVANJE S SOSEDI Dogovor z Madžarsko Slovenijo je zainteresirana za prostotrgovinsko cono Andreja Rednak LJUBLJANA - Ce bodo pogovori s sosednjo Republiko Madžarsko, ki je očitno zainteresirana za razvoj gospodarskih odnosov s Slovenijo, potekali z enako intenzivnostjo kot doslej, bi lahko Slovenija pozno jeseni s to državo že podpisala sporazum o prostotrgovinski coni, ki bi ga uveljavili s 1. januarjem prihodnje leto, smo izvedeli pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, katerega strokovnjaki so bili v začetku julija na pogovorih v madžarskem ministrstvu za mednarodne ekonomske odnose. Na bojazni nekaterih, da bi tak sporazum pomenil grožnjo domačim proizvajalcem, v ministrstvu odgovarjajo, da je ugodnejši položaj glede carin v primerjavi s konkurenti za Slovenijo gotovo pozitiven, saj moramo zaradi majhnega trga izvažati svoje izdelke, odprto gospodarstvo, ki je za nas • edina rešitev, pa seveda vključuje tudi večji uvoz. Delegaciji sta se dogovorih, da bo podlaga sporazuma besedilo Cefta, prehodno obdobje po sklenitvi sporazuma pa bo tako, kot ga je Madžarska uveljavila v sporazumih z Evropsko skupnostjo, Efta in Cefta - to je sedem let za najbolj občutljive proizvode (gre za izdelke črne me- talurgije - železo in jeklo, nekatere izdelke kemične in tekstilne industrije). Naša delegacija je odstopila od predloga, da bi prehodno obdobje skrajšali na pet let, in sicer zato, da bi konkretna pogajanja hitreje stekla. Dogovorih so se, da bo pri odpravi carin sporazum temeljil na uporabljenih carinskih stopnjah s konca februarja leta 1992 v obeh državah (carinske stopnje so podobne oziroma na Madžarskem nekoliko višje kot pri nas). Sporazum bo uveljavil tudi simetrične carinske koncesije do dokončne odprave carin za vse industrijske proizvode in sprostitev na podlagi selektivno izmenjanih ugodnosti (znižanje carin) tudi pri nekaterih kmetijskih proizvodih (enako kot v sporazumu Cefta). V ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pravijo, da se bo po dogovoru začelo delo v dveh delovnih skupinah (za industrijske in za kmetijske izdelke); prvi sestanek bo v Budimpešti konec julija ah v začetku avgusta. Se pred tem pa naj bi državi izmenjali dve listi - ponudbo za prost uvoz in zahteve za prost uvoz v začetku uveljavitve sporazuma. Naslednji sestanek obeh delegacij bo v začetku septembra v Ljubljani. Skoraj desetina zaposlenih dela tudi honorarno LJUBLJANA-Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je leta 1992 znašala 51.044 tolarjev, od tega v gospodarstvu 48.262 tolarjev in negospodarstvu 62.427 tolarjev, je ugotovil državni zavod za statistiko. V primerjavi z letom prej se je bruto plača povečala za 203 odstotkov, medtem ko se je v letu 1991 glede na leto 1990 povečala le za 83, 3 odstotka. Lani so se plače v gospodarstvu povečale za 200, 2 odstotka, v negospodarstvu pa za 210 odstotkov. Povprečna mesečna neto plača je lani znašala 30.813 tolarjev, od tega v gospodarstvu 29.314 tolarjev in v negospodarstvu 36.949 tolarjev, kar je za 198, 7 odstotka več kot v letu 1991. Delež prispevkov in davkov od bruto plače se je glede na leto 1991 lani povečal v povprečju od 38, 64 do 39, 63 odstotka. Prispevne stopnje po občinah so bile lani različne in so se gibale od 37, 71 (ribniška občina) do 41, 46 odstotka (piranska občina). Tudi po panogah so bile prispevne stopnje različne in so se gibale od 37, 49 odstotka (proizvodnja preje in tkanin) do 43, 86 odstotka (turistično posredovanje). Za nadurno delo je bilo lani v povprečju izplačanih 536 tolarjev na zaposlenega, v gospodarstvu 473 in negospodarstvu 795 tolarjev, kar pomeni nekaj več kot en odstotek povprečne mesečne bruto plače. Nadurno delo je lani opravljalo 8, 2 odstotka vseh zaposlenih oseb, v gospodarstvu 8 odstotkov, v negospodarstvu pa 9, 3 odstotka. Največ nadurnega dela je bilo v tobačni industriji, kjer je delal vsak četrti zaposleni. (STA) GRADBENIŠTVO / RAZMERE SE POSLABŠUJEJO Gradbenih del je vse manj, brezposelnih vse več Pričakujejo, da bodo delo dobili pri gradnji slovenskega avtocestnega omrežja in pri obnovi dravskih elekatrarn Mile Čuk LJUBLJANA - Razmere v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala se že tri leta nenehno poslabšujejo, izredno zaostrene pa so bile tudi v preteklem letu. Obseg gradbenih del se v Sloveniji namreč zadnja leta nenehno zmanjšuje. Leta 1992 se je denimo število efektivnih delovnih ur v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za 11 odstotkov; tudi naložbe so se znižale še za dodatnih 20 odstotkov in njihova udeležba je s 17, 6 odstotka v družbenem bruto proizvodu dosegla doslej najnižjo vrednost. Ta panoga, v kateri je trenutno zaposlenih le približno 40.000 delavcev (v tako imenovanih zlatih časih za gradbeništvo med leti 1970 in 1980 jih je bilo več kot 80.000), je lani ustvarila izgubo v višini 5, 2 milijarde tolarjev, kar predstavlja 3, 2 odstotka izgub celotnega slovenskega gospodarstva. Hkrati je akumulacija znašala le 1, 3 milijarde tolarjev. Lani je imelo 233 gradbenih podjetij, v katerih je bilo več kot 14.000 zaposlenih, blokirane žiro račune. S temi nespodbudnimi številkami je postregel Jože Vučajnk, sekretar združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Hkrati je pou- daril, da se je gradbeništvo lani navzlic temu potapljalo počasneje od preostalega gospodarstva, saj so bile izgube v gradbeništvu 3, 8-krat, v celotnem gospodarstvu pa 6, 8-krat večje od ustvarjene akumulacije. Nezavidljive razmere v gradbeništvu skušajo že od leta 1990 reševati tudi z občutnim zniževa- njem osebnih dohodkov. V združenju za gradbeništvo tudi ocenjujejo, da letos ni pričakovati zaustavitve negativnih gibanj, uspeh bi bil že, če bi se nazadovanje upočasnilo. Precej si obetajo od pred dnevi predstavljenega novega vladnega programa pospešene gradnje slovenskega avtocestnega omrežja, vendar je pozitivne rezultate mogoče pričakovati šele v prihodnjem letu. Slovenska gradbena operativa je sposobna na leto zgraditi približno 30 kilometrov avtocest, omenjeni progam pa predvideva gradnjo več kot 50 kilometrov cest. Morebitna odstopanja od načrtovanje dinamike gradnje cest bi torej gradbenikom prišla kar prav, saj bi laže prebrodili preskok v nov investicijski in siceršnji zagon. Gradbena podjetja, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi visokimi gra- dnjami (te zaposlujejo največ delavcev), se bodo po besedah Vučajnka morala vsekakor prilagoditi, pa tudi sicer se bodo morala dogovoriti in nastopati enotno. Gradbeniki si obetajo določena dela tudi pri obnovi verige dravskih elektrarn, za kar so tuja posojila že zagotovljena, odprto pa je vprašanje gradnje savskih elektrarn. Gradbeniki menijo, da jim vlada s svojo politiko podpiranja stabilnega gospodarstva z razmeroma nizko inflacijo in precenjenim tečajem tolarja ni bila naklo- njena, kot tudi ne z odprodajo družbenih stanovanj s popustom in denacionalizacijskimi postopki. Vlada daje prednost nadomeščanju izgubljenih trgov, drugotnega pomena pa je oživljanje na investicijskem področju, pri čemer na zaostajajnje investicij vsekakor vpliva tudi upočasnjeno lastninsko preoblikovanje. Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala je zato pred dnevi poslalo predsedniku vlade odprto pismo, v katerem opozarja, da je zdaj veljavna zakonodaja na področju gradnje objektov in zagotavljanja kakovosti zastarela, nepopolna in neusklajena s privatizacijskimi težnjami. Zato smo priča resnemu upadanju kakovosti in nelojalni konkurenci. Posledica tega bo neusposobljenost slovenskega gradbeništva za delo, ne samo v tujini, ampak tudi pri gradnji objektov v prihodnje pri nas, v katere naj bi vlagali kapital tuji partnerji. Zato je skrajni čas za ureditev gradbene zakonodaje, pripadajočih tehničnih predpisov in standardov ter vzpostavitev osnovnih pogojev za zagotavljanje kakovosti gradbenih proizvodov in storitev, menijo gradbeniki. V letu 1992 so plače gradbenikov zaostajale za 13 odstotkov v primerjavi z gospodarstvom. Najhujši problem v gradbeništvu je seveda pomanjkanje dela, ki je povezano s splošnim gospodarskim nazadovanjem, manj pa je to panogo prizadela izguba trgov v nekdanji Jugoslaviji. Hujši udarec je bila izguba trgov na Bližnjem vzhodu in neporavnani dolgovi, predvsem v Iraku. NALOŽBE Majhne banke ponujajo višje obresti LJUBLJANA - Da se gospodarska recesija približuje svojemu dnu, se v zadnjem času kaže tudi na trgu kapitala. Obresti in rast tečajev tujih valut se umirjajo, medtem ko se povečuje zanimanje za vlaganje v vrednostne papirje. Dotok svežega in relativno poceni kapitala v obliki delnic bo v gospodarstvu po vsej verjetnosti vzpodbudil zdrava in perspektivna podjetja k novim naložbam in prodoru na nove trge. Med pomembne vzvode novega investicijskega ciklusa v gospodarstvu pa sodijo tudi odpisi terjatev, Id jih imajo banke do podjetij in prenos le-teh na Agencijo in Sklad za razvoj. Na ta način se niža cena kapitala in s tem obrestne mere. Tako smo priča mesečnemu prilagajanju obrestnih mer za kredite občanom, medtem ko obresti za pozitivno stanje na tekočih računih ali za vezane vloge mirujejo. Vsekakor je opazen premik tudi v smeri širine ponudbe različnih finančnih inštrumentov. Tako je moč izbirati pri večini bank med posojili na kratki ali na dolgi rok, obrestovanimi realno ah z devizno klavzulo, ter med namenskimi ali nenamenskimi posojili. Ce si ogledamo ponudbo večjih slovenskih bank za tolarsko varčevanje na vpogled in enomesečno vezavo, opazimo, da so v primerjavi z manjšimi dokaj nekonkurenčne, saj ponujajo za vloge na vpogled (tekoči račun, hranilna knjižica) med 25 in 40 odstotki »velikega R« ter za vezavo do enega meseca približno R + 7 odstotkov. To pomeni, da z vlogo na vpogled »zaslužite« v juliju okrog 0, 3 do 0, 6 odstotka in z vezavo 1,97 odstotka. Malo bolje pa jo boste odnesli s tolarskimi vlogami v manjših »butičnih« bankah, kjer vam bodo za vloge na vpogled dali obrestno mero med 75 odstotki R in R + 5 odstotkov, kar pomeni »zaslužek« med 1,125 ter 1,81 odstotka, pri čemer so obrestne mere tolarskih enomesečnih depozitov enake tistim, ki jih nudijo »velike« banke. Za špekulante, investitorje in tiste, ki si tekočo likvidnost rešujejo s krediti, si velja ogledati tudi tovrstno ponudbo. Na tem področju pa velja pravilo, da obrestna mera variira glede na likvidnost banke, ki ponuja kredite. Omeniti velja, da so za dolgoročna posojila nižje obresti (kar ni pravilo) ter da so namenska posojila ravno tako cenejša od nenamenskih. Prav gotovo najugodnejše pogoje ta trenutek ponuja Kreditna banka Maribor, ki za nenamenske kratkoročne kredite zaračunava obresti R +10 do 12, za dolgoročne namenske kredite (za stanovanjsko gradnjo) pa le R + 9 do 11 odstotkov. Borut Istenič EBRD / ATTALIJU PO POGODBI PRIPADA ODŠKODNINA Denar bo dobil le, če ni zapravljal Izplačilo odškodnine je odvisno od preiskave HRVAŠKA Cene so hitrejše od uradne inflacije HRVAŠKA, SLOVENIJA / ZAPLETI Z UNIONOVO PIVOVARNO V BUZETU Istrani ne popuščajo V Ljubljani so novinarsko konferenco sklicali predstavniki skupščine istrske županije: buzetski obrat je bil zgrajen s hrvaškim denarjem LONDON - Jacques Attali, ki je odstopil s predsedniškega mesta Evropske banke za obnovo in razvoj (Ebrd), bo po vsej verjetnosti prejel odškodnino v višini 221.400 dolarjev, so sporočili v sredo. Financial Times ob tem navaja švedsko finančno ministrico Anne VVibble, ki predseduje bančnemu upravnemu odboru guvernerjev in je izjavila, da bo Attali prejel odškodnino v višini svoje letne plače, v skladu s pogoji pogodbe. »Po vsej verjetnosti bo to odškodnino tudi zares dobil,« piše omenjeni časopis. Vendar pa je VVibbleova omenila, da je izplačilo te odškodnine odvisno od izida preiskave o domnevni prekoračitvi BUKAREŠTA - Romunija upa, da bo ob koncu tega meseca podpisala sporazum z Mednarodnim denarnim skladom o novem posojilnem paketu, ki bo podprl njeno plačilno bilanco, se je včeraj izvedelo v krogih, ki so blizu osrednji banki. V Bukarešti se trenutno nahajajo izvedenci MDS kot tehnična pomoč pri izvedbi procesa reform. Romuniji ni uspelo, da bi izpolnila kriterije - v glavnem glede deviznih rezerv - in se kvalificirala za zadnjo tranšo v višini 75 milijonov dolarjev, kolikor ji je ostalo možnega kredita iz aranžnjaja standby, vre- stroškov pri opremi Ebrd, o kateri naj bi revizijska komisija poročala že sredi julija. Financial Times tudi piše, da se je Attalijeva plača zvišala od začetnih 147.000 funtov ob njegovem imenovanju v letu 1991 na 221.400 dolarjev. Anne VVibble je v torek v Londonu sklicala upravni odbor Ebrd, pri katerem je bil navzoč tudi Attali, da bi se pogovorili o njegovi bližnji prihodnosti. Attali je odstopil s predsedniškega mesta po neprijetnih aprilskih razkritjih, da je banka za opremo svojega londonskega sedeža porabila dvakrat več denarja, kot ga je namenila za posojila in vlaganja v Vzhodni Evropi. Očitajo mu dnega 500 milijonov dolarjev in sklenjenega leta 1992. Po že omenjenih virih so poglavitne teme pri romunskih pogovorih o novem posojilu standby MDS predvsem ukrepi za liberalizacijo deviznega trga, nadzor nad proračunskim primanjkljajem in pospešitev prestrukturiranja industrije. Romunski premier Nicolae Vacaroiu in njegova manjšinska vlada levega krila sta si v zahtevnem programu reform za cilj postavila konsolidacijo deviznega trga, in sicer v okviru prizadevanj, da bi lev postal konvertibilen. V zadnjih treh letih se je Ro- predvsem 930.000 dolarjev, ki so bili vplačani na račun najetih letal, in 1, 16 milijona dolarjev, ki jih je porabil za uvoz kararskega marmorja, s katerim so nadomestili že položeni travertinski marmor, ki je krasil sedež Ebrd v londonskem cityju. Bančni viri poročajo, da je VVibbleova pooblastila države članice banke, naj do 21. julija sporočijo imena kandidatov, primernih za prevzem Attalijevega položaja. Volitve naj bi bile tri tedne pozneje. Omenjeni viri tudi poročajo, da se je VVibbleova strinjala, naj Attali ostane na svojem položaju do prihoda svojega naslednika. (Reuter) munija zaradi pomanjkanja sredstev obrnila na velike mednarodne posojilodajalce za pomoč, da bi podprla svojo plačilno bilanco in da bi financirala načrtovane ekonomske roforme. Poleg že omenjenega posojila pri MDS je leta 1992 sklenila s Svetovno banko sporazum o posojilu v vrednosti 400 milijonov dolarjev za pomoč pri strukturnem prilagajanju. Sredi julija pa pričakujejo obisk delegacije Svetovne banke, da bi se dogovorili o črpanju zadnje tranše v vrednosti 150 milijonov dolarjev, je povedal predstavnik banke. (Reuter) Goran Moravcek REKA - Vlada Ni-kice Valentiča je v boju z inflacijo na Hrvaškem doživela še en poraz. V noči s torka na sredo so se povečale cene naftnih derivatov v povprečju za 34, 5 odstotka, tako da liter »super« bencina zdaj stane 2.400 hrvaških dinarjev oziroma celo 1, 22 marke. Podražila se je tudi elektrika za približno 40 odstotkov, plin za 37 odstotkov, telefonska naročnina za 50 odstotkov, železnica za 40 odstotkov... Vse te podražitve so precej višje od uradno priznane inflacije, ki je junija znašala 29 odstotkov. Inflacija je v povprečju v prvih šestih mesecev dosegla 27,1 odstotka Inflacija na Hrvaškem vztrajno narašča - aprila je znašala 22, 9 odstotka, maja 26, 4 odstotka, napovedujejo pa, da bo razvrednotenje hrvaškega dinarja še večje v poletnih mesecih, saj bodo s sveže natisnjenimi bankovci banke odkupovale turistične devize. Stabilizacijski program, v skladu s katerim naj bi inflacija junija zdrsnila na »samo« trinajst odstotkov, je samo še papir. V primerjavi s preteklim letom so se-plače na Hrvaškem realno zmanjšale za kakšnih 35 odstotkov. ROMUNIJA / POGOVORI Z DENARNIM SKLADOM Radi bi novo posojilo LJUBLJANA - Včeraj so se v zvezi z zapletom okrog buzetske pivovarne v Ljubljani mudili tudi predstavniki županijske skupščine istrske županije, ki so pripotovali, da bi se sestali z vodstvom Uniona, vendar do sestanka ni prišlo. Na srečanju z novinarji so vsi po vrsti poudarjali predvsem nepotrebno spolitiziranost tega problema, ki vedno bolj dobiva tudi razsežnosti novega meddržavnega konflikta. Predsednik županijske skupščine Damir Kajin je v zvezi s tem povedal, da je to vprašanje stvar, ki jo morata rešiti izključno vodstvo ljubljanskega podjetja Union in županija, ki se zaradi zaprtja obrata v Buzetu srečuje tudi z velikimi socialnimi težava- mi. Potem ko so delavci začeli januarja letos stavkati in ko se je ljubljanska centrala odločila obrat zapreti, je namreč na cesti ostalo približno sto delavcev, kar ob upoštevanju njihovih družin pomeni približno petsto ljudi, ki jih je ta ukrep prizadel. Po Kajinovem mnenju se to vsekakor ne bi smelo zgoditi, saj je imela buzetska pivovarna v zadnjih letih najvišji indeks rasti med slovenskimi in hrvaškimi pivovarnami. Socialni problemi odpuščenih delavcev pa so bili ob tem, da so hoteli ohraniti stroje, ki se ob neuporabi pospešeno kvarijo, tudi osnovni razlog, zaradi katerega so se odločili Antisa Koruan za vstop v tovarniško območje, pri čemer pa po Kajinovih besedah niso bili navzoči pripadniki notranjega ministrstva. Denis Jelenkovič, ki je v vladi istrske županije pooblaščen za vprašanja uprave in samouprave, je povedal, da Union s tem, ko so se delavci na referendumu 30. junija 1990 odločili za priključitev Unionu, le-ta še ni postal tudi lastnik obrata. Union je po Jelenkovičevih besedah vložil v obrat, ki je bil zgrajen v letih 1972 do 1977 s hrvaškimi sredstvi, približno milijon dvesto tisoč nemških mark, kolikor so znašali zapadli dolgovi ob priključitvi buzetske pivo- la več kot 30 milijonov ______________________ mark. Poudaril je še, da bo Union nedvomno las-varne Unionu. Vrednost tnik deleža, vendar le v celotne naložbe naj bi po obsegu, ki ga je v obrat njegovih podatkih znaša- Marjan Mir, direktor splošnega sektorja Pivovarne Union, je včeraj za Republiko povedal To, kar se je zgodilo v Buzetu, je protipravno dejanje, saj so predstavniki istrske županije vstopili na posest, ki pripada Unionu. Pravno je v tem položaju povsem jasno, kdo je lastnik obrata, saj smo s priključitvijo postati univerzalni lastnik, kar v pravnem jeziku pomeni, da smo prevzeti tudi dolgove in neplačane račune, M jih je buzetska pivovarna imela. Dolgove smo odplačati, potem pa je tu še vlaganje v znanje, za katero bi rekel, da je vredno veliko več kot materialna vlaganja. To navsezadnje potrjuje tudi kakovost našega piva in pa dejstvo, da je proizvodnja piva v Buzetu začela naraščati šele leta 1992, torej takrat, ko so se že pridružiti Unionu. Ob tem, da je to stvar, ki jo morata rešiti istrska županija in vodstvo Uniona, lahko le ponovimo, da je bil vstop v območje obrata nezakonit, spoštovanje zakonov pa ježev domeni države, v kateri se to dogaja. EGIPT / ZADOLŽENOST V TUJINI ES / PRISKAVA O POMOČI JEKLARSKI DRUŽBI ILVA Odpis dolga KAIRO - Egipt se je dogovoril za nove gospodarske reforme z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, ki mu bosta odpisali več kot tri milijarde dolarjev zahodnega dolga. Pismo o dobrih namerah naj bi podpisali MDS, Svetovna banka in Egipt, s čimer bi Pariški klub tudi odpisal omenjene dolgove.Državni minister v uradu premiera, je izjavil, da politika Svetovne banke ni naklonjena podpori formalnih olajšav pri ugodnih posojilih za države, kakršna je Egipt, ki ima precej trgovinskega presežka. MDS je za svoje poročilo čakal na soglasje Svetovne banke, da bo ta odobrila program strukturalnih reform, po katerih naj bi odpisati 15 odstotkov egiptovskega dolga Pariškemu klubu, M v celoti znaša 25 milijard dolarjev. Sedemnajstčlanska skupina zahodnih posojilodajalcev je bila pripravljena že leta 1991 odpisati 50 odstotkov dolga Egiptu, v treh obrokih in v primeru, če bi Kairo uvedel svoje gospodarske reforme v soglasju z MDS. Prvi obrok tega 15-odstotnega odpisa so opraviti takoj, drugi obrok omenjenih 15 odstotkov pa naj bi stopil v veljavo, kakor hitro bodo podpisani vsi sporazumi o svežnju ukrepov za gospodarsko reformo. (Reuter) Pomoč lahko ustavijo BRUSELJ - Evropska komisija je začela včeraj s preiskavo načrtov, po katerih naj bi italijansko jeklarsko podjetje flva dobilo državno pomoč. Kot so objaviti, je komisija uporabila svoja pooblastila, s katerimi lahko prepove, da bi bila podjetju dodeljena kakršnakoli pomoč, dokler se preiskava ne dokonča. Italija bo morala poslati Evropski komisiji zahtevane informacije v petnajstih dneh. Gre za dve intervenciji, vredni štiri milijarde ekujev (4,6 milijarde dolarjev). Pomoč je bila namenjena v glavnem za to, da bi si Ilva olajšala finančne težave, kar pa lahko po razlagi komisije pripelje do tega, da bi izgubila možnost biti obravnavana kot izjema za državno pomoč jeklarskemu sektorju. Komisija v sporočilu navaja: »Čeprav je združenje Ilva v težavnem položaju, je zmogla nadaljevati svojo dejavnost s pomočjo javnih finančnih posegov, ne da bi bila komisija o tem obveščena.