GLAS N ARODA
mAsi s»ovef>iN)b delava \ \merik»
The 1 a r g e 11 Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday« and legal Holidays.
75,000 Readers.	I
«
Največji ftlovenskl dnevnik
v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
TELEFON. 2876 C0RTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 63 — ŠTEV. 63.	NEW YORK, FRIDAY, MARCH 17, 1922. — PETEX, 17. MARCA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
PRETEČA PREMQ6ARSKA STAVKA
TREMOGARSKI ŠTRAJK BI BIL KOT NALAŠČ ZA KAPITALISTE TUDI CERKVENE DRUŽBE HOČEJO POSREDOVATI IZJAVA PREDSEDNIKA UNITED MINE WORKERS. I KOLIKO NESREČ SE PRIPETi V MAJNAH
V'vraj splošno prevladovalo *iTi-Mij<\ <in bodo dru* 1. aprila maj-ti.i t'j i /;i^Tra.,kali. fo n*1 bodo kap!-t i	njihovim zahtevam.
Pi»in'»(_rar>ki baroni bi izkoristili sit i!;u» * jo t«-i- povijal i prfrao-|W.
I'i i jirvi konferenci jo bilo nn. \/ < t't pr»-ino{rarskih rastopnT-k<<v in 74 zastopnikov premolar-■k I h baronov.
\a\7'M*;i M;' hi lu tudi dva T. fl-><*priika dfiiivikt^a depart tio-ntn..
1'n dsf-dnik K. M. \\\. Lf\vLs, jV pnvital izjavo v kateri j«- n-ktd. da ni.i.inaij.-m na noben na "In i < -ni.* /nižat; plače. Majnarsk«*
CRKI PRIJELI LADJO Z ITA-LJANSKO ZASTAVO.
Carigrad, Turčija, 16. marca. —
»irski torjw'ni C-Qjn Naxo«*, ki je 1 »■ »t I r 11 |*» < rnem mo*ju z dni-jiini .■>! .iini tvikepa brodovja. je t pli mi - } li/ini Ineboli parnik .Afrira, 1 i j.- nosil italjansko zastavo.
I', i« i, > n- fm 1 v»mlin v Mmlan!-" 1	j.* proprla>ilo turška
potnike \!»jtum jetnikom.
1/ '.4ima poročajo, da je opaziti tam veliko i a*!»n1\jenje radi u-jra zai-lenjenja.
MOŽ S ŠTIRIMI ŽENAMI.
Yuma, Arizona. 16. marca. —
L« »t» i- I^auphlin. neki knjigovodja, ki pravi, da prihaja Iz bogate družine v I.oh Anpeles, j.' bil aretiran tukaj radi h jramij**.
Ok rajne oblasti pravijo, da '»o t	tn ii.m-j»ovh /en,, in da išče-
jo soda j se četrto.
O POTOVANJU.
Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je dru£i razred na prekoceanskfn parnikih fe več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore dru-C^pa razreda za junij in drupe mesece. Le malo prostorov je se na razpolapo. Kdor bi tedaj hotel potovat1 prihodnje mesece v dru-pom razredu, naj nam takoj naznani, da mn preakrbimo prostor. *r*7ik SUk»*r F t* t* Bank
pla<*-e niso bile nikdar v razmerju - cenami živil.
Navzoče j*- posebno opozarjal na težavno delo v majnah.
V s^jko leto s«* smrtno ponesreči približno fiOOO majnarjev. nad 20.1 !00 jih je pa več ali manj ranjenih.
v' r< v«! trdepa premopa dela na i so'V :>n tisoče majnarjev. ki /.•islu/ijo povprečno komaj po en dolar na dan.
PALESTINA BO IMELA
i KOLONIJALNO VLADO
i -
Anglija je izdala provizoričen načrt za vladanje Palestine. — Ob-j	lika vlade angleška.
London, Anplija. 16. marca. — rrovirorični načrt za bodočo vlado P;de>tine ]>od anpleškim mandatom. k: je bil ravnokar objav-ljeif. dolo.'a imenovanje visokeca k' ini>itrja. ki naj bi bil tudi vrhovni poveljnik. Imel naj bi poi-nomoč. da imenuje izvrsevalui svet, ki bo -.stavljen na tak način kot se ho zdelo primerno an-p'.tski vladi, j Visokemu komisarju naj bi tudi pomapal zakonodajni svet, ob-s t' * j*-<" iz petindvajsetih članov. I'vanajst članov tepa sveta naj bi bilo ivoljenih. in vsak človek v Palestini, star nad petindvajset let. naj bi bil upravičen do plaso-vanja.
Visoki komisar naj br imel tudi polnomoč radeliti deželo v province ali okraje in njemu naj bi bila tudi jMiVerejna razdelitev javnih zemlja, rovov in naravnih skladov.
Trije jeziki. an«_deški. arabski in hebrejski raj bi bili dovoljen? v debati pri palestinskem svetu, v vladnih uradih in pred sodišči.
<V bi s«' kaka verska občina ali kak večji del prebivalstva Pa-lestine pritožil, da s.- ni izpolnilo popojev mandata, bi imd pravico p>dložiti tozadeven memorandum zakonodajnemu sv.-tu ali visokemu komisarju, ki bi moral nato ]Mislati ta memorandum državnemu tajništvu, ki bi pa nato zopet predložilo Lipi nirodo\.
NEMIRI V JUŽNI AFRIKI-
N.-ijmanj slo oseb je bilo usmnV i h in pa r sto ranjt-niii t »-kom /.»dojih li.-j. v v -Tohannesburpu. •I t »žil a Afrika. V« jaštvu s'* še n j-osrečilo napravili mir. S'rajku; » --i ma.lnar.ii set zažgali policijsko ].o«t;t'o v Ford-shu rpii. T;: -lika. I:i je bila vzeta tek »m podobnih < nioiisi raci j .kaže spopad med pol eijo na konjih in Š; ra.jkarji. V -b ijanne^'Mii pu je	lašeno v »jno stanje.
GOSPODARSKA KONFERENCA V GENOVI
LLOYD GEORGE BO NAČELO VAL ANGLEŠKI DELEGACIJI. POROČILA O NJEGOVI RESIG RACIJI NISO UTEMELJENA. NEVTRALNE DRŽAVE SE POS VETUJEJO GLEDE KONFERENCE. ANGLEŠKE VLADNE POSLE VODI CHAMBERLAIN.
London, Anglija. IG. marca. —
Angleški delegaciji na pespodar-ski konferenci v Genovi bosta nn-čelovala angleški ministrski pred-M'dnik 1 loyd George in tajnik za zunanje zade-se marki Curzon.
Tozadevno izjavo je podal danes v 'poslanski r.bomici Austen ' hamberlain.
jj!oa d Ceorpc je na poeitnicah v Crieeietli, "Wales. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da Lloyd Oeor-ire ne misli resignirati.
C hamberlain je rekel, da so l»ile pozvane 1'rnncija, 11 ali j.i, Belgija Tn .Taponska.naj pošljejo svoje ir-vedence na nekako pripravljalno konfereneo, ki se bo za'ela c20. inarea v Londonu.
Na tej konferenci se bo razpravljalo r- finančnih vprašanjih.
V polil »enih ki-e ih so danes ja-ko razuiolrivali • lordu Derby ju.
ki poti nobenim pogojem noče prevzeti tajniškega posla za Indijo.
Pravijo, da bo ta njegov odlok .iako oslabil parlamentarno stališče Lloyd Oeorga.
Kodanj, Dansko, IG. marca. — Na željo švicarske vlade se bo o-tvorila v soboto kon ferine a nevtralnih držav.
Zastopane bodo Danska. Švedska. Norveška. Holandska. Španska in Švica.
Tozadevno poročilo je dobil dopisnik tukajšnje "Poli tik en".
Riverside, X. J., lt>. marca. —-Policija ima baje pozitivne dokaze. da nI Mrs. Brunen oddala strela. ki je ubil njenega moža John T. Prunena. lastnika cirkusa, na domu slednjega, v noC-i preteklega petka, — je izjavil danes o-krajni detektiv Elllis Parker.
-- Mi lioČi-mo aretirati človeka, ki je dejanski izvršil umor in nato bodo mogoče sledile nadaljne are-: tacije. On dotični, katerega J zasledujemo, ne pa Mrs. Bninen, — je izjavil.
Parker je izjavil, da je objava pisem, katera je baje pisal Brunen svoji sestri. Mrs. Elizabeth • Jacsche v Carry, 111. in v katerih je rekel, da ga zalezujejo v njegovem lastnem domu in da je v večnem strahu za svoje življenje, v veliki meri ovirala preiskavo.
—	- Ne bili bi upravičeni izvršiti aretacijo ob sedanjem času na te-
. melju onega pisma. — je rekel . Parker. — Vsakdo lahko napiše , pismo, v katerem dolži tega ali o-. nega zločina, a dokazati, da je go-, tova oseba izvršila zločin, je po-
-	vsem diuigačna stvar.
Mrs. Hazel Parkstrom. osem-. nj.:st let stara hčerka umorjenega ^ Brunena. je izjavila, da je pTsal l l jen o**e dotično pismo brez dvoma v napadu velike jeze.
—	Moj oče ni vedel, kaj da pi-. še, ko je pis<il ono pismo, — je . rekla. — Oče je bil podvržen sil-t nim napadom jeze in v enem ta-. :vih napadov je napisal ono pi-. smo moji teti.
Mrs. Brtincn je tudi zanikala tr-
-	ditve, vsebovane v onem pismu.
? Oblasti so skušale danes ugoto-> viti. kje se mudi sedaj Georcre -T. i Werner, prejšni glavni kuhar v zimsk-h gla\*nih kvartirjih Brune-
-	novega cirkusa v "Williams*own,
-	N. J., ki je bil odpuščen iz službo , pred par tedni. Ne domneva se o . njem, da bi bil v kakem stiku z i umorom, — je rekel detektiv Par-J ker. vendar pa se domneva, da bi . lahko nudil informaeije, ki bi po-! spešile preiskavo. Parker je rekel, * da Werner ne bo aretiran. — Jaz
-	ga hočem le zaslišati. — je izja-i viL
; Werner je bil odpuščen iz službe po nekem prepiru koncem pre-
-	tek lega leta. Preje je živel v New 5 Torku ter ;e mogoče, da je še se-. d?j tam. vendar pa se domneva.
-	da F.e mudi v Philadelphia 1.
e? Oblasti skušajo nadalje ustanoviti stik s par drugimi ljr.dmi. ko-i jih imen Parker noče objaviti in p med temi je tudi neki prebivalec h. Patersona, ki je dobro poznal na-5 vade Brunena ter najbrž tudi ve,
-	kdo so bili njegovi glavni sovražniki.
Detektiv Parker se je udal se-P daj v misel, da ga čaka dolgo in !- težko iskanje. Domneva se, da je bil Brunen ubit vsled neke zarote a ali od kakega posameznega Sloveli ka. ki se je hotel osvetiti. Tak a človek bi moral biti posebno hlad->, ne in krute narave, brez vesti ter i- bi gotovo ne priznal svojega de-o janja, — kot domneva detektiv Parker.
ZAGONETEN UMOR
JOHN BRUNEN-Ai
i
Umorjeni cirkuški ravnatelj je v nekem pismu izjavil, da ga je skušala njegova žena umoriti. _
■
Riverside, N. -T., 16. marca. — Okrajne oblasti iz Burlingtona so se nahajale danes v posesti nekega pisma, katero je baje pisal ■John T. Brunen, lastnik cirkusa, ki je bil umorjen na svojem domu pretekli petek. V tem pismu pripoveduje on o nameravanem poskusu njegove žene. Mrs. Doris Brunen. da ga umori ter daje obenem izraza svojemu sklepu, da ji bo v svoji oporoki zapustil le en dolar.
Rekel je. da je živel v neprestanem strahu za svoje življenje ter dal izraza domnevanju, da ima sovražnike, v svoji lastni hiši.
Pismo, datirano z dnem 20. februarja, je bilo naslovljeno na s<*-fatro Brunena. Mrs. Elizabeth .Jae-sehie iz Cary. 111., ter tra je ona izročila oblastim potem ko je prisostvovala pogrebu svojega brata. Državni pravdnik Kelsev je rekel. da smatra to pismo za najbolj važno informacijo kar jih je dosedaj dobil. Dostavil je, da bo vsled tega še danes izvršena ena aretacija ali pa še več. iretaeij.
V pismu je pripovedoval Brunen o sporu v svojem domu ter cmenil prav posebno diference, katere je imel s svojo taščo. Mrs. Harry Molir in drugimi sorodniki svoje žene. Prosil je sestro, naj skrbi za njegove stvari v slučaju, dr- bi se mu kaj pripetilo. — .Taz mislim, da he hoče Doty Cto jp. njegova žena) spraviti s poti. — je rekel v svojem pismu. — Ona hoče imeti denar, kajti h»-iga se le za zabave.
—	Ona misli, da se lahko oprosti. kajti neprestano govori o tem. se je glasilo nadalje v pismu. — Nikdar ne kaznujejo ženske kot zasluži in razven tega se boji. da bom zapustil vse tebi.
—	Streljala je name na božični dan ter bi me ubila, če bi jaz ne prijel za puško ter ustrelil nanjo. Zadel sem jo v trebuh, a rešil jo je korzet. Ona je šestkrat ustrelila name, jaz pa le enkrat.
Premoženje umorjenega ravnatelja se ceni na nekako sto tisoč dolarjev brez ozira na zavarovalno polico.
Okrajni pravdnik je rekel, da bo posvetil temu novemu ključu vso pozornost, katero zasluži, a Člani žene umorjenega izjavljajo, da je to enostavna zaroift. s katero se hoče spraviti Mrs. Brunen v zadrege.
LAŠKA VLADA SE
BLIŽA NEMČIJI
Novi italijanski ministr. predsednik Facta j s dal v parlamentu izraza temu razpoloženju.
Rim, Italija. IG. marca. — Se-!puriamenta je bila danes zju-traj otvorj^na s strogimi formalin ->tmi ter je potekla popolnoma mirij.». brez običajnega razburjenja. < 'elo socialisti so molčali te-];.an ■•eleira postopanja. Nagovor liioveira ministrskega predsednika 1. 11 i i de Facte ni bil prekinjen in po s»-.ji. ki je trajala le dvajset Minut, so se poslanci razšli.
Signor de Facta je podal v svo-jem nairov..ru pregled notranje Političnega in zunanjega položaja. Izjavil je. da morajo prenehati i/.redna sredstva, s pomočjo kate-! ih se skuša spraviti državni proračun v ravnotežje. Italijo navda-j< najboljše razpoloženje napram X mčiji in Rusiji ter je prepriča-na. da bo Nemčija zadostila svojim obveznostim ter postala ele-M .-nt miru in gospodarskega sodelovanja v Evropi.
Ministrski predsednik je izjavil. da nima Italija nikakih pred-sodkov napram Rusiji m tudi no-benega namena vmešavati se v notranje življenje in razmere te dežele. Dal je izraza upanju, da bo predstavljala trgovska pogodba z Rusijo predigro ter uvod k važ-!i ejšim dogovorom, kakorhitro bosta obe deželi poučeni o medseboj-i uil» virih in razmerah.
Sklenitev poirodb na konferen-jei. ki se je pred kratkim vršila v j Waslrnirtonu. je označil novi mi-Iiiif tr^ki predsednik kot. "novo vez I prijatel jstva med narodi".
I -
VLOM TEKOM SLUŽBE BOŽJE.
Wheeling. W. Va.. 33. marca. Ko je bila zbrana kongregacija j St. James luteranske cerkt-e, ki je I ena1 najlepših v mestu ter le en j hir.k pro."- od ulavne policijske
1 postaje, je vdrl v urad cerkva neki vlomilec, ki je odiiesel $125. spravljenih v blagajni.
v: traja njen m« ž pri sv..ji prvo*- j ni izjavi, da je namreč obračunal 1 7. gledišč em, j" vstrajala madam a Matzenauer še vedno : i svojem stali.-čll, * 1 i; VSe' *>. ]e "'šala
K'i S'i jo vprašali, če ,t bo loči-Iti cd svojega inoža-š<_>fer.!.:i, je ..d-, ^ ločno odgovorila, ne. Od tukaj 1 je odpotovala v St. Ixniis. da n.?- ! stop: v nekem koncertu.
- I'
GRKI SO ZAPLENILI NEMŠKI FAENIK.
Atene, Grško, 1."». marca. — Clr-šice oblasti so zaplenile v Patrasu | n inski parnik ';Otranto". Parnik J baje vozil koiitrabando.
Pošiljateljsm denarja na znanje,
Pri kr. postnem čekovnem ura ! du v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vboJoče za vsako naše na kazilo izplačilno potrdilo s podpi som našlo",Ijenca ali njegovega [ pooblaščenca.
Pporazumno s tem ne bomo za 1 naprej več razpošiljali doseda; | običajnih obvestil z označbo dne i va, ko je "oil odposlan denar u Ljubljane na zadnio poŠto. Mestr i *eh obvestil bomo poslali za vsa : ko denarr.3 pošiljate/, ki t,mo jc prejeli dne C. decembra 1921 al) j ; kasneje, izplačilno potrdilo s pod pisom nailovljenca oziroma nje : novega pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa pr;hajaj< = j večkrat lc počasi z zadnjih poši j ; nazaj v urad čekovnega urada ^ ; Ljubljani, lcjer se zbirajo in šelf j ■ nato odpošljejo v Ameriko; rad) ; tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potr dila šele v približno devetih ted nih od dneva, ko smo izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhi- j ,tro ista prejmemo Denar pa bo 1 neglede nato izplačan enako hi- j tro in pod istimi pogoji kot do ! sedaj.
Frank Sakser Stote Bank.
ZAKONSKE TEŽAVE
ZNANE PEVKE
Madami Matzenauer. ogrski alti-stinji, je ušel mož. ki se je naveličal druščine slavčkov.
San Francisco. <"al.. M. marca. Madama Margareta Mezenauer. znana ogrska pevka, se je onnii-la na svojega moža, Floyd (ilotz-baeha. šoferja v Del Monte hotelu raj se vrne takoj k nje.i. ker ]»ii čakuje. da bo p<»stala v kratkem mati.
Glotzbach s«* je h »čil od svoje /ene pred nekaj časa t« r pri tem izjavil, da se je naveličal živeti v družbi opernih pevcev.
List Examiner v tukajšnem mestu je natisnil kopijo brzojavke, katero j»» poslala pevka svojemu možn. To sporočilo je bilo poslano nekemu j rijatelju Glotzbaeha s prošnjo, naj ga izroči prijatelj njenemu možu.
Pretekli v<*čer je jn ivedel (Jb.fz-ba<-h celo eredo turistov v S;in Francis- o ter se pričel ozirati po novih turistih; da jih odvede nazaj. Ničesar ni hotel om?niti glede brzojavk? svoje žene.
Ko so mu povedali, kaj je govoril o njem njegov tas*. ki je rekel. da ni Glotzbach prostovoljno zapustil svoj«* žene. je rekel Glotzbach :
—	Naj govore. Ko sem rekel, da sem pri kraju in zond tukaj, sem povedal celo povest. Pisma Jn brzojavke, katere se mi pošilja cro-tovo idzveliavijajo te izjave. .Taz nifem imel nobenega prepira z nikomur.
—	Kaj treba toliko govoriti n tem ? Rajše vozim avtomobil z<n plačo kot pa igram Favsta z Mar Siareto d.očim preži zadaj stari Mefisto. Ali nima človek pravic« služiti si svoj lastni kruh? -Ta? nisem bil rojen kot privesek. Pre več zdrav sem. da bi postopal pr gledaliških čakalnicah.
Joplin, Mo., 16. marca. — Ko sr ji pokazali brzovjako i7. Fran cisca, v kateri se je glasilo, di
Denarna izplačila y jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m pfm mah bmmkt lmtaj«jt p« mlzkl tod, nocalJiT* ta hitra. V*urni m Mfe mUe «M akMii
Jugoslavija:
BasyeAIUa ndaje po*U ki	"Kr. p^tnl ickorwl wrwT
ta "Mruika knriui" w \ jnMj—1
300 kron......$1.30	1,000 kron......$ 4.10
400 kron......$1.70	5,000 kron......$20 00
500 kron......$2.10	10,000 kron......$39.00
GImbi imdbc Ministrstva n poku In bnojav t JacosiarUl J* mdmi Biph	uk&zoTmtt nnke pot«n poHe edtaiole t dl-
narjlb: ak mkc itiii krme M upica dinar; razmerj« med itnmrym ki kr«M —tati UreJ BdxpnwoJiM.
Italija tai auadeno osemlje:
RazpoiUJa mM Jj pm*m ta hflataje -Mmtaka lull" v
50 lir......$ 3.10	500 lir......$27.50
100 lir.....$ 5.70	1000 lir......$54.00
300 lir......$16.50
N«m£ca Avstrija: ftaiyiUJa m	P*** fm Izpl»AdrimtisAe Baafc mm
Dammjm.	—
BjuU TaUkanaldh raeUk ▼ letein lzpla^ajcM sedal r Avstriji mm aoie-fikanske dolarja. Naia pristojbina sa vsaka pasuiezno nikaiHa da fit— mate M eeniav; od $16w— d* $51- p« $1.—; ki n vetja nakazila pa t centa od dolarja.
Pod istimi pogoji izstmvljsflso tudi doUr-tefce in poiijeasa aaso-rttkc dolarje t Jugoslavijo in t Italija.
Trifciii draarjn sedaj al staiaa, Maja ss vcArai aeprltaka
ST» f ima!!!!?	Sm kot mmm iiiJw	w reka
Kot fsa—Inl isrtipnM "Jadraasks Banka" la ajeaft nit al dc Unana -Jimiihi Uvaarefca bgifci r*f*j®. u koda rd»s ka Hrti sa «•a. M m k sa M koda paslnliifsM mmšm ' -
Doaar mmm jo pasla«! sskdj pa Uwirti Maa«r 0»«». aH m
m Hm Imk Bmk DoA
run Mim STATI BASK, ts Oortkndt m^ HfW Tort
OLAS NARODA 1? MARCA 1922
"GLAS NARODA"
_ _(SLOVENIAN DAILY)_
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK &AKSER, President_LCUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Buaines* of t he Corporation and Addresses of Above Officers: 62 Cortlandt Street, Borcugh of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Za celo leto velja list za Ameriko	Za New York za celo leto ........ $7,00
In Canado .................... »6.00	za pot leta ..........»3.50
Za pol leta ........................ $3.00 Za Inozemstvo za celo leto ......-.. $7.00
Za četrt leta ...................... $1.50	za po« leta .......... »3.50
GLAS NARODA
(Voice of the People)	^
lasued Every Day Except Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.00
Advertisements on Agreement.
