-----   243   -----
Poslano.
Gosp. Jožef Žagorc iz Šentjerneja je v svoji sveti jezi, ker je nekdo njegov govor, ki ga je imel na veselje ustavakom v Krškem, priobčil v „Novicah", prav grdo in surovo napadel mene v 141. „Slov. Naroda"b tem napadom pa nehote potrdil, da res tako misli, kakor se je v ,,Novicah" napisani govor glasil.
Romu se gosp. Z a g o r c ima zahvaliti za ono sporočilo svojega govora, tega vedeti me pač ne mika, a toliko vem, da mi še nikoli za nikogar tako malo mar ni bilo, kakor za gosp. Zagorca in za ves njegov pojedinski govor v Krškem. Tudi si nisem nikdar mislil, da bom ž njim kedaj kaj opraviti imel.
Zato sem se zelo zavzel, ko sem bral oni surovi in zvijačni napad na mene v „Slov. Narodu"! On me je s tem primoral, da mu odgovorim tudi očitno.
Najpred omenja gosp. Z a gore mojo nesposobnost, češ, da zato sem zgubil službo poročevalca pri zemljiški komisiji.
Na stran pustivši dokaze privatnega zaupanja, ki ga hvala Bogu! vživam od vseh strani v kmetijskem in gozdarskem obziru, naj omenim le sledeča pohvalna pisma in priznanja, ki sem jih dobil za svoja cenilna in statistična dela: 6 pohvalnih pisem od slav. c. kr. ministerstva za kmetijstvo; 1 pohvalno pismo od državnega vojnega ministerstva; 1 pohv. pismo od deželnega odbora v Celovcu; 1 pohv. pismo od deželnega poglavarstva v Zadru ; 7 pohvalnih pisem od c. kr. kmetijske družbe kranjske; 1 pohval, pismo od gornje-avstrijske svilorejne družbe. Z dopisom meseca marca 1869. 1. sem bil od fizijokratičke družbe v Pragi, in zopet z dopisom od 3. junija 1872. 1. od c. k. gornje-avstrijske kmetijske družbe v priznanje svojega delovanja za dopisovalnega uda imenovan.
Vsled dopisa si. c. k. deželne komisije za uravnavo zemljiškega davka od 10. junija 1869. 1. sem dobil pohvalo, in z diplomo od 23. febr. 1873 sem bil izvoljen za častnega uda občine Semič.
Naj gosp. Zagorc pride k meni, da vidi pisma.
Razen teh tukaj omenjenih pohvalnih pisem bi naštel še lehko mnogo drugih, ki sem jih prejel od različnih drugih gosposk in društev. Konečno moram gosp. Za-gorcu na njegovo grdo in nesramno ometanje le še to povedati, kar se tiče mojega delovanja pri cenil ni komisiji za uravnanje zemljiškega davka.
d) Posnetek iz sejnega zapisnika c. k. okrajne cenilne komisije Kamniške 20., 21. in 22. meseca marca 1873. 1. glasi se od besede do besede takole: Gosp. Franc Schollmavr, c. k. ekonomični poročevalec cenilne komisije, prebere svoj popis Kaminskega okraja; cenilna komisija je pregledala natančno njegov popis po §. 27 „cenilnega navoda" ter našla po 3 dnevnem pre-iskavanji, da je prav marljivo, previdno in temeljito izdelan. V tem popisu so v Kamniškem okraju se nahajajoče razmere z veliko natančnostjo in pridnostjo razložene in na to oprti sklepi umno in vestno posneti." Ta zapisnik so podpisali v Kamniku 22. marca 1871: F. Klančič c. k. okrajni poglavar in predsednik; Baron Apfal-trern, Marquis Ferd. Gozzani, Jože Smolnikar, Franc Kauschek, c. k. finančni komisar, Franc Gecel, Franz Dolenc in Lovrenc Russ.