« Sporočilo tudi trdi, da je Ilva po zaslugi vladnih jamstev prejela oziroma bi morala prejeti javno pomoč v obliki dovoljenja, da poveča svoj dolg, in omenja načrt, po katerem bi si družba olajšala položaj v zvezi z dolgom v višini štiri milijarde ekujev. V Italiji je predstavnik združenja dejal, da bo v primem, če bo ES prepovedala pomoč, to resno ogrozilo njihov položaj in tudi celotno evropsko jeklarsko industrijo. Po njegovih besedah za finančni položaj združenja ni druge rešitve kot načrt prestrukturiranja. Komisar ES za konkurenco Karel Van Miert je na tiskovni konferenci izjavil, da učinek preiskave začasno onemogoča kakršnokoli ukrepanje v smeri odpisa dolga družbe. »Postopek, ki smo ga začeti, nam dovoljuje, da suspendiramo odpis družbinih dolgov,« je dodal. (Reuter) TEČAJI Četrtek, 8. julija 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 7. julija 1993 menjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITD nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 69,90 71,10 9,75 10,05 7,70 7,83 Avtohiša* 69,80 70,40 9,90 10,10 7,60 7,90 Ažur Grosuplje 70,10 70,60 9,90 10,05 7,62 7,88 AMTK Plus, Ljubljana 70,30 70,50 9,90 10,10 7,60 7,90 Bela vrtnica, Ljubljana 70,10 70,70 9,90 10,05 7,60 7,85 Banka Vipa Nova Gorica 70,00 70,49 9,88 10,04 7,70 7,79 Bobr Fužine in Trzin 70,10 70,45 9,92 10,06 7,70 7,90 BTC d.d. Ljubljana 69,80 71,00 9,80 10,10 7,40 7,85 BTC Sežana 69,50 70,50 9,75 10,05 7,65 7,78 Brod Ljubljana* 70,00 70,50 9,90 10,05 7,60 7,80 Burin Club, Rejčeva 70,10 70,60 9,80 9,98 7,75 7,85 Burin Club, Rimska 70,05 7,30 9,90 9,99 /,/b 7,85 Come 2 us 69,95 70,55 9,80 10,05 7,62 7,83 7,84 Dom na trgu 70,15 70,59 9,91 9,99 7,71 Dom Caffe Domžale* 70,00 70,30 9,90 10,05 7,65 7,90 Emona Globtour 69,90 70,70 9,88 10,03 7,57 7,80 Eros Ljubljana* 70,20 70,50 9,90 10,00 7,70 7,80 Eros Kranj* 70,20 70,50 9,90 10,00 7,70 7,80 Eurotours Ljubljana* 69,90 70,80 9,75 10,10 7,70 7,90 Fiba Koper 69,62 70,56 9,70 10,00 7,66 7,70 Fima, Medla* 70,10 70,50 9,90 10,00 7,70 7,80 Feniks Koper* 69,68 70,80 9,78 9,99 7,67 7,84 Golfturist Domžale 69,90 70,35 9,85 10,10 7,55 7,80 Galileo Kozina 69,80 70,80 9,75 10,10 7,65 7,78 Hida 70,25 70,35 9,95 10,00 7,76 7,81 Hram Rožice Mengeš 70,15 70,35 9,90 10,05 7,70 7,83 Idila Sečovlje 70,05 70,60 9,75 10,00 7,62 7,82 Ulrika, Ilirska Bistrica 70,05 70,45 9,91 10,03 7,73 7,78 Ulrika, Slovenj Gradec 69,95 70,40 9,77 9,95 7,71 7,84 Ulrika, Postojna 69,95 70,65 9,91 10,05 7,67 7,74 Ulrika, Sežana 70,15 70,45 9.85 10,03 7.73 7.78 Ulrika, Podgrad 69,70 70,70 9.80 10,00 7.65 7.80 Ulrika Jesenice 70,22 70,70 9,82 9,98 7,73 7,84 Invest Škofja Loka 70,20 70,50 9,95 10,05 7,70 7,88 Italdesign Nova Gorica* 70,00 70,45 9,86 10,05 7,71 7,79 Klub Slovenijales 70,20 70,50 9,90 10,05 7,65 7,85 Komercialna banka Triglav 69,95 70,66 9,86 10,07 7,60 7,88 Kompas Holidays 70,05 70,35 9,75 10,00 7,70 7,85 Kompas Fintrade 70,15 70,34 9,90 10,05 7,60 7,89 Kompas Hertz Celje 70,10 70,55 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Velenje 69,50 70,45 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Idrija 70,15 71,00 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Tolmin 70,10 70,55 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Novo mesto 70,10 70,55 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Krško 70,10 70,55 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Bled 70,10 70,55 9,84 10,04 7,58 7,83 Kompas Hertz Nova Gorica Kompas Hertz Maribor 70,05 70,10 70,55 70,55 9,84 9,84 10,04 10,04 7,58 7,58 7,83 7,83 LB d.d. Ljubljana LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje LB Kreditna banka MB d.d.* 69,90 69,80 69,55 71,50 71,00 71,00 9,88 9,90 9,80 10,15 10,09 9,99 7,57 7,40 7,60 7,56 7,81 7,95 LB Splošna banka Celje 70,00 70,70 9,95 10,05 7,71 7,80 LB Splošna banka Koper 69,11 70,98 9,70 9,99 7,50 7,83 Ubertas* 69,90 70,55 9,81 9,98 7,70 7,78 Ma Vir Madai N. Gorica*, Šempeter* 70,20 70,00 70,50 70,50 9,90 9,88 10,10 10,00 7,60 7,72 7,90 7,79 Otok Bled 69,84 70,54 9,88 9,99 7,64 7,84 Optimizem Idrija 70,10 70,90 9,80 10,20 7,69 /,/8 Optimizem Lož 70,10 70,95 9,90 10,10 7,60 7,80 Petrol Ljubljana* 70,15 70,30 9,80 9,90 7,75 7,85 Pigal Solkan* 69,90 70,50 9,88 10,05 7,68 7,80 Pigal Kobarid* 69,90 70,50 9,88 10,05 7,68 7,80 Pigal Obutek* 69,90 70,50 9,88 10,05 7,68 7,80 Pigal Diskont* 69,90 70,50 9,88 10,05 7,68 7,80 Pigal Ilirska Bistrica* 69,90 70,40 9,88 10,05 7,68 7,78 Poštna banka Slovenije* 69,00 70,30 9,50 9,94 7,25 7,79 Probanka Maribor 69,50 70,80 9,80 10,03 7,65 7,90 Publikum Ljubljana 70,15 70,24 9,93 9,98 7,75 7,84 Publikum Celje 70,15 70,49 9,93 10,03 7,68 7,83 Publikum Krško 70,20 70,80 9,65 10,15 7,41 7,78 Publikum Maribor 70,10 70,32 9,91 10,06 7,63 7,82 Publikum Metlika 70,20 71,00 9,85 10,05 7,60 7,80 Publikum Mozirje 69,95 70,45 9,83 9,98 7,60 7,80 Publikum Novo Mesto 70,20 71,00 9,85 10,05 7,60 7,80 Publikum Tolmin 70,15 70,59 9,80 10,00 7,70 7,77 Publikum Sevnica 70,30 70,80 9,95 10,10 7,60 7,90 Publikum Šentilj 69,95 70,85 9,91 10,00 7,63 7,82 Publikum Šentjur pri Celju 70,15 70,79 9,80 10,00 7,68 7,79 Publikum Trebnje 70,10 71,00 9,92 10,10 7,60 7,90 Publikum Žalec 70,05 70,49 9,90 10,05 7,60 7,79 Roja 70,00 70,40 9,85 10,00 7,68 7,80 Sit - on 70,00 71,00 9,70 10,00 7,50 7,87 SKB d.d. Ujubljana*** 70,10 70,15 9,95 9,96 7,72 7,77 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 70,10 70,68 9,75 9,99 7,55 7,80 Slovenijaturist Maribor* Slovenska Investicijska Banka d Slovenska hran. in pos. Kranj 70,00 d. 70,10 70,25 71,50 70,65 70,80 9,90 9,90 9,90 10,00 10,10 10,04 7,10 7,60 7,70 7,60 7,85 7,83 SZKB d.d. 70,00 70,65 9,90 10,10 7,70 7,95 Sonce Ljubljana 70,10 70,35 9,89 9,99 7,75 7,85 Shalaby 69,85 70,50 9,70 10,00 7,70 7,80 Tori, Ljubljana 70,20 70,60 9,85 10,10 7,65 7,95 Tentours Domžale 70,10 70,50 9,85 10,05 7,72 7,95 Tartarus Postojna 69,52 70,88 9,80 10,00 7,59 7,80 Upimo Ljubljana 70,25 70,28 9,95 9,98 7,74 7,79 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * ’ MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 130 z dne 7. julija 1993 — Tečaji veljajo od 8.7.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 80,7774 81,0200 81,2636 Avstrija 040 šiling 100 992,7542 995,7414 998,7286 Belgija 056 frank 100 339,4904 340,5119 341,5334 Kanada 124 dolar 1 92,5248 92,8032 93,0816 Danska 208 krona 100 1818,3487 1823,8202 1829,2917 Finska 246 marka 100 2094,3855 2100,6876 2106,9897 Francija 250 frank 100 2066,7819 2073,0009 2079,2199 Nemčija 280 marka 100 6988,2735 7009,3014 7030,3293 Grčija 300 drahma • 100 — 51,4973 51,6518 Irska 372 funt 1 — 170,5363 171,0479 Italija 380 lira 100 7,7011 7,7243 7,7475 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 3,7000 — Japonska 392 jen 100 110,6593 110,9923 111,3253 Nizozemska 528 gulden 100 6219,5634 6238,2782 6256,9930 Norveška 578 krona 100 1649,9314 1654,8961 1659,8608 Portugalska 620 escudo 100 73,5167 73,7379 73,9591 švedska 752 krona 100 1517,5678 1522,4203 1526,9876 Švica 756 frank 100 7885,5678 7909,2957 7933,0236 Velika Britanija 826 funt šterling 1 178,6901 178,2278 179,7655 ZDA 840 dolar 1 118,7867 119,1441 119,5015 Evropska Skupnost 955 ECU 1 136,8723 137,2842 137,6961 Španija 995 peseta 100 91,6162 91,8919 92,1676 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. JULIJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993: 1.300,000 660,536 689,461 1,349,997 89 101,6209% 106,0710% 103,8459% 130,000 66,054 68,946 135,000 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 7. JULIJ 1993 v SLI zal 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A Banka Ljubljana 3,40 4,40 Hida Slovenijaturist žel. p. Ljubljana 3,48 3,50 3,90 5,00 Ubertas Koper 3,70 4,60 LB Banka Zasavje, Trbovlje 3,50 5,50 Ažur Grosuplje 3,40 3,75 Shalaby Koper 3,50 4,80 Ulrika Jesenice 3,55 4,30 Idila Sečovlje 3,50 4,00 Invest Škofja Loka Tečaj velja danes: 3,00 4,10 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 7. JULIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1520,00 1565,00 nemška marka 900,00 920,00 francoski frank 264,00 272,50 holandski gulden 795,00 819,00 belgijski frank 43,45 44,75 funt šterling 2285,00 2355,00 irski šterling 2175,00 2240,00 danska krona 232,00 239,00 grška drahma 6,40 7,10 kanadski dolar 1180,00 1220,00 japonski jen 14,05 14,50 švicarski frank 1005,00 1035,00 avstrijski šiling 126,50 130,75 norveška krona 210,00 217,00 švedska krona 193,00 201,00 portugalski escudo 9,20 9,90 španska pezeta 11,50 12,20 avstralski dolar 1020,00 1055,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,00 hrvaški dinar 0,30 0,55 > 7. JULIJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni 'ameriški dolar 11,8000 12,3000 kanadski dolar 9,2000 9,6000 funt šterling 17,7500 18,5500 švicarski frank 778,5000 808,5000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 205,0000 213,0000 holandski gulden nemška marka 615,5000 690,0000 639,5000 716,0000 Italijanska lira 0,7600 0,8000 danska krona 180,5000 187,5000 norveška krona 163,5000 170,5000 švedska krona 151,0000 158,0000 finska marka 