Dopihl br»/ podpis-.i in »■ *-Ln<»stt !«• nf i>riob^ jjejo I>«-nur naj se bla«ovoli j*>-.
Elljutl po llocy * irilr-r. i'ri M-f «-m-rnl>i kraju n:*r<-<"mlfOV 1-ronimo. da se nam
tudl t-rejAnJo bivaJi^-tfc	ria hitr.je rajamo raslovTiika._
———————————————— ————
CLAS NARODA 82 Cortlandt Street, Boroign of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2*76
STAVKA PREMOGARJEV.
"Delavski tajnik ji- storil vso, da pivpreri stavko v pivirmo-uvitikili lmlikejia ]»r<*iii<»«!,a z izjemi* celine stvari, ki I »i lunula prepiW-it i tako stavko.	i
•*(iov<»ril j«* z vsnni nio^o<"iini ljudmi, ki so priza-<U*li j »i*i i • j zadevi t'.r izdajal ugotovila ul«'<l«* obžalovanja vndnili lu'iiikov takcira }>pjkiii.j<nja v obratovanju.!
"Ni pa jiojasnil prcumgaEskiiii baronom, <la bodo! sumi odgovorni za izbruh stavke, k<> b<» prišla lil da Jib le# smatrala od^ovorniiu^judi zvezna vlada, bodo iiadalj** ustrajali pri svojem sklepu, da se4 ne j i« »s vet uje jo z <lt*lav«-i.
" IVemo-j-nrii so "lasovali za stavko, ker nameera-va jo delodajalci >kreiti ]da«V dne 1 aprila, ko bo razveljavljen ob.st*»je<*'i dogovor med baroni in prenu>garji.
1 Modajalei. ki imajo y.aposli-iie linijske pren logarje. i/.javljaju, da ne morejo obnoviti mm la nje ga kontrak-ta, k« r je ii- z mehkim piviiin^mi slab in ker delajo najboljši kupčije netinijski rovi. ki lahko ]»oslujejo v) manjšimi stroški.
"To je uKi^oee res ali pa tudi ne. < V je res. potem imajo vsaj en izgovor, da zahtevajo skrčenje delavskih' plae. < im boljše pa j«- stvar za delodajalce, tem manj imajo vzroka, zakaj bi ne izinlatili <liferenc s svojimi! uslužbenci na skupni konferenci.
•*< e noe^jo poskusiti doseženja <1< »govora s svojimi <lflav<*i, dokazujejo s tem. da bi rajše imeli stavko kot pa ostali brez nje.
" Pn-iiio^arji >«» si pripravljeni podajati se. Lastniki )«>vo\ pa in-. Stavka bo vsled tega. poslala stavka p i < m« »ji'ai">k i 11 bar« ulov proti premolar jem.
"Še nikdar v «*» li zutulovini prenlogarske industrije niso bili delodajalci v tako izvrstnem položaju kot so sedaj, a vzdrže naskok in obleganje.
"Nakopane^a j»- dosti premoga, da bo založena dežela do jeseni in etna premojra bo v slučaju stavke seveda poskočila.
"Slavka bi pomenila povišanje neposrednih dobičkov delodajalec v. a bi i udi povzročila velikansko zmedo v indu>t)"iji. r*renioj* je bisteuo potreben za transport in kot v slučaju stavke železničarjev, bi i morala tudi v tem slučaju }K)seči vmes zvezna vlada' ter preprečiti stavko prcn tolarski h baronov, naperje-! no proti delavcem."
Tako pravi neuvorški "World". Mi pa pristavljamo:
Danzaduem se pojavljajo in ponavljajo ]>oroeila. da bo najbrže 3. aprila izbruhnil premogarsk^ štrajk,j oziroma. Kda je ta štrajk neizogiben.
<	ieiti mini Štrajk bi imel usodcpolne posledice na vse industrijalno življenje Združenih držav. Par dni pa izbruhu štrajka bi se vstavilo vse kolesje.
Nikdo pa ne misli, da bi ta štrajk dolgo trajal.
Klicu na štrajk ne bodo sledile silne množice neorganiziranih premoga rje v, katerih dosedaj ni bilo mogoče organizirati.	i
Ti jtremoiiarji po prva opora ]>remogarskih baronov.!
Drutra njihova opora je pa eiiu-anje organiziranih j de lavcev ter sila vlade, ki bo zlomila štrajk.
Jasno je, da ima vlada **najboljše" namene.
<	lani Ilardingove vlade so svoje izjave lepo naei-1'rali, nikakor pa niso mogli prikriti dejstva, da premoga rsk i baroni izzivajo štrajk.
lastniki rovov mehkega premoga so odkonili vsa pogajanja, ki bi jih prisilila, naj obdrže sedaj obstoječ*? pog« hI be.
Justični tajnik je rekel, da sn s tem napravili veliko napako. Kaj bo pa rekel justični tajnik, ea bodo premo-garji zastavkali i In kaj bo rekel generalni državni pravdnik? JI I I H 1 i
Proti štrajkarjem l?r> mobiliziral vsa sodišča, pre-mogarske barone bo pa pustil pri miru.
4'Najslabše", kar se jim more zgoditi, je vzpostavitev vladne komisije, ki bo skušala uravnati razmerje.
Znižanje cene za 40°|o.
1ffBltffi^/*^teiPi —Najnovejša 14K. čisto zlata—
mmit { 3)811 zapestna ura
JBMBEMi&lS*	>° dekleta, na 15 rub" fino kolesje, do-
kite dane. aa $29^50 prl IVAK PAJK,
^ 94 MAIN STRECr	COKEUAUGH, PA.
Iz Slovenije.
Ubegli blAznik.
V ^ifariboru so ustavili na kolo-! Ivo ni nckeg:a Bogomira Gluška. l i ie bil brez vsakih listin. Pri preiskavi in zasliševanju sf- je do-Lrnakt. da j** nesrečnež pobegnil iz l)la/jii<-t» v Studenen.
Odlična gosta.
Ljubljano poselil glavni tajnik -vct(»\ne oi^an«za<-i je "Kr-K-an zajednire mladih ljudi" V<.un,ir -Mali's riirlstian .Vasocia-li-Mi dr. Oliver ilcL'oweii. Prišel \/. Žcju vt' v Svn-j. l.-tih''Uni:o j«? j.rU.-l v IJuliljasio ladi glavni tajnik \i' zajt*dnic<* za .Jugoslavijo, i>j. \randjelovi«** iz Beograda.
Medved se je ustrašil križa.
lx frli4«v«-Ij ]i»r-.'čaj«». Klerikul-ni " llouioljuh" je v sv<»ji 2. številki ei viral svojim položnim <»v-tMraui ^!ede<"*«» hajko: •"Velikiiit-ske|_ra m«*<lvcda, telUai j«- 2-M kilo-l; ramo v. i>* «.-:lrelil 4 jan. rudniški vn/«lar>ki jiazuik Janez »lage.r \ Sviuškovi iiosti Jiad Trbovljami. l*i'ildatil sc j«' kosmal in n«*-ntara iz Hrvatske. Lovec zasluži jn iznanje. ker j..- bil v smrtni nevarno--j. Kc$il ira je. Jako pravi sam. •*il:no veliki železni križ pri aiok'kn. katerega n.osi vedno v prsnem	.— Kdor pozna lo-
\ išea v irboveljski oko!;»*i. je <"Ve<la l:ik<;j smejal ii-j budalosli. s kat»*ro j-' nekdo ■"Domoljuba" in n.ji*yove rit.nrl je l:iko p<»t«-<»nil.
Smrtna kosa.
\'a I«iU pri i.jubijacii j«' umrl t r-g«»we in posestjiik Alojzij Aiitiai-; i. Po svojem <>"''ru eeskega rodu > !»":1 \>e ^v<<jt* življenje odl«»»"-en narodnjak in zavedno na^nedek. Narodna ilruštva na j^u iu v oko-li«*i i/.«^uiie ž njim eiiejia najboljših dehsvcev in |»otl|>ornikov.
Ka\niatel#*Trboveljske prenio«ri>-kuptn- družbe Hella Max je umri v ljubljanskem Leonišču. Zadela pa j'* srčna kap. Pokojnk je bil • 'len najsposobnej^ifc. vešeakov v >v<»ji otroki in med glavnimi voditelj; "Trboveljske", ki in« njt'«jr<»->••» izgubo težko nadomestila. I -mrli ravnatelj je bil rodom iz Ba-i:ata Truplo prepeljali na I)n-naj, kjer -»e je vršil pogreb.
Nt*na«ioma j»* umrla v Ljubljani na tra<Vn način jrdč. Vladimira liupnik, dijakinja 7. realko.
Kamniku umrl vojni na«t-"tii*ij^I v pok. Franjo Martinčič.
Sošianju je umrLi gdč. Slavka Košanova, dijakinja 4. {jinina-.Jj-ke<;a razretla. Bila j>- izre<lno nadarjena. Pobrala jo je ~r nežni mladosti jetika.
X Krvavem j»utoku j«* umrla r 'Sj)( x I i čila Milka Žerjav.
Požar v cerkvi na Gorenjskem.
V	noči od na 10. februarja jt' nastal na podstrešju eerkve v Smartnem pri Kranju ogenj, ki se je hitro razširil. Na lice mesta j«* takoj prihitelo ljudstvo h Stražišča. kakor tudi požaru t
jbrambe iz bližnjih vasi ter i/ Kranja. Nesrečo pa niso mogli preprečiti, ker ni bilo vade na razj>olago. Najsvetejše so prenesli i v po<iixlužno cerkev v StražLšču Kako ji* og.-nj na-tal. se nt* ve.
Smrtna kosa.
V	Mariboru j-* umrl na španski bolezni zdravnik dr. Stanko Kup-riM-lij, star šele let. Pokojnik je bil doma v Trebnjem, kjer ga j« poznala vsaka kmetska hiša kot
j prijatelja kmeta in <lobrega sve-tovalea.
1/ Vel i kovaške občine poročajo; | Dne *i0. jan. smo p^>k'»piili dale«" znanega moža in vzornega frospo-darja Jožefa Ribiča, po ^.lojnačc Lasovsk iga očeta. Dosegel je Jepfl starost 84 let. Bil je vedno delaven in irezen ter nam .ie lahko za ugled.
Na Plešiv« i pri Žalni je umrl 8 februarja v 51. letu starosti posestnik Jožef Krjavee. pošten iu skrben gospodar. Zapušča žalujo-C*o ženo iu G itetloraslih otrok.
Iz Stare Loke poročajo: Unula je Ivana Volgemut (vulgo Rili-larjeva Johana). znana i zdelo va teljiea eerkvenih oblačil in za stav. Mnojro lepega so naredile njene roke. posebno zas»av in bander.
Iz Brusnic poročajo; Dne 28 prosinca je izdihnila svojo hlngf dušo najstarejša ženica v naš župniji. Margareta Petrovič, r$>je na v Dalmaciji. Imenovana j<1 bila stara 00 let. Živela je zelo siro masno s svojim že živečim možetr Jakobom Petrovičem. Kljub svoj
visok: starosti in onemoglosti je ubožiea vedno čepela na njivi in pridno delala kakor mravlja. Da j«1 bila revna, se je videlo na dan njenega pogreba, kajti na zadnji poti so jo spremljevalk razen ]>o-! grebeev in par otrok, sami tujci. Nekateri župljani so jo imeli za "labo. toda omeniti je treba le to-11 i ko. ako bi bili vsi tako usmiljenega in dobrega srea ter bi tako (verno živF-li, kakor je ravno ta i dobra, dušie^i. potem bi bil raj nai jtem tužnein svetu.
<hl Š\'. gore pri Lin ji poročajo: Dne 11. februarja smo pokopali p« sestnika iz Roviš " anca Oee-,jicka. |><» doma'-e Sjkio... Iiil vrl j In skrben gospodar ter »-erkveni j.*er]v"vetii ključar skozi-14 let. Pev-
•	ei so mu zapeli tri ganljive žalost inke. Prvikrat se je i o zgodilo, da l>i domači fantje /apeli,
I
1	Nevarno je obolel
v Soddra/iei načelnik Kmetske Žvcze Fra»e Pire. Na posledicah
'vojnih naporov tr]>i ž«' od 1. 1917. f
Šoanska bolezen.
španska bolezen je pričela razdajati tudi v Mariboru. Zbolelo je med drugi m mnogo učiteljev, tako da je računati z ustavitvijo
•	pouka v osnovnih Šolali. Oblasti mmeravajo (»mejiti tudi vsi' javne prireditve, da preprečijo širjenje nevarne bolezni.
' iz Žaline ]K>ročajo: španska bo-
ib'zeu s.* je tudi pri niš og!a>ila in i . j zahtevala že nekaj žrtev.
i
Samomor v Mariboru.
' kleti hiše Prešernova ulica ol -o našli obesciiejiu 501etn«*?a čevljarja Ignacija Ka<h»\niika. Kaj je vzrok samomora. <e ne ve. Radov-uik j.' živel v urejenih razmerah.
Govoreča gluhonema.
zaporih novomeške kaznilni-jee se je nahajala gluhonema ženska. katere identiteto se ni moglo dognati, dasi se je o njej razglasilo rudi i>o časopisju. Te dni pa 'je porabila priložnost in pobegnila iz preiskovalnega zapora. Toda i kmalu so ji biii za petami ter jo I prijeli v (votni vasi. ko se je prav lepo razgo var ja la z nekaterimi 'osebami. Beg iz kaznilnice jo je jH>polnonia ozdraviL
i
Poroka v Novem mesttU
Anica Klemenčič, hčej-ka Fran-;ca Klemenčiča, po^-stnika na Ka-ipitel.jskem hribu, se je 1'.». febru-,arja poročila s Kratieom Kovačem, i posestnikom i/ Mirne.
Mostne zadeve.
I/. Papežev pri Osilniei si- prito-ižujejo; Že zadnjič se je j>o-ročalo. (kako nujno potre^ien je nov most
■	j če/ Cabranko. Radovedni s)!nt» pa
s>»daj, kakšnega mišljenja s<» ven-rdar ti naši liberalni voditelji dav-ljčne občine Žnrge, ali se bo vendar :'kdo zbudil i/, spanja in kaj ukrenili! za zgradbo tega mostu. Sedaj : bo začela prihajati druga ]io-i i mlad, ridkar smo odcepljeni r*l i [glavne eeste z vozovi in živino, ne i i moremo prevažati čez most. . I Si ari dravski most v Mariboru ^o vendar pričeli podirati, i
Iz brdske okolice.
it Kakor se kaže. bodo tudi naši ifarani st(fpili naprej v izobraženi valnem delu. Nameravajo na mre* •
■	jpoieg farovža postaviti nov kra-jsen drušrtveni tlom. Staro gosp>-Idarsko 1'rtrovšN'o p< »si op je so že j)o-
drli; dobili so že veliko opeke in : apna. Poleg toga je pa tudi lepo
•	jštevilo gospodarjev največ iz ro-.jholške soseske, ki z veseljem vo-. zijo skupaj brezplačno, pa še v > denarjn gmotno i>omagajo. Ce b<» . šlo posreči, bodo že ob prihodnejm Snovem letu igrali v novem domu.
Poroko smo imeli januarja. Poročil se je naš mladi eerkovnik-
. organist z Mihčevo \/ Tieholč. '.j
Proti vzdrževanju ekscesarja Karla.
i Občinski odbor Škofja vas je v
-	svoji redni sej i dne 11). februarja . sprejel rezolucijoi v kateri je me<l
drugim tudi sleddeče: Prote-vtira-'■mo, da bi naša država prispevala -jza vzdrževanje ekscesarja Karla. |Na ta način bi ga vzdrževali mi .'sedaj z našimi davki in t-o ipa men-» da ah to dobroto, da nas je prive-i.tiel od če1!! ddrugih lopovov tako -jdaleč. Dovolj* smo dajali prej. se-i.daj ie in mora biti dajiitev konec.
-	j f *e ne more živeti, naj x>o.snema i nas, naj gre delat, dela je pa po i svetu dovolj Mlad jepa še tudi.
Peter Zgaga
V	Downtownu je vdova, ki se» je v drugič poročila par mesecev po smrti svojega moža.
Zadnjič sem govoril r. njenim sedanjim možem. K»n- sva prijatelja. sem 2ra v naglici nepremišljeno vprašal: — Ali nič več ne žaluje po svojem prvem možu?
On je pa vzdihnil: — Ona ne žaluje več. Toda meni je sakra-
mensko žal. ke\ je umrl.
• . »
I Ved par dnevi se je vršila v New Yorkw velika tekma za prve lis t vo.
Dva krepka mladeniča sta tekmovala. Etb'ii iz Pittfbnrga, drugi iz Minnesota
V	čeiu sta tekmovala ? V izobrazbi ,J V učenjaštvn ?
Ne! Vse t«) je nekaj preveč visokega. nepojmljivega za povprečnega Ainerikanea.
Skušala sta se v pesteh in udarcih. Po dvajsetih minut »h je zmagal Pittsburžan.
<_isti dobiček prireditve je bil namenjen blagajni. katera preskrbuje revnim newyorskim otrokom mTeko.
Amerika je najbogate.iša dežela na s vein. Farmer j i namolzejo toliko mleka, da ga zlivajo proč. ker ia za slepo ceno nočejo prodajati.
l>a pn dobi par izbranih revnih ne»-yorških otrok pint mleka na <7an. je treba vprizoriti javno boksanje. pri katerem se dva mlada ••lovek« skoraj do smrti potol-četa.
'i udi 1<- je kulturna -lika i/, da-
n;išnje nekulturne Amerike. ^ * *
( e kupiš obleko zn petindvajset tolarjev, se po par tednih začneš čuditi, za ka j si plačal tistih dvajset dolarjev.
.* * *
V	".Jutru" čitain o^rlas:
• Anseiikanci in miljonarji! Naprodaj je lepo posestvo itd...."*
Ameriški majnar, vkrcaj se na ladjo in stopi na domača tla. Mi-!;onar boš!
Že vsii j "Jutro" ti očita t o
preo rzivost.	'
* * **
"Reka je mrtvo mesto" — so sliv} vsepovsod.
Skoda je umoriti nekaj tako le. pe^a in živi jen jafMdjaega kot Jr bila Reka nekoč.
Zakaj n • kaznujete morilca r * * *
('itain ljubljanske soeijalističm liste in se strahotna vprašujem Kaj je s Kristanom. Lončarjem PrejH-luhom in <lrug*mi
Nikjer nobenega njihovega članka, nikjer njihove tolažbe zn-1 tiranemu delavstvu.
Ali jim je morda Tone Kristan pokazal pot ?
* * *
Ameriški narod da toliko za prohibieijo, kot da Jud za prepoved prešičjega mesa.
* •
Časopisje je polno novic — sa mo o bivšem Karlu ni nobene be-s 'de. Živi na otoku Madejri v po jiolni zakonski sreči.
Stavim pa, da se bo še vsako letn >-.1 i šal o enkrat o njem. Morda c njem. morda o kakem madžarskem generalu.
To bo tedaj, ko bo Cila rodita.
Redka starost.
V	selu Tribnju v Dalmaciji umrla te dni neka Maš«i Poljak, k ie doživela redko starost 110 let
SugnaluDanaka	KatnL Srbnnta
Ustanovljena 1. 1898 WgSfc^JS^ InkorDoriraua 1. 1900 GLAVNI UP.AD v ELY, MINN.
Glavni •dboreikL
Predsednik: RUDOLF PEHDAN, 93o E. 185th St., Cl#veUad, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10fl Peari Ar«.. Lezmta, O. TAjnik: JOSEPH PISHX^B, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. B^cfeice, Ely, Minn.
Blagajuik ueizplačasili siiirtuin: Jl>II N ilOVLlt.V, 0J4 N. 2ad Av«w W. DuluUi, Ulna.
Vrbeml sdniTolk:
Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio Strebt, S. S.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni
MOHOit MLADIC, 2808 So. l^w^osle Ave., Chleago, I1L FRANK SKRABEO, 48^ Wasbiagton Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, 3!aek Diamond, Waah. FRANK ZORICHU «217 St. Clair Are., Cleveland, O.
Združevalni odbvr:
VALENTIN PIRC. 61» Meadow Ave., RoekJaie, JoUet, til PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salla, ia JOSIP STE2I-E, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L
;—--' Jednotino uradno glwsilo: MGlaa Naroda". ——-
Vae stvari tikajoče se nr&dnih zadev kakor tudi denarne po£ilja-tvo na] re {»išiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProšDje za sprejem novlb Članov in bolniška spričevala naj se počil ja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka JeOnota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati čiac te organizacije, naj se zglast tajniku bljlfrega društva J. S.. K. i Za u&tanovitev novih društev ie pa obrnite na gL tajnika. Novo društvu se lahko vstaoovl s 8 člani ali članicami.
D o p i *
Grand Town, W. Va.
Večina premogovnikov !cj <>koI?ei počiva. Mi jmcivaiiio «ia • tr:ii)4 Totvmi od T jiiiiuavja te;»a ieta, m ker je to veliko po« I jet je. je i/yubili; joildižiio 7<m» lj-idi delo,
t'e -c m- ne i im. \V« -.1 Virjiii:«:! -I>'"in; iiisjveejo dclav-.ko kl*i/. » v
"•Združenih državah V/.rok it«, ker t ..... ■ #
j West Virginia je industrijska n*-
/* la. Zemlja je jie'-oilovitna, radi
jTcjiij jo i,, malokdo oUdehii'". Ivtlor
ima veliko /.emlje. sc peča /. živi-
ljj<»rei(t. Večina or-(»ivalstva so » ...
