Samostojna proti samoupravi Slovenij©. SamostoJHB je privesftk !iberalne stranks. Liberalei so preti saaKoaprari Slorunije izi kočejo samo eno skopno vlado v Beogr&dn, brez dežtln® vlade in dež«Inega zborR zn, Slovecijo. Zato so tndi samost»jni proti eamoupravj Slovenij«. Na shoda Sam«stojae v Ljabljani 23. novernbra lanskega leta j« samostojai rodja Urek goToril proti strankam, ki hočejo upostaviti samoapravn® pokrajioe. Mislil je s teat predvsem Kmetsko avezo, ki se je ves čas e d i m a boril« za samoapravo in samostojoost Slovesije. Ictega d»», 21. nov. 80 hodili samostajni pozdravljat ia 8« klanjat največjeinu naspr -taiku samouprave ŽerjtT«. Dr. Žerjav j§ največji c«atralist. Dr. Žwjav j« kriv, da se ni ustanovilo ipr&T«o ssiiši« za SlortHijo, Dr. Žerjsiv je razpastil 145 o«l ljsiiitva i«rolj«uik občinskih •dboror ia na ajib m**H p»staTil liberalne geremte. Dr. Žtrjar koi« maiim oWčia*B* vsiliti držarae tajmik«, ki bi koatandirali okiiabn«. Dr. Žerjav j« hoill večkrat v ittjrai izdajat slovensko samoupravo. Pred n»kaj Uiii jt nral proti naši samouprari gltde itlttva, k«r ko$« naše šole zenaiiti s š«Israi dcl v lCaksdomiji. Dr. . Žerjav jo kMetskisa ž«nam i* altklntoiet odrcktl volilno pravico, dal pa j* mtžčamakim frajlan. Dr. Žerjav j« 21. oktobra t. 1. rckel, da je trtba katoliško cerk«r zatrtti i« da jo b»do libajralci preganjali, dokler j« ne pr«ženej» iz JggoslaTije. Temu dr. Žerjavu , s«rražniku Cerkre in samo- ; nprave, so se hodili klanjat samostojnaži! ; Letos prve dai avgasta j» dragi vodja samo- j stojnežev, bivši trgorec z žgaaj«m in , vojni dobi^kar Drofenik ] na sboda sainostojjaik kmetijskih strank v Beo- : gradu govoril pr«ti separatistični kl»- ' rikalui poiitiki. Separatistično politik« očitajo libsrslci Em«tiki zvezi zato, k«r Kmetika zveza zahteva sainoapraro za Sleveaijo. Sam«- ] stojni pa za njimi ndarjajo p» ^aeparatističmi klerikalai politiki" in 8 tem taali po sam«aprari. Tudi na te» shodu so aamostojni t Bsogradn šli počastit ^najve^jega centralista Pribič«viČa. Pribičevig j« že 1. 191S hotttl naio zaktev« po pamoapravi aničiti. PribičftTič je s poaaočj« dr Žsrjara grdo kršil n&šo samecprar« gled« šolstva. ZaTrf el j® proti vs@aa gr&vicaaa iolske nadzoraike, jtf jih j« i«e»oval za ssa Slovanljo slorosiki poverjmaik za šolstro ia na ajik mtsto im imenoval (Jeloraa Jjadtstv* na«protne ialsk© nadzornike. Pribičevič je spremenil verske isle t Vojrodini v dršavne šol« ter rrpel veronauk iz rišjik razredor. Tadi tega strspenef a s«vražnika slov«»«ke samoaprave so poKdrarljali »amostojneii. Zdaj, k« ss bližajo volitre, s* lib«ralei, «ačelx jim dr. Kra»er, dr. Žarjar in ir. Kmkortc z&čeli govariti o noki samouprari. Za j^jiau so t«ii slmtitojmi, ki poTSO« eapljaj« ia lib«ralei, p«stafjli v sroj j»rofra». aU so mač«l*o za pokrajiasko sa»«stoiiost ali avtonomij« Sl«T*aJje. Kak;o pa ai Mtglijo libaralci i» samottojmi artonoatij«? Ofcrožao viad« brtz d»ž«la*ga zbnra, vlado, ki hi bila od^oTorna stao belgrajtkim ntinistrom, ne pa sloveMskem« ljudstru. Liberalci im samostojii hož«j» tako samonpraro, da bi bila deželna vlada z deželnim predsedmik*« in tsi uradniki odgOTorni le Beogradu in od Beograda odrisnL ZakttTajo tako samonpravo, da bi Slovenijo in Siovence razkosali in razdelili na dve okrožji. S tem upajo odprauti samoupravo za Slovenijo. Zakaj, č» eaa razdelijo na dve okrožji, imo SloT©»ci tako slabi, da se ne bi mogli astarljati najhujšemu ceotral!zmu. Za tako raskosa^amje Slovencer so se na shodik jasno izjavili priataši Samestojrie kmetijske stra^ke. Kdor bo velil SaMostojao, je morilec in grobokop naše samouprave! Vrzite Icregljico v skrinjico Sloven»ke kmetike zreze, kij« edisa braniteljiea samovprave za Sloreiujo!