Pu reber se dasled- 70-godiSnoica HODJENJA VELIKOG REVOLUCIONARA MARKSISTE EDVARDA KARDELJA St. 5(1590) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 31. januarja 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Priprave na jurjevanje Letos bodo spet nastopile vse folklorne skupine OBLETNICA KARDELJEVEGA ROJSTVA - 70-letnico rojstva velikega revolucionaija in misleca Edvarda Kardelja so 28.januaija počastili v novomeškem Domu JLA s svečano sejo starešin, članov ZK in civilnih oseb garnizije Novo mesto. O njegovi življenjski poti in bogatem revolucionarnem deluje spregovoril Čedomir Potič. V avli doma bodo v kratkem pripravili razstavo njegovih del, njegovemu spominu pa bo namenjena tudi proslava, ki jo skupno pripravljajo vojaki, mladina in kulturno umetniške skupine (Foto: J. Pavlin) Prejšnji teden se je v Črnomlju sestal odbor za pripravo jurjevanja; letošnja največja belokranjska folklorna prireditev bo že 17. po vrsti. Sklenili so, daje treba priprave začeti čim prej, da ne bi prišlo do težav, s kakršnimi so se otepali zadnja leta. Izdati nameravajo tudi brošuro, v kateri bodo orisali zgodovino jurjevanja, najbolj prizadevnim skupinam pa bodo podelili posebna priznanja. Do prireditve naj bi na prireditveni prostor napeljali vodovod in stalno elektriko, urediti pa nameravajo tudi terase za gledalce. Odbor ni zadovoljen z odnosom črnomaljske kulturne skupnosti do te prireditve. Kulturna skupnost, ki je prevzela vse ustanoviteljske pravice PREDSEDNIKI SZDL V PLETERJAH 24. januarja so predsedniki občinskih konferenc SZDL dolenjske regije in predsednik medobčinskega sveta SZDL obiskali kartuzijo Pleterje in njenim predstavnikom čestitali ob državnem odlikovanju, redu zaslug za narod z zlatim vencem, ki ga je samostan prejel ob 75-letnici neprekinjenega delovanja. Boj z nesnago na bregovih Save Sevniško turistično društvo predlaga skupno čiščenje savskih bregov Žalosten, celo presunljiv je pogled, ki se ponuja potniku vzdolž reke Save, zlasti v času, ko listno zelenje še ne skriva plastičnih vrečk in druge navlake, ki jo je nanesel vodni tok. Ribiči sicer od časa do časa poskušajo očistiti rečne bregove, vendar ostajajo pri tem delu preveč osamljeni. Tega naj bi bilo zdaj konec. Načrtovalci tokratne skupne akci- ift. SPVniJlrn A__X*..— Z.t! jo spodbuditi vest ljudi vzdolž vsega porečja Save, vsaj tja do Kranja. Kaj namreč pomaga, če očistijo bregove reke zgolj v lastni občini, ko pa bo neprimerno več navlake ob pomladanskih povodnjih spet zataknil za grmovje rečni tok. Zato se zavzemajo za delo posebnega koordinacijskega odbora. ftedsednik sevniškega turističnega društva inž. Stane Kočevar je za primer, kako naj bi se lotili dela, pripravil nadroben akcijski program za čiščenje bregov v sevniški občini. Za čiščenje slehernega metra obrežja (od 26.600 metrov od Loke do Blance) bi moralo sodelovati 2.217 oseb, če naj bi vsakdo počistil le 15 me trov brega. Organizirati nameravajo 89 zbirnih mest, od katerih naj bi odpadke odvažalo vsaj 30 vozil. Kot možne datume akcije predlagajo dva dneva v marcu oziroma aprilu, odvisno od vremena in dogovora. Kako se bojdo v akcijo vključevali vsi, od krajevnih skupnosti do delovnih organizacij,društev, bomo še poročali. A. 2. in obveznosti, nima v primerjavi z nekaterimi drugimi, manj pomembnimi in ne tako priljubljenimi prireditvami in dejavnostmi do juije-vanja pravega odnosa. Jurjevanje naj bi bilo letos 21. in 22. junija. BIZELJSKO PRVO, ARTIČE DRUGE, DOBOVA TRETJA Rezultati tekmovanj Društev prijateljev mladine v brežiški občini v minulem letu so pokazali izredno živahno dejavnost po vseh krajevnih skupnostih, tako da med najboljšimi ni bilo velikih razlik. Največ točk je osvojilo DPM Bizeljsko. Sledijo mu društva iz Artič, iz Dobove, Brežic, Velike Doline, Cerkelj, Pišec in Globokega. Društva pri podružničnih šolah, za katera so merila drugače prilagojena, pa so se takole razvrstila: na prvo mesto so se povzpele Kapele, sledijo pa jim Bušeča vas, Čatež, Skopice in Mrzlava vas. OBELEŽENA TROMEJA IN SPOMENIK ŽRTVAM PLANINE Na spominskem območju 2um-berak-Gorjanci bo brežiška občina ob bodoči cesti, ki bo povezovala Stojdrago in Velike Mglence, postavila spominsko obeležje na nekdanji tromeji med NDH (Neodvisno državo Hrvatsko/Nemčijo in Italija Krajevna skupnost Jesenice se dogovarja z ZZB v Breganskem selu in Grdanjcih za ureditev obeležja padlemu partizanu ob cesti Bregana - Grdanjcl Občina Krško pripravlja za obletnico tragedije na Planini septembra letos odkritje spomenika ustreljenim žrtvam te golanske v asu Postopoma bo dograjevala tudi dom OF na oožgani Draganovi domačiji v Mladju, kjer bo med drugim postojanka gorjanske partizanske transverzale. V današnjem Dolenjskem listu V današnji številki je zaradi aktualnosti in zanimivosti vredno prebrati predvsem naslednje novinarske prispevke: • stran 2: ZASLEPLJENI Z RIMSKIM PRAVOM ... stran 3: ZGODBE O KROMPIRJU SE PONAVLJAJO stran 5: NESAMOUPRAVNO IN NEGOSPODARNO stran 6: UREDNIŠTVO V GOSTEH V MAČKOVCU stran 7: KAKO JE S STABILIZACIJO PRI NAS stran 9: NIZEK UDAREC KNJIŽNIČARSTVU? stran 24: „VZORNO“ POSLOVAL ZA SVOJ ŽEP stran 25 - 32: PRILOGA V Posavju kar naprej razvažajo olje Istrabenz Krško: „Nihče brez kurilnega olja!" Krška delovna enota Istrabenza ima podobno kot drugi črpalkarji polne roke dela z raz-važanjem kurilnega olja. Pred drugimi so morda v rahli prednosti, saj dobivajo olje neposredno iz rafinerije v Sisku. „V minulem letu ga je troje naših delavcev prodalo nad pet milijonov litrov”, pojasnjuje „žejo” po ton kurivu vodja te delovne enote Henrik Molan. Seveda to ni edino olje v Posavju, poleg njih namreč tam dela še brežifto dJadiiče Petrola. Molan ne skriva, da *o sedanjemu navalu vzrok tudi pretkani nakupi in naknpovalna malica. »Trenutni dobavni rok je mesec dni. Nafi debvci razvažajo kurilno olje kar naprq. Samo do 25. januarja me ga razvozili 940.000 litrov. Prednost pri dobavah imajo vrtci, Jo le, skratka družbene organizacije.” Vodji Molan običajno pomirja najgfaMfjfc stranke z opozorilom, daje kurilnega olja dovolj, le trenutno je težko zadostiti tolikšnemu povpraševanju. Tista 2.000-litrska omejitev pri enem polnjenju je navsezadnje tudi stabilizacijski ukrep, da potrošniki le pogosteje pogledajo svoje gorilnike, kako praznijo zaloge, fonoviuh dovozov namreč v eni sezoni ni, zato bo pač treba pririniti skozi s tistim, kar dobiš. A. 2. Po suhem in^hdnem vremenu bo v drugi polovici tedna hladneje. V petek bo podabianje > padavinami, v nižinah bo defevrio. Zategnimo - toda vsi brez izjem YU ISSN 0416 -2242 UREDNIŠTVO V GOSTEH Prireja Dolenjski list tokrat za občane krajevne skupnosti BREŽICE Novinarska ekipa bo čakala v sredo, 6. februarja, ob 17. J1 v zgornji restavraciji doma JLA, kamor vabi krajane na sen^ŠČCn P°Sovor 0 življenjskem utripu mesta, o sončnih in čnih straneh njihovega vsakdanjika. Dolenjski ljudje podpirajo stabilizacijskeukrepe -Zavzeto o resolucijah - Prve omejitve in odlogi - SOK v Novem mestu letos ne bo gradila, gradnja zavarovalnice še v pretresu — Obračunati z ..metodami" dela Predsednik republike Tito normalno okreva naprej številne brzojavke z najboljšimi željami za dobro zdravje Zdravniški konzilij je sporočil, da je predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito v nedeljo popoldne zapustil oddelek za intenzivno nego. Premestili so ga na oddelek klinike za srce in ožilje, kjer bo potekala nadaljnja medicinska rehabilitacija. Ker predsednik Tito Eovsem normalno okreva, onzilij ne bo več vsak dan dajai sporočil. Predsednik Tito iz domovine in tujine še naprej sprejema številne brzojavke in sporočila z željami za popolno okrevanje in prevzem dosedanjih dolžnosti. Med voščili so tudi številna z Dolenjskega. Delovni ljudje Dolenjske razumejo in odločno podpirajo nujne stabilizacijske ukrepe — z eno poglavitno pripombo: stabilizacijsko in v duhu resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1980 naj se obnašamo vsi brez izjem. Samo tako bomo zanesljivo splavali iz gospodarskih težav. Takšna je ena izmed pomembnih ugotovitev iz ocene, ki so jo oblikovali po temeljitih razgovorih v dolenjskih občinah predstavniki medobčinskega sveta ZK, medobčinskega sveta SZDL in medobčinskega sveta Zveze sindikatov in s katero so novinaije natančneje seznanili njihovi predsedniki Lojze Šterk, Lojze Ratajc in Marjan Pu reber. Kot že dolgo ne, so letos v občinah resno obravnavali občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju, upoštevaje zvezno in republiško usmeritev. Zlasti je očitno omejevanje porabe, kar pa ne pomeni nazadovanja v družbenem standardu, temveč le preložitev nekaterih nalog. V trebanjski občini je tak primer pri organiziranju celodnevne šole, dogovorili pa so se še o nekaterih omejitvah, o katerih smo več že poročali drobnogledom so ta čas tudi dr e oblike porabe, zlasti v zdrav- stvu, kjer so na rešetu stroški, ki bi jih bilo mogoče z boljšo organizacijo in skrbnejšim gospodarjenjem precej zmanjšati Razume se, da omejevanje porabe na teh področjih (o tem bodo dokončno odločale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti) moralno še bolj zavezuje gospodarske delovne organizacije, da dobro gospodarijo in se vsestransko stabOiz acijsko obnašajo. Gospodarstvo čaka naporno leta Ustvariti je treba čim večji dohodek, in kar je morda še važnejše, doseči večjo potrditev na tujih tržiščih, večji izvoz. Vse predvidene investicije je treba vnovič vsestransko proučiti, in kar ni najnujnejše, izločiti Novomeška podružnica SDK je že odložila gradnjo novih poslovnih prostorov, medtem ko je treba graditev poslovne stavbe Zavarovalnice Sava, ki je že v teku, še enkrat pretehtati in se odločiti, ali nadaljevati ali ustaviti dela (Več o tem na 4. strani) 1. FEBRUAR -DAN RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Konferenca zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je v decembru 1977 proglasila 1. februar za dan računovodskih in finančnih delavcev kot spomin na 1. februar 1945, ko je bil izdan odlok o enotnem računovodstvu. Novomeško društvo bo priredilo 11. februarja ob 11. uri v domu JLA v Novem mestu proslavo v ta namen, ob L februarju pa čestita vsem računovodskim in finančnim delavcem na območju dolenjske in Bele krajine ter jih ''»bi, da se udeležijo proslave. numiZ i BREZ SNEGA? - Šolarji ljubljanskih in mariborskih šol so se že odpočili, v ponedeljek pa so se hiše za zaprle Se za šotarie ostalih slovenskih krajev. Žal je kan! ge. oste zmnilce Pomladi. V skritih senčnih legah :.a \^J°xdovem vrtu>ob obronkih gozdov pa bo nekaj ni. . & ostalo, zato se ni bati, da bo iznajdljiva mladež zimsko veselje. (Foto: Janez Pavlin) Da bi gospodarska gibanja in porabo postopno in zanesljivo ustalili, so v občinah ustanovljeni frontno sestavljeni koordinacijski odbori, ki morajo čimprej začeti usmerjati družbeno akcijo, ki sicer nima glasnih nasprotnikov, ki pa jo lahko, kot smo se že kdaj doslej lahko prepričali, razvodeni mlačen odnos, izigravanje in sebično iskanje lastnih koristi Zdaj je tudi priložnost, da obračunamo z družbeno nesprejemljivimi metodami dela, kot je tako imenovna „zidaniškapolitika", osebni prestiž, zveze in poznanstva, družbeni privilegiji ipd., kar vse je v preteklosti marsikdaj kazilo moralni obraz nekaterih „uglednih“ posameznikov in s tem, žal, tudi socialistične družbe kot celote. M. LEGAN Lojze Ratajc: Tudi od občanov pričakujemo, da se bodo stabilizacijsko obnašali v delu in življenju. Lojze Šterk: Zdaj je čas, da ostro odklonimo nekatere nesprejemljive oblike dela in obnašanja. Matjan Delavci no opredeljujejo za stabilizacijo, to terjajo tudi od vseh dragih. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Pakistansko glavno mesto Islamabad kjer so na pobudo BangladeSa sklicali prvo izredno konferenco zunanjih ministrov islamskih dežel, bo ostalo bržkone še nekaj časa v slabem spominu sovjetskim voditeljem, zakaj njihov vdor v neodvisni in neuvrščeni Afganistan je tu doživel še eno, v vrsti obsodb svetovne javnosti. Še ena obsodba vmešavanja Obsodba ni bila izrečena zgolj zaradi obsodbe, marveč se je v njej skrivala globoka zaskrbljenost, ki bi jo bilo mogoče najkrajše orisati takole: to, kar je Sovjetska zveza storila Afganistanu, se lahko ponovi še kdaj drugič in kje druge - in tega si nihče ne želi Konference, prve te vrste (čeprav so se sicer diplomati in voditelji islamskih dežel sestali od njene ustanovitve leta 1969 že osemnajst krat) in na tej ravni, se niso udeležili predstavniki Egipta (ker je ta država izključena iz združenja), Sirije in Južnega Jemena. Sestanek v Islamabadu je bojkotirala tudi vlada Afganistana s pojasnilom, da pomeni to vmešavanje v njene notranje zadeve. Izvoljen Bani Sadr Čeprav so napovedovali drugače, so minile prve predsedniške volitve v Iranu razmeroma mimo in brez večjih incidentov, zmagal pa je sedanji minister za gospodarstvo in denarne zadeve Bani Sadr, ki je dobil okoli 75 odstotkov glasov. Njegov najhujši tekmec, bivši komandant iranske mornaric admiral Ahmad Madani, je bil prepričljivo poražen, prav tako pa nekateri drugi kandidati. Kaže, da bo po predsedniških voKivah politično življenje v deželi znova oživelo, saj sta tako zmagovalec Sadr kot njegov poraženi tekmec Madani že napovedala ustanovitev svojih političnih strank. Ni pa v tem trenutku povsem jasno, kakšen bo program teh strank (in morebiti drugih), kar še posebej velja za Madanija. Za razliko od Sadra, ki je dejal, da bo ustanovil stranko; zato da bi ga podpirala v parlamentu, bi se po logiki stvari morala stranka Madanija postaviti v neke vrste opozicijo. Toda kakšna naj bi bila ta opozicija in še zlasti kakšno vlogo bo imela v iranskem političnem življenju, ostaja nejasno -kot sicer še marsikaj drugega. Medtem pa ostaja usoda talcev (ki pa počasi prehajajo v ozadje zanimanja svetovne in delno tudi ameriške javnosti) prav tako še vedno povsem negotova. Panamska vlada je zanikala novice (posredoval jih je Iran), da je odrekla gostoljubje nekdanjemu šahu Rezi Pahlaviju in zatrdila, da lahko ostane v državi kolikor časa hoče. To pa usodo talcev še naprej zapleta, zakaj „revolucionarni študentje” ne odstopajo od svoje zahteve - da so namreč pripravljeni izpustiti talce le v primeru, če bodo Združene države Amerike vrnile šaha Iranu in z njim tudi ves denar ki ga je nekdanji vladar spravil pred časom v tujino. Predsednik Združenih držav Amerike Jimmy Cir-ter je namreč v svojem govoru v kongresi< te dni izjavil, da si bodo Američani še naprej prizadevali za izpustitev talcev, pri iemer bodo segli tudi po drugih sredstvih, če normalna (diplomatska in državniška) posredovanja ne bodo zalegla. JANEZ ČUČEK FRANCOSKI PREDSEDNIK V INDIJI — Francoski predsednik Valeiy Giscard d’Estang je obiskal Indijo, kjer je imel v petih dneh, kolikor je obide trajal, številne pogovore z indijskimi voditelji, med drugim tudi s predsednikom republike Nedamom Sanjivo Reddyjem in predsednico vlade Indiro Gandhi - na sliki. Gostitelji so francoskemu predsedniku povedali, da Indija nasprotuje sovjetski intervenciji v Afganistanu, hkrati pa tudi vsakršnemu ameriškemu posredovanju v jugovzhodni Aziji. Zaslepljeni z rimskim pravom... V socializmu ne bi smelo biti razlik med pravom in pravičnim, toda formalno pravo in procedura imata še vedno prednost pred družbenim Ob naraščanju samoupravnih ustanov v naši družbi se nujno zastavlja vprašanje, kakšno funkcijo naj imajo pravniki in pravo. Ali gredo v korak z družbenimi procesi, ki naj pripeljejo do resnične osvoboditve dela, ali pa so do teh procesov zadržani, jim mogoče celo nasprotujejo in zakaj jim nasprotujejo? Vprašanje je pomembno, ker si združeno delo, organizirano v TOZD, vse bolj prizadeva, da bi si zagotovilo svojega pravnika in pravno službo v varljivem upanju, da je to mogoče najpomembnejši način njihovega obstanka. Brez pravnikov skoraj da ni ustanovljena nova TOZD, o sle hernem težjem problemu jih vprašajo za nasvet, saj uživajo popolno zaupanje. Kaže pa, da pravniki le redko kdaj rečejo delavcem „je možno", ko jih vprašujejo, če bi se lahko samostojno organizirali odcepili ali drugače zflruževali. Na to dejstvo opozarja zlasti zastoj v organiziranju TOZD in tudi v njihovem številčnem upa danju po sprejetju zakona o združenem delu. Zato bi lahko rekli, da kljub tolikšnemu številu pravnikov razmere glede prava in uvajanja zakona o združenem delu niso najboljše. Nekateri pravniki si skupaj z delavci NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED „Daleč smo od tega, da ne bi računali z dejansko vlogo, ki jo imajo danes velesile v življenju človeštva in prav gotovo v vprašanju zagotovitve miru. Toda mi imamo enakopravno sodelovanje manjših držav pri vseh naporih za utrditev miru za nujen pogoj, da mir ne bo samo mir za velike sile, temveč mir enakopravnih narodov, mir za vse, ne samo za tiste, ki imajo v svojih rokah največ moči.“ Žgoče aktualne besede. Kardeljeve besede. Besede, ki jih je izrekel na četrtem zasedanju generalne skupščine OZN, leta 1949. S temi besedami se končuje dodatek h Kardeljevim spominom, ki nosijo naslov „Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944—1957 ‘. Spomine sta skupaj izdali Državna založba Slovenije in Radnička štampa. Kardeljevi spomini Na sobotni tiskovni konferenci je delo (uredniški odbor je deloval v sestavi dr. Vladimir Bakarič, Stane Dolanc, Stevan Doronjski, Fadil Hodža,Lazar Koliševski, Sergej Kraigher, Cvijetin Mijatovičj France Popit, Petar Stambolič, Vidoje Zarkovič) predstavil novinarjem - prišli so tudi iz tujine - Stane Dolanc, ki je poudaril: „Svoje spomine za to obdobje (od leta 1944 do 1957) je Kardelj začel s prihodom Vrhovnega štaba NOV in POJ, Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije, AVNOJ in vodstev drugih organov in družbenopolitičnih organizacij narodnoosvobodilnega gibanja na Vis. S tem je opredelil prostor in čas začetka hudih političnih in drugih naporov v boju za priznanje in ohranitev neodvisnosti nove Jugoslavije. Takrat je namreč ta boj vse bolj dobival mednarodne politične razsežnosti in je bil poglavitno vprašanje nadaljnje usode nove Jugoslavije, vprašanje njenega obstoja in ohranitve pridobitev, izbojevanih v narodno osvobodilni vojni in socialistični revoluciji. V drugem delu je opisal odnos zahodnih zaveznikov do Nacionalnega komiteja osvobo- ditve Jugoslavije kot nove revolucionarne vlade, njihov odnos do kraljevske vlade v Londonu in kralja Petra II., do četniškega gibanja Draže Mihailoviča, pa tudi Stalinov odnos in njegovo politiko do narodnoosvobodilnega gibanja in do komunistične partije Jugoslavije v tistem času. Kardelj analizira vojaško—politične, mednarodne in druge pogoje nastanka in razvoja teh političnih dogajanj. V tem okviru navaja, tudi svoje spomine o pogovorih s posameznimi osebnostmi, na primer s Togliattijem itd. Posebno poglavje spominov se nanaša na ustanovitev začasne vlade in ustavodajne skupščine demokratične federativne Jugoslavije in v njem Kardelj posebej govori o sporazumih med Titom in Subašičem, svojem prvem srečanju s Stalinom in pogovoru z njim, o prvi ustavi nove Jugoslavije. Nadalje Kardelj opisuje mirovna pogajanja leta 1945 in 1946 v Londonu in Parizu, kise jih je udeležil kot šef jugoslovanske delegacije. Izredno je opisal posamezne osebnosti, s katerimi se je srečeval — Molotova, Višinskega, Caldarisa, De Gaulla in drug, toda vedno le kot dostavek k analizi dogodkov in k bistvu zgodovinskih dogajanj. Eno izmed posebno pomembnih poglavij spominov je v zvezi s sporom informbiroja s komunistično partijo Jugoslavije oziroma s Stalinovim napadom na Jugoslavijo in na vodstvo komunistične partije. Ta del se končuje z analizo vzrokov, ki so pripeljali do popolnega razkola v odnosih med obema partijama in do strahotnega pritiska ne samo na partijo in njeno vodstvo, temveč na vso državo, na naše narode. V njem daje tudi objektivno oceno Stalinove osebnosti. Kardeljevi spomini se končujejo z opisom in analizo razvoja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po Stalinu. V tem delu govori o beograjski in moskovski deklaraciji, o sestanku komunističnih partij v Moskvi leta 1957, o svojih srečanjih in pogovorih s Hruščovom, Mao Ce—Tungom in drugimi osebnostmi na tej konferenci. MILAN MEDEN prizadevajo uresničiti duha ustave iz zakona o združenem delu, Id odpira nove poti pravu, drugi pa ne razumejo bistva ustavnih sprememb. Sprašujejo se, komu pripadajo, čigavi pravniki so — če že ne zastopajo podjetja kot pravno osebo in tudi ne direktorja — in kaj storiti, če zastopajo delavce, katerih zahteve so v nasprotju s pojmovanji direktorja. Posameznikom je žal za nekdanjim pravom, v katerem je vse vnaprej jasno. Zaslepljeni z rimskim pravom, poskušajo uvajati nove družbene odnose v labirint tega prava. Branijo „čis-tost prava” in nasprotujejo vmešavanju samoupravljanja v pravo. Le—to naj bi kvarilo pravo — razumljivo, če pojmujemo pravo kot dogmatski zbir pravnih norm, ki jih ni moč spreminjati in jih moramo obvezno uporabljati. Zato tudi toliko be sed o preštevilnosti samoupravnih aktov, ki naj bi bili vsi v nasprotju z ustavo in zakoni. Ti pravniki nočejo razumeti in upoštevati ustavnega načela, da samoupravni splošni akti ne morajo slepo slediti črki zakona in da zadošča, da niso v nasprotju z ustavo in sistemom. Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov in dogovarjanje zanje ni pravno dejanje po dru gi strani pa so prav s svojimi pravnimi dopolnitvami povzročili, da so samoupravni akti za delavce nerazumljivi. Takšni pravniki so, žal zelo cenjeni v gospodarstvu ker znajo vedno najti Juknje” v zakonih in spretno krmarijo podjetje na robu zakonitega poslovanja, kar nima nikakršne zveze s pravom in je v nasprotju s profesionalno etiko ter moralo. Pravniki imajo v združenem delu nedvomno zelo odgovorne kadrovske in druge vodilne ter strokovne funkcije, ki jim omogočajo politično moč in vpliv. Fogpsto zagovarjajo tako imenovane velite sisteme ume- tno ustvarjene reprodukcijske celote, ki so največkrat koncentracija oblasti. V takšnih primerih gre za monopolizem, ki preprečuje razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pravnik v TOZD dela po navodilih pravnika v delovni organizaciji, ta pa po zahtevah pravnika iz SOZD. In tako se v novi organizaciji uveljavlja stari način dela. V socializmu pa bi ne smelo biti razlik med pravom in pravičnim, toda formalno pravo in procedura imata še vedno prednost pred družbenim. Za naše pravo je še vedno značilna formalna, ne pa dejanska enakost — pa tudi formalna ni vedno dovolj zagotovljena. Nekateri pravniki celo mislijo da se nimajo česa naučiti od delavcev iz združenega dela( ki v vsakdanji samoupravni praksi še kako prispevajo h graditvi novega prava. Prihodnost prava namreč ni in ne more biti oblast nad delom, marveč osvoboditev dela vseh nadrejenosti in tudi nadrejenosti prava nad delom kot iz* raza drzavnopravne nadrejenosti, ki se vse bolj oddaljuje od interesov socialistične samoupravne družbe. TELEGRAMI VINKO BLATNIK 6. decembra so sovjet SKE in oblasti Nemške dem« kratične republike prired e mestu VVittenbergu prisrčnep si vesnost, ko je iz tega 1 odpotovala prva enota sovje vojske izmed napovedan* 20.000 vojakov in 1000 tank ■ Tedaj je sovjetski v0^hJ. Leonid Brežnjev objavil, da njegova država v znamenje do ^ volje umaknila te vojake naziK Sovjetsko zvezo, hkrati pa > pozval tudi zahodne države, ustrezno zmanjšajo število svoj oboroženih sil na evropskih 0 Zahod tedaj ni odgovoril^ sovjetsko pobudo s konkre ^ nasprotno potezo, te dni P* začeli nekatei zahodni časni*1] objavljati informacije, d® sovjetske enote, ki so J«1 umaknili z ozemlja Neffl demokratične republike, SP niso vrnile v Sovjetsko ZV«^ čane še posebej hudo to, inflacije sploh niso bili v^en', da so se sedaj nenadoma tn pred zlom, zoper katerega & boriti... Se bodo že štev“ znajo morali navaditi, kot drugi po svetu ... MEDTEM PA IMAJO SVUJ SKRBI Z DENARJEM tudi I Ljudski republiki Kitajski- K namreč zadaje čase v tej vse več tujcev, prihaja ileg"” obtok tudi vse več tuje To pa nobena država nc /f, rada in tako tudi Kitajska & zaradi česar bodo poslej tuje* tej državi dobili posebne kur ne, s katerimi bodo morali odhodu pojasniti, koliko deni so zamenjali in zakaj s° porabili... Malce nadzora dobrobit državne blagajne • • ■ , Iz zadnjega PAVUHE- MADR1D - Pd zaključku letne konference galicijskih komunistov je generalni sekretar španske komunistične partije Santiago Carrillo še enkrat zelo ostro obsodil sovjetski vojaški poseg v Afganistanu in nasploh tekmo med velesilama. Na omenjeni konferenci so sprejeli tudi politično resolucijo o tem vprašanju. BEOGRAD - V Beogradu se je začel sestanek direktorjev in glavnih urednikov 16 časnikov ki izdajajo dopolnilo k časniku „svct je samo eden” in ki govor: o novi mednarodni ekonomdd ureditvi. Na zasedanju razpravljajo o prihodnjih te mah te publikacije - naj povemo, da so do sedaj izšle le tri številke -in o financiranju priloge. - Otroci, zelo ste pohvaljeni, ker ste ga naredili Iz domačih surovin! meri upornim« «*tn0 — Pnduitm, da tudi u kidanje snega v večji isca Kmetijski DOLENJSKI LIST ZIMSKO VESELJE — Dan pred začetkom počit ■k smo imeli učenci OŠ Grm športni dan. Sankači smo se % okolici stadiona smučarji so ■alfi melje na Bolniški, najboljši smučarji pa so se pomoli v veleslalomu v Črmošnjicah. (Foto: Sonja Nemanič) HRIBČEK BOM KUPIL... Samo konec je drugačen: medtem ko je lani Kolinski z Mirne manjkalo krompirja, ga ima letos preveč na voljo. — Več kot 2.000 ton ga bomo izvozili v Italijo Po liAnlftnli težavah zaradi pomanjkanja krompirja se letos spopadamo s preveliko letina Tako je zdaj na voljo kar 7.000 ton krompirja, s katerim pravzaprav ne vedo, kam bi. O ton je tekla beseda tudi na sep poslovnega odbora za krompir pri Pod ovni skupnosti za sadje, krompir m vrtnine, ki je Ha predpreteklo sredo v Kolinski na Mirni. Tozd Kolinske na Mimi je edini predelovalec krompirja v Sloveniji, če odštejemo Helios, za katerega pa bi bil krompir predrag, ker ga predel uje v škrob. Na Mirni lahko predelajo 14.000 ton krompirja, vendar svojih zmogljivosti ne izkoristijo do kraja, ker obstaja v Jugoslaviji še nekaj podobnih tovarn, eno pa še gradijo. Ker je bila lanska letina tako obilna, je zdaj na trgu čez 7.000 ton krompirja. Od teg? ima samo KZ Trebnje 2.300 ton presežkov, KZ Stična 900 ton, precejšnje količine ima Gorenjska kmetijska zadruga in nekaj manjših zalog je po zadrugah. Zato bo Kolinska z M ime odkupila še 1.500 ton krompirja nad pogodbenimi ko- ličinami. Delna rešitev za preostale količine bo presenetljiv izvoz v Italijo, kamor bo odšlo 2.500 ton krompirja, postavlja pa se vprašanje, kam z ostankom 3.000 ton. Kljub takemu položaju pa se krompir na zaostajamo v gradnji infrastrukture ter pri stanovanjski izgradnji. V gospodarstvu nazaduje repro' dukcijska sposobnost, slabo je to, ker je domača industrija tako vezana na uvoz surovin, ob tem pa še primanjkuje domače delovne sile. Za 10 odst. zaostajamo v družbeni produktivnosti v primeri s slovenskim poprečjem-, posledica tega so tudi nižji osebni dohodki kot v SRS. Nizka družbena produktivnost je v novomeški občini v pretežni meri posledica tega, ker je precej industrije malo donosne tekstilne stroke in delno elcktro stroke (Iskre). Razumljivo, da spričo takih gospodarskih uspehov zaostaja tudi celotno področje družbenih dejavnosti, posebno pereče pa postaja otroško varstvo. Naštetih deset glavnih slabih točk pri uresničevanju zdajšnjega srednjeročnega obdobja bo moralo vsekakor biti nosilcem planiranja nenehno pred očmi, kot deset zapovedi, ko bodo načrtovali novo petlet- 0 Ureja: Tit Doberšek Hhjk i. Akcija „zaključni račun”, kot je že prvi hip dobila ime lani, mora biti dobro izpeljana tudi letos. Kako naj bi se zadeve družno lotile osnovne organizacije ZK in sindikata, je govoril sekretarjem osnovnih organizacij ZK minuli petek v Sevnici direktor posavske podružnice SDK Stane Kunej. KAKO BO Z ARHIVSKO SLUŽBO V POSAVJU? Zgodovinski arhiv v Celju je poslal posavskim občinam v podpis samoupravni sporazum o sofinanciranju adaptacije Spodnjega gradu v Celju, s katero bi pridobil 3.300 kvadratnih metrov urejene površine. Preureditev bo veljala 20 milijonov dinarjev, od te vsote pa naj bi Brežice plačale 6,1 odst, Krško 7,3 odst in Sevnica 4,7 odst Ker Posavje trenutno nima na voljo denarja za dodatne investicije, je svet omenjenih občin sklenil zadevo proučiti in razpravljati o njej na eni izmed prihodnjih sej. Samostojne ai hivske službe si posavske občine za sedaj najbrž ne bodo mogle privoščiti, zatorej računajo, da bodo nekaj časa še vezane na Celje, čeprav letos predvidene investicijske obveznosti ne bodo mogle pokriti. Do naslednje obravnave na svetu se bo član tega organa posvetoval še z vodstvom celjskega Zgodovinskega arhiva. ZANIMIVA GLEDALIŠKA PREDSTAVA V okviru belokranjskega gledališkega abonmaja bo v petek, soboto in nedeljo v črnomaljski občini gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s predstavo Matjaža Kmecla ..Intervju". Zanimivo Kmeclovo delo, ki ga je najprej napisal kot radijsko igro, govori o ženski, prvoborki NOB, ki jo je po dvajsetih letih samotnega življenja obiskal novinar in v pogovoru z njim razglablja o razmerah med vojno in po njej. V petek ob 19. uri bo predstava na Vinici, v soboto ob 19. uri v Črnomlju in v nedeljo ob 15. uri v Semiču. Novi številki časopisa ODLOČAJMO! Te dni izide letošnja prva številka delegatskega glasila občine Novo mesto z zanimivimi gradivi za februarske seje treh zborov občLiske skupščine. Med drugim bo v njej objavljen program zborov občinske skupščine za 1980, predlog novega odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in letno poročilo o delu in problemih, ki jih je lani reševal izvršni svet ObS Novo mesto. Objavljen bo te rti predlog odloka o organizaciji IS, upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine ter poročilo k predlogu za ureditev širšega območja Črmošnjic. Sestavek o razgrnitvi zazidalnega načrta Irča vas-Brod v Novem mestu, opremljen z zanimivim slikovnim gradivom, bo vzVudil pozornost vseh, ki se zanimajo za nadaljnje možnosti stanovanjske graditve. Neposredno za prvo bo izšla še druga številka časopisa, v kateri so združeni "si stabilizacijski načrti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Novo mesto. KRŠKO: ZA OCENO SO NUJNE DODATNE INFORMACIJE Sindikalne skupine v krški občini bodo te dni začele razpravljati o poslovanju v preteklem letu in o delitvi ustvarjenega dohodka. Danes se namreč izteka rok za pripravo dodatnih informacij, ki naj bi jih za lažjo oceno gospodarjenja sestavili poslovodni organi. Zaključne račune bodo delavski sveti sprejemali do 24. februarja. Sindikati zahtevajo. da so iz poročil strokovnih služb razvida Delavci naj bi se namreč izrekali šele po vsestransko pripravljenih analizah. Direkor Kunej zagotavlja, da bo v času od 15. do 20. februarja od posavske SDK že mogoče dobiti precej podatkov. Tudi SDK se posodablja. V Krškem postopoma prehajajo na računalniško obdelavo podatkov. Žal zaključnih računov še ne bo obdelal računalnik, ni skrn da pj Stane Kunej: ni podatki od SDK pravočas- Odložena gradnja SDK O tem in o nalogah Službe družbenega knjigovodstva govori nova direktorica, ekonomistka Joža Miklič Oktobra lani je ob upokojitvi dolgoletnega direktorja Jožeta Padovana prevzela vodstvo podružnice SDK v Novem mestu dipL ekonomistka Joža Miklič, prej dolgoletna vodilna delavka v „Krki“. V pogovoru je nakazala trenutno najbolj aktualne naloge v SDK, kot tudi stabilizacijska prizadevanja. Joža Miklič: sodelovanja delom.“ „2elimo več združenim — Katere so po vašem glavne naloge službe družbenega knjigovodstva, da bi z njimi izpolnili pričakovanja uporabnikov? se ,V novomeški podružnici so že prej zavedali nalog in dolžnosti in so dobro pripravljeni tudi za bodoče zadolžitve. Moje delo bo nadaljevanje že začete poti s prizadevanji, da bi se še bolj prilagodili potrebam pristojnih organov odločanja. Postreči moramo s podatki in pravilno osvetljeno problematiko, da bodo pristojni organi lahko odločali. Ta proces pa je odvisen od analitske službe in naše kontrole, da stalno ugotavljata stanje pri uporabnikih družbenih sredstev in ga tudi objektivno predočita. Tudi v bodoče p a ostaja osnovna naloga: izvršiti plačilni promet po najkrajši pori." - Imate dovolj sposobnih ljudi za take naloge? „Zlasti v inšpekcijski službi bomo morali okrepiti naše sile, pri tem pa računamo, da nam združeno delo ne bo pobralo še teh strokovnjakov, ki jih že imamo in so že usposobljeni SDK ima nekaj odličnih strokovnjakov in ti želijo, da bi čimbolj sodelovali s tozdi in da bi jim tam nudili strokovno asistenco. Tako bi bilo možno preventivno delovanje in bi lahko skupno z uporabniki odpravljali slabe pojave v gospodarstvu." - Kako se stabilizacijski ukrepi in prizadevanja kažejo v vaši službi? „Te dni s pospešeno dejavnostjo oblikujemo konkretna stališča do investicij in končni osnutek družbenega dogovora, ki usmerja razpolaganje z dohodkom, splošno porabo in sredstva za osebne dohodke. (Uradni naziv tega dogovora je daljši Tretja trenutno najbolj aktualna naloga pa je priprava predloga zakona o omejitvi porabe, ki gre za plačevanje dnevnic, potnih stroškov, honorarjev itd. Po tozdih zdaj svoje planske dokumente prilagajajo tem smernicam, po moji oceni pa se bodo v drugi polovici februarja začeli s temi spremenjenimi programi predstavljati SDK in izvršnim svetom občinskih skupščin." - Kakšne so posledice stabilizacijskih ukrepov za SDK, za kolektiv? Tudi vaša podružnica je bila med predvidenimi graditelji nove poslovne stavbe. „Za letos smo imeli odobrena sredstva za pripravo glavnega projekta in zemljišča. O tem je odločal svet službe SDK Slovenije. Ko je bil sprejet Zakon o omejevanju posojil, pa je svet SDK menil, da z investicijo ne kaže začeti letos. Priprave na gradnjo so trenutno ustavljene in čakamo, da se razmere normalizirajo." R. B. J Dr. Franc Pungercic tudi rezultati stabilizacij-nov. Letos pričakujejo, :likšnih zamud kot lani, m problemom srečevali iranih tozdih in ncka-delovnih kolektivih s "•ano računovodsko 23. januarja so na novem sevni-škem pokopališču položili k zadnjemu počitku dr. Franceta Pungerčiča, dolgoletnega zdravnika v sevni-škem zdravstvenem domu. Dr. Pungerčič se je rodil v Škocjanu na Dolenjskem v družini trgovca in posestnika. Kot naprednjak je moral tik pred maturo zapustiti ptujsko gimnazijo, zrelostni izpit je potlej opravil v Kočevju. Za doktorja medicine je prom oviral v Gradcu leta 1938. Leto kasneje je pričel z delom v Sevnici. Z bratom juristom Jožetom, sta bila že tedaj organizirana kot komunista. Vzpostavila sta stik s sindikalnimi delavci v Jugotaninu, kjer je po zapiskih pokojnega Rudija Mejaka leta 1940 začela z delom prva partijska celica. Sekretar te celice je postal pokojni dr. Franc Pungerčič. Ta je v kraj prinašal partijsko literaturo od takratnega železniškega prometnika, sedanjega narodnega heroja Jožeta Borštnarja. V stanovanje dr. Punger-čiča v Sevnici so pred vojno prihajali vidnejši partijski delavci: Franc Leskovšek - Luka, Vida Tomšič, Maks Strmecki, France Popit in drugi Nemajhen uspeh dela sevniške celice in naprednjakov je bilo sevniško Društvo prijateljev Sovjetske zveze leta 1940, kije štelo Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 22. januarja 1980 sprejel SKLEP o razgrnitvi predloga ZAZIDALNECA NAČRTA Irča vas - Brod 1. Predlog zazidalnega načrta Irča vas - Brod, ki ga je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto pod št-Z-1/78 v decembru 1979 (v nadaljnjem besedilu: predlofl zazidalnega načrta), bo javno razgrnjen od 5. 2. do 5. 3. 1980. 2. Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, oddelku za urbanizen, gradbene in komunalne zadeve Ljubljanska cesta 2/I, in v prostorih Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto( Prešernov trg 8. 3. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije, interesne skupnosti in ostali zainteresirani k predlogu zazidalnega načrta pripombe, mnenja in predloge . Številka: 351-01/80-2 PREDSEDNIK IS: Datum: 22.1.1980 JANKO GOLEŠ, I- r 75/5-80 JOŽE SMOLE O NAPETOSTI V SVETU - V organizaciji cen& za družbenopolitično usposabljanje pri republiškem svetu Zvcj: sindikatov je 25. januarja v prostorih Gostišča Rog v DolenjsK*-Toplicah gojencem političnega tečaja in predstavnikom družben" političnih organizacij dolenjskih občin govoril predsednik konu% za mednarodne odnose pn CK ZK Slovenije o sedanf aktualnih mednarodnih političnih problemih. (Foto .J. Pavlin) okrog 300 ljudi Zdravnika Pungerčiča so leta 1943 Nemci zaprli, kjer je z drugimi v Mariboru že bil označen za transport v zloglasni Mauthausen. Med zavezniškim bombardiranjem mu je uspelo pobegniti. Nadaljnja pot je vodila v partizane, kjer je bil med drugim sanitetni referent Kozjanskega odreda. Po demobilizaciji leta 1946 se je ponovno vmil v Sevnico. Dekreti so ga vsemu navkljub vodili širom po Jugoslaviji, nazadnje vse do Bara v Cmi gori. Vse od začetka 1948 pa do poslednjih dni lanskega decembra, ko je še delal v sevniškem zdravstvenem domu, je živel s sevniškimi pacienti Ni bilo kotička te občine, katerega v dobrih 40 letih neprekinjenega službovanja ne bi obhodil. Ni manjkalo tudi razočaranj, vse to pa je možato skrival v sebi. Znan je bil kot izvrsten diagnostik, navkljub skromnim sredstvom, ki so bila po vojni na voljo krajevnemu zdravniku. Navsezadnje je vsakomur znal vliti optimizem, ki nemalokrat dela čudeže. Zadnja leta mu bolezen ni prizanašala. Cc o čem, je zavračal pogovor o tem. Navsezadnje ni šala s predanostjo opravljati odgovorni poklic ljudskega zdravnika še v 75. letu, A. Ž. O ZUNANJEPOLITIČNIH DOGODKIH V ponedeljek so na skupni seji predsedstva Občinske konference ZSMS in predsednikov OO in TOZD mladi razpravljali o akcijah osnovnih organizacij na področju stabilizacije, o volilno - programskih konferencah, o evidentiranju v mladinske delovne brigade ter o drugih aktualnih nalogah. Boštjan Kovačič pa je seznanil še z zelo zanimivo informacijo o zunanjepolitičnih dogodkih. Z aktualnimi odgodki v svetu so se seznanili tudi predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz KS, ki so v soboto skupaj s člani konference mladih iz krajevne skupnosti govorili o evidentiranju in volitvah novih vodstev. METKA HRASTAR STABILIZACIJSKI TAKSI Zadnje dni je bilo Črnomlju več usklajevalo^ sestankov, na katerih “ tekla beseda o stabiliz^S, skem obnašanju na podr<*J družbenih dejavnosti. Ud ležil se jih je tudi Prcds*S nik regionalnih interes^ skupnosti iz Novega o1®.!« ki se je iz regijskega sredi*^ pripeljal v Črnomelj " taksijem. Lep primer var g vanja pri izdatkih za ali vlak ... ZADNJE SLOVO - Ob krsti dr. Pungerčiča - zadnJf prenesli v avlo sevniškega zdravstvenega doma -*° udeležil ., straži izmenjavali njegovi sodelavci. Pogreba se j nce pop zdravnikov predvojni soborec predsednik lk Na sliki: nagovor predstojnika sevniškega zdravs Željka Halapije. (Fotot Železnik) č. tu i^fl) 31-januarja pisma in odmevi M. ti/rocUnJUitocr tuja/ Enajsta šola v mladinskem klubu vsaKQ prazmku .„wluau nresernovc pesmi, n„l H f.a sj*10 se odločili drugače ,b°Jm° mladinski film. Krivdo ™ dl kv'z> na katerem se Franceta fteferSa’in delu šestih pomerile ekipe Med ndm ln osm*h razredov. * bodo z recitacija-krožlut recitatorskega KATICA KRAMARIČ no vin. krožek OS Črnomelj TEČAJI ZA SMUČARJE Počitnicami bosta I?iP<5’P?LET. ’ -ki deluie "a osnovni . “ .Šentjernej, in Smučarsko druš-te^ I? ')anej organizirala 7-dnevni lrr,aj’ « se ga bodo udeležili zače Ribničani rešili propadajoči mladinski klub - Glasbena prevzgoja mladih BODIMO PAZLJIVI Tudi v razredu moramo varčevati *. ne smemo razbijati okenskih stekel, pisati po stenan, ne smemo puščati odprtih vodovodnih pip. Voda je draga. Nekateri pišejo po mizah. Tudi v zvezkih puščamo na pol prazne strani, za zvezke pa je potrebno mnogo lesa. Želim si, da bi bolj varčevali, kot smo doslej. METKA LUBSlNA, 4.c OŠ bratov Ribarjev, Brežice OBČNI ZBOR GASILCEV NA RADOVIČI n n "edeli?. 20. januarja, je imelo ul) Radoviča občni zbor. Izvolili so novega predsednika in 18-članski “£?.vn> odbor. Sestanka so se ude-. Pionirji-gasilci, mladinci in gasilci. JOŽICA LILlC, novin. krožek OŠ Metlika SMUČARSKI SKOKI NA RADOVIČI V soboto, 19. januarja, je Športno društvo Radoviča organiziralo smučarske skoke na Mikini njivi. Zmagal je Janez Bajuk, za njim pa se |c' ,uy.rs^ Jože Janžekovič-mlajši. Videh smo tudi nekaj padcev. JOŽICA LILlC, novin. krožek OŠ Metlika POSTALI SMO mladi gasilci V soboto, 19. januarja, smo se pionirji iz Grabrovca pri Metliki zorah v eni izmed vaških hiš. Tov. ravmkar iz Metlike nas je sprejel v gasilske vrste, starejši gasilci pa so nam pripovedovali o gasilstvu. Z navdušenjem smo jih poslušali. Veseli smo, da bomo lahko tudi mi pomagali ljudem v stiski. mihaela Črnič novin. krožek OŠ Metlika TELEGRAM našemu najboljšemu PRIJATELJU Vsak dan spremljamo novice o zdravstvenem stanju tovariša uta. Zato smo pionirji s pomočjo mentoijev sestavili tele-Srj*.m našemu dragemu prijatelju. Napisali smo, kar smo čutili v srcih • „Čimprej ozdravite, Kajti radi Vas imamo!” KATICA KRAMARIČ novin. krožek OŠ Črnomelj DUNAJČANI GOSTUJEJO V ČRNOMLJU e!S,u?r'a bo gostoval v Cr-: ^-članski orkester z Duna- linHLv °^estru so v glavnem mladi tj' ^ato ga še toliko bolj priporo-Crnr. f.encom- V ta namen so v do n? Preuredili tudi kulturni PETRA DRŽAJ nov. krožek OŠ Črnomelj PRIPRAVE NA KVIZ Vsako leto smo ob kulturnem recitirali Prešernove pesmi, smr, Cf» »JI..