SploSne vesti. — Zastopniki Pov. UJU — Ljtubliana prii prosvet. šefu g. dr. Lončarju. Olasom sklepa seje ožjega sosveta in eksekutlve organizaciie. se ie zelasila deiDutacija poverjeništva v soboto pri prosvetnern šefu g. dr. L o n č a r i u. Predvsem ie nov. nam novdarial stališče naše organizacije k zadnjim nameščanjem. ker nista bila oozvana zastopnika učiteljstva v namestilno komisiio in so imenovain.ia v protislovju z veliavnim odlokom miinistrstva, ipo katerem ie minister vezan na dvopredlog namestilne komisiie. Poverjenikov nam. ie tufdi navaial nekatere slučaie v katerih se mu zdi. da so dobill službe mlaiši tovariši in pri katerih sc bodo čutili stareiši Drosiloi prezrte in zapostavljene. — Q. šef ie ipovdarial, da je ddbil oredloee v lastno revdziio od eoSD. ministra. od katerega ie imel nooblas.tllo za ta postopek. Ker bi učiteljsika zastoipnika stala na.lbrže na prvotnih Dredlogih, bi itak to ne izpremenilo efekta. ker 1e bila nujno potrebna reviziia in ipoprava nekaterih krivic ter bi g. mitiister sigurno pristal na utemelien roredlog prosvetne uprave V nekaterih slučajih ie bilo treba trooštevati poleg starosti tudi druee okoliščine, fci so govorile oroti upoštevanju iproslca. G. šef ie tudi izjavll, da se namerava izmeniti namestilna in disciplinartia komisiia, pri čemer sta zastopnika poverieništva naglasila. da naj se Dri tem ne nrezre nrnenia oreanizaciie in nai s*> uDošteva inieno staligče. Kot načelo ,nai bi velialo. da se učiteliski zastopniki v razne korporaciip volijo od vsega učitelistva. kakor ^mo imeli ta pri<ncip že uveden nri zastoipsrtvu v višii šdski in okrafne šolske svete in namestilne komisiie. Uvedli nai bi se tudi sreski disciplinarni senati, da se disciplinski nostooek posipeši im se centralnegra senata ne obremeniuie z TnalenkosrnJmi zadevami. Kot temelini iprincim na nai bi veljalo. da hoče biti učitelisftvo tuldi v disciplinskem postopkn izenačeno 7 osta" lim državnim uradništvom in orofesoriem ter nai se tudi zani uvedp disciplin- ski postopek Dri upravnem sodišču po či-n. zak. — Nadalie ie pov. nam. oporekal postopan.iu. da se upoikoie u&telji pred dovršitviio službene dobe. kakor se ie to zgodilo v slučaiu sreskega §olskeea nadzornika Martina Matka v Novem mestu. če odeovaria vest v »Slovencu« resnici S takimi sliDČaii ie uičitelistvo osebno materijalno na škodi, iker Državni Savet ne prizna učiteljstvu on 32 službenih letih 15% v penziio. PritoŽba na Državni Savet ip. otežkočena. ker mora mpokoieTiec prositi za penzijo. sicer ostane brez sredstev do rešitve vloee pri Državnem Savetu. Tudi sreski šolski nadzomiki niso stalni in iimato svoia službena mesta. na katera bi .itti bilo Dostaviti v takih slučajih, da dovrše službeno dobo ,s polnimi preiemki. — O. šef ie povdaril. da sp ie ta upo^koiitev lzvršila brez niegove vednosti in mu motivi niso znani. — Olede razpisov služb ie g. šef izjavil. da bodo službe zoDet v kratkem razipisane in nai se orosilči tedai oglašaio za službe m premest'tve. Zaradi selitvenih stroškov ip. bila odpaslana vloea na ministrstvo. da se načeino izreče v tem vipirašainiu. dosedat ,ie nozitivno rešenih le par konkretnih slučaiev. treba pa ie obče načelne odločbe. Iz službenih ozirov ni mogoče nopolno-ma omejiti premeščenja po čl. 71. čln. zak.. ker eovore mnogokrat Dosebno socialne razmere za to — Končno ie pov. nam. prasil g. šefa. da bi sklical za obravnavo proi. šolskega zakona anlketo in D-ritegnil tudi učiteljske zastopnike k sodelovaniu. Q. šef ie izrekel željo. nai se mu Dredlaga tozadevne zastopnike učiteljstva m ie priporočal. nai se noverJeništvo obrne samo oficialno do referenta za Sloveniio v ministrstvu g Flereta. če bi lahko dobil osnutek novega načrta. — Poziv dooisnikom. Ker ie debata o Deklaraciii že skoro do vseh podrobnosti Doiasnila stališča in dozdevine neiasnosti. 