PRL..«srtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	.....
Abb. postale I gruppo Cdia 400 Ili’
Leto XXXVIII. Št. 16 (11.144)
TRST, sreda, 20. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MINISTER Dl GIES1 IX PSDI NASPROTUJETA POENOTENJU V INPS
Reforma pokojninskega sistema sredi skrbi in ostrih polemik
Tajniki CGIL, CISL in lil zahtevali nujno srečanje z vlado - Posvetovanje na delovnih mestih o sindikalni platformi še ni zaključeno zaradi zamud na Jugu
RIM — Zagotovila ministra za delo Di Giesija, da bo vlada vsekakor poskrbela za redno izplačevanje pokojnin niso prepričala javnosti. Predsednik zavoda INPS Ravenna je bil namreč opozoril predsednika vlade, da z dotacijo komaj 5.500 milijard lir, ki jih predvideva finančni zakon, ne bodo mogli izplačevati skoraj 12 milijonom upokojencev mesečnih obrokov po avgustu. Minister je sicer po pred-
sinočnjem posvetu med zastopniki vladnih strank, ki je zadeval tudi vprašanje splošne reforme pokojninskega sistema, slovesno izjavil, naj bodo upokojenci brez skrbi, ni pa povedal od kod bo dobil novih okrog 5.000 milijard, da bo obljubo izpolnil.
Tudi včeraj ni znal Di Giesi s tem v zvezi povedati kaj več, kot da «je treba pač denar dobiti». pri čemer ni izključil možnosti novih davkov. Potrdil pa je svoje nasprotovanje poenotenju vseh skladov v INPS. o čemer so se bili dogovorili že leta 1978 takratna vlada, sindikati in parlamentarne skupine in je zato vključeno v 19. členu zakonskega osnutka, o katerem se je včeraj nadaljevala razprava v pristojni poslanski komisiji. Po njegovem se bo lahko govorilo o tem šele na zadnje, ko bodo najprej rešena vprašanja finančnih zmogljivosti, poenotenja pogojev med raznimi kategorijami in preustroja zavoda INPS.
Tudi predsinočnji «vrh* večine ni rešil tega vprašanja, zaradi različnih stališč v samih vladnih strankah, ki se bodo morale bržkone z n.iim še spoprijemati na novih skupnih sejah načelnikov parlamentarnih skupin, ali morebiti celo tajnikov. Poenotenje pokojninskih skladov pa je ključni moment prepotrebne splošne reforme, in vzbuja zato nenadejan premislek PSDI polemične reakcije zlasti v sindikatih in v političnih silah levice. Po neposrednih očitkih socialističnih zastopnikov (podtajnika v Di Giesi-jčvem ministrstvu in predsednika pristojne poslanske komisije), ki jih sicer strankino vodstvo nekoliko omiljuje, ter ostrih obsodb PD OP. je včeraj tudi načelnik poslancev KPI Napolitano zavračal «di-verzijski manever PSD1» proti vsaj postopni odpravi privilegijev, nesorazmerij ih zapravljanj. Glasilo PS DI pa mu jezno odgovarja, da je treba preprečiti »divjo kolektivizacijo*. ki bi pomenila »oborožen rop» avtonomnih skladov (pri čemer potrjuje. da PSDI sploh noče reforme). nazadnje pa iz tega izvaja, da KPI ni zrela za vlado.
Ob takih razmerah je bilo prisi Ijeno včeraj zavzeti stališče tudi ta'ništvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki se je bilo sicer sestalo za pregled izidov posvetovanj na delovnih mestih o platformi za pogajanja z vlado in delodajalci. Lama. Carniti in Ben venuto so brzojavno zahtevali od Spadolinija nujno srečanje z vlado. da se «dokončno preveri finančni položaj INPS z ukrepi za njegovo ozdravitev ter zakonski načrt o reformi pokojninskega sistema.* Za sindikat je »nesprejemljivo*. ugotavlja enotno tajništvo, da «se sprejemajo smernice za po kojninsko politiko, ki je vekkega pomena tudi v zvezi s stroški za delovno silo. brez pogajanj z njim.*
V zvezi s potekom skupščin na delovnih mestih je moglo tajništvo ugotoviti, da se je doslej izreklo za sindikalno platformo dve tretjini udeležencev, hkrati pa, da so iz-
Benveiuito končal obisk v Beogradu
BEOGRAD — Generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto je včeraj končal obisk v Jugoslaviji, kamor ga je povabilo predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije. Včeraj dopoldne je Benvenuta sprejel predsednik socialistične zveze delovnega ljudstva Kolj široka, nato pa se je Benvenuto ponovno srečal z delegacijo ZSJ, ki jo je vodil Rade Galeb. Na tem sestanku so soglašali v ugotovitvi, da bo treba še poglobiti odnose med UIL, oziroma enotno sindikalno federacijo CGIL. CISL in UIL in zvezo sindikatov Jugoslavije.
vedli šele 40 odstotkov predvidenih
30.000	delavskih shodov in da so zamude zlasti na Jugu, ki jim je delen vzrok tudi angažiranost sindikata v nedavnih stavkali. Zaradi tega je tajništvo tudi sklenilo odložiti skupno zasedanje vsedržavnih svetov CGIL, CISL in UIL. ki bi moralo 25. t.m. sklepati o dokončni sindikalni platformi na osnovi zaključkov posvetovanja, na 2.. 3. in 4. februarja. Nepopolni podatki vsekakor kažejo, da so sindikalne predloge množično podprli delavci v manjših in srednjih podjetjih, medtem ko je bil izid gla-
sovanja spremenljiv v velikih obratih. Izglasovanih je bilo tudi mnogo spreminjevalnih predlogov, ki so zadevali v glavnem omejevanje naraščanja stroškov za delovno silo pod 16 odstotki, polodstotni »solidarnostni sklad* za naložbe na Jugu in pa vprašanje odpravnin.
RIM — Možno je. da bedo za nekaj tednov odložili kongres krščanske demokracije, ki je že sklican za 2. april v Bariju. Kot kaže, bi bil kongres odložen na drugo polovico aprila, to pa zaradi pomanjkanja časa za vse potrebno predkongresno delo.
Socialist Dankert izvoljen
za predsednika
evropskega
parlamenta
STRASBOURG — Nizozemskega socialista Pieta Dankerta so izvolili za novega predsednika evropskega parlamenta. Dankert je sinoči v balotaži z zahodnonemškim demokristjanom Egonom Klcpschem prejel 191 glasov, njegov nasprotnik pa 175. Pri njegovi izvolitvi so imeli pomembno vlogo britanski konservativci, ki so se v balotaži odločili za socialističnega kandidata.
PO ODKRITJU TRUPEL DVEH NEOFAŠISTIČNIH INFORMATORJEV
Sestanek sodnikov o mednarodnih povezavah italijanskih teroristov
V Abrucih aretirali dva neonacista * Se Dozierovi svojci pogajajo z RB?
RIM — Včeraj se je v uradu državnega pravdnika Aehilleja Gal-luccija v Rimu sestala skupina sodnikov, ki se ukvarjajo s preiskavami v zvezi s teroristično dejavnostjo in prekupčevanjem z orožjem in mamili. Sestanek, katerega se je udeležil tudi preiskovalni sodnik Ferdinando Imposimato, so sklicali zato, da bi lažje uskladili delo v zvezi s preiskavo o mednarodnem vohunstvu, zlasti po odkritju trupel desničarskih skrajnežev in domnevnih informatorjev tujih tajnih služb Vineenza Travaglioneja in Genna-ra Mondelle v kalnih vodah jeze-
ra Tivolija nedaleč od Rima. Ugotovili so namreč, da so že arhivirane epizode nasilja ali zločini, za katere niso nikoli našli krivcev,-lahko nadvse pomembne za obširno preiskavo sodnika Imposimata, ki je dvignila toliko prahu v javnosti.
Značilen je predvsem primer o umoru Antonia Leandra, uradnika
tovarne Contravers. transnacionalnega podjetja, ki izdeluje elektronske stroje za ostrostrelsko orožje in naprave za radarsko prestreganje letal. Leandra je umoril »komandos* skrajnodesničarske skupine NAR. Policiji, ki ju je kmalu prijela. sta člana neofašistične moril-
ZASEDANJE MEDNARODNEGA SKLADA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V RIMU
Zahteva po večji pomoči razvitih v hoja za odpravo lakote v svetu
ske odprave Calore in Mariani izjavila. da sta Leandra ubila po pomoti in da je bil njihov pravi cilj desničarski odvetnik Giorgio Arcan-geli. Sodni postopek proti članom «komandosa» se je končal pred kratkim s prijavo štirih neofašistov sodišču. vendar pa so preiskavo spet odprli, ker so se preiskovalci na osnovi novih indicov prepričali, da so fašisti namerno streljali na Leandra. Glede preiskave o umoru Travaglionija in Mondelle pa je Imposimato zaprosil za sodelovanje tudi Interpol.
Včeraj je medtem policija v Avez-zanu v Abrucih aretirala dva mlada neonacista. Gre za 20-letna Joa-chima Boyarskyja in Hubela Klausa Friedricha, ki pripadata skraj-nodesničarski organizaciji, katere kolovodja je Karl Heinz Hoffmanu. Mladeniča je policija našla v stanovanju Vineenza Garufija, katerega so prav tako aretirali. V stanovanju so agenti našli mnogo neonacistične propagande in «spominske predmete*, kot so kljukasti križi, Mussolinijeve in Hitlerjeve slike in druge. Proti Boyarskyjemu je no-rimberško sodišče izdalo mednarodni zaporni nalog. Neonacista sta v Italijo baje prispela iz Jugoslavije s povsem veljavnima potnima listoma. Ker v «brlogu» niso našli orožja ali streliva domnevajo, da neonacista nista načrtovala nobenega atentata v Italiji.
Še v zvezi z domnevnimi povezavami tujih tajnih služb z italijanskimi terorističnimi skupinami je treba tudi zabeležiti ogorčeni demanti palestinske osvobodilne organizacije Jaserja Arafata. Uradni gjagnik PLO je dejal, da rgrc za kampanjo obrekovanja, ki jo je organizirala izraelska tajna služba*. Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, katero vodi George Habash pa je protestirala zoper poskusa «i-talijanskih tajnih agentov, da vpletejo njihovo organizacijo v izgrede, ki se dogajajo v Italiji*. To kar se dogaja v Italiji je izključno stvar Italijanov, je rečeno v dokumentu Habashove organizacije.
Glede preiskave o ugrabitvi generala Doziera tudi včeraj ni bilo mogoče beležiti nobene novosti, razširile pa so se številne govorice. Po nekaterih vesteh naj bi se namreč generalovi svojci na skrivaj pogajali z rdečimi brigadisti. Tako ne-
RIM — Svet guvernerjev mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD), ki se je zbral na tridnevnem zasedanju v Rimu, je včeraj soglasno izvolil italijanskega zunanjega ministra Colomba za predsednika te ustanove za obdobje naslednjih dveh let. Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva, ki deluje v o-kviru Organizacije združenih narodov in združuje 136 držav, zbira med industrijsko razvitimi državami in državami izvoznicami nafte finančno pomoč, s katero finansira najrazličnejše načrte za razvoj kmetijstva in pridelave hrane na revnejših območjih sveta.
Na včerajšnjem zasedanju, na katerem so zahtevali večjo pomoč razvitih držav, so spregovorili tudi Co-lombo, premier Spadolini iti pakistanski predsednik Zia Ul Hak.
Pakistanski predsednik Zia Ul Hak bo danes s sprejemom v Vatikanu sklenil svoj obisk v Italiji. V naslednjih dneh bo obiskal še Romunijo, Jugoslavijo in Francijo.
Na sliki (telefoto AP); pakistanski predsednik Zia Ul Hak z zunanjim ministrom Colorabom.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiumiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiB
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ZDA LETO DNI PO UMESTITVI
Gospodarske težave zmanjšujejo zaupanje v sposobnost Reaganove administracije
NEW YORK — Reaganova administracija v svojem prvem letu delovanja ni zadovoljila Američanov. Rezultati raziskav javnega mnenja so pokazali, da 51 odstotkov ameriških volivcev meni. da je Bela hiša v zadnjem letu oškodovala domače gospodarstvo, kar 62 odstotkov pa jih je izjavilo, da sedaj slabše živi kot pred letom dni. Padla je tudi priljubljenost republikanske stranke, za katero se
sedaj izjavlja le 37 odstotkov ame riških državljanov, prej pa se jih je več kot 40 odstotkov. Padec
uiiiiiiiiijiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiuiiiitiMiiiiiiit
Djuranovič pri predsedniku skupščine Alžirije Bitatu
ALŽIR — Predsednik skupščine Alžirije Rabah Bitat je včeraj sprejel predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča in člane jugoslovanske delegacije. Bitat je v pogovoru podčrtal zadovoljstvo nad uspešnim sodelovanjem in prijateljskimi stiki med državama in opozoril na zelo koristno in plodno sodelovanje med parlamentoma Alžirije in Jugoslavije.
Obe strani sta podčrtali, da sodelovanje parlamentov obeh neuvrščenih držav prispeva k razvoju njunega vsestranskega sodelova nja, ki je zelo dobro, tako na vladni kot tudi na drugih ravneh. Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovore o uspešnem sodelovanju parlamentarnih organizacij Alžirije in Jugoslavije v medparlamentarni uniji in v tem okviru tudi njuno dobro sodelovanje z drugimi neuvrščenimi državami.
Veselin Djuranovič je s svoje strani zelo pozitivno ocenil sode lovanje parlamentov in celotni razvoj stikov med Jugoslavijo in Alžirijo. Spregovoril je tudi o pripravah na volitve za delegatsko skupščino v Jugoslaviji in o pripravah na 12. kongres ZKJ. Pred sednika Bitata je seznanil tudi z značilnostmi političnega in gospo darskega položaja v Jugoslaviji.
Veselin Djuranovič je pred tem obiskal industrijski kompleks za proizvodnjo tovornjakov in avtobusov Scnacome v Ruibi. kjer se je seznanil s procesom in organizacijo proizvodnje ter si ogledal različne brate. Sinoči je Veselin Djuranovič sprejel predstavnike Jugoslovanov. ki živijo in delajo v Alžiriji in se udeležil sprejema v veleposlaništvu SFRJ. (dd) ■
podpore sedanjemu ameriškemu predsedniku postane še bolj očiten, če ga primerjamo s padcem priljubljenosti predsednika Carterja po prvem letu oblasti. Po enem letu je namreč večina volivcev še vedno zaupala demokratskemu predsed niku.
O gospodarskih težavah, ki so najbolj prispevale k zmanjšanju u gleda Reaganove administracije, je med včerajšnjo tiskovno konferenco spregovoril sam predsednik. Priznal je, da njegova gospodarska politika še ni obrodila zaželenih sadov in je obljubil, da se bo to zgodilo že letos. Omilil je problem naraščanja števila nezaposlenih v ZDA in obenem izrazil zaskrbljenost zaradi visokih obrestnih mer. ki bi se morale postopno zmanjšati. Prav visoke obrestne mere in viso ka stopnja inflacije naj bi bile še vedno ovira večjim investicijam.
Ameriški predsednik Reagan je pomemben del svojega včerajšnjega pogovora z novinarji namenil a-meriški zunanji politiki in odpravljanju žarišč napetosti. Še enkrat je ostro opozoril poljske oblasti, naj odpravijo izredno stanje in obnovijo demokratične svoboščine. Združene države Amerike »ne nameravajo čakati v neskončnost, da se bo položaj na Poljskem izboljšal* in bodo mogoče prav kmalu sprejele nove sankcije proti sedanjemu poljskemu režimu. Obenem je tudi povedal, da se je o teh vprašanjih pogovarjal tudi s papežem, ki odobrava ameriške ukrepe glede Poljske.
Na Bližnjem vzhodu si bodo Združene države še naprej prizadevale za miroljubno rešitev zapleta in za spoštovanje nekaterih že sprejetih terminov. Med temi velja še posebna pozornost umiku Izraela s Sinajskega polotoka do 25. aprila. Od tega umika si ZDA veliko obetajo, z njim naj bi se začelo obdobje, v katerem bodo nasprotujoče
si strani le našle način za miroljubno sožitje.
RIM — Ob prisotnosti ministra za prevoze Balzama so včeraj strokovni sindikat CGIL, CISL in UIL podpisali z državnim podjetjem za železnice osnutek sporazuma o novi delovni pogodbi za železničarje, po katerem jim bodo vključili v plače že lani prejetih 300.000 lir. za letos jim je priznan povprečni letni povišek 650.000 lir, za prihodnje leto
600.000	lir, za vsako leto staleža pa po 3.300 lir na mesec. Sindikati so avtonomno priložili delovni pogodbi tudi kodeks o samoomejevanju stavk.
kateri dobro obveščeni krogi trdijo, da se Dozierov sin Scott, ki je «uradno» zapustil Verono pred 15 dnevi, še vedno nahaja v mestu, širi se tudi govorica, da se je generalova žena Judith, dan pred odhodom na «oddih» v Neapelj, sestala s teroristom v neki veleblagovnici. Kakorkoli že gospa Judith je včeraj odpotovala v ZRN.
Spadolini poročal parlamentarnemu odboru za varnost
RIM — Ministrski predsednik Spadolini je parlamentarnemu odboru za varnost nodal poročilo o dejavnosti državne varnostne službe. Ob koncu sestanka je član odbora Pennacchini dejal, da so obravnavali zlasti žgoče vprašanje o mednarodnih povezavah terorizma.
ZASEDANJE GOSPODARSKE ZBORNICE JUGOSLAVIJE
Nadvse pozitivna ocena gospodarskih odnosov med Italijo in SFRJ
V lanskem letu je jugoslovanski izvoz v Italijo prvič presegel milijardo dolarjev, kar je še toliko bolj pozitivno glede na splošen upad jugoslovanskega izvoza v razvite države • Večji uvoz iz Italije
BEOGR.AD — Jugoslovanske gospodarske organizacije, ki izvažajo v Italijo, so lani dosegle zelo uspešne rezultate. Izvoz v to državo se je v primerjavi z letom 1980 povečal za 22 odstotkov in za 16 milijonov presegel milijardo dolarjev. To je prvič, da je jugoslovansko gospodarstvo v neko razvito državo izvozilo za več kot milijardo dolarjev svojih izdelkov, doseženi rezultati pa so toliko bolj pomembni, saj so leta 1981 v razvite države izvažali manj kot leto prej.	•
Iz Italije je Jugoslavija uvozila v vrednosti okoli milijarde 2S0 milijonov dolarjev oziroma za
blizu 16 odstotkov več. Takšno bilanco jugoslovansko-italijanske trgovine so včeraj v gospodarski zbornici Jugoslavije ocenili kot dokaz nadaljnje uspešne krepitve gospodarskih stikov med sosednjima državama. To potrjuje tudi vzpostavitev dolgoročnih oblik gospodarskega sodelovanja.
Lani sta obe strani podpisali 15 sporazumov o dolgoročnem gospo darskenv sodelovanju, enega o skupnih naložbah, osem o investicijskem sodelovanju in tri sporazume o skupnih investicijskih delih v Libiji in na Češkoslovaškem.
(dd)
GLAVNE ZNAČILNOSTI NORMALIZACIJE NA POLJSKEM
Obnova partijskega življenja in skrb za gospodarske težave
Preskrba z živili bo težka - Znosnejše
v prihodnjih mesecih še ravnanje z interniranci
VARŠAVA — Glasilo poljske partije «Trybuna Ludu* je včeraj objavilo daljši članek o položaju v Poljski združeni delavski partiji in o pripravah na sedmi plenum centralnega komiteja. Partijsko, življenje se torej tudi v pogojih vojnega stanja počasi obnavlja. Kot pa trti »Tr.vbuna Ludu* je obnova skrajno težavna. Na prihodnjem plenumu bo morala partija osredotočiti svoje napore za idejno čistost in enotnost svojega članstva v izredno težavnih pogojih, saj se mora boriti s sovražnikom. ki je pripravljen na vse. Kljub takim črnogledim napovedim pa «Trybuna Ludu* ugotavlja, da so se partijske vrste, postrojile in strnile, da preveva med članstvom volja do dela, ideološka čistost in odločnost.
V poljski partiji se torej sedaj bije boj proti vsem, ki so v preteklosti izražali protipartijska stališča in so se kapitulantsko obnašali do protisocialističnih sil. Kakšne razsežnosti je zajela čistka v partijskih vrstah ni še povsem jasno, saj iz nje izločajo tudi vse tiste, ki niso zmožni opraviti svoje funkcije ali pa so zlorabljali svoj položaj v za sebne namene. Uradno trdijo, da so po proglasitvi vojnega stanja izključili iz partije 1.100 ljudi, 1.30C pa so jih črtali iz članstva. Nepro-doren molk pa vlada o številu članov, ki so prostovoljno vrnili svoje članske izkaznice. Na Zahodu trdijo, da je to število precejšnje, partija pa se sedaj trudi, da bi jih ponovno pridobila zase. Pri tem je zanimivo, da je «Trybuna Ludu* včeraj objavila članek, ki posredno rehabilitira nekdanjega partijskega voditelja Gomulko. Za glasilo PZDP je Gomulka »veliki sin Poljske*, »goreč internacionalist in komunistični rodoljub*, ki so ga «obrekovali» v zadnjem obdobju njegovega vodstva
Poleg obnove partijskega življe nja je in bo tudi za daljši čas glavna skrb poljskih vojaških oblasti premo stitev težkega gospodarskega položaja v državi. S prvim januarjem bodo cene življenjskih potrebščin v povprečju višje za 300 odstotkov. Podražitev bo hudo obremenila Poljake, prav zato so oblasti poskrbe-
le za sistem kompenzacij, da bi prebivalstvu zagotovile nakup vsaj najnujnejših potrebščin. Glede sprostitve cen oblasti navajajo,, da bodo posledice hude, saj je poljska idr-ur ba predolgo nasprotovala tržnirp in gospodarskim zakonitostim.
Katowiški škof msgr. Czeslaw Do min, ki so ga vojaške oblasti imenovale za odgovornega pri delitvi zahodne pomoči prebivalstvu, pa je napovedal, da se bo oskrba prebivalstva z živili v prihodnjih mesecih še poslabšala, škof Domin je navedel, da je Zahod poslal na Poljsko do sedaj že za 15 milijonov dolarjev pomoči v hrani in zdravilih, zavzel se je, da bi se ta pomoč nadaljevala in da ne bi bila le modna muhavost.
Medtem pa se je izvedelo, da so oblasti že pričele premeščati internirance iz zasilnih v stalna tabori šča, kar napoveduje, da jih ne bodo
tako kmalu izpustili. Ob tem pa j« spodbudna vest; da postaja njihova internacija znosnejša, česar ne trdijo samo oblasti temveč tudi svojci internirimih in poljska Cerkev.