*:,, ,_ Dolgo bo že tega, odkar je ribniška mladina dobila svoje klubske prostore. Res, da niso bili kaj posebnega, kajti čas je že vidno razje-del notranjost sicer spomeniško zaščitene hiše na ribniškem trgu, a kljub temu ali pa morda prav zato Vedno zvest gasilskemu društvu hrane Bukovec 35 let dela v gasilskih vrstah Ko govorimo o gasilskem društvu v Soteski, ne moremo mimo imena Franca Bukovca, soustanovitelja društva, ki se je rodil 13. januarja 1928 v številni kmečki družini v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah. Do začetka 2. svetovne vojne je živel na kmetiji, med vcjno paje poma-partizanom. BU je kurir, prevažal je ranjence, material in drugo. L4* V Po osvoboditvi se je zaposlil na žagi v Soteski, kjer je še danes žagovodja. Vključil se je tudi v delo družbeno-političnih organizacij. Najbolj paje vzljubil delo v gasilski organizaciji, zato ga štejemo za soustanovitelja gasilskega društva, kije bilo ustanovljeno v z ačetku 1946. Prvi gasilci so začeli tako rekoč iz nič, kajti imeli so le pridne roke, veliko delovne vneme in medsebojno tovarištvo. Popravili so staro ročno brizgalno ter se z njeno pomočjo spoprijeli s plameni. Ko je leta 1951 tovariš Bukovec postal poveljnik društva, se je to številčno okrepilo, saj je štelo že 60 članov. V tem času je posvetil društvu vse svoje moči, zato ga na ta leta vežejo najlepši spomini. Sodelovali so na številnih tekmovanjih po Dolenjski ter za dobre uvrstitve prejeli številna priznanja in dip lome. V tem času so v glavnem s prostovoljnim delom zgradili nov gasilski dom, ki je bil zanje zelo pomemben. Pri delu jim je pomagal tudi Novoles. Bukovec se najraje spominja dni, ko so dobili novo brizgalno ter razvili društveni prapor. Tako je gasilsko društvo laže premagovalo težave pri gašenju gozdnih požarov, pri popi »ah in drugih elementarnih nesrečah. Tovariš Bukovec je posvečal veliko pozornosti izobraževanju mladih podčastnikov. Pravi pa, da je danes težje pridobiti mlade za delo v gasilskem društvu kot nekoč. Čeprav je dopolnil že petdeset . let, je še vedno aktiven gasilec in pravi, da bo takšen tudi ostal, dokler bo zmogel. TONE VIRANT Soteska 37 t v k se 83 bo“° udeležili zače- delamo pod mentorstvom tov. csti- rov-'- NadaIjevalni tečai bo na Javo- pič, dijakinje pedagoške gimnazije, “vici. Najbolj izkuša/ smučarji pa Eno lutkovno igrico sno že uprizo do preizkusili svnio .... rili. Uoamo. da bo krožek še naore - J .-------* • p« ^egu ru Krvavcu.SV°je Spretn0Sti na MATEJA CEKUTA os Šentjernej ŠPORTNI DAN ls NA snegu *j*h, četrtih1-'3 !mo ‘tneli učenci tre-dov naše 2hSe' hovimi plakati. Krajevna skupnost vedno bolj zori, hkrati z njo raste tud1 zrelost za reševanje perečih vprašanj-kot je rekla Pepca Miklič. In ni vrag da tudi krajevna skupnost ne bi posta' la pravo mestno področje z vsemi P11' tiklinami vred! Anton Vovko Brane Rapež Olga Mole Marija Pavlin Franc Čuček Jože Sepic Jože Prosinečki Darko Avsec Justi Macedoni ftpca Miklič Franc Kirar Tone Mariin Jože Bizjak Marjan Vraničar ^ MSB&0 Št. 5 (1590) 31. januar)? NE SME OSTATI PRI BESEDAH -MARVEČ PRIČAKUJEMO DEJANJA ČRNOMELJ: Osebna odgovornost in notranje rezerve V lanskem letu je vrednost milijonov din izvoza in za 357 izvoza iz črnomaljske občine (največja izvoznika in uvoznika Jože Uril sta semiška Iskra in črnomaljski Belt) krepko presegla vrednost uvoza. Izvozili so za 320 milijonov dinarjev, uvozili pa za , milijonov. Plan za letošnje pa predvideva za 440 leto milijonov din uvoza. Povečanje uvoza gre predvsem na račun opreme za novo Beltovo livarno. „0 stabilizacijskih ukrepih na vseh nivojih že dolgo govorimo, zato je res že skrajni čas, da se vsi discipliniramo in jih začnemo uresničevati,“ pravi predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Urh. „Pri tem nikakor ne moremo tako mimo osebne odgovornosti kot mimo notranjih rezerv. Če to dvoje združimo, smo že veliko naredili. Izkoriščenje notranjih rezerv pomeni v današnjem stanju krepak delež stabilizacijskih prizadevanj. Če bomo vsi najprej pometali pred lastnim pragom, bo šlo vsem bolje.“ METLIKA: Spodbudno nagrajevanje po delu prispeva k rezultatom Največji izvoznik v metliški občini je Beti, ki bo letos •zvozila za okoli četrtino več tv lanskem letu, tako da bo vrednost letošnjega izvoza v °ocini znašala kakšnih 190 •jonov dinarjev. Kljub temu Pa bo razmerje pokrivanja uvo-a z izvozom slabše kot lani, "to da bodo z izvozom pokrili okoli 45 odstotkov uvoza. Velik uvoz gre predvsem na račun uvoza surovin za novo Kodran-fo, in to nekje do konca letošnjega leta, ko bo te surovine začel izdelovati ljubljanski Yulon. Širše gledano, pa je to za Slovenijo koristno, saj °do uvažali več surovin in •uanj polizdelkov, skratka, koliba doma vloženega dela bo večja. »Ena od pomembnih nalog na področju varčevanja je motivacija delavcev za večjo produktivnost in hitrejšo rast dohodka. 0 Pa je možno doseči le z dejanskim nagrajevanjem po delu. Zaiu moramo povsod čim-prej izdelati merila za stimulativno nagrajevanje po delu in povsem odpraviti uravnilovko. T one Pezdirc Prav tako bi gospodarstvo dosegalo boljše rezultate, če bi pospešili združevanje dela in sredstev povsod, kjer bi to združevanje dalo hitre in dobre ekonomske rezultate," pravi predsednik metliškega izvršnega sveta Tone Pezdirc. NOVO MESTO: Predvsem bitka za povečanje dohodka Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine: „Po občinski resoluciji smo predvideli letos povečanje izvoza za 15 odst. in o° ta znašal nad 100 milijonov fflueriških dolarjev. Po vsej jfjjetnosti pa bo presežen, ker •MV napoveduje znatno več prodaje na tuji tig, kot so sprva računali. Uvoz se bo povečal za okrog 12 odst, bijemo pa i s °’ k* uvoz repromateria-•a še zmanjšali in ga nadomestili z domačimi surovinami. Stabilizacije ne smemo gleda-* *e kot omejevanje, kot stagnacijo, ampak kot akcijo za povečanje dohodka in zadržanje potrošnje. V okviru tega pa morali v sleherni sredini ^staviti sile v več smereh. Naj omenim le nekatere: omejeva-je zaposlovanji, kar velja d as ti « občinsko upravo, skupne jo r 411 ce^otno administraci- investic« S* 23 om®jevanie U za varčevanje z energetskimi viri. V tovarnah naj bi razmišljali o možnostih, ki jih je prvi uvedel Novoles, kjer so že pred leti odpadke, ki so jih svojčas pokurili in so onesnaževali okolje, pretvorili v energijo. Rezerv pa je še mali milijon v racionalnem obnašanju od zmanjševanja bolniške, 2*nan Kot SEVNICA: ijševanje izostankov z dela je pomembno §a sveta 'Predsednikizvršne-’ ?evnica Mju ,inske skupščine la stabilizS Keršič’ ^ akci' Pravljene. NaJ® m,našla nepri-‘ avsezadnje je dejav- t333 (1590) nost večine kolektivov že naravnana v to smer. „Letos naj bi naši kolektivi povečali izvoz na tuje za 46 odst. v primerjavi z lanskim letom," je podkrepil izvozna prizadevanja predsednik Keršič. Ta skok izvoza namreč pomeni že 94,5-odst . pokrivanje uvoza, kar je za pretežno predelovalni značaj sevniške industrije lep dosežek. „V bodoče bo to razmeije še ugodnejše: kolektivi se namreč usmerjajo v naložbe, da bi uvoz nadomestili z domačimi surovinami. Takšen program imajo v občini Lisca, Rudnik nekovin Blanca in drugi." O tem, kako prispevati k splošnemu varčevanju na vseh ravneh, meni predsednik Keršič, da bi si vsi morali prizadevati za boljšo izkoriščenost materiala in strojev in zmanjševanje izostankov z dela. „Mno-go je odvisno tudi od motivira- Mihael Keršič nosti delavcev v združenem delu. Poglavitni problem je, kako doseči ustrezno stimulacijo, da bo vplivala in spodbujala slehernega delavca, da si bo resnično prizadeval tudi za izvajanje stabilizacijskih ukrepov. To je tudi ena glavnih nalog vseh odgovornih dejavnikov v družbi." TREBNJE: Omejiti investicije, zlasti v družbenih dejavnostih Predsednik izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine Avgust Gregorčič: »Priprave na učvrstitev gospodarstva so v trebanjski občini stekle s polno paro. Kot je bilo rečeno že v razpravi o letošnji resoluciji, bomo predvsem skušali zmanjšati porabo na vseh ravneh in na vseh področjih. Najdalj so pri tem samoupravne interesne skupnosti, ki so že proučile svoje letošnje programe ter ustrezno že tudi zmanjšale prispevne stopnje. Tudi nekatere investicije bodo v letošnjem letu omejene, zlasti na področju družbenih dejavnosti, medtem ko v gospodarstvu tega ne bo toliko občutiti. Tudi v gospodarstvu so predvideni ukrepi; v prvi vrsti se bo zmanjšalo zaposlovanje, sredstva za osebne dohodke pa bodo rastla za četrtino počasneje od rasti dohodka. Naše delovne organizacije bodo letos precej povečale izvoz na zuna- nja tržišča, še posebej pa si bodo prizadevale, da bodo do kraja izkoristile dosedanje naložbe. Kako bomo vse skupaj i\ m ni Avgust Gregorčič izpeljali, smo se tuui že dogovorih na skupnem sestanku našega izvršnega sveta in vseh direktorjev delovnih organizacij ter predsednikov delavskih svetov. Pripravljenost na izvrševanje zastavljenih nalog je velika, zagon še iz prejšnjih let, ko smo uspešno poslovali,tudi še precejšen, toda da mislim, da bomo težave uspešno prebredli." RIBNICA: Največ dobri in podrobno sestavljeni plani Janko Goleš do prihodov v službo, discipline itd. Pomembno pa je, ne razpravljati, kako naj bi stabilizacijo izvedel sosed, ampak, kako bi jo izvedli doma, v svoji hiši" Viktor Pogorelc, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica: »Naše OZD so za letos načrtovale za 200 milijonov dinaijev izvoza ali 25 odstotkov več kot lani in za 160 milijonov dinaijev uvoza ali za 17 odstotkov več. K uvozu pa je letos treba prišteti še uvoz opreme, ki znaša nadaljnjih 57 milijonov. To pa pomeni, da bi letos več uvozih kot izvozili, kar pa ne bi bilo prav. Zato smo že storili nekatere ukrepe, da bomo izvoz in uvoz uravnovesili. Tako bo Inles pripravil večji načrt izvoza, hkrati pa bo uvoženi les hitreje nadomeščal z domačimi surovinami. Skupno z Ljubljansko banko smo skrčili število predvidenih investicij v gospodarstvu za tretjino, v kratkem pa bomo vse investicijske načrte še enkrat pregledali in skrčili. podporo bodo dobili le tisti, ki bodo izvozno usmeijeni in ki bodo prispevali k dolgoročni pravilni usmeritvi gospodarstva. T ako menimo, naj kovinska industrija razvija izvozno zanimive progra- Alojz Petek,^.predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje: »Izvoz in uvoz v naši občini se po načrtih Stabilizacija je beseda, ki jo zadnje tedne najpogosteje slišimo. Kako uravnati tokove v gospodarstvu, da bodo boljši poslovni rezultati, pa je vprašanje, s katerim se ta čas ubadajo najrazličnejši organi, od federacije do organizacij združenega dela. Glede tega imamo že partijska in sindikalna stališča, kar vse pa ni dovolj, če ne bo sleherni med nami zavestno delal bolje in drugače kot doslej. Predsednike vseh devetih izvršnih svetov občinskih skupščin na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini smo v zvezi s tem prosili odgovore na dve vprašanji: 1. Izvršni sveti nosijo precejšen del odgovornosti za uspeh stabilizacijskih prizadevanj, pri katerih postavljamo v ospredje izvoz. Koliko bo ta v letošnjem letu pri vas napredoval in v kolikšni meri bo kril izvoz? 2. Tudi varčevanje s sredstvi na vseh ravneh je v stabilizacijskih dokumentih izredno poudaijeno. Kako bi po vašem v združenem delu lahko prihranili znatna sredstva, če odštejemo že znane dejavnike: iskanje notranjih rezerv z boljšo organizacijo dela, višjo tehnološko ravnijo itd? a ne toliko, da bi pokrivali vse potrebe po devizah za uvoz surovin oz. polizdelkov. Razveseljivo je, da bo občutno povečal svoj izvoz tudi Itas. Na področju gospodarstva se bo letos zagotovo nadaljevala le investicija v Melaminu in investicije na področju kmetijstva, ki so neodložljive. Ostale bodo možne le, če zanje ne bodo potrebna bančna posojila. Tudi na področju družbenih dejavnosti so preložene vse investicije, razen otroškega vrtca, ki bo financiran pretežno iz samoprispevka. Največje rezerve so v boljšem izkoriščanju delovnega časa. Zdaj izostaja vsak dan z dela zaradi bolniške, dopustov itd. povprečno kar 30 odstotkov delavcev. Več pozornosti pa bo treba posvetiti, da bodo ljudje, ki so na delu, tudi res delali. Velike rezerve se skrivajo še v drugih stroških. Tako izdamo Alojz Petek za potne stroške in dnevnice na leto kar 35 milijonov din. Reprezentančne stroške imamo v primeijavi z drugimi nizke, a bi jih lahko še znižali. Tudi razne pogostitve in proslave bi lahko omejili. Varčevati se da povsod, tako pri materialu, času in vseh izdatkih. Vse to pa bo vplivalo na večji dohodek in utrditev gospodarstva “ BREŽICE: Vsak naj samo 30 minut več dela STANE ILC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah. Vrednost lanskega izvoza v brežiški občini je bila 154,208.000 din, uvoz pa je znašal 116,205.000 din. Na tuje smo torej prodali za 38.092.000 din, kar je za 33 odst. več, kot smo uvozih. Letos se bo izvoz povečal za 20 do 30 odst. Razmeije med izvozom in uvozom bo ostalo vsaj tako kot lani, oziroma se bo še izboljšalo v korist izvoza. Blaga bomo predvidoma izvozili za 115,971.000 din, turističnih storitev pa planiramo za 38.327.000 din. Opreme bomo uvozili za 22,273.000 din, reprodukcijskega materiala za 93.783.000 din in blaga za široko porabo za 150 tisočakov. Tu je mišljen direkten uvoz, medtem ko dejanskega uvoza glede na porabo naftnih derivatov, južnega sadja ipd. ne moremo evidentirati. Kar zadeva varčevanje, sem prepričan, da bi veliko prihranili, če bi vsak od nas vsak dan četrt ure več delal, med delov- Stane Ilc nim časom seveda. Pri sedanjih delovnih pogojih bi tako produktivnost povečali za 3 odstotke in pridobili 56 ur na zaposlenega. Skupaj bi dalo to v naši občini 336.000 delovnih ur. Viktor Pogorelec me: lesna industrija pa se mora preusmeriti iz klasične predelave najboljšega lesa na predelavo tudi slabših vrst lesa in odpadov ter celo na zamenjavo lesa z drugimi materiali. Tudi na področju skupne porabe bomo predlagali, naj se nekatere investicije prenesejo v naslednje plansko obdobje. K utrditvi gospodarstva pa bodo največ prispevali podrobno izdelani planski dokumenti OZD, dosledno izpolnjevanje načrtov in klicanje na odgovor, če načrti ne bodo uresničeni. S tem pa je tesno povezano pametno nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ki mora biti usmeijeno tudi na pravilno gospodarjenje z družbenimi sredstvi." KRŠKO: Zmanjšati predvsem materialne stroške FRANC JUVANC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Krškem: Za letos predvidevamo za 49,3 milijona KOČEVJE: Največje rezerve so v delovnem času gospodarskih OZD pokrivata. Izvažajo skoraj vse delovne organizacije, devize pa trošita predvsem dve, ki tudi izvažata, FrancJuvanc1 dolarjev izvoza na konvertibilna področja. Od tega bo samo Celuloza izvozila za 37 milijonov dolarjev izdelkov. Na Celulozo je namreč vezane tričetrt celotne zunanje trgovinske menjave v občini. Uvoz s konvertibilnega področja se bo povečal za 106 odst. in se tako povzpel na 53 milijonov dolarjev. Celuloza ga bo povečala za 118 odst., ostale OZD pa za 69 odst. Pri Celulozi moramo upoštevati, da lani ni dobila vseh pogodbenih količin lesa. Celoten uvoz bo pokrit z uvozom 91,8-odstotno. Uvoz s klirinškega področja se povečuje za 198 odst in bo dosegel 15,4 milijona dolarjev. V primeijavi z lanskim letom se bo izvoz v krški občini povečal za 19,3 odst. Najizdat-neje ga povečuje Celuloza, za 30,5 odst., ostali izvozniki pa ga zmanjšujejo za 6 odst Prizadevati bi si morah za zmanjšanje materialnih stroškov. Ocenjujemo, da jih je imelo gospodarstvo lani za 387 milijard S din. Ce bi prihranili samo 1 odst, bi bilo to 3,8 milijarde S din. To naj bo torej izhodišče za varčevanje. Gradivo so pripravili novinarji: Ria Bačer, Andrej Bartelj, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Alfred Železnik (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 5. II. PETEK, 1. II. ©labod i 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Botanik, Zaljubljeni Gliša, Film 12.40 TV V SOLI: Zgodba, Ali si dijak ali... 17.00 POROČILA 17.05 Sola smučanja: zavoj S PLUŽNIM PRESTOPOM 17.15 NENAVADNE DOGODIVŠČINE PINA PINPINA 17.30 DRUŽINA LESNIEWSKICH Na sporedu bo piva od sedmih oddaj iz nanizanke za mlade gledalce. Spremljali bodo dogodivščine angleške družine, ki jo sestavljajo mati, oče, petnajst - in štirinajstletna fanta ter sedemletna dvojčka, katerima pravijo kar malčka. Ta prikupna družina se mora seliti, malčka se stežka naučita izgovarjati r, eden od fantov doživi pivo ljubezen, drugi pobegne od doma itd. Vzdušje je vseskoz humorno, • režiserske posle pa je opravil Janusz 18.00 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA Slakova glasbena skupina že dolgo ni gostovala na malih zaslonih, zato ljubitelji poskočnih viž gotovo nc bodo zamudili priložnosti, saj bo moč slišati kar deset novejših Slakovih skladb. 18.30 OBZORNIK 18.45 PLANIRANJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI V družbenem planiranju ima krajevna skupnost pomembno mesto, vrsto potreb pa krajani lahko zadovoljijo le, če z združenimi močmi ustrezno razvijejo blaginjo svojega kraja. O vseh potrebah se morajo dogovoriti, zagotoviti denar ipd. To pa je kajpak že planiranje, brez katerega ni napredka. 19.05 SPEKTER: PLASTIČNE BARVE in VROČA VODA Oddajo o znanstvenih dosežkih bosta tvorila dva prispevka. Prvi bo govoril o tem, kako iz odpadnih plastičnih mas pridobivajo obstojne plastične barve, drugi pa o tem, kako izkoriščajo odpadno vročo vodo pri proizvodnji viskija in za rast paradižnika. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20l00 KAR BO, PA BO, zabavnoglasbena oddaja 21.00 A. Haley: KORENINE NA- SLEDNJE GENERACIJE 22.30 V ZNAMENJU 22.45 NOČNI KINO: JONAS Osem ljudi živi v Ženevi svoje življenje, vsem pa je skupna težnja uiti dandanašnjemu stchniziranemu načinu prebivanja. Vsak od njih se domisli svoje igre iri tako zaide ali v preteklost, prihodnost pa v domišljijski svet in otroštvo itd. V svetu, kakršen je, namreč ne najdevajo drugega kot kup sivih opravil. Konec je prežet z vero v boljše življenje. Švicarsko—francoski film s tako vsebinsko zasnovo je pred štirimi leti posnel Alain Tanner, igrajo pa Jean-Luc Bideau, Myriam Meziere, Rufus, Myriam Boyer, Roger Jendly, Dominique Labourier id. 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali svet - 18.15 Mladinska oddaja - 18.40 Reka Krka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21,15 Človek in čas - 21.45 Glasbena oddaja - 22.40 Fantom svobode (francoski film) SOBOTA, 2. II. O labod 1 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUC-KA 8.35 KURIR GOCE DELCEVA 9.05 PUSTOLOVŠČINA 9.35 PISANI SVET: PO SLEDEH ZELENE BRATOVŠČINE 10.10 E. Morgan: MARIE CURIE 11.00 Človekovo telo: SONČNO GORIVO in POT OBLOŽENEGA KRUHKA 11.25 CAS, KI ŽIVI: IGMANSKI MARS 11.55 625 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.30 in 14. 15 POROČILA 14.20 OSKAR, GOSKA IN LASER, mladinski film Španskih filmov za mladino pri nas nismo videli kdove koliko, zato bo ogled filma, ki ga je pred dvema letoma posnel Jose Ma Blanco in zanj prejel več mednarodnih priznanj, prijetno doživetje. Glavni junak je deček Oscar, ki s prijatelji izumi svojevrstno igračo - laserski žarek. Tedaj se izgubi otrok in Oscar bi ga rad na vsak način našel, kako to storiti, pa ne ve. Nenadoma pa njegov laserski žarek oživi in začne tudi on iskati otroka, pri tem pa mu izdatno pomaga račka. Kako se stvar konča, naj ostane skrivnost do konca filma, poudariti pa velja, da gre resnično za prikupen film, ki je nenehno na meji med stvarnostjo in domišljijo, pa hkrati poln veselja, napetosti in še česa. Igrajo Jose Manuel Alonso, Alberto Roldan, Carlos' Castellanos, Monica Garcia, Dora Santacreu, Jose Ballester, Cesar Ojinaga in drugi. 