207,0000 217,0000 portugalski escudo 7,3000 7,7000 španska peseta 9,0500 9,5500 japonski jen 10,8500 11,2500 slovenski tolar 9,70 10,30 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,080 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 7. JULIJ 1993_____________________V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1520,00 1570,00 nemška marka 900,00 915,00 francoski frank 264,00 278,00 holandski gulden 797,00 817,00 belgijski frank 43,40 45,40 funt šterling 2288,00 2338,00 irski šterling 2190,00 2250,00 danska krona 232,00 242,00 grška drahma 6,60 7,60 kanadski dolar 1184,00 1224,00 švicarski frank 1014,00 1034,00 avstrijski šiling 127,00 131,50 slovenski tolar 12,30 12,95 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. julija 1993 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 992,7542 2066,7819 6988,2735 998,7286 2079,2199 7030,3293 Italija lira 100 7,7011 7,7475 V.Britanija funt 1 178,6901 179,7655 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 118,7867 stnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 119,5015 tno odstopanje Jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 70,00 70,31 SKB Banka d.d. DEM 70,05 70,30 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje, Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 8. julija 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 69,90 70,30 Bank Austria DEM 70,00 70,25 UBK banka DEM 70,00 70,30 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s Je. 70,00 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati Kladu s teks 70,25 agi srednjih i drugih va-zmanjsano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 7 JULIJ 1993 v LIRAH I valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar HHHHI 1541,470 ECU — 1776,700 — nemška marka — 907,390 bobki francoski frank — 268,340 — funt šterling OBOR 2320,220 OBBM holandski gulden — 807,600 — belgijski frank BHHi 44,086 — španska pezeta — 11,893 danska krona HHHH 236,150 JBBBi irski funt — 2208,930 — grška drahma JOBOM 6,655 WBBO portugalski escudo — 9,548 — kanadski dolar 1201,930 japonski jen — 14,346 — švicarski frank 1022,870 — avstrijski šiling — 128,920 — norveška krona — 214,150 — švedska krona — 196,940 finska marka jaaa 271,670 waaa avstralski dolar 1048,510 7. JULIJ 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.6998 HMHHIi francoski frank mam 29.750 bobki nizozemski gulden waa 89.000 - belgijski frank mam 4.858 mam španska peseta wkbb 1 311 bobku danska krona - 23.610 - kanadski dolar - 1,3240 ma japonski jen , mam 1.5583 bobki švicarski frank - 112.840 - avstrijski šiling HHHH 14,206 - italijanska lira BHHH 1.1020 - švedska krona - 21.720 - 1 1 6. JULIJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,50 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,25 10,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,70 10,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,50 10,00 Italija Kmečka banka Gorica 12,30 12,95 Italija Tržaška kreditna banka 12,50 13,00 J 1 2. JULIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 20020800 20081000 20141200 Francija frank 100 41750300 41875900 42001500 Nemčija marka 100 140938300 141362400 141786500 Italija lira 100 154754 155220 155686 Švica frank 100 138136600 158612400 159088200 ZDA dolar 1 2387076 2394259 2401442 V.Britanija funt 1 3609252 3620112 3630972 1 Opomba: povzeto po Reuterju 1 7. JULIJ 1993 ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 27605,5974 27688,6634 27771,7294 Kanada dolar 1 2573,9005 2581,6454 2589,3903 Francija frank 100 57453,7877 57626,6677 57799,5477 Nemčija marka 100 194315,3000 194900,0000 195484,7000 Italija lira 100 213,9411 214,5849 215,2287 Japonska jen 100 3057,1626 3066,3617 3075,5608 Švica frank 100 218512,6794 219270,4909 219928,3024 Velika Britanija funt 1 4988,4624 5003,4728 5018,4832 Slovenija tolar 100 2760,000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 d in starege 3313,0759 i deviznega varče 3323,0450 vanja. 3333,0141 j 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 HHHfl 1,01 ~~ Jugoslavija dinar 100 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 — 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 RADIO TV Četrtek, 8. julija 1993 14 SLOVENSKI PROGRAM RAI 1 SLOVENIJA 1 Zgodbe iz Školjke, ponovitev Slovenska ljudska glasbila in godci: Akordične citre, ponovitev Analitična mehanika, ponovitev 22/52 dela ameriške izobraževalne serije, VPS 1200 Videomeh, ponovitev, VPS 1230 Poročila \ Snorcki, 1/11 del ameriške risane nanizanke TV dnevnik j Hčeri morja/ponovitev dokumentarne oddaje, VPS 1810 2e veste?, VPS 1850 Risanka TV dnevnik ZarišCe Gozdarska hiša Falkenau, 5/13 del nemške nanizanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Novopečeni princ z Bel-Aira, 4. epizoda ameriške nanizanke, VPS 2250 Tisto, 3/4 del ameriške nadaljevanke po romanu Ste-phena Kinga »Tisto« se je vrnilo in spet mori otroke. Ponoči se »tisto« prikaže mestnemu razgrajaču Haryju Bovversu, ki so ga kot domnevnega morilca otrok zaprli v norišnico. SLOVENIJA 2 SP v kajaku in kanuju, prenos iz Mezzane Film tedna, ponovitev Ledeno poletje, francoski film Sova, ponovitev V športnem duhu, 14/15 del ameriške humoristične nanizanke Tisto, 2/4 del ameriške nadaljevanke Dnevnik 2 Šport Poslovna borza Znanost, 24. oddaja Ljubljanska arhitekturna šola in njeni uspehi, ponovitev Umetniški večer Ob 100. letnici rojstva Miroslava Krleže V počastitev 100. letnice rojstva Miroslava Krleže, bo TVS predstavila njegovo delo Balade Petriče Kerem-puha. V navzkrižnem ognju, 1/2 del kanadske dokumentarne oddaje A KANALA MCM Med dvema ognjema, ponovitev soočenja Helena, ponovitev oddaje Drugačen svet, ponovitev 198. dela ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 22. oddaje Kulinarični kotiček 3 Poročila Dober policaj, slab policaj, ameriški barvni film Dance Session, oddaja o plesu Pet minut Drugačen svet, 199. del ameriške nadaljevanke MCM Video strani g KOPER Reportaža (□EKIP KOROŠKA Jutranja odd. Unomat-tina, vmes dnevnik Film: Racconti romani Dnevnik Dok.: Amerindia Nan.: Cuori senza eta Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: Viaggio nel tem-po Dnevnik in Tri minute Film: Impiccagione alValba (vestem ’57) Šport: SP v kanuju Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Cose delPaltro mondo, 18.40 Mio zio Buck, 19.10 Padri in prestito Vreme, dnevnik, šport Glasba: 11 canzoniere deli’ estate Dnevnik 1 Aktualno: “Setričini” Italija in Francija Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu 1 | RAI 2 Film: Meglio 1 ib eri o selvaggi? (kom., ’80) Otroška oddaja Nan.: Lassie Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Al di qua del pa-radiso, 11.45 Družina Drombush, vmes (11.40) dnevnik Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Testimone d’ac-cusa (dram., ZDA ’89) Ristorante Italia Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: Un pošto freddo in fondo al cuore (dram., 2. del) Aktualno: Rock caf6 Nočni dnevnik A, RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Tour de France Šport: IP v golfu Drobci in dok. La trat-ta degli animali Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Variete: Jeri oggi... e domani? (vodita Simona Marchini, Gianni Minž, E. Vaime) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Nan.: Perry Mason Dnevnik, pregled tiska Fuori orario TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.15 Balade Petriče Kerempuha Ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže, najpomembnejšega hrvaškega književnika I Pisatelj Juš Kozak se je | 1953. takole spominjal Krleževih balad: »Konec pomladi 1936. se je vrnil iz Zagreba dr. Bratko Kreft in mi kot tedanjemu uredniku 'Ljubljanskega Zvona’ sporočil, da je Krleža pripravljen objaviti neke nove pesmi. Svetoval mi je, naj mu pišem. Minilo je nekaj dni, ko mi je Krleža (na sliki) s telegramom napovedal prihod. Prišel je nasmejan, kot vedno pomirljiv in poln zagorske šegavosti. Prinesel je pesmi in predlagal, da bi jih po večerji bral. Dr. Kreft je mene, Iva Bmcica in Krleža povabil k sebi. Krleža je bil sugestiven re- citator, ki je dobesedno ustvarjal žive podobe. Njegov glas je bil mehek, izgovor jasen in plastičen. Bral nam je Balade Petriče Kerempuha, S ; RETE 4 Nanizanke Nad.: Marilena, Ines, Soledad, (9.30) vesti Nan.: Avvocati a Los Angeles Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad. Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.00 Quando arriva Tamare, 15.30 Anche i ric-chi piangono Aktualno: C’eravamo tanto amati, 16.30 Lui lei l’altro, 17.00 La ve-riti, nato (17.30) vesti Nad.: Grecia, vesti Nad.: Micaela Filma: Indovina chi viene a cena? (ZDA ’67), 22.30 Invito a cena con delitto (krim.), vmes (23.30) vesti 1 in Ul -i < z < O Na prvi strani Nan. in film Fiore di cactus (kom., ’69) Nan.: Sposati con figli Kviz: Si e no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto Otroški variete Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.10 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Indio 2 (pust., It. ’90, i. M. Hagler) Aktualno: I misteri della notte Variete: maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti H Koper Hrvaška 1 Joe Forrester, ameriška TV koledar tv nanizanka Poročila Sprehod po moderni Zgodbe z obeh strani, umetnosti, italijanska ponovitev 5. dela dokumentarna serija Cobijeva četa, ponovi- Fantazoo, risanke tev 3. dela Do konca sveta - ko Poročila spregovorijo slike Poletni šolski spored Arhitektovi nasveti Doseči nebo, 4/12 del Reportaža nadaljevanke Primorska kronika Poročila TV dnevnik Luč svetlobe, 4. del Joe Forrester, ameriška ameriške nanizanke tv nanizanka Monofon Nočni sodnik, tv nan. Zgodbe iz Monticella, Reilly - vohun nad vo- 165. del huni, 1/13 del angle- Poročila ške tv nanizanke Poletni predah Prvenci-.Susan Seidel- Cosbyjevi, 9/20 del man, ameriška doku- ameriške hum. nan. mentarna serija Risanka TV dnevnik Dragi John, 10/22 del Najboljše iz glasbene ameriške hum. nan. sezone