Gflli baje sodeloval pri pripravah na državni udar v Italiji
RIM — Na včerajšnjem zasedanju parlamentarne preiskovalne komisije o dejavnosti framasonske lože P-2 je bil baje govor tudi o sodelovanju Licia Gellija pri pripravah na državni udar v Italiji, ki so ga menda načrtovali za jesen 1971. O tem je včeraj govoril bivši framasen E. nienegildo Bene-detti, ki je bil pred leti izključeu iz framasonske organizacije.
NA ZAHTEVO VEČINE IN OPOZICIJE
Colombo poročal senatu o sibirskem plinovodu
RIM — «Nobena pogodba ni brez tveganj, prav zato razvejanost pogodb omejuje splošno tveganje pri energetski odvisnosti*, je včeraj v senatu poudaril italijanski zunanji minister Colombo v odgovoru na številne interpelacije in vprašanja glede sibirskega plinovoda. Navedel je nato glavne razloge italijanskega pristopa h gradnji sibirskega naftovoda in kasnejšim dobavam sovjetskega plina. Tako Italija kot druge zahodnoevropske države so pristopile k načrtu predvsem, da bi omilile dosedanjo odvisnost od arabskih držav. Medsebojna'gospodarska odvisnost vseh držav zahodne Evrope je narekovala Italiji, da je uskladila svoje posege s pobudami osta-
Trasa sibirskega plinovoda, ki bo oskrbel zahodno Evropo s plinom iz SZ
(Telefoto AP)
lih zahodnoevropskih partnerjev. Ob tem je Colombo spomnil, da je Zvezna republika Nemčija že sklenila s Sovjetsko zvezo sporazum o letni dobavi 10,5 milijard kubičnih metrov sovjetskega plina. »Plin, ki ga bo Italija v prihodnjih letih potrebovala, moramo kupovati tako na jugu kot na vzhodu. Naša odvisnost od sovjetskih dobav pa bo na sprejemljivi ravni, saj imamo sporazum za severnoafriške dobave, sibirski plin pa nam bo omejil odvisnost od alžirskega plina*.
Italijanski zunanji minister je nato navedel, da so dogodki na Poljskem narekali vladi in političnim silam premor za premislek pred pogajanji o določitvi cene sibirskega plina. Pri tem pa je Colombo poudaril, da bo premor koristen samo, če bodo tudi drugi zahodnoevropski partnerji storili isto. Zunanji minister je nato navedel koristi, ki jih bo imela Italija pri gradnji sibirskega plinovoda in kasnejših nakupili plina. Za gradnjo bo Italija letno izvozila za 500 milijard lir
Colombova pojasnila pa niso zadovoljila ne opozicije in ne večine. Najbolj kritičen je bil komunistični senator Chiaromonte, ki je ocenil premor za premislek kot «hinavsko potezo*, s katero hoče Italija prikriti svoj pasivni pristop k smernicam in sklepom ameriške vlade o gospodarskih povračilnih ukrepih proti SZ in Poljski. Resnici na ljubo ostali v Evropi ne spoštujejo tega »premora*, saj je Francija včeraj podpisala s SZ sporazum o dobavi, po njenem in nemškem zgledu bodo kmalu storile isto tudi druge države. Za socialistično senatorko Boniver je Colombov odgovor pomanjkljiv, saj bo imela skoraj izključne gospodarske koristi le SZ. Demokristjan Orlando je navedel, da je dovolj alternativnih dobaviteljev v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, kritični do Colombovih odgovorov pa so bili tudi liberalci, socialdemokrati, radikalci in misovei.
NOVI POLITIČNI ZAPLETUAJI ZAUSTAVILI REŠITEV VPRAŽANJA
Še vedno nerešeni spori o sestavi nove večine Odložena izvolitev predsednikov dveh komisij
Razhajanja med KD in PSI glede vloge, ki naj bi jo SSk imela v novi večini - Petim komisijam bodo predsedovali predstavniki KD - Razkol v večini na včerajšnji seji
Potem ko je vse kazalo, da so pogajanja za razširitev deželne večine v zaključni fazi, je med strankami sedanje večine ter med tremi strankami — PSDI, SSk in PLI — ki naj bi vstopile v novo šestčlansko koalicijo, prišlo do večjih zapletov. Sicer pa tudi odnosi v sami večini niso najboljši, kar je predvsem pokazala včerajšnja seja deželnega sveta, na kateri je prišlo do očitnega razkola med KD na eni ter PSI in PRI na drugi strani.
Nesoglasja med šestimi strankami pa so predvsem prišla do izraza včeraj popoldne, ko so se sestale vse stalne in obe posebni komisiji, da bi v smislu nedavno sprejetih sprememb o delovanju organov deželne skupščine, obnovile predsedstva.
Zgodilo se je, da je le pet komisij izpolnilo to obveznost, ostali dve pa sta morali zaradi političnih zaplet-Ijajcv to dolžnost odložiti na poznejši datum. Za kroniko naj navedemo, da je bil v prvi komisiji (zadeve predsedstva, krajevne ustanove, proračun, finance in načrtovanje) potrjen demokristjan Cocianni, v drugi (kmetijstvo) Chinellato (KD), v tretji (šolstvo, kulturne dejavnosti in šport) Brancati (KD), v četrti pa je bil namesto preminulega komunističnega svetovalca Zor-
zenona izvoljen Spagnol (KD). Tudi v šesti komisiji (higiena, zdravstvo, socialno skrbstvo, izseljenstvo) je bil za predsednika potrjen demokristjan Vigini, medtem ko so nastale težave pri obnovitvi predsedstev pete (javna dela in urbanistika) in sedme (prevozi, promet in turizem) komisije.
Kot je bilo mogoče izvedeti v deželni palači med zasedanjem komisij, naj bi se socialisti izrekli proti obnovitvi ostalih dveh komisij v pomanjkanju globalnega sporazuma, ki naj bi zaobjel tudi preosnovo deželnega odbora in samega predsedstva skupščine; zaradi tega so bila zasedanja ostalih komisij odložena. Nobenega dvoma ni, da bo na čelo sedme komisije, ki ji sedaj načel ju je komunist Tarondo, imenovan predstavnik večine; tudi predsedstvo Dal Masa (PSDI) na čelu pete komisije ni. kot kaže. v dvomu. Glavni problem, okrog katerega naj bi se sukala glavna razprava, naj bi bila kandidatura pred stavnika SSk Štoke za predsednika sedme komisije. Pred izvolitvijo predsednikov teh dveh komisij naj bi po želji socialistov najprej prišlo do dokončnega sporazuma, glede katerega ra obstajajo očitna razhajanja tudi s KD. V prvi vrsti gre tukaj za predsedstvo deželnega sveta; kot je bilo mogoče izvedeti, naj bi socialisti želeli, da bi predsednik Colli odstopil, skupščina pa naj bi ga nato ponovno izvolila; tak postopek pa je za KD nepotreben. Predmet nesoglasja med obema strankama naj bi tudi predstavljala podelitev predsedstva ene komisije svetovalcu SSk; medtem ko naj bi demokristjani zagovarjali nujnost oblikovanja šestčlanske večine in torej neposrednega sodelovanja s SSk, naj bi se socialisti po zgledu osrednjo vlade zavzemali za petčlansko koalicijo, katero naj bi SSk podpirala od zunaj. O teh vprašanjih je bil vsekakor go-
vor tudi na sinočnjem sestanku v Vidmu med predstavniki obeh strank.
V večernih urah je načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Pascolat izdal tiskovno sporočilo, v katerem med drugim pravi, da so včerajšnja popoldanska dogajanja nov dokaz o zmedi in nasprotovanjih, ki označujejo odnose med strankami, ki bi morale oblikovati novo večino. Odložitev obnovitve ostalih predsedstev je po mnenju načelnika komunistične skupine zgovoren dokaz o razkolu v strankah sedanje večine; ta razkol ponovno zadeva — pravi Pascolat — vprašanje stolčkov, ne pa vsebinskih problemov. Skupno tiskovno sporočilo v zvezi z dogajanjem na deželi sta včeraj izdali tudi svetovalski skupini PDUP in DP, ki med drugim ugotavljata, da tako zadržanje dejansko paralizira delovanje skupščine. Po mnenju PDUP
in DP stranke večine očitno kažejo, kako same pojmujejo institucije, ki jih podrejajo osebnim političnim igram, ne pa službi celotne skupnosti.
Očiten dokaz o nesoglasjih v sami večini je prišel do izraza tudi na včerajšnji deželni seji. V razpravi je namreč bil predlog državnega zakona Furlanskega gibanja, po katerem naj bi črtali Belluno iz volilnega okrožja Videm - Gorica - Pordenon za izvolitev v po slansko zbornico. Potem ko ie predstavnik Fg De Agostini orisal ta predlog, je svetovalec Persello (KD) predlagal, da bi sejo prekinili za 15 minut; s tem se je strinjal tudi komunist Pascolat. Ko pa se je skupščina po kratkem premoru ponovno zbrala in ker stranke večine niso našle skupnega jezika o tem vprašanju, je svetovalec De Agostini najavil, da njegova skupina nima ničesar proti temu, da bi zakonski osnutek izročili pristojni komisiji za potrebno poglobitev. Temu pa je nasprotoval socialist Pittoni, češ, da ni nihče predlagal odložitve te točke dnevnega reda. Za odložitev sta se vsekakor izrekla tako Persello kot Pascolat. Sve-
tovalec Pittoni .je ugovarjal, ker da ni nihče formaliziral predloga o odložitvi. To je nato storil demokristjan Persello, kar je izzvalo odločen protest socialdemokrata Dal Masa, po katerem bi ta predlog moral formalizirati sam De Agostini. Po krajši zmedi in prerekanju je bil predlog postavljen na glasovanje; proti odložitvi so se izrekli PSI, PSDI, PRI in PLI. predstavnik DP se je vzdržal, medtem ko pa so vsi ostali podprli Per-sellov predlog, zakonski osnutek bo zato proučila pristojna komisija.
V nadaljevanju seje je skupščina razpravljala o resoluciji, ki jo je skupščina 3.500 krajevnih in deželnih upraviteljev iz 14 evropskih držav septembra lani soglasne sprejela v Madridu; dokument govori o evropskem političnem položaju in o obvezah sveta evropskih občin. V razpravo je posegel tudi svetovalec Štoka, ki je med drugim dejal, da se je na madridski konferenci premalo govorilo o manjšinah ter izrazil željo, da bi nova Evropa znala rešiti ta vedno aktualni problem, ki zadeva okrog 50 milijonov prebivalcev.
VČERAJ V KULTURNEM DOMU NOVA PREMIERA SSG
Kako je birokratski minister Gregor gledal na Krpanov dunajski podvig
tgro je režira! Ježe Babič, v njej pa je nastopil Alojz Milič
Včeraj dopoldan je bila prva predstava igre Minister Gregor pa nič*, ki jo je uprizorilo SSG ob 130-letnici rojstva Frana Levstika.
Igra, ki jo je oblikoval in režiral, Jože Babič, je monodrama, edino vlogo ministra igra Alojz Milič. Nenavadno, jutranjo uro prs miere pa je treba pripisati temu. da je predstava namenjena šolam; včeraj so si jo ogledali dijaki stro kovnega zavoda za industrijo in obrt.
Minister Gregor pa nič* je znamenita Levstikova povest Mariin Krpan*, le da jo je režiser Jože Babič postavil v svojstveni luči. Namesto, da bi Krpanovo dunajsko dogodivščino, njegov spopad z Brdavsom in pa junakovo bivanje na cesarskem dvorcu pripovedoval stari Močilar, pripoveduje vso zadevo minister Gregor, ki mu je cesar naročil, naj napiše za Krpana posebno dovolilnico za tovorjenje soli.
ZA PREOKRET STANOVANJSKE POLITIKE VLADE
Včeraj v Trstu sindikalni shod gradbenih delavcev iz vse F-JK
Na Tržaškem je treba čimprej ponovno odpreti gradbišča družbe «Porfirio» - Na manifestaciji delegacije delavcev tudi z drugih področij - Italijanski šolniki na Goldonijevem trgu
V okviru vsedržavne stavke gradbenih delavcev (pri nas je stavka trajala ves dan, medtem ko so delavci v ostali Italiji prekinili delo le za štiri ure), je bila včeraj dopoldne v Trstu sindikalna manifestacija delavcev iz vse dežele Fur-
sparenti — med katerimi smo opazili tudi dvojezični napis iz Benečije — na Garibaldijev trg, kjer so na govorniškem odru nastopili deželni tajnik FLC S. Celotto, vsedržavni tajnik sindikata A. Riceiardi in predstavnik sindikata stanovanj
lanije - Julijske krajine. Manifesta-1 skih upravičencev E. Cuttazzo.
cije so se udeležili tudi delavci, zaposleni v lesni industriji in v drugih panogah, ki so tesno povezane z gradbeništvom. Prisotne pa so bile tudi močne delegacije sindikata stanovanjskih upravičencev SUNTA-SICET-UIL/CASA ter delegacije de lavcev z raznih tovarn v krizi! Ma nifestacije se je končno udeležila tudi delegacija zapriseženih čuvajev, ki so prav tako kakor gradbinci včeraj uprizorili vsedržavno stavko, vendar iz povsem drugačnih razlogov, to je v zvezi s potekom pogajanj za obnovitev delovne pogodbe.
Delavci iz Trsta in iz drugih središč naše dežele so se zbrali ob 9.30 na Trgu Unita. od koder so se podali v sprevodu s številnimi tran-
............................................
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
VPRAŠANJE GLOBALNE ZAŠČITE V ZASKRBLJUJOČI STAGNACIJI
Za uresničitev danih obljub na najvišji ravni je treba mobilizirati najširši krog slovenskega in italijanskega prebivalstva
Izvršni odbor Slovenske kulturno | uresničijo sprejete obveze in v
gospodarske zveze je na ponedeljkovi seji uvodoma počastil spomin preminulega družbenopolitičnega kulturnega delavca in slikarja Roberta lllavatyja. Praznina, ki je ostala za njim, ie bilo poudarjeno, bo v celotni naši skupnosti zapolnjena z bogato dediščino huma nosti in umetniške vrednosti, ki jo je pokojni Hlavaty izražal v vseh mnogoterih dejavnostih z nenehno tankočutno pozornostjo do našega človeka.
Glavna točka dnevnega reda je bila namenjena razpravi o globalnem zaščitnem zakonu in nujnosti, da se to osnovno vprašanje celotne naše skupnosti premakne iz zaskrbljujoče stagnacije Izvršni odbor je ugotovil, da je bilo v pre teklem letu podanih nič koliko obljub in obvezujočih izjav s strani pristojnih organov tudi na najvišjih ravneh, a kljub temu v konkretnem pogledu ni prišlo do bistvenih premikov. Govora .je bilo tudi o pobudah enotnega predstavništva Slovencev, ki je v preteklem letu še posebno intenzivno ubralo vse mogoče poti, zato da prizadevanja za globalni zaščitni zakon ne bi obstala.
Člani izvršnega odbora so soglasno izrazili potrebo, da je treba boj za globalni zaščitni zakon v tem trenutku zaostriti na vseh ravneh, predvsem pa mobilizirati okrog tega vprašanja najširši krog slovenskega in italijanskega prebivalstva, izhajajoč iz prepričanja, da je treba pravice, ki jih naša narodnostna skupnost zahteva, povsod in dosledno uresničevati. To naj velja za vsa vprašanja s katerimi se slovenske organizacije in posamezniki srečujejo pri vsakodnevnem delu, ki je spričo neurejenega položaja naše skupnosti izpostavljeno najrazličnejšim diskriminacijam in pritiskom.
SKGZ in včlanjene organizacije bodo spričo takega položaja storile
vse kar je mogoče, zato da se
praksi uveljavijo načelna stališča katerih .je v zvezi z našimi nerešenimi vprašanji že toliko, da je v njihovo verodostojnost glede na pomanjkanje rezultatov že težko verjeti.
Izvršni odbor .je nadalje razpravljal o vprašanjih nekaterih včlanjenih organizacij in o bodočih pobudah v tem okviru.
Govor je bil o Prešernovih proslavah, ki bodo v začetku februa rja na pobudo ZSKD v treh pokrajinah.
Nazadnje je izvršni odbor izre kel priznanje članu prof. Aldu Ruplu za objavo knjige Telesna kultura med Slovenci v Italiji, ki predstavlja kot prvi zgodovinski prikaz razvoja ; ame.jske telesne kulture, pomembno obogatitev za vso našo narodnostno skupnost.
Govorniki so v svojih posegih poudarili, da nastopajo delavci gradbene stroke po vsej državi pred-vseuJpasivnosti vlade, ki ni zmožna rešiti velikih gospodarskih prdblerhov. med katere se vsekakor uvršča tudi stanovanjski problem.
nanjka daires okrog 20 milijonov stanovanjskih prostorov, kljub temu pa je gradbeništvo v krizi in je število gradbenih delavcev brez dela narastlo že na 150.000. Nicolazzijev odlok, ki zapade čez štiri dni, je treba temeljito predelati, prisiliti je treba velike družbe, ki posedujejo na tisoče praznih stanovanj k temu, da bodo ta stanovanja dala na razpolago družinam, ki jim preti izgon iz sedanjih bivališč, starejšim državljanom in pa mladim parom. Kakor za druge industrijske dejavnosti v krizi, tako je treba tudi za gradbeništvo pripraviti poseben. področni načrt ter ga primerno finansirati. Prav tako je treba poskrbeti, da bodo finančna sredstva ustanove G ESC AL dejansko uporabljena Položaj v naši deželi je še bolj kritičen kakor v ostali Italiji, so še naglasili sindikalisti, ter je tre-
ba zato pri nas nastopiti s še bolj odločnimi ukrepi. Predvsem je treba zbrati v enotno besedilo vse dosedanje deželne zakone s tega področja, odpraviti «črno» delo, priskočiti na pomoč lesni industriji in, kar zadeva posebej Trst, ponovno in čimprej odpreti gradbišča družbe Porfirio, ki je s svojim stečajem pognala na cesto okrog 500 delavcev. Končno je treba v naši deželi poskabeti aa, Ao,. da.-beda. gradbeništvu 'zagotovljeni zadostni in finančno dosegljivi krediti.
VadrajSrtja ^ndikfttoBrderonil# ‘beleži še stavko šolnikov osnovnih šol in otroških vrtcev, ki jo je, kakor smo poročali včeraj, oklicala enotna sindikalna zveza CG1L - C1SL -UtL. šolniki sc med stavko zasedli Goldonijev trg, kjer so mimoidoče seznanjali s svojimi zahtevami. Sindikat slovenske šole se stavki ni pridružil, pač pa poročajo iz raznih krajev tržaške okolice, da je bil pouk
Danes zadnji dan za plačilo prometnega davka
Lastniki manjših avtomobilov (do 9 KS) pa lahko počakajo še do 10. februarja
Danes zapade rok za plačilo prometnega davka za lastnike vozil z več kot 9 KS. Kljub temu, da so tokrat zaradi znanih zapletov rok podaljšali, je še veliko ljudi, ki še ni plačalo davka, tudi zaradi tega, ker je bilo treba doslej čakati v dolgih vrstah, še posebno na uradih avtomobilskega kluba. Prav zato pa je mnogo bolj udobno plačati na poštnih uradih, kjer vsaj v zadnjih dneh ni biio dolgih vrst. Lastniki manjših avtomobilov (n. pr. fiat 500 ali 126) pa imajo še nekaj časa na razpolago: zanje zapade rok šele 10. februarja.
podobni so v nasprotju z njim sleče, ki niso zmožne pravih dejanj. Ko sučejo jezik, so ostri in strupeni, ko pa je treba nad Brdavse, morajo po pomoč med kmete.
No, resnica ni tako ‘^nezgodovinska*, a ne bi tu razčlenjevali Levstikove povesti, dodali bi le to, da je oblikovalec in režiser nredsta ve Jože Babič z gledališko učinkovito potezo prižgal močan reflektor na dvorec, poglobil kontrast med naravnim, krepkim in zdravim kmečkim svetom in med polikanim in puhlim dvorcem. Pa še to, Babič je tudi igralcu odprl pot, ki ne vodi h klasični interpretaciji. Alojz Milič je vabilo spre jel in dokaj čisto izoblikoval lik pripovedovalca in seveda Krpana. Oblečen v oblačila, kot so bila. nekoč v modi, pred visokim pisar niškim pultom zelo nerad prime za pero in napiše Krpanu dovolilnico.
Gregorjevi birokratski pameti ne gre v račun, da lahko ponudi kralj nekemu preprostežu privilegij ne motenega prevažanja soli. Ko pa pripoveduje o Krpanovi zgodbi, ji kisli dvorjan ničesar ne more odvzeti: jasno je, kdo več velja. Milič je tu bil dovolj pazljiv in ni se pustil zavesti: ostal je vseskozi Gregor, čeprav je vseskozi jas-
no, da ironija hočeš nočeš ne more razvrednotiti veličine Krpanovega dejanja. Igralec je elemente povesti podajal z modulacijo glasu, s pravihiimi poudarki na Gregorjevi osebi in s tem, da je odkrival večplastnost teksta in igre. V tem smislu je bila predstava za dijake tudi svojevrstna cgledališka šola*, saj so lahko sledili neobičajnemu oprijemu in na znani povesti preverjali dosežke neke drugačne osvetlitve in odrske postavitve.
Sceno predstave je pripravil Ma rjan Kravos, kostume pa Marija Vidau.
Deželno tajništvo sindikata FILP-CISL, ki združuje delavce CISL, zaposlene v pristaniščih, je izdalo krajše poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo ob nedavno sklenjenem sporazumu za reorganizacijo dela v tržaški luki. Poročilo nadalje na-glaša, da so delavci s tem pokazali, da so z vso odgovornostjo prispevali k pozitivni rešitvi tega vprašanja. Zdaj je na drugih partnerjih, da izpolnijo svoje obveznosti, na vladi pa, da se končno spoprime z vprašanjem, ki ga predstavlja izravnava finančnega primanjkljaja luške ustanove.
Trio di Trieste na petkovem abonmajskem koncertu GM
V okviru abonmajske sezone Glasbene matice bo v petek, 22. t.m., ob 20.30 nastop v Kulturnem domu Tria di Trieste, ki ga sestavljajo pianist Dario De Rosa, violinist Renato Zanettovich m violončelist Amadeo Baldovini. Trio je nastal leta 1933, ko so bili njegovi člani še gojenci konservatorija, in je imel do danes približno 2 tisoč koncertov. Petkov program obsega trio opus 87 v C-duru Johana Brahmsa in trio opus 99 v B-duru Franza Schuberta.