15.55 RADNICKI : BAYER, prenos rokometne tekme za ženske (med odmorom GLASBENA MEDIGRA) 17.00 BOSNA : JUGOPLASTIKA, prenos košarkarske tekme 18.30 NAS KRAJ 18.45 ROBINOVO GNEZDO 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: ŽUPAN NAŠEGA MESTA 21.00 TV ŽEHTNIK 21.35 ZBOGOM, KIFELJC, film Francoski režiser Pierre Ganier-Deferre snema zvečine kriminalke in tale, ki bo krajšala sobotni večer številnim ljudem pred malimi zasloni, sploh ni slaba,. četudi je po vsebini precej podobna nekaterim ameriškim filmom. Gre za pripoved o podkupljivem politiku, ki se ne ustraši niti zločina, ter o policistu, ki se ne da zastrašiti. Slednjega je odlično zaigral Lino Ventura, ob njem pa nastopajo še Patrick Dewaere, Victor Lenoux, Francoise Brion, Claude Rich itd. 23.05 TV KAŽIPOT 23.25 POROČILA 17.45 Kontaktna oddaja - 18.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporedov TV... — 19.30 TV dnevnik — 20100 C. Orff: Carmina Burana - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota NEDELJA, 3. II. O labod #aHPPTrT 1 8.55 POROČILA 9.00 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO - CEZ TRI GORE...: KOROŠKI AKADEMSKI OKTET 9.30 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI, dokumentarni film 10.25 DISNEYEV SVET 11.10 Čebelica maja 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA TV ŽEHTNIK TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU, posnetek iz Muenchna POROČILA IGRE NA SNEGU POT NAVZDOL Avstralski film, ki ga je zrežiral Ken Hannam, je pripoved o Dawn Fraser, edini ženski, ki je na STRAH PRED OBOGATITVIJO ALI POSLEDICA NAFTNE KRIZE, dokumentarna oddaja olimpijskih igrah trikrat zapored osvojila zlato medaljo. Dekle iz delavske družine se je prebila do mednarodne slave, po uspehih pa je bila tik pred tem, da se njena zmagovita pot tragično konča. 1964 je doživela hudo prometno nesrečo, v kateri je umrla njena mati, športnica pa jo je odnesla s hudo poškodbo. Ko so vsi že napovedovali konec njene kariere, je še zbrala dovolj moči in še tretjič zmagala v Tokiu. Manj uspešno pa je bilo njeno zasebno življenje: poročila se je, rodila otroka in se kmalu ločila. V ljubezni je bila zelo nastanovitna, zato je imela zaradi hudih izpadov težave celo z oblastmi. Končno je spoznala, da ji še največ zadovoljstva lahko nudi samo hči, zato seje vrnila v rodni kraj, kjer so jo ljudje poznali kot prikupno žensko, niso pa jih zanimale njeno svetovno znano plavalno udejstvovanje in številne zdrahe. V filmu igrajo Bronwyn Macky-Payne, John Diedrich, Ivar Kants in drugi. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Pavič: VROCl VETER 21.05 PRIZREN, potopisna oddaja 21.35 V ZNAMENJU 21.50 RISANKA 21.55 GLASBENI ALBUM 22.10 ŠPORTNI PREGLED 8.55 Poročila — 9.00 Oddaja za JLA r- 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celoverčerni film PONEDELJEK, 4. II. Glabod i 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Botanik, Telovadba, Harmonika, Analiza svetlobe 12.30 TV V ŠOLI: Med kopnim in vodo, Ali ste vedeli 17.25 POROČILA 17.30 VRTEC NA OBISKU: PIKAPOLONICA 17.45 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE, dokumentarna oddaja 18.00 PRIJATELJSTVO 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA ' 19.30 TV DNEVNIK 20.00 P. Voranc: BOJ NA POŽI-RALNIKU, televizijska drama ©labod 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Botanik, Telovadba, Klarinet, Umetnost Y V,;Ky .a j m W > fi 12.30 TV V SOLI: Dnevnik 10, Zgodba iz narave 17.05 POROČILA 17.10 jakec in Čarobna luCka 17.25 PISANI SVET 17.55 FOLKLORNA REVIJA SKOPIN IZ CRNE GORE, SLOVENIJE, VOJVODINE IN S KOSOVA Oddaja je bila posneta na lanskem festivalu Smotra folklore v Zagrebu. 18.30 OBZORNIK 18.40 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 G. Baissette: GROZDI MOJEGA VINOGRADA Ljubjanski televizijci bodo drevi začeli predvajati francosko nadaljevanko, za katero je scenarij po romanu Gastona Baissetta spisal Guy Vassal, zrežiral pa jo je Alain Quercy. Dogajanje je postavljeno v čas okoli leta 1870, ko vinorodno pokrajino Bas - Langucdoc prizadene velika nesreča, trto namreč napade vinska uš. Začne se boj proti tej nadlogi, skozi dve desetletji se vaščani Neyrarguesa otepajo z ščino, nekateri se začnejo ukvarjati tudi z nepoštenimi posli. Vinograd niki se združijo in zaženejo tak v* in krik, da njihove težave odmevajo daleč naokoli. V tem vzdušju se mora vrniti iz šole sin toneta Fauberga; okoli fanta, ki je študiral' kako čim bolj uspešno gojiti vinsko trto, se začnejo sukati debeta, fan| si na svoj način prizadeva zatre® trtno uš itd. Dogajanje se zapletat11 seveda tudi razplete. Nadaljevanka ima šest delov, igrajo pa Jean Lulj Boutte, Jean Lanier, Benoist Brionne, Guy Vassal, Marie Fage*' Christian Bouillette, Marie Hanriau in drugi. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 IZ KONCERTNIH DVORAN - J. Golob: SUITA in Ch. E. Ives: VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA 15.00 Jugoslavija: Romunija (p*®; .los tekmovanja v tenisu) - 1?;" Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zabtf" noglasbcna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Družbena tema — 22.00 Poezija SREDA, 6. II. ©labod 1 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Botanik, Telovadba, Film 12.30 TV V ŠOLI: Pogovor, Ali ste vedeli 16.55 POROČILA 17.00 O. Wilde: INFANTINJIN ROJSTNI DAN 17.40 PIONIRJI FOTOGRAFIJE 18.05 MEDNARODNO TEKMOVANJE VIOLINISTOV Še tretjič bo moč prisluhniti violinskim zvokom s tekmovanja, ki je bilo ob koncu lanskega leta na Dunaju. Tokrat bo nastopil najboljši ameriški violinist Dmitrij Sitkovski, ki bo ob spremljavi orkestra avstrijske televizije zaigral violinski koncert v D-duru J. Brahmsa. 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: TEREZINA PODOBA Kubanski film režiserja Pastorja Vege govori o zakonskem paru, ki se znajde v krizi zaradi preobrazbe družbenega okolja. Do zapletov pride zato, ker je ženski dana možnost večjega vključevanja v družbeno in celo politično življenje. Fibn kije nastal 1978, so z velito® uspehom predvajali na lanska" festivalu v Moskvi, vrteli pa ga bod° tudi na letošnjem beograjske® Festu. Glavne vloge igrajo Daisy Granado* Adolfo Llaurado, Alina SancheZ * Raul P omare s. 21.40 V ZNAMENJU 21.55 MINIATURE 17.10 TV dnevnik v madžarščini' 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otio«* oddaja 18.15 Izobraževalna odd* ja - 18.45 Od vsakega jutra rastjj dan - 19.30 TV dnevnik - 20.0" Izbor v sredo - 21.30 Zabsffn0, glasbena oddaja - 22.30 TV dne1'’ nik ČETRTEK, 7. II. ©labod 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Botanik Telovadba, Pop glasba, Umetnost v revoluciji 12.30 TV V ŠOLI: Glasbeni talenti 16.10 POROČILA 16.15 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI, dokumentarna oddaja 17.10 KURIR GOCE DELCEVA 17.45 OBZORNIK 17.55 PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V ŽIVO 17.10 TV dnevnik v madžarščini' 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnic* za natančno tehtanje - 18-1' Izobraževalna oddaja — 18.45 H#-moristični klub - 19.30 TV dneV' nik - 20.00 Neposredni stiki ' 22.00 Včeraj, danes, jutri 21.35 GLASBENI MAGAZIN 22.10 V ZNAMENJU OGLAŠUJTE V DL! 21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.15 V ZNAMENJU 14.00 Jugoslavija: Romunija (prenos tekmovanja v tenisu) - 18.50 . Športna oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Kulturna oddaja - 22.10 TV dnevnik — 22.25 Glasbena oddaja AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge V EC VOZNIKOV -INŠTRUKTORJEV Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — vozniški izpit — izpit za voznika — inštruktorja — trimesečno poskusno delo Prijave sprejema AMD Novo mesto. . 87/5-80 f^ ,,OSNOVNA SOLA »BAZA 20", Dol. Toplice, razpisuje opravila in naloge: — 1 KVALIFICIRANE KUHARICE Prijave sprejema svet delov ne skupnosti 15 dni po obja- vi razpisa. 77/5 -80 TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p. o. Sevnica, Glavni trg 25 RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona 0 združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske • komercialne smeri z 10 leti delovnih izkušenj pri opravljanj del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — moralnopolitična neoporečenost Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s P°*nL. delovnim časom. Za opravljanje del in nalog bo del*' izbran za dobo 4 let. uj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobr® v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Q 90/5 Obrtno združenje Novo mesto in Obrtna za 0 „HRAST" Novo mesto organizirata strok‘j13. ekskurzijo na sejem obrti v Muenchen v času od 3. do 15. 3.1980. Cena za osebo 3.050,00 din. Prijave sprejema do 15. 2. združenje ali obtna zadruga« i dobite vsa pojasnila. Ob prijavi je potrebno plačati 500,00 din akontacije• OBRTNO ZDRUŽENJE OBRTNA ZADRU.-- NOVO MESTO .»timoVA1 PARTIZANSKA 12 DALMATIN g0 8 DOLENJSKI LIST Št. 5 umni 31. ianug2. kultura in izobra- ževanje društvo s priznanjem OF — Belokranjsko muzejsko društvo P^^ovalo jeseni 1979 30-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti J prejelo občinsko priznanje OF. Posnetek, ki ga objavljamo, je s ’*\n.(?8tne seje 12. oktobra lani v Metliki, kjer je bilo to priznanje *»• k?110' ^ j™61111 Zgodovinskega društva Slovenije je društvu za jubilej čestital univerzitetni prof. dr. Vasilij Melik (na sliki drugi z desne v prvi vrsti). (Foto: I. Zoran) Trajni sadovi muzej cev Belokranjsko muzejsko društvo bo poslej vodil prof. vonko Rus — Prof. Jože Dular izvoljen za častnega člana tega društva r l^tnedavnem °bčnem zboru elokranjskega muzejskega dru-* v Metiiki so člani najprej Pregledali delo v preteklih dveh etih. Imeli so o čem razpravlja-saj je bera tega obdobja zelo °gata, prenekateri sad pa traj-ne vrednosti. Publicistično in založniško ejavnost je društvo obogatilo z lQ7cteran* novimi deli. Leta . Je izdalo ponatis predelajo m razširjene Dularjeve knjige »Metlika skozi stoletja*1, nasled-Je leto pa razpravi Ivana • končiča „Špeharska dolina** »Grad Poljane ob Kolpi**. ‘«0 leto je izšla ob 110-letnici gasilskega društva in Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki Ji'ieva publikacija „Dva ga-sUj!-a jubileja**. Med drugimi večjimi društve-akcijami zadnjih dveh let naJ omenimo odkritje doprsnega spomenika Otonu Župančiču v metliškem grajskem parku. Bronasti kip, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina, je bil slovesno odkrit ob 100-letnici pesnikovega rojstva (21. maja 1978). Nekateri člani so imeli v tem času več predavanj, objavili pa so tudi nekaj strokovnih člankov in razprav v raznih publikacijah. Poleg tega je izdalo društvo več razglednic z muzejsko tematiko in znački Belokranjskega muzeja (po zasnovi arhitektke Gizele Šuklje) in Otona Župančiča (po plaketi akademskega kiparja in medaljerja Vladimira Štovička). Januarja 1979 je društvo izgubilo svojega častnega člana, akademskega slikarja Mihaela Kambiča, ki je umrl, 92 let star, v rodni Dragovanji vasi pri Črnomlju. Jožeta Dularja, ki je trideset let uspešno vodil društvo, so pri volitvah razrešili predsedniške dolžnosti in ga izvolili za svojega častnega člana, osem članov pa je prejelo častna priznanja za svoje dolgoletno delo v društvu. Za novega društvenega predsednika je bil izvoljen prof. Zvonko Rus. Petič: od Veselice do Iskanj V okviru letošnjega tedna slovenskega filma v Novem mestu tudi risanke za otroke? — Na predstave povabljeni tudi znani ustvarjalci filmov Predsednica strokovnega odbora za filmsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij v Novem mestu, lanska Trdinova nagrajenka prof. Milka Bobnar, je povedala, da bo peti teden slovenskega filma v Novem mestu od 18. do 23. februarja, posvečen pa bo slovenskemu kulturnemu prazniku. „V spored smo uvrstili pet igranih celovečernikov, ki so bili ustvarjeni v različnih obdobjih in od katerih jih nekaj sodi že v tako imenovani preizkušeni repertoar slovenske kinematografije”, je pristavila. ,,Odločili smo se za naslednji izbor: za ..Veselico” v režiji Jožeta Babiča, „Grajske bike” Prof. Milka Bobnar; ,Za mali jubilej novomeških tednov slovenskega filma tudi nekaj novosti.” Jožeta Bagičnika in za film „Na papirnatih avionih”, ki ga je režiral Matjaž Klopčič - vsa ta dela so starejšega datuma, najnovejšo proizvodnjo pa bosta predstavljala lani prvič predvajana film?. ,,Krč” v režiji Boža Sprajca in ,.Iskanja" pod režijskim vodstvom Matjaža Klopčiča.” Predstave bodo v obeh novomeških kino dvoranah, in sicer v Domu kulture in Domu JLA. V obeh dvoranah bodo vrteli filme pravzaprav samo za srednješolce, za katere se bodo začele predstave ob 13. uri. Spored za odrasle pa bo samo v Domu kulture s predstavami vsak dan ob 17. in 19. uri. Za predšolsko mladino in osnovnošolce bodo dvakrat ali večkrat v času tedna slovenskega filma, sicer pa po dogovora z vodstvi vzgojnovarstve-nih in šolskih ustanov, vrteli tako imenovane slovenske animirane filme oziroma risanke. „Za ta del programa smo se odločili preprosto zato, ker menimo, da bi moral teden slovenskega filma po svoje zajed tudi najmlajše”, je dejala prof. Bobnaijeva. Letošnji teden slovenskega filma bo potekal pod geslom „Aktu-alna problematika v slovenskem filmu.” Zato bodo ob predstavah pogovori o predvajanih filmih in o tokovih, značilnih za film kot sedmo umetnost na Slovenskem. "Male okrogle mize, kakor bi lahko imenovali predvidene pogovore, bodo poskušale priti čim bliže dnu nekaterim vprašanjem, ki malone po pravilu spremljajo pojav slehernega novega slovenskega igraneg? celovečernika in razvnemajo tako kritiko kot gledalce, še zlasti tedaj, kadar nanese beseda na oporečnost. Da bi bili pogovori čimbolj zanimivi, celoten program tedna slovenskega filma pa kar najbolj pester, so se prireditelji odločili povabiti v Novo mesto tudi nekatere glavne ustvarjalce filmov, ki bodo na sporedu. Tako naj bi bili gostje osrednjega filmskega dogodka le* os v mestu ob Krki zlasti režiser Matjaž Klopčič, igralca Boris Cavazza in Boris Juh ter snemalec (kamerman) Tomislav Pint er. Tednu slovenskega filma v Novem mestu naj bi dala obeležje tudi brošura, ki jo nameravajo izdati prireditelji, posebej pa bo ta brošura posvečena dvema malima jubilejema - 5-lctnici tedna slovenskega filma in 10-letnici abonmajskih filmskih predstav za mladino v Novem mestu. Kaže, da bodo novomeški filmdti teden letos prvič lahko okusili tudi podeželani v novomeški občini. „Naj povem”, je dejala Milka Bobnar, „da smo v odboru precej razpravljali o tem, kako približati filme, ki jih bomo gledali v Novem mestu, tudi občanom iz dragih krajev v občini. Če bi deloval potujoči kino, bi bilo to kaj lahko, ker ga ni. pridejo v poštev le kraji s svojimi kinematografi. Tako lahko upamo, da bo tega filmdce- dogodka deležnih vsaj še nekaj krajevnih središč. IZ. Bo šla pesem še bolje „od rok”? Zborovsko petje v črnomaljski občini je zelo napredovalo folklore, Iture. Pev- delujejo imajo v sedmih krajin, jo 183 članov. Lani so na novo ustanovili moški zbor v Dragatušu, ženskega v Adleši-čih pa so obnovili. Poleg sem iškega okteta, ki pa bolj malo nastopa, je samostojno Za zdaj je sedem zborov, vsi skupaj pa šteje- dragatuški zbor edini moški zbor v občini. Čast belokranjskega petja rešujejo ženske. Ženski zbori delujejo v že omenjenih Adlešičih pa v Cr- Nizek udarec knjižničarstvu? Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu sa je znašla v tako hudi stiski, da govore nekateri celo o morebitni zapori — ..Najpomembnejši stabilizacijski korak smo naredili že v ustanovi, zato ne moremo privoliti v nadaljnje krčenje minimalnega zneska za preživitev v letu 1980," pravi ravnatelj Brezovar Prof. Matija Brezovar; »Študijska knjižnica naj dobi od kulturne skupnosti vsaj zahtevani minimum!” Varčevalno naravnana in k omejitvam pozivajoča resolucija je vnesla v prenekatero kulturno oiganizacijo, ki je pričakovala od leta 1980, česar ji minulo obdobje ni P°glo dati, vsaj nekaj preplaha in zaskrbljenosti V Studijski knjižnici Mirana Jarca se sicer poskušajo izogniti n«vozi kot obvezni spremljevalki oskrbljenosti, povsem miZ ,nie Pa vendarle ne gre. ekoliko večja je zlasti te dni, o še ne vedo, kaj jim bo pri-® ° 1980, pa čeprav so hujšePrež*veti tudi naj- »Če bi dobili 5,5 milijona arjev, bi še imeli upanje, da hn-Ku .eto 198® Preživeli brez iav» kvarnih posledic za de-prav?St’ W opravljamo,‘‘ C™ ravnate>j prof. Matija j var. »Poudaril pa bi rad, številihdstavlja omenjena treh« najmanjSi znesek po %ke v-.^ oddelke štu-sJr, knjižnice, in takega predložili tudi kulturni sku ponHn°-St’' Mislim, daje odveč KS?11’ da sm° s tem, ko stopili od znatno večje vsote, najpomembnejši stabilizacijski ukrep naredili že doma, v lastni hiši. Nadaljnjega znižanja ne bi mogli sprejeti če bi se to zgodilo, bi lahko samo še zaprli ,štacuno’”. , JCaj to pomeni? ” »Takole bi rekel; omenjeni minimalni znesek, ki ga zahtevamo, bi omogočil da bi dva pogodbena delavca, kiju seveda nujno potrebujemo vse leto, lahko obdržali največ o sem mesecev. Ker sta oba delavca na občutljivih delovnih mestih, se bojimo, kaj bo z odprtostjo ljudske knjižnice, s posebnim oddelkom, z razstavami, ki predstavljajo obvezen del knjižnične dejavnosti itd., če bosta morala zaradi pomanjkanja denarja predčasno oditi. Stabilizacija nas je torej hudo udarila, pri tem pa nimam v mislih samo osebnih dohodkov in materialnih stroškov, marveč predvsem nakup knjig.” »Kako je z dotokom novih knjig? ” »Noben od treh oddelkov, ki izposojajo knjige - niti ljudska niti pionirska niti potujoča knjižnica — namreč nima temeljnega knjižnega sklada, ki bi ustrezal strokovnim normativom. Na teh oddelkih manjka po zadnjih podatkih že zdaj kakih 100.000 knjig Zaskrbljivo je, da se primanj kljaj iz leta v leto povečuje. ker ni nikoli dovolj denarja za nakup novih knjig. V zadnjih en......... 15 enajstih letih je bil nakup pov-■ .700: /, " . eJ-v letu 1985, ko prečno le 1.700 knjig na leto. ;e bo šlo tako naprej, se bo primanjl ‘ 'la nova petletka, se bo izte povečal že na 150.000 knjig.’ »Kaj pa na to pravijo bralci? ” »Zastavlja se vprašanje, kako zadovoljiti vse večje potrebe bralcev in obiskovalcev še posebno šolarjev, ki predstavljajo kar 80 odstotkov vseh bralcev. Tu so vsi, od cicibanov in pionirjev do študentov in doktorantov. Predvidevamo, da se bo obisk do konca leta 1985 povečal vsaj še za 30 odstotkov, to pa predvsem zavoljo usmerjenega izobraževanja, ki bo imelo del učno-vzgojnega procesa tudi v ustanovah, kakršna je naša.” »Menite, da bo knjižnica vsem tem nalogam kos? ” »Če bo šlo naprej tako, kot je trenutno, bomo morali še dolgo čakati na rešitev problemov, ki so se nakopičili v študijski knjižnici. V takih pogojih si tudi ne upamo misliti na uresničitev načrtovane nujne adaptacije knjižničnih prostorov, zlasti stavbe, v kateri je študijska knjižnica Nekako smo se vdali v usodo, da bodo ustrezna dela prišla na vrsto v novem srednjeročnem obdobju. Do takrat naj bi svoje zagotovilo izpolnil tudi občinski izvršni svet, naprošen da javno razgrne že pripravljene študije za novo stavbo študijske knjižnice Želeli smo, da bi občani sami povedali, na kateri od predlaganih petih lokacij naj bi stala nova knjižnica. Misli na novo gradnjo se kajpada ne moremo odreči, saj bi lahko le s tako pridobitvijo tudi knjižničarsko dejavnost organizirali tako, kot zahtevajo zakonska določila in potrebe bralcev.” »Kaže, da je vsaj za ljudsko knjižnico rešitev zelo blizu.” »Res je, tako bo vsaj nekaj narejenega. Ljudska knjižnica se bo v celoti preselila v izpraznjeno stavbo zdravstvenega doma v Jenkovi ulici. Računamo, da bo to že kmalu. Dosedanje prostore ljudske knjižnice pa bo zasedla pionirska knjižnica. Upam, da se bo vse, o čemer govoriva, tudi v resnici zgodilo.” »Iz tega odgovora veie precejšnja negotovost. Se motim? ” »Moram reči, da me je vse to negptovo stanje in pritiskanje na kljuke, da bi s skupnimi močmi naposled rešili dolgoletni in nenehno pereči problem, dokaj utrudilo in mi načelo zdravje. Zavoljo tega sem sklenil, da dolžnost ravnatelja študijske knjižnice izročim drugemu. Kolektiv je mojo utemeljitev sprejel z razumevanjem, prav tako moj odstop. Seveda bi rad še ostal v knjižnici, saj se mi je sama dejavnost prikupila.” I. ZORAN nomlju in Vinici. V Butoraju in Gribljah pojo ženske in moški skupaj v tako imenovanih mešanih zborih. Preteklo leto je pomembno tudi za kakovostno rast zborovskega petja v črnomaljski občini. Zbori v Črnomlju, Butoraju in Gribljah so v tem pogledu najbolj napredovali. Ugotavljajo, da so začeli zbori resneje delovati, čim so dobili možnost sodelovati na srečanjih in revijah. Pa tudi sicer se je v zadnjem času marsikaj spremenilo; o zborih niso več razpravljali podcenjevalno kot o skupinah kdove v kaj zaganjajočih se »amaterjev”, pa tudi denarja za ljubiteljsko petje je bilo nenadoma nekoliko več. frav gotovo so vplivala na ugodno rast kvalitete zborovskega petja v črnomaljski regiji zlasti najrazlič nejša srečanja. Tako sta se prve pevske revije, organizirane leta 1978 v Črnomlju pod okriljem medrepubliške kulturne zveze Bratstva in enotnosti, udeležila iz črnomaljske občine le dva zbora, lani pa vsi prej omenjeni razen sem iškega okteta. Itodobno je bik) na dosedanjih dveh srečanjih obkolpskih zborov v Gribljah, ki tudi postaja tradicionalno. Pomembno spodbudo so dobili zbori in njihovi člani v priznanjih za dolgoletno delo ln daljšo zvestobo zborovskemu petju. Med priznanja te VTSte sodijo predvsem Gallusova odličja, ki jih podeljujejo na slovenski ravni. Tako so v zadnjih letih nemalo teh odličij pripeli tudi na prsi pevcem in pevkam črnomaljskega, gribeljskega in butorajskega zbora. Zborovska pesem, ki jo gojijo pod taktirkami štirih pevovodij Franca Mileka, Evgena Cestnika, Lidije Saje in Ani Jankovič, je postala tako rekoč nepogrešljiva. Gospodarnost, varčevanje! Pred sprejemom tudi štabi lizacijski program novomeške kulturne skupnosti Skladno z določili omejitvene resolucije bo novomeška kulturna skupnost letos lahko zbrala največ 30,393.000 dinarjev, vendar pa je treba takoj povedati, da bo šlo pol tega denarja za tako imenovani skupni program v okvira kulturne skupnosti Slovenije. Do konca februarja bodo sredstva dotekala po prispevni stopnji 1.01 odstotka bruto osebnih dohodkov, od marca do konca leta pa bo prispevna stopnja nižja — samo 0,95 odstotka. Prispevno stopnjo, na podlagi katere bo novomeška kulturna skupnost knjižila letos za dober milijon in pol dinarjev manj skupnega dohodka, kot predvideva dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih njenega plana za zadnji dve leti iztekajočega se srednjeročnega obdobja, bo skupščina sprejela 4. februarja. Na tej seji pa bodo delegati obeh zborov obravnavali tudi stabilizacijski program novomeške kulturne skupnosti za leto 1980, ki pomeni nadaljnji korak k uresničevanju na vsesplošno varčevanje pozivajočih resolucijskih določil. Predlog stabilizacijskega programa navaja med drugim, da zahteva zmanjšana vsota za kulturo novo določitev prednostnih nalog v letu 1980 ter hkrati omejevanje oziroma selektivno obravnavanje drugih dejavnosti. Iz dokumenta je razvidno, naj bi prednostno področje postalo knjižničarstvo, kar se zdi spričo težav v Studijski knjižnici Mirana Jarca (o tem pišemo v posebnem sestavku na tej strani) povsem umestno. Prednost pa naj bi dobilo tudi obravnavanje osebnih dohodkov in splošnega družbenoekonomskega položaja delavcev v kulturnih delovnih organizacijah, s čimer naj bi zmanjšali ali odpravili razlike. Programi naložbenih dejavnosti zahtevajo kajpak temeljito prevetritev, prenekatera investicija bo marala čakati na uresničitev v novi petletki. Financiranje ne bo yeč poznalo tako imenovane vsote za redno dejavnost in akcije, marveč bodo dobile kulturne organizacije denar zgo(j za programe. Del nalog, ki bodo izpadle pri selekciji, naj bi uresničilo združeno delo, nekatere pa krajevne skupnosti. Preveritev pa naj bi veljala tudi za program skupnih nalog v okviru republiške kulturne skupnosti, s čimer naj bi dosegli, da bi Novo mesto financiralo res le najpomembnejše naloge in akcije- Nazadnje velja zapisati tudi to, da zahteva stabilizacijski program novomeške kulturne skupnosti od kulturnih delovnih organizacij, naj se le one prve vedejo stabilizacijsko. IZ. Iz solidarnosti pod mejo Trebanjska kulturna skupnost je pri povečanju sredstev za življenje in delo letos dala prednost bolj potrebnim SIS Trebanjska kulturna skupnost bo imela letos samo za 15,5 odst. denarja za občinski in skupni republiški program. Zanimivo je, da ni izrabila z resolucijo dovoljenega povečanja za 16 odstotkov. Podobno kot še nekatere SIS je tudi kulturna skupnost odstopila razliko 0,5 odst. za reševanje perečih zadev na področju socialnega skrbstva. Z denarjem, ki bo ostal za uresničevanje občinskega pro grama, bo kulturna skupnost poskušala doseči kar največ in nadaljevali razvoj dejavnosti, ki so do zdaj kar lepo napredova-le.Seveda bodo imeli letos pre dnost skrb za knjigo, kulturni prostor, kvalitetni amaterizem in kvalitetna gostovanja. Vse te naloge so tudi na prioritetnem seznamu navedene kot prve in najpomembnejše. Kako bo z začetkom gradnje novega kulturnega doma v Trebnjem, se še nič ne ve. Kipec LJUBLJANSKI na sejmu MODA 80 potrjuje kvaliteto zaupanje potrošniko NOVOTEKS OJD Tekstilna tovarna Novoteks T0. J) KONFEKCIJA Novo mesto dobitnik kipca LJUBLJANSKI JMAJ za OTR OŠ KI PR OGRA M ŠPORTNI KOMENTAR Rezultati niso zastonj Naj dobronamernosti teh vrstic nihče ne razume kot zahtevo o nastanku nove smeri v kvaliteti novomeškega športa, gre le za oceno nekaterih prijemov, s katerimi [e sP°n na Dolenjskem tako tesno prežet. Hkrati pa ne kaj razmišljanj o namigu, ki t>i vsaj kakšno izmed športnih panog popeljal v družbo najboljših. Vse se začne pri sredstvih m tega vrstnega reda se držimo tudi v zapisu. Že tako se novomeška telesna kultura ne more pohvaliti z nabito polnim mošnjičkom, vse pa postane kristalno jasno, ko pogledamo obsežen seznam financiranja prioritetnih športov. Tukaj najdemo atletiko, košarko, ženski rokomet, gimnastiko na eni tor moški rokomet, odboj. *?» nogpmet na drugi strani. Napišimo še, da na vrata tega seznama z vso resnostjo in Po današnjih kriterijih tudi Povsem upravičeno trkajo še kolesarji pa člani kluba za Podvodne aktivnosti. Zaradi takšnega načina financim- nja, ki razen potrditve pre govora „Volk sit in koza cela” nikomur ni prinesel večje koristi, so se nekateri pričeli zatekati k t. i. tovarniškim ekipam kar pa tudi ni dalo lezultatov. In zato nič čudnega, če je ne kar iz vedrega neba prišel nagib o novem načinu financiranja športa v Novem mestu ob seveda drugačni prioritetni listi, ki bi največ obetajočim športnim panogam (mogoče samo eni ali dvema) rezal debelejše kose kruha. In še nekaj: že dalj časa živi med nekaterimi novomeškimi športnimi delavci ideja o močnem klubu, ki bi združeval in tudi preživljal najboljše športnike in jim tudi omogočal pogoje za dosego res kvalitetnih rezultatov. Ob na več načinov izraženi moči nekaterih novomeških organizacij združenega dela bi tudi vprašanje mecena ne smelo biti nerešljivo. Za začetek pa je seveda potrebna pobuda BOJAN BUDJA Rokomet še išče pot h kvaliteti Svečana seja ORZ Dolenjske Tine Brilej - ob srebrnem jubileju — Med gosti tudi predsednik RZS - Pozdravna brzojavka predsedniku Titu Ob 25-letniri dolenjskega in belokranjskega rokometa je bila v soboto svečana seja območne rokometne skupnosti ki ji je ob številnih gostih in veteranih rokometnega športa pri nas prisostvoval tudi predsednik RZ Slovenije Tine Brilej. Po krajšem orisu prehojene poti, meški športni dvorani revija dolenj-ki jo je očrtal predsednik ORZ Do- skega rokometa, na kateri so nasto- lenjske Janez Štrukelj je udeležene pozdravil še Tine Brilej in med drugim pohvalil zdajšnjo politiko rokometnega športa na Dolenjskem. Sobotni svečanosti je p-isr stvoval tudi predstavnik pobratene posavske rokometne zveze ki je med drugim zagotovil, da bodo skupaj z dolenjskimi kolegi skušali rokomet dvigniti na višjo raven Predsednik RZS je zatem podelil dve najvišji priznanji, s katerima je rokometna zveza ob svoji 30-letnid odlikovala Partizan iz Črnomlja in redakcijo Dolenjskega lista, hkrati pa je bilo podclje nih več priznanj najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam za razvoj dolenjskega rokometa. Ob koncu so udeleženci seje poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu z željami za čimprejšnje okrevanje. Pred svečano sejo je bila v novo- pile vrste od pionirske do veteranske, zraven pa še sindikalna ekipa in moštvo krajevne skupnosti. Nekaj izmed ekip je prijetno presenetilo, še posebej velja to za najmlajše rokometaše iz Metlike. g g SOBOTA V ZNAMENJU ROKOMETA - Jubilej, 25-let iolenjskega in belokranjskega rokometa,je v soboto dajal utrip športnemu življenju v Novem mestu. Levo: posnetek iz dopoldanske revije rokometa, desno: podeljevanje priznanj najuspešnejšim posameznikom in organizacijam na svečani seji (Foto: Budja Pavlin). »Dolenjski list« v vsako družino Centri prinesli nov par točk P° zmagi novomeških košarkarjev v Ljubljani med vodilno trojico v superligi — Poln zadetek tudi ostalih dolenjskih ekip na „Zahodu" in ..Vzhodu" Novomeški košaric:.rji so v zaključnem delu tekmovanja, t. i. borskega Branika, ki se prav tako . .. J „ J .. poteguje za mesta na lestvici, ki vodijo v višji tekmovalni razred. Če bi sodili po prvem srečanju in tem, da so Novomeščani gostitelji, morda lahko pričakujemo novo zmago. ■»■VOIVI IVUMIUt.lJl au V ZiOlUJUVHtm uuu tv-ruiis/ vuzaju | »I a. perligj startali nadvse uspešno. Ob štirih točkah, ki so jih prinesli 12 prvega dela tekmovanja, so v soboto osvojili še dve. Gostovali 120^9^ V Mu*>yan* *n prepričljivo premagali domačo Ilirijo kar s vid?v0li- gledalcev je v Ljubljani Nov« ‘K0 mačke z mišjo kajti veliko*1 50 za ‘gralt® Ilirije naHi™. ,Petla naslov GG Novo mesto, kjer lahko dobite vse podrobnejše informacije. Število prijav ni omejeno! PFEIFER -KEGLJAČ LETA Na prvenstvu kegljaškega društva „Rudi Kepa” iz Sevnice za preteklo leto so bili doseženi naslednji rezultati: Člani: Bedek 1656, Pinaza 1654, Levičar 1606 podrtih kegljev itd. Najstarejši člani, rekreatorji: Cigler 179, Mohor 171, Sumej 163. Članice: Zveglič 706, Brežnik 673, Lipa: 604 itd. Vrstni red najuspešnejših desetih kegljačev sevniškega kegljaškega kluba vseh tekmovanj v lanskem letu: Pfeifer, Bedek, Levičar, Požek, Glavan, Pinoza, Plazar, Kuhar, Košir, Hcrvol in Mesinger. JANKO BLAS TV D Partizan Sodražica in pokrovitelj, delovna organizacija RIKO iz Ribnice, sta minuli vikend pripravila tekmovanje v smučarskih skokih na 40-metr-ski skakalnici v Sodražici. Hkrati je bila to prva od treh prireditev (ena bo v Loškem potoku, druga pa še v Ribnici), ki bodo dale končnega zmagovalca vseh nastopov. Kar okoli 1.500 gledalcev si je ogledalo pogumne skoke 54 tekmovalcev, ki so nastopili v treh jakostnih skupinah. Poglejmo najboljše: Pionirji (skakali so na 20-metrski skakalnici): 1. Kordiš (Loški potok) 18.5 m in 19,5 m, 2. Car (Loški potok) 19 in 18,5 m, 3. Sile (Sodražica) 16 in 19 m. Mladinci: 1. Debeljak (Sodražica) 31.5 m in 33,5 m, 2. Bartolj (Loški potok) 29,5 in 32,5 m, 3. Stupica (Sodražica) 30 in 30 m. KEGLJAŠKO PRVENSTVO KRŠKEGA S prvo preizkušnjo v letošnji sezoni so startali najboljši kegljači in kegljačice na 11. odprtem prvenstvu Krškega. Lanski zmagovalec Niko Goleš bo imel letos zagotovo veliko dela, da ubrani naslov, kajti Metličan Nikica Badovinac in nekateri drugi so z lanskimi nastopi dokazali, da je njihova forma v vzponu. Nekolikanj manj napeto bo pri dekletih, kajti domačinke so gotovo v veliki prednosti, saj najbolje poznajo domače kegljišče. Poleg domačink lahko presenetijo še Novomeščanke in tekmovalke trebanjskega Merka torja. Člani: T. Košmrlj (oba Sodražica) 33,5 in 37 m, 3. Mule (Dolga vas) 33 in 36 m. 1. J Košmrlj 33 in 38 m, 2. DOT Po prvi preizkušnji vodi v ekipni članski konkurenci moštvo Sodražice s 514 točkami, pred Dolgo vasjo 1 (485,9) in Loškim potokom II (445,1 točke). M. GLAVONJIC ZMAGA LESKOVŠKIH STRELCEV Minuli teden so se strelci TVD Partizan Leskovec pomerili z enoto TO Krško. Prijateljski dvoboj ekip v streljanju z zračno puško je prinesel dobre rezultate, zmagali pa so domači z 863 : 809. Med posamezniki se je najbolje izkazal Molan (TO Krško), za njim pa Zupančič in Žnidaršič (TVD Partizan.) Zapišimo ob tem še, da so v Leskovcu tekmovali tudi člani strelske sekcije TVD Partizan za Zlato puščico. Med 10 najboljšimi strelci je prvo mesto osvojil Gašperin, pred Zokaljem in Salmičem. J. ARH DOPISNI ŠAHISTI V I. ZVEZNI LIGI Novomeška ekipa v dopisnem šahu je nedavno dosegla velik uspeh, ko se je na polfinalnem turnirju med 13 ekipami uvrstila na odlično drugo mesto, kar ji je prineslo pravico do nastopa na Vlil. ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Za novomeško moštvo so igrali Tone Praznik, ki je dosegel 8 točk, Milič 10, Pucelj 9 in Poredoš 8. J. UDIR „Tehnični” brez kilometrine in dnevnic Jože Kegljevič na svoje stroške prevaža šentjer-nejske rokometašice Šentjemejčani Jožeta Keglje-viča dobro poznaja Povsod ga je polno. Tudi pri športu, točneje rokometu. Nedavno tega je prejel ob 25-letnici dolenjskega in belokranjskega rokometa priznanje, enako šentjemejsko športno društvo, v katerem deluje, za 10-letnico dela. ..Najbliže od vseh športnih panog mi je rokomet Pa ne zaradi deklet, ki uspešno zastopajo naš kraj v slovenski rokometni ligi.” Jože ali Zgibe, kot mu pravijo domačini, pove, da je med šentjemejskimi rokometašicami ..tehnični”. Skrbi torej za prevoze, potovanja, nastope. Njegovo predanost šentjemejskemu rokometu še najbolje potrjuje podatek, da vozi ekipo na srečanja brez zahteve po povrnitvi potnih stroškov. Denar pusti klubski blagajni. Enako med potovanji večkrat gosti igralke kar iz lastnega žepa. „Kaj bi klub obremenjeval s povrnitvijo kilometrine pa hra-narine, ko pa denar tako krvavo potrebujema Smo namreč brez igrišča, prvenstvene tekme igramo v Novem mestu, treniramo v Škocjanu. No, z nekaj denarja smo si sedaj uredili zasilno igrišče v Orehovcu. Čudim se, da Jože Kegjevič naše igralke ob takšnih delovnih pogojih dosegajo takšne rezultate. Pač dokaz več, da se da tudi z dobro voljo in šentjemejsko trmo in zagnanostjo marsikaj doseči.” Eden takšnih dokazov je tudi Jože Kegljevič. B. B. Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši januš goleč Rešitev prejšnje križanke skrajšan podpis življ tekočina evr. veletok vrsta grm °Pice (lešniki!) TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO 3ALAJ" KRŠKO - TOZD VZDRŽEVANJE objavlja prosta dela oz. naloge za: 11 AVTOELEKTRICARJA 1 KOVAČA 1 VODOVODNEGA INŠTALATERJA 1 KLEPARJA 5 DEŽURNIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: — dokončana strokovna šola — lahko začetnik 1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ZA VZDRZEVANJE OBDELOVALNIH STROJEV Pogoji: — dokončana strokovna šola — delovne izkušnje pri vzdrževanju obdelovalnih strojev 5 ELEKTRIČARJEV - S PODROČJA VZDRŽEVANJA NIZKONAPETOSTNIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV Pogoji: — končana poklicna šola — lahko začetnik 2 PLESKARJEV začetek Samo dvakrat žgana zemlja »orcelan občudujejo že več kot 1000 let Čeprav poznavalci porce lana cenijo predvsem kitajski, japonski, angleški in francoski porcelan pa za slovitimi znamkami ne zaostaja tudi čehoslovaški, karlovarski porcelan. Izjemni lepoti porcelana so se čudili celo tako veliki možje, kot je bil nemški pesnik Goethe, krhki lepoti kitajskega porcelana pa se ne morejo upreti tudi zbiratelji, četudi postavljajo zanj prodajalci astronomske cene. In vendar gre v bistvu le za dva-crat žgano zemlio. Seveda vsake zemlje ni mogoče žgati v dragoceni porcelan. Glavne sestavine so kaolin, kremen in glina. A tudi to še ni dovolj, treba je znati. Dolgo so se Evropejci ahko samo čudili lepoti kitajskega in japonskega porcelana, sami pa takih posod in vaz niso znali narediti. Medtem ko so Kitajci žgali porcelan že v obdobju dinastije Tang (618 — 909), so Evropejci prve porcelanaste izdelke zagledali šele v 13. stoletju. Večje količine so začele prihajati v Evropo v 17. stoletju, glavni uvozniki pa so bili Holandci. Skrivnost proizvodnje porcelana je odkril J. F. Boettger v Dresdenu, prva prava evropska manufaktura pa je zače la delati 1710 v Meissnu. Na Češkem so prve manufakture začele proizvajati porcelan v 18. stoletju, zares množično pa šele v začetku 19. Med najstarejše spada porcelan izDuhcova; gre za okrasne figurice. Še danes je tam delo ročno, kar zahteva veliko znanja in umetelnosti. Nekatere figurice so narejene tudi iz 50 delov. Človekovih rok stroj ne more zamenjati. Samo 350 ljudi pošilja kipce po vsem svetu - od ZDA do Avstralije. Kvalitetni kaolin kopljejo v Sedlecu blizu Karlovih Varov. Nekateri predmeti in okrasi so nespremenjeni že 80 let, drugi spet sodobni. Porcelan pa je porcelan. gostomer površ. JESIŽ— despritok inniit— pergam. JojjiL Mehke kontaktne leče so prilagodljive in udobne stari slogan rim. iiubliana kos pohištva slikarjevo orodie Mehke, a neusmiljene božanstvo Sončne in senčne plati kontaktnih leč — Izsušijo co, proteinska gnezda so gojišča infekcij Človek, za katerega je lahko j^ak kamen kaj vreden, mora biti obdan z bogastvom, kamor le stopi. , P. LAGERKVIST lakota je najboljši kuhar. G. GARCIA MARQUEZ C*m bolj hrupno in veliko je človekovo velikodušje, toliko Več tiči v njem najbolj zoprne sebičnosti. F. M. DOSTOJEVSKI PREKIPELO MU JE - Prav pogosto John Garcia iz Los Angelesa ni srečal prijatelja, kadar pa ga je, ga ni nikoli pozabil pobarati, kdaj mu bo vrnil sposojenih 400 dolarjev. Končno je imel John praznih obljub dovolj in sklenil je na svoj način zadostiti pravici. Nad prijatelja se ni spravil s pestmi, nožem ali pištolo, vročekrvnež se je kar z buldožerjem odpravil „malce obdelat11 dolžnikovo hišo. Škode je naredil za nekajkratno vsoto denarja, zadoščenje pa se mu je na sodišču spreobrnilo v strašanski bes, saj je izvedel, da hiša sploh ni prijateljeva. Tale John najbrž ne bo več posojal denarja! ZAHTEVE BOLNIKOV - Bolni ljudje običajno nimajo tehtnih razlogov za zadovoljstvo. Tudi bolni Italijani iz Novare pri tem niso izjema, nezadovoljstvo pa so izrazili na takle način. Združili so se in zdravstveni službi poslali dolg spisek zahtev, med katerimi so tudi naslednje; pacient mora vselej izvedeti za pravo diagnozo, seznaniti ga morajo, kako ga bodo zdravili; to, kako napreduje zdravljenje, za bolnega ne sme biti skrivnost, kot največji greh zoper človečnost pa bolniki očitajo zdravnikom dejstvo, da jih imajo pogosto za poizkusne zajce. Zdi se, da nobena od teh zahtev ni iz trte izvita. POSADI OREH - , JCjer koli najdeš prazen prostor — posadi drevo!“ Tako je že v prejšnjem stoletju svetoval Jovan Jovanovič—Zmaj, umnosti takega nasveta pa se svet dodobra zaveda šele zdaj. O tem, katero drevo posaditi, že dolgo razmišljajo tudi francoski strokovnjaki, ugotovili pa so, da je najbolj priporočljiv oreh. To koristno drevo namreč raste zelo hitro in tako rekoč povsod. Kaj zato, če oreh rad pozebe! NI MOŽ BESEDA - Pred dokaj desetletji se je Irec George 0’Dell na očetovem grobu zaklel, da se tako dolgo ne bo oženil, dokler bo mati živa. Pred kratkim je ženica slavila stoti rojstni dan in tedaj je krepki 71 -letni George številnim sorodnikom izjavil, da bo zakletev prelomil in se oženil s pet let mlajšo Florence. Moški del žlahte ga menda ni ošteval, le pomilovalno so mu dali vedeti, da bo že še videl, kaj se pravi biti poročen zlitina iiv. srebra s kovino ceSka pritrdilnih o'nei 11 l|ublj košarkar Življenje se ne ravna po zaspancih R>goj: — končana poklicna šola 2 POMOŽNIH DELAVCEV V MIZARSKI DELAV NICI No, če že dolgo spijo, in so v manjšini, lahko delajo pozno v noč Pogoj: - NK delavec — zaželene delovne izkušnje kot pozimi, in morda je nesmisel, pravijp nekateri zdravniki, da gremo na oddih, kadar se najbolje počutimo, najbolj pa delamo takrat, ko je naše počutje najslabše. Še več: raziskovalec F. Hallberg je s poskusi na miših dokazal, „da sta smrt ali obstoj živali lahko odvisna od časa, v katerem je bila izpostavljena škodljivi snovi.” Ista doza neke snovi je v nekaterih časovnih obdobjih mišim zelo škodila in jih pripeljala celo do smrti, ob drugih časovnih obdobjih pa jim je (bolnim) pomagala do ozdravitve. To je menda tudi prpvo in največ je odkritje krono-biologije. Ta nova znanost naj bi torej omogočila zdravnikom prihodnosti, da predpisujejo bolnikom zdravljenja v strogo določenem obdobju dneva, meseca. Nova znanost pa naj bi dala tudi znanstveno osnovo zahtevam higienikov, ki si že od nekdaj prizadevajo, naj se v skladu z najugodnejšimi obdobji dnevnega življenjskega ritma posameznika organizirana delo, določi ritem pouka v šolah, razporedi letni oddih, čas spanja in periodičnost prehranjevanja. Prav lahko se pripeti, da bo razvoj te nove znanstvene panoge še bolj povečal listo predpisov, ki jih zdravnik da pacientu. Upajmo, da to ne bo povečalo hipohondrije posameznikov ter jih prisililo, da nekajkrat na dan merijo telesno temperaturo, srčni utrip, krvni pritisk in brskajo po kahli, samo da bi se prepričali, da je z njimi vse v najboljšem redu. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav Znanstveniki ugotovili, da smo počitka potrebni pozimi in ne poleti — Kronobiologija znanost bodočnosti? Snovi, ki danes zdravijo, jutri pa spravljajo v grob — Važen je ritem O življenjskih utripih živih organizmov, zlasti pa človeka, je bilo v zadnjem času veliko govora, pa tudi sami se vse bolj zavedamo pomembnega dejstva, da predstavljamo delček »univeizuma” ter da se očitno moramo podrediti zakonom, ki v njem vladajo. Čim prej bomo to storili, toliko bolje bo za vsakega med nami, sporočajo strokovnjaki na straneh pariškega tednika Le Nouvel Observateur. Vsi vemo, da imajo ženske svoj cikel približno vsak mesec, da bolje spimo ponoči kot podnevi, da traja nosečnost približno devet mesecev, da je človek v svojem življenju najprej mlad, lep in živahen, da se postopoma stara, dokler ne umre. Nekateri filozofi vedo celo povedati, da je vzrok človekove nesrečnosti prav minljivost življenja., Zdravniki so bili presenečeni nad okoliščino, da ljudje, ki bolehajo za astmo, srčnimi obolenji, ledvičnimi kamni ter na drugih organih, dobijo napade najpogosteje ponoči. Prav tako jim je znano, da dobivajo občasne napade v določenih obdobjih tisti, ki imajo čir, pa tudi taki, ki bolehajo za manično-depresivno psihoza Ugotovili so tudi, da moški postanejo plešasti in da pri ženskah nastopi mena približno v istih letih kot pri njihovih starših. Znano je nadalje, da delo v Emenah prinaša znatne motnje v kot naravno časovno razdelitev? Alain Reinberg, eden soavtorjev knjige, ki so jo spisali o tem problemu na osnovi razprave na sedežu UNESCO v Parizu, meni, da se je »biološka periodičnost približno sedem dni ustalila ter ovekovečila v družbi pred najmanj pet tisoč leti” Pristavlja pa tudi, da kronobiologija, čeprav daje določeno število odgovorov, postavlja še večje število vprašanj v zvezi z življenjskimi utripi. Uspeh te mlade, vendar še vedno neuveljavljene znanosti je boij kot od odkritja fizioloških prispevala k odkritju patoloških in terapevtskih ciklov. Večje število sončnih dni poleti in hladnih pozimi gotovo vpliva na počutje. Toda po mnenju Alaina Reinberga „ritmi smrtnosti in izboljšanja vsaj delno izhajajo iz obdobnih sprememb v sposobnosti prenovitve samega organizma in ne le sprememb okolja, podnebja in podobnega.” Eno je gotovo: pod nedvomno kombiniranim vplivom teh in številnih drugih dejavnikov pogostost izboljšanja in smrtnost variirata od trenutka do trenutka. Na splošno vzeto, je naša sposobnost proti raznim boleznim večja poleti DELOVNA ORGANIZACIJA MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE ZA TOZD VINOGRADNlSTVO-KLETI KRŠKO. vseh organskih funkcijah. Ljudje, ki se ukvaijajo s kronofiziologijo, znanostjo, ki je danes na neki način v modi, so prišli do sklepa, da je vsako bitje, od izolirane celice do zapletenega organizma, podvrženo določenemu časovnemu utripu. Izločanje raznih substanc s sečjo, vse konstante v krvi, poti električnih dejavnosti srca ali možganov, krvni pritisk, seksualna dejavnost, intelektualno življenje — vse je podrejeno periodičnosti, določenemu cijclu. Ritem je lahko ultravialen (da traja manj kot en dan), cirkamcnzualen (mesec dni), cirkamualen (leto dni). Enoletna ali enodnevna obdobja nikogar ne presenečajo, ker ustrezajo znanim naravnim pojavom - menjavi dneva in noči, gibanju Zemlje okoli Sonca, prehodu letnih obdobij itd. Zakaj torej upoštevamo mesece in tedne, ki na videz predstavljajo zelo staro, prej bi rekli kulturno Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri delu v računovodskih poslih. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije M—Agrokombinat Krško, in sicer 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku objavnega roka. je industrija teh optičnih pijP. močkov v polnem zamahu- N J večji proizvajalec mehkih ^ taktnih leč na svetu Bausch taktnih leč na svetu------- Lomb je samo lani proi 120 milijonov dolarjev proizvodov. IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje v DE strokovne službe: 1 DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA za opravljanje nalog zahtevne obdelave in sodelovanja pri pripravi del 1 DELAVCA ZA OPRAVLJANJE NALOG TELEFONIRANJA IN KONTROLE PRI IZHODIH pogoj: popolna ali nepopolna osnovna šola, tečaj za telefonista. Poskusno delo traja za oba delavca dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „Sava", Krško, CKŽ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. ČLANI NOVOMEŠKEGA KOMITEJA ZK in sekretarji osnovnih organizacij so se zbrali na plenumu. Kaj je ugotovilo poročilo o lanskem delu? Vrsto uspehov in slabosti... In slabosti? Skoraj jih je več kot dobrih strani. Le aktivi ZK v podjetjih so bili kolikor toliko uspešni. Slabše je bilo s terenskimi in vaškimi osnovnimi organizacijami. Skupinski ideološki študij ni dovolj. Osnovne organizacije so bile preveč zaprte vase. Nekateri tovariši so preobremenjeni s funkcijami. Vrsto nalog smo reševali preveč malodušno. Razprava na plenumu je bila vse prej kot živahna, preveč načelna je bila. Mogoče bi bilo bolje povedano tako. Prepolna je bila izrazov kot: „gotovo podjetje11, ,,gotovi organ”, »gotovi tovariš'* se branijo tega in tega in ga lomijo. Videti je, da je vzrok naše zaprtosti prav to, da smo premalo revolucionarni, premalo konkretni. ČLOVEKA ČESTO ZABOLI, KO VIDI, kako nekatere prodajalke ali prodajalci delajo razliko v odnosu do potrošnikov. Pri tem Često svojo ljubeznivost merijo po zunanjem videzu stranke ali po poznanstvu. Tako je pogosto moč slišati tako dobrikanje .„Gospa, želite? Gospa, izvolite! Klanjam se:Gospod, to vzemite, priporočam vam!” Ali pa . ,,Kaj bi rad? Na, to imamo! Mhm, če to ni dobro, drugega nimamo . ..” Itd. POROČALI SMO ŽE O SVINJSKI KUGI in o tem, da jo širijo divji prašiči. V zadnji številki smo opisali primer brakade, priredili so jo posamezni lovci iz lovske družine Brusnice, ki uplenjenega divjega prašiča niso dali pregledati veterinarju. Kuga se je pojavila zdaj tudi v Gaberju, prav v hiši enega izmed lovcev, ki je v tej brakadi sodeloval, in še pri njegovem sosedu. Trditev, dajo prenašajo divji prašiči, torej drži! VSAKO JUTRO. Jutro na sipini požganih zvezd,/ jutro, ki se rodi v hotenju rož / na oknih mojega doma,/ jutro, ki ga ptice natrosijo/ v gnezda svojim mladičem,/ to jutro moraš priti k meni./ Zavrgla bova slepeče podobe/ narejene sreče/ in se ves dan/ smehljala obiskovalcem,/ dokler naju ne stisne/ molk včerajšnjem slovesa. (IVAN ZORAN) Iz DOLENJSKEGA LISTA (28. januarja 1960) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice ko jpO.*nena(j 3® Stezo-la ustavil da c’ prav Pr*bližali 0 »n naj-'a desno, de*no na- Natty in oba častnika so res kmalu prišli do roba gozda in tedaj se jim je odprl pogled na jezerce, katerega bregovi so bili po vsem videzu posejani s stotinami indijanskih kočic. Toda vse je bilo tiho in mirno in nič se ni ganilo. Že so hoteli kreniti dalje, tedaj pa se je iz bližnjega grmovja pomolila človeška glava, Brž so se skrili, da jih neznanec ne bi opazil. Imel je po mingovsko poslikan obraz in tudi na kratko ostriženo glavo okrašeno z značilnimi peresi. Razcefran plašč mu je segal le do polovice golih nog, ki so bile obute v grobe mokasine iz surove jelenje kože. Bil je na vso moč čudna prikazen. »Za vraga,« je tiho vzkliknil Stezosledec, »to ni nikakršen Mingo, a videti je, kakor da bi oropal kakšnega belca.« (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1900) POTA m snif Kaj skriva zavesa drobnih sporov Sodišče združenega dela tudi v preteklem letu brez pričakovanih večjih sporov s področja statusnih vprašanj — Letos še en sodnik? Po oceni lan&oletnega poslovanja novome&ega sodišča združenem dela se tudi v letošnjem letu ne bo spremenilo kaj prida, če seveda izvzamemo predvideno kadrovsko okrepitev s profesional-sodnikom, kajti dosedanji letni pripad spornih zadev je za dežurni j mročaji RAZGRAJAL V ..LOVSKEM ROGU“ - Črnomaljski miličniki so v četrtek zvečer pridržali do iztrez-nitve domačina Jožeta Ašiča Jože je namreč vinjen razgrajal v gostišču ..Lovski rog“, razbijal je tudi steklenino, natakarju pa kar grozil s pretepom. Seveda je Ašiču po takšnem seznamu kršitev zagotovljena pot k sodniku. NA ZNANKI PREIZKUŠAL MOČI — Istega večera pa so novomeški miličniki pridižali v svojih prostorih 33-letnega Alojza Bučarja Alojz, sicer Novomeščan, je bil tisti večer od zaužitega alkohola na avtobusni postaji poln moči in pretepaškega razpoloženja. Tako mu je med drugim oko obstalo tudi na znanki in je sklenil svojo bojevitost stresti nadnjo. Na srečo so bili prisotni dovolj prisebni in so preprečili veijetno neenakovredno borbo, svoje pa so čez nekaj minut opravili tudi miličniki Bučarja čaka še sodnik za prekrške. SPET V LEVO NA AVTOCESTI Edina prometna nesreča na območju krške UJV v minulem tednu se je zgodila v nedeljo. Pri Jesenicah v brežiški občini je Rikard Podvinec iz Bregane skušal kar najhitreje zaviti z avtomobilske ceste. Peljal se je namsč iz ljubljanske smeri, zavijanje v levo, za nameček še čez polno črto, je bOo usodno, zakaj v tem trenutku je iz zagrebške smeri pripeljal Fehim Bošnjakovi iz Ljubljane. Fehimov avto je udaril v levi blok Podvinčevega vozila. Ob trčenju je bil Podvinec huje telesno poškodovan, na pločevini obeh vozil pa je za40 tisočakov škode. nun enega samega sodnika prevelik. Naj takoj temu na rob povemo, da se v dosedanji praksi uveljavljanje sodnih senatov z neprofesionalnim predsednikom ni obneslo. Še več, sodniki so takšno funkcijo sila neradi sprejemali, se izgovarjali na siceršnjo preobremenjenost, tako da nepoklicni sodnik ni v minulem letu rešil prav nobenega sodnega spisa. Sicer pa je ob 94 nerešenih zadevah iz predlanskega leta lani obiskalo VLOŽENE KUMARICE IN MARMELADA ZASTONJ V nedeljo ob 19.25 je prišlo v Dobruški vasi do prometne nesreče, ko se je tovornjak delovne organizacije Belt iz Črnomlja, naložen s kozarci vloženih kumaric in marmelade, prevrnil s ceste. Razumljivo, da je tovor popadal iz vozila, kar pa so s pridom izkoristili tamkajšnji krajani okoliških zaselkov Tomažje vasi, Hudenj, Grmovelj, pridno pa so razmetane kozarce pobirali tudi Romi. Za skrajno neodgovorno in nesramno početje posameznikov bodo poskrbeli miličniki in storilce ovadili javnemu tožilcu, ukradeno robo pa seveda zasegli. ODŽAGAL SI JE TRI PRSTE 45-letni Alojz Senica iz Gorenje Straže je v četrtek dopoldne med delom v Straškem Novolesu delal s krožno žago. Med obrezovanjem lesa je hotel iz žage odstraniti odpadni les, pri tem pa mu je rezilo odrezalo sredinec, prstanec in kazalec. Senico so takoj prepeljali v novomeško bolnišnico. Poškodovanec je imel opravljen izpit iz varstva pri delu. Ob službo le pijača? Lozarju zadnja možnost, da se odpove pitju med delovnim časom — Eno leto preizkušnje Novomeško sodišče je na javni ustni obravnavi nedolgo tega pritegnilo izrečenemu disciplini emu ukrepu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Črnomelj, ki ga je omenjena ustanova izrekla Slavku Lozaiju iz Rožanca pri Črnomlju. Zraven pa še zapisalo: „Potrdita se odločbi I. in IL stopnje omenjene ustanove, s katerima je bil Slavko Lozar spoznan krivega zakršitve delovnih dolžnosti in mu je bil zaradi tega tudi izrečen ukrep prenehanj a delovnega razmerja- Le da se odločitev komisije dopolni še s tem, da sc izvršitev disciplinskega uk lepa Lozarju odloži za dobo enega leta, če seveda delavec ne bo v tem času ponovno kršil delovnih dolžnosti." sodišče združenega dela še 199 novih zadev, od tega pa jih je bilo rešenih 159. Številka 134 nerešenih zadev je verjetno še en razlog več, da se potreba po še enem poklicnem sodniku čimprej uresniči. Mogoče o delavnosti sodišča v lanskem letu še podatek, da so imeli 41 obravnalnih dni in opravljenih kar 226 javnih ustnih obravnav, zraven pa imeli še osem nejavnih sej senata. Verjetno največ prostora ob oceni poslovanja sodišča združenega dela v Novem mestu pa bi morali posvetiti strukturi obravnavanih zadev. Kajti še zmeraj je velika večina sporov (188) iz delovnih razmerij, medtem ko zadev s področja statusnih vprašanj (organiziranje tozdov, delovnih organizacij, izločitev tozda, delitev DO in podobno) kratko malo ni bilo. Vsa stvar je tolikanj bolj čudna, če zapišemo, da se ostala sodišča združenega dela v Sloveniji s podobnimi vprašanji in spori na veliko ukvarjajo. Skorajda ne upamo pa si pomi a so prav skih delovnih organizacij sliti Lata' je namreč pred sodiščem zahteval sodno varstvo svojih pravic, kqti pravi, da o očitani vinjenosti na delovnem mestu ne more biti govora in da naloženega dela ni opravil, ker je pač bilo tisti dan že tako veliko dela „ Popolnoma drugače so odgovarjali na obtožbe v SO Črnomelj; po njihovem je Lozir vdan prekomernemu uživanju alkohola, bil z sadi tega že kaznovan, kršitev pa naredil prav v času pogojne odložitve prve kasni Dok sni postopek, zaslišanje prič in pregled spisov je dal podobo, da o Lozajevi krivdi pač ne more biti dvoma. Sodišče je le omililo izrečeni disciplinski ukrep, kajti 'zadnje obdobje Lozarjevega dela je vendarle pokazdot da mu je treba dati še eno, hkrati pa tudi zadnjo priložnost MLEKO PONOVNO POBELILO CESTIŠČE 2e prejšnji teden smo poročali o prometni nesreči na magistralki, ko se je prevrnil tovornjak, naložen z mlekom na avtocesti, tokrat pa je do podobnega primera prišlo na regionalni cesti pri Laščah. Anton Rešet ič s Sel pri Ratežu je namreč v petek dopoldne peljal tovorni avtomobil s cisternami mleka proti Smuki, med vožnjo pa mu je nasproti pripeljal osebni avto-mobiL Rešetič se je pri srečanju umikal na skrajni desni rob cestišča, pri tem pa se je pod kolesi udrla bankina in vozilo se je prevrnilo. Ob tem so iz tovornjaka padle tri cisterne mleka in kar 7.500 litrov bele tekočine je pobelilo prašnato cestišče. Temu primerna je seveda tudi škoda, po prvih podatkih so jo ocenili na 150.000 din. Potovali tudi promili Denarna kazen in odvzem vozniškega dovoljenja za štiri mesece - Martin Jerak vozil vinjen Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je minuli teden razpravljal o vzrokih in krivcu prometne nesreče, ki se je zgodla lanskega januarja na avtocesti med Mačkovcem in Otočcem. Na zatožno klop je sedel 42-letni Martin Jerak z Gmajne, začasno zapaden v Zahodni Nemčiji Po besedilu iz obtožnice je Jerak 8. januarja lani ob 14.10 peljal svoj osebni avtomobil od Mačkovca proti Otočcu, in kot je pokazala preiskava je z njim potovalo tudi nekaj promilov alkohola Tako je na omenjenem odseku ceste nameraval pehiteti tovorni avtomobil, ki je vozil pred njim. Zavil je na levo stran vozišča in v tistem hipu opazil nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je peljal Franc Vrhovec. Jerak je hovo odpravljanje mar. Sicer pa svoje kaj malo pove tudi podatek, da sodišče v minulem letu ni obravnavalo primera (tudi kdaj poprej ne), ko bi moralo ocenjevati zakonitost odločitve notranje arbitraže v združenem delu. B.B. Cisterna popustila Zakaj prevelik pritisk tehnološke vode v jedrski? V krški jedrski elektrarni so imeli v sredo, 23. januarja, težave z 230-kubično cisterno za tehnološko vodo. Očitno je v cisterni prišlo do prevelikega pritiska, zakaj, bo morala povedati nadaljnja preiskava. Razneslo je namreč del oboda in pokrova Ravno tako v času poročanja še ni bilo jasno, ali bo mogoče poškodovano cisterno popraviti ali pa bo treba dobiti novo. Če bo treba novo, bo treba seči v žep za osem milijonov dinarjev, popravilo, če bo seveda možno, bi znesek znižalo vsaj za polovico. Vodo iz cisterne so uporabljali za izpiranje cevi. A. Ž. Bolj kaznovani maligani? Tožilci za zaostritev kaznovalne politike — Alkohol za volanom kaznivo dejanje? Ostreje o pobegih Nekaj besed o prometni kaznovalni politiki tudi kljub pesimističnim napovedim namestnika republiškega javnega tožilca, da naše prometne varnosti ni moč izboljševati brez boljših cest, ne more biti odveč■ Še tolikanj bolj, ker modernizacija voznih površin, ki jo vsi tako nestrpno pričakujemo, stvari še zlepa ne bo rešila. Prihajamo celo do nasprotujoče si ugotovitve, da z asfaltom polita makadamska cesta, največkrat brez popravila cestnega ustroja, predstavlja še večjo nevarnost. Edini ključ očitno ostaja v zaostritvi kaznovalne politike. Slovenska skupščina je že pred leti priporočila ostrejše ukrepe zoper brezobzirne in vinjene voznike, vendar temu klicu z nekaj izjemami nismo sledili. Zato je tolikanj bolj hvalevreden korak republiškega tožilstva, ki se zavzema za Označitev vožnje pod vplivom alkohola kot kaznivo dejanje. Tako bi bili kazensko odgovorni vsi vozniki, tudi tisti, ki so s krivdo povzročili le materialno Škodo do 20 tisočakov, oziroma povzročili nevarno situacijo na cesti. Prekršek bi tako postal kaznivo dejanje. In še ena zanimiva iz naše zakonodaje. Danes šteje le-ta za pobeg s kraja nesreče le, če voznik pusti na cesti poškodovanega človeka, če pa ga povozi do smrti in odpelje naprej, pa o pobegu v zakonodaji ni govora. Ob tako napisanem besedilu zakona je torej povsem razumljivo, da se tožilci zavzemajo tudi za to, da bi kaznivo dejanje postal vsak pobeg s kraja nesreče, ne-glede na posledice. Kajti dokler ne bomo odpravili vzrokov nesreč, bo kaznovalna politika edino orožje v rokah tistih, ki skrbe za red in varnost naših cest. Vemo pa, kje smo najobčutljivejši. B. BUDJA so prav odnosi v doleni-_ ijah idealni, brez nejasnosti in ne-vilnosti. Ali pa morda napa-ljubosumno skrivamo zgolj 2»se, medtem ko nam je za nji- fPO dolenjski] j DE2EU j S • V Novem mestu si je • občan, ki slovi kot velik jedec, • omislil manjšo kokošjo farma • Zadeva pa se ni končala z j gostijo, za kar je ..zaslužen" j jedčev sosed, kije piščančkom • S preščipnil žici do žarnice, ki je S S perutnini nadomeščala mater - ! ; kokljo. • • Pod najbolj svetlo lučjo na * j sevnišketn Glavnem trgu so z j : nekega fiata 126-P ukradli j | zaključno luč, kar pa seveda ne j • pomeni, da se je zanimanje za : S taka ali drugačna vozila z j | vzhoda povečalo. : j • Parčki ki se kljub mrazu j ; po avtomobilih stiskajo na parki- : j riščih okoli gradu Otočec, se : • pritožujejo, da zadaje čase nima- | • jo miru pred radovednostjo vse ; ! številnejših tekačev, ki švigajo • ; tam okoli Posebno radoveden : ; da je visok, že nekoliko plešast : • tovariš zgodnjih srednjih let • ; » KDO SE JE SPREHAJAL PO HODNIKU? Branko Zobčič iz Bučne vasi je v soboto zvečer prijavil novomeški postaji milice, da mu je nekdo iz plašča na hodniku odnesel 7.000 din gptovinc, iz bunde pa še nož in vzmet. Kot je oškodovanec sam povedal, jc nekje med 15. in 16. uro slišal na hodniku korake, vendar je mislil, da se je vrnil kdo izmed domačih. Sele zvečer je odkril, da so bila vhodna vrata odklenjena in da je skoznje odšla lepa vsota denarja. Hrupen večer pri Dobruški vasi Tri prometne nezgode in osem udeležencev se je zvrstilo v petek zvečer pri Dobruški vasi — Poledenelo cestišče in prehitra vožnja Preveč časa in tudi prostora bi izgubili, če bi hoteli že uvodoma našteti vse udeležence prometnih nesreč, ki so se v razmiku borih trideset minut pripetile v petek pri Dobruški vasi. Mrzel večer in nekolikanj poledenela cesta, zraven pa še nekaj neprevidnosti in prehitre vožnje so opravili svoje. Začelo seje nekaj pred dvajseto uro. Alojz Peterlin iz Vidma pri Grosupljem je peljal tovornjak s priklopnikom proti Zagrebu, pri Dobruški vasi pa, ker je vozilo pred njim zaviralo, zaviral še sam. Na poledenelem cestišču je vozilo zaneslo v levo, tako da je pri tem oplazilo nasproti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal Štefan Barišič iz Turnišča pri Lendavi. Za Peterlinom je vozil tovornjak s priklopnikom še Goričan Bruna Franzot, ki ga je ob zaviranju prav tako zaneslo v levo in je trčil v tovornjak Alojza Bodanca iz Tišine pri Murski Soboti. Skupna materialna škoda je ogromna. 