b) Posnetek iz X. zapisnika od seje 15. in 17. meseca aprila 1872. 1. c. k. cenilne komisije za Ljubljanski okraj se glasi od besede do besede takole: „Na predlog gosp. Pourja izrekuje cenilna komisija enoglasno  svoje
popolno pripoznanje in najgorkejšo zahvalo cenilnemu poročevalcu v ekonomičnih zadevah gosp. Francu Scholl-maverju za njegovo djanskim razmeram popolnoma primerno, z veliko marlijvostjo in izvedenostjo izdelano sporočilo o klimatičnem, geologičnem in pridelovalnem razmerji zemljišč tukajšnega cenilnega okraja." Ta zapisnik so podpisali v Ljubljani 7. junija 1872: Schiwitzhofen, c. k. svetovalec deželnega poglavarstva in predsednik, Elsner, c. k. finančni komisar, Dr. Primož Dollar, c* k. zdravstveni svetovalec, Košak, Pour, Peteln in Franc Kotnik, udje cenilne komisije.
Iz tega tedaj lehko razvidi Zagorc, ako je zmožen kaj tacega razumeti, kako so sodile o moji sposobnosti one komisije, pri kterih sem imel čast opravljati službo cenilnega poročevalca. Menda v celi naši deželi noben drug poročevalec takih pripoznanj pokazati ne more.
Zakaj pa sem bil iz službe izpuščen, to bodem brez ovinkov povedal drugikrat z vsemi potrebnimi razjasnili.
Ako pa St. Jernejski Zagorc mojo ,,nesposobnost" vidi v tem, da nisem mogel ravnati zoper svoje prepričanje in svojo prisego, da bi bil že tako z davki preveč obloženo Kranjsko ljudstvo še bolj potisnil v gruntne davke, tega mi menda noben pošten človek za zel6 vzel ne bode!
Da sem svojemu prepričanju žrtoval službo in še več obljubljenega (kar bi bil lehko dosegel, ako bi bil le en samkrat s peresom potegnil tako, kakor se je od mene zahtevalo), mislim, da je to vendar nekake časti vredno.
Gosp. Zagorc pravi nadalje, da sem le zavoljo tega hotel priti v deželno komisijo, ker sem bil takrat vsakoršnega„kruhka"zel6 potreben!! Kako velik bi bil pač ta deželno-komisijski hlebec kruha, vsak pač lehko preračuna, kdor je slišal in ve, da leto in dan je morebiti ena seja, za ktero dobi vsak ud deželne komisije celih šest goldinarjev. O „kruhu" tedaj čvekati pri takem zaslužku more le aboten človek! Želja moja, postati ud deželne komisije, je le izvirala iz žive želje, vsaj v tej komisiji na korist delati naši deželi.
Ker je gosp. Zagorc s svojimi prijatelji vničil to mojo željo, želim samo to, naj bi baron Apfaltrern na mojem mestu vse svoje moči žrtoval tej za naše ubogo ljudstvo toliko važni stvari, in naj bi pri deželni komisiji ravno tako nevatrašeno zagovarjal gospodarske koristi in resnici pot gladil, kakor je to nekdaj pokazal v Kamniku. Zalibog, da gosp. barona po mojem odstra-njenju ni bilo pri najvažnejše j seji v Kamniku.
Konečno pokladam Z a g o r c u samo še ta dober svfet na srce, naj bi vprihodnje gromade svojih blamaž še bolj ne kupičil s takimi hudobijami in bi se ne dal rabiti kot orožje onemu človeku, ki žolča zarad svojega neprostovoljnega izstopa iz banke „Slovenije" še zmirom ne more zakriti. Ta človek pa naj si zapomni to, da pri takih opravilih ne gleda se na rod ali žlahto, ampak gleda se nato, kdo več in boljši kup dela, ne gledaje toliko na svoj lastni dobiček, kakor na dobiček d etičnega z & vod a.
Poslednjič se zahvalujem še vredništvu „Slov. Naroda", ki je Zagorčevo „poslano" v svoj list vzelo, daje s tem pokazalo, da tudi narodni vskok Zagorc je zdaj pod krilom Vošnjakovim.
Schollmayr.