. jtremoprarji ir. gro/.darji. (leta ^Itl.") k) J''!*!) ^o nepre-.r;uio -.d-pitali novi ])renn>^rorovi. Delalo si* je dobro in še plače niso bile ircslaht*. Radi te«jfa ni «*u»lno. če ie bilo	leto '.-t• preniojjar-
,jev m več članov 1'niteil. Mm" . Worker-.. Proti koncu leta l'»20 je ve« kot j>olo\ ica prcmce^ovni-kov vstavilo obratovanje, driigi -o pa započeli delati le <lva ali tri dni v tednu. Lahk<> >e jih sešt< je iia prste, koliko jih je <š«* ostalo v polnem obraitovan ju. .Med /.a>i-njisn ie bil tirajit Town. Kot povedo siuri prem iraj-.ji. celili b r je delal ta rov s polno pari) do T. januarja te^a ieta. Sedaj niso /.;i prli rova zadi Tej^a, da nimajo naroči!, temveč radi tejra, da nam prikrajšajo plačo. K«-r smo pa organizirani, jim to ni nio«2r«w"-e. Se-veila jezi jih. ker ^o j>o neunijskib premogovnikih že dvakrat iu i:i-krat prikrajšali pi'emo^arjem ]»la ču. Kadi te*»a se kapitalisti b«-jč najbolj unije. l'o neunijskih naselbinah se »»ni ne brijrajo, kakšne časopise njih premogarji čitajo. Lriavna stvar je. ila ne pride v naselbino nnijski organizator iu jjo-dje so brez skrbi. Delodajalci delajo pogodbe samo < organiziranimi premogarji. To je dokaz, da se organizirano delavstvo bojuje za vse delavstvo. ("e unij ne bi bilo, ne bi bile delavske plače vredne niti piškavega oreha. .Med organizirasni/n delavcem iti neorganiziranim je tak razloček kot med deiavljanom in nedržavlja-« noiii. Le državljan ima pravico' do volitve. Kdor je zaveden delavec. . naj se organizira. Kdor ima vese-
lje do nolitike. m> i deda, da bo državljan. s;ii(h> jeziti -.e nad kapitalisti j -1 v brado s«- pridnšaii, j«* le lilažin želfell.
W. : \ Ivj.i pivrm<«»ar.
Iz Jugoslavije.
Otroci — razbojniki.
sarajevski policiji se je posre-"•if", 'ki je zasledila veliko vlomilsko lolpe. katere člani so bili iz-
1
jkljnf-no etroei. Tej tolpi je pripadala tudi rodbina Vi-zal. sestojeea Iz .'iiatere in treh sinov. Tolpa je ji/vajala na;"f!ievarne.jše tatvine v ii*u"vinali. Perkvah iu sa.mostanili. I' T ' i-.dla je približno o miljonov kron. Kakor - i ela»« te nilatlostne 'tol:»e priznali, si izvršili 17 veli-Ikih tatvin in nektdiko drznih vlo-jmov \ dobi treh mesecev.
I Smrt imenitnega, muslimana.
i V M ost aru v Hercegovini je ne-;nad<.ma umrl tam<»?nji mesttni ti-:;dk dr. Mnrat Sarie, poslanec o . biv^etri bosanskem -idmril ill lie!;-Idanji organizator ter voditelj na-j ci joiialist ičneijfa pok ret a n<*< l mu-jsliman^ko omladino. Skupno > p<»-jk.ojnim (isiiiaiviin fJjikičem je Mit-j rat Sarič oj-ganiziral muslimansko i'linladr.io v nai-ijonalnem jugoslovanskem duhu. Iiil je vodja muslimanov, ki so <?e priznavali za i Srhe /e pod avstrijskim režimom,
obenem prepričan zagovornik ' narf ;"Inega edin^tva.
Jusrosl. komunisti v inozemstvu.
i liivši komunistični poslanec Tvo-|sta Kovakovič in tveovoe Tlija Miki«'. šef jngoslov. komun, centrale j na Dnnaju, sta odpotovala v Ku-i si jo na vseruskt boljŠeviski kon-j-_rres. Rima Markovipride naj-jbrže kot delegat sovjetske "Rusije I na konferenco v Genovo.
POZDRAV
Predno se podam v staro domovino. pozdravljam vse prijatelje | in znance, posebno pa družino Se-j kuhi v fJirard. Kansas. Odpotujem i v Tolmin na Primorsko.
SSsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18,25, ali v petih letih $91.25 -
zakar bi med tem dobili vsamih obrestih $10.95.
$5. naloženih preti 1. aprilom na naš "Special Interest Account" tekom enega leta po 4% bo prineslo $—.20.
$ 50.	nai oženi h	pred 2. aprilom	bo	prineslo	$ 2.	na	loto.
$ 100.	naloženih	pred 1. aprilom	bo	prineslo	$ 4.	na	leto.
$ 500.	naloženih	pred 1. aprilom	bo	prineslo	$ 20.	na	leto.
.+1000. naloženih	pred 1. aprilom	bo	prineslo	$ 40.	na	leto.
$5000.	naloženih	pred 1. aprilom	bo	prineslo	$200.	na	leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje višo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKQJ DANES—$5—in pošljite jo po pošti.
eiam zastopstvo: JADRANSKE BANKE	S,Jlf
.QLAS NAKOT>A 17 MARCA 1922
D'ANNUNZIJEVA REKA - "MRTVO MESTO"
ŽELEZNA SEČ JUGOSLOVANSKIH VOJAKOV ZA REKO ONE-MOGOČUJE VSAKO TRGOVINO. — POLOŽAJ V DALMACIJI SKRAJNO KR1TIČFN. — POROČEVALEC PRIPOVEDUJE O ZADREGAH, V KATERE SO ZABREDLI ITALJANSKI TRGOVCI, KI SO SE PREJE VEDNO ZAVZEMAT J ZA ITALJANSKI TRST IN ITALJANSKO REKO.
Dunaj. Avstrija. *'6. marca. — Ko se je znani italjanski pesnik TVAnnunzio polastil Reke. oči vidno ni spoznal, da ji bo s tem kmalu tudi nadel naslov chf ovojih knjig, ki se imenuje " La Oitta morta"< ali Mrtvo mest« . Reka je namreč danes *ako mrtva kot le moče biti. Tekom svojih trgovskih potovanj pc Balkanu sem prišel enkrat na Roko. r, ne direktno j>o tej ali oni poti. temveč za hrbtom, skozi I )almaeijo.
Rad bi poznal onega, ki bi prišel na Reko iz Jugoslavije po di-!*ktni cesti. Za mestom se namreč nahaja živa seč jugoslovanskih voiakov, ki n; puste fkozi nobenega človeka in nobene stvari.
Ta živa seč vojakov je ubila Tudi drugo mesto v tem ozemlju, n -.mreč Zader, staro glavno mesto Dalmacije. Ker je italjansko. a n:: drug: strani Jadranskega morja, je poginilo v trgovskem oziru t.-r.se more ohraniti pri življenju dejanski le z živili, katera se po-ši'ja iz Italije.
.1 idransko mori« na balkanski strani je propadlo, ohromelo. Ce-!.i Trst J" nap« 1 mrtev in če bi dobili Jugoslovani pristaniške ob Jadranskem moiju s pr imemimi železniškimi zvezami, bi poginil tudi T t. Italjani bi morali imeti dejanski še bolj tehten vzrok, da pre-prepn fi io zasedenje Reke od -Irani Jugoslovanov kot pa ga je imel na razp dago IVAnnunzio.
Ce bi iv stala Reia ali š - bolj važno Baroš pristanišče, katero drže zasedeno vojak1 proste reške države, jugoslovansko, bi se spravilo tudi zaledje v stik s tem pristaniščem in ono malo trgovine, ki gre Še vedno preko Trsta l>; i/jjinilo in imeli bi nadaljno mrtvo mesto.
K» r ni p.-'staniv-** Baroš do«d. pno Jugoslovanom, so zaprli in zabrisali mejo na l{«-k«» na tak način, da ne more priti skozi niti kokos.
Ob ceh«m Jadranu imajo šibi črto vojakov, vsled katere jo itr-*!,',-• nsk a okupa-ija i/ločne obali popolnoma brez koristi. Ita-jani pa vstraja. o ter hočejo • elo imet majhne kose Dalmacije, ki so bili izročeni Jugoslaviji, prav kot da , ih hočejo reservirati k >t casus h Mi v trenutku ko 1 i prišli d« prepričanja. i'' udariti na Jugoslavijo.
Splošni nt .s. katerega dobi čl o- ^ • k, je t;i. da je ta črta, Lasedena j
lno od vojaštva, najboij nevar-j na točka ob celih vznemirjenih ju-! (."slovanskih mejah. Celo divjaj .ingoslovansko-albanska meja ne j dela utiša, da bi vključevala in \ sebovala toliko možnih zadreg.
N »prestopi j i vost italjansko-Ju- , - slovanske meje predstavlja furl f n kontrast k nedoločeni in orna-; njo"; albansko-jugoslovmski mrli. Albanija je enostavna žrtev. Predstavlja i amreč lon-v. v kare-' i em se neprestano kuha godljo sporov in zadreg. Ob albanski in> ji dajejo Srbi in Italjani izraza razpoloženju, ki se more na ju-goslovansko-italjanski meji kazati 1' v pasivnem sovraštvu. Na albanskih gorah spuščajo iz sebe paro. ki bi jih drugače raznesla.
Slučajno sem bil priča neki afe-j ri v Šibenikii ravno po Božiču, ko j so mornarji z neke italjansko boj-1 no ladje in prebivalci Sibenika j vprizorili bitko, ki je trajala več j ur. Dogodek sam posebi ni bil va-. že?,. Pijani italjanski mornarji so pričeli paradirati po cestah tev; kričati: — Ev viva Italia! — in si-1 eor na način, katerega «=o si razlagali domačini istovetnim z: —-Dol z Jugoslavijo! — Domačinov je bilo seveda več kot mornarjev in slednji so si morali priboriti pot nazaj k ladji. Z bojne ladjo so pričeli streljati na mesto s stroj-l :mi puškami. Kakorhitro pride kaka italjanska ladja v kako dalmatinsko pristanišče, pr*. le gotovo do kravalov. Mogoče ne pokajo \odno streli, a v vsakem slučaju pride lahko c*-> tega.
(V se hoče napraviti mir na Jadran. ih storili Italjani boljše, čc bi opustili svoje prt tenzije do iztočne obali. Njih edini izgovor, da se nahajajo tam, je par trgovcev v par mestih. Prebivalstvo je izven mest popolnoma slovansko. Če bodo Italjani ust rajali. pome-rja to gotovo finančno izgubo, kajti Jugoslovani nimajo niti najmanjšega namena udati se koneč-tio in mirno italjanski posesti obali cd Trsta pa do Reke.
Ko propadajo Reka. Zadar !n Trst z odhajanjem ruiniranih Tta-l.janov. ne bo kmalu nobene pretveze in nobenega izgovora za Ita-Ijane. Opaziti je že odhajanje ita-ljanskih trgovcev z dalmatinske obali. Najmanj polovica trgovcev na Roki in v Trstu je že odšla. Nekateri so živeli tam celo svoje življenje. Oni. ki odhajajo iz teh dveh mest, skušajo izračunati, kako bi ae iznebili svojih trgovin z najmanjšo mogočo izgubo.
Mir obata.ia v sedanjem času ob Jadranu edinole raditega, ker ne ve nobena stranka, kakšen bi bil izid vojne. Jtaljani vedo dobro, da
i bi se takoj vnel boj za Trst v tre- j ' nutku, ko bi bila napovedana voj- ^ I na ter bi se pomaknila živa jugo-] slovanska seč naprej. Na drugi j j strani pa vedo Jugoslovani, ki ni-riajo brodovja. da bodo vsa njih mesta v Dalmaciji bombardirana. , bed nimajo niti bojnih ladij, nitr kopnih baterij, da bi jih branili proti napadom italjansko morna- j rice.
j	I
Iz Čehoslovaške.
Obvezna telesna vzgoja na Češkem.
Češko ministrstvo narodnega zdravja pripravlja zakonski pro-jekt o uvedbi obligatoričue toles-^110 vzgoje v državi. Po tem rro-! jok tu jo dolžan vsak češki držav-lljan 'Ki 6. leta do 24.. odnosno j vstopa v vojaškoslužbo pil mož-:ih in 21. leta, ocbiosno možitve ;»ri ženskah se vdeležiti telesne vzgoje, Za nedoraslo mladino se ■ vrši ta vzgoja v šolali., za odrasle . jpa ali v posebnih državnih zavo-. j dih ali pa potom <h1 države priznanih telovadnih organizacij. Smer-(;»ii«-o telesni* vzgojo predpisujejo skapno ministrstvo prosvete, na-, - »Vidnega zdravja hi narodne obra-
iio s sodelovanjem posebnega ' | sveta '-trokovnjakov. Zanemarjanje telesno vzgoje se bo kaznovalo ' | po istih načelih, kakor zanemar-
' j janje šolske obveznosti, t
i
' Tyrsova visoka šola za telesno
1 j	vzgojo.
i
Češka vlada pripravlja s pomočijo češkega sokolst va ustanovitev " -posebne visoko šole za telesno " j vzgojo, ki so nosila ime slavnega .Jočeta sokolstva M. Tvrša. Naloga -! i e visoke šole bo pedagogična. * 1 preizknševulna. propagandist ična i. j in muzealna. Predvsem l>o šola .(izobraževala strokovno učitelj-, >tvo za telesno vzgojo na državnih zavodih in šolah.
_ | Prohibicija na Češkem.
i Češki -parlament jo z veliko ve-n "-ino odobril zakonski predlog nem škega soc i a.l -de mokra.t ičnega poslanca IloUitseherja, po kate-j rem se strogo prepoveduje prodajat i mladini do 16.. odno^no ]8. " b*ta alkoholne pijače vseh vrst.
v	v
Novi češkoslovaški drobiž.
Dne lf). februarja je izdala če-^ skoslovaška vlada v promet svoj ia.stni kovani dinar, in sicer po 20 j in po 50 vinarjev. Denar je iz zmesi iz nikla in aluminija. Od toga dno je zgubil do sedaj v pro-b metu se nahajajoči avstrijski ko-p vinasti dor ar polovico svoje vred-il nosti in se bo zamenjal z novim a i denarjem.
Angleži in Indija, j
Po ureditvi irskega vprašanja j ima angleški svetovni imperij še;'* vedno dve točki, ki povzročata P londonskim politikom, skrbi. Ti s dve T'k-ki sta Fgipt in Indija, k i kažota mnogo sličnosti v svojem ^ iioju zoper angli^škr) oblast.	j^
Angleški politiki uživajo ]»o ^ svetu velik sloves da znajo z i/.-' [redno spretnostjo razrešiti najtež-i^ je politične probleme, ki se jim stavijo bmlisi doma v Kvropi. bo- ' liisi p » kolonijah. Dali so .samo-js upravo južni Afriki. Kanadi. Av-j'; straliji in Novi Zelandiji in spre-1c Dienili te dežele v dominijono, l^i'" >e v lastnem interesu naslanjajo'^ na Anglijo.	*
Da bi se v ulična dominijona
preuredila tudi Ivgipt in Indija,
(za to so seveda predpogoji neko- .
rliko manj ugodni, kajti dočim .so 1
j .-prodaj navedene dežele poseljene
z angleškim prebivalstvom ali pa
j vsaj z evropskimi doseljenci, ka- ^
j!:or so Buri v južni Afriki in Fraji- j
••ozi v Kana^li, ]>a je prebivalstvo
Iv Kgiptu in indiji domačega ro- .
(du. ki je od Evrope različno i>o je-' I .,	...	v	i1
jziku m ven in .je so\Tazno po tra-|
diciji in današnji mentaliteti. Tu
ni pričakovati, da bi se domjičiiii •
zadovoljili le s samoupravo, mar- '
več postane končni in glavni cilj
— popolna samostojnost. An g Veži ^
računajo tudi s to možnostjo, zato.
j iščejo n. pr. \ Egiptu takega iz-
liioda iz položaja, ki bi d;d deželi i
nolitično neodvisnost. Angležem' i' . '
pa pridi"žal gosj>odarsko in pro-! motno vlado, a v zunanji politiki {garantiral tak nadaljni razvoj, da [bi ne mogel postati nevaren An-; •Sliji-	j
J Indija v svojih težnjah po osvoboditvi še ni napredovala tako da-1-v. da bi bilo mogoče (govoriti o 1 možnosti njih ugoditve ter o spo-.lazumu. Problem bo tu mnogo tež-' ji. ker predstavlja Indija neprimerno v K-.i o bogastvo in dragocenejšo posest za Anglijo kakor vsej druge kolonije. Pri tem pa nemiri j v Indiji trajajo neprestano, v huj-i ši ali rahlejši obliki. Indijci oi-ga-: jnizir:-»jo bojkot ingleškega blaga, vrse v vseh ob lika ii proti an g1 ;č.ko I propagando,1*Sev:ijajo 2K>pobio pa-l sivno resistenco o priliki poseta j angl. prestolonadediiika Dojan-si:i nemiri in neredi izbruhnejo zdaj na tem. zdaj na onem koncu širne deželo.
Te dni s«? je vršili v angleškem! parlamentu zanimiva raz.prava <> indijskem položaju. Nekateri člani so napadali vlado, da je poka-, zala premalo energičnosti in pre- ^ malo storila za ohranitev miru in reda ter vvrnost oseb in imetja.' Minister za. Indijo, ^loutague, ki jo odgovarjal, jo podal v marsikaterem oziru zanimive podatke, hraneč stališče vlado. Iz njegovih odgovorov, ki niso oči v idiio imeli j namena, prikrivati pravo stanje.' jo razvidno, da so je položaj res razvil močno v neprilog angleške-' mu gos-podstMi.
Minister ^lontague je poudarjal. da so napravili poslednji do-' g<Mlki v svetovni politiki na indij-J sko kroge velik vtis. fJovori Wil-( sonovi o samoodločbi narodov, do-, godki o priliki poraza centralnih j držav in osvoboditve dos1 ej pod-i jamiljenih narodov, razpra^ o pri-jiiki reševan ja poljskega., -šlezijske-jua in irskega vprašanja, vse to jo jriašlo živahen odziv v Indjji, ki je
-	ni mogoče ocirozati od \-plivov zunanjega sveta. Tudi holjševiki so
•	imeli s svojo propagando dokaj 1 {uspeha, to v zvezi s težkim gospo-1 t danski m položajem, v katerem se
•	;nahaja Indija. V splošnem se na-l(haja prebivalstvo deželo v voli-
I	kem siromsištah, davki so visoki
-	:n cena vsem potrebščinam isto-
-	j tako. Industrija, ki se je v posled-i »iji dobi zelo krepko razvila, je 'ustvarila maso proletarijata, ki se-fstoji seveda skoro le iz Indijcev, j Bol j še v i kom tedaj ni bilo te->ko
^,pričeti s propagando. Pri tem so delavske plače nizke in se dvigajo Io nesorazmerno; v mezdnih giba-_ njih pa .obstoja težava v tem. da 5 so delavske organizacije še mlade in neizkušene in je vsled tega iz-jdatno težje poravnati spore med j delavci in delodajalci j Vloga Indije med vojno opravi-,čuje pričakovanje Indijcev, da bo 'J tudi njihov glas kaj pomenil ne le ^ pri upravi v Indiji, marveč tudi z v tako kočljivih andevah. kaikor
II	je n. pr. razmerje do Turčije, saj I".priznava sultana dobra petina in-I dijskega prebivalstva — mohame-Q danci — kot svojega verskega poglavarja.
Žena ruskega carja.
Te dni je v Nizzi. daleč od svoje domovine, zaključila življensko t i pot kneginja D Jijorukij-Jurjev- ¥ s kaj a. morgana •'tč na žena carja • !Aleksiuidra I!. Njeno življenje je , bilo i>osvečeno vedno le ljubezni. , ■Ko je bila še mlada devojka. g"- > 'jenka slavnega instituta v Petro-Igradu kier naj bi po želji skrbnih,, 'staršev dokončala.>vojo izobraz-j] bo. ji jo usoda postavila na poti; .-arja Aleksandra II., o priliki poseta. s katerim je počastil mogočim car ta institut, je spoznal mla- i ld<> k ne« in jo. ki jo slovela radi jsvoje izredne lepote, in ne ravno J več mladi, a še vedno ognjeviti Aleksander Nikolajev i C- se je lakaj strastno zaljubil v nio; ona mu je gotovo \ racala ljubezen z vsem žarom svoje mladosti, saj s«1 ie «xlrekla radi to ljubezni sijajni bodočnosti, ki bi jo vsled svojega visokega stanu in nenavadne lepote pač smela pričakovati. Car ■Aleksander 11. se je bil namreč že
•	le*a 1841. poročil iz političnih ozi-i-ov z Maks: m i lja.no Viljemino, hčerko hesenslc^ga velikega voj-
i
I vode.
I Doba Aleksandrovega vladanja je bila polna nemirov in političnega lovai jenja. Zlasti nihilist i s-> kljub strogim vladnim odredbam z večkrat uspešnimi atentati razburjali javnost in pripravljali Ru-i si jo na krvavi prevrat. Politično ■ življenje Aleksandra torej ni bilo | j ravno zavidanja vredno, ker sta 'se tudi doma s carico slabo razu-I mela. ni čudno, da je zbežal pred l razburjenjem in skrbmi prav pogosto k svoji knežaji, kjer je našel j vselej ljubeče zavetje pred nava-
•	lom vladarskih skrbi. Kneginja Dolgorusij je rodila Aleksiind.ru šest otrok. ih[ katerih pa sta ostala pri življenju samo dva, d >čim so štirje pomrli že v nežni mladosti. Car je bil knegrnji tudi v tež-' kih urah. ko je izgubila, eno cC^te
" za drugim, zvesta opora, .j Ko je tinnia carica Mi»ksimiija-J|na Viljemina (Marija Aleksandrovim}, je car Aleksander v soglasju z državnim, senatom, o pri-* liki proslave 251etnega vladanja, poročil kneginjo, ki pa po takratnih zakonih ni mogla jn»stati ca-1 riea. Nosila jo otisloj ime kneginjo Juvjevskt. Slej ko prej je ži-ivela svoje tiho. mirno življenje, 1 posvečujoč sc edino>le možu in de-'ei. Nikdai* si* tudi kot carjeva že-1|na ni vmešavala v politiko in ni ' kljub svoji nenavadni lcp'»t; iska-" lii uspehc»v v svetu in družbi. Po-" j let jo jo jireživola z otroci večino-',:na v Nemčiji. Tam jj je tudi za-1 del najhujši udarec usode, ko je ;'dobila dne PJ. marca l^sl sooro-1 čilo, tla jo postal njen ljubljeni so-" prog žrtev atentata. Na po vrat k u '» ud vojaške para<lo je ubila carja ) niliillstična bomba.