Delovanje deželne službe za razvoj zadružništva
Deželna služba za razvoj zadružništva in za nadzorstvo nad zadrugami je objavila obračun svojega enoletnega delovanja. Kakor je razvidno iz njenih podatkov, je v letu 1981 pregledala poslovanje 850 zadrug v deželi Furlaniji - Julijski krajini, obenem pa je izvedla 9 izrednih pregledov. Ugotovljene so bile nepravilnosti pri poslovanju raznih zadrug, vendar so bili v večini teh primerov odposlani le pismeni pozivi zadrugam, da popravijo nepravilnosti, v svojem poslovanju. V nekaterih primerih pa so uporabili strožje ukrepe. Tako so izvedli 44 uradnih razpustov zadrug brez imenovanja komisarja likvidatorja in deset razpustov z imenovanjem likvidatorja. Poleg tega je odbor za nadzorstvo nad zadrugami izrekel mnenje za vpis 83 zadrug v posebni deželni register.
Brez bistvenih posegov c besedilo in le z drugim pripovedovalcem do bi Levstikova povesi še nekatere dodatne, ironične prizvoke. Gregor je dvorni človek, na kmečkega hrusta Krpana gleda hočeš ■ nočeš z cfška, kot na nekoga pač, ki ima še blatne čevlje in ne nosi vsak dan praznične obleke. Očitna Razredna* razlika med dunajskim mi nislrom in. kmetom z Vrha pri sv. Trojici, pa se obrne Krpanu v prid. Kmečki silak je premagal sovraž nega Brdavsa, ki je rred tem po sekal glave največjih cesarjevih plemenitih junakov.
Tudi s svojim robatim vedenjem se Krpan pokaže kot moder človek.
Formalno podaljšanje izredne uprave na pokrajini
Kot znano, bodo med 15. a-prilom in 15. junijem upravne volitve za obnovitev tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta. Dotlej bosta tako tržaško občino, kot pokrajino upravljala izredna komisarja. S tem v zvezi je tržaški prefekt s posebnim dekretom formalno podaljšal za 90 dni izredno u-pravljanje tržaške pokrajine.
ki zlahka potolče kisle misli dvo-na nekaterih šolah kljub temu okr-1 rjanov in dvorjank: slovenski kmet njen zaradi odsotnosti nekaterih torej ni le močan, ampak tudi šolnikov.	' moder. Minister Gregor in njemu
................••»>••>••••.........................
NA SINOČNJI IZREDNI SEJI
Dolinski občinski svet z rezervo odobril varinnto o hitri cesti
Pozitivno mnenje je narekovalo dejstvo, da je dežela v glavnem upoštevala vse pogoje dolinske občine
Varianta tistega dela hitre ceste «sedmi pomol - Padriče*, ki jo nameravajo speljati skozi ozemlje dolinske občine, je bila sinoči ponovno predmet razprave v dolinskem občinskem svetu. Kot znano, je dolinska občina postavila vrsto pogojev in se obvezala, da bo izrekla dokončno mnenje o varianti, ko bedo deželne oblasti sprejele njene pogoje. Do dokončnega odgovora na te pogojene prišlo predvčerajšnjim in občinski svet je bil tako že sinoči poklican, da se izreče. Njegovo mnenje je bilo tokrat pozitivno. Večina je namreč smatrala, da je odgovor dežele zadovoljiv in da v glavnem upošteva zahteve, ki jih je občina postavila dokaj odločno in enotno. Za odobritev so glasovale vse svetovalske skupine razen skupine SSk, ki se je vzdržala. Varianta sicer tudi tokrat ni bila sprejeta brez rezerv. V sklepu, o katerem so sinoči razpravljali in glasovali, je postavljenih nekaj priporočil in pa nepreklicni pogoj, da se podaljša enega od dveh predvidenih viaduk-
Deželnl sindikalni shod gradbincev na Trgu Garibaldi
tov. Medtem ko so za viadukt nad Ricmanji načrtovalci upoštevali zahtevo občine in predvideli šest mostov za skupno dolžino 126 metrov, so v bližini tovarne Velikih motorjev predvideli samo 3 mostove za skupnih 63 m, medtem ko je zahte-sedem mostov za skupno dolžino 170 metrov.
Dolinski občinski svet je v glavnem ugodno ogenil. dosedanjo fazo boja, katerega namen je, da se pri gradnji hitre ceste, ki je sicer potrebna za gospodarski- razvoj Trsta, v čim večji možni meri prepreči škoda, ki jo gradnja takšne infrastrukture neizogibno terja. Dejstvo, da se je dežela odločila, da se sploh ne loti izdelave izvršilnih načrtov, dokler nima dokončnega mnenja dolinske občine, in da je v bolj ali manj zadovoljivi meri odgovorila na vse zastavljene pogoje, je po mnenju večine v občinskem svetu, pomembna zmaga. Povsem jasno pa je, da mora občina in z njo vse prebivalstvo tudi v prihodnje pazljivo in skrbno spremljati nadaljnji razvoj uresničevanja hitre ceste, ki bo dejansko kot ogromna reka razklala občinsko ozemlje na dva dela. To so tudi glavne misli župana Švaba.
V prihodnje pa bo zlasti pomemben problem odškodnine. Prebivalci, zlasti neposredno prizadeti, bodo morali kot ob velikih razla-ščevanjih v preteklosti nastopiti e-notno in složno. To je bil glavni poziv s sinočnje seje. Izrazila sta ga tako načelnik svetovalske skupine KPI Švara kot sam župan, ki je orisal vsa dosedania prizadevanja občine, da bi zaščitila interese občanov in čimbolj omejila škodo, ki jo bo občini povzročila hitra cesta. V zvezi s problemom razlastitev je župan Švab že sinoči napovedal javni sestanek z občani, ki bo prihodnji torek, 26. januarja, ob 20. uri v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu.
Slovenska skupnost se je, kot re čeno, vzdržala. Stališče stranke je utemeljil načelnik skupine Mahnič, ki je ponovil znana nasprotovanja tej trasi hitre ceste, za katero je dejal, «da je bila prej sad političnih domen med vrhovi glavnih
V PETEK V TREBČAH
Važno javno zborovanje o vprašanju področja za znanstvene raziskave
Vzhodnokraški rajonski svet prireja v petek, 22. januarja, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah zelo važno javno zborovanje o vprašanju lokacije področja za znanstvene raziskave pri Banih v luči variante št. 30 občinskega regulacijskega načrta. Svojo prisotnost na zborovanju so poleg zastopnikov rajonskega sveta že najavili izredni komisar tržaške občine dr. Siclari, predsednik upravnega Centra za znanstvene raziskave in pa predstavnik Krdške gorske skupnosti. Zaradi aktualnosti obravnavane tematike so na srečanje vabljeni prebivalci vseh vasi tega predela Krasa.

SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Srečanje s prizadetimi osebami
Osebam, ki jim je kakorkoli onemogočeno živeti življenje, kakršne ga živi večina ljudi in ki iih imenujemo tako ali drugače prizadete ali handikapirane osebe je bil posvečen sinočnji torkov večer v Slovenskem klubu. Zbrali so se v lepem številu, prizadeti vseh starosti in njihovi starši, sorodniki in pa tisti, ki se z njimi in njihovimi težavami poklicno ukvarjajo. Čeprav je leto prizadetih oseb že za nami, je Slovenski klub vendarle želel pričeti svoje večere v novem letu tako. da jih je nova bil medse za srečanje in pogovor z njimi, ki pa naj ne bi ostal prvi in zadnji, temveč na.i bi spodbudil k nadaljnjim srečanjem. Jasno je, da je potemtakem privrelo na dan ničkoliko problemov, nekaterih, ki jih je mogoče reševati z dobro voljo in drugih, ob katerih smo kot posamezniki nemočni. Pogovor pa .je vendarle sredstvo za seznanjanje s problemi bližnjega in za medsebojno vzpodbujanje, zato so bili prizadeti, ki so se srečanja udeležili, hvaležni za pozornost in priložnost govoriti o svojem položaju.
Izmed tolikih problemov, ki jih .je pogovor načel ali osvetlil, pa naj vendarle izluščimo tistega, ki je morda med najpomembnejšimi: zaposlovanje prizadetih oseb. Pomanjkanje primernih delovnih mest. neurejeno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje ter ne nazadnje skoraj popolna odsotnost dobre volje za reševanje delovnega vklju-čevania invalidov v družbo je namreč tisto, kar prizadeti osebi onemogoča, da bi uresničila svoje človeško dostojanstvo, ki ji ga le delo lahko omogoči.
Rajonski sveti
Danes ob 18. uri se bo na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki ima na dnevnem redu odobritev zapisnika, razpravo o urniku otroških vrtcev, sporočila predsednika, obvezno mnenje o pravilniku občinskih lekarn, o ekonomalnem skladu za leto 1982 in o predlogu za preureditev občinskih storitev in uradov.
SEJA SVETOIVANSKEGA SVETA
Razprava o urniku otroških vrtcev
Vprašanje dokončne ureditve ur nikov občinskih otroških vrtcev je bilo v teh dneh predmet razprave tako na sejah rajonskih svetov tržaške občine kot tudi na srečanjih zastopnikov staršev in sindikata vrtnaric. Kot znano, so že pred časom nekateri starši zahtevali od občinske uprave, da bi bilo potrebno otroške vrtce odpreti prej, kot jih sedaj odpirajo, sindikalna predstavništva vrtnaric pa se s to zahtevo niso strinjala. Izredni komisar tržaške občine je po posvetovanju z zainteresiranimi dejavniki predlagal rajonskim svetom nov urnik otroških vrtcev in sicer od 7,30 do 16. ure, ob sobotah pa do 12. ure.
O tem problemu je na svoji red ni seji razpravljal v ponedeljek tudi rajonski svet za Sv. Ivan, ki je po daljši in zelo živahni razpravi podprl predlog dr. Siclarija o novem urniku vrtcev. Ponedeljkovi seji pri Sv. Ivanu je prisostvovala tudi številna delegacija staršev in šolnikov krajevnih vrtcev. Rajonski svet je na isti seji tudi odobril pravilnik za nova oblačila občinskih uslužbencev.
MALA ČRNA KRONIKA
Priletni ženski ranjeni v prometni nesreči
Dve priletni ženski sta bili ranjeni včeraj opoldne v prometni nesreči, ki se je pripetila na vogalu med ulicama Mazzini in Im-briani. Avtobus ACT proge št. 11 je podrl 86-letno upokojenko Anno Furlana (Pasaža Protti 2), zaradi nenadnega zaviranja pa je v istem avtobusu padla 70 letna upokojenka Ameba Schillani vd Rasman (Ul. Grimani 18). Furlanova je v nesreči utrpela pretres možganov, zaradi česar so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od petnajst do dvajset dni. Rasmanova pa se zaradi udarca v levo ramo zdravi na ortopedskem oddelku. Ozdravela bo v približno desetih dneh.
Vlak podrl mladega delavca pod Križem
Na železniški progi Trst Tržič v bližini kriške železniške postaje je včeraj zjutraj vlak, ki je odpeljal iz tržaške postaje, podrl 24-letnega železničarja Maura Zannija. Mladenič, ki je skupaj z nekaterimi
kolegi opravljal nekatera popravila na progi, se očitno ni zavedel prihoda vlaka, ki ga je na srečo le oplazil in vrgel na tla. Zanni, ki stanuje v Ul. D’Alviano, je v. nesreči utrpel hud udarec v roko in v glavo, zaradi česar so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice, kjer se bo moral zdraviti približno dvajset dni.
Prejšnjo noč so neznanci razbili šipe vhodnih, vrat in vdrb v javni lokal «Pub Club* v Ul. Caduti sul lavoro. Kot je povedala agentom letečega oddelka tržaške kvesture lastnica lokala, 26-letna Patricia Trimarchi, so tatovi ukradli približno 700 tisoč lir v gotovini,
političnih ‘ sil kot pa izbira najboljše možne rešitve z vseh vidikov.* Dejal je, da so bile sicer sprejete določene zahteve, ostaja pa še naprej nejasno vprašanje, v kakšni razdalji od hiš pri Lako-tišču bo šla cesta in pa vprašanje kriterijev za določitev pravične odškodnine za razlaščena zemljišča. Tezo o političnih domenah je odklonil Švara (KPI), ki je ob tem o-menil bitko, ki jo je vodila KPI, da bi za hitro cesto izbrali med tremi predlaganimi najboljšo rešitev. Na koncu je izrekel priznanje upravi, ki je znala spretno in odločno poseči pri pristojnih oblasteh. Ugodno mnenie so izrekli tudi Bandi (PSI). Bevilacqua (KD) in Ver-ginella (PSDI).
Na otološkem oddelku glavne bolnice so sinoči sprejeli 17-letnega študenta Fabia Giacaza, doma iz Ul. Soncini, ki ga je med prečka njem Ulice Molino a vento povozila vespa. Vozilo je upravljal 39 letni Bruno Zafnik, ki stanuje v Ul. Campanelle 166. Giacaz se bo moral zaradi ran na obrazu zdra viti mesec dni.
Jutri ob 20. uri se bo sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol, ki ima na dnevnem redu vrsto zadev upravnega značaja in pa poročilo o srečanju z izrednim komisarjem tržaške občine.
DRUGE VESTI
NA ZADNJI STRANI
Razna obvestila
Rajonski svet za vzhodni Kras
sklicuje v petek. 22. L, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah javno zborovanje na temo »Področje za znanstvene raziskave pri Banih in varianta štev. 30 k SORN*. Sodelovali bodo izredni komisar tržaške občine, predsednik področja za znanstvene raziskave in zastopnik KGS.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol —
Nabrežina sklicujeta redni občni zbor članov in prijateljev, ki bo v petek, 29. t.mf., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v dgugem sklicanju v društvenih prostorih v Nabrežini.
Odbor
Taborniki RMV nastopajo jutri, 21. t.m., ob 15. uri na osnovni šoli «1. maj 1945» v Zgoniku z lutkovno igrico Zajček Dideldajček. Vabljeni!
Fotokrožck Trst 80 obvešča, da bo seja v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Prinesite izdelke.
PD Barkovljc vabi Barkovljane na sestanek za obnovo delovanja društva. Sestanek bo v soboto, 23. januarja, ob 16.30 na sedežu društva Ul. Cerreto 12 .
Društvo slovenskih upokojencev
vabi na predavanje ravnatelja Josipa Pečenka, ki bo jutri, 21. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Tema predavanja »Prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za pridobitev lastnih pravic*. Prisrčno vabljeni.
Zveza borcev VZPI - ANPI — Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Boljuncu vsak dan, razen ob ponedeljkih. od 18. do 20. ure ter na sedežih sekcij sledečih vasi1 Boršt - Zabre-žec. Bazovica. Trebče, Opčine in Križ.
Maturanti nekdanje idrijske realke se klanjajo spominu preminulega sošolca, velikana
dr. ROBERTA HLAVATYJA Svojcem Izrekamo iskreno sožalje Idrijski maturanti

Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravd
8. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 22. januarja 1982 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora:
2.	obračun in predračun;
3.	poročilo nadzornega odbora:
4.	razno.
Prosveta
SKD Tabor sklicuje za sredo, 27. t.m., ob 20. uri (prvo sklicanje) v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor.
KD Slovan Padriče obvešča, da bo pevska vaja danes, 20. januarja.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na Klobasanje — satirični kabaret Sergija Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca, v nedeljo, 24. t. m., ob 20 uri v srenjski hiši v Mač-koljah.
Mešani pevski zbor Slavec iz Ric-manj in Loga sporoča, da bodo vaje ob ponedeljkih samo za ženske, ob torkih samo za moške in ob četrtkih skupno.
KD F. Perešeren — Bol junec priredi v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren gostovanje Gledališča brez tretjega iz Kopra s komedijo «Piknik s tvojo ženo» Andreja Jelačina.
SKD Tabor — Opčine. V nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri gostuje v Prosvetnem domu na Opčinah amaterski oder «Jaka Štoka» KD Prosek -Kontovel z veseloigro v treh slikah L. Cijaka «Slana voda».
f Čestitke
Dne 14. januarja je praznovala god in 96. rojstni dan ANTONIJA GLAVINA iz Boršta. Vse najboljše ji želijo vsi domači.
Včeraj- danes
Danes, SREDA 20. januarja FABIJAN
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 — Dolžina dneva 9.14 — Luna vzide ob 3.32 in zatone ob 13.17.
Jutri, ČETRTEK, 21. januarja NEŽA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5 stopinj, najnižja 1,8 stopinje, ob 18. uri 4 stopinje, zračni tlak 1025.8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72 odstotna, nebo skorij jasM,' morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Punls, Antonio Luongo, Francesca Turchetto.
UMRLI SO: 77-letni Silvio Mikol, 83-letni Giovanni Valdemarin, 41-let-na Maria Coslovich por. Chiurco, 83-letni Giuseppe Sau, 83-letna Vit-toria Maraston vd. Lelli, 74-letni Vincenzo Tafaro, 85-lelna Evange-lina Costellos, 49-letni Riccardo Co-ronica, 75-letna Pierina Jerman vd. Zubin, 87-letna Elisa Deponte, 69-letna Maria Rutar vd. Carli, 73-letni Carmelo Palazzo, 85-letni Fran-cesco Lampe, 84-letni Giampaolo Marchio, 77-letni Giuseppe Trampi, 81-letna Maria Cristina Mileto vd. Migliorini, 89 letna Giovanna Pam-fili vd. Slaus, 88-letni Vitantonio Nit-ti, 68-letna Aliče Parapat vd. Millo, 47-letni Giuseppe Furlan, 66-letni Luigi de Claricini, 86-letni Giovanni Gregorich, 82-letni Giorgio Potocco. 78-letna Rosa Drudi vd. Naldi, 84-letna Maria Conieh vd. Faechin. 78-letni Giuseppe Grassi, 74-letna Maria Veronese vd. Fratta, 68-letna Antonia Naperotieh vd. Zumin, 59-letni Giuseppe Coleila.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46 in Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
'GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Fran Levstik
MINISTER GREGOR PA NIČ
Izvaja ALOJZ MILIČ PONOVITEV
v soboto, 23. t.m., ob 12. uri
Pavel Golia
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija	MARIO URŠIČ
danes, 20. t.m., ob 10. uri in v petek, 22. t.m., ob 10. uri
Gledališča
SSG
Danes, 20. t.m., ob 20. uri v Kopru Eduardo de Filippo — Dolgonoge laži; jutri, 21. t.m.. ob 19. uri v Ilirski Bistrici.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Libero R. V. predstavila izven abonmaja delo Carla Goldonija «La Locandiera* v priredbi Luchina Viscontija. Za abonente 40 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Danes ob 20. uri (red A za vse vrste prostorov) premiera opere «Samsom in Dalida*. Dirigent Pichas Steinberg, režiser Alberto Fassini. V glavnih vlogah nastopajo Petra Malakova, Carlo Cossutta, Giampie-ro Mastromei, Angelo Nosotti, Giuseppe Botta, Giovanni Gusmeroli, Dario Zerial in Enzo Scodellaro.
Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
AVDITORIJ
Tržaška gledališka skupina CIRT
v predstavi «Racconti d’estate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole. zvečer ob 20.30 za odrasle.
Koncerti
Jutri, 21. januarja, bo ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert za fagot in klavir dua Feroce - Monta naro.
Kino
Ariston 16.00 «Per favore non mor-dermi sul collo*. Režija Roman Polanski. Igra Sharon Tate.
Ritz 18.00 «Amore senza fine*. Režija Fi" ŽeffirellT. ‘ Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladi-.ni.,pod,J4s.,ldtR!B,boa«.a ,
Eden 17.00 «La corsa piu pazza del mondo». B. Reynolds, R. Moore. D. Martin, S. Davis Junior.
Grattacielo 15.30—22.15 «Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fenice 16.00—22.15 «Innamorato paz zo». A. Celentano in O. Muli
Nazionale 15.30 «Pierino la peste al-la riscossa*. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Chi trova un amico trova un tesoro*.
Capitol 16.30 «Delitto al ristorante cinese*. Tomas Millian.
Moderno 16.00 «Stati di allucinazio ne*. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Filodrammatico 15.00 «La zia eroti ca*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Andora 16.30 «La porno moglie del l'inquilino accanto*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Vittorio Vcncto 16.00 cNessuno ci puo fermare*. Gene Wilder, Richard Prior.
Mignon 16.00 «Pierino, la peste al-la riscossa*.
Radio 14.30 «Erection blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Ameriean graffiti*.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46,72
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
ZLATARNA-URARNA
«Svizzera»
di A Sorace
DOXA
mi/Mdek
TRST
UL. S. SPI RID IONE 12 Tel. 60-252
TRGOVSKO podjetje išče delovno moč s prakso v njigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Knjigovodstvo».
IŠČEM fanta za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem in voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro tVesten*
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovni mesti frizerke in odrskega delavca. Pogoji; italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 27. t.m. ali do zasedbe delovnih mest.
FANT s trgovsko izobrazbo išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati na štev. (040) 228177 od 8. do 14. ure.
PRODAM 120-basno harmoniko. Telefon (040) 231738.
FERNANDO — trgovina obutve in usnjene galanterije sporoča, da je v teku do 6. februarja sezonska razprodaja vseh artiklov.
ŽUPANOVI v Medji vasi štev. 1 so odprli osmico.
ŠTIRISOBNO stanovanje s teraso, po želji s kletjo, skladiščem ali dvoriščem nudim v zameno za dvosobno stanovanje in izplačilo razlike. Telefon (040) 225970 ali 825546
V SREDIŠČU mesta prodam trisobno stanovanje. Teleion (040) 567756
MODE VALENTINA - Dom jo sporoča, da ima na razprodaji vse vrste oblačil.
OBCiNA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbenega izvedenca za dobo 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njvj navesti naslov, osebne podatke ter posest italijanskega državljanstva in diplome geometra ali gradbenega izvedenca. Zahtevana starost: kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju); predpisani študijski naslov, morebitna potrdila o službovanju v javnih ustanovah, morebitne listine, ki dokazujejo pravico do zvišanja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20, najkasneje do 14. ure dne 23. januarja 1982.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak, Mačkolje 58.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec 1. Toči belo in črno vino.
KUPIM 80 do 120-basno harmoniko. Telefon (040) 825155.
NA TISKOVNI KONFERENCI V VIDMU
S 1. januarjem 1982 številka IVA obvezna za vse kmetovale«
Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki v letu 1980 niso presegli deset milijonov lir prometa in ne vodijo knjigovodstva IVA, da morajo od 1. januarja 1982 imeti številko IVA. Ministrstvo za finance je namreč sklenilo, da morajo vsi proizvajalci imeti svojo številko IVA (namero di partita IVA), ki jo bodo morali sporočiti svojim odjemalcem in dobaviteljem, kateri jo bodo nato predložili njihovi letni prijavi IVA. Kmečka zveza vabi zato vse svoje člane in kmete, da se nujno zglasijo v njenih uradih, ki jim bodo na razpolago za izpolnjevanje vseh formalnosti. Opozarjamo, da so za kršitev omenjenih obveznosti predvidene visoke denarne kazni.
Tajništvo Kmečke zveze
EEmmm
V	počastitev spomina pok. Marije Ban daruje podjetje C.G.R. Trst 20 tisoč lir za ŠZ Jadran.