'pozivamo dopisnike, .da se oglašaio tudi v drugih vprašaniih. Predvsem ie sedai nuina in aktualna debata o Dred- logu Glavnega Odbora UJU glede izpremernbe pravil. Društva nai se v teni pogledu ne prenasdijo s sklepi. fker so nekatera društva zahtevala Dodališanje termina. da se orei v listu obravnavaio in obiasmio posamezna vpašania. Uretfništvo. — Obvestilo. Načelnik za osnovno šolstvo v Tninistrstviu mrosvete ie odredil. da nai se učitelii obračaio 7.a vsa potrebna poiasnila le na Izvršni Odbor UJU v Beogradu in do nikoear drugega. Ministrstvo ie volino spreiemati raznc zahteve le od Izvršnega Odbora UJU m le niemu daiati ooiasnila in odloke. Pozivamo zato članstvo našeea inov&rieniŠtva. da se točno drži predpisa in se obrača v raznih osebnih zadevnh na naše Doverieništvo. ki dopisuie 7. Izvršnim Odbororn v Beogradu. — (Po »Narodni Prosveti«) — Upokoiitev sreskega šolskega nadzornika tov. M. Matka ie vzbudila mno2o osrorčetiia v nadzorniških in uičitelfsikih krogih in to upravičeno. ker tov. Matko še Tiima oolnih službenih let in ie s to upoko.iitvi.io prikraišan na ipreiemkih. Zadnia »Narodna Prosveta« iporoča, da se dosedai nj izvršila šp. nobena upokoiitev brez lastne prošnie Drizadetega. Nai registrira »Narodna Prosveta« ta sluča.i. ki ip, v nasprotiu s Doroeilom, ki ea ie dobila iz ministrstva 'orosvete. Očito pa taki slučaji niso v sfcladu z zakonitim nostoipkom. imaio ipa ipoteg tušenju vere v avtoriteto pravnega ipostopka tudi to slabo stran. da bo na ta način učna uprava sama <pravila nadzorniSko službo ©b ugled in bo težko ddbila dobrega učitelia. ki bo še refleiktiral na madzorniško službo Nadzorniški pavšal te oolesr tega tako maihen. da so okraini nadzornik; tudi eraottio oškodovani radi svolega položaia in 1e 1p žrtev za nfe. Ce še vztraiaio na svoiih mestih. Ce se bo delalo iz teiga vprašania še paTtiisfco, viprašanie. bo s tem največ oškodovano šolstvo samo. Ni pa samo na ueni upravi ležeče, da se ne bodo dogaiali takl slučaii. temveč tudi na učitelistvu. ker oraviloma bi moral vsak pravi stanovski tovariš odločno odkloniti vsakn ponudbo. s katero bi se ga hotelo izrabltl partizansko nroti SvoJemn kolegu in oravičnemu postopku. In to ie tudi naloga novp smeri. — Ideia stanovskega edinstva ie na pohodu in ne ustaviio ie vsi napori njenih nasprotnikov. S svojo idefcio revšeino ne bodo zakrili svojib razdirakiih in tajnih namenov. Učiteljski poklie ie tako idealen poklic, da ie nemogoče, da ne bi Lmeli vsi, ki mu pripadaio tudi skuipne Mejne težnie, skupne vzgoine vzore. dovolj velike. dovolj močne da nas družiio in navd,uši.io za skvtpno delo v skupni organizaciji. Ako ne bi zadostovala zavest. cla imamo vsem očitnp in iasne skuiDiie socialne. >pravne in duhovne interese. že sama zavesl našega visokeea vzgainega zvanja bi zadostovaila. da premaga vse ovire stanovskemu edinstvu. ki mora naiti svoi izraz in utelešenie v slkupni organizacidi. Ako bi uspele nakane