280.000 din, vendar s tem spisek nesreč tistega večera še zdaleč ni končan. Proti Dobruški vasi je takrat peljal tudi Novomeščan Dalibor Vrdoljak in z osebnim avtomobilom dohitel kolono vozil. Zaviral je, vendar na poledenelem vozišču to ni kaj prida zaleglo. Treščil je v zadnje vozilo Tuzlanca Alojza Kneževiča, tega pa je odbilo naprej v osebni avtomobil Skopjanca Vlada Apostolova. Poškodovani pri tem sta bili nič krivi mati Zvonka Kneževič in hči Dragica, na pločevini pa je bilo škode za 80.000 din. Krona dogodkom pri Dobruški vasi tisti večer pa je početje Bjelo-varčana Milana Ljubana, ki je prav tako proti Zagrebu peljal tovomi avtomobil z neprimerno hitrostjo. Ob pogledu na stoječo kolono pred njim je sicer zaviral, vendar gaje zaneslo in vozilo se je prevrnilo. Voznik je ob pogledu na zvito pločevino kratko malo odšel s prizorišča nesreče, ne da bi kogarkoli o tem sploh obvestil. Škodo, ki jo je zapustil s svojim početjem, so potem ocenili na 60.000 din. „Drag” beg iz zaporov Boris in Zdenka Brajdič na begu iz zaporov zagrešila nova kazniva dejanja — Krivdo valila drug na drugega sicer zaviral in se skušal vrniti na svoj vozili pas, vendar ga je pri tem zaneslo še bolj v levo, avtomobil pa obrnilo. Trčenje, do katerega je pašlo hip kasneje, je bilo neizbežna Ob preccjšnji materialni škodi seje huje poškodoval voznik Franc Vrhovec, ki so ^ morali prepeljati v bolnišnico. Na obravnavi je obdolženec zagovor knjil po stroje, trdil, da ni bil preveč vinjen in da je v času, ko je on pehiteval tovornjak, to storil tudi nekdo drug (kdo, ni vedel povedati). Zato se tudi ni mogel pravočasno vrniti na svoj vozni pas. Sodišče izgovoru po temeljitem zaslišanju prič ni moglo verjeti, z ato je Jeraku prisodilo 14.000,00 din denarne kani, zraven pa izreklo še vamostai ukrep prepovedi vožnje vozil B kategorije za dobo štirih meseccv. Sodba še ni pravnomočna. 21-letni Zdenko Brajdič in njegov devet let starejši pajdaš Boris Brajdič, prvi iz naselja v Rimšu, drugi pa iz Otočca, nista minuli teden prvič sedla na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto. Oba že predkaznovana pa sta tokrat odgovaijala za nekaj novih kaznivih dejanj. Zdenko, sicer brez zaposlitve, in Boris, po poklicu delavec, sta bila predlanskega oktobra na begu iz z ^jorov. Tako sta 26. oktobra prišla v romsko naselje Rimš pri Leskovcu, 'popoldne pa sta se odpravila proti Škocjanu in med potjo sklenila obiskati znanca Pavla Moleka v Klenoviku. Ta ju je res povabil v kuhinjo, sam pa odšel v klet po pijačo. Neprevidno domačinovo gostoljubnost sta gosta izkoristila in Moleka olajšala za tranzistor in bankovec za 100 din. Brajdiča sta se potem odpravila v Male Poljane in pri trgovini »Dolenjke opazila motorno kolo“, last Jožeta Florjančiča. Brez pomislek a sta si ga prilastila (motorno kolo namreč) in se družno odpeljala v Škocjan, tam z sp ravila ukradenih 100 din, potem UMRL V BOLNIŠNICI V prejšnji številki smo poročali o prometni nesreči, ki se je zgodila 17. januarja na avtocesti pri Otočcu. Iz novomeške bolnišnice pa so nam pred dnevi sporočili, da je 43-letni voznik osebnega avtomobila, udeleženega v prometni nesreči, Stanislav Vasič iz Pulja, v petek ob 4.30 poškodbam tudi podlegel. pase vmilav Rimš. No, prijatelja sta se potem kmalu sprla, tako da je Boris odpeljal kolo v Brezovico, Ob že znanih bolj ali manj domiselnih izgovorih pri tovrstnih storilcih kaznivih dejanj, je sodišče vendarle krivdo enakomerno naprtilo obema, čeprav sta jo nič kaj kolegialno valila drug na drugega. Senat jima je odmeril enotno kazen treh mesecev in 15 dni zapora, hkrati pa morata povrniti vso stoijeno škodo. Sodba še ni pravnomočna Nič nas ne bi čudilo, če bi po takšnem razpletu dogodkov našel petkov večer posebno mesto v arhivu najzanimivejših miličniških poročil. B.B. Solidarnostna stanovanja le za domačine? Iz ustavnega sodišča je pred dnevi prišel sklep, v katerem stoji, da so pričeli s postopkom za oceno ustav nosti in zakonistosti določbe 5. člena sprememb in dopolnitev pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kočevje. Obrazložitev omenjenega sklepa zahteva nekaj več besed. Pobudo za omenjeni postopek je dal Valentin Mavrin iz Kočevja, kajti uvodoma omenjeni člen govori, da lahko zaprosijo za stanovanja, pridobljena iz sredstev družbene pomoči, le tisti občani, ki imajo na območju občine Kočevje petletno stalno bivališče. Zdi se, daje Mavrin popolnoma upravičeno takšno določbo označil kot nezakonito in zato predlagal, da jo sodišče razveljavi. Temu primerna pa je seveda reakcija ustavnega sodišča, ki bo v postopku ocenilo skladnost sporne določbe pravilnika z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj, po katerem se sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine, kjer ima občan stalno bivališče. Pogledati pa bo potrebno tudi, kdaj občan dobi pravice, ki mu pripadajo. SREČEN KONEC NEPREVIDNEGA KOLESARJA - Anton Šale-har iz Prelesja pri Šentrupertu se je v sredo zvečer peljal s kolesom od Mirne proti Mokronogu. V Bistrici pa se je njegova pot končal^ ko je neprevidno zapeljal na sredino ceste. Za njim je namreč takrat vozil z osebnim avtomobilom Ivan Tori z , kije zavijanju reč o se je Salehar le leže poškodoval, materialne škode pa je bilo za 15.000 din. Z OSEBNIM AVTOMOBILOM V KOMBI - V zgodnjih jutranjih petkovih urah - kazalci so kazali 4.45 - je Drena Despotovič, zdomec iz Sokobanje, vozil osebni avtomobil proti Zagrebu. Pri Trebnjem je opieil na cestišču stoječi kombi, pravilno označen z rumenimi utripajočimi lučmi. Despotovič je zaviral, pri tem pa ga je zaradr neprimerne hitrosti vseeno zaneslo v kombi Pri trčenju so se poškodoval* voznik in sopotniki Stojan Kostic, Ratko Pavlovič in Radoie Polič in so jih prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 45.000 din. NA POTI V BOLNIŠNIC0 TRČIL - Albin Bobič iz Šmarje« je v soboto nekaj po 13. uripelJ"* osebnim avtomobilom v bolnišnic svojega očeta. Med vožnjo P“ podvozu za Lutrško selo se je obrn nazaj in pogledal očeta, pri tem P je avtomobil zaneslo na levo, da j trčil v obcestni smernik. Vozilo J zdrsnilo po nasipu navzdoli obrnilo in ponovno postoviio . kolesa Pri nesreči se je poškodo o A nad a Mrvar, » 74-letna sopotnica Angela MrvM so jo novome: škode je za 25.000 din. prepeljali na fkoP bolnišnico. Matenje Zakaj ne bi Luknje obnovili? Arhitekt Zdenko Hlavaty predlaga domači energetski vir, ki bi kril polovico novomeških potreb Arhitekt Zdenko Hlavaty, ki je Novomeščanom za časa svojega dvajsetletnega bivanja na Dolenjskem znan kot človek dobrih zamisli, je pred kratkim ponudil še eno svojih idej v premislek. Ob stabilizacijskih prizadevanjih mu je na misel prišla opuščena elektrarna v Luknji pri Prečni. O njej pravi: »Nisem noben strokovnjak za energetiko in hidro- 2000 KM, kar je probližno 1650 KW, to je petina potreb celotnega Novega mesta. Ko sem svojo zamisel preverjal na Elektro so mi povedali, da obstaja podo ben načrt še iz stare Jugosla- vije in našli v Arh. Zdenko Hlavaty je prvič prišel na Dolenjsko s Cankarjevo brigado leta 1943, zdaj pa je naš občan, eden tistih, ki nenehno ustvarjalno razmišljajo o napredku. elektrarne, ampak sem samo kot občan delal izračune in prišel do zamisli, da bi bilo možno v Prečni zajeziti Temenico z jezom, ki bi segal od Marofa do ceste za Brezovo reber. Jez bi bil okrog 200 m dolg in bi se dal postaviti na 200 m nadmorske višine, to pa ne bi ogrožalo vasi Jablan in drugih na drugi strani hriba proti Mirni peči, ker ležijo te za 30, 40 in več metrov višje. S tem bi dobili samo pri zajezitvi okrog 3,800.000 kubičnih metrov vode, in če to pretvorimo v energijo, bi \^po grobih ugotovitvah imeli da bi ga morda kje Ljubljani Če bi iz tega kaj nastalo, pa bi morali ribogojnico premestiti proti staremu delu letališča, hkrati pa bi ustvarili pogoje za regulacijo Temenice, ki prav v tem koncu hudo poplavlja. Poudaril bi še, da je lokacija elektrarne v Luknji zelo ugpdna tudi z vidika SLO, ker je nedostopna.” — Kako vam je ta stvar prišla na misel? „Kadar nimam kaj druge ga delati, vedno kaj drugega delam,” je rekel v šali in povedal še za drugi del svoje zamisli, da bi z manjšimi pretočnimi hidroelektrarnami na Krki dobili šc nadaljnji nov vir domače električne energije. „Po vsej dolžini Krke od Soteske do Otočca. kjer je 11 jezov, je v normalnih razmerah okrog 2 metra višinske razlike, ob poplavah pa je znatno večji pritok. Spričo tega dejstva bi se dalo narediti 11 majhnih pretočnih hidroelektrarn, ki bi dale še dodatnih 10 megavatnih ur, tako da bi Novomeščani lahko krili polovic > celotne energetske porabe doma.” Obe zamisli arhitekta Hlavatvja sta v zdajšnjem trenutku še kako interesantni, zato je prav, da javnost zanje vsaj izve. Stvar ustreznih strokovnih služb pa je, da jih proučijo. Čeprav arhitekt Hlavaty izrecno poudarja, d;> sta obe zamisli nastali kot hoby, ne smemo pozabiti, da je že uspel pri projektu intervencijskih hiš in pri gradnji letališča. Če omenimo samo ti dve, ki sta javnosti najbolj na očeh. RIA BAČER VESELJE BREZ OPREME — Zadnji dan pouka pred zimskimi počitnicami so otroci novomeških šol takole veselo proslavili dogodek: torbe v sneg, pa vojska s sneženimi kepami. (Foto: R. Bačer) Iskra poslej v treh tozdih kolektiv šentjemejske Iskre, ki je eden najstarejših industrijskih obratov povojnega časa na Dolenjskem in je vsa leta posloval kot samostojen tozd Tovarna uporov v okviru Iskre, se je odločil za novo organiziranost Z novim letom 1980 so ustanovili v tovarni uporov, ki je pravno nehala obstajati, 3 tozde, vsi trije pa združujejo dela in sredstva v Industriji elementov za elektroniko, ki ima sedež v Ljubljani. Skupno je v tej delovni organizaciji zaposlenih 330 delavcev v 11 tozdih in skupni delovni skupnosti skupnih služb. Novi trije tozdi pa so: Tozd Upori s 480 zaposlenimi, Tozd Hipot - tovarna potenciometrov in hibridnih vezij s 520-članskim kolektivom v Šentjerneju in Tozd Industrijska elektronika s 100 zaposlenimi v Kostanjevice Vsi trije novi tozdi so že izvolili delavske svete in druge samoupravne organe. Še zaostajanje v komunali Srednjeročni plan na področju komunale v novomeški občini ne bo uresničen, vzrokov pa je vse več — Predvsem gre za obljubljena, ne pa plačana sredstva s strani združenega dela Kaj je s 60 milijoni dinariev, ki jih za pretekla tri leta dolguje združeno delo samo komunalni skupnosti? O tem je že na več ravneh tekla beseda, pa ni videti, da bi opominjanje zaleglo. Ker ni denaija, tudi precej planiranih del ni bilo izvršenih.' Med vzroki za precejšnje zaostajanje pri komunalnih delih vseh vrst je tudi ta, da plani niso bili pravilno vrednoteni zaradi pomanjkanja tehnične dokumentacije, prišlo je tudi do cele vrste neplaniranih del pri modernizaciji cest, ki pa so poleg znatnih sredstev občanov zahtevala tudi sofinanciranje komunalne skupnosti. Poudariti velja, da pa srednjeročni in letni plani nekaterih dejavnosti komunalnega značaja nastajajo zunaj komunalne skupnosti, kar velja za lokalne prevoze, preskrbo z električno energijo in preskrbo s ptt storitvami. Ugotovljeno je tudi, da izvajalci nizkih gradenj končujejo dela z veliko zamudo, prihaja do večjih podražitev. Odprtih je veliko gradbišč, medtem ko pri modernizaciji in gradnji cest ne izvedejo vseh zaključnih del, zato prihaja do upravičenih kritik. Eden zaviralnih dejavnikov pri uresničitvi srednjeročnega plana do leta 1981 je tudi ta, da organiziranost komunalnih or-gpnizacij ni pravšnja. V isti delovni organizaciji (Novograd) se srečujejo investitorji in izvajalci !)ju obveznic od vpisanega posoda za ceste v korist dodatnim Komunalnim delom, ker z cdnirni sredstvi občani nikakor ,.lso mogli zgraditi vsega, kar se ■j'm je zdelo nujno potrebno. Za peljavo te akcije pa je bilo posebno urediti vrsto tehničnih n vsebinskih vprašanj, predli?111 pa je šlo za dogovor z Lju-jansko banko za premostitve-* posojila krajevnim skupno-• 1ln) oz- za predčasno vnovčen-J obveznic. m, so 0 vsem tem na široko pravljali krajani, je bilo do-7KV0nen°, da bodo od vseh , ranih obveznic *%■ It 20 v krajevnih Pnostih namensko združeva- odst. sredstev za modemi- ta teden VSE SIS 'nteresne"1^0 do januarja benih h pnosti s področja druž-stopnje iiaVn,osti “skiaditi prispevne leto 1970 °rizacijo programov za ^olucikv Z novimi Predpisi in 3l- ian„ ' naČeli> so mcd 29- “> sltuPnostiarJ*'m- ^heana zasedanja nEga slJ otr°škega varstva, social-Pa je, H, fVa’ zdravstva itd. Novo Pr*sPevne .°d° 0d l- malca letos * 8ospoda^"Ji,!mžr’tako da arstvo manj obremenjeno. zacijo cest Ratež — Gabrje, Škijanče — Ruperč vrh in Dolenjske Toplice — Sušice. Akcija je bila ^stavljena s pomočjo izvršnega sveta občinske skupščine, vendar so ob koncu lanskega leta ugotavljali, da ni prinesla zaželenih sadov. Krajevne skupnosti so namreč zbrale le za 5,5 milijona dinarjev obveznic, vplačanih pa je bilo 32 milijonov, organizacije združenega dela in skupnosti pa so prispevale za okrog 500.000 MALCE GLOBLJE V ŽEP Za petek, 8. februarja, je v Novem mestu sklicano zasedanje obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti. Delegati bodo obravnavali resolucijo o uresničevanju družbene-ga plana in sklepali o prispevnih stopnjah, važna točka dnevnega reda pa bo tudi sprejem ,,usklajene liste prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva”. To jc uradni naziv, gre pa za večjo soudeležbo pri plačilu zdravstvenih uslug Pri posameznih vrstah uslug naj bi zaradi pičlih zdravstvenih sredstev v letu 1980 bolnik prispeval do 23 odst. več kot doslej. Za zdravilo na recept v lekarni naj bi po novem od 1. marca plačevali 22 dinarjev, za prvi pregled pri zdravniku v ambulanti pa 30 din itd. del, kar se ljudem tudi ne zdi primerno. Podčrtati pa bi morali že večkrat obelodanjeno dejstvo, da področje urejanja stavbnih zemljišč ni samoupravno organizirano v skladu z zakonom, razen tega je zasedenost strokovne službe prešibka, da bi laiiko zadovoljivo opravljala naloge. To ima lahko hude posledice pri zagotavljanju nenehne in nemotene družbeno usmer ne gradnje stanovanj, prav pa pri uresničevanju gospodarskih in negospodarskih investicij. Prav gotovo tudi ni najbolje (zelo milo rečeno!), da se sred- nerie- tako stva za komunalne namene še vedno združujejo na več mestih, kar povzroča težave pri planiranju in načrtovanju smotrne porabe tega denaija. Čeprav je bilo, denimo lani, za 79 milijonov več sredstev za komunalo kot leto dni prej, četudi je bilo veliko del opravljenih, je komunalni dinar polzel med prsti, prednostne naloge, ki so dolgoročnega pomena in predstavljajo večje investicije, pa so dobile malo tega. Prav zaradi tega bo letos planska disciplina zaostrena, kar pomeni, da bodo prišle v poštev le tiste gradnje, ki so predvidene v planih, medtem ko bo sprememba možna le pri rebalansu in ne na osnovi raznih »pritiskov” in-prošenj posameznih krajevnih skupnosti ali sredin. Popravila so zasoljena Vzdrževanje in popravljanje družbenih stanovanj je vedno dražje, premalo pa je tudi izvajalcev takih del Akcija »obveznice” še teče Doslej sta se pri zbiranju obveznic od posojila za ceste v korist raznim komunalnim delom najbolj izkazala krajevna skupnost Otočec in podjetje Gorjanci — Straža V novomeški občini je bilo vpisanega in plačanega preko 38 ^lijonov dinarjev posojila za ceste, doslej pa. je bilo zbranih le za nekaj več kot 6 milijonov din obveznic. Že ob koncu leta 1977 so v Krajevnih skupnostih začeli raz-Pfavljati o prostovoljnem zbira- din obveznic, medtem ko so jih vplačale za 6 milijonov. Ob preverjanju, kdo je najbolj uspel, so na prvem mestu pristali v krajevni skupnosti Otočec in v podjetju Avtopro-met Gorjanci — Stiaža. Ta kolektiv je dal več kot polovico vseh zbranih obveznic od združenega dela. S 'solidarno združenimi sredstvi pa je bila zgrajena cesta Brusnice — Gabrje. Gre poudariti, da akcija za zbiranje obveznic še ni končana in da bodo letos po krajevnih skupnostih vnovič zastavili besedo pri občanih, da bi s podarjenimi obveznicami pomagali k napredku kraja. V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo v novomeški občini odobrenih 154 vlog hišnih svetov za razna investicijska in vzdrževalna dela, medtem ko so na stanovanjski skupnosti prejeli kar 345 takih vlog. Odobrili so za več kot 1,7 milijona dinarjev popravil. Slišati je precej, vendar ponekod stanovalci še čakajo na mojstre in obrtnike. Za tovrstne namene so računali dobiti preko 9 milijonov dinarjev sredstev (od dela NAJPREJ V DOMAČI HIŠI Izvršni svet novomeške občin: ske skupščine je pred nedavnim uvedel stabilizacijske ukrun tudi v domači hiši. Zadolžili so družbenopolitične organizacije in predstojnike oddelkov naj pripravijo natančne varčevalne programe. Zaostriti pa je treba zlasti disciplino prihoda in odhoda v službo, sestankovanje med delovnim časom, varčevanje z delovnimi sredstvi itd. Sklenili so tudi, da do preklica ne bodo zaposlili niti enega novega delavca v občinski upravi, pač pa bodo sistemizirana mesta skušali izpolniti s smotrnejšo razpore ditvijo kadra. stanarin), vplačanih pa je bilo polovico manj. To se kajpak pozna pri sredstvih, ker veliko manjka. Res pa je tudi, da hišni sve(i, ki imajo že odobrena popravila, potijo krvavi pot, preden dobe hitrega izvajalca del. Tovrstnih uslug v novomeški občini primanjkuje, zato ne pride do obrtnika udi tisti, ki bi lahko plačal. Dostikrat pa se tudi po odhodu popravljalcev člani hišnih svetov razburjajo -temu so krivi površnost, počasno delo in slane cene. Pritožiti pa se pravzaprav nimajo kam. Če so kje le preglasni, jim celo zabrusijo-, veseli bodite, da so sploh prišli... Še mnogo let! Pretekli teden je dopolnil 70 let Slavko More, znani Novo-meščan, ki pa ga je zadnja leta malo videti, ker ga bolezen v nogah drži za domačimi zidovi. Pravzaprav šele leta v bolezni mirno sedi, kajti prej je od mladih let največ presedel za volanom. Tudi pešačil je čeprav nerad, ko je bil v partizanih. Kot sin obrtnika sodavičarja je v doraščajočih letih videl nekaj avtomobilov, ki so bili takrat še prava redkost, pa se je odločil. »Prevoznik bom!” In res, postopoma si je pridobil več kamionov in osebni avto s temi pa je opravljal ves tovorni promet za Dolenjsko »Takrat sem malo spal in bil malo doma, kar naprej za volanom, ponoči in podnevi Rt ce ste so bile strahotne ker asfalta sploh ni bilo! Ob nemški zasedbi je bil ob vse avtomobile, za OF pa je začel nemudoma delati. »Imam priznano sodelovanje od 15. julija 1941,” pravi Slavko More. »Takrat nisem doma nič delal, bil sem samo aktivist. Pri obrtnikih sem pobiral prispevke in članarino za OF, veterinarja Dušana Jereba pa sem vozil po vaseh češ da gre zdravit živino, v resnici pa sva imela sestanke in nagovarjala ljudi za v partizane V začetku 1942 so me zaprli, okusil sem vrsto itlaijanskih zaporov, nato pa sem bil v konfi-naciji. Ob razpadu Italije smo štirje srečno prišli do naših primorskih partizanov. Ker ni bilo takoj zveze, sem ustanovil Brkinsko in Snežniško brigado, nato pa sem spremljal Primorce na kongres v Kočevju. Od tam sem jo mahnil na Dvor in v Rečno k bratu Žanu. Potem sem postal komandant prve avtokomande bil sem ekonom v partizanski bolnici, do osvoboditve pa šef glavnega sanitetnega ekonomata za Slovenijo. Uniformo sem slekel, čim je bilo mogoče, in prevzel razne dolžnosti na takratnem okraju: načelnik avtopro-meta, poverjenik za lokalno gospodarstvo itd. Nazadnje sem bil pri Agroservisu, predhodniku IMV, tam dokončno zbolel in se upokojil.” Takole sam na kratko pove življenjsko pot, ki je bila sicer mnogo bolj ovinkasta in trnova, kot je iz tega razbrati. Tovariš More pa je tudi častni član in ustanovitelj AMD v Novem mestu, častni član ZŠAM, delal pa je tudi po drugih organizacijah vse do bolezni. Kljub temu da je doma je povsem na tekočem o vsakodnevnih političnih in drugih dogodkih. .Natančno preberem Delo in Dolenjski list piogram TV pa vsak večer gledam do konca. In prva jutranja poročila poslušam na radiu šc v postelji.” Novomeška kronika VEČ TAKIH MEST - Cesta talcev je v Novem mestu ena najboj prometnih, za pešce pa najbolj neprijetnih. Kadar je dež ali odjuga po snegu, imajo pešci na izbiro: v sneg ali v lužo. (Foto: R. Bačer) Se VF.DNO SO HIBE - Z nabavo kruha so v Novem mestu stalne težave. Ko je urejena prodajalna, imajo potrošniki druge pripombe: kruha ni ob vsakem času, zato morajo kupci nekajkrat na dan ponj, če hočejo ujeti pravi trenutek, ko kmh pripeljejo, da dobe svežega. V večini samopostrežnih trgovin pa po več ur na dan ni ne starega ne -svežega kruha. KOT NOC IN DAN - Posledice letošnje zime prebivalci Cankarjeve ulice, tako pešci kot avtomobilisti, manj občutijo, kar zadeva prevoznost in prehodnost do mesta. Ker je asfalt in cesta plužena, je mnogo manj težav. VELIKO POCITNICARJEV -Šolske zimske počitnice, ki so se uradno začele v ponedeljek, 28. januarja, za novomeške šolarje, postajajo vsako leto bolj drugi del oddiha ne samo za šolarje, ampak tudi za njihove starše. Medtem ko si je pred leti šc zelo redka družina privoščila teden dni zimskih počitnic na snegu, je letos takih že toliko, da se odsotnost pozna tudi na sestankih. SAMO DESET KMETIC - V ponedeljek je bila novomeška tržnica zelo slabo založena, vsaj njen živilski del. Povsem odveč je tarnanje nad pretesno tržnico, dokler bo, kot v ponedeljek, samo na enem delu zasedenih 6 stojnic, ves spodnji del pa popolnoma prazen. Kmetice so prodajale predvsem jajca (po 4 din), sirčke in smetano ter hren in fižol. Pik Vrbovci je stojnico zaprl, vztraja pa še eden od stalnih prodajalcev z juga, ki ima stojnico vselej dobro založeno. Cene pa so poglavje zase. SAMO TRIJE NOVI OBČANCKI - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ida Poredoš iz Segove 6 — Ksenijo, Sonja Povh iz Adamičeve 65 - Dejana in Majda Gosenca iz Segove 6 - Urška Ena gospa je rekla, da v Novogradu delavska kontrola ni dobila lani v obravnavo niti enega predloga, nobene prijave, Novomeščani pa čenčajo, koliko stvari je v tem kolektivu narobe ... emona globtour turistična agencija-travet K€> novo mesto agency KRKA I VABIMO VAS NA OBISK SEJMOV V MUENCHNU: - MEDNARODNI OBRTNIŠKI SEJEM: odhodi 8. in 10. marca — MEDNARODNI SEJEM „BAUMA" odhod 14. aprila OTOK SONCA HVAR: od 1. do 21. marca za samo od 1.830 do 2.040 din. NA PUSTOVANJE V MUENCHEN od 15. do 17. 