Smrtonosni strel, po- Krik gozda, ameriški novitev 3/4 dela an- pustolovski film, 1952 gleške nadaljevanke Igrajo: John Payne, Poročila Agnes Moorehead in Morski vragi, 3/9 del drugi; režija: Edvvard novozelanske nadalj. Ludvvig Pod sončnikom Poročila Santa Barbara 449. del Dnevnik 1 Večer z vami 3/15 del Planetarij (HUP0 Avstrija 1 Dnevnik 2 (do 00.25) n — Častivredni bigamist, ameriška komedija Doktor Doogie Howser: Kaj je kriza? VValtonovi: Nov Časopis Škandal v Veroni, 3., zadnji del it. nadalj. Alfred J. Kwak: Igralnica Summertime Umor je napisala, serija Sanjska ladja: Počitnice na morju Hunter: Nesebično de- janje > ITALIA 1 Nikita, fr./it. psihološka srhljivka Sramota, švedski film režiserja Ingmarja Ber- Otroški variete gmana Nanizanke Skrivnost, ponovitev Odprti studio fr. psih. kriminalke Otroški variete Poročila Nan.: Poliziotto a 4 Tisoč mojstrovin zampe, 14.15 Riptide, 15.15 Professione va-canze Variete: Unomania lam«!31-Avstrija 2 Nan.: Ultraman, 18.00 T.J. Hooker, 19.00 I ra-gazzi della prateria, Tisoč mojstrovin vmes (17.55) šport Belize: Živalski svet Kviz: Campionissimo lagun, 3/4 del Nan.: Tequila & Bonet- Gozdna kmetija: Ko ti (i. Jack Scalia) sem bil mlinar, 3. del Film: Forza di fuoco Regionalna poročila (fant., ZDA ’90, i. C. Čas v sliki Plummer, C. Lemmon) Kultura Odprti studio, pregled Domače reportaže tiska in šport Trailer, oddaja za lju- Jadranje, nato nan: Fu- bitelje filma ga dallo spazio Pozor, kultura! Rojstvo govora: Člo- veška in živalska go- # TELE 4 vorica Intelektualci po Gor- bačovu Hello Austria, Hello Lastne oddaje: Vienna, v angleščini Kronika in komentar Poročila Dogodki in odmevi Tisoč mojstrovin M Hrvaška 2 Dnevnik Jeeves and VVooster, 2/12 del humoristične nanizanke Bertie VVooster je bogati brezposelnež, Jeeves pa njegov bister sluga, ki gospodarja rešuje iz neprijetnih situacij.... Svet živali, 2. del angleške pzn. serije Smrtonosni strel, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Brazilska trilogija, 3., zadnji del dokumentarne serije Pepsi DJ Mag @ Madžarska Dobro jutro, magazin Financial Times Čez dan Svet je čudovit, pzn. serija Zlato, novozel. pustolovska serija Igra Opoldanski saldo Dnevnik Strast in oblast, 23. del avstralske serije Svet denarja Igra Barkochba Večerna pravljica Dnevnik Sosedje, 162. del Friderikus, izbor SP v sabljanju, posnetek 24 ur Dnevnik Dnevnik BBC H ki jih je spesnil v razmeroma kratkem Času. Kadar smo naleteli na besedo, ki je nismo razumeli, smo iskali v Pleter- niškovem besednjaku. Odkrili smo, da sta veliko teh izrazov in besed uporabljala že Trubar in Dalmatin... Vsi smo vedeli, da so Balade velika, globoka umetnina, izraz zemlje in vsega duha te zemlje, nekaj edinstvenega v Krleževem opusu. V Baladah ni samo duh Zagorja, v njih je umetnikova tvornost zajela zakonitosti človeškega bivanja in nehanja na zemlji... Po razgovorih je Krleža želel, da bi tudi Oton Zupančič slišal pesmi in povedal svoje mnenje. Zadnji večer smo se zbrali pri meni. Oton je napeto prisluhnil in se z otroško radostjo, smejal Krleževim podobam in domislekom...« Babica Fierta je skrivnostna. Vse pogosteje jo namreč videvajo v družbi privlačnega starejšega gospoda, in sicer za krmilom avtomobila... 24. oddaja: Mraz Kljub velikemu tehnološkemu napredku človek še vedno ni kos mrazu. Lahko le rečemo, da smo se mu prilagodili. Prvi prispevek v oddaji pojasnjuje fiziološke mehanizme, ki nam omogočajo preživetje v najbolj sovražnem okolju, a kljub prilagajanju mraz še vedno ovira naše dejavnosti. Tema drugega prispevka je ena od nevarnosti, ki preti človeku pri letenju - nastajanje ledu na krilih letala. Zadnji prispevek pa pripoveduje o sanjah, da bi s pomočjo zamrzovanja dosegli nesmrtnost. Znanstveniki se ukvarjajo z nečim laze dosegljivim in koristnejšim: z zamrzovanjem človeških organov. Klasična kriminalka, podobna zgodbam Agathe Christie. Film je uspela satira žanra, ki ga gledalci včasih jemljemo preresno. Film je leta 1976 režiraI Ro-ger Moore (Svetnik, James Bond, na sliki), igrajo pa odlični igralci, kot so Alec Guinness, Peter Sellers, Peter Falk, Maggie Smith in drugi. 10' 00> PRO 7 10.30 OGENJ NAD AFRIKO, britanska kriminalka Malago je angleški režiser Richard Šale posnel leta 1954. Film je v Ameriki znan pod imenom Ogenj nad Afriko. Mlada agentka protiobveščevalne službe (igra jo Maureen 0'Hara, vročekrvna irska rdečelaska, ki se je spominjamo iz filmov Kako zelena je bila moja dolina, Mirni človek) lovi tolpo preprodajalcev mamil v Severni Afriki. Tam sreča Američana Van Logana (MacDonald Carey), ki ji najde službo barske dame. Agentka sprva ne ve, da je tudi Van Lo-gan agent Interpola. Maureen 0'Fiara je do leta 1971., ko je nehala sprejemati filmske vloge, igrala v 54. filmih. K filmu se je vrnila 1990 s filmom Only the Lonely Chrisa Coiumbusa. RADIO rA Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz .tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95.3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Uspešnice; 22.20 Rock underground. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Otroška igra; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 16.45 Radijska univerza; 17.00 Glasb, umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Večerni logos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila'; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; \Z45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.45 Souvenir d'ltaly; 10.30 Primorski val; 11.00 Souvenir d'ltaly; 11.30 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku, zanimivosti; 17.15 Primorski boben; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku; 19.00 Dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prišlo je poletje; 8,05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Svet mladih; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Globoka grla; 17.20 Single tedna 17.50 Priredbe uspešnic 18.00 Souvenir d'ltaly 18.45 Jazzovski kotiček, 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Muzeji v naši deželi; 9.35 Revival; 10.10 Koncert v repentabr-ski cerkvi; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (r. M. Prepeluh, 1. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Vojna je obrt, kruta in egoistična; 12.20 Potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filmska srečanja; 14.30 Kantavtorji in šanso-nieji; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden J., Brahmsa; 18.00 Četrtkova srečanja: Na bregovih Vardarja, Primorci v Makedoniji pred obema vojnama; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila. TV SLOVENIJA 1 20.40 RETE 4 22.30 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, Babičina skrivnost, 5. del POVABILO NA VEČERJO Z UMOROM, ameriški film IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 23.30 Poročila, ponovitev; 23.45 Trije od enega, ponovitev; 00.00 Partyzone; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 119.00 Games VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša: 21.00 Eddie Dodd: 22.00 Chances; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 06.05 Serije, ponovitve; 10.30 Ogenj nad Afriko, britanska kriminalka; 12.25 Roseanne, ponovitev; 13.50 Srečneži, ameriška tv komedija; 16.40 Očarljiva Jeannie, 19. del; 19.15 Roseanne, 22. del; 20.15 Doc, ameriški vestem PREMIERE 07.00 Romeo; 14.15 Mr. & Mrs. Bridge, ameriški film, 1990; 16.15 Tess, francosko/britanski film; 20.15 Love Games, ameriška komedija, 1990; 23.00 Hot Shots! - mati vseh filmov; 00,25 Nespodobna ženska, novozelandski film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Eurogolf, magazin; 10,00 Kolesarstvo, Tour de France, vrhunci 4. etape; 11.009 Tenis, Swiss open, prenos, 15.30 Kolesarstvo, Tour de France, prenos 5. etape; 17.00 Tenis, Swiss Open, prenos; 20.00 Formula 1, magazin; 21.00 Sabljanje; 22.00 Kolesarstvo, Tour de France, vrhunci dneva; 00.00 Boks, profesionalni dvoboji; 01.00 Športna poročila 3 SAT 17.10 W. Fend: Moja knjiga o džungli, Lovljenje kač; 17.30 Poletno jezero, 1. del serije za otroke; 20.00 Eurocops: Skriti lov; 22.25 Dnevnik sobarice, francoski film (Jeanne Moreau, Michael Piccoli in drugi SATI 09.15 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 124. del; 13.20 Doktor Trapper John: Stavka, 24. del; 14.15 Sosedi, 259. del; 14.45 Bo-nanza, 24. del; 15.45 Vesoljska ladja Enterprise, 6/78 del ameriške serije; 20.15 Pravica iz teme, 13. del; 22.15 Samo smrt je zaman, ameriška kriminalka; 23.55 Frankensteinovo prekletstvo, angleška grozljivka RTL 09.00 Ponovitev serij; 17.00 Kdo je šef?22.15 Cold Heart - Najboljši policaj v Los Angelesu, ameriška kriminalka; 00.05 Zakon v Los Angelesu: Spolzek jedilni list RUBRIKE - AVSTRIJA 9. julija Pravi čudež moramo videti v dejstvu, da se je slovenski narod ohranil stoletja, čeprav razdeljen in izpostavljen sistematičnemu potujčevanju. Občudovanja vredno je zlasti vztrajanje pri svojem jeziku in identiteti dveh, med seboj najbolj oddaljenih slovenskih skupnosti -Beneških Slovencev na skrajnem zahodu in prekmurskih Slovencev na skrajnem vzhodu naše lepe domovine, ki je danes samostojna država. Na oni strani Mure, ki je stoletja dolgo predstavljala mejo med avstrijsko in madžarsko polovico dvojne monarhije, so Slovenci trdovratno vztrajali pri svoji narodni identiteti. Pod madžarsko oblastjo so bili že od časov, ko so madžarski kralji in plemiči upravljali z vojno krajino v bojih s Turki. Izpostavljeni so bili hudemu pritisku, a so ohranili svoj jezik in kulturo. V svojem narečju so ustvarili lastno literaturo in izdajah knjige. Zanimivo in nič kaj v ponos dragim Slovencem je, da so ti ljudje še vedno tam nekje na robu. Živijo v prekrasni deželici, ki pa je kot odrezana od središča. Niti po cesti niti po železnici ni mogoče udobno in hitro potovati v te kraje. Novi časi bodo, kot kaže, končno prinesli spremembe. Prometni tokovi, ki vse bolj kličejo po povezavi med vzhodom in zahodom, bodo modeme prometnice pripeljali tudi v naše Prekmurje, s tem pa