Ob obletnici smrti sina Emila Sedmaka daruje mama 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Valerijo Kocjančič -Špelo daruje Evgen Dobrila 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Socialisti so za enotno reševanje vseh vprašanj Furlanije-Julijske krajine
Zakona o ponovnem finansiranju potresnih področij in osimskih infrastruktur se morata skupno uvajati - V tem okviru tudi nujno sprejetje zakona o
globalni zaščiti Slovencev v deželi
Socialisti so zadovoljni s sklepom rimske vlade o nadaljevanju pomoči tistim krajem naše dežele, ki jih je prizadel potres. Prav tako so zadovoljni z najnovejšo odločitvijo vlade, da dodatno finansira gradnjo raznih infrastruktur, ki so posledica osimskih sporazumov, na Goriškem in Tržaškem. Dali pa bodo nekaj popravkov tako v deželnem kot v vsedržavnem merilu, kajti menijo da je treba izkoristiti sedanji trenutek, povezati med seboj oba osnutka in nuditi možnost naši deželi, vsej deželi, da se Izvleče iz zaostalosti in krene na pot gospodarskega napredka in preporoda. To so na tiskovni konferenci v Vidmu povedali najvidnejši deželni zastopniki PSI, deželni tajnik Bravo, podpredsednik poslanske zbornice Fortuna, senator Lepre in predsednik komisije deželnega sveta za obnovo po potresu Ermanno.
V tem trenutku, ko je vlada namenila razvoju naše dežele velike vsote denarja, kljub temu da vso državo pestijo gospodarska kriza in omejitve v potrošnji, se moramo zavedati, da je za našo deželo trenutek zares zgodovinski in da moramo spretno izkoristiti to kar nam vlada namenja. Tako je dejal posl. Fortuna.
Pozitivno je tudi dejstvo, menijo socialisti, da je v poslanski zbornici bila sprejeta enotna resolucija, ki daje še druge sugestije vladi in jo seveda tudi obvezuje, da se rešijo čimprej tudi druga vprašanja, ki zanimajo prebivalstvo dežele. S tem v zvezi je na tiskovni konferenci posl. Fortuna omenil tudi specifično vprašanje slovenske manjšine. Treba je odobriti zakon o globalni zaščiti tu živečih Slovencev. Istočasno se je treba zavzeti za pravilno zaščito furlansko govorečega prebivalstva.
Socialistični popravki bodo težili k temu, da se vsa dežela obravnava na čimbolj enotni način. Za deželno enotnost se socialistična stranka izrecno zavzema, so še poudarili govorniki na tiskovni konferenci, kajti ločevanje med Trstom in Vidmom je zelo škodljivo. Voditelji PSI so bili tudi zelo kritični do stališča Liste za Trst. ki trdi, da se dajejo Furlaniji prevelike dotacije. Milijardni stroški za avtocesto proti Avstriji in za modernizacijo želfežrlice' v isti smeri bodo služili tudi tržaškemu pristanišču in zgradi tega, je nepošteno in dema-gosko lo 'kar trdi' Lista za Trst, da je vlada na Trst pozabila.
Govorniki so omenili tudi vprašanje vojaških služnosti. Pozitivno je dejstvo, da je bilo dosedanjih 38.000 hektarjev zemljišč, ki so bila podvržena vojaškim služnostim, zmanjšanih točno na polovico. Še so možnosti za zmanjšanje teh služnosti, tudi zato ker se vojska posodablja in ker ne bo potrebovala v novih pogojih toliko zemljišč, ki so bila najbrž potrebna v starih in dotrajanih pogojih. Treba pa je krajem, ki bodo ostali podvrženi vojaškim služnostim, dati možnost, da dobijo nekaj v zamenjavo.
Mestoma so bili govorniki polemični tako do KD kot do KPI, tako kar se tiče predstavitve zakonskih o-snutkov o nekaterih vprašanjih kot tudi kar se tiče kasnejšega izvajanja že sprejetih zakonov in določil. Tudi v tem oziru pa je potrebna e-notna politika vseh političnih sil, kajti le z enotnostjo, so poudarili socialistični prvaki, bomo dosegli najboljše rezultate za razvoj vse dežele Furlanije - Julijske krajine.
Goriški župani razpravljali o zakonu krajevnih financ
V Tržiču se ja sestalo 21 županov goriške pokrajine skupno s teh. niki za občinske finance. Razpravljali so o izvajanju zakonskega dekreta 786, ki govori o financah kra jevnih ustanov.
Udeleženci sestanka so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se v postopku spreminjanja dekre-
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1982
CELOLETNA
POLLETNA
MESEČNA
59.000	lir + kolek 500 lir
43.000	lir + kolek 500 lir 8.000 lir
Celoletno naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lil velja za tiste, ki jo poravnalo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 96.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi. ki bodo poravnali naročnino do 28. februar|a 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718
VJOVARNI SAFICA V GRADEŽU
Pri eksploziji cistern ranjeni štirje delavci
Eden se bori s smrtjo ■ Nejasni vzroki zagonetne nesreče
V zagonetnih okoliščinah so vče raj opoldne v tovarni ribjih konzerv SAFICA v Gradežu eksplodirali dve cisterni za vodo. V tistem trenutku so pri eni cisterni delavci opravljali popravljalna dela z varilnim aparatom. Na vsem lepem sta obe cisterni eksplodirali. Vsaka je bila visoka kakšnih 15 metrov, v premeru pa je merila dva. Delci cisterni so ranili štiri delavce. Najhuje se je ponesrečil 41-letni Meriglio Gimona iz Grade-ža, ki se v bolnišnici v Gradežu bori s smrtjo. Ostali trije so se lažje poškodovali in bi morali v nekaj dneh zapustiti bolnišnico.
Prvi so bili o nesreči obveščeni gasilci v Tržiču. Sporočilo so prejeli preko Červinjana. Na kraj se je odpeljal tudi strokovnjak gasilcev iz Gorice. Preiskava pa do trenutka, ko poročamo, ni odkrila pravih vzrokov nesreče. Za podatke
smo vprašali različne ustanove in odgovorne ljudi, vendar nismo prejeli zadovoljivih uradnih pojasnil, da bi mogli kaj več poročati.
Razprava o dilemi okoli zapora za mladoletnike
V petek, 22. januarja ob 17.30 priredi krožek Rinascita predavanje v mali dvorani UGG (Ul. Rismondo 2) v Gorici o zaporu za mladoletnike. Italo Cividali, ki je bil svojčas predsednik sodišča za mladoletne v Bologni in je sedaj član kasacijske-ga sodišča, in odvetnik Nereo Bat-tello, deželni svetovalec, bosta razpravljala o tem, ali ima smisel u-stanovitev zapora za mladoletnike.
ta v zakon upošteva v velikih mestih izraženo zahtevo v zvezi z odpravo hude gospodarske krize in zadolženostjo krajevnih ustanov.
Kar zadeva naše razmere, so župani zahtevali, da se upošteva v zakonu potreba naše dežele po razvoju in da se v programu deželnega razvoja izrecno daje prednost Trstu in Gorici, spodnjemu delu Furlanije (červinjan) in področju San Vita v pordenonski pokrajini.
Sestanek s Pittonijem bo šele 27. januarja
Včerajšnji sestanek predesednika deželne komisije za izvajanje osimskega sporazuma, ki mu predseduje Arnaldo Pittoni, so prenesli na 27. januar. Pittoni se bo v Gorici sestal s člani pokrajinske komisije za osimski sporazum, predsednikom pokrajine in odborniki, govor pa bo po vsej verjetnosti o deležu 50 milijard lir, ki jih bo Gorica prejela iz zneska 300 milijard lir, namenjenih Trstu in Gorici za izvajanje tega sporazuma.
Kakor smo poročali včeraj, so o tem vprašanju s podtajnikom Fio-
retom in deželnim odbornikom Ri-naldijem predvčerajšnjim razpravljali na občini v Gorici z županom Scaranom in člani odbora.
V političnih krogih sodijo, da delitev sil okoli tako važnega vprašanja škoduje interesom Gorice. To dokazuje, da se premalo zavedamo močnih sosedov, ki med drugim dokazujejo, da znajo vse drugače braniti svoje interese kot mi.
Cumpeta na obisk k Italijanski uniji
Predsednik pokrajine prof. Si Kdo Cumpeta bo jutri odpotoval v Istro in na Reko, kjer se bo kot gost Italijanske unije pogovarjal z njim in njihovimi predstavniki in se dogovoril za obisk delegacije Italijanske unije v naši pokrajini.
Na prihodnji seji rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in štmaver, napovedana je za četrtek, 21. t.m., bo tekla beseda o pomembnem vprašanju izbire lokacij za ljudske gradnje. Seja bo v prostorih kulturnega društva Naš prapor, s' pričetkom ob 20.30.
SLIKAR IVAN ROB V KULTURNEM DOMU
Publika na otvoritvi razstave Ivana Roba
Za svojo prvo samostojno razstavo nam je Ivan Rob razgrnil presenetljivo pisano gradivo, tako kar se tiče tematike kakor tehnike. Že na prvi pogled je razvidno, da je slikar študiral v Italiji in da ga študij na akademiji v Firencah ni usmerjal v ožjem pomenu besede na določeno pot, pač pa da je tu dobil napotke, s katerimi bi se lahko samostojno, brez vsakršnih tpred-sodkov» razvijal.
Videti je, da je Rob po značaju izredno občutljiv, in njegova razgledanost v likovni kulturi ga svrav-Ija v svojevrsten nemir, da znova preverja spoznavanja drugih in ugotavlja njih aktualnost. Izhodišča njegovega ustvarjanja so potemtakem bistvena vprašanja, ki zadevajo človeka, smisel in vsebino njegovega življenja in doživljanja in na-
OB ZADNJI PREMIERI GOLDONIJEVE KRČMARICE
Dramski odsek PD Standrež ima za seboj 18 let dela
V	^	t
Pogovor s predsednikom PD Standrež dr. Damijanom Paulinom - Dolg se-znam del, s katerimi so nastopali v zamejstvu, v Sloveniji in tudi drugje po svetu
vprašali predsednika Paulina. «Tako nadaljevati kot smo delali doslej. Tudi to je že načrt,* je odgovoril.
Prizor z Goldonijeve Krčmarice, s katero je gledališka skupina Štandrež nastopila v svojem kraju
Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež je prejšnjo nedeljo v prosvetnem domu Antona Gregorčiča v domači vasi uprizoril komedijo v treh dejanjih Carla Goldonija Krčmarica (La Locandiera). V njej so nastopali Majda Paulin. Božidar Ta-baj, Jordan Mučič, Marjan Breščak, Silvana Žnidarčič, Vanda Srebotnjak, Marko Brajnik in Rudi Šuligoj; režija Emil Alberšek, prevod Silva Trdina, šepetalka Marinka Leban, scena Lucijan Pavio, kostumi Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica.
S predsednikom prosvetnega društva štandrež dr. Damijanom Paulinom, sicer predsednikom Sveta slovenskih organizacij, smo se pogovorili o tem edinem in najstarejšim amaterskim gledališčem na Goriškem, o njegovem dosedanjem delu in o načrtih za bodočnost.
«Krčmarica je naša letošnja prva premiera, v tej sezoni pa nameravamo pripraviti še eno krajše delo. Tako je že 18 let,» je izjavil Paulin, potem pa opisal dolgo in uspešno strokovno spopolnjevanjc njihove iz 15 stalnih igralcev in nekaj t:hnikov sestavljene amaterske gledališke družine, ki je svoje prve korake v gledališki svet napravila pod vodstvom Alekseja Pregarca, ki jo je pripravljal s tečajem, pozneje pa so jo oblikovali različni režiserji, ki so delali z njo.
Njihov repertoar je obsegal dela iz mednarodne in slovenske klasične literature, pa tudi iz sodobnih slovenskih dramaturških predlog. Tako so igrali Linhartovo Županovo Micko, Kersnikov Testament, Levstikovega Junteza, Nušičeva dela Sumljiva oseba, Analfabet in Gumb, pa sodobno delo Marjana Marinca Komedija v komediji. Igrali so Man-zarijeve Mrtvi ne plačujejo davkov, Collaltove Beneške trojčke, sedaj pa Goldonija. Spoprijeli so se tudi s Čehovom, Gogoljem, Molierom in sodobnim ameriškim dramaturškim delom.
Svojo programsko politiko gledališka družina sama oblikuje, v pomoč pa so ji tudi režiserji, kot so bili Pregare, Mira Štrukelj iz Desk, sedaj pa Emil Aberšek od PDG Nova Gorica, ki jim pomaga že štiri leta. Pomoč prejemajo trdi od Združenja gledaliških skupin Slovenije. Največ pomoči (kostume, tehnične, rekvizite, režiserja) pa prejemajo od PDG Nova Gorica.
V tej skupini nastopajo samo domačini. Ker je potrebno za vsako premiero imeti od 30 do 40 vaj in ker pri gledališki vaji ns more nihče manjkati, je zelo važno, da stanujejo blizu in da imajo tudi čimbolj enak življenjski 'ritem.
V	tako dolgem razdobju je dramski odsek PD Štandrež obredel že veliko krajev. Nastopal je v zamejstvu, v Sloveniji in tudi pri izseljencih v Švici, v Rimu in v ZDA, kjer so bili skupno z instrumentalnim ansamblom Lojzeta Hledeta. Seveda so premiere vse doma, v štandrežu, ponovitve pa so izvedli v Doberdobu, Sovodnjah, Pevmi, pa v Bazovici, na Opčinah, pri Svetem Ivanu, v Ric-manjih, v Nabrežini in v žabnicah v Kanalski dolini. Kanec tega meseca bodo nastopili v abonmajskem programu, ki ga vsako leto pripravi občina Krmin in v katerem je vsako leto tudi po ena slovenska predstava.
V	Sloveniji so nastopili v Desklah, Kanalu, Dornberku, Grgarju, Idriji, Sežani in v Ljutomeru na sklepnem srečanju, ki ga je priredilo Združenje gledaliških skupin Slovenije. Naj dodamo, da so bili trikrat gostje pri koroških bratih, v Selah, Globasnici in v Sv. Jakobu.
S Krčmarico bodo štandreški i-gralci še nkrat nastopili, in sicer v kratkem in spet doma, da bi ugodili željam številnih domačih ljubiteljev žive besede.
«In kakšni so vaši načrti?* smo
Nov odbor Sindikata slovenske šole
Na rddni'' seji, ki ‘je bila 18. januarja. so si novoizvoljeni odbornici Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica dokončno porazdelili funkcije in dolžnosti kakor sledi; Albin Sirk, predsednik; Vladimir Šturm, podpredsednik; Leopold Devetak, tajnik; Nevica Budal, blagajničarka; Marjan Bednarik, zapisnikar; Jože Pahor, odbornik; Marjan Vončina, odbornik; Vera Če-ščut, odbornica; Sergij Korošec, odbornik. Nadzorni odbor sestavljajo Ivan Bratina (predsednik), Kazimira Paulin in Nataša Sirk, razsodišče pa Oskar Ussai (predsednik), Helena Knez in Majda Sfiligoj.
Na dnevnem redu je bila nato razprava o slovenskem južnem šolskem središču v Gorici, o preselitvi južnega otroškega vrtca ter Trgovskega zavoda za trgovino tlvan Cankar*. Sejo je odbor sklenil po pretresu nekaterih problemov, ki že vrsto let bremenijo šolnike kot delavsko kategorijo.
Socialna dejavnost Zelenega križa
Na podlagi sporazuma med o-brambnim ministrstvom in ob sodelovanju vsedržavne federacije za javno pomoč v Firencah bo goriški Zeleni križ uporabil mladeniče, ki zaradi vesti nočejo služiti vojaškega roka, za potrebe civilne službe. Vsi tisti, ki se jih to tiče, se lahko zglasijo v uradih Zelenega križa.
Zeleni križ bo preko svojega oddelka za javno pomoč priredil tečaj za prvo pomoč. Tečaj bo potekal pod geslom: nauči se prve pomoči, ker boš lahko rešil življenje. Tečaj je brezplačen in odprt za vse. Za informacije telefonirati na številki 85522 in 85523.
llllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIllinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIMlMlIllIlliliiliiiiiii
PO ZAGOTOVILIH DEŽELNEGA ODBORNIKA BARNABE
Rešeno vprašanje beneških študentov v Dijaškem domu
Deželni odbornik za šolstvo Barnaba je na, včerajšnji seji deželnega sveta v odgovoru na interpretacijo komunističnih svetovalcev Bratine, Iskre, Battella in Mianijeve jasno povedal, da je bila interpretacija goriške pokrajinske uprave glede kritja stroškov študentom v dijaških domovih, ki jih predvideva deželni zakon o pravici do študija, zgrešena. Odbornik je namreč potrdil, da je goriška pokrajina na osnovi deželnega zakona namenila finančne prispevke samo študentom, ki imajo stalno bivališče v pokrajini, kljub navodilom deželnega ravnateljstva za šolstvo, po katerih bi morali prispevke prejeti študentje (tisti, ki seveda študirajo v dijaški domovih), ne glede na njihovo stalno bivališče.
Na osnovi take interpretacije se je namreč zgodilo, da kakih dvajset študentov iz beneške Slovenije, ki študirajo v slovenskem dijaškem domu, niso bili deležni teh pri-
spevkov, zato so komunistični svetovalci vložili interpretacijo v deželnem svetu. V odgovoru je odbornik Barnaba nadalje dejal, da je videmska pokrajina pokazala pripravljenost za podelitev izrednega prispevka (sredstva bi črpala iz ostankov) v korist študentom, ki imajo stalno bivališče v videmski pokrajini, a študirajo v dijaških domovih goriške pokrajine. S tem v zvezi	gre	vsekakor	podčrtati	na-
klonjenost videmske pokrajine, ki je pokazala dobro voljo za rešitev tega vprašanja.
Glede na položaj, ki je krivično penaliziral	študente	videmske	po-
krajine, je deželno ravnateljstvo za solstvo dalo svoje privoljenje za tak izredni poseg. Za šolsko leto 1981/ 82 pa so pokrajinske uprave potrdile — je zaključil odbornik — da se bodo držale kriterija, po katerem bodo deželnih prispevkov de ležni	vsi	študentje,	ki obiskujejo
šole	pokrajinskega	teritorija,	ne
gleda na njihovo stalno bivališče.
posled izraz človekove kulture: van-gogovsko bolestni pogledi v predmetno stvarnost, etruščanska arhaična elementarnost, srednjeveški «prividi», mistična simbolika, nadrealistični pridihi — vse to so izrazi s katerimi se Rob loteva reševanja teh problemov in tu razvija svoje «odgovore» v najrazličnejših tehnikah.
Izredno fina je njegova risba, ko v rgotskem» občutju išče odgovora o lepoti v človeški figuri. Ljubeznivo je njegovo «preciziranje» predmeta, ko s svinčnikom omenja o-samljenost krajinskega izreza, u-tripajočega v čistem ozračju. Predmet sam je enakovreden živemu bitju: v pravici do bivanja in kot človeku tbeseda*.
Lenobne oblike olj, ki izhajajo iz avtorjevega podoživljanja stare i-talske kulture, se spletajo v počasen ritem kompozicije, v nekakšno brezčasovnost, ki pa jo svojevrstno pogojuje živa zelenina, v katero se vtaplja. V pastelih pa se svobodneje pretaka ritem mehkih form. Suha igla je uglašena na srednjeveško «severnjaško» motiviko: izbira tehnike seveda ni naključna: mimo videza «starinskosti» stopa tu v ospredje tudi simbolika, ki ima sploh v Robovem snovanju velik de’ež.
Razpet v vsa ta vprašanja nam Rob na pričujoči razstavi zgovorno izpričuje svojo, že na samem začetku, kompleksno ustvarjalno o-sebnost, katera že sama po sebi napoveduje nenavaden razvoj.
MILKO RENER
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Moliere
DON JUAN ALI KAMNITI GOST
Režija;
LJUBIŠA GEORGIJEVSKI
V	nedeljo, 24. januarja 1982 ob 16. uri (Abonma «Nedelja»)
V	ponedeljek, 25. januarja 1982 ob 20.30 (Abonma tPonede-ljek*)
Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po o-bičajnem voznem redu.
Kino
(iorica
VERDI 18.00-22.00 tl fichissimi*. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 «1997: fuga da New York». K. Russel in E. Bor-gnine. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 tPorno ten-sione supersex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Club per apprendiste pornomogli*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Red e Toby, nemiciamici*.
J\o ivi L urico in okolico
SOČA 18.00—20.00 «Moskva ne verjame solzam*. Sovjetski film.
SVOBODA 18.00-20.00 tLažne hčerke lažnega doktorja*. Nemški film.
DESKLE 19.30 «Nobody in Indijanci*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg Frančiška, tel. 84-124.
sv.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel 44-387.
Razna obvestila
Župan v Doberdobu obvešča občane, da je uprava sklicala sestanke, na katerih bodo določili možne predstavnike komisije za jusar-ska zemljišča. Sestanki bodo: danes ob 19.30 v osnovni šoli na Palkišču za zaselke Devetaki, Vižintini, Pal-kišče, Mikoli, Brni, Fernetiči in Bo-neti; jutri ob 19.30 v občinski sejni dvorani za Doberdob in Poljane.
Razstave
V Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava novogoriškega slikarja Ivana Roba. Odprta je vsak delavnik od 17.30 do 19.30.
Pomembne programske smernice za ohranitev in razvoj
NAČRT POSEGOV DOLINSKE OBČINE ZA POSEGE V TRILETJU 1982-84
Valorizacija krajevne kulture in družbe, zaščita slovenske narodne identitete in ohranitev ozemlja
Na osnovi deželnega zakona štev. 7. z dne 24. januarja 1981, ki je določal, naj vse občine v Furlaniji - Julijski krajini izdelajo triletni okvirni načrt posegov za obdobje 1982 - 1984 in ga nato prek pokrajine dostavijo deželi najkasneje v mesecu juliju 1981, je dolinska občinska uprava izpopolnila svoj prvi okvirni načrt iz leta 1979, ga prilagodila omenjenemu deželnemu zakonu štev. 7 ter dostavila pristojnim organom. Pri sestavi načrta so upravitelji dolinske občine upoštevali realne možnosti in izvedbe, zaradi česar
posegov
so pri nekaterih postavkah predvidene le izdelave ustreznih načrtov, medtem ko bo treba za finansiranje čakati na naslednjo tri-letko. V tej zvezi je občinska u-prava obiavila naslednji dokument:
Dolinska občinska uprava je v letu 1979 predložila deželi sklep občinskega sveta (Št. 71 z dne 17. maja 1979, soglasno sprejet) s programskimi smernicami občine in s seznamom posegov, ki so potrebni za ohranitev in razvoj občinskega ozemlja in prebivalstva.
Z leti se je pokazalo, da so bile takratne izbire pravilne.
Posebno občinska uprava je z zadovoljstvom ugotovila, da so imela nekatera njena navodila tak odmev, ki je presegel občinske meje: naj omenimo n.pr. pobudi za Glinščico in o energetskih virih.