nasprotnikov. bil bi to samo dokaz naSe politične nezrelosti in diuhovne nesvobode. — Za čistost ideje stanovskega edinstva. Velika. plodna misel ni sad kombinacii in špekulativnega razuma, amipak se porodi trenotno v hrepeTiečl diugi iskalca. Ljubezen in resnica sta ii nezavestno kumovali. Pa iprihajaio ljuidje. jo ukleipaio v formule, ii dalo svoi okvir in oroglašaio potem tega kot bistvo in vsebino. kro§n.iariio z njo, io prodajajo' na vatle in odreiene mere. in se ipredstavliaio kot edina koncesijonirana obrt za trgovanje z njo. Tako se ie (pri nas godilo še z vsako lepo ideio, ne v zadnii vrsti z nacionalno. Tovariši! Lepa misel stanovskega edinstva učitelistva, brezpogoinega. iskrenega edinstva. ta misel se le oorodila kot osvobodilna misel v času naše stanovske onemoglostf oroti navalii pditičnih sil na naše šolstvo. Ne dalnio da zvodeni, da ii vzamefio notranii žar, izpi.iejo mozeg in pustijo iprazno formo. varuimo se kukavične zaleere v niei, ra7krinkaimo one. fci bi skiušali lepo nnisel utesniti. iprikrotiiti po svoie, delati zopet razliko med tovariši in tovariši, ki bi nas hoteli ločiti v wavične in garjave. v vred;ne fn nevredne. To so lažnjivi proroki. ki naiiraie nastopaio kot ouvarii države. Ideia stanovskega edinstva raora dokazati svojo Tiotranio silo in. borbenost baš s tem, da tiavduši i,n z)družl preko vseh umetnih \n resnfčniJi ovir, preko razlik v mišljeniu. preiko ukorefninienih predsodkov, prelko celega pragozda tradicii vse stanovske člane v en živ, oduiševljen organizem kot nositelja naših skupnih teženi in idealov — (lz dališega članka ribmeinega tovariša). — Bojno napoved stanovskemu edinstvu bi lahko nazval novo politično »DeMaraciio«. ki tajno kroži med učitelistvom in hoče vse učitelie v državi delitl v dva tabora: na eni strani napredmi In svobodomiselni. ki so kot taki tudi dobrl patrioti. na druigi konservativni, antisvobodonriselni, ki so seve kot taki oroti državi in državnemu edinstvu. To ie seve v duhu narodnega edmstva. ako se umetno no Dredpotopnih ideologijah seie <spo: v naših vrstah. Ne eosipodie, Vi naše naciooalne misli ne poimujete. Pregloboka ie za Vas, ki živite z vsem svoikn duševnim bistvom v predvoini dobi in v ideologijah 19. stoletja. — Prava liubezen do U!U. V ne- deljski izdaii inaivečieg-a slovenisikega dnevnika čitamo 7,opet doDis učitellskega dooisnika teea lista. ki ,<kuša notom Doli" tičnega lista netiti medseboino Tnržnjo iii nasprotstva v naši organizaciii VpraSamo samo. ali ie res >prava »iskrena« Ijubezen do UJU to, čp se rzrablia noliti5no koniunkturo in se neti na podlasfl' n!e medsebo<ina mržnia v stanu? Mi vsi oftsoiamo premeščania. H nh izvršuip prosvetni minister e. St. Radič. kakor bomo morali taka premeščania obsoiati vsele! in ob vsaki nolitični koniumlkturi. kadar boino i^os tvorili pravo stanovsko m strokovno" organizaciio. Ne taomo oa odpomocrli in odlpravili takih slučafev. če bomo izrabliali take slučaip v strankarsk« svrhe in po političnih listih izriabliali saml taka premeščanla v korist drugih oolitiSnih strank in v našo — škodo. To ie zelo kratkovidtia liubezein do organizaoiie in bo več v škodo kakor v korist našemu stanu. zato nai bodo netilci in insplratorli takih člankov prepričaTiii. da iib bo učitelistvo samo obsodilo. — Celo premeščania na Hrvatskem izrabUa nedeljski dopisnik ».Tutra« oroti D^klaracHi. Vsem pristašem Deklaraciie