Po Aleksandrovi smrti se je od-
' te-gnila kneginja, čeprav še v na.j-
S| lepših letih, popolnoma družbi in
~ j javnosti. Živela je večinoma v ino-
Izemstvu. zadnja leta v Nizzi (na
j Francoskem kjer jo jo sedaj v
['.njenem zatišju jiolskala usmiljena
'" smrt da io združi z njenimi dra-1-1 -ignnt.
i- i ____
h
Militarizem je neprecenljiv zavod za poneumlenje.
e To nam dcxazuje sledeči primer e _ V Zagrebu so darovali na po-r.udbo pisateljice" ge. Zofke 0 K veder Domet rovičeve profesorji j 'slikarske akademije naši prvi voj-,* i ni ladji *'Golob" v Tivotu več u-'metnin v vrednosti nad 100.000 kron. Med darovalci je bil tudi : kipar Meštrovič. Navedeni primer .j je sijajen vzgled, kain t'ra kapi-j talistična vzgoja tudi takozvane j i umetnike", ki bi se vendar mo-;<Jrali zavedati, da morajo biti pred-a j vsem ljudje, če hočejo biti resnič-.| n i umetniki. Tn če bi bili ljudje, j bi se prav gotovo ne klanjali vo.j-, nemil molohu. temveč bi mil o^>r-
iO j	. * .
I nil! hrbet in bi poklanjali umet-° j nine v veliko pametnejše svrhe. ^ |kakor pa so vo.ine ladje.
Igralnice v Monakovu
f-
^ pogrešajo ruskih princev in kne-jzov, ki so v blaženih časih cariz-- fma puščali milijone v Monte Kar-lo|ln. Ruski knezi so zr-dovoljni. če i dobe sedaj dovolj jesti in pit"'. — j.. Da ne stradajo, za to skrbe dobro .zavenziške vlade. Ampak posestev »ki so jim jih konfiscirali boljševi-'Jiki. ne dobe več nazaj in tako so i- oboji žalostni: Lastniki igralnic p- v Monte Karlu in ruski knezi. — Tudi marsikatera lepotica, ki se jim je prodajala, jih pogreša. —
Par spominov in delovanje Am. Rdečega Križa. !
t t
Ravno tam. kjer .-">- stekata dve mogočni reki. Sava in Donava v ter tečeta nato kot on sam mogočen veletok proti Črnemu morju. , sta zgrajeni no'sti Be I g rad in Ztinun Pelgrad je na eni strani reke. , Zemun pa ra^no nasproti, na diugi strani veletoka. Pred vojno je v**zal obe ti n.esai - i^vstrijske ii: srbsko — mogočen most. Tekom 5 svetovno vojne je bil la most trikrat ponišen. dinam tiran. Najprvo j ] so večji del m<>>ta razstrelili Srbi. namreč ob svojem umiku preti av-L r-teijskimi horuami. Av-trijei >•> mosi kmalu popravili, toda ga nato L sam; razstrelili, ko so bežali prod >rbi iz srbskega glavnega mesta.!. Ko je nato skupna n -mško-avstrijska armada |>od poveljstvom gene-J ( ra'a Maekenst na progar.ila sk;u*r.:, celo Srbijo, so most zopet ]x>pra- i ( vili. ko sr. se pa potem centralne sile definitivno umaknile s srbskega ozemlja — kar s- ie zgodilo kratko pred premirjem — vojaki centralnih s'l most z«»pet razstrelil:.
Ko som nokeira jutra v poznem poletju leta 1919. lačen, truden; i?i zaspan ;zst :iul i.v. vlaka Orient Fxpress. s katerim sem >e pripc-i i,- 1 iz Zagreba, je bil most še vedno porušen. Na mestu je bilo ne-broj delavcev. ];i so trdo in pridno delalda čim]>rej popravijo most. da bi bil zopet vporaben za ž<lezni">ko službo in delo je bilo res dokončano še tiste jeseni. Ker sem s1 i šal. da so v Belgradu vsi hoteli prenapolnjeni In ker se mi ni ljub lo prenašati svojega kovčega med gnečo, ki se j.» prerivala pri brodu, kateri prevaža ljudi preko reke v.T^elgrad. sem sklenil. <la si poisčesr sobo v Zemnnu.
Hotelski klerk mi je sicer odgovoril na moje vprašanje, če bi j mogel dob ti s >i,o z na b-ečjo flegmo "sve napunjeno", toda. ko sem t mu stisnil v roko bankovec za (b-set dinarjev, mi je pomožiknil. kar: je pomenih«, naj nekoliko počakam. Ko je nato odšlo i r. hotelskega vestibula ]U'oc« išn.je število potnikov, ki ni<-o bili toliko pametni, daj bi nekoliko "pomazali" pri kleiku. smo mi. ki smo mu dali napitnino, ostali, nakar nam je klerk .-dkazal sobe. katere je imel v rezer-1 v: za one. ki so bili pristopni njegovemu graftarstvu. Po vsej Evropi —— celo bolj kakor v Ameriki — vlada verižništvo in graft. Svetovna vojna jt rodila sebičnost in samogoltnost, ki se j.> polastila \'s.-Lra ljudstva v Evropi, pa na.: bo \ isokega ali nizkega soeialneira stališča.
Ko sem se v hotelu umil ter zajtrkoval — zajtrk je obstojal iz k:*ve, skuhane s pražene i ži in eikoi ije. kruha in' surovega masla — s«m so napotil v Pel^rad. Tainkaj s< m tekal vei> božji dan od •*l*ra-da " do '"Prai'a ". Ve."»»r me j., našel ob obrežju reke. čakajočega na j h rod. da me pripelje spet v Z-r.nm. bolj utrujenega in zaspanega ka- j kor sem bil ob svojem prihodu. Orient Express je bil prenapolnjen , — kakor so pač vsi vlaki, ki vozijo v tem delu dežele — in spanje v stoječem položaju med otroci io ženskami ni baš prav prijetno in o": repe oval no.
Hotel Grand v Zemunti. to je hotel, kjer sem "mazal" korupt-r.oga uslužbenca, je >i< n;tjbol>. "iiote! v tem mestu, kjer tam se najbolje obeduje in spi. Moja soba je bila v drugem nadstropju. Zanjo sem plačal osem dinarjev dnevne. Dvoje sobnih oken se je odpiralo ven na dvorišče in skozi odprla < kita sem razločno čul rožljanje po-. rde, kajt: moja soi>a so je nahajal« direktno nad jedilno sobo hote-. bi vsled česar je i;i/i.mljivo. da radi tega ropota nisem mogel zaspati.
Ko som sc ibudil. sem napo? sanal Po ušesih so mi zveneli zvoki ('udovito očarljivo go<U»e. Ko sem končno prišel do zaključka, da je komad, k: ga igra godba " Schubert'»va serenada *. je go<lba prenehala. nakar 5" zagrinel kromo\it rplavz. prdiaja.joč iz sobe spodaj, kateri me je popolnoma prebudil. Ravno pod menoj v jedilnici je igral velik orkester, in dasi ni-s. m spal več kot eno uro in tudi ne prejšnjo noč. sem sc vendar oblekel ter odšel v .jdilnico.
Ko jo nastalo premirje, ki je končalo ono blazno besno klanje, ki je trajalo preko štiri leta. — Klanje, ki so ga pričeli samogoltniki n ; moči in denarju -- so se možje našli vsidrano ali nasedle na raz-";h bojiščih, in med temi je h!lo tudi mnogo g< dbenikov. Orkester, ki sem ga našel v jedilnici je sest ojal iz približno dvajsetih violini-- siov. v*olinčelistov in nasov in godbeniki so bili vsi dovršeni umet-.i ki, pripadajoči vsem mogo-'ir.; narodnostim centralne Evropo — S'ovenci. Hrvalje. Ceh-. Ogri, Poljaki, avstrijski Nemci in celo Rusi.
Natakar, ki mi je postreg« 1 s ernordečo vinsko kapljo, mi je poved«) 1, da igra Ci orkester brez vsake plače; vse. kar je dalo vodstvo hotela godbenikom, jo lolo stanovanje in hrana in njihova edina plača je bila napitnina, ki so jo prejeli ti umetniki od hotelskih gostov.
V pogledu nareči/ in jezikov, jo ta kongregaeija muzikalnih ( umetnikov enač;la ljudstvu, ki jo gradilo babilonski stolp, toda kadar so položili svoje loke pri ko napetih strun. — moj Hog! kakšna .fodba in harMonij:1 ! \r. njihovih instrumentov so se oglasili glasovi Cajkovskega. Parnif. Mozarta. »Vagnerja. Beethovna. Chopina. Ver-" dija. ilendelsohna ter naštetih drugih velikih komponistov, katerih 1 imena so mi ner.nana. Pili so t,-, nebeški akordi!
r o vsa k ill uveli ali tren Komadih je e(' .'u od godbenikov, vzel mal krožnik ter šel ž njim otl ml->c do mize. Ko je prišel k meni. sern položil na krožnik, na katerem so bili večinoma posamezni umazani eno in dvekronski bankovci. bankovec za dvajset kron. Ko je godbenik videl. k:.k bankovec sem položil na krožnik (dvajset kron je bilo tedaj okoli 2-"> centov v ameriškem denarju"1), se mi je tako globoko priklonil, da so pričeli ljudje, ki so sedeli prt sosednih mizah, zvedavo gledati vame.
O odben i k je odšel nazaj k ve-liki mizi. pri kateri so >-.edeli nje-irovi tovariši, in ko jo nekaj tre-notknv šepetal s svojimi tovariši, je prišel nazaj k moji mizi. Iz-previdel sem takoj, da bi rad izvedel za mojo narodnost, in pri-šedši k ineni. mi je naredil ponoven globok poklon. nakar je vprašal najprvo v nemškem, nato pa \
hrvatskem jeziku; "Koju želi gn-spodin. da mu orkestar zasvira?'* Jaz sem pričakoval, da mi bo sta-1 i! podobno vprašanje, zato sem nsu brez pomišljanja odgovoril: 1 1'niu god amer kansku !'*
Neka itrenotkov zatem se oj?Ia-sljo zvoki ameriške narodne himne "Star Spangled Banner", katero smo jaz in še nekaj navzočih si o ie ooslušali. Mojo pozornost je vzbudil tedaj neki ameriški kape-t in.t katerega sem opazil stoieče-pri neki oddaljeni mizi. Ko je l»:la himna doicrana. sem vzel svoj k"zaree ter šel k nie^ovj mizi. —-P.il je ta kapitan od Rdečega križa. ki je nadzoroval vlak. napolnjen z obleko, kondenziranim . mlekom in sladkorjem, kar je bi-
'o namenjeno srbskim otrokom. To jc bil že tretji vlak. ki ga. je spremljal in nadzoroval v teku zadnjih tednov, mi je dejal. Do-č m .je orkester igral. sv;i se mid-vr. razgovarjrda polni dve uri. Kar >va govorila in kar som tu napisal o vsem tem sem se spomnil, ko s<» i,:o je naprosilo, naj spišem članek o Ameriškem Rdečem križu in njegovem delu — korist prizadetih za časa povodu ji v Pueblo.
No računajoč drugih ameriških pomožnih organizacij, se lahko trdi. da jo samo ameriški Rdeči križ izdal preko dva milijona dolarjev za trpeče v Evropi. In ven-«iar je bil neki asistent srbskega f nančnega ministra v Belgradu I toliko nesramen, da mi je rekel. | da pomagajo Amerikanei Evropt le vsled tegn. da pridejo lažje v ^iik z evropsko trgovino, iz katere hočejo vle<"-i profit. Nazi ran je. ki je croji v tem pogledu večina evropskega prebivalstva, je isto.
Nikakega dvoma ni. da dela a-meriški Rdeči križ napake. Ra-
1 zumljivo je. da se pripeto napake v gotovih dopartmentib ali pri tn-dividualeih v tako ogromni orna-n'/aciji. Lahko tudi. da je tnin-tnm veršilo in profitiralo. kajti kjer se sestane toliko vsakovrstnih ljudi, jo med njimi cotovo tudi nekaj grafterjev. Toda. trleda-joč na delo Ameriškega Rdečega križa sedaj, ko se je razkadil dim z bojnih poljan, moramo priznati, da je prišla ta organizacija iz vsega čistih rok in jasnega obliejn. Ona je še vedno iskrena ljubeča mati. kakršno predstavljajo slike na plakatih! Mogoče, da je organizirana do-
brodelnost. kakor deluje v Ameri« ki in po vsem svetu, napačna. Recimo. da bi vse azile za sirote ter druge dobrodelne zavode in institucije vodila in nadzorovala mesta, okraji, države ali norodna vlada, kakor so zdaj vodene šole, jetnišniee ter druge ljudske ustanove — na račun in stroške dav-koplačevale v. Toda naj bo že metoda taka ali taka. eno je gotovo, namreč, da bi s^ morala publicistika bolj zanimati za vse dobrodelne ustanove. Kajti samo tedaj, če so vrže polno luč na kak predli et. je mog >če videt" vso njegove kote v pravih barvah.
Pred seboj imam poročilo ame-; r»škega Rdečega križa tried o njegovega delovanja ob priliki po-vodnji v Pueblo. To poročilo jo sestavljeno od ameriškega vladne-•_ra avditorja : vsi fakti 'n števil-ke so bile pregledane od vladnih avditorjev in izvedencev, ravno tako. kakor so pretrlodane od istih ljudi tudi v;> poštne knjige in to. j zadevni rekordi v Združenih dr-ižavah. Ameriški Rdeči križ je do-| loma kontroliran od naše narodne vlade, kakor so kontrolirani tudi j poštni uradi, narodna zakladnica ali kaka druga vladna ustanova 1 :r predsednik Združenih držav, .le tudi predsednik ameriškega Rde-čega križa.
V čistih št. vilkali povedano, —• nncblska povod en j je prinesla v 1 lagajno ameriškega Rdečega križa. odnosno njegovega tozadevnega odbora, ki je bil po Jan v Pti-,.blo. da vodi delo. Š1 r.0.r,43.00. J To vsoto so darovala mesta, orga-JnVaeioj in zasebniki po vseh — I Združenih državah. *17-"».000.91 je i i/posloval Rdeči križ po vsej Ameriki, ;' National Red Cross" pa je 'prispeval >170.4^7.03. tako da | -jn. cela vsota znašala do peti ml-Ilijona dolariev.
Rekordi kažejo, da je bilo po-
, ! magano 217 jugoslovanskim in sfJ
J avstrijskim družinam. Rekordi
j govore o zadnjih sicer kot o Av-
{strijcih. ker pa v Pueblu ni nika-
I kih Avstrijcev, tedaj jo jasno, da
i so tudi ti nedvomno Slovenci ali i i
4 'Hrvatje.
I Nekateri od teh so dobili do —
J £1000 Velike vsote v gotovini, ob-
' loki. živilih, stavbinskib potreb-
i šeiuah ali v pohištvu, fjotovina se ^ I	*	^
j je redkokdaj razdeljevala, toda
plačevali so se računi prizadetih
za grocerijo. obleko, pohištvo in
1 jstavhinske potrebščine. Vsota, kn-
"ftero so dobili, je bila odvisna od
i okolščin. v kateriii s.- je nahajala
I prizatleta družina. Vz.omit« vdovo
i k: je bila uboga, imela je veliko
?t< vilo otrok ter je izgubila ob po
vod nji še ono malo. kar jo imela.
Za tako vdovo se jo skrbelo in gle
; dalo. da je čimveč podpore dobila.
Toda v človeški naravi pa .jii, da
j ni>o nekateri ljudje nikdar zado-
*r voljni. Toda v slučaju, da ta alf
Meni od Rdečega križa ni dobil po-
" J moči, so delavci Rdečega križa
| \siikemu vljudno in razumljivo
1 i a zložili, zakaj ni dobil pomoči.
"J Ji;/ s,*m imel čast. da som bil pri
'odboru, ki jo dajal nasvete, pri
j katerem je b"lo deset Puebelča-
• i nov. in dasi sem moral kmalu nn-
1 • j t•. oditi v Californijo. som vendar
i o- tal v tesnih stikih z onim odbo-
1 j rom. pri zadnjih odborovih sejah
-	j pa sem bil esebno navzoč. Vsled -[vsega, kar som videl in so prepri-rjird. lahko rečem, da no bi mogla 1 I nobena druga organizacija tako
j temeljito, pravično in človeko-
-	' l.;ubno opraviti svojega dela. ka-
i , koi ga je opravil Ameriški Rdeči
-jkjiž. Vsa plača delavcev Rdečega
»• križa kakor tudi vsi izdatki or-
h »ganizaci jo so bili pod kontrolo t ■ ■
0	i narodnega glavnega stana in nitr
1	.cent. darov«* za trpečo jio po vod-i-I nji. ni bil izdan v drug* namene i-1 kakor za pomoč in rehabilitacijo a)on'h. ki so bili pomoči potrebni, ii | Vsi rekordi kontribueije in di-I. • stribueije onotra pol milijona do-»ijlarjev so v arhivu tajnika lokal-vjne organizacije Rdečega križa ter
j s,» vsakemu v pregleil. *. i Walter Predovich. a	*--—--
, \ Vojak, ki bi se rad izmuznil.
iVagacinr-r. junak zaledja, jc prišel k zdravniku ter mu tožil: , Poginem zaradi vojne. Vojni t_ napori so me cisto izčrpali. Vsi moji živci so oslabljeni. Brez spa-h j nja setn. Niti z očesom ne trenem več. Vodno bdim. celo mačko sli-sim. če skoči čez vrečo."'
"Nič to". je rekel doktor. n ''Dam ti majhen prašek, ki ga po-n mešaj malo z mlekom, in gotova j stvar.
"Kdaj era moram vzeti: zjutraj i. ali zvečer?"
a "Pa to ni za tebe. temveč za e mačko. Kakor hitro bo to povži-la, bo mrtva in nič več te ne ho i- vznemirjala."
OLAS VAP'tDA IT MARCA 19B__
Iz carstva umirajočih.
Angelo Cerkve nik.
—	Mam Ubit. mamuša. ali si prinesla. aii ki prinesla danes? — *ta vprašala deček in deklica. Matu mlada, bleda Katjuša je prišla Iz ••sovjeta". kamor je zahajala vsak dan j»o obljubljeno pšenico in ie oddavna obljubljeno koruzo. Vsak dan j«* luKiila tja kakoh i^i drugi družinski |H>glavarji, in > sfik dan se j< vračala domov praznimi rokami — kakor v>i dni-] ;_i. In Vsi -o trovorili svoji dečici, J kakor je ona govorila :
—	Ne še,	m'ljs. dalles Še ne. . . pa najbrž bo jutri kaj. in <e ue bo jutri, pa prav gotovo iu najpozneje danes teden. . . da. danes teden. Anuška moja.
Otroka sla molčala in oba sin i'ii>lila na danes teden na kruh. Danes teden: kakor o Veliki no i"-i bo — ravno! a ko. kakor je bilo la-ri: bela pogrnjena miza iu bela pekača. mama jo oo rezala.
—	A j«1 m* kaj slame, otroka T
—	N':, ni«' več. mamuša. — je rekla Anuška.
Katjuša j.' dobre vedela, da m več slame; vedela j.', da so danes opoldne skuhali poslednjo bilko. <!a ni danes v hiši nič več, kar bi se dalo eau/iti. Mogoče les — les --- les — pesek. zemlja. Mogoče bi V grlu jo je stisnilo. Vedela ,e nji tanko, da ni več v hiši niti bilke, pa j«' vseeno vprašala, kajti: verjela je v čudež. M »rda vendarle prid«- nekaj. uim hop ve kaj kako in od kje.
Anuška pi je zmajala z glavico in Feodor tudi.
—	Ne. mamuša. ne. ni.
—	Da. če bi bil tata živ! Ko bi bd on, otroka. tedaj bi bili pa J1 šli }>' oddavna vlran od tu. v \ru»--i.ko bi šli' Tam - tak > pravijo — kurijo s pšenico in samega belega kruha sploh jo- jedo.
—	Mainuš.). saj lažejo, saj to spbih ne more bil i res!. '
—	Res je. deea, res!
Danes teden so si mislili vsi trije, najpozneje tlanes teden! Utru« jeni vsi od lakote, mra/a in verno-, ga razglabljanja veiino na novo j varajočega upanja, razjedajočega ! poslednje umirajoče sile v mozga-] rdi in sirih so zaspali. Še teden <'ni. . . Vsak večer. že sto'etja, kaj j stoletja tisočletja dolg meseci so ptujavljali: — dalles Itdoii. da-j I>ex teilen. . .
Trpljenje je tudi podaljšanje i časa, celo več ono je poglobitev | časa in razširjen je človeškega sr- ( ca in njegovih možganov, kajtt I Jiei/menio — skoraj neizmerno je J lahko trpljenje, ki ga mora človek, del riovešlva p r ena Kil t i. In človek, ki ni nikdar resnično trpel, ki ne trpi niti. danes — lak človek n«- moje niti pojmu i. kako je mogoče, da je našlo trpljenje to-liko prostora in toliko časa v c-rem samem otroškem srcu. v eni sami kodrasti svetlolasi glavici dvanajstletne deklice. Iu trplje-* je je tudi neizmerno upanje —, plodno polj > luži. kajti vsak od rjih ve. da ne bo danes teden nič. da ne bo pšeniee. da ne bo koruze-, pa vendar vsak v Antonovki, vsak gladili prebivalec te dolge vasi. gled aobložene. r. belim prtom pre-grnjene mize — danes teden. . .
In vsak veruje, da skrbi Gospod celo za ptičke. . .
* « •
Zopet je muii 1 teden.
Ležala sta Feodor in Anuška pod težkim vojaškim kožuhom, stiskala sta se drug k drugemu. S strahom sta gledala na vrata, kdaj se prikaže mama — s praznimi rokami.