Takratna metoda se je izkazala za pravilno: na stvarni podlagi so bila nakazana dela. obdobja in možna finansiranja.
Ta dokument prikaže in obrazloži zahteve občinske uprave, ki naj jih vključujeta pokrajinski in deželni razvojni načrt. Gre za izbire. ki slonijo na občinski stvarnosti. tako na gospodarskih kot družbenih in urbanističnih smernicah deželnega načrtovanja ter v predvidenih načrtovalnih okvirih občine.
Občinska uprava obžaluje dejstvo, da so deželni programski inštrumenti omejeni, čeprav v nasprotju z zakonom štev. 546 in še posebej pomanjkanje krajevnih posegov in njihove porazdelitve po finančnih letih. V taki negotovosti krajevnim ustanovam ni lahko vključiti svojih zahtev v prave okvire.
Občinska uprava hoče opozoriti tako pokrajino in deželo na značilnost svojih načrtov: valorizacija krajevne kulture in družbe, zaščita slovenske narodne identitete in ohranitev ozemlja.
V teh letih je bila dolinska občina podvržena številnim industrijskim, infrastrukturalnim in stanovanjskih pritiskom, kar zahteva pazljivo posredovalno delo. tako da phčprečimo nepopravljiva neravnovesja.
Tega občina ne more opraviti sama. zato zahteva, naj pri tem nastopijo še druge državne, pokrajinske in deželne ustanove.
Na posameznih družbenih sektorjih predvideva triletni občinski načrt naslednje posege (pri vsaki postavki navajamo le skupno vso to za triletje 1982 - 1984. ki pa je v predloženem načrtu razčlenjena po letih 1982. 1983 in 1984).
STANOVANJA
Posegi za popravila gradbene dediščine v starinskih jedrih: izdatki v triletju 450 milijonov lir.
CESTE
Povezava Boršt - Jezero in Frankovec - Žavlje 450 milijonov; most v Boljuncu in v Frankovcu (po obstoječih načrtih) 200 milijonov lir
JAVNA DELA
1.	Dela hidrološke zaščite in ureditev strug; pogozditev in bo-nifika oz. melioracija gorskih območij — izdatek bo določen po izdelavi načrtov
2.	Javna dela krajevne ustanove:
a)	kanalizacija in čistilne na-naprave (okvirni načrt v teku odobritve) 2 milijardi lir
b)	pokopališča v Riemanjih, Borštu. Dolini. Boljuncu. Mačkoljah in Gročani 400 milijonov
c)	razširitev županstva 500 mi lijonov. ureditev javnih uradov in termične izolacije 350 milijonov, javno odlagališče materiala 200 milijonov, izgradnja sedeža prostovoljnih gasilcev in nabava ustrezne
opreme 105 milijonov lir, metanizacija glavnih vasi (Frankovec - Domjo - Ric-manje), izvršilna študija in okvirni načrt 20 milijonov, posegi v Glinščici 550 milijonov lir.
ZDRAVSTVO IN SLUŽBA
SOCIALNEGA SKRBSTVA
Izgradnja zdravstvenega doma in ureditev socialnih storitev (načrtovanje sedeža za zdravstveni okraj za dolinsko občino in nabava površin ter izvedba prve faze del) 720 milijonov.
ŠOLSTVO IN KULTURA
Izgradnja knjižnice, centra za krajinsko zaščito in muzeja (načrtovanje. nabava površin in 1. faza del) 440 milijonov; razširitev in ureditev šol pri Domju, v Borštu in Dolini 200 milijonov, dopolnitev športega centra, izgradnja slačilnic in drugih struktur 110 milijonov, jasli 100 milijonov.
Na področju produktivnih sektorjev pa predvideva načrt naslednje posege:
KMETIJSTVO
Izgradnja hleva (zadruga Dolga krona) 600 milijonov, ureditev poljskih poti 30 milijonov, nasadi oljk (sredozemski nasadi — prispevki obdelovalcem) 150 milijonov, zboljšanje pašnikov in gorskih območij — prispevki obdelovalcem 30 milijonov, razvojni načrt krajevnega kmetijstva 15 milijonov, izdelava ekonomskega načrta in upravljanje gozdov 130 milijonov.
INDUSTRIJA IN OBRTNIŠTVO
Razvojni načrt krajevnega obrtništva 15 milijonov, uresničitev o-brtniške cone za obrtnike iz dolinske občine v sklopu EZIT 2 milijardi 100 milijonov.
TURIZEM
Razvojni turistični načrt 5 milijonov, razni posegi na tem področju 105 milijonov lir.
BEOGRAD — Znani jugoslovanski režiser Veljko Bulajič bo režiral novi partizanski film »Veliki transport*. Sporazum o produkciji so včeraj podpisali med novosadsko »Neoplanto* in italijansko «Lanterno» iz Rima.
V PRIČAKOVANJU MARČNIH POLITIČNIH VOLITEV
Ob podpori Reaganove administracije salvadorska hunta stopnjuje nasilje
Vojska in desnica lani ubili 12.500 oseb * V dveh letih 30 tisoč žrtev
C1UDAD DE MEXlCO — Vojska in polvojaški oddelki salvadorske hunte so lani ubili najmanj 12.500 oseb, da je trenutni obračun 36-mesečne državljanske vojne že preko 30.000 žrtev. To je v svojem letnem obračunu sporočila organizacija «Legal Aid*, ki jo vodi san-salvadorska nadškofija.
Na tiskovni konferenci je vodja te humanitarne organizacije Roberto Cuellar dopolnil, da so v o-bračunu vštete le umorjene osebe
in ne žrtve, ki so padle v oboroženih spopadih med vojsko in gverilci.
Glede 36-mesečnega obračuna je Cuellar poudaril, da je le 3.000 padlo v oboroženih spopadih, vsi o-stali pa so bili civilisti. V nedeljo pa je salvadorska Cerkev sporočila. da je bilo v Salvadoru od 1. januarja ubitih najmanj 300 oseb.
Zadnji podatek zgovorno dokazuje, da je civilno - vojaška hunta sprožila pravo ofenzivo nasilja, da
bi pred marčnimi volitvami pognala strah v kosti civilnemu prebivalstvu. V takih pogojih salvadorska Cerkev že odkrito govori, da bodo volitve še bolj zapletle položaj v državi in povzročila nevzdržno stopnjevanje nailja.
Pomiritev in sprava sta torej možni le s pogajanji med salvadorskim režimom in opozicijo, ne pa z vsiljenimi «svobodnimi» volitvami, ki jih za vsako ceno hoče predsednik Duarte in Reaganova administracija, da bi pred svetom dokazali »demokratičnost* salvadorskega režima, številke žrtev pa zgovorno pričajo, da bi Duartev režim že padel brez izdatne ameriške pomoči. Reaganova administracija je v zadnjem obdobju še povečala pošiljke najsodobnejšega orožja salvadorski hunti v njenem boju proti »komunističnim teroristom*.
Pozivi napredne svetovne javnosti, ki so se jim pridružile še vlade Mehike, Francije in Kanade, o mirnem reševanju salvadorske državljanske vojne s pogajanji med vsemi vpletenimi silami, so v Wa-shingtonu naleteli na gluha ušesa.
Na sliki (telefoto AP); na oporišče Benning je prispela skupina 170 od skupnih 600 pripadnikov salvadorske vojske, ki jih bodo Američani urili v »protigverilskih veščinah*.
					

m %
m i' i l
siSttlS
m
Pl**
VSE VEČJA DEJAVNOST OBRATOV IZ FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Orion 2000» tržaškega podjetja Autonautica
Varnost in udobje ter zanimiva cena - Novost ponudbe v kompletni montažni škatli
V Furlaniji - Julijski krajini doživljamo pravi razmah navtike, ki se ne odraža samo v že kroničnem pomanjkanju privezov temveč tudi v vse večji dejavnosti domačih obratov. Med genovskim navtičnim sejmom smo vam predstavili slup «temar 94* iz Tržiča, danes pa se bomo pobliže seznani-
li z jadrnico «orion 2000» tržaškega podjetja »Autonautica Meriggi*. Kot prvo naj povemo, da podjetje ponuja dve različici, in sicer: potovalno in športno jadrnico. Edina razlika med obema je le pri razporeditvi notranjega prostora, regatna je seveda nekoliko lažja, trup in paluba pa sta pri obeh
Predvidena:	glavno 13,7 kvm, tri genoe po 24,1 kvm, 15.4 kvm in
10,2 kvm, nevihtno jadro 5,2 kvm in špinaker 57 kvm
enaka. Za tako rešitev se odloča vedno več obratov, »Autonavtica Meriggi* pa že razmišlja, da bi se omejila le na potovalno različico, za katero je največ povpraševanja, saj bi s tem zmanjšala proizvodne stroške in omejila neprestane podražitve.
Povsem razumljivo torej, da se bomo pri našem opisu omejih ha potovalno različico. Razsežnosti »oriona 2000» so naslednje: dolžina 8,10 metra, dolžina vodne črte
6.30	metra, maksimalna širina 2,70, višina v kajuti pa 1.75 metra. Drugi tehnični podatki: gradbeni material lupine je poliesterska smola z ojačenimi steklenimi vlakni, krov pa je iz balse. Izpodriv (teža) je 2000 kilogramov, od teh odpade 750 kilogramov za balast, ugrez pa je 1.50 metra. Že po tem je razvidno. da lahko jadrnica kljubuje vsakemu morju, ni pa pretirano težka, da je ne bi s svojimi 38 kvadratnimi metri standardnih jader poganjale tudi severnojadranske sapice. Seveda je v krmnem delu predviden tudi prostor za notranji pomožni motor, ki je popolnoma ločen od kajute, da ga lahko vsak trenutek kontroliramo.
Kot rečeno lahko jadrnica kljubuje vsakemu morju. Poleg izkušenj je to rezultat natančnih hidrodinamičnih poskusov, ki so jih opravili na tržaški univerzi.
Nedvomno pa je glavna novost «oriona 2000» možnost kar treh sistemov nakupa. Kompletna jadrnica z dizlovim motorjem renault <rc 8» stane v potovalni različici 27.900.000 lir, k temu znesku
Nov zakonski odlok za navtični turizem
RIM — Prejšnji petek je vlada odobrila zakonski odlok, ki uvaja precejšnje spremembe v dosedanji navtični normativi. V prvi vrsti so poenostavili izstavitev in opravljanje plovnih izpitov. To bodo storili predvsem s smotrno decentralizacijo. Po novem bodo lahko brez izpita upravljali motorne čolne do 25 KM. Praktično pa tu ne bo večjih sprememb, saj odlok predvideva, da mora biti moč motorja pri vijaku 20 KM do sedaj, le na osi je lahko do 25 KM.
Precejšnjo novost pa predstavlja poenostavitev potovanj v tujino, saj ne bo treba več predhodno obveščati pristaniških poveljstev, temveč samo policijo in finančne stražnike.
Razporeditev prostorov v potovalni različici loriona 2000» zgovorno priča s smotrnostt ln udobju
je treba še dodati 1.300.000 lir za jadra (glavno, genoa, flok in nevihtno jadro) ter seveda 15-odstot-ni davek IVA. Poleg takega nakupa si lahko priskrbimo jadrnico v tako imenovanem »kit* sistemu: v tem sistemu bomo odšteli
12.800.000	lir. Tak nakup pa dosledno odsvetujemo, saj so navadno končni stroški višji, delo v samorežiji pa je zamudno s skrajno vprašljivim1 rezultati. »Kit* sistem navadno ponujajo skoraj vsi proizvajalci, lani pa so se pri »Autonautici* spomnili, da bi bil sistem montažne škatle najuspešnejši tako za kupca kot za obrat. V tem sistemu proizvajalec prodaja lunino in krov, v montažnih škatlah pa vso notranjj in palubno opremo. Kupec praktično
opravi isto delo kot delavci v obratu, saj ima enak material. Pri taki obliki nakupa si prihrani najmanj 7 milijonov lir. «Orion 2000» v montažni škatli stane namreč z zgoraj omenjenim dizlovim motorjem 8 KM 20.300.000 lir. K temu znesku bo moral »samograditelj* prišteti še stroške za vijake in lepilo. Seveda se bo takega posla lotil samo tisti, ki ima dovolj ročne spretnosti.	. H ,
Po vsem tem še nekaj podrobnosti o podkrovju. Kot rečeno je v najvišjem delu glavne kajute, višina 1,75 metra. Tu je zlož-
ljiva mizica, da dnevni prostor z jedilnico na mah spremenimo v spalnico. Med glavno in prerr.če-vo kabino sta v dveh ločenih prostorih umivalnik in stranišče. Nadvse posrečena je rešitev dveh pogradov v premčevi kajuti, saj nista v isti višini, kot je to običaj pri večini jadrnic.
»Orion 2000» je tdri^j kot nalašč za vse tiste, ki imajo dovolj finančnih zmogljivosti, da si morje privoščijo v pr a Veiti' udobju in varnosti. Ne bo odveč trditev, da je taka jadrnica primerna tudi za turistična podjetja.
ŽIVAHNA RAZPRAVA O NOVI OBČINSKI POBUDI
V Piranu pripravljajo odlok o zasebnih turističnih sobah
Z ureditvijo te pomembne dejavnosti bi bile prizadele predvsem turistične agencije iz drugih krajev, ustvarjeni dohodek pa bi ostal v občini
PIRAN — Položaj kakršen je zdaj na področju zasebnega oddajanja turističnih sob, je povsem nezakonit in samoupravno neurejen, menijo v piranski občini. Kaj storiti. O tem so razpravljali tako predstavniki sobodajalcev v posebni sekciji pri obrtnem združenju, kot tudi nekateri člani piranskega izvršnega sveta. Rezultat je ta. da v občinskih službah te dni pišejo predlog odloka, ki naj bi urejeval to odnosno in verjetno prav zaradi tega tako občutljivo dejavnost v piranski občini. Razlogov, da so se odločili v Piranu za prijavo odloka je več. Predsednik piranskega izvršnega sveta Ri-no Medvešček nam je povedal, da so zasebniki, ki oddajajo sobe med seboj povsem nepovezani, da se s to dejavnostjo v občini ukvarja več agencij in hotelskih organizacij in da občani doslej niso imeli nobene besede pri delitvi dohodka v teh delovnih organizacijah, kjer se dohodek zbira. To torej pomeni, da so sobodajalci pomagali ustvarjati dohodek, za delitev le-tega pa niso imeli nobene besede, kar hkrati pomeni, da so bili prikrajšani za nekatere temeljne samoupravne pravice. Med vsem prihodkom od turizma v zasebnih sobah je zaradi sedanje razdrobljenosti težko imeti nadzor. Približno tretjino tega turističnega dohodka, okoli 50 milijonov dinarjev, pa se odteka iz piranske v tiste občine, kjer so sedeži agencijskih organizacij. V občini torej menijo, da je zaradi odtekanja denarja iz občine vsaj delno prizadet tudi razvoj turizma. Skratka, edina rešitev naj bil bila občinski odlok, ki bi na tem področju na pravil red, menijo v upravnih občinskih ogranih. Pri tem se sklicuje na zakon o združenem delu. ki da predvideva oddajanje zasebnih sob za turistično dejavnost, organizirano s kooperacijo pogodb, ali pa kot temeljno organizacijo kooperantov. Obrtni zakon pa naj bi, spet po besedah občinskih u-pravnih delavcev, določal, da način in pogoje oddajanja zasebnih sob določa občinska skupščina po lastni presoji. Temeljno določilo novega odloka naj bi se glasilo, da «lahko piranski občani sprejemajo goste za prenočišče in pre-
hrano le s posredovanjem tozdov, ki imajo za svoj predmet poslovanja registrirano nudenje prenočišča, hrane in pijače gostom v lastnih objektih*. To pa z drugimi besedami pomeni, da bi se v piranski občini po sprejetju takega odloka, lahko z oddajanjem sob u-kvarjale le hotelske organizacije, medtem ko bi se agencije lahko za dohodek od te dejavnosti obrisale pod nosom. Še naprej bi lahko goste za zasebne sobe posredovale hotelskim tozdom in nič več neposredno zasebnikom. S tem bi se seveda morale odpovedati precejšnjemu delu prihodka in dejavnosti, to je oddajanju zasebnih sob, čeprav so za tako dejavnost že registrirane. Nov odlok naj bi tudi poskrbel za izvajanje vseh samoupravnih - pravic sobodajalcev. Le ti naj bi imeli nekaj predstav nikov v samoupravnih telesnih, posebnih organizacijskih enot, kjer bi soodločali pri gospodarjenju in upravljanju z oddajanjem sob Odlok naj bi stopil v veljavo po letošnji glavni sezoni, tako da bi že v poletju 1983 zasebno sobodajal-stvo poslovalo v povsem novi or ganiziranosti. Na take predloge imajo seveda največ pripomb delavci agencij, pa tudi nekateri zasebniki sobodajalci. Prvi trdijo, da jim nihče ne more odvzeti pravice do opravljanja dejavnosti, ki so jo uspešno opravljali doslej že vrsto let in so zanjo registrirani. Sobodajalci pa se bojijo, da ne bi v veliki organizaciji postali le številke, za katere bi slabše skrbeli, kot skrbijo sedanje agencije. Seveda bodo o tem predlogu najprej spregovorili vsi portoroški sobodajalci na skupnem zboru, ki bo v prihodnjih dneh, zatem občinski izvršni svet in delegati treh skupščinskih zborov, šele potem bo ja sno kaj in kako z organiziranjem oddajanja turističnih zasebnih sob.
BORIS ŠULIGOJ

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.35	Zimski šport:
Svetovni pokal v smučanju -Ženski veleslalom
13.00	Dan za dnem - rubrika DNEVNIKA 1
13.25	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
14.00	Kje je Anna? - TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Doba rasti - dok. oddaja
14.55	Pink Panter - risanka
15.00	Šolska vzgoja:
Ročna dela za kulturne dobrine
15.30	Strašilo
16.00	Sam in Sally - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Otok zakladov - risani film Neposredno - dopisništvo, aktualnosti, predstave
17.30	Steze dogodivščine - TV nadaljevanka
18.20 Problemi gospoda Rossija -ekonomska oddaja
18.50	Trapper - TV film
19.45	Almanah in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40	Po cestah Kalifornije - TV film
21.35	Kaj bom, ko bom velik - 1. del dok. oddaje
22.10	Srečanje v kinu - kinematografske novosti
22.15 športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska napoved
Drug) kanal
12.30	Opoldanski program: Kuhinjske lekcije
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Domača muha
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Frate Indovino
Mnenje
14.10	Dosjer Mata Hari - 5. del
15.25	šolska vzgoja:
Rumeno, rdeče, oranžno, zeleno, modro, plavo Program za mladino
16.00	Grozna Lucia - TV film Tom in Jerry - risanke
16.55	»La mossa del cavallo* -televizijske zgodbe Zadnja noč
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Muppet show
18.35	Santos Dumont - dok. film
18.50	Srce in utrip srca - TV film Ubili so Jonathana Harta
19.45	DNEVNIK 2
20.40	DNEVNIK 2 - Spazio sette: Dogodki in ljudje tedna
21.30	«Delitto di Stato» - po romanu Marie Bellonci, 2. del TV nadalj.
22.30	«Tenčottahtuno»:
Roberto Vecchioni
23.05	DNEVNIK 2 -'Zadnje vesti
23.30	Šolska vzgoja:
Srednja šola: šola, ki se obnavlja
Tretji kanal
16.55	Vabilo:
«Lo scatolane*
17.55	Po turneji:
Lucio Dali a
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Težka solidarnost - dok. oddaja
20.05	Šolska vzgoja:
Rim: 20.000 milj zgodovine
20.40	Srce Amerike: 8 filmov Kinga Vidorja
»H molto onorevole Mr. Pul-ham* - film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro
po naše; 8.10 Almanah; Pripoved partizanskega časnikarja;	8.45
Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajur jan, posebnosti in omika Nadiških dolin -Beležka; 13.20 Revija pevskih zborov 1981, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Alojz Rebula: »Enej Silvij Piccolomini* - 8. in zadnji del;
15.00	Ali Talking! Ali Singing!:
Ali Dancingl; Ameriški gledališki musical; 16.00 Zimske slike (ponovitev); 17.10 Mi in glasba; Mladi izvajalci; klavirski duo Silvia Zazzaro - Boris Stakul - Skladbe slovenskih avtor .jev:	Uroš
Krek: Dječje oči in štiri pesmi na besedilo Jožeta Udoviča za zbor; Koncert za rog in orkester;
18.00	Slovenska literatura v Italiji; 18.15 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležke Miroslava Košute.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8.30. 9.30, 10.33. 11.30, 12.30.
13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček: 9.00 Štirje koraki: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z uami je ...; 10.10 Otroški kotiček:	10.45 Mozaik,
glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Radio rock; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo: 15.00 Kje naj sc ustavimo; 15.10 Brez besed; 16.00 Kino danes: 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz ...; 18.05 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski proqram)
6.30.	7.25, 13.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.30 Otvoritev: 13.40 Objave; 13.45 Glasba; 14.00 Napoved sporeda; 14.03 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah:
16.00	Glasbeni kiosk; 16.23 Glasbena medigra; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba;
17.00	Aktualna tema; 17.33 Najlepše operne arije.
22.25	DNEVNIK 3
23.00	Mavrica: Gino Coppede
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55	Slalom za ženske, prenos 1. teka
12.25	Slalom za ženske, prenos 2. teka
16.10	Slalom za ženske, posnetek
17.20 Poročila
17.25	Ciciban, dober dan; Glina
17.40	Padla z neba, otroška serija
18.10	Pozdravljena Makedonija
18.30	Obzornik
18.45	Za pesmijo v Vrbnik
V zimskem času se le red ko kdaj spomnimo na morje — toda z odhodom počit nikarjev življenje tam ne zamre. Domačini so takrat res sami svoji, zapojejo, zaplešejo, kot znajo, kot so se naučili od svojih staršev. Tako je tudi v Vrbniku, mestecu na otoku Krku, kjer še najdemo glasbene posebno sti istrske melodike in glasbila, pa še kakšno drugo starožitnost. Včasih, pravijo, je vsako mesto imelo svojo pesem, tisto o Vrbniku «Oj Vrbniče nad morem» je še Mokranjac vpleten v svoje Primorske napeve. Pobudo, ohraniti čim več tistega, kar je še ostalo, so prevzeli mla di, kot bo pokazala oddaja zagrebške proizvodnje, ki jo je po scenariju Dubrovka Pajaliča režiral Haris Non-veiller
19.05	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Rejeanne Pa dovani, kanadski film
21.30	Miniature: Jiri Anderle
21.40	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugim še naslednje vesti:
TRST — Podražitev kave GORICA — Otroški vrtci TRST — Handikapirani in družba TRST — Prevozi TRST — Zamejski ustvarjalci: Tone Gogala
15.30	Ponovitev Odprte meje
16.00	Veter in hrast - TV nadalj.
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Visoki pritisk - glasbena oddaja
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Ptica selivka - film Režija: Steno; v glavnih vlogah nastopata Rossana Podesta in Lando Buzzanca >
22.00	TV D - Danes
22.10 Glasba brez meja: Ansam ■bel «Bor.cy M»
Ob koncu TV D - Danes Zagreb
17.45	Majske igre
18.15	TV koledar
18.25 Kronika občine Bjelovar
18.45	Aktualnosti
19.30	TV dnevnik
20.00	Zgodbe iz delavnice, humoristična serija
20.50	Bolivija, dok. oddaja ŠVICA
18.00	in 18.05 Program za naj mlajše in otroke
18.50	Zadnji tango - TV film
19.15	Agenda 81/82
20.40 Argumenti
21.30	Glasbena oddaja
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00.