hoče naprtiti dopisnik »Jufra« uremesčania, ki iih izvaia prosvetni minister g. St. Radič v iužmem delu države. Ta namigavania i-n izrabliania pa inoramo odločno odkloniti. ker vsi obsoiamo oremeščanfa. ki niso v skladu z zakonom in učitellskimi pravicami. ki iih Iraamo po zakonu in zakonitih odredbah. Zato odobravamo tudi korake, ki iih bo Glavni odbor UJU storil pri mimistru Tiroiti premeščaniu in ip tudi oni g tovariš. ki v »Jutru« pOdpira to akcijo lahko pretprlčan. da bo slehernj Deklaraš stai vedtto na braniku nroti vsekakim krivicam. ki bodo storiene našemu stanu. na naisi pfidein nd prosvetnega ministra g Radiča ali drugega. To bo tem laž.ie. kadar bo imel zavest. da stoii s'klenjena orgatiizaciia i-n vsi tovariši za niim takrat, ko se mu krivica pripeti ter se ne bo Dresojalo kateri Dolitioni stranki iprtoada. kadar ga bo treba braniti in bodo ,mnogi imoraii nastopiti magari proti lastni stranki Če bo Dovzročala krivice. — Kdo boli ljubi U.TU: oni, ki iz strartkarskih ozirov vlači niene zadeve m io izrablia v strankarsko korist v političnih listih. ali oni ki skuša dvigniiti in utrditi stanovsko zavest nienega članstva in ji s tem pridobiti notrardo moč. da bo najprei med lastoiim članstvom skuSalo odptaviti napake. ki so vzrok in daiejo povod za persekuciie nad našim stamom. — Ali fe res tako n^varno oddvofeno mišlienje in izkliučitev maiorizaciie manf šine? To ie naivečii »šlager« oroti Deklaraciji. Če si pa pogledamo zadevo pobližie. vidimo. da so srbski tovariš: boli svobodoliubni od naših svobodom:selnih tovarišev. ki so si vse »svobodomiselstvo in naprednost« vzeli le za-sc v zakup. Srbski tovariši so namreč že davno dovolili oddvojeno miišlienje in niso pripustili majorizaciie manišine ter niso kratkomalo udušili nasmroitnega mnenja. To se Je iasno razvidelo na skupSčini v Subotici, kjer so dopustil'. tudi razpravliati o oddvoienem mišljeniu manišine. ki so ea ipodali tov Stankovič. Simič, Djordjevič in Mladenoviii ter ie niso pustili majonizirati v Olavnem odboru. Celo natisnil; so to oddvoieno mišljenje >manjšine v »Izveštalu«. Pri nas oa ravno oni. ki hočeio veljati za naibolj tiapredne, s te,m sredistvani naiboli agitiraio proti Deklaraciii. Oddvojeno 'miišLjenie torei Srbi že davno poznaio, pri nas se ga pa taiko zelo boii-mo. ker bi z majorizaciio ne imogli več absolutno zatreti vsakega imnenia in dlha manjšine. Če Srbi niso ničesar izgubili z večio svobodo napratn nasprotncmu mnenfu, se menda tudi nam ni treba tega bati. Saj vendar nismo duhovrio tako šibki. da bi ne mogli s stvarnimi ar- eumenti ovreči nasprotmega mnenda In dokazati pravilnost svoi&ga nazirania. — Vse tovariše. ki so proti DeklaraciU oozivamo. da izneseio svoie argumente in načetoa stališča. ki eovore s stanovskegfa vidika proti deklaračni smeri. Dosedai se ie prijavil le tov. Radoslav Knaflič. da bo poslal in pričel ortobčevati seriio člankov s svoiimi roomisleki in argumenti. — »'Politično eksponiran^ osebe da ne smejo biti na vodilnih mestih«. to nekatere silno moti v Deklaraciii. Nai le dobro bereio in bodo videli. da ni to načelna zahteva Deklaracije. temveč ie 1asno pisa.no »iz taktičnih orarov« ie to skoro potrebno in v interesu organizaciie. — »Organizaciia se ne smei sedai več vmešavat! v nameščaiiia«. tako misliio sedai nekateri Tudi to ni res temveč nam ie le praksa Dokazala. da ie bllo za organizaaio slabo. če so njeni