—	A bo prinesla mamuša?
—	Bo. seveda bo. . . hm. . .__
je odgovarjala deJdiea z mrtvaškim, jecljajočim glasom. Luna je gledala v hišo in bilo je. kakor da je dan. Gorelo je na ognjišču pa bilo je vseeno mrzlo, kajti zima je bila huda Katjuša j" rekla, da takšne zime še ni bilo.
—	Pa je mogoče raditega hujša, ker nimamo kruha. — je dejal so-sed.
—	Kaj bi zato! Zima je pač zima!
—	Ali še vedno ni prišla mamn-še, — s? je vzd rami I iz polumrtvi-lr. Feodor; hotel se je dvigniti, a je o malini I nazaj, na trde deske. Oči sta zaprla in sta se tresla.
<*'isto tiho je odprla vrata in po prst ih je stopala, dn bi ne prebudila otrok.
—	Mamuša! — sta se dvignila. <rbr. in oba omahnila. — ali si prinesla?
Videla sta, da je prišla k praznimi rokami, pa sta vs>eno vprašala. Se v o**: vedela, sta. da ne ho nič prinesla, pa sta tkwio pričakovala: Njeno srce pa je dokonča-
1> svojo žalostno pot. ker je nje-ia misel premagala trpljenje in upanje, (tled&la je v otroka iu nt odgovorila.
Š|»oznanje se je polastilo njenega uma r. vso svojo veliko silo. — spoznanje, da je to trpi jen .ie najvišja krivica milijonov za liad-pravieo nekoliko tisoč tatov ln razbojnikov, in spoznanje je sililo preko mej svoje lastne isi 1 v blaznost. Tedaj pa je tudi odgovorila, kriknila je :
—	Prinesla sem danes, danes sem prinesla. — Zasmejala se je.
—	Sveta lJogorodica. mamuša. mamuša. kaj ti je?
—	Odrešenje. Anuša, Feodor. « d rešen je, otioka!
—	Kje, otroka, imata Cunje? — Znosita vse semkaj, semkaj na sredo hiše. da napravimo velik ogenj.
In znesla je skupaj vse svoje knjige. — bila je ne^rtnj učiteljica — in na knjige je naložila cunje stoliee. les. obleko in vse. kar ji je prišlo pod roke. da je bila grmada velika. Prestrašena sta gledala ctroka : hotela, sta zbeža-ti. a sile nist.i imela, na ni se dvignila. tla bi šla ven. Zunaj je mraz zunaj je sneg in v nogah ni krvi. Kup pa se je še vedno večal.
—	Konec bo lakote, deea moja:
—	Stala je pred kupom, gledala je vanj in govorila : — Vso slamo smo pojedli, vse stno pojedli. . . Vstanita, otroka, nosita na kup. r ; kup. le na kup! A nočeta vstali? jZaklala naj bi vas. pojedla naj bi vas — da. da. tako so rekli. l.a.i >y ? Izginil bi vsaj ves ta pro-kleti rod! A kako naj vas pojem, des-a llloja. kako? — Obrnila se je vprašujoče proti deei.
- .Mamuša. sveta Bocrorodica,
—	se je izvilo Annški iz prs, — nehaj, nehaj, mamuška. nehaj ven-dar!
—	Po^lita. nosita!
—	Mamuša. ne!
—	Anuša. Feodor! Krist je trpel. a gledal ni trpljenja svojih ' t rok. . . Kaj je trpel Bog človek nasproti človeku, človeku-fcogu?
—	Mamuša. mamuša. — sta kil-eala, a ona ju ni slišala.
Vzela je ognja z ognjišča in priznala .ie grmado na vseh straneh. Zj.kadilo se je levo m desno, zagoreli so plameni" k i, a otroka sta široko odprl oči. Hotela sta nekaj povedali, hotela sta se dvigniti in bežati ven. daleč, a Feodor je vedno nanovo omahnil in obležal kakor mrtev kos železa. Anuška so ^e dvigni-a. prijela je Feodorja okrog pasu. da bi ga nesla ven. stran."
—	- Mamuša, mamuša. nesl ga ven. pomagaj!
Katjuša pa je stala mrka ob og-lijti in Ajiu.Ška se je grudil;i od nai>ora k drobnemu dečkovemu telesu. Mrka je stala Katjuša in ni se genila. Ogenj ie vplamtel In cela lesena koča je bila ras veti jena kakor bi bila plamen sam. Gost dim se je valil pod stVopom in po-čisi prihajal vedno nižje.
—	Mamuša. mamuša. . . — so se dvigali klici, tihi glasovi, pomešani gostim črnim dimom, ki jima je silil v uslj in grlo. Gorel je že strop in pričel je goreti tudi pod.
Se je stala mrka in ni se genila. Otroka sta odpla oči. iz njunih obličij je gledal spačen obraz —. smrti.
Obrnila se je proti njima, a v njenem pogledu ni bilo niti sence /alosti. Trdno sta se objela in plamen je že lizal njihovo posteljo.
—	Gori. gori!
Utrujeni glasovi, deset, dvajset. morda sto. ko se križali v oko-liei hiše.
—	Pri Katjuši gori!
—	Sveta Bogorodiea !
—	Vsaj njo in otroka rešimo?
—	llahaha — rešiti! — je kriknila Katjuška. dvignila s postelje otroka in ju vrgla v največji plamen, potem pa že v objemajo-čem jo plamenu skočila skozi ok-no. Črne posla ve — suhi obrazi i;možganih žensk, moških in otrok zaviti v vsakovrstne cunje, podobni polnočnim strašilom — so stale okoli goreče hiše in gledale v plamen, ki je predrl streho hiše na sredi.
—	Otroci, otroci bodo zgoreli — pr.nje! — je zakričala soseda.
—	Proč! — je nečloveško zatuli lf. mati. Kakor goreč steber je sti;la na dvorišču, visok do neba. razsvetljujoč širno temnomodrn r.ebo. potemnjujoč bledi mesec. kJ je zahajal zi daleko neizmernr ravnino.
—	Proč! — jp. govoril gorečj steber. Okameneli ^o obstali in zgrozili so se pred strašno prikaz uijo po dolgem Času nemega živ-
I—I —	i II irw frTii- • -T-1-^	Ti -it' .
"PESNIKOVE SANJK".
V New Vorkn je priredila razsta vo družba Neodvisnih umetnikov. Velik modrijan oziroma velik no re^ mora biti človek, da pojmi -like. ki so tam razstavljene. Po sebno pozornost vzbuja fantazija mlade ••umetnice" Ane Belle Cul verwell. ki je s svojo -liko "Pes-i:Ikove sanje" osmešila vse one. ki prispodabljajo dekličja ustna črešnjam. zobe bisei-.-ni; vrat labu ('u. itd. Dober uzorec 4akega obo->evanja je bil <»bjavil Peter Zgaga \čeraj v sv.,ji koloni.
Zadeva splavov pred nem-;
škim sodiščem. ■
-
Razmere v Nemčiji mi ml j»red j vojnega č,-js:i močno izpremeli ile. 1 f'j-<-d vojn (t po vsej N-'un-iji pri- j d'govali za velike družine. Kajzer1 -ain je dal vsej tleželi vzgled za"1 št r vi Ino tlružino. Poleg tega je bit j boter vsakemu šestemu otroku, ki; se je narodil v družini. Skratka.!
v	Nemčiji je kilo vse javno mnenje na strani velikih družin in človeka. ki bi b> 1 morda drugačnega mnenja, se je preziralo kot izda-: jalca. Danes so se razmere izpre-meiiilc. Ženske v Nemči ji se branijo otrok na vse kri pije. Glavni povod zato so seveda slabe živ-Ijenske razmere, ki n i pravi ja jo iz. vsakega otroka težko breme za starše. Vrhtega pa — kar se pred vn :iio ni slišalo — se v Nemčiji do. gajajo vt-dno splavi in zdravniki sami si i v mnogih slučajih izvrše-
:valci nepostfi vi i ih operacij. Tako ^e je pred nekaj dnevi zagovarjal pred sodiščem v Monako vem dr. Otto Maver, ki je — kakor govori obtožnica — povzročil splav pri >4 žt nab in dekletih. Zdravnik je izjavil pred sodiščem, da se ne smatra krivega: — Ženske smejo početi s svojimi telesi, kar se jim ljubi. One se prostovoljno podvržejo operaciji lie zato. ker se bojijo sramote, temveč zato. ker se bojijo, da ne bodo mogle vzrediti svojih otrok do zrelostne dobe. To .jt posledica težkih ekonomičnih pogojev.
Dokler se upiramo istini in nas .je mogoče le s hipnotičnimi vplivi prignali k činu. si moramo priznavat;. da š ■ nismo sposobni vladati sami sebe.
Ijcnja — življenja za košček kruha. Tedaj se je obrnila proti severozahodu ter dvignila goreči roki proti Evropi.
— Proč. proč. vi vsi ! Ti Evropa. :i sebična, v svoji sebičnosti slepa m gluha, ti Evropa razbojnikov in tatov — usahnile bodo tvoje korenine in usahnilo bo tvoje srce! Ti brezbožna, gledajoča milijone o-kostnjakov. ki dan za dnem padajo v grobove, vedno nanovo se od-piiajočc. na pogorišče ljudske sreče. na dolge vasi in mesta — gro-bršča ! Živa grobišča — mesniec lačnih črvov.
O. človeštvo umira, to bodo er-
vi	živeli!
Evropa prokleta!
Iu steber se je zrušil.
Mužiki so stali okrog velikega plamena. Odkod toliko plamena? . Ali gori tudi trpljenje nakopičeno k v neizmernost i enega samega bornega meseca ? ► Mužiki so pokleknili in molil!, f Drugi pa so stisnili onemogle i pesti in se obrnili proti zahodu.
-Se mnogo hiš je zgorejo v An-[ tonovki — še mnogo Ijnii je zgo-i relo, da bi se kanibalstvo ne raz-- širUo. kanibalstvo — plod evrop-. ske sifilistične kulture.
Kako je bil izvoljen Pij XI?
I
"Giornale d' Italia" je poročal i poteku pa peške volitve v kon-klavu. Sedaj podaja še nastopne zanimive podrobnsti:
V nedeljo o. februarja je dobil kardinal Rat t i pret-ejšnje število glasov, ali obstajala je še možnost d'! pride do kakega presenečenja. V pondeljek dopoldne ni imel kardinal Maffi. kakor se je zadnjic naznanjalo govora v prilog kar-dinala Kattija in tudi drug! kardinali se niso potegovali za nika-kt ga kandidata. Trinajsti skruti-lii.i še ni pojasnil situacije. Šele pri štirinajstem, ki je bil zadnji >e je opažalo gibanje, ki je napovedalo ltattijevo izvolitev. Kardinal Ratfi je na svojem sedežu kar naenkrat prenehal kontrolirati listo ki jo je imel pred sabo, kakor ■vsi drugi kardinali, prehledel Je in stisnil svoj obraz v roke. ki so ;e mu vidno tresle. Oči vseli navzočih so bile obrnjene nanj skru-tinator pa je nadalje beležil po glasovnicah ime Aeliila Rattija. Ko je bila preČitana zadnja gla-sovniea in kontrola dovršena, se .ie kardinal - diakon približal pre-1.1 edelemu Rattiju. ki je bil ves u-1 ognjen pod težo dogodka. Dija-kon je prečital formulo, ki določa sprejem ali odklonitev izvolitve. Izvoljenec je nekaj časa molčal, potem poluglasno prosil, naj mu dovolijo še par minut za premišljevanje. Svečan mollc je vladal v konklavu. Ratti je sedel nepremično. držeč glavo zakrito z rokam!. Potem je dvignil svojo glavo in polnozavestno pogumno rekel: —. /godi se volja božja! Imenujem se Pij XT. — Konklavni notar je sestavi! akt o izvolitvi in sprejetju nakar se je novi papež obrnil proti svi-t.emu kolegiju in rekel; — Prosim vašega mnenja glede mojega namena, da bi blagoslovil Iju-dstvo z zunanje logije Sv. Petra.
<'ul se je kak tnal ugovor, večina kardinalov pa je takoj ugodila prvi želji Pija XT.
Org-ije nemških častnikov na fronti.
Pred vojnim sodiščem v Frankfurt u na Odri so oprostili urednika socialističnega dnevnika, ki je obtožil ugledne nemške častnike, o a so sestavljali v pretekli vojni četo pro palic, lopovov iu razbojnikov. V svojem zagovoru je urednik poudarjal, da je imel kron-prine na fronti v svojem glavnem stanu harem najbolj razuzdanih žensk, s katerimi je uganjal v družbi svojin častnikov neverjetne orgije. Urednik je dokazal, da je prestolonaslednik onečaščeval dekleta v vseh mestih, kjer se je mudil s svojim štabom. Starše, ki so protestirali proti njegovemu nečuvenemu ravnanju. na njegovo povelje zaprli, ali pa jih enostavno odgnali v zloglasne tabor« v zaledje. Vojno sodišče se je prepričalo, da so vsi dokazi obtoženega urednika resnični in ga je zate oprostilo. •
Zasebni učitelj.
A. P. Čehov.
.Tegor S i be rov. dijak sedmega gimnazijskega razreda, je malomarno podal svojo roko malemu Petru IModovu. Peter, dvanajstleten deček v rjavi obleki, rdečih. zdravih lic. nizkega čela in sčetinastih las. se je priklonil in segel v omaro po knjige. Pouk se je začel.
Po dogovoru z očetom Udodo-vhn se mora Šlberov vsak dan ba-viti dve uri s Petrovim nadaljniu^ izobraževanjem, za kar prejema š<*st rubljev na mesec. Pripravlja ga za drugi gimnazijski razred. Prejšnje leto ga je pripravljal za najnižji razred toda Peter je pri vz prejem ni skušnji padel.
"No. torej", začne Šibtrov. do-čim si prižiga svaljčico. "Dal sem Ti četrto sklanjatev. Sklanjaj fructiis!"
Peter začne sklanjati.
"Zopet se nisi učil", pravi Si-berov in vstane. £'Že šestič ti dajem čtrto sklanjo. a ti je še vedno ne znaš! Kdaj se vendar začneš učiti, kar ti naložim?"
"Ali se zopet ni naučil ?" se za-čuje iz bližnje sobe pokašljujoč glas in v sobo stopi Petrov oče. t.pokojeni gubemerski tajnik 1'dodov. "Zopet ne? Zakaj se m-^i učil? Ah. ti neubogljivec. ti n en bogi j i vee ! Lahko mi verujete, •lagor Aleksejič; Se včeraj sem ga pretepel!"
Težko vzdihnivši sede Fdodov poleg svojega sina in pogleila v rudo ztlelano slovnico. Sedaj Jz-] rašuje Sibeiov svojega učenca v očelovi navzočnosti. Naj čuje neumni oče sam. kako neumen je njegov potomec! Gimnazijca se poloti običajna izpraševalca srditost; on sovraži in zaničuje malega rdeč,'ličnega bedačka in srbf ga roka. da bi ga udaril. .Tezi se celo. ako mu mali pravilno odgo-ri: tako zelo se mu je priskutil ta Peter.
"Niti druge sklanjatve ne znaš! Tudi prve ne znaš! Tu se vidi. kako se učiš! Sedaj mi pa povej, kako se glasi zvalnik od mens fi-liu.%!"
"Zvalnik od meus filius se glasi .. . se glasi . . ."
Peter gleda dolgo v'strop, dolgo pregiblje ustnice, a ne da odgovora.
"Tn kako se glasi dajalnik množine od ilea?"
''Deanbus . . . filiabus!" odgovori Peter točno in jasno.
Stari Udodov odobrava je poki-lra z glavo. Gimnazijec, ki ni prf-koval pravilnega ml govora, se jezi.
'•'Kateri drugi samostalnik ima v dajalniku tudi abus?" vpraša.
Končno odgovori sam na svoje vprašanje, tudi anima duša ima v dejabikiu abus. Seveda tega ni v tej slovnici.
"Kako blagoglasen jezik je vendar latinščina!" — pripomni Udov. Na pr. allons . . . bonus . . . anthropos . , . Kako čez vse fini in-umeten! In vse to je potrebno!"' zaključi r. vzdihom.
Vol me moti v pouku! si mi-s^i Siherov. Sedi mi tu za vratom in me nadzoruje. Tega zijanja ne morem prenašati! — "No. to-lej!" pravi, obrnivši se k ePtru. ' \zemi za prihodnjič v latinščini zopet isto! Sedaj aritmetiko! Katera naloga pride sedaj?"
Peter pljune na svojo tablico in jo obriše z rokavom. Učitelj vzame račurieo in narekuje: "Trgovec je kupil stoosemintrideset vatlov črnega in modrega blaga z» petstoštirideset rubljev. Koliko vatlov je kupil-od ene in koliko od druge vrste, ako je stal vatel modrega pet in črnega blaga tri rublje? Ponovi nalogol**
Peter ponovi nalogo :n zaPne takoj, ne da bi rekel le besedo, naliti petstoštirideset s stoosem-iu trideset.
"Čemu pa deliš? Počakaj! SIcer pa. no ja ... le nadaljuj! Ali je kaj ostanka. T nne more biti ostanka. Daj. da delim jaz!"
Siberov deli, dobi tri z ostankom in hitro zopet ^>riše.
Čudno ... si misli, si seže v lase in za rdi. Kako pa se to račnna? Um ... To je vendar naloga, z nedoločno enačbo; aritmetična naloga to sploh ni.
Učitelj pogleda zadaj v razre-
šitev in najde število petisedem-deset in triinsedenideset.
Hm! . . . Čudno ... Ali je treba pet in tri sešteti in potem pet-stištirideset deliti z osem? Bo U tako? Ne. vendar ni pravilno.
"Računaj vendar!" pravi Petru.
"No, kaj pa še pomišljaš. naloga še vendar otroškolalika !" — pravi 1'dodov Petru. "Dečko, kakšen koštrun si ; Pokažite mu najprej, kako naj računa. Jegor Aleksejie!"
Jegor Aleksejič vzame v roke kamenček in začne računati. Jeclja in zardevn ter obledeva.
"Ta naloga je pravzaprav alge-brajska *\ pravi. "More se računati z x in v. Sieer pa gre tudi tako. Poglej: jaz sem torej delil... razumeš. Sedaj, vidiš, je treba odštevati... razumeš? Ali, (it.ial bom tako: izračunaj mi to nalogo "sam do jutri... Malo pomisli..."
Peter se porogljivo smeje. Tn-f»i Fdodov se smeje .ba sta izpre-gledala učiteljevo zadrego. Gimnazijce se še bolj zmede, vstane in bodi po sobi iz kota v kot. •
"To se da tudi brez algebre izračunati" .pravi TTdodov in iz-teonr» 7. globokim dihom po računskem stroju. "Prosim, poglejte sem!"
Rožlja z računskim strojem in dobi petinsedemdeset in triinšest-desrt, lcar jj tudi moralo biti.
"Tyko se naredi to po našem n ez na nsi v enem n a č inn *
tTčitel iu je nadvse neprijetno. Pogleda na liro in vidi tesnega sr-•■%'>. da je do konca pouka še jx-t četrt ure. — cela večnost.
"Sedaj narekovanje!"
Po narekovanju pride zemljepis. po zemljepisju verouk, nato ruščina. — koliko in koliko ved [je vendar na svetu! Slednjič je |vendar dvourni pouk pr? koncu. • Siberov poseže po svoji čepici, j poda svojemu učencu malomarno ! roko in se poslovi od Fdodova. ' "Ali bi mi ne mogli dati dane« j kaj denarja vpraša boječe. — j "Jutri moram plačati šolnino. Dolžni ste mi še za šest mesecev."
"Jaz? Ah da, da..." za mrmra Fdodov. ne da bi pogledal Sibero-va. {CZ veseljem! Samo tn hip ni-i-i a m ničesar : toda 5az vara v enem tednu ... ali v štirinajstih dneh...»
Siberov je s tem zadovoljen, s' ohnje svoje težke, umazane gnlo-
še in se odpravi k drugi uri.
»
Star dinosattrov sled.
V Hastings distriktu v Angliji so odkrili velikanski sled pradavnega dinosaura. ki je korakat tam pred mnogo tisoč leti. Strokovnjaki. ki so sled preiskali — pra\Jjo. da je žival spadala v \r-sto takozvanih Inguandonov. kakršne so našli v Ameriki. Po ameriških muzeiih se vidijo deli okostja takih živali. Ponekod imajo tudi celo okostje skupaj. Rečeni sled v Angliji je iz stopinj, katerih vsaka pokriva okoli štiri kvadratne čevlje oo vrši ne in računa se. da je bila žival od dvajset do trideset čevljev visoka. Globoki vtisi prstov dajo misliti, da je žival naglo bežala, najbrž preganjana od kakega smrtnega sovražnika davne dobe.
S čim so zabavale buržujsko vzgojene baletke občinstvo.
Te dni bodo razpravljali pred berlinskim sodiščem o škandaloznem baletu plesalke Lole Bach. Obtožnica obtožuje baletke, da so nastopale popolnoma nage. K obravnavi so pozvali umetniške sirokovnjake. ki se bodo izjavili. v koliko so bile baletk-* upravičene nastopati nage.
advertt3 r, m o t3.
i
SPOMIN.
. Dve leti bo 20. marca, ko str/ izgubili sina oziroma brata LUDVIKA PUST.' 1 Ranjki se je ponesrečil in tnd umrl. a v duhu smo še vednr ' ž njim.
John in Mary Pust, stariši. r John. Frank in Willy, bratje. Mary in Helena, sestri
Fnton. Pa.. 15. marca 19S2.
Od e n a r j u,
Andre Lichtenberger.
Kdor se je trudil, da bi zaslužil denar, vnovči napor, katerega — predstavlja, njegov zaslužek. Za-piavljati <fa brez pomisleka.' se zdi slabo poznati dostojanstvo njegovega posla.
Kdor se je rodil hogar. ako ima gotovo mero družabne vesti, s* smatra le za upravitelja dedšči-ne. katero so nakopičili njegov* predniki in za katero je odgovoren napram svojem potomstvu, kate-i emu jo mora izročiti, č? ne povečane, pa vsaj neokuženo.