13.00,	14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982; 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Ra dijska priredba; 12.03 Ulica A siago Tenda; 13.25 Poštna koči ja; 13.35 Masler; 15.00 Popoldan ska srečanja; 16.00 H Pagion -
17.30	Novosti klasične glasbe; 13.05 Zvočna kombinacija; 18.30 Globetrotter; 19.30 Radio 1 - jazz 82; 20.45 Srečanje z .. .; 21.00 Festival v Salzburgu 1981; 21.25 1-talija skrivnost..
RADIO 2
7.30. 8.30, 9.. . 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 - 10.13 Radio 2 -3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L’aria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131: 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Izpovedi nekega Italijana.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 19.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.30 Z ra diom na poti; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb: 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja- 10.05 Rezer virano za . . .; 10.40 Lokalne ra dijake postaje se vklučujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.33 KmetiLkj nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov:
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo. ugetavPamo: 14.25 Naši posiuša'či čestitam in po zdravi ja'n; 15.00 Dogodki in od mevi: 15.50 Radio danes, radio ju tri; 16.00 VrtiUa!-; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovsk’ glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost;
18.30	Odskočna deska - Lidi’a Sankovič - klavir; 19.35 Lahke noč. otroci; 19.45 M>nute z an samblom Slovenila; 20.00 Pasno tek javnega koncerta zmagovi tih zborov na tekmnvaniu ama terski zbori Dred mikrofonom v Škofji Loki 11. 12.; 21.30 Jan Si belius: Vores intimae za godalni kvartet; 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe: 23.05 Li rič"i utrinki; 23.10 Jazz pred pol nočjo.
SMUČANJE
V ADILBODENSKEM VELESLALOMU ZA SP
Ingemar Stenmark nezadržen
P. Mahre spet drugi - Izvrsten ekipni uspeh Švicarjev - Nockler na 12., Križaj pa na 16. mestu
ADELBODEN — Na moškem veleslalomu v Adelbodnu ni včeraj Ingemar Stenmark slavil le svoje 66. zmage v svetovnem pokalu, ampak je tudi ponovno potrdil to, kar je napovedal že jeseni, ko je dejal, da bo prišel v vrhunsko <formo šele januarja, da bo «tempiran» na svetovno prvenstvo v Schladmingu. Njegova četrta zaporedna januarska zmaga je nedvomno dokaz, da je zastavil svoje račune pravilno. Po svojem izrednem zadnjem dosežku v slalomu, je tudi včeraj pustil odličnega Američana Phila Mahra za seboj za več kot dve sekundi. V takem časovnem razmahu, kot je bil med tema dvema tekmovalcema, se je nato za Mabrom razvrstilo kar enajst smučarjev, kar le potrjuje izredno Stenmarke > formo.
Presenečenje je pripravil tokrat mladi Švicar Max Julen z osvojitvijo odličnega tretjega mesta. Sploh pa so bili Švicarji kot ekipa izvrstni saj je prišlo do točk včeraj kar sedem njihovih tekmovalcev, torej skoraj polovica.
Med Italijani je bil po prvi vožnji Giorgi na 8. mestu, vendar si je v drugi vožnji uvrstitev pokvaril, tako da je na končni lestvici najbolje uvrščeni Italijan Nockler, ki je 12.
Jugoslovani so si od včerajšnjega nastopa precej obetali, končni izkupiček pa je bil dokaj boren. Odstopili so vsi, razen Križaja, ki se je uvrstil na razmeroma skromno 16. mesto in je jugoslovanska ekipa tokrat ostala sploh brez točk svetovnega pokala.
Lestvica včerajšnjega veleslaloma je bila taka:
nim tretjim mestom v smuku v Bad-gasteinu, včeraj pa je dokazala, da ta njen uspeh ni bil slučajen, saj je pustila za seboj vso svetovno žensko smukaško elito. Ederjeva je’ o-benem najmlajša tekmovalka, ki je zmagala na kateremkoli tekmovanju svetovnega pokala.
Italijanke so vozile po svojih sposobnostih in najhitrejša med njimi je bila Rocchettijeva, ki je bila s časom 2'01”89 na 34. mestu.
Lestvica včerajšnjega smuka je bila taka:
1.	Eder (Av.)
2.	Chaud (Fr.)
3.	Flanders (ZDA)
4.	I. Epple (ZRN)
5.	Solkner (Av.)
6.	Graham (Kan.)
7.	De Agostini (Švi.)
8.	Walliser (Švi.)
9.	VValdmeier (Fr.)
10.	Nelson (ZDA)
11.	Sorensen (Kan.)
12.	Wolf (Av.)
13.	Gros-Gaudenier (Fr.)
1"58'"10 1'58' ’27 1'58 "33 1'58”35 1’58”65 158”67 1’58”70 1’58”77 159 "23 1’59 "26 1"59”45 1’59"65 1"59”74
Danes bodo v Badgasteinu še ženski slalom, ki bo veljal tudi za kombinacijo.
AVTOMOBILIZEM
A kot alpinizem ali A kot avtomobilizem?
35-letni Parižan Michel Chirouze se .je z avtom peugeot 104 ZS spustil z vrha 4.807 m visokega Mont Blanca proti dolini in se namenil s svojim vozilom prevoziti vso pot do doma. Kmalu pa je zdrsnil po hudi strmini in po 900 metrih divje vožnje se .je njegov avto usta vil na robu prepada. Chirouze je hotel svoj podvig nadaljevati, a mu je francoska policija to zabra nila.
21. in 22. februarja bo v Franciji svetovno prvenstvo v kolesarski vožnji čez dm in strn. Italijo bosta verjetno zastopala Antonio Saronni in Fatato.
DEŽELNO PRVENSTVO
«UNDER 20»
Vesna — Aurisina 1:1 (1:0)
VESNA: Savarin, Bukavec, Con-te, Codarin, Basiacco, Somma, Ko-stnapfel, Purič, Cicchese, Zucca, R. Candotti.
STRELEC za Vesno: Cicchese v 37. min.
Vesna je v soboto zamudila iz redno lepo priložnost, da osvoji obp točki. Proti skromni Aurisini pa so se mladi Križani prav (potrudili«, da... jim to ne uspe. Preveč so zadrževali žogo in tako zapravili nekaj res zrelih priložnosti.
Ko je nasprotnik (zaslutil«. da lahko izenači, je začel odločneje pritiskati. Tedaj je plave zajela živčnost, za vse pa je plačal Purič, ki je moral predčasno v slačilnice. Poleg tega pa so gostje prav v zadnji minuti tudi remizirali.
Fabio
Zaule — Breg 4:2 (3:0)
BREG: Grisonich, Savron, Cof-fol, Tritta, Tul, Barucca, Kraljič, Albertini (v 2. pol. Žerjal), Demar-tin, Mondo. Tinti.
STRELEC za Breg: Barucca (2) Po dolgem premoru so Brežani spet stopili na igrišče in se pomerili z Zaulami. Že po uvodnih minu-
Posnetek z odbojkarske tekme med Solarisom in Borom J1K Banko
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU NA GREZARJU
1.	Stenmark (šve.)	2'34"25
2.	P. Mahre (ZDA)	2’36”41
3.	Julen (Švi.)	2’36"82
4.	Strolz (Av.)	2’37"07
5.	Liischer (švi.)	2'37”32
6.	Luthy (švi.)	2’37”44
7.	Zurbriggen (Švi.)	2'37”49
8.	Ortner (Av.)	2’37”55
9.	Gaspoz (švi.)	2’37”95
10.	Fournier (Švi.)	2"38”16
11.	Jakobsson (Šve.)	2'3R”<!2
12.	Nockler (It.)	2'38”45
13.	Gic-rgi (It.)	2‘38’"60
14.	Jager (Av.)	2'38”86
15.	Pieren (švi.)	2’39"1fi
16.	Križaj (Jug.)	2’39’"48
V Badgasteinu v ženskem smuku
Vsa svetovna elita klonila pred Ederjevo
BADGASTEIN - Rodila se je nova zvezda: tako bi lahko, rekli o 16-letni Avstrijki Sylvii Eder, ki je v ponedeljek presenetila vse poznavalce svetovnega smučanja z odlič-
Danes Triestina-Olimpija
Tekma se bo pričela ob 15. uri ■ Zadnjič sta se ekipi srečali leta 1972
Danes popoldne bo na stadionu Grezar zanimiva prijateljska nogometna tekma med Triestino in slovenskim prvoligašem Olimpijo. Ljubljančani so namreč na pripravah v Kopru (jugoslovansko prvenstvo se bo namreč nadaljevalo čez približno mesec dni) in so izkoristili priložnost, da preverijo svojo trenutno formo in uigranost z nekoliko kvalitetnejšim nasprotnikom.
Pri Olimpiji je namreč prišlo do nekaterih pomembnih sprememb. E-kipo je zapustil trener Višnievac. poleg njega pa so odšli še vratar Janjuš ter vezna igralca Bošnjak in Petrovič. Novi trener je sedaj Nedeljko Gugolj, v vratih bo ponovno Dalanovič (ki je odslužil vojaški rok), mesto Petroviča in Bošnjaka pa sta prevzela Martinovič in P. Ameršek.
Kot vidimo torej se Olimpija v prestopnem roku ni okrepila z nobenim novim napadalcem, čeprav bi tako Martinovič kot P. Ameršek morala le biti .učinkovitejša. ,v napadu kot Petrovič in Bošnjak. Na zadnjem prijateljskem srečanju v Rovinju proti Zagrebu so Ljubljančani
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiHmiHiiiiiiiiiHitiiiiiimHtiitiifiitiitiMi
KOŠARKA
V EVROPSKIH POKALIH
Italijani in Jugoslovani zaposleni na več frontah
V	treh evropskih košarkarskih pokalih bo danes zaposlena vrsta i-talijanskih in jugoslovanskih ekip.
POKAL PRVAKOV
Medtem ko bo beograjski Partizan igral jutri, pa bodo danes zaposleni košarkarji Squibba iz Can-tuja, ki bodo na Nizozemskem igrali zelo pomembno srečanje proti moštvu Nashua iz Den Boscha. Nizozemce nikakor ne gre podcenjevati, saj so v prejšnjem kolu doma premagali Barcelono.
KORAČEV POKAL
V	tem pokalu bodo danes igrale vse štiri italijanske peterke.
Acqua Fabia se bo v Rietiju spoprijela z moštvom Mavag iz Budimpešte. Vandonijevi varovanci so seveda favoriti.
Beneška Carrera je doslej v tem pokalu krepko odpovedala. Benečani pa imajo danes priložnost, da se oddolžijo za slabe nastope z zmago doma proti Cotonificiu iz Badalone.
Pred težjo nalogo pa bo vsekakor Cagiva iz Vareseja, ki bo v gosteh igrala proti Orthezu. V Franciji (v Toursu) pa bo danes igral tudi bolonjski Latte Sole.
Naporni tekmi čakata danes tudi jugoslovanska predstavnika, ki bosta oba igrala v Španiji: Zadar proti Juventudu, Šibenka pa proti Valladolidu.
Poraz Sinudyneja
JERUZALEM — V povratnem srečanju prvega kola četrtfinala pokala pokalnih prvakov je bolonjski Sinudvne sinoči izgubil na gostovanju v Izraelu proti Ramat Gan Ha-poelu t izidom 83:72 (40:37).
AVTOMOBILIZEM
RALLY MONTECARLO
Oplovi posadki trdno v vodstvu
MONTE CARLO — Zahodni Nemec Walter Rohrl vodi trenutno na mednarodnem avtomobilskem rally-ju Montecarlo.
Po prvem delu skupne proge Mo naco - Gap je lestvica namreč naslednja:
1.	Rohrl - Geistdorfer
(ZRN) na oplu asco..i 3.05"31'"
2.	Gleint - Wanger (ZRN)
na oplu asconi	3.06’57
3.	Frequelin - Fauchille
(Fr.) na porscheju BC 3.07'40”
4.	Mikkola (Fin.) - Hertz
(Šve.) na audiju 4	3.09’06"'
5.	Therier - Vial (Fr.)
na porscheju BC	3.10"56”
6.	Baby - Sappey (Fr.)
na R5 turbo	3.14’03”
7.	Bnodeck - Emanuclli
(Fr.) na R5 turbo	3.15T5"
8.	Waldegaard -Thorszelius (Šve.)
na porscheju BC	3.21"22"
9.	Tourenzjean - Alric
(Fr.) na R5 turbo	3.23'57"'
10.	Barth - Kussmaul
(ZRN) na porscheju 921 3.26'00"
KOLESARSTVO
Ferlin (Adria) na drugim mestu
V Latisani je bilo v nedeljo deželno prvenstvo v ciklokrosu, na katerem se je predstavnik lonjerske A-drie Petelin dobro odrezal, saj je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto za Novellijem (VC Cividale). Absolutni zmagovalec pa je bil Del Bianco.
nastopili v naslednji postavi (verjetno- tudi danes ne bo večjih sprememb): Dalanovič, Perduv, Iskra, P. Ameršek, Elsner, šarenac, Sej-dič, V. Ameršek, Voljč, Martinovič in Rožič.
Tuui za tržaškega tretjeligaša bo današnje srečanje odlična priprava pred nedeljskim težavnim gostovanjem v Forliju, ki pa Tržačanom verjetno ne dela sivih las, saj je po zadnjih dveh velikih uspehih (zmaga v gosteh proti vodeči Monzi in nato še uspeh doma proti e-najsterici Mantove) vzdušje pri Tri-estini precej vedro. Proti Olimpiji bo skoraj gotovo nastopila ista postava, katero je trener Buffoni poslal na igrišče proti Mantovi. Manjkal bo edinole Coslantini, ki je na pripravah z mladinsko državno reprezentanco v Covercianu, v dvomu pa sta še Schiraldi, ki bi moral še počivati zaradi poškodbe na kolenu, in pa Zanini, ki je bil prehla jen. Buffoni tako danes lahko računa na Nierija, Leonarduzzija, Ma-scheronija, Marozzija, De Falca, Mitrija, Dreolinija, Dota. Dominis-sinija. Ascagnija, Nardija, Marlaz-zija, Štruklja m Rossija.
Kot zanimivost povejmo, da sta se Triestina in Olimpija zadnjič pomerili leta 1972, ko so zmagali Ljubljančani s 3:0, Tržačani pa so takrat igrali še v D ligi.
Današnjo tekmo, ki se bo pričela ob 15. uri, bo sodil Padovan iz Gorice.
OD PONEDELJKA V SPLITU
Jugoslovani na pripravah
SPLIT — Jugoslovanska nogomet, na reprezentanca je v Splitu začela drugi del priprav za svetovno prvenstvo v Španiji.
Zbor reprezentantov je bil v po nedeljek v Splitu. (Plavi« so že na delu. Odsotni pa so nogometaši, ki igrajo v tujini. Le ti se bodo priključili ostalim v ponedeljek, razen Šljiva, Svilarja in Jerkoviča, ki so zaposleni s svojimi ekipami.
Zvezni trener Miljanič je s pogoji v Splitu zelo zadovoljen. Reprezentanca pa bo v nedeljo igrala prijateljsko tekmo proti Hajduku, (nb)
Bearzot v Barceloni
BARCELONA — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot je včeraj dopotoval v Barcelono, da bi poiskal primeren hotel, kjer bi se mudila italijanska reprezentanca, ko bi se uvrstila v drugi del svetovnega prvenstva v Španiji.
Happel ne bo treniral Avstrije <
BONN — Trener Hamburgerja
Ernst Happel ni sprejel ponudbe, da bi treniral avstrijsko nogometno reprezentanco.
Happel je kot razlog navedel, da ne more sprejeti trenerskega mesta v reprezentanci, ki bo v skupini 2 SP igrala proti njegovim rojakom.
Giuseppe Farina predsednik Milana
MILAN — Giuseppe Farina je novi predsednik nogometnega kluba Milana. Farino so izvolili za predsednika na včerajšnji seji klubskega odbora.
Dosedanji predsednik Morazzoni je dal ostavko. Podpredsednika sta Gianni Rivera in Angelo Colombo.
Dva Italijana v Lionu
BOČEN' Letošnjega evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju, ki bo od 1. do 7. februarja v Lionu, v Franciji, se bosta kot predstavnika Italije udeležila Karin Telser in Bruno Del Mestro.
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
Dom in Kontovel uspešna
NA GORIŠKEM
Dom - Corridoni 79:68 (46:37)
DOM: Semolič 13, Mauro Dornik 4, Čubej, Terčič 18, Ziani 13, Gri-nover 2, Košuta, Prinčič 16. Ugo Dornik 11, Sancin 2.
Domovcem je končno uspelo zmagati. V zadnjem kolu prvega dela so igrali na domačem igrišču proti ne preveč slabi ekipi Corridonija iz Fo-gliana, ki je imela pred sobotnim srečan jem enako število točk kot do-movci na skupni lestvici. V tem moštvu nastopa nekaj res dobrih in zelo visokih igralcev, ki so v prejšnjih sezonah igrali tudi v D ligi. Kljub temu pa so (belo-rdeči« prikazah ve liko zrelejšo igro od nasprotnikov, tako da so zasluženo zmagali. Med posamezniki je bil najboljši na igrišču Terčič, ki je v napadu zadeval kot za stavo, v obrambi pa se je najbolje izkazal Mauro Dornik.
M. Č.
NA TRŽAŠKEM
Kontovel - Ferroviario 85:56 (33:21)
KONTOVEL: Gulič 18. Vremec 4, Daneu. Vassallo 22. Pisani, Kojanec, Emili 14, Ban. Rauber 19, Pupis 8.
Kontovelsko člansko moštvo je v
nedeljo 'z lahkoto premagalo tržaški Ferroviario, ki je v letošnjem prvenstvu igral s spremenljivo .srečo, a kljilb temu je na’ četrtem mestu lestvice. Naši fantje so kar nadigrali nasprotnika, saj so s hitrimi protinapadi polnili nasprotnikov koš. Pri tem se je najbolj odlikovala dvojica Gulič - Emili. Mladi Kontovelci so vso tekmo gospodarili pod košem (izkazal se je Rauber). Vassallo je tudi v napadu igral eno svojih boljših tekem. Vsekakor pa moramo pohvaliti vso ekipo, ki je zopet dokazala, da je lahko v tej ligi kos slehernemu tekmecu.
Luxa
LESTVICA
Scoglietto in Zamboni & Scheriani 16: Barcolana 14; Stella Azzurra 12; GMT, Kontovel, Ferroviario, SGT in Bor 10; Don Bosco in Časa del Fri-go 8; Polet 6; Inter Milje 4; CUS 0.
Disciplinski ukrepi
RIM — Zaradi ne.športnega.,,obnašanja gledalcev je disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze med drugim odločila, da bo društvo Rapident iz Livorna morala eno kolo igrati na nevtralnem igrišču.
tah pa so se znašli v težavah, saj šo domačini kaj kmalu povedli. Z učinkovito igro so Brežani skušali zaostanek nadoknaditi, kar pa jim na žalost ni uspelo. Domačini so prednost še povečali in poraz je bil neizbežen.
Povedati pa moramo, da so bili Brežani tokrat dobro razpoloženi, i-meli pa so precej smole, saj so zgrešili enajstmetrovko, kar trikrat pa so zadeli prečko.
J. T.
IZIDI
Costalunga - Supercaffe 0:0; Opi-cina - Edile Adriatica 0:4; Stock -Monfalcone 0:2; Zaule - Breg 4:2; Vesna - Aurisina 1:1; S. Marco -Portuale 2:1.
LESTVICA
Monfalcone 25. Edile Adriatica 19, Portuale 18, Costalunga 17, Aurisina. Vesna 16, Supercaffe 15. Opici-na 14, Domio, S. Marco 9, Zaule 7, Stock 5, Breg 4.
ZAČETNIKI
A SKUPINA
Breg — Costalunga 0:0
BREG: Turco, Ota, Vodopivec, Ražem, Bevk, Steržaj, Koren, Slavec, Prašelj, Mauri, Švara.
V prvi letošnji tekmi po novoletnem premoru so Bregovi začet niki s prikazano igro zadovoljili in lahko rečemo tudi presenetili. Poleg borbenosti in požrtvovalnosti so namreč pokazali tudi viden tehnični napredek. Rezultat je v glavnem pravičen. Costalunga je sicer močnejša od Brega, vendar so ji bili Brežani tokrat povsem enakovredni in so si na težkem blatnem in poledenelem igrišču tudi zapravili lepo priložnost, ko je nasprotnik odbil žogo na sami gol črti, potem ko se je izmunila vratarju iz rok.
Srečanje proti Costalungi je tako dokaz več, da. s treningi tudi rezultati ne morejo izostati. Še zlasti pa moramo tokrat pohvaliti Steržaja, Maurija in Švaro.
Š. M.
IZIDI 3. POVR. KOLA
Breg - Costalunga 0:0, Soncini B - Domio 1:1, Muggesana - Forti-tudo 0:1, Libertas - Ponziana 0:1.
LESTVICA
Muggesana 16. Libertas 14, Soncini B 12, Costalunga, Ponziana 11, S. Sergio, Domio 10, Fortitudo 5, Breg 3.
C SKUPINA
Primorec — S. Giovannl A 1:3 (1:1)
PRIMOREC: Della Fontana, Va silij Kralj, Mesar, Kalc, Andrej Kralj, Černe, Grgič, Panjek, Špehar, Predonzani, Čuk.
STRELEC za Primorca: Špehar v 17. min.
Začetniki Primorca bi skoraj pripravili prijetno presenečenje, saj so dobri ekipi San Giovannija enakovredno kljubovali skozi vso tekmo. Prvi so povedli gostje že v uvodnih minutah, Trebenci pa so po zaslugi Špeharja kmalu zatem remizirali.