funlkciionarii sodelovali pri nameščaniiih. ker so člani ootem b:li vznevolie™' nad orga* nizaciio, če ntso dobili službe. Ostane pa vkliub temu dolžnost organizacHe. da se poteza za nravično postooanie pri nameščaniih in nremeščaniih in da prideio učlteliski zastopniki v vsp te kom!isHe — Jabolko razdora — politično strankarska deklaračna iegulia. Nr potrdba vpraševati od kie ie bila mod uiciteljska društva vržena nova deklaracija, ki ie 'Pa Dopolnoma politična in, strankariska. Jasno ie namreč, da hočeio s tem omajati našo Deklaracijo, ki io le z dveina iz.iemoma (predsednikoma) enodušno odobraval širji sosvet in ki je oficialno od poverieništva dana društvom \ razpravo ter bo prišla pretf pokraiinsko skupščino. Vprašanie ie, ako si bodo dopustili predsedniki in zastopniki, iki so bili navzoči na seii širjega sosveta, od zunai servirati in vsiljevati mišljenje tei si rušiti discipliino. Deklaraciiia s sedmimi toSkami ie učitelfstvu podtaknjena m pozivamo naše članstvo. da io brezpogoinn ravrne in protestira nroti duševnemu vsiljevaniu. Narnen ie prozorein: razdvoiiti nas in « tem spraviti od prave stanovske poti in od samostoinega mišlie. nia v stanovskih vprašanjih. Povejte onirn, ki iih bodo naieli, da vam to de~ klaraciio serviraio, da imate svojo oficialno stanovsko Deklarac:iio, ki je b!la oravilno oredložena 3 d«i ored seio Sirieea sosveta ožjemu sosveitu in zavrnlte vs'lieno neučitelisko deMaracilo! — Z izigravanjein spominov na stare naše bedne čase. Z izigravani©m naclonalnega mišlietiia hočeio preplašiti omahliivce in nesamostoineže pred dosledino izvedbo ideie stanovskega edinstva. Ali nas imate res za take fcratkovidneže m naivneže. Izrabliajo dejistvo, da v naši Deklaraciii ni Dosebe oovdariena državna šola in državno edinstvo. No. to sp prav lahko popravi na ljuibo onim, kj mfeliilo, da brez podčrtavaniia našega ipatriotizima ne gre, da ie treba stvari, ki se posebi umejo. vedno zopet povdariati. Oh sa; leži na dlani zakaj! To nai bi bilo tisto sporno iabolko, ki nai bi nas razdvaiilo. Baš visoko ne cenijo naše razisodnostl 111 duševne saraostojnosti. Jaz za svojo osebo verujem, da ga ni slovensikega učitelja, k' ne bi hotel in liubil te dlržave in ne bi bil zvest državlian. Koniiur pa to v stanovski organizaciji ne zadostuile, ta bi svoae zmoanosti bolie uiporabil v kaki drud, n. pr. policijski sluižbi kot v našem poklicu. Moje globoko prepričanje ie: kdor seip spor v naših vrstah, kdor nasiprotuie zbližanju stanovskili tovanšev. ki so danes iz katerihkoli razlogov še ločeni. ta dela naravnost proti duhii narodnega edinstva. k; ne obsto.ia v mrtvi dogimatičn1! foTmuli. amipak ki bo svojo konstruktivno moč ipokazalo kot živa duhovna sila. spaiaioča vse one, ki hočejo služiti domovini nde z beseda-mi. ampak z dejanii. — (Iz pisma starejšega tovariša). — Proglas ali deklaracija. Najumestnejše so ravnala ona učitelisika društva. ki so v ti zadevi izvolila ooročevalce oziroma odseke, ki ea bodo proučili ter so glasovanie ipreložila na onhodnie zborovanie. V proglasu ie namreč toliko obširnosti iezikovesra zloga. da mnogi tovariši in tovarišice. ki se za zadevo zaniimaio vzpričo mnogih sluižbenih. družinskih, gospodarskih im drueih poslov ter razmer oroglasa še niso mogli dobro proučiti. One mnogobrojne, koiim ie prosrlas neka preziranost m ravnodušnost. oa ie treba vzibuiditi ik razmišlianiu in sodelovaniu. kar Sp doseze le 'potom 'poročevalcev in stvarnih idebat. ki so dobra šola za miado in staro. — Odzivajoč se ipriiaznemu pozivu uredništva v 7. številki »Učit. Tov.