tudi novo življenje in nove perspektive. In bil bi že čas, saj so že 9. julija davnega leta 1919 v Parizu odločili, da Prekmurje spada k Slove- IZLET ZA KONEC TEDNA (1) Dark) Cortese Bohinjske planine Gorski potep nad Bohinjem je privlačen zaradi umirjenosti globokih smrekovih gozdov, odprtih razgledov in posebne kulturne dediščine planin, o katerih, žal, govorimo že v preteklem času. Ko se odpravljamo »v planine«, imamo ponavadi v mislih gore, besedna zmešnjava okoli teh dveh izrazov pa ne bo kmalu rešena. Tokrat mislimo na bližnje srečanje s planinami v pravem (gospodarskem) pomenu besede, s pašniškimi površinami v gorah, na katerih se poleti preživlja živina s pašo in kjer stojijo gospodarske stavbe (hlevi, pastirske koCe). Ce smo torej natančni, bi moral planinec postati gornik, pla- ninska pot gorska pot in podobno, vendar je udomaCenost izraza planine premočna, da bi se lahko spremenil Cez noC. Konec koncev je tudi beseda turist nekoč označevala ljudi, ki so vsemu razumskemu razsojanju nižinskih ljudi navkljub lazili po gorah za zabavo ter na označenih poteh, brezpotjih in izpostavljenih grebenih iskali veC, kot le razvedrilo; torej to, kar danes počnejo gorniki. V vseh treh gorskih skupinah pri nas je veliko planin. Predvsem tiste v Bohinju so zaradi slikovite gorske okolice in samosvoje kulturne krajine med najbolj privlačnimi, vendar so tudi znanilec minevanja nekega časa in načina življenja. V prijetnem dvodnevnem gorskem sprehodu to začutimo in spoznamo na poseben naCin. Poleg tega nam bo k srcu prirasla še veličastna gorska narava Fužinskih gora (planin). Ime označuje kraško planoto Ogradi zares ograjujejo planino v Lazu (Obe foto: Dario Cortese) med Dolino Triglavskih jezer na zahodu in Velim poljem in Vojami na vzhodu; na jugu jo omejuje Bohinjsko jezero, na severu preide v visokogorje Triglava z okolico. S ceste, ki drži iz Stare Fužine proti Vojam, se kmalu ponudi pogled na strmine pod Vo-garjem, ki niso vzpodbudne. Toda začetek je toliko lepši, ker se do te razgledne toCke nad Bohinjskim jezerom vzpne široka ovinkasta pot. V gostem bukovem gozdu je prijetno sveže in šele na travnikih nekdanje planine nas spet pričaka sonce. Potem nas hoja znova zavede v gozd, nekaj Časa še po makadamski cesti, potem pa samo še po ozki stezi. Gozd postaja Čedalje bolj temnozelen, vonj smrek Čedalje močnejši; spremljal nas bo še ves dan v prijetno razgibani gorski pokrajini Fužinskih gora. Planina pri Jezeru (1453 m) je prva značilna planina območja. Toda namesto sirarne stoji na njej že kar prevelika planinska koca, nekdanji pastirski stanovi so prazni ali oddani v najem. Bolj kot Nad Lazom leze v višine Debeli vrh spreminjajoča se kulturna krajina pa pritegne temnozelena gladina jezera, ki ga obroblja smrekov gozd. Ugre-znjeno je v kotanjo in Ce se usedemo ob goste zelene vode ali se pretaknemo med drevjem na nasprotni breg, si lahko privoščimo nekaj neskončnih trenutkov miru, ki ga nudi le taka pokrajina. Steza poteka dalje v podobnem vzdušju: pot do planine Laz in naprej do planine Krsteni-ca gre skozi eno najbolj očarljivih gorskih pokrajin pri nas; skozi smrekove gozdove, po tratah in s pogledi proti skalovju okoliških gora. Prav niC ni naporna in v uri hoje smo že v Lazu, ki leži 1560 metrov visoko. To je tak kraj, da se popotnik ustavi, obsedi in strmi. Nad planhno z 2390 metri zavaljeno kraljuje Debeli vrh, zahodno od njega se dviguje greben Krede (2025 m) in Slatne (2077 m), vzhodno se na travnatih strminah Ogradov (2087 m) rišejo nenavadne skalne Ceri. Na uravnavi planine so posejani pastirski stanovi in tudi krave so tu. Preden je snežni plaz poškodoval sirarno, so v njej še delali sir, sedaj Čaka na popolno obnovo. Zato na planini trenutno naredijo le malo sira, vendar vse kaže, da so sedaj že nekoliko romantični (in naporni) Časi planšarstva v teh krajih minili. (se nadaljuje) -j AVSTRIJA / JAVNOST Pozitivni odmevi na Kučanov obisk v Avstriji Obširna poročila v medijih _______AVSTRIJA/ RAZPRAVE ZARADI RASTOČE BREZPOSELNOSTI_ Napetost v vladni koaliciji: kako financirati visoko število brezposelnih? V zavarovalnem skladu je premalo denarja - Bodo povišani prispevki? Ivan Lukan CELOVEC - Prvo srečanje med predsednikoma Slovenije in Avstrije Milanom Kučanom in Thomasom Klestilom v ponedeljek in torek v Osojah na avstrijskem Koroškem je v avstrijskih medijih oz. javnosti naletelo na pozitiven odmev. Avstrijska ra-dio-televizija ORF kot tudi vsi vodeči dnevniki so o srečanju obširno poročali, izpostavili pa so predvsem soglasje stališč obeh predsednikov v ključnih aktualnih mednarodnih in tudi bilateralnih vprašanjih. Medtem ko so dunajski dnevniki izpostavili odločno odklonitev srbsko-hrvaškega načrta o razdelitvie Bosne in Hercegovine s strani obeh predsednikov, so koroški mediji in ORF namenili veliko pozornost vprašanju slovenske manjšine na Koroškem, vprašanju Staro-avstrijcev v Sloveniji, ter od Haiderja iz strankarsko-politiCnih razlogov aktualiziranem vprašanju sloven-sko-avstrijske meje. Poročevalec koroške »Kleine Zeitung« je nedvoumen odgovor KuCana, Ceš da meja med obema državama za Ljubljano ni nikakršno vprašanje, dal v naslov svojega obširnega poročila o tiskovni konferenci obeh predsednikov na Osojah, v zvezi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem pa. ta največji koroški dnevnik (dnevno skoraj Četrt milijona bralcev - op. ured.) poudarjal stališče KuCana, da gre tu za notranjo avstrijsko zadevo, ki jo naj demokratična Avstrija reši v sodelovanju z manjšino samo. Avstrijska radio-tele-vizija (ORF) pa je v svoji osrednji informacijski oddaji »Zeit im Bild« (Cas v sliki) poročala, da je slovenski predsednik pohvalil avstrijsko manjšinsko politiko (čeprav KuCan avstrijsko manjšinsko politiko izrecno sploh ni ocenjeval - op. ured.). Obširno pa so koroški mediji posredovali tudi izjavo avstrijskega predsednika Klestila, Ceš da se je le-ta v pogovoru zavzel za Staroavstrijce. »Kleine Zeitung« s tem v zvezi (zavestno?) površno citira KuCana ko piše, da je le-ta izjavil, da je »pregnanje bilo krivica«. KuCan je na tiskovni konferecni dejal, da je »takratna dogajanja »danes treba gledati drugače«. Obširno je o srečanju Klestil - KuCan poročala tudi nemška radijska postaja West-deutscher Rundfunk. Njihova poročevalka, koroška Slovenka, je v kvalitetnem prispevku poslušalcem posredovala skrb slovenskega predsednika, da Slovenija ne bi bila spet potegnjena v vojno na Balkanu. DUNAJ. Avstrijske go-spodarsko-raziskovalne ustanove so pred kratkim ponovno revidirale svoje gospodarske napovedi. Gospodarstvo je v recesiji, ni veC govora o upadanju gospodarske rasti, nasprotno, gre za občutno nazadovanje gospodarskih dejavnosti - tako se glasi zadnje sporočilo. Rekordnemu številu letošnjih stečajev se pridružuje rekordnih 5, 7 odstotkov brezposelnosti. V številkah je to 185.442 ljudi in za 33.000 več kot lani - a to pa prav v poletni sezoni, ko je stopnja nezaposlenosti v avstrijskem povprečju ponavadi najnižja! Minister za socialne zadeve Josef Hesoun (SPO) je zdaj spričo neustavljivega naraščanja Igor Schellander brezposelnosti ugotovil, da v za to predvidenem fondu manjka dobrih štiri milijard šilingov. Manjkajoča sredstva, tako Hesoun, je mogoče nado- knaditi le s povišanjem prispevka za zavarovanje proti brezposelnosti (trenutno 4, 9 odstotkov). Minister je predlagal povišanje za 0, 6 odstotkov (razdeljenih na delodajalce in -jemalce), sprožil pa je že tozadevne pogovore v ministrskem svetu in med socialnimi partnerji. Medtem ko so predstavniki sindikata (predsednik Franz Verzet-nitsch, predsednica sindikata zasebnih na-stavljencev Hostasch) in Zelenih podprli Hesouna, so predlogi ministra za socialne zadeve pri predstavnikih gospodarstva naleteli na odklonilni odmev. Predsednik OVP in koalicijski partner socialdemokratov, vicekancler Erhard Busek, je takoj izjavil, da vsako povišanje prispevkov zavrača. V koalicijskem sporazumu, tako Busek, je od začetka bilo določeno, da ne bo prišlo do nadaljnjih bremenitev. Tudi (zvezna) Gospodarska zbornica se je izrekla proti Hesounovemu predlogu. Izpostavila je, da bi bilo najprej potrebno preveriti ukrepe za varčevanje in za onemogočanje zlorabe pri sredstvih iz sklada za brezposelne. V isti rog je zatrobil tudi predsednik Trgovske zbornice za Koroško Karl Koffler, ki je v tiskovni izjavi zahteval restriktivnejše postopanje delovnih uradov pri posredovanju mest ter večjo samoiniciativnost nezaposlenih. Minister za socialne zadeve Josef Hesoun. KOROŠKA - SLOVENIJA / PO DVOLETNEM PREMORU Poživitev kontaktnega komiteja CELOVEC - Po skoraj dvoletnem premoru so včeraj v Celovcu bile spet postavljene kretnice za poživitev tako-imenovanega kontaktnega komiteja med Koroško in Slovenijo. Slovenski državni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve Peter Vencelj (slika) se je v spremstvu generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja ter konzula Milana Jazbeca o tej tematiki pogovarjal s koroškim deželnim glavarjem Christofom Zernat-tom ter z najvišjimi uradniki koroške deželne vlade. Poživitev kontaktnega komiteja je bila predvsem želja dežele Koroške, ki je v preteklosti preko njenih najvišjih predstavnikov večkrat izrazila željo, da se komite - tudi poustanovit-vi države Slovenije -ohrani oz. poživi. Slovenska delegacija je koroške sogovornike seznanila s tem, da bo slovensko delegacijo v kontaktnem komiteju vodil državni sekretar Peter Vencelj, pogovarjali pa so se tudi o tem, ali naj bi kontaktni ko- mite v svoj delokrog vključil tudi gospodar- ska vprašanja. Koroška delegacija se glede njihove vodje še ni odločila, je pa sogovornikom iz Slovenije zagotovila, da se bo to zgodilo v najkrajšem Času. Od obeh strani je bilo poudarjeno, da naj bi kontaktni komite v bodočnosti prispeval k poglobitvi sodelovanja med Slovenijo in Koroško, predvsem iz. vidika Delovni skupnosti Alpe-Jadran. Komite pa naj bi poleg že obstoječih gremij na višji, državni ravni nudil dodatno možnost za izmenjavo mnenj ter krepitev sodelovanja.