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItll!,,,II ,||||||||llll|lllllll,n,,,,11,1,,11,,11,,II,111,11,1,,,111,|,,,M,|||||M|,II,,,,,,1!,,,!,,,,111,,,,,,,,,111,l„ll||||||||,,|||||||||||||||||llllltll||ll||||||||||||||||||||ia
KOŠARKA
SLOVENSKE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Tokrat nekoliko boljši obračun za naše ekipe
MLADINCI	] ljubo pa moramo pripomniti, da je'Jadranu je dobro igral Granier.
n I .	10n. ct.ci	sodnik res oškodoval borovce, ki sol	IZIDI 11. KOLA
D "	* i	n	| v zadnjih treh minutah ostali v šti-1 Libertas - Kontovel 71:74; Ricrea-
c S?!	"“|s7, Mrih na igrišču. Zaman je bil tudi iz- tori - Jadran 105:63; GMT - Barco-
U.dl, Schillam 11 (3:7), Gerdol 5 j ,-eden podvig Maver ja, ki je sam do- lana B 91:80; Don Bosco A - Don
“'segel 51 točk.	Bosco B (preložena); počitek: Fer-
IZ1DI 8. KOLA	roviario.
Ferroviario A - Don Bosco A 98:58;
Don Bosco B - Stella Azzurra 100:62;
Lokar
(3:5), Sancin, Gregori,
(2:10), Corbatti 17 (5:7).
Borovcem je za las ušla zmaga proti prvemu na lestvici. Naši fantje so tekmo proti Interju slabo začeli, v drugem delu pa so zaigrali kot prerojeni ter s Corbattijem in Schil-lanijem na čelu nadoknadili zamujeno. Na žalost so prav v zadnjih minutah, verjetno zaradi utrujenosti, odpovedali, nasprotniki pa so ravno v poslednjih sekundah dosegli zmagoviti koš.
IZIDI 4. KOLA
Libertas - Stella Azzurra 76:43 ; Bor - Inter 1904 54:56; Saba - Polet 60:57.
LESTVICA
Inter 1904 8 točk; Saba 4; Polet, Bor, Libertas in Stella Azzurra 2.
KADETI
Alabarda - Bor 91:88 (48:38)
BOR: Tavčar 4 (2:5), De Carli 2 (0:3), Volk 10 (2:2), Vascotto 2. Struna, Tremul 6, Furlan 5, Semen 8, Šik, Maver 51 (5:10).
Borovi kadeti so nerodno izgubili proti Alabardi, ki sodi med slabša moštva tega prvenstva. Resnici na
■iiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiitiiiiiimMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR V CECINI
Dobre uvrstitve Kraševih igralk
Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Cecini, ki je veljal kot tretja preizkušnja za državni naslov posameznikov, so precej uspešno nastopile tudi tri igralke Krasa. V absolutni kategoriji je zopet pokazala svojo vrednost Sonja Milič, ki se je z lahkoto prebila do finala, kjer pa .je naletela na zelo dobro razpoloženo Vignolo. Komaj 15 letna Rimljanka je v sklepnem obračunu i-mela več moči in slavila po maratonskem dvoboju s 3:2. Za Miličevo, ki je pred tem premagala s 3:0 Cri-vellinijevo, klubsko soigralko Sedmakovo in Massinijevo, predstavlja osvojitev drugega mesta zelo pomemben uspeh in z osvojenimi točkami je trenutno na tretjem mestu lestvice za državni naslov.
Manj sreče je imela Sonja Doljak, ki je v prvem kolu klonila Masii z 2:3.
Damjana Sedmak pa je po uspehu
nad Fasoltovo s 3:0 morala v četrtfinalu priznati premoč izkušenejše Miličeve. Vendar pa je prišla do točke z osvojitvijo petega mesta.
Med drugokategornicami je Damjana Sedmak upravičila svojo vlogo favoritinje. V izločilnem delu je med drugimi premagala solidni i-gralki Moroni in Fasolt, v finalu pa je naletela na v nedeljo nepremagljivo Vignolo, ki je nato zmagala tudi v absolutni kategoriji. Poraz z 0:2 je bil neizbežen, vendar pa je drugo mesto več kot dobra u-vrstitev.
V mladinski konkurenci Sonja Doljak ni bila najboljše razpoložena in je v četrtfinalu klonila slabši Dona-tijevi z 1:2.
Medtem pa iz Livorna prihaja novica. da je tamkajšnji Budassi najel igralko Scartoni, ki bo nastopila v prvoligaškem prvenstvu namesto noseče Eccardijeve. Prav 30. t.m. bo
Kras gostoval v Livornu in od izida tega obračuna bo odvisno, če še lahko goji upanje za osvojitev državnega naslova.
B. S.
«Azzurri» v ZRN
RIM — Danes bodo odpotovali v Kiel italijanski državni namiznoteniški reprezentanti, ki se bodo tamkaj udeležili mednarodnega prvenstva Zahodne Nemčije. V reprezentanci so Bisi, Costantini, Troilo, Bargagli, Zampir.ijeva in Bottiglie-rijeva.
Italijanska moška reprezentanca se bo v prvem kolu srečala s Kanado, če pa bo zmagala bo njen naslednji nasprotnik Jugoslavija.
Težjo nalogo bodo imele Italijanke. ki bodo že v prvem kolu igrale z Avstrijo, proti kateri nimajo skoraj nobene možnosti zmagati.
LESTVICA
Don Bosco A 20; Libertas A 16;
Ferroviario B - Prevenire 98:29; So-, Ferroviario in GMT 14; Don Bosco kol - Inter 47:64; Scoglietto - Inter B 12; Ricreatori 8; Kontovel 6; Bar-Milje 64:88; Alabarda - Bor 91:88. colana B 2; Jadran 0.
LESTVICA
Ferroviario A in Inter Milje 16; Don Bosco A 12; Ferroviario B 10; Inter 1904 in Don Bosco B 8; Bor in Scoglietto 6; Stella Azzurra in Alabarda 4; Sokol in Prevenire 0.
Cancia
NARAŠČAJNIKI
Skupina A
Kontovel - Barcolana 95:71 (38:22)
KONTOVEL: Danieli 5, Emili 14, Cunja, Grilanc 12, Piras 2, Pertot, Starc 53, Škabar, Terčič 9, Kompare.
V zaostali tekmi prvega dela so Kontovelci zmagali proti mnogo slabši ekipi Barcolane. Kot po navadi so tudi tokrat (beli« začeli zelo slabo. Nekoliko bolje so le igrali v začetku drugega polčasa. Nizki ter slabi nasprotniki niso bili kos niti rezervam Kontovela, ki so zaradi požrtvovalnosti vredni pohvale.
D. S.
Libertas A - Kontovel 71:74 (35:37)
KONTOVEL: Danieli 8, Emili 16. Cunja, Grilanc 10, Piras, Pertot, Starc 36, Terčič 4.
Kontovel je poskrbel za veliko presenečenje ter premagal ekipo, ki je sama na drugem mestu lestvice. Z izredno umirjeno ter pametno igro je «belim» že iz vsega začetka uspelo priti v vodstvo. V nadaljevanju je bila igra zelo napeta ter borbena. (Beli« pa so kljub utrujenosti (igralo je pet igralcev vso tekmo) obdržali vajeti igre in tako tudi zasluženo zmagali. Za zmago ima zaslugo vsa ekipa, predvsem zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti.
D. S.
Ricreatori - Jadran 105:63 (54:28)
JADRAN: Granier 22, Persi 12, Kerpan 4, Fonda 4, Fabi 16, Sarto-rati 5, Škerlavaj.
Okrnjeni Jadranovi naraščajniki so visoko izgubili proti (dolginom« Ricreatorija. Naši so zaigrali požrtvovalno in pazljivo, višji in fizično močnejši nasprotniki pa so bili za naše fante pod košema nedosegljivi in so tako tudi visokq zmagali. Pri
NARAŠČAJNIKI
Skupina B
Bor - Servolana A 55:102
(26:42)
BOR: Pregare 9 (1:4), Kovačič 4, Smotlak 4, Pisani 3 (1:2), Tavčar 1 (1:6), Žnideršič 2, Pupulin, Gruden, Korošec 32 (4:5).
Borovi naraščajniki so previsoko izgubili proti prvi postavi Servolane, ki bo verjetno končni zmagovalec v B skupini, saj je edino moštvo brez poraza. Naši predstavniki so do 10. minute drugega polčasa zaostajali samo za 14 točk, zadnjih deset minut pa so igrali katastrofalno. Najboljši v Borovih vrstah je bil tokrat Korošec, ki je bil najuspešnejši strelec srečanja in tudi najboljši mož na igrišču.
IZIDI 9. KOLA
Bor - Servolana A 55:102; Libertas B - SGT 59:103; Servolana B - Inter Milje 42:62; Inter 1904 - Barcolana A 173:34.
LESTVICA
Servolana A 18; Inter 1904 16; Inter Milje 14; SGT 10; Servolana B 8; Bor 4; Libertas B 2; Barcolana 0.
«PROPAGANDA» Kontovel - SGT 41:89 (10:43)
KONTOVEL : Compare, Venier, Škrk, Sterni 15, Gruden 2, Terčon 16, Ban, Cingerla 6, Floreančič 2, Sossi.
Tudi tokrat je Kontovelova peterka izgubila. Domačini so zelo slabo igrali. Žal je naša peterka po dveh minutah dobre igre spet pričela podajati žogo nasprotniku v roke, delala nepotrebne napake in podobno, S tako igro so si Kontovelovi igralci zaslužili le podoben izid.
AŠO
Don Bosco A - Bor 105:28
(43:10)
BOR: Kovačič 10 (0:8), Civardi 2, Burolo 2, Barut, Mosetti, Lippolis 8 (0:6), Matera, Klinc, Žetko 4, Ba-rini 2, Žgur.
Mladi Borovi košarkarji so previsoko izgubili proti prvi postavi Don Bosca, ki pa res nima tekmeca v svoji kategoriji. Tržaško moštvo je selekcija najboljših tržaških košarkarjev, med katerimi je tudi bivši
borovec Lokar. V Borovih vrstah je bil najboljši Kovačič.
IZIDI 2. KOLA
Don Bosco A - Bor 105:28; Libertas - Saba 23:82; Servolana - Inter 1904 74:37; Inter Milje - Ferroviario 39:58; Kontovel - SGT 41:98; GMT -Ricreatori 59:49.
LESTVICA
Don Bosco A, Servolana, Saba in GMT 4; Bor, Don Bosco B, Ferroviario in SGT 2; Inter Milje, Konto vel, Libertas. RCT. Inter 1904 0
EP v Cortin! d'Ampezzo
CORTINA — V petek in soboto bo v Cortini letošnje evropsko prvenstvo v vožnji z dvosedežnim bobom. Doslej se je prijavilo za nastop 15 držav.
Na poskusnih vožnjah so bili najhitrejši oboji Nemci in Avstrijci.
V	drugem polčasu so gostje spet takoj povedli. Primorcu m* je sicer ponudila priložnost, da izenači, a eo bili napadalci prepočasni. V zadnjih minutah pa so gostje dosegli še en zadetek in dokončno zapečatili izid v svojo korist.
Bruno
Portuale — Kras	0:0
KRAS: Robert Purič, Žagar, U-mek, Križman, Lucijan Škabar, Škrk, Tavčar, Alan Škabar, Lukša, Šuc, Grmek, 13 Gregoretti.
Po skoraj enomesečnem premoru so Krasovi začetniki ponovno stopili na igrišče in v prvi letošnji tekmi v gosteh povsem zasluženo o-svojih točko.
Na poledenelem proseškem igrišč • je bila Krasova obramba zelo zanesljiva in je dobro odbijala napade telesno močnejših nasprotnikov, napad pa je z Alanom Škabarjem in Lukšo zamudil dve zelo u-godni priložnosti.
V	nedeljo bo v Trebčah zanimiv
OB PRVI OBLETNICI SMRTI
Počastitev spomina Pavla Sedmaka
Predvčerajšnjim je poteklo leto dni od tragične smrti Pavla Sedmaka, odličnega kotalkarja in trenerja, ki ga je kruta usoda iztrgala v najlepši mladosti iz vrst svojih dragih. Na dan obletnice so se ob njegovem zadnjem domu na openskem pokopališču, zbrali predstavniki odbora ŠD Polet, kotalkarji in njihovi starši ter na grob položili cvetje, včeraj pa so njegov spomin počastili na kotalkarišču Poleta in sicer s kratkim nagovorom ter enominutnim molkom.
KOLESARSTVO
Saronni ne bo nastopil na «Touru»
FIRENCE — Italijanski kolesar Giuseppe Saronni je izjavil, da bo letos nastopil na (Giru» in na svetovnem prvenstvu v Angliji. Dejal pa je, da letos ne misli nastopiti na francoski etapni dirki.
derbi med Primorcem in Krasom.
R B
IZIDI 3. POVR. KOLA'
Primorec - S. Giovanni A 1:3, Chiarbola B - CGS 1:4, Portuale -Kras 0:0, Supercaffč - Opicina 2:0, S. Andrea - San Luigi For You odi.
LESTVICA
S. Giovanni A 21, Supercaffe 17, S. Andrea, Portuale 15, Opicina, CGS 14, For You 7, Primorec 6, Kras 4, Chiarbola B 3.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NAJMLAJŠI
A SKUPINA
Breg — San Vito	0:0
BREG: Degrassi, V. Olenik, Sancin, Žerjal, Ciacchi, Tul, Biagi, Bavčar, Bonetta, Godina, Barut.
Čeprav niso osvojili obeh- točk, so najmlajši Brežani proti prvo-uvrščenemu San Vitu odigrali najlepšo tekmo letošnjega prvenstva. Tokrat pa jim je sreča res obrnila hrbet, saj so imeli vrsto lepih priložnosti, neovirano so pod vodstvom razpoloženega Tula gospodarili na sredini igrišča, žoga pa ni hotela v mrežo. Na drugi strani pa nasprotniku ni niti enkrat samkrat u-spelo streljati v Degrassijeva vrata.
V prvem polčasu je po dolgem pritisku proti vratom gostujoče e-najsterice Biagi preigral vso obrambo San Vita, vendar je sam pred vratarjem streljal mimo mreže. Tudi v drugem polčasu je bil nasprotnikov vratar večkrat premagan, žoga pa ni in ni hotela v vrata, kot na primer tedaj, ko je branilec zadnji trenutek z glavo preusmeril usnje v kot. Med Brežani je tokrat najbolje zaigral Edvin Žerjal.
A. B.
IZIDI 3. POVR. KOLA San Luigi For You - Zaule 5:0, Breg - San Vito 0:0, Giarizzole -Ponziana 1:0, Costalunga - Campa-nelle 0:0, Chiarbola - Fortitudo 0:1. LESTVICA
San Vito, Giarizzole 19, Costalunga 18, Breg, Campanelle 16, Forti-i tudo 14, Domio 8, Chiarbola, For I You 7. Ponziana 5. Zau'e 1.
JADRANJE
Regata okrog sveta
BUENOS AIRES — Nizozemska jadrnica Flyer, je pod vodstvom svojega kapitana Cornelisa Van Rieschitna sinoči prva prispela na cilj tretje etape mednarodne regate okrog sveta v Mar del Plati.
Medtem .je iz kraja Punta Are-nas, na skrajnem jugu južnoameriške celine, prišlo sporočilo, da je od skupnega števila 23 jadrnic, ki še tekmujejo, 14 že preplulo težavno in nevarno Drakeovo morje in so obrnile svoje premce proti cilju tretje etape.

OBVESTILA
Športna šola Trst sporoča, da bo prva seja novega glavnega odbora jutri, 21. januarja, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
• • «
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 20. t.m., ob 20. uri sestanek smučarske komisije na sedežu SK Devin v Praprotu.
• * •
ŠD Mladina — smučarski odsek vabi vse člane na prvi «Poka) treh dežel«. Zainteresirani naj se zglasijo pri Stojanu najkasneje v petek, 22. t.m., do 14. ure.
« • •
ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v nedeljo, 24. januarja, ob priliki (Pokala treh dežel« izlet z avtobusom v Trbiž. Odhod z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na Opčinah pri Tavčarju, tel. 21-29-36.
Odhod iz Križa ob 6.15 izpred spomenika. Vpisovanje v Križu, pri Stojanu, tel. 220-423.
• * •
ŠD Mladina — smučarski odsek
obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od
19.30	do 21. ure.
• * «
ŠK Kras
vabi člane in prijatelje na 18. redni občni zbor, ki bo v petek, 29. januarja 1982, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v gostilni Križman v Repnu.
Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. izvolitev volilne komisije; 5. razrešilnica staremu odboru; 6.
volitve novega odbora; 7. razno.
• • •
Odbojkarska sekcija Bor
sporoča, da bo seja sekcije danes, 20. januarja, ob 18.30.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din. ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdtl 6
20. januarja 1982
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|an«
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm>
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	^Trst 2ai0jnikov FiEG*
ZMAGA NAPREDNIH SIL NA FINSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
Socialdemokrat Koivisto bo novi finski predsednik
Socialdemokratski kandidat je prejel 43,3 odstotka glasov in 145 od skupnih 301 velikega volivca, kar mu bo zadostovalo za izvolitev
Ob zamenjavi le iormalen objem
HELSINKI — Kandidat socialdemokratske stranke za finskega predsednika, sedanji premier Mau no Koivisto je močno zmagal na izrednih volitvah in si je zagoto vil največje število velikih volivcev. kar mu omogoča, da bo skoraj gotovo postal novi finski pred sodnik.
Številni komentatorji so sicer na povedovali zmago socialdemokrat ske stranke, vendar le malokdo je pričakoval, da si bo ta stranka za goto vila kar 43.3 odstotka glasov in 145 od skupnih 301 velikega vo livca. Pekoč poraz so tokrat beležile meščanske stranke in še posebej stranka bivšega predsednika Kekkonena, ki se .je na teh volit vah predstavila z Johannesom Vi rolaincnom. in prejela le 16,0 od stoika glasov, precej pod pričako
Malino Koivisto
vanji. Na Finskem so se torej podobno kot v Franciji in Grčiji utrdile zmerne napredne sile, ki ima .jo svoja oporišča prav v socialdemokratskih in socialističnih strankah.
Bodočega finskega predsednika bodo izvolili 26. tega meseca, ko se bodo sestali izvoljeni veliki vo livci. Koivisto bo poleg 145 glasov svoje stranke predvidoma prejel še nekaj glasov manjših strank, kar mu bo omogočilo, da bo že isti dan izvoljen in da bo naslednji dan prevzel dolžnost. Socialdemokratski voditelj je kmalu po objavi rezultatov izjavil, da bo sicer spremenil sestavo' svoje vlade, vendar bo spoštoval Kekkonenovo usmeritev v zunanji politiki. Finske predsedniške volitve so namreč »otekale v kar največji meri v znamenju zunanje politike. Kako živeti skupaj i veliko sosedo Sovjetsko zvezo je že od nekdaj ključno vprašanje neodvisne finske republike. Oba dosedanja finska predsednika Paasi-kivi in Kekkonen sta se namreč izkazala prav pri izpostavljanju od nosov s Sovjetsko zvezo. Uspela sta zagotoviti Finski samostojno notranjo politiko in to kljub ome jitvam na mednarodnem področju, ki jih je zahtevala po drug' sve tovni vojni vzhodna soseda: Finska je leta 1948 podpisala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju s SZ, v katerem se je zavezala, da bo na mednarodnem prizorišču nastopala kot nevtralna država. Prav ta sporazum, ki sta ga državi že dva krat obnovili brez vsake sp' emem be in bo v veljavi do leta 1990. je omogočil tudi odlično gospodarsko sodelovanje med SZ in Finsko.
V Moskvi so že od samega za fetka budno spremljali razvoj do godkov na Finskem po odstopu predsednika Kekkonena in čeprav ne pričakujejo večjih sprememb v finski zunanji nolitiki baje niso najbolj zadovolini z rezultatom* predsedniških volitev. Po nekaterih izjavah bi lahko sklepali, da so bili bolj naklonjeni meščanskim kandidatom. Prva dva predsednika sta namreč izhajala prav iz me ščanskih strank.
ANKARA - Turške vojaške obla ti ,so sporočile, da je na prostosti e 7.662 »teroristov*, ki so zakri ili zločinska dejanja pred voja-
škim državnim udarom septembra leta 1980.
Turško vojaško sodišče i/reklo Iri smrtne kazni
ANKARA — Vojaško sodišče v lzmiru je včeraj obsodilo na smrt dva skrajnodesničarja in enega skrajnolevičarja. Najprej so sodih sedmim pripadnikom skrajnolevičar-skega gibanja «Dev-yol» zaradi u mora nekega nočnega čuvaja. Po leg smrtne obsodbe je sodišče iz reklo še dve dosmrtni kazni.
Isto sodišče je kasneje obsodilo na smrt dva skrajnodesničarja zaradi uboja treh oseb.
OB ZELO ŠTEVILNI UDELEŽBI MLADEGA OBČINSTVA
Festival malih odrov v Novi Gorici prehaja sedaj v svojo drugo fazo
Na obvezni svečanosti ob zamenjavi v španskem vojaškem 'svetu je bil objem med novim načelnikom generalštaba Ramonom Ašcauio Tagoresom (levo) in odhajajočim Josejem Cabeirasom Monterom (desno) zgolj obvezna in prisiljena formalnost	(Telefoto AP)
NOVA GORICA — Stephanie je bila znana violinistka, dokler ni zbolela za sklerozo multiplex; zdaj je priklenjena na invalidski voziček. Na možev nasvet gre na posvet k dr. Feldmanu, ki naj bi pomagal, da bi spet uredila svoje življenje, ki je z boleznijo izgubilo listo, kar je bilo v njem najpomembnejšega. Najprej je videti, da so pogovori z dr. Feldmanom dokaj uspešne: Stephanie začne pomagati možu (ta je slaven skladatelj) pri njegovem delu, poučevati itd., toda postopoma razkrivajo zdravnikova mirna, raziskujoča vprašanja docela drugačno podobo. Dr. Feldman snema plast za plastjo u-mišljenih obrambnih konstrukcij, ki si jih je bila Stephanie zgradila in na dan prihajajo nevarne globine obupa in očitkov, ki jih je skrivala v sebi. Bolj kot seanse napredujejo, bolj postaja agresivna nasproti psihiatru, dokler ga ne — tako se zdi — izzove v silovito izpoved njegovega življenjskega nazora in vere. Ali pa je njegova
izpoved premišljena? Stephanie je pretresena in nazadnje izjavi, da bo prekinila zdravljenje toda njegove zadnje besede so vprašanje: Prihodnjič ob isti uri kot po navadi? Zastor pade in odgovora ni.