« javlJam, da bodem pričel v prihodkii Stevilki razpravliati proglas ne samo iz državneea in narodovega. temveč tudi iz stanovskega. šolskega. zgodovinskega in oravnega stališča. Učiteliska društva. ki bodo zborovala dne 6. sušca in še nlso določila poročevalcev. riai le dbravnavaio nroglas, nai določiio Doročevalce za in proti. a s sklepanieim nai počalkalo. da izzoveio sodelovanie vseh ali vsai mnoeih svoiih članov. le tako bode zadeva ipočasi dozorela. Nagla sodba slepa sodba! Nagiica ni nikdar dobra. ona naivečkrat škoduie! Več oči več vidi in vsi vedo vse! Progrlas ie sedai šele v stanju setve. daimo itiu rasti v zmeraem časovnem koraku. da dozori pod vnlivom solnca in dež.ia do žetve. ki natn nai donese v našo korist i.n čast klemo zrno. Nagla rast rodi puhel plod. — Radoslav Knaflič. upokoien šolskj upravitell — Za oblastnega vrtnarskega nadzornika pri veliketm župamu liubliaTiske oblasti ie imenovan tov. Josin ŠtrekeU. učitelj v LjubljaTii. Priznanemu strakovniaku čestitamo prav iz srca. — Mladinski Hst »Zvonček«. (6. številka) orinaša sledečo vsebino: Oamglovo uesnitev »Celie«. nadaljevanle, povesti »Koclieva osveta«, izipod peresa ipriljulblienega imladinskega ptsa telja Vandota. Rojčevo pesmico »Z i m a se noslavlia«. Tudi stric Pavle nadaliuie svoi spis »I z p r e h o d i p o B e o g r a d u«. Dalie v&ebuie ta številka še čebularievo šaljivo pese,Tn s podobo »O oustu« in »Mrazek in veter« ter še eno Rojčevo »Dolenjski Jerici v Sipomin«. Moder-Utva ie ooisala v tet številki »P o t o V ai n j e jd t i m c e s e M i r i s«. Številko zakl.iuičuie oddelek »P o u ik i n z a b a v a« ter K o t i č e k g o s p o d a D o r o p o 11 s k e ig a. Kakor vsaka. tako ie tuidi ta številka polna mione in privlačne vsebine in ie anlad m ne moreimo doveli priporočati Tvrdka F. Meršol nasl.. zaloga ženskih ročnih del se nahaia sedai Wolfova ulica 5. — Olei inserat. — Nova priručna karta kralievlne Srba. Hrvata i Slovenaca sa novom administrativno-m podieloim na dblasti Obradio prof. Antun Jiroušek. MSerilo 1 : 1,000.000. — Din 32. — Izdao Bibliografski zavod d. d nakladna fcniižara. Zagreb (Gunduličeva ulica 29) Praktična strana ove karte leži u tome. što shj oblasti nrikazane nrema današnjem faktičnom staniu. a da pregled bude bolii. svaka oblast ie drugom boioim ipokrivena. Veoma ip važno za svaki ured. da se uz davno oblasno 11,1 žuipaniisko miesjo na fcarti nalaze koiarska ili sreska mjesta. a zatim sva opcinska miesta u toi oblasti. U tome i leži prednost ove karte nad <>vim doseda izašlim. Miesta su nrovierena prema nov-m statističkiim Dodacima i pružaiu u toim svaku sigurnost Ista karta postoii i u n.remač^dm ieziku. — Razpis stalnih učttib tnest v raariborski oblasti. Na osinovnih šolah v mariborski oblasti so se razipisaile staine službe. Prošnje ie treba vložiti Dri prtsto.ine.m šolsketn upraviteliu do 31. marca 1926. Natančnejši razpis uičnih mest ie v »Uradnem listu« Listnica uredništva. —lu Klub slušačev viš. oed. šole v Zagrebu. V uredniškem predalu <ano meieli dopis s tem roodipisom. Ker m bilo v oismu in ne na kuverti ;naslova in imetia vročilca prosimo za i-me prinašalca. ker toliko časa smatramo ddpis za anonimen in s:a ne moremo roriobčiti.