Zatorej se baba z denarjem In ga nespodobno trati predvsem človek. ki ni. dejal bi, ponravil nov-cov, pridobljenih z dolgim in trdim trošenjem energije, človek, ki s«1 ne zmeni za i o. kaj predstavlja dedna transmisi.ia imetja v socialnem or.iru in zahteva od nJega le najbolj sebičnih m surovih zadoščenj.
. Zategadelj vidijo dobe velikih posestnih izprememb najnespn-metuejše razuzdanosti. Na splošno se utegne zdeti vseeno, je li denar Petrov ali Pavlov, ga li poseduej star ali nov bogataš. V resnici pa ni docela tako. Denar kakor alkohol opija veliko lažje zavetnika ne go dotičnega, ki ga je že vajen. — Star bogatin je manj bogatin za svojega bližnjega, manj ošaben, tlrnžbeno manj na robu. nego do lični, ki ga oropa in čegar samo-pašnost je čisto nova.
Zato nastopi čez slednjo dobo čezmernega za bogatenja posamez-« nikov strog čas ozdravljenja. Tako se je zgodilo po Law o vem sistemu in po Direkteriju. Tudi mi bomo prisostvovali slični krizi. V petih letih bodo naši novi bogate! pre-drngačili svoje šege. Ali pa bodo po večini, kakor zaslužijo, zdrknili nazaj v siromaštvo s kalini, ki jih je upijanil njihov vzgled. In žalibog z marsikaterim hodnikom •n nedolžnikom.
_ABVSRTISEMEBTCS.
DVE FARMI NA PRODAJ.
Prva je 120 akrov, 50 izciwti-e-nih, esialo hramov gt»zd in jiašniu.
vse zagrajeno z bodečo žico, pri glavni cesti. 1 milji t*d postaje. Nova hiša - o sobami, velika zida-mi/klet. velik nov hlev. dobra pitna voda. :{<J akrov obsejanlli z jržjo. 1 aker je jagod, ostalo 'za orati. 8 glav živine. 2 konja, 2."» kokoši, 'i vozovi in več orodja. Vse skupaj se proda za $460<».
takoj, ostalo na lahke obroke. Prodani radi bolezni. — Zraven je še druga farma 120 akrov,
:J0 akrov izčiščenih, skoraj vse obsejano z mrvo, z vsem poslopjem, vse zagrajeno z bodečo žico. < Proda se za .-H(XM>, >2000 takoj, ostalo na lahke obroke. — Več se poizve pri lastniku: Edward Bun-de, R. Ii. 1, M i list on, Wis.
\,17-18—
KDOR POTREBUJE
dobrega kovača, naj piše in pove svoje zahteve. Rojak, izučen kovač v starem kraju Ln razume tudi delo pri strojih, želi dohiti službo. Pišite na: Kovač, e o Ghus Naroda. 82 Cortlandt St., New York City.	(17-18—:?
POZOR, SLOVENKA!
Želim se seznaniti s Slovenko v svrho ženit ne ponudbe z mlado vdovo z enim otrokom t>d 5 do 10 let starim. Jaz sem star '12 let iu ft«; samski, srednje postave in prijaznega značaja. Na bogastvo .se ne oziram. Preduofrt ima ie ostdia. ki j" zmožna angleščine v pisanju in branju ter ponižnega srca. Torej katero veseli, naj pismu priloži svojo sliko. Za tajnost jamčim ter na zahtevo pošljem tudi svojo ;;iiko. Pišite takoj na: J. F. Svigel, P. O. Box 115, Mayburg, Pa.
■-——■■	---—-—---4
Rad bi izvedel za nvojo hčer MARIJO PETERKA. Rojena je bila v vasi Križ pri Kaiimiku na Gorenjskem in poteni je stanovala pri svoji mačehi v Menge-šu. Slišal sem, da se sedaj na-| haja v Združenih državah, toda ne vem, kje. Vljudno prosim cenjen- rojake, kateri ve, kje ^ se nahaja^ mi naznani njen naslov, za kar bom zelo hvaležen. Ako pa sama bere ta ogla«, . naj se javi svojemu očetu na ta-^ le naslov: John Peterka, 212 Ware St., Fairport Harlx-r, Obio._(14-17—>1)
ROJAKI. NAROČAJTE BE HA "0LA3 NAHODA" HA/. VEČJI BLOVEH8XZ OHKV-
_OLAS y.ARonA 17_MAR|A 1332
CVETJE V JESENI.
Spisal dr. Ivan Tavčar. * •
(i\auaIJeTanje.)	1
, t
-	Pa h*' ka j pridi! — so se gla-sde jK.sIoviln.- besede. Meta me je spremljali*, kar sem pričakoval. . Ni.^ila mi j«' veliko ruto. v katero-so bili zaviti orviii, eešplje, ocvrt bob in — <•>• se ne motim — še celo par klobas. V- et<» so mi dali " pri slovesu, iu velika Iti bila zamera. ee bi v hotel tak dar zavr- ^ niti. — Ruto o priliki nazaj pri- ^ i-i si. je i/pregovorila Pres«^ii-i-a. ko je i*rt«'ala culo svoj! hčeri.
Pred hlevom sta stala Danijel in Liza, a ne skupaj, v>ak na e-Ti-rn koncu poslopja. Milo sta gle- , <i,-la /.i nama. posebno Danijel je ^ bil potrt in žalosten. —Oh-tn. — i- /.e«iokal, — lepo je bilo. ko si ( h i I tukaj. Kmalu kaj piidi! —-1 i/a je molčala in se grdo držala, . J:< 4 bila .še \ »-ti t I •■zna na hlap- '
-	W I
Hodil sem od .Telovega hrda
prM Mslenskem vrlin ter kakor
vselej, kadar som stopal j»o tej	'
poti, jemal vase lepoto pokrajin*.	'
M» ta je, nostv mojo ruto. koraka-	1
la tik mene. kakftr ku^iček obupa.	'
ICar fmgledati se ni upala vame.	' ker bi jo drugače znlile solze. To se ji j« videlo.
Pi i.Šedsi na l:r.ij. kjer jo v <_rT<v	1 b ki dolini tikala koča karlov-šl:»ga An/ona, opazim tega prt	1 <!>li» \ bregu. Z rovnico je kopal	' h i! i 11 o. da so v rmi nabirale debele kapljico po obširnem obrazu.	' I Je j. zda* pa greš! - je kri-	' 1 ■'»: |>a -p« t prideš* NTovo njivo 1 pl < in. — P:la sva /.*' preeej da-	1 ]• '• od njei-a. ko še zavpit: —	1 Meta, |e povej f.izi. da kopi jeni	' novo njivo!	•
Pod Malen-d: i m vrhom sva ob-sl;i'a ,( mestu, ki mu pravijo ! 'Na Poklonu '. To je tratina src- ! •Ii o /1 j,; oiil:o<b*r se valijo štiri ' e-rkve. Za tabo Mati božja na <-.ori. pred t a ho .Sv. Martin v Pn l anah. na eni strani ("abrače. na ' ni_'i (iahrškn gora. Kakšni svet- 1 loki so tam. tega vam danes ne l.iMein ve"- j>ovedati. V prejšnjih, bolj poho/jiiii časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti v .-a k i cerkvi poklanjali. Ta navada j«* moral i biti med ljudstvom S" lo vkoreninjena. ker je v našem l»ogorju takih "Poklonov*' vse polno.
Tam sva sedla, prejkorjo v namenu, da bi zavlekla trenotek ločit-\ e. Pilo mi j.' tako i tri srcu. kako?> nekdaj, ko sem se ob koncu jkočit-ni • poslavljal od doma in od matere. katera me jo vselej sprem-J. da nekaj pota. Ko je z vsakim korakom izginil kos domače zom-l.;e. st-.la j sleme rojstne hiše. s*-daj
sl«.lp;č na holmu. sedaj teman na Samsonu, sedaj kaj dnt-gega, .se mi jo odtrgat kos od sre^. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani obraz one. ki je ležala 2e dolgo časa pod zemljo i/, katera lin svotu ni imela drugega ko skibi in delo dane* pa v obraz d. kbei. ki je pričela vživati grenke sadove, katere rodi vsaka Ijub/. r.en na zemlji.
Opazil sem. ko je snela ruto 7. •-lave in jo položila na travo, da je nosila v laseh rumeni glavnik, ki se navadno nosi le ob nedeljah it. praznikih. Včasih je prav trlo-hoko zasopla in obrnila obraz j>ro-1 meni. kakor da bi mi hotela t' kaj povedati. Pa ni imela pn-?- ntna. da bi izpregovorila. Končno j,- posegla v ruto ter izvlekla i/ nje majhen, bledorum-n •*bob** ki je v pogorju tako goste«»a testa, da hi bi! bolj za streljivo nego za živilo.
<Jotovo si že lačen. — jo izpregovorila proseče, — na. jej! — Nekaj som se obotavljal, nakar je znova zapiosda: — Pa le jej I
—	Moral sem jesti in ona ni odvrnila pogleda od meno. dokler nisem s silo pospravil zadnje mr-voo. Ko je bil hob odpravljen, zopet ni vedela, kaj naj M govorila Tedaj je prihitela tolpiea drobnih dolgorepk in je sedla na bližnje bukovo drevo. Živaliee so se z malim telesom obešale po vejah in k! ju vale z listov, kar se .je dobiti moglo. Nato pa so. kakor so bile prišle, s šumom odhitele. Meti so je bilo med tem časom čelo nabralo v goste gube in priori;! je govoriti, prav kakor bi se Čul modri oče Boštjan:
— Pa ti mora le čudno biti. Če si sam v Ljubljani. Nimaš člove. ka. ki bi ti kuhal, ki bi ti pral. C'e zl.oliš.l^slafTSt ŽrTine^ našem
h h vii, za katero se vsaj Liza bri-ga. Ali ne misli*. da ti tega m t roba ?
—	Kako si naj pomagam.7 Kje naj vzamem kuharico? Stare ne meram, mlade ne dobim.
Zaiskrilo ji je v očesu in opar.il sem. da postaja jezna. — Ne govo- ' ri tako nespametno !• Poglej gospoda v .Javorjah: vzel jo sorod-nieo k sebi in streže mu. da je zalo vol jen.
—	Kje naj dobim sorodnieo? t e je mlada, ne bo hotela priti. — V bližini je nekaj belo evelo.
Nadaljeval sem: — Kaj potem? Tak sem. ko to-le; sedaj pred zi-'mo cvete in kaj bo iz tega? Cvet dpade in p»nv nič ne bo iz toga. < e j»< mlada, ali naj jo vzamem?!
Rdei"-e se ii je žalil obrazek, ko j j- stokala : — Kdo govori o tem !
-	Roko je pritiskala na prsi. da hi ukrotila razburjeno srce.
Odgovoril sem : — t V to ni. po-, tem ie pa Še manj! Ti ne poznaš trn sta in njegovih hudobnih jezikov. Ne bnš stii i tedne pri meni, pa se na ulico no boš upala, tako ♦o bo sram.
Vsa kri .ji jo zapustila lice. Poji« d pa. ki ga jo obrnila proti meni. je bil ]>odoben pogledu srne. •e ^ v zelenem gozdu streljal na-I t .!<• ter jo težko ohstrelil. — Je-I zlo-, kdo pa govori o meni— \ . ve I ki zadregi je vstala ter viknf-'a • T;itii rastejo K list tisoVf . srajčke. 0<*daljila se j«- po tra-> lini. trgala j«- neko e vetje, o katerem ne vem. ali vedno tako poz-
. no evet»». dokler se ni skrila v lm-i kovin, kjer so prejkone cvele tn-<-i *' Kristusove srajčke**.
Smilila se ml je, da sem ji mo-, rai izpodkopati načrt, do katere-. ga jo bila prišla v nočeh, ko m i mogla "spati: samo gospodinja in , kuharica jo hotela pri meni postati in drugega nič. In kako modro , mi "e vso t., odkrila, tako da po . njenem mnenju no bi mogel prit? . na to, da misli samo na sebe! Se-• a j pa se je sramovala ter pred , menoj skri'a v gozd. i Ko se j,, vrnila, jo imela v ro-
-	i;ah velik šop Kristusovih srajčk, i ali oči so ji bile odločno objolca-l ue.
» - - Meta. — sem izpregovoril.
-	sedaj je čas. da grem.
—	Malo š,. počakaj, so nič ne
-	mudi
h - Drugače raiiiiiiliiu je poz-
-	no.
\- - Nič šo ni ]>ozno.
i» — Kako naj pridem v Ljubljn-
n ne če še odlašam ?
i- -— Pa v Loki manj časa ostani.
i — Podaj mi roko v slovo. Mi«l-
n va bova pač mislila eden na drn-
I- gega.
—	Podala mi je roko: — .Test e žc'
e Takrat m * je premagala izku-a šnjava in po;.abil s'em ]x>polnom.i o na svoje sklepe: z — Po mestih — poglej Meta !„ — ie navada, da se-prijatelja, akc so imata rada. poljubita, kattai gresta eden od drugega. Recimr 7, na liee. če ni drugače, na usta. Ta a ko delajo prijatelji. Midva pa sv; v. prijatelja!
h — Sva že. — je zastokala. — >- če iii greh ?
-»- — Kaj če biti greh! — Že sen a jo imel v svojih rokah, poljtihova i- sem jo na obtaz, kjer som jo 1110 gel. na usta in povsod. Ni so Dr a la rila. Ko som so odtrgal od nje. p; •• je ostala na mestu kakor Lotov; a. ?ona.
Spodaj pri Lovskem brdu. kje
-	so zavije pot v dolino, sem se ojirt i zadnjič po nji.
Meta je še vedno stalo ko kip ? "Na Poklonu" in s prsi, h katerim " pritiskala roko. so ji je svetila zv< zda ' Kristi sovih srajčk.
1
IX.
Zopet M-m bil v mestu, zopet
-	v mlinu, ki melje za mlinarja, za tistega na i: ki je prinesel mlet \ Vsega sem pogrešal, kar se je b!-
-	b> zadnjih šest tednov zvezalo s»
-	mojim življenjem: najprej gor-? kega zral;a. katerega sem moral
-	zanK-njati z izpuhi l.nibljanskega f barja: pogrešal pa sem posebno
-	kmcti«kih obrazov ter se le težko ? privadil na ob.rile in umite, poseli-t i no težke, sem se privad.l nn vaše
» ženske obraze in na nemogoče va-j a . š:- obleko. In kaj a j govorim o j -vojem delu. ki takorekoč nikako delo ni : kakor bi sejal posek na s 1 razo rano njivo	pa oekei po-
tieo iz rumene ilovice! f. Razkačili so ine tudi prijatelji r» in prijateljico. >I'b»r me ji* srečal mi j< silit pod nos. kako krepak in mlad sem videti. Moj zdravnik ' — da s<* mi je slaba volja do skraj-, iiosTi pomnožila — mi ni dal miru. da me je smol vestno in točno pre-iskati, <'iekl.il-val mi jo hrbet in ^ prsi, tipal me je okrog srca in je-ter, potem pa soilil : pljuča kakor j, hlod. srce kakor risovo in tudr i. jetra so se prav čedno skrčila do svojega dopustnega obsega. Potem . jo >e zakričal: — Zdaj vidiš, kako pomaga dober svet ! Da spet H" začneš preveč piti, zverina!
Tudi gospod Hon me je srečat ii-r «r«»sloi>i'se4ld : — Tak si ko ro-ž;i. \'i vraga da bi se ne ženil! p Pridi k nam kaj pogledat. — med n tem č-asoni >o je bil revež oženil — z ženo imi-va zate že nekaj iz-,n bra negi. —
n Vzlic vsemu sem neprestano misli? t ■ i na svojega deklica na Jelovem
i.	brdu in to šr celo pi-i delo, ko sem d ! koval najdolgočasnejše tožbe. Njena podoba me je obdajala ]>onoči!
v in podnevi. V sanjah sva hodila |f na (Joro, na Blega.š ter še enkrat jireživela šest tedensko skupno bivanje pri Presečni ko v ih. Včas;.h «:o me ti spomini tako preobdali. da sem vrgel delo v kot. zapustil suhoparno pisarno ter taval okrog R« rnika in po njegovih plešast iTi 7. \ gozdovih, jezen na ves sv.-t in predvsem nase. zaljubljenega star-
on !
a- Tisto let«■ jo bila dolg i in lepa jesen. Zadnjega vinotoka pa Je
ii.	veiilarle malo deževalo, zatorej d- s»~i i čepel v svoji kovačniei. Kar ti- so od pro vrata, vstopi pa moj
znanec Danijel s človekom, ki ga st prvi hip niti spoznal nisem.
-— Tega moža sem pripeljal. — n* je izprogovoril Danijel. Bil jo po-|in svaljkan in jako revno oblečen. Na kozavem obrazu se mu je vi-deio. da jo moral zadnje čase jako ii® nerodno živeti in nespametno pt-ar janeevati.
Vprašal sem : — Kaj bo. Danl-a" jol . — Tn znova je odgovoril : — ^ n ! Tega moža sem pripeljal.
—	Pri Presečnikovih vse prav"
—	Zadri se je : — Kaj vem, kdaj >m I • ^ tem možem •al! govori! Mlačan je z .Telovega brio- da in ravno Mlačan hi rail s tabo ■a -1 govoril.
Pn Sedaj sem spoznal moža. -kate va
rega je bil pripeljal Danijel, jer	'D*lje prihodnjič.)
MOJE SVARILO
Vedoč, kako velike dobrote izkazuje Bolgarski Krvn O a.i onim, ki trj^e vsled revmatizma, zaprtja, neprebave, kislega, za-plinjenega želodca, glavobola, jeter, ledic in krvnih bolezni, svarim vse prijatelje in bolnike, naj se čuvajo ponaredb. Samo en pristen Bolgarski Krvni Čaj je in tega jaz ideljujem. Ne nalimaj-pristen Bolgarski Ki-vni Čaj je in tega jaz izdeljujem. N> nalimaj-zdravila.
Za«luje leto se je izkazalo, da	Bolgarski Krvni prodaja-
le eno najboljših zdravil v	j«> vsi dobri lekarnarji —
borbi proti španski influeuel	fn vsak pošten lekarnar^ vam
Bolgarski Krvni čaj, če se tJ^jWS^d',-	,M1 s VBBe'je™-
«*a vxamo vrelega s sokom .	vaš lekarnar nima. vam nom
inone. Oživil Je kri ter poma-z veseljem ix»slal, poštnina
cal pregnati baeiie. Cleite 7:1 ^^HHBUB^^^^ , -	....
. , ,	J r 1	plačana in zavarovano, en
moje itn«' tn tvorniško znam-	....
ko na vsakem Zarojeku. To-	drnz.nski zavoj za $1-H
temtakem bo<ste vedeli da iina- S S 2 ali 3 zavoje za $3.15 ali -C
te pristni Bolgarski Krvni Čaj	eavojev za $5.25. Pišite meni.
HU \l Ml O n III IH V	MARVEL products, lie.
> n« JlUIL alinLiulv 9 Bug,,
ADVMtTlggmilTS-
Koledar
V zalogi imamo iše nekaj iztisov 'poučne in zabavne knjige:
Slovensko
Amerikanski
Koledar
Za leto 1922.
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti-delavska spi j ona j ža	|
Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prehibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista' Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski
Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali. ( Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plecu
Livarji kovin v starem
veku Glavni jeziki sveta Pol leta mod divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Nekaj o j etiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zoični kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah^ Iz naravoslovja Strategija l?anditov po
ulicah velemesta itd«
Cena je samo 40c.
' Za Jugoslavijo je ista cena.
-:--:---»t
Slcvenic Publishing Company §< 82 Cortlandt St., New York. ^
Priloženo pošiljam 40 centov v znam- ^ kali aa Slovensko- Amerikanski Koledar. ^
W
Ime ..................................
Naslov..............-.................. gf
............................... o
........... J____W
j ADVERTISEMENTS. j
Kje je moj lira t FRANK BAB K j Doma je i>:	Rudik pri Tr-
stu. Prosim o-a, da se ti;i o^la^i, ali pa ee kdo ve za ujeija. da m"t naznani njegov i:asl«v. — Jsi-seph Bahje. 10^i S. 1-isk St.. j Cliic-a«ro. 111.	16-17—:> ■ •
ju.)''' K FRANK CELAR/ Doma je^ i/. Zlate«;i jiolja. pošta Lukovi-; j ea pi-i Diin-žalah. Nahaja s.- :>e j k a!-' i h lu let v Združenah <lrža-j '■'ali Uee	Mrs Marv (Jar;-1
i
i tiar. rojena i'.-e-aear. zaradi nje-; i u"\-e d'; i! i a e i .i»• v s" are in krajuJ AUo ve k<l:> izmed, rojakov za in<"*ov naslov, naj <_ra mi n-:x:i.t-'
' "li: a!;««	i 13 hf-fe tri <e.r|;is.
i,!; (Mrijsj na si od.'7-5 naslov: j 3.1 i-s. Mtu*y r. a rt n nr. R. 1. Car--; ti-iv.Wis.	17-lš_:»
1 , t j j NAZNANILO IN ZAHVALA. !
[ i užnim srcem naznanjatn roja-: hx<»in >irom Amer-il.e. ii.i je nun I
■	no,- lit i' ranee
JOE IVANČIČ.	t
j i^ibui j.- i > i I b ilni ter jo umrl /.:\
pnflueneo.	iet. l).-na je 1)1]
;:/. va<i llolao n:i I'riniiirskem.' l
j Kje; zaim i'-a -rariše tor f;rato iti lustre. Pitke-oan je bil na l'aut'1'i-,'*m*e. Pa., dne 1:{. marea.	>
I Hvala roj;i.ki»ui v Roek^'omiu in j Markloti.nu. Pa., kateri s - se vdo-; i* žili poll etja. Na.jlopš;t Iivala ro-;.iaku -11»I i n Bošt jaiieir-n in njegovi z.l <"-;lsl Ili-U'iVe liol«*/'ii. ;:;jer je bil pokojni na -»anovanjti.
ji»:l je '-l.-iu nekega ;ntirleškefj£i
■	d ru št va.