To naj bi bila vsebina predstave, ki smo jo v ponedeljek zvečer gledali na odru solkanskega gledališča in v kateri sta angleška gosta Kate 0’Mara in Philip Madoc u-dejanila <d)uet za enega» Toma Kem-pinskega. Seveda se je predstava odvijala v angleščini, kar je pre cej ogrozilo (vsaj tistim, ki angleščine ne poznamo) sporočilo samo. Vsekakor pa je bilo moč uživati ob umirjeni igri obeh protagonistov ter razpoznavati vsebino predvsem iz njunih gest, še bolj pa v oblikovanju obrazne amimilce» ter izmenjujočih se govornih tonalitet. Predstava je pomenila tudi obogatitev letošnjega 11. gor iškega srečanja malih odrov, čeprav sama po sebi ni mogla imeti globljega učinka, kot ga je, recimo, imela nedeljska uprizoritev zagrebških go-
iii uu iiiiiii iiiiiiiiiiiiiii, m, iii»iiiinti**i»iiiii,Miiu»iiiiiimiinHiiuHiiiii,i,iiiimrtimiiii,iiiiii,t„i„i„„iiiiiii	Hillu, iiiiui, milili,iiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiitiiuiilitiitiii m miiiliiiHinnliliiiiliHiiiliii»ii»illllliiiiiiiiliiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiillllllMiliiiliHllilliiiiiiiliiiniiitllliiiiiuiillliiliillHiiiiliiiHiHHiuiiimiiiiiiliiiiiiilimiuillim
0 POPRAVKIH K MCOLAZZIJEVEMt ODLOKU
Danes posvet večine o stanovanjski politiki
Odložitev izvajanja sodnih izgonov in davčni ukrepi za spodbujanje prodaje in oddajanja stanovanj
RIM — Vprašanje stanovanjske politike je eden izmed trdih orehov, pred katerimi se znajde Spadohni pri krmarjenju svoje ne preveč složne vladne kompozicije in pel-strankarske koalicije, ki ga (ne ravno in vedno najbolj prepričano) podpira. Zato je prisiljen ob vsakem koraku sklicevati o spornih vpra šanjih posebne posvete, bolj ah manj na vrhu, med zavezniki. Danes je na vrsti prav posvet o stanovanjskem vprašanju, ki je nujen, ker je zadevni Nicolazzijev dekret tik pred zapadlostjo in mora torej vla da predložiti novega, ki naj bi vseboval vrsto popravkov, o katerih so pa mnenja še deljena.
Na današnjem sestanku med vlado in načelniki parlamentarnih skupin večine se bodo skušah dogovoriti o popravkih, ki na bi bili v bistvu naslednji:
1.	lastnik gradbene parcele bo moral dobiti od občine najprej »potrdilo o namembnosti zemljišča*, nakar se bo moral župan odločiti v 60 dneh o gradbenem dovoljenju, če pa v še nadaljnjih 90 dneh ne bi odgovoril, se bo gradnja lahko začela. To pa ne bo veljalo za loti zacije.
2.	izvajanje sodnih izgonov naj bi v večjih mestih odložili na splošno »a eno leto. o postopnosti pa naj bi odločal sodnik na osnovi mnenja posebnih komisij, ki bi jili sestavljal župan, prefekt in predsednik krajevne ustanove za ljudske grad nje.
3.	z davčnimi ukrepi naj hi spodbujali prodajo stanovanj od družb na zasebnike in pa oddajanje v najem praznih stanovanj (s povečanjem davka zanje).
Koliko bi taki ukrepi zares pripomogli k premoščanju stanovanjske krize je seveda vprašljivo, saj na primer zadružne organizacije ugotavljajo. da je treba zgraditi na leto najmanj 250.000 stanovanj, od katerih bi moralo vsaj 20 odstol kov odpasti na ljudske hiše. zaradi česar bi morala vlada vlagati vsaj
9.000	milijard do leta 1985. namesto 5.700, ki jih predvideva Nicolazzijev odlok.
reč v tovarni izdelovala namesto otroških hlač, srajce za moške in pletene jopiče za ženske, katere so prodajali na črni borzi po vsej de želi in zaslužili več kot dve milijardi lir. Na pravo pot je ureisko-valce spravilo dejstvo, da je direktor tovarne živel kot nravi šejk v razkošni vili. ob koncu tedna pa je redno odhajal v najbolj luksuzne moskovske restavracije. Tudi direktorjeve pajdaše so obsodih na visoke zaporne kazni.
NE\V YORK — Štirje piloti akrobatske eskadrilje «Thunderbirdš* (ognjeni ptiči) so umrli včeraj zjutraj v hudi letalski nesreči. Med poskusnim poletom so njihova letala trčila druga v drugo in strmoglavila na zemljo ter eksplodirala.
DESETERICA POLAGOMA DOBIVA ŠE POLITIČNO DIMENZIJO
Evropska gospodarska skupnost pripravlja koordinacijo svoje politične strategije
v
V ta proces bodo vključili še pred vstopom v EGS tudi Španijo in Portugalsko - Načrt bodo predložili konec marca na «vrhu» deseterice
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Zahodnoevropska skupnost, ki je dobri dve desetletji posvetila razvijanju ekonomskega sodelovanja med članicami, kar ji je uspelo le deloma, saj je doslej uspela izoblikovati le eno — kme tijsko — skupno usmeritev, polagoma dobiva še politično dimenzijo. Okvirno idejo o »politizaciji* skupnega liga je bilo že prbd leti zaslediti v poročilu, ki ga je pripravil tedaj predsedujoči Belgijec Leo Tin-demans. določneje pa se je o in-stitncionalizaciji političnega sodelovanja med članicami EGS pričelo govoriti lansko pomlad, ko je bonski zunanji miništrer Hans - Die-trich Genscher na neuradnem srečanju šefov diplomacij v Venloju na Nizozemskem predlagal okrepitev
Razbitine iz Potomaca
Velegoljmija v SZ: dve smrtni kazni
MOSKVA — Direktor in uradnik neke tekstilne tovarne v Bakuju (Azerbajdžan) sta bila obsojena na smrt zaradi velegoljufije. S pomo čjo drugih trideset oseb sta nam
Kljub izredno nizkim temperaturam se v VVashingtonn nadaljuje dviganje razbilin ponesrečenega letala «Air Florida* iz hladnega objema reke Potomac	j .	(Telefoto AP)
razprav o zunanji politiki ter celo u-stanovitev posebnega sekretariata, ki bi pripravil dokumente za nujna ministrska srečanja.
Idejo, ki je očitno dišala po nad-državnem telesu, kar bržkone posega v načelo neodvisnosti nacionalnih usmeritev, so v Venloju začasno postavili na hladno. Znova pa je oživela jeseni, ko je šef bonske diplomacije, tokrat skupaj z italijanskim kolegom Emiliom Colom-bom, predložil dogovor o »evropskem aktu*, nekakšni aktualizaciji institucionalnih mehanizmov, ki so jih predvideli «rimski sporazumi*, s katerimi je bila leta 1957 ustanovljena EGS. »Evropski akt* razširja ven-lojske zamisli bonske vlade, osnovni motiv tega predloga pa je vendarle v večji koordinaciji zunanje politike v evropski deseterici. Na novembrskem vrhunskem srečanju EGS v Londonu je zaradi ostre proračunsko - kmetijske debate sicer zmanjkalo časa za podrobnejše o-bravnavanje predloga o «evrop-j skem aktu*. Genscher in Colombo j pa sta vendarle dobila zadoščenje s sklepom vladnih predsednikov, da je idejo potrebno «podrobneje preu čiti in dopolniti*.
Zadeve se je z vsem žarom lotil Leo Tindcmans, ki je sredi novembra postal novi belgijski zunanji minister, od januarja dalje pa predseduje v ministrskem svetu EGS. Že na prvem ponovoletnem srečanju šefov diplomacij so oblikovali «ad hoc» skupino, ki jo vodi sedanji bel gijski veleposlanik v Španiji in nekdanji šef kabineta zunanjega ministra Nothomba Philippe De Schou-tlieete. z nalogo, da pripravijo revidirano verzijo Genscherjevega in Colombovega plana. Po delovnem koledarju, ki si ga je začrtala sku-' pina, naj bi bil predlog nared do 19. februarja, štiri ali pet dni kasneje pa že napovedujejo posebno srečanje ministrskega sveta, ki bi ovrednotil delo deseterice funkcio nar jev, ki imajo rang veleposlanikov. in načrt predložil v razpravo šefom vlad. ki se bodo konec marca sestali v Bruslju na prvi letošnji «vrh». Če znoya ne bo proračun od .jedel preveč časa.
Belgijsko predsedništvo je že razkrilo načrte za povečanje zunanjepolitičnega sodelovanja v EGS. Po leg že običajnih sestankov šefov diplomacij, ki so vsak mesec — razen v avgustovskem počitniškem premoru — ko je politična kooperacija redna neuradna spremljevalka dogovorjenega dnevnega reda. vsaj med skupnim kosilom. Če drugače
NAPAD NA NUKLEARKO V FRANCIJI
. I IIIIIII...........................IIIIIIMHIIII Hlinili lili IIHIIIIIHHIII.......................................................•■■Illllll.il   „1 Hill
V PORTOROŽU ZASEDANJE AVTOBUSNIH PREVOZNIKOV
PORTOROŽ-—' Več kot sto avtobusov bo sredi aprila pripeljalo dobrih pet tisoč turistov, udeležencev tradicionalnega mednarodnega srečanja avtobusnih prevoznikov iz vse Evrope in kongresa avtobusnih agčncij iz Nemčije, '	t.
Organizacijo tega srečanja evropskih avtobusarjev je prevzela obalno kraška turistična poslovna skupnost iz Portoroža, ki nikakor ne bi imela lahkega dela. Zadovoljiti te zahtevne, vendar za turistično, reklamo pomembne goste, bo , vsekakor zahtevalo od organizatorja portoroških gostincev nasploh posebnega truda. Čeprav je Portorož med 17. in 21. aprilom ponavadi še zmeraj pusto mestece, bo z najrazličnejšimi- glasbenimi in folklornimi prireditvami, izleti z ladjami, teniškim turnirjem, obiskom Lipice in starih mest (Kopra, Izole, Pirana), morda le možno pričarati vzdušje, ki bo počitniško dovolj vabljivo.
Za živahne aprilske dneve bodo poskrbeli tudi avtobusarji sami, ki bodo organizirali vrsto tekmovanj z avtobusi, spretnostne vožnje, izbiro najlepšega in najsodobnejšega avtobusa, avtobusni rally, vožnjo vseh sto avtobusov po slovenski obali . .. Skratka, kaže, da bo kar nekaj paše za oči. če upoštevamo, da bodo avtobusarji- pripeljali najsodobnejše avtobuse in tudi praktično dokazali, da je lahko vožnja iz katerekoli evropske države do Portoroža udobna in hitra, potem smo lahko prepričani, da bo prireditev udarec na žebljevo glavico.
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Najsodobnejša francoska jedrska elek trama je bila predsinočnjim tarča neverjetnega na pada — neznanci so .jo obstreljevali z ročnim metalcem min. Žrtev sicer ni bilo, toda škoda je bržkone večja, kot so zatrjevali še ob prvih pojasnilih.
Opoldne so namreč že poročali, da je ena od min prodrla v notranjost betonskega valja, ki ob daja reaktor, medtem ko je druga menda prebila zid sosednjega poslopja in poškodovala parni ge nerator. Nuklearko v kraju Creys - Malville ob reki Roni, blizu Val DTsere, sicer še gradijo, toda njen hitri (oplojevalni) reaktor tipa super phenix naj bi vključili že čez dve leti in zato je bilo pod streho že precej naprav.
Ko bo 1200-megavatna jedrska centrala zgrajena, do 80 metrov visoki in meter debeli betonski valj seveda kljuboval vsem klasičnim izstrelkom, to krat pa so napadalci očitno imeli srečo, da so eno od min poslali natanko skozi vrzel, potrebno za montiranje .opreme. Mina je baje padla blizu posod, v katerih je že nevarni tekoči natrij, po treben za hlajenje srca reaktorja. V tem trenutku
je bilo v bližini kakih dvajset delavcev. Druge mine so betonski oklep le oškrbile.
Eksplozije so odjeknile v ponedeljek. okrog 23 30. Včeraj pa so preiskovalci na nasprotnem bregu Rone. vsega 400 metrov od tarče, našli cev in tri nožnik ročnega metalca. Orožje .je sovjetske izde lave. dvajset let star model kalibra 60. V krogih francoskega podzemlja, povezanega z bližnjevzhod nimi trgi, je tak metalec mogoče kupiti za vsega nekaj tisoč frankov.
Sodeč po nočnem telefonskem klicu, ki ga je kmalu po atentatu prejelo uredništvo pariške ti skovne agencije AFP. se za neverjetno akcijo skri va ekološko gibanje. »Zelenim* je super-phenix že dolgo trn v peti. Policija je decembra 1977 v bližini gradbišča prestregla mladeniča, ki sta v spačku prevažala koktejle molotov in dinamit, junija 1979 (ja so ekologisti razstrelili steber 400.000 voltnega daljnovoda, ki ga speljujejo proti Creys - Malvillu. prvi komercialni jedrski centrali na svetu, v kateri bodo za pridobivanje električne energije uporab ljali plutonij.
VILKO NOVAK
ni časa za obravnavanje zunanjepolitičnih tem, naj bi dvakrat letno sklicali posebne sestanke zunanjih ministrov, kjer bi se lotili izključno mednarodnih tem. Takšno usmeritev po tukajšnjem prepričanju narekuje mednarodni položaj, ki se hitro spreminja in zaradi česar je potrebno omogočiti hitrejše konsul-tacije med članicami. Za to uradno razlago se skriva druga teza: dose-drnji posveti držav evropske skupnosti ob žgočih mednarodnih problemih so pokazali dokajšnje razlike v stališčih in »velike* članice skupnega trga bi rade dosegle način za poenotenje političnih ocen Če je bilo takšen razplet pravzaprav pričakovati — četudi ni jasno, kako bodo reagirale Grčija, Irska, ki edina med državami EGS ni v severnoatlantskem paktu, ali pa Nizozemska — je veliko presenečenje
novica, da bosta Španija in Portugalska« ki kandidirata za vstop v evropsko skupnost, še v času preliminarnih pogajanj dobili možnost tesnejše koordinacije z zunanjepolitično usmeritvijo EGS. Na pobudo Hansa - Dietricha Genscherja bosta direktorja v španskem in portugalskem zunanjem ministrstvu (torej pomočnika šefa diplomacije) kot o-pazovalca sodelovala pri delu »političnega odbora* EGS, ki se sestaja enkrat mesečno. To telo pripravlja debato zunanjih ministrov o zunanjepolitičnih temah. Madridski in lizbonski šef diplomacije bosta dobila povabilnici tudi za že omenjeni posebni srečanji ministrskega sveta EGS o »politični kooperaciji*, poleg tega pa bo predsedujoča članica redno obveščala obe kandidatinji o političnih razpravah v EGS.
BOŽO MAŠANOVIČ
slov.
V ponedeljek pa smo v prostorih bovolinga v hotelu Argonavti gledali tudi «Jaslice» Zdravka Dušt v postavitvi ljubljanskega eksperimentalnega gledališča Glej. Delo, o katerem smo pred kakim mesecem že obširno pisali, skuša oblikovati človekovo stisko, njegovo, samoto v zaprtem uradu ter prikazovati brezno, ki se odpira v pričakovanju dogodka, (ne)rojstva otroka. ki lahko edini da smisel življenju. Samota torej in odtujenost, ki zaobjemata že shizofrenične razsežnosti. Praznina v človeku, praznina v ženski, iskanje smisla, čeprav skoraj zagotovo smisla ni in ga v alienativnem svetu ni mogoče najti, če ne z izjemnim naporom. Jaslice je režiral Vinko Moedern-dolfer, igrali pa so z izjemnim smislom za uresničevanje «praznih», brezizhodnih situacij Mina Jeraj, Alja Tkačev, Majolka Stiki je, Milena Grm. Olga Grad, Marinka Štern, Bojan Umek in Igor Samobor.
Tako se 11. srečanje malih odrov v Novi Gorici počasi preveša v svojo drugo polovico, ki bo najbrž precej zanimiva. Obetajo se namreč nekatere novejše predstave slovenskih gledališč.
Vse predstave doslej so bile zelo dobro, lahko bi rekli da odlično obiskane, kar kaže na veliko zanimanje, ki ga ima, festival pri novogoriškem občinstvu. Spodbudna je predvsem ugotovitev, da sledijo predstavam pretežno mladi, kar kaže na izostren gledališki čut pri najmlajšem občinstvu, ta čut pa ni samo poza, saj se mladina resno in zavzeto vključuje tudi v razprave ter razmišlja o uprizorjenih predstavah na dokaj poglobljen način, To je za nas vsekakor odkritje, saj tega nismo bili navajeni. Po drugi strani pa je obisk iz zamejstva zelo skromen, da ne rečemo ničen, kar velja predvsem za goriške ljubitelje odrske besede. Naravnost nerazumljivo je, kako ljudje iz naših krajev nezainteresirano sledijo festivalu samemu, saj je takih priložnosti pri nas bolj malo. V Novi Gorici pa je moč dobiti vpogled v sodobna iskanja slovenskega gledališča. Ta vpogled mogoče ne odgovarja nazivu »mali odri* in bo najbrž deležen več kritik, kljub vsemu pa predstavlja novogoriški festival dogodek, ki ga ni mogoče kar tako obiti. Upati je It. da bo odziv na predstavi, ki bo v soboto v novem goričkem Kulturnem domu primeren pomembnosti dogodka, saj niso iz trte izvita prizadevanja, da bi bilo v bodoče možno razširiti festival malih odrov tudi na staro Gorico.	MARIJ ČUK
Hlllllllllllll  	Ml lil  
iiiEEEi 'A ■ »Jt! I jMI lil
SODNIKI SKORAJ V CELOTI S PREJ ZLI ZAHTEVE TOŽILCA
Prizivni proces o «koka veselicah: le Laurelu in Minaju znižali kazen
Potrjene obsodbe ostalih obtožencev - Tožilec: «Mladeniči niso vedeli kako izkoristiti svojega časa in denarja ter so si zato izmislili družabnosti s kokainom*
Prizivni proces o »koka veselicah* v Ul. Buonarroti proti sedemnajstim obtoženim posesti in prekupčevanja z mamili se je v bistvu končal s potrditvijo prvostopenjske razsodbe. Prizivni sodniki so le bivšima košarkarjema tržaškega prvoligaša Richu Laurelu in Carlosu Minaju znižali kazen na eno leto. 4 mesece in 10 dni zapora ter 550.000 lir globe (Laurel), oziroma eno leto in 4 mesece ječe ter pol milijona lir globe (Mina), ker so ju oprostili obtožbe, da sta prodala mamilo enemu od ostalih obtožencev (Di Roccu). V ostalem je sodišče potr dilo kazni, ki jih je izreklo prvostopenjsko sodišče 5. marca lani. Tedaj je bil Riccardo Dainese. v stanovanju katerega so prirejali znane paril je s kokainom obsojen na 3 leta in 3 mesece ječe ter 3 milijone lir globe, Milančana Marco Pizzi in Cesare Tudda na 2 leti in 3 mesece ter poldrugi milijon globe. Massimo Interlandi, Rodolfo Valentini. Enri-eo Cavalli (vsi iz Milana), Arturo Galce (iz Benetk), Tržačana Marino Divich in Paolo Muchich, ter VValter Campedelli (iz Riminija) na ono leto in 5 mesecev' ječe in 600 tisoč lir globe: Tržačan Roberto Di Rocco na eno leto in pet mesecev ter na poldrugi milijon, Marino Tu-rello (iz Pordenona) na 2 leti in pol milijona globe. Lorenzo Fanin (iz Trsta) na 2 leti in 200 tisoč lir globe. Vincenzo Polidori (iz Riminija) na 2 leti in milijon globe. Tržačan Pasouale D’Agostino na 8 mesecev in 70 tisoč- lir globe. Luigi Debril-li (prav tako iz Trsta) na leto in 4 mesece ječe in milijon 400 tisočih- globe.
Laurel in Mina sfa bila na prvem procesu obsojena na leto in 5 me secev ječe in na 600 tisoč lir globe. znižanje kazni in globe je bilo za oba tol-ej minimalno.
Včerajšnje obravnave se je udeležilo le devet obtožencev (nekateri od njih so bili lepo zagoreli v o-
braz), ostalim so sodili v odsotnosti. Obtožba jih je bremenila posesti in razpečevanja mamil — šlo je za kokain — na družabnih večerih v stanovanju Ricearda Daineseja v Ul. Buonarroti. Organi pregona so jim prišli na sled konec decembra 1980. celotna zadeva pa je takrat dvignila precej prahu med tržaško javnostjo, ker so bili v celotno zadevo vpleteni tudi trije znani košarkarji takratnega Hurlinghama (poleg Laurela in Carlosa Mina je
še Marvin Bames, proti kateremu pa niso sodniki sprožili sodnega postopka). Medtem ko so se branilci vseli obtožencev zavzeli za oprostitev mladeničev’ je zahteval glavni tožilec dr. Gervasi zanje potrditev obsodbe. Celotno zadevo je orisal kot tipični primer provincialnega dolgočasja, obtožence pa kot osebe, ki niso znale, kako izkoristiti svoj čas in denar in so si zato izmislile tak način zabave. Sodišče je sprejelo njegovo tezo.
llllflllllllinilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIllllillMIlHIiiiiiiiiiiiiiMIIHIIIIImMIIIIMIMIIIUIIIIDniMlllllltnMMlIlllllB
VČERAJ V NOVINARSKIM KROŽKU V TRSTU
Uradna predstavitev osmega zvezka monografske enciklopedije F-JK
Publikacija vsebuje tudi zgodovinski prikaz slovenske gledališke ustvarjalnosti
V	Novinarskem krožku v Trstu so včeraj zjutraj uradno predstavili osmi zvezek monografske enciklopedije Furlanije - Julijske krajine, ki jo kot znano izdaja istoimenski zavod iz Vidina. Publikacija, ki je razdeljena na tri poglavja, obravnava zgodovinski prerez glasbe, gledališke umetnosti in humanističnih ved ter tako dopolnjuje splošni pregled zgodovine kulturnih dejavnosti v naši deželi. Tudi pri urejevanju tega zvezka je sodelovalo več uglednih izvedencev in zgodovinarjev raznih področij, na včerajšnji uradni predstavitvi pa sta spregovorila predsednik založniškega inštituta Romano Searcia in pa njegov ravna tel j Cesare Russo.
V	poglavju o zgodovini gledališke ustvarjalnosti velja med drugim o-meniti zelo zanimiv in poglobljen zgodovinski prerez nastanka in razvoja slovenske gledališke dejavnosti
v naši deželi, ki ga je prispeva! Fi-libert Benedetič. Avtor je nazorno prikazal začetke našega gledališkega izražanja, prve korake organiziranih dramskih skupin vse do razvoja našega umetniškega izražanja na tem področju, ki je danes prisotno v dejavnosti Slovenskega stalnega gledališča. Bencdetičev prispevek. kot sicer vsa publikacija, je opremljen z lepim fotografskim gradivom, ki priča o bogatih tradicijah našega gledališča.
Osmi zvezek enciklopedije (600 strani, cena 35 tisoč lir) so včeraj predstavili tudi predsedniku deželnega sveta Colliju, ki je izrekel založniku zahvalo in priznanje za o-pravijeno delo. Monografsko enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine bo v kratkem sklenil še deveti zvezek. ki bo v celoti posvečen zgodovinski analizi delovanja javnih u-stanov v deželi.