(I.L) Četrtek, 8. julija 1993 KRIŽANKA Vodoravno: 1. kemijski znak za samarij, 3. glavno mesto skandinavske države, 7. vzdevek ameriškega filmskega komika Hardyja, 9. nravi, značaj, 10. država na Balkanskem polotoku z glavnim mestom Sofija, 12. nekdanja ameriška teniška igralka (Chris), 13. ime filmskega režiserja Peckinpaha, 14. indijska kneginja, 15. rdeCerjava barva, 16. sposobnost mišljenja, ratio, 18. nekdanji turški predsednik (Kenan), 21. modrikasto bela krhka kovina s kemijsko oznako Zn, 24. nekdanja madžarska sabljaCica (Ilona) (iz črk Elke), 26. ime italijanske književnice Ne-gri, 27. mesto v zahodni Srbiji, 28. staro pokrajinsko ime za jugovzhodno Slovenijo, 30. mesto v hrvaškem Sremu, pod srbsko okupacijo, 31. sestavina zemeljskega plina, 32. najhladnejši letni Cas, 33. površinska mera. Navpično: 1. glosar, 2. ime jugoslovanske telovadke Reljin, 3. skandinavski drobiž, 4. močan prijem, 5. prodajalec loja, 6. izolacija, 7. Avar, 8. sredica jabolka s pečkami, ki se je ne poje, 11. arabski žrebecj 15. sistem vodov za prenos električne energije, 17. kratica za ultravijolične žarke, 19. glavno mesto Kalmikije ob Kaspijskem morju, 20. reka v Nemčiji, ki se pri Mannheimu izliva v Ren, 21. upravno središče in vojno pristanišče v južni Španiji, 22. nekdanja beograjska glasbena skupina, 23. delni zlom, 25. angleški gledališki igralec z začetka 19. stoletja (Ed-mund) (iz črk akne), 27. originalna kratica Organizacije združenih narodov, 29. ime slovenske kostumografke Vogelnik. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 ■je ‘eunz ‘ireja ‘>[0{i ‘rojs -lua[OQ ‘aorzn ‘spv ‘^apj ‘>pno ‘uaiAg ‘uinzei ‘ei5[0 ‘iubj ‘ureg ‘uaAg ‘efiiaSjog ‘soja ‘opo ‘o|sq ‘mg :ouAmopo/\ A3.IJS33 AVSTRIJA / SOLSTVO Pouk islamske vere za avstrijske dijake? Zanimiv predlog Flemmingove DUNAJ - Marlies Flemming, bivša avstrijska ministrica za zaščito okolja in sedanja govornica ljudske stranke za begunjska vprašanja je presenetila avstrijsko javnost z dokaj nenavadnim predlogom: zavzela se je za uvedbo multikulturnega verskega pouka na avstrijskih glavnih in srednjih šolah. Konkretno je predlagala, naj se avstrijski otroci v okviru verouka uCe islama, muslimani pa se naj seznanijo z vrednotami krščanstva. Parlamentarna poslanka je svoj predlog utemeljila s tem, da bi otroci priseljencev oz. tujih delavcev, ki ži- vijo v Avstriji, morali spoznati načela krščanske vere, prav tako pa za avstrijske otroke ne bi bilo slabo, Ce bi spoznali tudi drugo vero, na primer islam. Avstrijska mladina bi se s tem lahko učila strpnosti ali kot je Flemmingova dejala: »Toleranco je treba živeti«. Marlies Fleming je hkrati napovedala, bo njen nenavaden predlog že v naslednjih dneh posredovala zveznemu ministru za pouk Scholtenu ter tudi vsem deželnim šolskim svetom v Avstriji. Pouka islama naj bi po mnenju državne poslanke bili deležni šolarji od 12. leta naprej. AVSTRIJA / DRUŽBA Z letom 1995 uvedba zasebnega stečaja? DUNAJ. Ministrski svet je v torek sprejel zakonski osnutek za uvedbo tako imenovanega zasebnega stečaja. V Avstriji je nad 80.000 globoko zadolženih gospodinjstev, ki zaradi nepredvidljivih okoliščin (brezposelnost, razveza zakona, bolezen) v večini primerov ne morejo veC vračati dolgov. V nasprotju do podjetnikov, ki se svojih dolgov in težav lahko znebijo v okviru stečajne poravnave, pa prizadeti zasebniki po sedanjih možnostih nimajo izgleda, da se kdajkoli rešijo svoje neizgledne situacije. Zakonski osnutek naj bi v bodoCe omogočil - glede na posamezno situacijo -dvoje stečajnih postopkov za zasebnika: pri prvem mora v treh letih odplačati 30, pri drugem v sedmih letih 10 odstotkov svojih dolgov. Zastopniki potrošnikov in delavske zbornice, ki že dolgo zahtevajo tako rešitev, so pozdravili novi zakonski osnutek, predstavniki bank in drugih velikih upnikov pa so izrazili svojo skepso, Ceš nejasno naj bi še bilo, kdo bo dejansko plaCal umanjkljaj. 16 Četrtek, 8. julija 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA /SPREMENLJIVO Z DEŽJEM ALPE JADRAN / SONČNO IN TOPLEJE Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo ter Alpami je območje visokega zračnega pritiska. C A sredi SC e sredliCe ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% I— 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** *** 30-50% 10-30 §••• A ^ ^ ^ 30-60 50-80% <> nad 80% *** *** *** *** nad 60 t 5-10 m/s nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN^ TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 13/20 TRST........ 23/- CELOVEC...... 11/20 BRNIK..... 11/19 MARIBOR...... 13/21 CELJE..... 10/21 NOVO MESTO... 12/20 NOVA GORICA.. 15/23 MUR. SOBOTA.. 11/21 PORTOROŽ..... 18/22 POSTOJNA..... 12/19 ILIRSKA BISTRICA, 14/20 KOČEVJE...... 12/19 CRNOMEU......- 20/20 SLOV. GRADEC.. 10/19 BOVEC........ 13/18 RATEČE....... 7/18 VOGEL........- 6/12 KREDARICA.... -1/4 VIDEM...... 15/- GRADEC....... 12/20 MONOŠTER..... 12/20 ZAGREB....... 15/20 REKA....... 16/- HELSINKI........... -/- STOCKHOLM..... 8/- K0BENHAVN..... -/- MOSKVA........ -/- BERUN............. 12/- VARSAVA....... -/- LONDON........ 10/24 AMSTERDAM..... 13/19 BRUSELJ........... 12/- PARIZ............. 9/20 DUNAJ............. -/19 MUNCHEN....... -/- ZuRICH............. -/- ŽENEVA............. -/- RIM.............. 19/30 MILAN............ 17/28 BEOGRAD....... -/- BARCELONA..... -/28 ISTAMBUL...... -/- MADRID........... 13/31 LIZBONA.......... 19/35 ATENE............ 25/35 TUNIS............ 22/35 MALTA............ 25/36 KAIRO............ 24/37 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.20 in zašlo ob 20.53. Dan bo dolg 15 ur in 33 minut. Luna bo vzšla ob 22.53 in zašla ob 10.03. SETVENI KOLEDAR Lima je v znamenju Ribe, elementa vode. Sejete lahko zimsko solato, nabirate in sušite zdravilne zeli ter začimbe in kisate zgodnje zelje. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 21°C, Bohinjsko 21°C. ladransko morie: Portorož NP, Koper 21,4°C, Trst NP, Gra-deZ NP, Crikvenica 24,7°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 23°C, Vis 21,7°C, Opatija NP, Bar NP. Reke: Mura (G. Radgona) 17,5°C, Sava (Radovljica) 13,2°C, Sava (Šentjakob) 15,4°C, Sava (Radeče) NP, Savinja (Laskoj 15,4°C, Ljubljanica (Moste) 17,7°C, Bistrica (Sodražica) 13,6°C, Sora (Suha) 14,6°C, Iška 12,5°C. PUMOVANJE Danes: ob 6.25 najnižje -49 cm, ob 13.19 najvišje 36 cm, ob 19.09 najnižje -10 cm, ob 0.15 najvisje 20 cm. [utri: ob 6.47 najnižje -41 cm, ob 13.49 najvisje 34 cm, ob 19.57 najnižje -9 cm in ob 0.46 najvisje 11 cm. Slovenija: Pretežno jasno Sosednje pokrajine: bo, le občasno ponekod V sosednjih pokrajinah bo zmerno oblačno. Najnižje večinoma sončno, jutranje temperature bodo od 6 do 11°C, najvišje od 21 do 26°C. V Sloveniji: Obeti: V petek bo sončno in toplo, Tudi v soboto bo prevla- pihal bo jugozahodni veter. dovalo sončno vreme. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so se po padavinah večinoma že osušile, ponekod pa so še vlažne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je redek in poteka tekoče. _____VPLIV VREMENA NA LJUDI_ Obeta se nam soparen vikend Tajda Mekinda Majaron Pretekli konec tedna je bil vpliv vremena na počutje ljudi večinoma ugoden, le v popoldanskih urah se je obtežitev povečala zaradi soparnosti. Ta se je iz dneva v dan stopnjevala do torka, ko je hladna fronta prešla Slovenijo in osvežila ozračje. Soparnost je sočasen učinek temperature in vlage na organizem. Zaznamo jo tudi v zaprtih bivalnih prostorih, ki niso klimatizirani, z dodatnim sončnim obsevanjem pa njen učinek še povečamo. Soparnost obremenjuje zlasti srce in ožilje, neugodno pa vpliva tudi na splošno počutje in delovno storilnost. V soparnih dneh je hlajenje telesa s potenjem oteženo, zato se, če je le mogoče, izogibamo napornemu delu in pretirani fizični aktivnosti. Tudi uživanje lahke hrane in ne prevelikih količin pijače pripomore k temu, da organizem ni dodatno obremenjen. V torek popoldne je Slovenijo prešla hladna fronta. Njeno bli-žanje je že v noči na torek moteče vplivalo na spanec. V torek so obremenitev občutili predvsem na vreme občutljivi ljudje. Kazala se je v obliki slabega počutja, povečanega nemira, razdražljivosti in depresivnosti. Popoldne se je obremenilni vpliv vremena zmanjšal. Odražal se je predvsem v težavah s koncentracijo in v manjši storilnosti. Včeraj je bil vpliv vremena ugoden in spodbuden. Povečali sta se delovna sposobnost in možnost koncentracije. Tudi danes in v petek bo vpliv vremena še ugoden. Vsak dan bo nekoliko topleje, ne bo pa še soparno. Kljub temu se je poleti v opoldanskem času koristno izogibati neposrednemu soncu, ki lahko znatno poveča toplotno obremenitev organizma. Obenem pa je tudi količina UV-B dela sončnega sevanja, ki sodi v skupino najbolj kancerogenih dejavnikov, opoldne in zgodaj popoldne največja. Zato je bolje, da se v tem času ne izpostavljamo soncu. Ob koncu tedna bomo prišli pod vpliv jugozahodnih vetrov, zato bo k nam pritekal toplejši in bolj vlažen zrak. Vročina in soparnost se bosta povečali. Obtežitev pa se bo povečevala tudi zaradi bližanja hladne fronte. Njen vpliv bodo nekateri zaznali že v soboto, predvsem pa bo izrazit v nedeljo. Odražal se bo z utrujenostjo, motnjami v spanju, razdražljivostjo in depresivnostjo. Naj na koncu opozorim, da je pravilnost biovremenske napovedi močno odvisna od točnosti napovedovanja vremenskih procesov, zato je napovedovanje vremenskih vplivov za več dni v naprej lahko samo približno. n ' \ ! Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Spet ste na začetku, ne veste pa, ali bi bili jezni sami nase ali pa bi vse skupaj preprosto pripisali nesreči. Verjemite, krivi ste vi! BIK 214/205: Red mora biti in s tem se boste morali sprijazniti. Zavedajte se, da niste samo vi tisti, ki postavlja pravila. Včasih morate prisluhniti tudi dragim. DVOJČKA 21-5/21-5: Nova spoznanja, ki ste jih deležni pri svojem poklicu, vam bodo v veliko pomoč pri reševanju starih, a še ne pozabljenih težav. Sklenite kompromis. RAK 225/22-7: Oddaljiti ste se od svojih bližnjih in se zaprti vase. Naj vas ne skrbi preveč, če bo nekdo pri tem močno prizadet LEV 23-7/23-8: Trenutek je pravi, da sami sebi rečete, da ste se odločili in da je odločitev nepreklicna. Nikar ne dovolite, da vas zmedejo pripombe drugih. DEVICA 248/229: Tudi vi se počasi, a zanesljivo spreminjate, tokrat celo na bolje. Počasi se boste naučili, da ne smete vsega primerjati s svojo preteklostjo. TEHTNICA 239/22-10: Odločiti se morate, kaj pravzaprav najprej želite. Vsega ne boste mogli doseči, saj ima dan samo 24 ur. Ati vam ne bi bil partner morda v pomoč? ŠKORPIJON 23-10/22-11: Na delovnem mestu vas bo spremljalo budno oko nadrejenega, ki bo na koncu z vami zelo zadovoljen. Sicer pa v delu tudi sami uživate. STRELEC 23-11/21-12: Sami ne veste, kaj bi pravzaprav radi, zato ves dan godrnjate sebi v brado. Bojite se novih preizkušenj, hkrati pa se pritožujete nad dolgočasno rutino. KOZOROG 22-12/20-1: Ne boste mogli opraviti vsega, kar ste si naložili, in če vam je to že jasno, se vsaj poskusite razbremeniti. Današnja odločitev bo pravilna. VODNAR 21-1 /19-2: Spet vam postaja jasno, da ste nedolgo nazaj narediti napačno potezo. Obžalovanje vas ne bo rešilo pred posledicami. RIBI 20-2/203: Preveč ste obremenjeni in tega se iz dneva v dan bolj zavedate. Ni pa vam do tega, da bi kakšno stvar izpustiti ati prepustiti komu drugemu. INDIJA / MNOGO KRVI, MALO INFORMACIJ Nejasne okoliščine poskusa atentata na Sai Babo NEW DELHI - Boj za premoč med verniki, represalija hindujskih integralistov, celo zarota neke »tuje sile«: po mesecu dni so ugibanja o spodletelem atentatu na Sai Babo, enega najslavnejših indijskih svetih mož najrazličnejša. Hipoteze so Številne, odkrili pa so jih predvsem novinarji, saj se verniki skrbno izogibajo komentiranja, krajevna policija pa trdovratno molči, potem ko je na mestu ubila atentatorje. Prav tako Se niso ugotovili, kako so potekali dogodki. Najverjetnejša verzija je sledeča: v nedeljo 6. junija so okrog 21.30 Štirje verniki prišli na dom Sai Babe, češ da mu morajo izročiti telegram. Eden izmed njih, Jagannatha, star 29 let, je hil med Sai Babovimi najzvestejšimi možmi. Baba spi, zato jih niso sprejeli na pogovor. Cetvorica je z noži napade njegove telesne stražarje in dva od njih ubila. Ko je nekaj minut zatem prišla policija, je ugotovila, da so se atentatorji zaprli v neko sobo v hiši. Vdrla je v sobo in ker so se možje upirali, jih je ubila. Vendar ta verzija odpira Številna vprašanja: na primer, Jagannatha je imel pogosto priložnost biti sam z Ba-bijem. Zakaj ni počakal na eno teh prilož- nosti, da bi ga ubil? In Se, zakaj je policija ukazala takoj pokopati trupla štirih atentatorjev in v treh primerih družinam ni hotela izročiti trupla? Zakaj nihče, vključno s Sai Babo, ki je prejšnjo soboto prvič govoril vernikom, ne da bi omenil dogodkov 6. junija, ne Zeli temeljite preiskave? Kako to, da je Jagannatha smel vstopiti v Babovo rezidenco oblečen v črno srajco (o tem pričajo fotografije), ko je po pravilih dovoljena le bela barva? Čeprav uradni viri molčijo, se ugibanja kar množe: nekdo govori o hindujskih integralistih (ki jih je Sai Baba javno kritiziral), drugi govore, tipično za indijske zgodbe, o »tujih silah« (to se pravi Pakistanu). Nekateri prebivalci »ash-rama« (samostana) so novinarjem povedali, da je v ozadju zgodbe oster boj za prevlado med dvema skupinama Sai Babove skupnosti. Grizljaj je vabljiv: Baba ima približno pol milijona privržencev po vsem svetu in upravlja premoženje, vrednost katerega so zračunali v višini 60 milijard indijskih rupij (nekaj manj kot dve milijardi dolarjev). Krajevna policija molči, vendar išče nekega gosta ashrama, ki je izginil 6. junija, potem ko je s svojega tekočega računa dvignil večjo vsoto. Mož, ki ga iščejo je Vijay Prabhu, brat enega od atentatorjev. Po mnenju nekaterih je baje on vodil atentat in je edini, ki lahko pojasni, kako so potekali dogodki. Vsekakor je vsa zadeva že povzročila hudo polemiko o skrivnostnem svetem možu, ki pravi, da ima med svojimi privrženci tudi predsednika republike Shankarja Dayalo Sharmo in prvega ministra Narashimo Raa. Sai Baba se je rodil leta 1926 v vasi Put-taparthi, 170 kilometrov južno od Bangalo-ra, v zvezni državi Andra Pradesh. Starši so mu dali ime Satanarayana Raju. Pravi se, da je že v zgodnji mladosti začel delati čudeže in je materializiral predmete. Nekega dne, ko mu je oče pretil s palico, da bi ga prisilil napraviti konec »tistim neumnostim«, je razkril, da je utelešenje Sai Babe iz Shir-dija, nekega asketa, o katerem so menili, da uteleša boga. Sai Baba si je izbral Puttaparthi za svoje domovanje in tu na nekaj hektarjih zgradil pravo mestece, v katerem brezplačno deluje ena najboljših bolnišnic v Indiji. Finansira jo neki britanski privrženec. FRANCIJA / BIVŠI ŠEF VICHVJSKE POLICIJE OBTOŽEN UMORA SEDMIH ŽIDOV Nadzor za kolaboracionista VERSAILLES - Prisilno bivališče za 78-letnega Paula Touvie-ra, bivšega načelnika policije v Lyonu med nemško okupacijo in enega najbolj poznanih kolaboracionistov v Franciji. Tako je odločilo sodišče v Versaillesu v pričakovanju sodne obravnave, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Sodišče ni sprejelo zahteve tožilca, naj bi Touviera zaprli. Touvier je obtožen, da je med drugo svetovno vojno v Lyonu dal ubiti sedem židovskih jetnikov. Bivši kolaboracionist se bo moral javljati pariški policiji vsakih petnajst dni. Sicer bo svoboden, vendar se brez dovoljenja ne bo smel oddaljiti iz Pariza. Ta odločitev je, kot kaže, zadovoljila tudi tožilstvo in odvetnike zasebnih strank, ki so se bab, da bi se Touvier lahko skril kje na podeželju ah da bi pred procesom lahko celo zapustil Francijo. Charles Libman, odvetnik potomcev žrtev nacistične okupacije Francije, je včrraj izjavil, da gre za simbolno gesto, s katero je zadovoljen. Dejal je tudi, da upa, da bo na osnovi te odločitve Touvier res prisoten na sodni obravnavi. Po drugi strani pa je Touvie-rov odvetnik Jacques Tremolet de Villers izjavil, da je sklep sodišča v Versaillesu pčravno neo-snovan in je napovedal, da bo vložil priziv. Touviera so izsledih pred štirimi leti, potem ko se je skoraj pol stoletja skrival. Takoj po vojni so ga v odsotnosti dvakrat obsoditi na smrt, ves ta čas pa se je skrival pri članih desničarskih kato-hških organizacij. Prejšnji mesec so se začele znova širiti govorice, da je pobegnil, potem ko so drugega Sefa pobrije Vichyjske republike Reneja Bousqueta ubiti na njegovem pariškem domu. Vendar se je po teh govoricah Touvier prejšnji teden sam javil oblastem v Versaillesu. Včeraj pa vsekakor ni prisostvoval sodni obravnavi. Odvetnik Libmann je včeraj tudi izjavil, da se še vedno boji, da bi se Touvier lahko izognil pravici. Pred sodiščem je skupina Zidov uprizorila protestno demonstracijo, na kateri so med drugim dejati, da ne bodo zado- voljni, dokler Touvier ne bo za rešetkami. Na enem od transparentov je pisalo: »Pravica za žrtve. Touvier ne sme umreti v domači postelji.« Touvier bo prvi Francoz, ki bo moral zaradi dejavnosti v Vichyj-ski republiki pred sodišče pod obtožbo zločinov proti človeštvu. Njegov primer, kot tudi primera Bousqueta in tretjega šefa Vichyj-ske poticije Mauricea Papona, so v Franciji vzbuditi živahno debato zaradi odpora Francozov, da bi svojim državljanom sodih zaradi nacistične dejavnosti. Sodniki so sprva zavrnili zahtevo, naj sprožijo postopek zaradi zločinov proti človeštvu, prizivno sodišče pa je končno na to zahtevo pristalo. NOVICE Šefu Scotland Varda so ukradli mobitel LONDON - Neprijeten incident za Paula Con-dona, Sefa Scotland Varda, ki so mu neznanci sunili prenosni telefon iz službenega jaguarja. Šofer je avto parkiral v neki ulici pri Covent Gardenu, svojega Sefa pospremil do bližnjega kluba, ko pa se je vrnil, je dobil razbito Sipo, v avtu pa ni bilo več mobitela. Krajo je prijavil sam Condon, ki na srečo prenosnega telefona Se ni programiral, tako da na njem ni bilo zaupnih telefonskih Številk. Vsiljena poroka se je končala s pokolom PEKING - Pri 17. letih se je moral poročiti z dekletom, ki so mu ga izbrali starši, ko je na univerzi spoznal pravo ljubezen, so ga na zahtevo žene in njenih izključili, v besu je nato ubil ženo, svojo hčerko, tasta in taščo, sedaj pa ga čaka smrtna obsodba. Kot piše dnevnik Guangming, so bili študent Hu Xiao in njegovi žrtve kitajske tradicije preuranjenih in dogovorjenih porok. V Bruslju 4 mrtvi v spopadu med tolpama BRUSELJ - V torek so štiri osebe izgubile življenje v kravavem obračunavanju med tolpami, ki se ukvarjajo s preprodajo ukradenih avtomobilov. Po prvih ugotovitvah policije tolpi sestavljajo državljani iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Trenutno ni znano, če sta bili tolpi sestavljeni na etnični podlagi, ali po načelu nekdanjega »bratstva in enotnosti«. Policija išče 22-letnega Zvonka Rajkozevskega, ki naj bi v torkovih dopoldanski urah najprej ustrelil eno, zvečer pa še tri osebe.. Berači z dovolilnico v zvezni državi Kaliforniji NEW YOK - Da je včasih beračenje donosen posel, je ugotovil marsikateri novinar, ki se je iz reportažnih razlogov prelevil v berača, ska-raj neverjetno pa zveni vest, da v kalifornijskem Anaheimu razmišljajo o dovolilnicah za beračenje. Dovolilnice bi imeli berači pripete na prsih, tako da bi lahko navadni občani javili morebitno »nekorektno obnašanje« klošarjev. Za izstavitev teh dovolilnic pa bodo morali premostiti precej zakonskih ovir, ker morajo imeti posestniki dovolilnic stalno bivališče in ke je v ZDA pobiranje miloščine ustavna svoboščina. Policisti hrana za morske pse SANTO DOMINGO - Dvanajst oseb je po vsej verjetnosti končalo v Želodcih morskih psov, ko je izvidniski čoln dominikanske obalne straZe poskušal v varen pristan povleči čoln poln dominikanskih policistov, ki se jim je pokvaril motor. Zaradi razburkanega morja sta se čolna prevrnila, brodolomce pa so napadli morski psi, ki so se znesli predvsem nad policisti.