! Počivaj v miru v hladni ameri-i
j š! - i zemlji'
Tcnv Meglica, brat v-aiieo. , ; i'. < V	."». Mar k let mi. I*;:
t IHHBHHiHH^^BHHIIIiHHP*
! f i i NAZNANILO IN ZAHVALA.
j Tužniiu >n-em naznanjam, vsem jsor« (Inikuin, prijateljem in znaii-j'-ein Žalostno vest, da je moj ijubi i>oi»rog oziroma oee
! JOŽEF GOVEKAR
jdne IS. februarja po kratki in
j i a 11 o h i bolezni za vootio zaspal v
; !."». letu. 1'okojiii .je bil elan treb
»podpornih društev d^K.I., SN1M.
| in SSI'Z. i ... , j lom t > • 11. j, i >> najiNicrenejise za-
hvaljujein ilrušt voiu za krasne
; voin e. kakor tudi družini Deron-
joui in družini Rupert za krasno
jvenee. Posebno so zahvalim Mrs
! in-renčiu, 3!is. Debt ve in .\tr.
;Hudok!in. ko so bili ob zadnji uri
■ p i-i tijem in me tolažili v tem on-
Jmi. Nadalje zahvalim tudi slo".
; ^odbi i/, t 'oMoinaiurli, Pa., l-:i je
| prišla zaigrat par >alostink >b
tr.-isu ])o*rr»'f>a, !;i s.e x>' v-štl dne
;l!». februarja na katoliškem po-ko-
'pališeii v .lojmsiounn. Pa.
! Pokojni jo bil iz Laz pri Planini
i na Noi raujskem. Priporoeam gii
v bla>r spomin. Toi>i t>a, drai»i mw
iin oče. kličem: Počivaj v miril iu
,lahka naj ti bo svobodna ameri
;.š!-:a o ruda!
ConemaiL.o:h, Pa., dne 7. mare;
i 15)22.
Žalujoči ostali: i Ana Govekar, »o p roga. Franc, Jožef, Jakob, Anton in Maks, sinovi. Marija, Ana, Frančiška in Ivanka [	hčere.
; Jakob iu Matija, brata
Marija Križat, sestra i	v starem kraut.
km
| j SLO> ENSKl.ZDfcAVNUC
63S Pens Ave. PhUWfh, Pa.
fL	Dr.	1» w*3-
v	*u?»)ll aMvtaAl
Jl	adnrGlk IpdM-
■	U«t » •itt«*»Bi»im,
' X	kS 'jm M-Mm
<	»nJno t tArm-^Mm-
\ kotanL
wOnrt a
■ovltaut M U*)i inaM tr. Kick. C- ?BU» aoaob« u m**mr-to to ill—i. ▼ grt«. tr-^L&aJ« laj, I ioMIbi t Iu.JU«, vr'Htm in (MtotV '	boa krt N« eaJutiU. te fro-
—■■ aa:«M.
VM	Mml »dr=Tt« 90 »-
trtjtonl Mtofl. Km&v hitre cpaMU fc tub rm*ba> sdr«7|«. M
tanrti cHdlta te na bom •opat pomU
Kyroaoio ail rotao kile oKtivle r I«. mk la dear btn o»*raeU<i.
Bolaanl nn'irrjm. mi imvsro^.«o UlM r krttu la brMa ia ržatejfc t«« Prt pttMm«» rodk iteliatli m gate NMJf
Bra^W. tM. fcnlaMiu o-tekOn« arb^tea, ttrcfla bi dro«a to-tea buMBl ki mm*mmm*v yal«d M-«ta aervt amčnrtm v kratka« flaw
"n nI p©t. e>^io lak»SL ! Nekmtar! *igl idt.TBfld rabijo toJ-
| BtO, da m rasam »Jo. jM
i V is	knjk. »ito -a« itfft
i rinfta. kar ru ramam aorntei Vra^M umi ak ItftfUkll u4 |. 4m t _ ' m ntftuu 14 I <1 i
I	_ ........... 771"	" n
Električni lonci za lim
F*, ktrieni lonec za lim, ue segreje li-
i>ja i >rev, e. ampak olulrži pri tem-	.,
IK-raturi l-HMoO storinj Fahrenheita.
Ta toplota zadaja limu "lepilno moč".	^ ~
-Ne more >e stnUti ali sežgati. pač je
p; v pravilnem stanju za dohro ileln
IM se i»repričajte o uspešnosti elektri- 7~nSf __? ■.
< i >"^a lciuti za lini v svoji tovarni.	;	f	j ' 'J'
eluvi.lite. <l:i vam 1111 napravimo i«o-	ji ^
.-kits. Telefonirajte ali «»glasite se v , >11	La II
t-a-i Heating pisarni.
1 ne	York Ed ISO M Ldllipuin
rs!i 1 our Service
< .entra* Officts; Irvine Placr ami 15th St:ret
ro.iružni.•¥». t-; j<-r Fr rnzknzuje in rnzjttavtja et. ktri"-ne pHpr.iv* za i U'lobno: t nhOinstV
V- !. c	' -4 W«t	M	_
. »o Norfolk St	!5, Fit St,!,	V'* r-a« .4*««	'
I loln-tnsP^.	i r Kast 11 cth St	5" 5 Trcmont Av. ^
Knjige! = knjige!
I'OICNE KNJiGB Angler-ko-sluvenski nlovar —
Dr. Kern ____$5M
Slovenska aa^ieški Mavar ____l.^e
Slovensbo-^igle.AKji sio.ofr^ ____ 1.5«
NeiLiki frbeedclk ............... '3S
Nemško	tolmc* ........ft;
0	lepem Ttilfrju ...............50
Slavenako-nemikl »lortkr —	j
(Janc^lč BartoJ) 4M ^gle^his br^ a«iirij».........t?
1	Lriljca. NnTodil« ta .^tajaj® ti pisanje erbgčtoe ▼ cirilici.....M
Dekletwu. Spisal Artoa B JeglM 3«M thtapočiaatvo — PiVfaJ. Pr^k-tlčaa knjiga tm.
ute.iT^do re/an-, j ..........
Knjiga o leprm vedroju trfet-rji,
(Trdo vtzano) ..............].M
ML»denl#ef«. A*t. K. J^iir
I. fvewk, .................. ,10
II. r-rezek ....................86 '
Nasveti nt i*šo in dan.
knjiga za vsako titRo ........ i.bi
Pmvila sa ooko. Dr. 3. r stoječ -€5 Varčns kulmrlca, aa ki a be in dot»-re Case ......................
VtAZSK POVESTI IN B0AIA.VL
Jos. Jarfij, 4. xi.: Cvet le teti.
Ilči mestne^« »ooulk« itd. .. »IS J09. Juriit, it. xv: Soaeoos aia. ^
kineiskeg^ cesarja i*xL ........ .ti
Joa. J ur tli, 6. u.: lektor Zobet, ■ rouuui. -- Tusucaer, Lr*K'Jviij* .«4
1>VC sliki — Ksarei MtAku...... .4t
HuJa brtsduo. Ni vse zlato, kar aa
se sreii itd. ..................
Patria, povesi is irske juoažce cio-
i be............................
"od ST«ba<talm solncem, i«udovln-
saa povest, X. ...............
cd srobodujn »alntcat, z^ciovinska povest, 2. rv.............lii
Povesti fkvenskeina k|odstva v
poduk in xabevr\ £Zalan.......Si
Koaaarica, purest .................M
Sisi* « Šesto, povest Is A bracer	JO
Slike ia povesti, Ksaver MeSko	.Hf> jitodcot aaj b«, — rsaki^i
! krofa ................................................M
Teselo povesti: Za možesa, — ?
I pustiv je Ste, — PrsvOa med
bratotaa ..................... JU
> » ojnunir atl posaostv« ua krni,
povest ..................................JI
; eter Zgaga .................. -M
Doli s oroljm ............... M
Knjip- dražbe 8v. Mohorje
DuhoTttl boj (3j>4 atr.) ...... Jt
Mesija (L sv.) .............. M
Mesija (2. sv.) .............. M
j Zgodovin^, slov. zrn voda (5 rv.)
Zgodovina slov. narodi: (d. sv.) M ; Mladim srcem (2. sv.)
S-.issl K. ileSko JK '; lajiga xa bahkomi^Kne ijudi,
Spisal L Cankar ..............1,7S
t V. tedtfy? t sr&kdjilova ........7.K
\ unerik« ta AeuW...........
j JU1>SKA KNJIŽICA r-i POTKSTI
'j 1. sv. ZnnLei> A tiri k.	Cm
-j tek t Iva Sherlock Holmec .... M ' 2. xv. Darovana. Zgodoviaska pa-povest j dobe eiorviskUi a po*-toiov*	»H
8 sr.: Jiimi Zsagova^, pore^L i — Med Plaxotl, tirolska povest. M
4.	sv. Malo iivkjeaje, povest .... .«1
5.	sv.: Zadnja kmečka vojska,
, zgodovinska povest	.73
j €. sv. Gozdarjev us — jrinfgcr,
j 7. «7.: Prihajat. Zr.n!Univa po-
; sv.: Brencelj: Kako o^a a« ) Jaz likal. 1. rvezek	1>
11). xv.: llreneei j : Kako um m jas likal, 2. zTez^k	l.M
11.	sv.: BrencelJ: Kak« £«os se jas likal. 3. zvezek	l.ff
14. *v.: Srei.ceJj • Ljubljanske sM-fc«. ( F»a1oi-« i.jublja»-ikega mesta? ..........................71
35. srv.: P. roia^if: Juan ."vUnria.
Pov:«t£ 1* ^iMinske^a življenja .71 16. zv. Ne v Ajaieribt Vo reanSCnlb dogednafc. .....................71
SPILMAN&V« potestl
k sv.: 5Ia-y«!, kv^anak! .ItOek is
J-jbano&a .................... jjf
&. »v,: Marijina otenta. povt^it ia
v ka&ki'.t e6ra ..........•.... Jtl
I. zv.: Pt^Ski Judek, povost, It
........................
l a v. r-lrl ln^ljbke povesti......
rt.-. i^raliULn »tvak. Kjjdovln-bIljl Ir. Jnpon«k.... JM 10. :7.\t*ii hlu, ^>vest U v'ade ^.kbarja Tellkej-u ............ J9
rv.: li^eC* lu be'a rrtnicn po-
.......................... J#
12.	tr : Korejska >rata. CrtV»a ia
misijono" v K<»rejt............ J«
>.3. z\.: Paj iu s»f»H-3,	ia
imai.1 ....................... J*
1 14. sv.: L fUf» knvonskega
vsrj», pe«-"*! Ln cgodov':ii4 ka-
owls** ...................... £5
Ifs. f : Aa^eiJ si»*R>jr — Br-*!'.-
r\m.<% pove.n ................. JU
lie rr.: ilaU^.^i, pov^1 ...... ^0
i IV. tv.: FiVil med Indijanci aL
! vožnja t Nfšaj-agoe .......... JH
i IS. zv.. P»-caxij>-a.ia hwUjaktb mat
sljonar>% ................... J9
V. sv.: M^oa	pevost M
SPISI T& ^iDlNC,
: Bob sa mlad* pesirJoo ...... JN
iDcOek Jo pwjtJ, r^mrJltc«.......
j 'iOLrt^KNIKt Sveta Urn:
« fH»tct>liO flebeliml r-rl <M»I.
J v n;»nje vezano ............../(t
; V pi«. n,o vezttnty .............II
] Marija Varfurja:
j v usnje vezano .............1.80
v platno vezano ............ Jf
jSbrhl ca JMo:
j v nsuja vcaan-> ..............i.M
v plr.t»o Tea&bo ...........
i i
I Rajski
I v p!»tn*j vei^UM .............. JH
» kost ve*ano ............... 1.70
^ v u^sje veimo . —lil
1
HzfcMIJTEFim.
9 ZontUUh drla t ............... Jfl
j S?emljevf£ ftie?eu'Jo ..........
j Z«d;cvK3 Evrojs? .............. Ji
i Velika t4"T%*ka	..........
lj2e(oU«vldj: Iiew York, Illln Ia CV>-lorado, ^Jnus, Metana, Mirna j sou, Wyoming ia Alaska
•	vsaki po JU J 5*ennslyyai.la ................. JN
•j West Yirgiaija ............. .40
■j
I! RAZGLEDNICE:
Zabavne, različr«, doeat	JN
•	; Ne^crifte, rcalične, docat, M
Panorama sp<..>Cj New Yofk. •»	23 bilk	-JO *
I Panorama m^sta Celje, 21 pel*
•	cev dolge ................ Bfo.
\z ZADNJO POSlLJATVIJO SMO D0BII.I fTASLED-
NJTE XNJIGS:
i Pravljice za Mladina, 8. KoSntnik Jijkrneska Tedelevaloi ....... JS
jGozdoTnik, it rvezka) ..........tHjCvetke ....................jfl
Dostojno vedenje ..............- i Pozigale«	«a
! Pravljica H. Majar ............. ( ^ .....................*
Godfevskt Katekizem ........... jglSveina not .................... j«
Slovenic Publishing Co., 82 Gortiandt St., New York
Opomba:
I Naročilom Je prttaiiti denar, bodisi v gotovini, money order ali patina znamke po 1 ali 2 eenta. Če peljale gotovina, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih al v trn-cika. Knjige poilljaros »ostala« ! prosto.	k
Požiga lec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI EOHAH. SpiMl Emile (Hborlam. ta "Glas Narod*" pre vel O. F.
C3	(Nad a levu nje.
— In ti si re bal ?
>' pf-d-.hro - m Tt* p-znal da >>i se bal. da me bnš kaznn-v.'da radi T'"_-a. ker m te ljubil, kor da bi bil to zloein. Kako številne stvari s-. - e zavšile iz/a dneva, ko si izustila dotiene pret-
n je!
Da. številne. - je odgovoi ila, — z.-lo številne. Moj \:bogi oee i-jK.t e * jši jiv. Z"j.i 1 s.- j.- str; mm kompromitiral in zopet je mo-tal m ■> j rno/ globoko p<.s»-ei \ /ep. <ia ga obvaruje sramote. Grof Kb.-di.ie/. ima pb rneniir. M-ee in velika žalost je zame. da sem edina, napram kaieri ni k./al velikodušnosti. Vsaka naklonjenost, katero i.ji iH^ka/e. je :tovo bj . me zame. Ker ]>a sem sprejemala te usluge, s m izgubila pravieo udariti ga. kot s»rn nameravala. Ti se lahko J 1 ■ > / l»ioiii/ijo. Xak. Z moj« strani se ti ni treba ničesar bati.
Nis.-m upal toliko, Magloar. Prevzet od veselja s«-m jo prijel za r ko. dvignli s|e<lnjo k mojim ustnicam ter rekel:
Ti s moja najboljša [»rijatel jiea !
K"' da /_'<-j«, m«	k.k i o roko. j.* umaknila, postala
'••do bleda ter rekla•
Ne, ne vtori tega.
Nai o. premagana do gotov no re od svojih «*-usiev, je dosta-
motava še enkrat. Ti imaš vein lat* moja pisma?
Vsa imam.
o t. :=;i jih ii'"rn:. | riie^ti. A kje ;n kako? Jaz se k 'ta.' »dsT ranim i r	Moja najmb jša lo'erka. — najina heerka,
y\ < bolna Kljub temu je trebi, naj raviti vs..-mu konec. < : ; 1 -I r -t v '"eti-tekf I 'a. !><»br«>. Potem prid i v četrtek. I-d • v T > ■ iii« v V: ip.n>«-»). Na>el i;,«* boš na i-obu gozila, v bližini sto!f„»v >tar« _a gradn. katerega .)•■ ual moj mož popraviti.
Ali je to varilo.' sem vpiišid.
Mi m'Iii keda.i jn»*pnstila i:ako stvar slučaju? — i<* vprašala. Z te si s.- name Pojdi, !<».'• ti n« rava, Zak. Torej v četrtek in
Al. s.-i.j f.«| r< -nie pn-t r .M -«• je verig i dejanski razpočila? Ali tn v res; i i<- i f ■ .-t I /,..p«-* enkrat svoj lastiti gosjKKiar?
Mi-1 1 s.-u. t.-ik - .n -k«-,-o bla/.-n < d ves«dja sem odpustil grofici *. e sj -.hove, kater. v. m užil t.-k« m preteklegr b-ta. Kaj pravim/ '' ee| s» m dol/.iti sjino-ga seb« kr \-Jčnosti. Občuiloval sem jo, <la se je žrtvovala moji sreči.
V polni zi.v« sti svoje lival« ziniti bi najrajše pokleknil pred njo t -r poljubil rob njene obleke.
I e la j je seveda jKistf*lc lire/pot re-bno zaupati skrivnost go-vv.d-t dr San-'ore. Lahko hi M-nil v Iioaskoran, a nahajal sem se /-■ sred: p ita in vsi« d	š»*? naprej. Ko s«>m prišel v Sovter, je no-
s !. moje li,-.- laka znamenja oddi!d.:aja. da je vzkliknila Dionizija:
Nekaj r do piij-tnega >«• ti je moralo prijjet.iti. Žak.
1 >;; da. nekaj o !., pr'jeti. _ra. Prvikrat sem v resniei prosto dihal, ko selil se-lel p«- leg t je >.-«la.j «-m jo lahko ljubil brez strahu. *'a bi bilo moja ljubezen do nj»- n>< depdna zanjo.
Ta varnost pa ni trajala dol-., časa. Ko sem pričel razmišljati o c-1 Stvari, se mi j" zd. 'o na \se načine čudno, da si je izbrala gro-fiea tak prostor za na pn sestanek.
Ali je •, i o g o e pa -t	seir s«- v{»ra.ševal, ko se je bližal do-
♦ eni dan.
' '"b di.n v četi tek sem in.el nejbolj strašne slutnje, i "e bi mo-
"i.vestui «_'f. tie . b. gotove ne šel tja. Nisem ja iml nobenega sredstva, da bi obve>rd Lirof eo Poznal pa sem jo tako dobro, da ■"•m v. .1, i. »la bi me /a«iela pole« mera .svete, če bi snedel svojo be-»«'do t ■ ■» ne j 11>«'| na >.-tanek. Vtčerjal sem oh navadni uri. Nato p a se m .iapis.d >}mroči!o Dioniziji, da ne morem priti v vas, ker me zadi/tijejo zelo važni [)osli.
To pi.-.. ;>iee s.-m irro.''; Mihi. sinu enega mojih najemnikov, / i a r. > ■ • d' • t u i:,i., •_■ i ti.-mu.b ina odda na dol<H*enem mestu. Nato pa 1 rn /ver.-d skupaj v zivitek j isma grofiee, vzel svojo puško ter od-■ '. Mo;a'o ■ biti kr«ej osme ure a je bilo še vedno dosti svetlo.
«;.,>p.„; ViiL'!«'.- i t" moe«i."•( prejel Irot r»snieo vs<», kar je re-k'-l .<■ tiuk .tli pa i idi *ie, a na \sak način ga je povest strašno za-tiimala.
►b vsaki dnigi priliki je nadaljeval Žak. — 1>L šel po cilj iz te ."d dveh e-'sta. ki v.d jo v Valptnson. Vznemirjen kot sem bil in 1» !n tetniiib s|iit«-ni. pa sem mislil !« na skrivanje ter se napotil pre-k i moevir.ta, T•• močvirje je bilo deloma preplavljeno, a j»z sem se '."las.i! na s v< jo moč in jtoznavar.je kraja. V sled tega sem lani dom-ii"\al. da ne bi »n n'Kogar si -»č; 1 jj. da me ne oo nikdo videl. Itiivno \ t m jia s. m >«. mo.il Ko s.-t t dospel do Seille kanala ter g.i ravno hotel prekoračiti, sem zadel na mladega Ribot. sina nekega farmerj.i if l'.r-ši I / gleda I j- zelo presenečen, ko me je našel na takem me->tu I i e k e I sem mu da itnam nekaj opravkov v Hn^ši in da s< m se nap'U | preko Močvirja v namenu, da ustrelim par ptic.
< e je stvar taka. — je odvrnil mladi farmer smehljaje, — po-t« *n n«> greva za iste vrste diijučlno.
Sel ie naprej >vojo jK»t, a ta dogodek me je resno vznemirjal. Ko s rn >el naprej, sem nreklinjal mladega Iiibota ter našel, da jv.-sa ja ta pot v hI no bolj in bolj nevarna. Bilo je že davno devet, ko sem dosjvd konečno v Valpinson
\o" je bila jasna in jaz sem iiil še bolj pozoren in previden kot pona vadi.
M -to. k; t«to je izbrala groi'ica za sestanek .se je nahajalo pri-b' /no ivi*sto jardov od hiše iu gospodarskih poslopij, pipolnoma ob gozdu, skozi katerega sem pričel
Skiil sem ve med drevje ter pričel opazovati okolico. Zapazil '■•n grofice., stoječo poleg enega izmed sto'pov. Nosila je navadno sveilo obleko i/, raislina in vsb*d tega sem jo lahko že od daleč opa-. il Sel s. m pr li njej n kakorbilro me je zagledala, mi je rekla:
—	<'akale sem :i **c skor celo uro.
Pojiisn I sem ji težkočr na katere sem zadel na poti ter j< nato vprašal:
—	In kje *e tvoj mož?
On leži v post, 1 jj. ker ga lomi revniatizem.
Ali se ih bo čudil *voj. ods<itnosti?
Ne, on ve. da sedim pri s vi ji najmlajši hčerki, ki je bolna Zapustila sem hišo skoz male vrata pralnice.
Ne d« bi mi dala «';;s 7a odgovor, je vpraša I a :
—	Kje so moja jiisma *
—	Tukaj so. — sem odvrnil ter jih izročil njej. Vzela je z nervozno slast j? Itr rekla pritajeno:
GLAS VAttApA 17
—	Moralo bi jih biti štiri in dvajset.
Ne da hi mislila 312 žaljivko, katero jc izustila, jih je pričela takoj šteti.
—	Vsa pisma so tukaj. -— .ie rekla, ko je končala.
Nato je potegnila iz nedrnja .sveženj pisem ter mi 21 izročila, rekoč:
—	In tukaj so tvoja.
Ni pa mi ~ih izročila.
—	Zažgala jih br-va skupaj, —- je rekla.
—	To je nemogoče. — sem vzkliknil. — Tukaj in ob tej uri. Ogenj b: gotovo videli.
—	Kaj? TI se bojiš? Potem greva lahko v gozd. Daj mi par uži-galic.
Potipai sen: v /ep. a nisem -našel nikakih.
—	Nimam užigalic. — sem rekel.
—	Kaj. ti vendar kadiš celi dan. celo v moji navzočnosti se nisi mogel odpovedati smrrdki.
—	Pustil sem škatljico včeraj pri Sandorejevih.
Udarila j*i z nogo ob tla
—	Če je tako. pa jih grem sama iskat.
(Dalje prihodnjič.)
Hrvatski problem.
V	zadnjem -"asu se dosti piše c "Hrvatskem vprašanju" in marsikateri domoljub s strahom gleda na Hrvate, ki groze razbiti naše narodno edinstvo.
Po prevratu se je mnogo slovenskih visokošoleev obrnilo v Za-g*''b, da tamkaj za«"ne ali pa nadaljuje svoje študije. Mestna uprava r.;:m je premislila ljudsko šolo na Kaptolu zn ; kaden.ski dom. Bilr pa smo kakor otok v sredi hrvatskega morja in najbolje smo se počutili, kadar smo bili sami med seboj Zagreb v splošnem ni napravil d »brega vtisa na nas Nacionalni mlačen, poln prevratnih elementov se nam je zdel. Ilodil: smo po Iliei. gledali napise na trgovinaJi. na idicah smo slišali inn«"go nemška govorice, draginja je bila večja kot v Ljubljani, železni« e so vozile m re<lno. Pričakovali smo. da nas bodo sprejeli kot sino- e bratske«?a naroda, toda oficijelno so nam šli sicer na roke. drugače pa se 1; so brigali za nas. Tu<Li v univerzi, v učnih dvoranah, se na^i kolegi Hrvati niso zanimali za nas. V odmorih med pred;nanji smo Slovenci tvorili grupo za sebe. Z eno bese-.<0 -— čutili smo si* kot otok sredi tujega morja. Slovene! smo se vedno bolj zigrJz'i v naduho prenričanje o svoji v<s"-ji sposobnosti. Hrvati pa sei na« imel. /a prevzetne, nedostopne, in večkrat je bilo v onih časih slišati bf-ede. da sreo Slovenci jugoslovanski Žid je. V ta'-em razpoloženju jc minilo skoraj celo prvo ieto.
V	Ljubljani se je ustanovila univerza. n ezadovoljni smo bili oni kateri «1110 morali ostati v,Zagiebu Drugo leto smo se pričeli jK.ma-• eni zbliževnti. Takrat se je ziče^ razvnemati .strankarski boj v nasi državi. Mi Slovenci, ki smo i tiliii kot nedoslatek. da nič ne razumemo razmer na Hrvatskem, smo j rieeli radovedno prisluškovati. Pustili s onas in videlo se je. df: ji 111 je prav, da se zanimamo za nji-
, hove razni're. Začeli r.mo jih izpraševati za pojasnila, kadar nismo razumeli debate. Od vseh strar.i so nam jih radevolje dali in začeli so nas tudi prepričevati vsak za svojo stvar. Takrat se nam je pričelo jasniti. da se tudi oni za nimf. io za nas in da imajo ia<li "Kranj-
Kdor ni bi Slovenec, je bi v začetku za nas le Hrvat. Iz kaosa • • tno pričeli spoznavati Hrvate in Srbe in j h rrzliknvati po značaju.
Radiča smo vsi obsojali, samo z metodo, s katero se je postopalo proti njemu, se nismo vsi strinjali.
Prišel je čas. ko se je po e-isopisih vedno halj pogosto črtala krilatica: "Hrvatski separatist-". Tudi mi smo dostikrat očitali Hrvatom. da nočejo narodnega ediv.stva. Odgovarjali so nam da je to ne-"resnica, toda formo tega edinstva s; ne dajo diktirati od nikoder, j K.-kli smo jim - Stopili smo v zaiednico, vsak ima svoje načrte, pn-! stimo, da s<> odloči, za kateri načrt je večina, manjšina se naj pa po-«cori. Toda nismo >e zedatili. Nrs se sploh noče v pošte vati, so nam odgovarjal*. Potem pa so pripovedovali o svojem kralju Tomislavu, o svoji gostoljubnosti do Srbov ki so pribežr.U k njim pred Turki. I P- :povedovali so nam < hrvaški skoro t sočletni državni samostoj-' n-sti. kater o so Madžari sicer znatne mejili, trda uničili je niso mo-1 I i popolnoma. Ko so Srbi bili še turški robovi, Slovenci tlačani nem-ških graščakov. takrat so Hrvatje že imeli svojega bana. svoj sabor.
Ti dokazi nam pa niso šli v glavo. Mislili so Srbi na Karagjorgja 'na K uma novo .11 na svetovno Ao.ino. Slovenci smo s ponosom spo-ninjali, da nismo bib nič in da. smo šele sedaj nekaj postali.
Kaj stikate po pltsnivih starinah, smo jim govorili. Dnšili so vas Madžari, kakor so nas Nemci in Srbe Truki. Preklinjali smo hrvatski historičnem in dlakocepsko pravaštvo, ki je izumilo, da se je 1. decembra 19DJ suverena Hrvatska prosiovoljno združila s suvereno Srbijo na osnovi pogodbe, katera vsebuje regentov manifest katera pogodb;' ima pravni značaj, i Prišle so volitve v konst tuanto. Radič jc nepričakovano zmagal. Med hrvatsko inteligenco so se pričeli oglašati oni, ki so s spo-I Et ova njem govorili o njem. Večino pa y: bilo vendar še sram, da b-
! se solidariziraln ž njim.
Sledil je eksodus Narodnega kluba konstituame. V ozračju ' vedno večja napetost. Kakor svež a sapic a prišla ye*t, da si je , T* umbič stavil nalogo, da izvede sporazum med Hrvati in Srbi. To j da tudi ta .nož izza »"asa mirovne konference je izgini Is po\-rIja ne 1 opažen, neslavno. To je neznaten advokat iz Dalmacije — govc | ;ili njegovi na-protniki — mislili srno. da je večja kapaciteta.
Rarmere ^rt so s> naglo razvl- Odkod so se navzeli Hrvati tega
navidez tako neslovanskega du
ha?	_
Nemci so nam Slovencem negl-rrdi eksistenčno pravieo rekoč, da smo narod reukih kmetov, da smo nekulturni. Da jim dokažemo nasprotno, f:mo posvetili svoje moči prosvetL Izobrazba je bila na-orožje. Z zadoščenjem nas Je tjolnila zaves1-, da se naša literatura ne da več prenesti v culici. razveseljeval smo se ob padajočem številu analfabetov. Ko so las hoteli uničiti s tvojo gospodarsko silo, smo se združili. Snovali smo zadtvge, podjetja banke. Proglasili srno gr.ilo: Svoji k svo-lim!
In Srbi ? Robovi barbarov — Turkov so se jim ubranili, <ia so pozivali narod na slogo. Ko je sila prikipela do vrhunca, so pričeli boj na nož. Razvil se je naroči praktičen, premeten, narod juna kov. Kraljevič Marko jim nI mogel pomagati, pomagala sta jin 'e jjamet in pest.
Pri Hrvatih je bilo drugače. — Ko j se je vrti.1 okoli vprašanja ali je Hrvatfka ogrska provinca ali je samostojna kraljevina. V tistem trenotku, ko bi &e Madžarom
»ale. Naenkrat smo opazili, du nr-j \aške inteligente ni več sram priznavati svoje, solidatnost z Radi-eem in Košut ičem.
Se debatiramo ^ odmorih. Ločimo se pa vedno bol j s težkim srcem. žalostjo in nezadovoljnostjo.
Ločimo se Hrvati na eni stranL '.r-rbi in Slovenci na drugi. Pravijo nam Hrvati: Hoteli in želeli smo Jugoslavijo, mi nismo »Tugo-! slovani od včeraj. I/ naše srede j je izšel Strossmaver. med nami ko i delovali Hirei toda ko smo se — združili, smo uvideli, da je .Tugo-slovanstvo >raota. Jugoslavija — fantom. Rešitev za nr.? je le hrvatska nevtralna republika, naš spa> je Radič.
In mi Slovenci, ki smo premagali prvotno antipatijo do Hrvatov, ker smo uvideli, da se Hrvatov ne sme iskati nn promenadi v i lici, ne v židovskih trgovinah in bankah, in tudi ne v barih, tem-ve" v stanovanjih, kjer je vsa dru žina v eni sihi. da se ostale odda-" jn v podna jem, mi t žalostjo mislimo na ločitev. V srce nas zaboli. ko čitamo o koridorju med Srbijo in Slovenijo.
Slovan jc bil v preteklosti tla-čan in njegov delež je bodočnost.
>osreČilo dokazati, da niso Hrvat-
je nikdar tvorili samostojne držav
:e individualnosti ali pa. če so jo.
la so bili premagani in po vojnem
>ravu zarobljeni na milost in ne- ^
21 i lost od Madžarov, v tistem tre- N
•otku bi se bili viteški potomer ^
[iunov vsnli kakor roj kobilic na n
lepo Hrvatsko, izgnali domačine
z vseh vplivnih mest ter prisilili h
narod, da v par desetletjih poz^- ^
Si svoj jezik. Pomisliti moramo in
t.a zavraten značaj Madžarov, ki Jj
nma.io moralnega poguma izA*estt p
bimparijo. dokler je ne pokrijejo ^
prozorno košuljico pravice. — «
f pomnimo se samo na zloglasno ^
madžarsko justico. Zakaj se jje i
, f
toliko lumparij zgodilo potom 111 t s pomočjo pravoreka sodnije? — ; Zato. da bi potem s hinavsko za- t vitimi očmi mogli lagati samemu « s.*bi in svetu, da so poštenjaki. — * Madžari so pač 14vitezi"?	®
Zakaj stoji sredi najlepšega trga v Zagrebu Jelačieev spomenik, ^pomonik moža. ki je pravzaprav pripravil teren za zloglasno na-godbof Mož je z mečem v roki. na čelu armade dokumentiral hrvatsko državno misel. V tej manifestaciji leži njegovi veličina za Hrvate.
Ono. kar je Hrvate stoletja branilo pred najhujšim, ono. kar so 3 hvaležnost jo vzljubili, ono. kar um je prešlo v meso in kri. tega naj se sedaj, pod izpremenjenimi okolščinami f tresejo preko noči?
Kakor šolske table naj se zbrl-:e 7. mokro gobo vse, kar so nanjo ^ a pisala stol -tja. Duša narodova t »a ni šolski tabla. Bodimo realni 'udi v tej točki, realni v ljubezni.
Poskusimo razumeti še Radiča. jPokličimo si v spomin, kako so Izginili s politične pozornice vsi ljudje in vsi možje, katere so poslal: Hrvati v parlamerir, aa tamkaj raztolmači jo njihove želje. Tzgl-•iili so neslavno, nerazumljeni so se umaknili v ozadje. Ostal je sa-:ao eden. ki je ml začetka negiral ugoslovanstvo, hodil svoja pota. na katera je bilo skovanili največ oosmehljiv h krilati«;, katerega so 'apirali in izpuščali in je dalje ho-iil svojo po:.. Vsi oni. ki so poskušali razodel 1 svoje želje in svojo Inšo. so padli. Ostal je pa tisti, ki ni nikdar posknšal postati razumljiv in jasen. Logiče nsklep »e. da Radie že samo s svojo eksistenco v političnem življenju dokazuje. da je bila njegova in samo -ljegova taktika pravilna.
Kdor pride v Zagreb, bo našel v Jurišičevi ulici mf-.to in neznatno trgovino: "SI a venska kn.)aža-ta'. St. Rad iT. Pred to trgovino zbirajo dan za dncip seljakl v opankih in narodnih nošah. Molče n z nekim mističnim spoštovanjem gledajo, če se bo pokazala ma 'a in korpulentna postava in ako >a zagb^lajo, vzkliknejo: "Evo laš Radič*M
Ko se je začela dvigati zvezda Radieeva. smo poskušali razumeti "1 jegovo veličino. Čitali smo nje-s?ov • Slobodni Dom", poslušali mio njegove govore, toda nikjer n'snio nič posebnega zapazili. — !)ostikrat je ce!3 jako neslan.
Pogovarjal sem se enkrat z ne-":im hrvatskim seljakom. Ko sva tekaj črsa govorila o navadnih stvareh, me je mož zaupno vprašal: Kaj pa vi. "Kranjci" mislite našem Radien? Odgovoril sem mu, da ne vemjem v njegovo ye-Mčino, ker mi ne najdemo na njem •tič Tiosetinega, sicer se nam pa zdi "ikodljdv, ker ogroža naiodno e-linstvo. ki jo et'ino naš spas. Tz--ekel sem potem nekaj politič-uh opazk zoper njjga. Seljak mt odgovoril: Zato, ker je on z lami ubrg:mi, ste zoper njega. Zapirate ga. r,n trpi z«a nas in mi nu verjamemo. - Mislil je gospodo.
V Radičevem problemu sta dve komponenti. Socialno \*prašanje seljaka. ki hodi v bleščeči bogat: '^agreo in tamkaj tolaži svoj glaei • suhim koruznim kruhem. Tudi >n :šr> in vidi svojo gospodo v Tliei. Druga pa je razočarana inteligenca. od katere se je zahtevalo nekaj, česar ona ne more preboleti. — Vse ste Lam vzeli. Radiea vam pa ne pustimo vzeti! — - je ges«o.
Udarila jt dogmn integralnega :Mgosk»vam.tva ob dogmo hrvatske drLavne mislL ]Med dogmami r,a ni kompromisa. Mi pa premi-djujemo o koridorju, toda hitl-uo, ker tudi čas hiti.
Ali j>a pojdite vi možje, katerih mena s spoštovanjem izgovarjjv-no Slovenci v beli ^Zagreb. Obr-litc sc do mož, s katerimi ste v mladosti skupaj sanjali o Jugo-dovanstvu. Pojdite in vprašajte iifc: Brat, kako to, da se ne razumemo t Verujte, da sr bo našla odrešilna beseda.
KRETANJE PARNIKOV J
Kedaj približno odplnjejo i» New York*.	||
^QUITANIA	tt marca — Ch«rbourg ROCHAMBEAU	27 aprila — Havr#
X. AMSTERDAM	B marca — Boulo»n* OROPESA	M aprila — Hamburg
HOMERIC	C5 m tare • — Cherbourt ZEE LA N D	29 aprila — Cherbourg
LONE STAR S.	25 marca — Cherbourg N. AMSTERDAM	29 aprtla — Boulogne
ROCHAMBEAU	28 marca — Havre ARGENTINA	29 aprila — Tret
• URK	ft in area — Bttmvr AQ UITANIA	2 maja — Cherbourg
ORBITA	BT marca — Hambur* LA SAVOIE	• maja — Havre
HUDSON	1 aprila — Bremen NOORDAM	6 maja — Boulogne
3LYMPIC	t aprila — Cherbour* YORK	10 maja — Bremen
<ROONLAND	1 aprila — Cherbour* FRANCE	10 maja — Hivrt
NOORDAM	1 aoriia — Boulogne LAPLAND	13 maja — Cherbourg
LA LORRAINE	1 aprila — Havrt ORBITA	12 maja — Cherbourg
MAURETANIA	4 ap-l!» — Cherbourg HUDSON	13 maja — Cherbourg
PARIS	6 apnla — Havre ROTTERDAM	13 maja — Boulogne
LAPLAND	8 aprila — Cherbourg MAURETANIA	16 maja — Cherbourg
ROTTERDAM	8 aprila — Boulogne MAJESTIC	M maja — Cherbourg
*QUITANIA	11 aprila — Cherbourg RYNDAM	20 maja — Boulogne
3EYDLIT2	12 aprila — ■■emir * AMERICA	20 r.iaja — Cherbourg
FRANCE	12 aprila — Havre PRtS, WILoON	tO maja — """ret
■>RDUNA	14 aprila — Hamburg AQU ITAN IA	23 maja — Cherbourg
RYNDAM	15 aprila — Boulogne PARIS	24 maja — Havre
AMERICA	15 aprila — Cheroourg ORDUNA	26 maja Cherbourg
'INLAND	22 aprila — Cherbourg FINLAND	27 maja — Cherbourg
OLYMPIC	22 aprila — Cherbourg RCRENGARIA	30 maja — Cherbourg
POTOMAC	22 aprila — Cherbourg N. AMSTERDAM 3 Junija — "Roulogne
MAURETANIA	25 aprila — Cherbourg OROPESA	9 Junija — Ha — burg
ARABIC	25 aprila — Genoa ROTTERDAM	17 Junija — Brulogne
HANOVER	2« aprila — Bremer MAJESTIC	17 Junija — Cherbourg
PARIS	26 aprila — Havre1 BERENCARIA	20 Junija — Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
cirap*
NajhltrejSl moderni parnlkl na avetu. Izborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu alt bližini Je lokat-| nI agent.
V	Jugo^at^jo, Bolgattfko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke in Tret^:
ITALIA
j	24. marca
Karta $90. — Davek $5.
.Železnica d« l.iubljaae $1x5. Preko Cherbourg:
AQl'ITANIA .......... 21 marca
IŠČE SE DEDIČE
/a pokojnim Ivanom Zalar. doma z Mat»'ne štov. 44 pri Ljubljani. Oglasi naj se njegov brat France Zalar, ki se baje nahaja v Aurori, \linu. Oprla^i naj se sf-dniji v Ljubljani ali pa sv«:ji sestri l"r-<uli Ferkman. 6516 Metla Ave., rieveland, Ohio.	(16-17—3)
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
TO — »th A V .. NEW YORK, N. V
(med 16. Id K. cesto)
poillja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vee važnejše Črte; — Izvršuje notarek«
posle, ki so v zvezi s firlm krajem. — Cene vedno med najnliJlTil. —
Telefon Wa.tklua 7529	,
i POTOVANJE 12 EVEOPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga 7amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškem konzulu 7. amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin , (affidavitov) in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slo-t vensko *vrdko:
Frank 3akser State Bank, •; P2 Cortlandt St., New York, N. Y.
.j;: Dospelo je novo;: suho grozdje.
Musliatel selo sladke debele ja- < * * J gotle, boksa u0 funtov .. $6^0 * * Cirar giozaje največj« ln naj- < ► slaakejše Jagode, boksa 50 fun- ^
tov ......................$7^0 -1 ►
Malo črno grško groždje, aelo I' cladko, boksa 50 funtov .. $6^0 ; * ■< Cp=t1 J® t^at I>o 10 eentov. Za - ► ' ve^-ja naro^-iLa posebae cene. * * iw PoAlJlte ts. r.a račun vsaka boksa . ►
•» ki nsroilt* tn ooala.U bomo taJcol. " ►
"BALKAN LMPORTLNG C0. !! ;;	51-53 Cherry Street	;;
-«	New \'ork, N.	«►
< ► ik
BVj Uspebi v dvafseflk dneh se vam ■	HC^T^^^^^V pa vrne denar. •
Prolzvafa bogato rdečo kri, mo-ene stanovitne živce, življenja polne možice ftn ženske«	^Ititt ^H
Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam> 3SSHO^?.	]
spomin mrači in vaše telo n.vači, ce sta se že nave-	ijBk
ličali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku- V^ttSu^J/tlfea Ja' sajte Nuga-Tone. in izprevideli boste, kako hitro se boste V^Bfittswl* ' Ml «utill druKačnesa človeka! Devet desetin človeikih bolezni, kot IVKt't :JER tzpehavanje, anamija, re^Tnatiine bolezni, glavobol, nevralgija, naprimer slabi tek. neprebava. vetrovi in kolcanje, zaprtje.
pomanjkanje enerslje, pomanjkanje tivahnosti, nervoznoet. ne- mtfjl ^afr^^S speinost, izhaja iz pomanjkanja iivčne moči. redke zvodenele krvi IrUiZ	Wtwn
m slabe krvne r»rkulacije.	. MZj ^Djjh
Vsak u"*. vsako delovanje telesa je odvisno oH živčne sile za svoje J ^ .	m Vr
iivljenje in delovanje. Živčna nw4 je poKla\.t»a stvar za i^odec. filB^V/.k IV. w \ Jetra, ledice, droW, utripanje srca in kr" no cirkulacijo. N_rfa-Tone 1N ij. k^i v I je najbolj aspeino zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj T/AjMQ^Kv^/'ntV kj Ker sestoji is ostnero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter j i h Vyrfl^Clj^H y > predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nujia-Tone je bogat na. f 'Im iMTMr^ ielezu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem.	W7
INuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da N^DUA f redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene se- ■jjaeyy jI stavine. Nič več vetrov in kolcanja. težke sat.e in roVn'.#<ia	yr I
jezika. Nič več bolečin in bo'eznil Nuita-Tone da»e čudo v 1. i tek,	j
dobro prebavo, stanovitne *ivcs ter rč~avo okrepčujoče spa.ije	^^^jBk,"
Nuga-Tone obogati kri. čredi krvno cirkulacijo ter prižene tarenja tdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in rostavne može, xdra-vej še in krasnej&e ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredste", ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripravgn zavojček. Pokrit je a sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskuiajte ga. PrlpoicčUI ga boste vsem svojim prijateljem.
NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga Tone je en ($1.0C) dolar za a .klenico. Vaaka steklenici vsebuje devetdeset (90) tablet, polno mesečne zdravljenji. Vi labWo kupite še*t tlcatelj. šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajt« Nuij-Tone dvkjMt (20) dni. Ce niste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek ti«oo s ikatlio
te v', vua bomo takoj vrnili denar. Vidite, Ja no morete izgubiti niti penija. _ Ml
prevzamemo riziko. Nuga-Tone ie na prodaj pri vsih dobrih lekarjlh po enaki cent in enaki garanciji.
__ KO NAROČATE. SA POSLUZITE TEGA KUPOXA.	_
NATIONAL LABORATORY, S. 20. 1018 So. V»«b*»h Ave.. Chicago, HI.
Cispodje:—Prosim, dobite priloženo. .............za kar mi poilMte..............
Steklenic Nuga-Tone.
Ime .........................................................................
Cesta ln Itv. ali R- F. D.......................................................
Me«to................................ ">riava................................
PijRATIK E!
Čitateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tiboč iztisov
/'Družinskih Pratik"
En Iztis stane 20 centov "^tl
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00
SLOVENIC PUBU3HINO CO. 82 Cortlandt Street	New York City