2. 1980 z avtobusom, cena 3.150 din LONDON - CRUFTOVA RAZSTAVA PSOV: od 8. do 10. 2., cena 3.760 din HVAR: od 1. do 21. 3. SAMO od 1.860 do 2.040 din Informacije in prijave: GLOBTOUR Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: (068) 25-125 in 25- 789. 49/5-80 LM S 0 0 l Komisija za delovna razmerja „PLETENINA"-TOZD TRIM SODRAŽICA vabi k sodelovaniu delavko za dela in naloge ADMINISTRATORKE I Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — 4-letna administrativna šola — znanje strojepisja — praksa zaželena Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili sprejema splošni sektor ..Pletenine", Ljubljana, Zaloška 14, 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb 72/5—80 POZOR! KLJUČAVNIČARJI „ODDAM V NAJEM" Pod ugodnimi pogoji oddam v najem sodobno opremljeno ključavničarsko delavnico (110 m2 površine) ob prometni cesti v Beli Krajini. Možna je tudi ugodna sklenitev kooperacije. Delo in prodaja izdelkov z desetletno tradicijo, zagotovljeno na širšem jugoslovanskem trgu. šifra: OBRT SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO, n. sol. o. SOP KRŠKO - IKON KOSTANJEVICA NA KRKI Licitacija osnovnega crpHctva • IM V kombi 1600, leto izdelave 1975. Izklicna cena je 35.000,00 din. Licitacija naj bi bila v četrtek, dne 7. 2. 1980 ob 8.00 v SOP Krško TOZD IKON Kostanjevica na Krki. 89/5-80 Morda je zdaj pravi trenutek, da storite nekaj zase! Dinamika sodobnega poslovnega in privatnega življenja vas utruja in vam jemlje življenjske moči. Zdravilišče šmarješke Toplice vam s svojim izvensezonskim zdravljenjem pod zelo ugodnimi pogoji in po nizkih cenah omogoča pospešeno vračanje vaših moči. KOMPLETNA ZDRAVSTVENA OSKRBA S POLNIM PENZIONOM IN ZDRAVLJENJE PO NASVETU ZDRAVNIKA STANE 300,00 DINARJEV NA DAN. Razen tega vam priporočamo tudi zdravljenje z AKUPUNKTURO - staro, preizkušeno kitajsko metodo zdravljenja in obisk KOZMETIČNEGA SALONA, ki je odprt vsak dan. PRIPOROČA SE „KRKA" TOZD ZDRAVILIŠČA Zdravilišče šmarješke Toplice K 38/3-80 tel.: (068) 84-900,84-901 KRKA f \ SPECIALISTIČNE AMBULANTE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO čas poslovanja ambulant Kirurška: Special. krg. amb. „A" vsak delovnik od 9. do 14. ure Splošna krg. amb. ,,B" vsak delovnik odg. do 14. ure Urgentna krg. amb.,C vsak delovnik od 14. do 20. ure, razen ob sobotah in nedeljah Urološka ambulanta vsak torek od 14. do 20. ure, vsako sredo in petek od 10. do 12. ure Žilna ambulanta vsak četrtek od 7,30 do 9. ure Ambulanta za roko vsak torek od 10. do 12. ure, vsak petek od 12. do 14. ure Ortopedska ambulanta vsak četrtek od 14. do 20. ure Gastroenterološka am. ponedeljek, torek in petek od 7. do 9. ure Amb. za gastroskopijo vsak torek in petek ob 12. uri Vse urgentne primere izven delovnega časa opravlja dežurna ekipa. Internistična: Spec. inter. amb. vsak delavnik, razen sobote od 7. do 14. ure in druga inter. amb. v torek od 7. do 14. ure Diabetična ambulanta ponedeljek, četrtek, petek od 7. do 14. ure Ginek. - porodniška: Spec. gin. por. amb. vsak delavnik od 8. do 13. ure, razen sobote (začasno) vsak ponedeljek in četrtek popoldan od 13. do 18. ure. Pljučna: Spirometrija vsak dan od 8. do 12. ure Ciklo—ergometrija ponedeljek in sreda od 10. do 12. ure Otroška: Splošna spec. amb. ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure Ambulanta za rizične otroke torek in četrtek od 9. do 11. ure (po predhodnem dogovoru) Dermatološka: Dermatološka amb. ponedeljek, sreda in petek od 10. do 13. ure, torek od 11. do 13. ure, četrtek od 14. do 17. ure Alergološka amb torek in četrtek od 9. do 11. ure Varikološka amb. četrtek od 11. do 13. ure Infekcijska: Spec. ambulanta vsak četrtek od 9. do 12. ure Rehabilitacijska: Spec. amb. za fizikalno medicino, rehabilitacjo in revmatologijo vsak dan, razen sobote od 10. do 12. ure Otorinolaringološka: Specialistična ambulanta v bolnišnici: vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 18. ure za bolnike iz Novega mesta in okolice; vsak dan od 10. do 13. ure za bolnike iz oddaljenih krajev in za urgentne bolnike ter za bolnike, ki jih naročamo na kontrolo in ambulantno zdravljenje ORL amb. v Krškem ob torkih od 14. ure dalje Očesna: Spec. amb. v bolnišnici: ponedeljek od 7. do 14. ure, torek od 7. do 14. ure, sreda od 7. do 15,30, četrtek od 7- do 14. ure, petek od 7. do 14. ure (dopoldne)od 14. do 20. ure (popoldne), sobota od 7. do 13. ure Amb. v Trebnjem vsako sredo od 14. ure dalje Amb. v Krškem vsak ponedeljek od 14. ure dalje Amb. v Metliki vsak drugi ponedeljek od 14. ure dalje Nevrološka: Splošna nevropsihiatrična ambulanta vsak dan, razen sobote, od 9,30 do 13. ure in vsak četrtek od 14,30 do 18,30 (po želji pacientov) Antiepileptična amb. vsako sredo od 9,30 do 13. ure Pedopsihiatrična amb. vsak dan po potrebi, razen sobote, od 9,30 do 13. ure Psihološka amb. vsak dan od 6,30 do 14. ure, razen sobote EEG laboratorij vsak dan od 7. do 14. ure, razen sobote Rentgeno loška: Splošno rtg. slikanje vsak dan, razen sobote, od 7. do 13. ure Slikanje žolčnika in ledvic vsak dan, razen sobote od 7. do 8. ure rtg. pregledi (pljuč, srca želodca in požiralnika) ponedeljek, sreda in petek od 13. ure dalje; vpis za pregled je do 13. ure Za intravenozno slikanje ledvic in žolčnika s kontrastom in za rentgenske preglede želodca je potrebno predhodno naročanje, lahko tudi po telefonu. V_____________________________________________________________________________________ 76/5 -80 J TOZD MEHANSKO—KOVINSKI OBRAT SGP »PIONIR" NOVO MESTO . razpisuje prosta dela in opravila 1. 1 KV MIZAR ZA OPRAVILO ADRIA PRIKOLIC 2. 2KV AVTOKLEPARJA 3.10 KV KLJUČAVNIČARJEV 4. 3 KV STOJNI KLJUČAVNIČARJI 5.1 KV STRUGAR 6. 3 KV AVTOMEHANIKI 7.1 KV KOVAČ 8. 2 KV ELEKTROVARILCA 9. 1 KV VARILEC ZA PLAMENSKO VARJENJE 10.1 SKLADIŠČNIK 11.1 SNAŽILKA Pogoji za sprejem* Pod 1 do 7: končana poklicna šola ustrezne smeri in 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj. Pod 8 do 9; opravljeni ustrezni tečaji in 1 oz- 3 leta delovnih izkušenj pod 10; končana poklicna šola, tečaj za skladiščnika in 2 leti delovnih izkušenj. Pod 11*. nedokončana ali končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „Pionir" -TOZD Mehansko—kovinski obrat, 68000 Novo mesto. Ločna 48. Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. 80/5-80 KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINE BRE2ICE RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Šolskega centra Brežice 2. PREDSTOJNIKA ŠOLE za prodajalce Brežice 3. PREDSEDNIKA kolektivnega poslovodnega organa Vzgojno—izobraževalnega zavoda Brežice 4. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Osnovna šola Artiče Kandidati, ki želijo opravljati razpisana dela in naloge, morajo poleg zahtev, naštetih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje . pod 1; — da imajo visoko šolsko izobrazbo pedagoške smeri — da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo 5 let vzgojno—izobraževalne prakse Pod 2. — da imajo visoko šolsko izobrazbo pedagoške smeri — da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo 5 let vzgojno—izobraževalne prakse Pod 3 in 4 — da izpolnjujejo pogoje iz 89. člena Zakona o osnovni šoli. Poleg naštetih zahtev morajo imeti kandidati moralno—politične kvalitete, biti morajo aktivni družbenopolitični delavci, iz njihovega dosedanjega dela pa mora biti razvidna sposobnost za organizacijska dela in zagotavljanje vzgojno— izobraževalnih ciljev. Aktivno morajo obvladati slovenski jezik. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Brežice v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 79/5-80 ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE ZA - PK DELAVCE v klepar ni in montaži naprav — KLJUČAVNIČARJE IN KLEPARJE Pogoj - poklicna šola kovinarske smeri - TEHNOLOGA ZA TRANSFORMATORJE Pogoj: elektrotehnik ali strojni tehnik - VODJA SKUPINE ZA ELEKTRONIKO IN REGULACIJO Pogoj: strojni ali elektro inženir ter tri leta prakse v konstrukciji, razvoju ali proizvodnji - KNJIGOVODJA Pogoj. ekonomski tehnik - PLANERJA ZA TRANSFORMATORJE Pogoj: strojni tehnik ali elektrotehnik Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - KONTROLORJA NAPRAV Pogoj .elektrotehnik-šibki tok Kandidati imajo možnost zaposlitve v mladem in dinamičnem kolektivu, ki proizvaja izdelke v družbeno perspektivni dejavnosti. Hitra rast pospešeno omogoča prizadevnim delavcem napredovanje in stalno strokovno izpopolnjevanje. Rok za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po prejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusno delo. 81/5-80 DELAVSKI SVET TOZD TOVORNI PROMET Na temelju določila čl. 118 statuta TOZD Tovorni promet razpisuje delavski svet prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Tovorni promet z naslednjimi pogoji: — Kandidat mote izpolnjevati pogoje iz 511. člena ZZD in — imeti višjo izobrazbo prometne, ekonomske, strojne ali pravne smeri ali srednjo strokovno izobrazbo prometne, ekonomske ali strojne smeri, — imeti 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delih v naštetih strokah, — biti moralno-politično neoporečen, — predložiti mora program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije. Pismene ponudbe z dokazili morajo kandidati dostaviti razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Podjetja z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni v zakonskem roku. Rok razpisa 15 dni po dnevu objave v javnem glasilu. 70/5-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge za obratovanje elektrarne: 1. 1. STROJNI KLJUČAVNIČAR - monter - 5 delavcev 2. VZDRŽEVALEC turbogeneratorskih postrojitev 3. DVIGALNICAR — voznik viličarja 4. VZDRŽEVALEC reaktorja in tlačnih posod Pogoji: pod 1: — VKV strojni ključavničar — 15 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 2: — VKV mehanik za turbine — 18 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 3: — KV dvigalničar (voznik viličarja) — 12 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 4: — VKV strojni ključavničar — 18 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. 74/5-80 /O Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem ča$u veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za .stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 °,o kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja it r^i KIT Kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10, n.sub.o.. delavski svet TOZD Mirna peč razpisuje prosta dela in naloge 1. UPRAVNIKA TZO MIRNA PEC - individualni poslovodni organ (ni reelekcija 2. KV PRODAJALCA za trgovino Mirna peč Pogoji: Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — visoka, višja ali najmanj srednja izobrazba kmetijske ali ekonomske smeri, — najmanj 3, 4 oz. 5 let izkušenj v svoji stroki, — moralno—politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa; pod 2: — KV trgovski delavec živilske ali mešane stroke. Prednost bodo imeli kandidati s praksa Oba kandidata bosta sprejeta za nedoločen čas. Kandidat pod 1 bo imenovan za 4 leta. Za kandidata pod 2 pa je predvideno 2-mesečno poizkusno dela . Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov KZ „KRKA", splošni sektor. Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10. Prijava pod 1 naj bo v zaprti kuverti z dodatkom „Za razpisno komisijo." Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 85/5-80 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE razpisuje . . \ 'T SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši kot 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku — da obvladajo slovenski jezik — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov KAKO NAJ SE KANDIDATI PRIJAVIJO NA RAZPIS Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 20. APRILA 1980 na pristojni postaji ali oddelku milice: — prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kol kovano s 4.— din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis; — sprečevalo o uspešno^ končani osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo poletje osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo; — pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri so se zadnje leto šolali. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1980. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Šolanje se bo začelo 1. septembra 1980 in bo trajalo štiri leta PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potreba Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom učenec pridobi srednjo strokovno izobrazbo. VSA POJASNILA DAJEJO 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon 327—290 Z Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon 51-737 in 3. vse postaje in oddelki milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE 73/5-80 OGLAŠUJTE V DL! Št. 5 MfiflOI 31. januarja DOLENJSKI LIST Sveže sapice v metliškem kinu Mladi ob strani V črnomaljski občini je v delovnih organizxijah 18 osnovnih organizacij ZSMS, v katerih je včlanjeno kakih 2.000 mladih delavcev. „2al pa so mladinske osnovne organizacije v delovnih organizacijah precej nedelavne," pravi predsednik konference mladih delavcev pri OK ZSMS Črnomelj Jože Stegne. „Zato tudi nismo izpolnili lanskega delovnega programa. Tako nismo izpeljali akcije Najboljši delavec samoupravljalec in Najboljša OO ZSMS v delovnih organizacijah.” Neaktivnost mladih se kaže tudi na drugih področjih. Tako skoraj ne sodelujejo v razpravah o zaključnih računih, udeležba na raznih sestankih je slaba, žalostno pa je, da tudi mladi komunisti pri vsem tem stojijo ob strank „Pa vendar je toliko stvari, ki se mladih tičejo neposredno, med drugim stanovanjska politika in prehod na ekonomske stanarine. Morda lahko to nezainteresiranost delno opravičimo z dokaj nizko izobrazbo mladih delavcev. Od okoli 900 Nedvomno je edinstven primer pri nas, da vodijo kino podjetje mladinci, in sicer člani metliškega mladinskega kluba. Pred leti, ko je kino podjetje bankrotiralo, so vzeli stvar v roke mladinci, in glej čudor.že lani so imeli nekaj sto tisočakov dobička. Ne gre za nikakršno čudežno formulo, stvar je le v tem, da so mladi uvedli red, in kar je najvažnejše ; dober filmski spored. Brez pretiravanja lahko zapišem, da ne vidi toliko kvalitetnih filmov, kot je to dano metliški publiki, niti gledalec v večjem kulturnem središču, kot je metliško osišče. V kino dvorano se postopoma vračajo resni gledalci, starejši krajani - filmski sladokusci, ki jih je bilo v stari stavbi bolj redko videti. K temu gotovo prispeva svoj delež tudi dej stvo, da mladi naročajo novejše filme, takšne, ki imajo v dnevnem časopisju dovolj publicitete. Pohvalno je tudi to# da posve čajo nemalo pozornosti slovenski in jugoslovanski kinematografiji, ne ustrašijo se pa tudi zahtevnejših; Felinija, Bergmana, Polanskega ali Bertollucija. So pa nekatere stvari kljub temu neurejene. Tu mislim predvsem na odnos med kinopodjet-jem in občinsko kulturno skupnostjo. Hitro bo treba najti rešitev, bolje rečeno kmalu bo treba natančneje določiti kdo pije in kdo plača. Ne eni ne drugi še vedno niso razčistili pojmov o tem, kdo je od koga finančno odvisen, oziroma kdo je komu kaj dolžan. Po eni inačici naj bi mladi plačevali kulturni skupnosti najemnino za dom, z inka-som pa bi plačevali stroške za izposojo filmov, snažilko kolporterje in podobno. Sprejemljivejša je najbrž druga varianta, ki govori o tem, da bi kulturna skupnost plačevala uslugo mladim, z izkupičkom od vstopnine pa bi poskrbela za nemoteno delo kinopodjetja. Mladi se bolj nagibajo k drugi rešitvi, zdi se jim normalnejša, saj navsezadnje že nekaj let predvsem z dobro voljo rešujejo filmsko kulturo. Gotovo pa so še druge rešitve, le za ,,pogajalno“ mizo bo treba sesti in stvar urediti, da ne bo nihče trpel, še najmanj pa gledalci. TONI GAŠPER1Č Ploden pogovor z duhovniki MLADI O URESNIČEVANJU TITOVE POBUDE Na seji predsedstva občinske konference ZSMS Metlika pretekli četrtek ja tekla beseda o nalogah mladine pri uresničevanju enoletnega mandata, o pripravah na volilne konference v osnovnih organizacijah ZSMS ter o pripravah na mladinske delovne akcije. Mandat predsedstva bo še nadalje dve leti, predsednika in sekretarja ZSMS pa po eno leto, a bosta lahko izvoljena dvakrat zaporedoma. Evidentiranje za predsednike osnovnih organizacij mladine v KS in OZD bo končano do maja, v občinski konferenci pa do avgusta. Brigada Janka Brodariča, ki bo štela 40 brigadirjev, bo delala letos v četrti izmeni mladinske delovne akcije „Kras 80”. OBČNI ZBOR ŠAHISTOV V soboto, 2. februarja bo v sejni sobi samoupravnih interesnih skupnosti ustanovni občni zbor metliškega šahovskega kluba. Ta prostor je kot nalašč za šahiste^ saj ima polog šahovskih desk tudi ure in demonstracijsko desko. Po koričanem občnem zboru bo hitropotezni turnir. V klub vabijo vse, ki se radi preizkušajo v tej priljubljeni igri 23. januarja sta komisija za verska vprašanja pri skupščini občine in koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v Črnomlju organizirali sestanek z vsemi duhovniki iz črnomaljske občine. Beseda je tekla o uresničevanju zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. V črnomaljski občini ni posebnih težav pri uresničevanju teh zadev, odnosi in sodelovanje z verskimi skupnostmi so dobri. Tudi krajevne konference SZDL posvečajo tem vprašanjem precej pozornosti, sodelovanje pa poteka na osnovi zakona in drugih dokumentov. Ob sprejetju občinskega odloka o pogrebnih svečanostih je prišlo do manjših nesporazumov, ki pa so jih kmalu odpravili. Do nekaterih težav prihaja le v Adlešičih, kjer niso zadovoljni s sodelovanjem župnika pri reševanju nekaterih skupnih vprašanj. Za boljše delo občinske uprave SZDL o organizaciji upravnih organov in drugih služb Na včerajšnji seji predsedstva OK SZDL Metlika je beseda tekla o usmeritvah pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Imenovali so koordinacijski odbor za vodenje teh aktivnosti v občini, ki ga sestavljajo predstavniki vseh družbenopo liričnih organizacij, izvršnega sveta, skupščine občine in skupščin SIS. Razpravljali so tudi o osnutku odloka o organizaciji upravnih organov in drugih služb skupščine občine. OK SZDL je že pred časom zapisala v svoj delovni program tudi večjo skrb za delo teh organov, zato si sedaj, ko se pojavljajo razna namigovanja o nepravilnem in počasnem delu upravnih organov še bolj prizadeva za njihovo uspešnejše delo* mladih v semiški Iskri jih je kar 350 brez dokončane osemletke. Vsekakor bi morale delovne organizacije več narediti za izobraževanje mladih ob delu," je dejal Stegne. Za delo mladinskih organizacij gotovo ni spodbudno, če so OO v delovnih organizacijah prevelike. Tako je na primer v Goku od 600 zaposlenih kar 200 mladih, imajo pa samo eno osnovno organizacijo ZSMS. ..Vsekakor pa je treba mlade iz delovnih organizacij pohvaliti za nekatere uspešne akcije v lanskem letu. Dobro so izpeljali prireditev Glas mladih, sodelovali v akciji NNNP, na udarniških dnevih v okviru MDA Bela krajina 79 pa so se zlasti izkazali mladi iz Iskre, Dolenjke, Novo-teksa iz Viniče, Kovinarja in črnomaljskega tozda Beti.” A. B. POTI DOMOV - Kmalu po drugi uri, ko se konča delo v toldanski izmeni, se črnomaljske ceste pred trgovinami emene v dolga parkirišča. Trgovine nimajo urejenih parkirnih štorov, vsak hoče na poti domov nabaviti mleko, kruh, meso in c tge potrebščine in tako avtomobili odžirajo pešcem že tako d jpo odmerjene pločnike. DA BO VSE PRIPRAVLJENO - Tudi pozimi imajo v novi delavnici za popravilo kmetijske mehanizacije, ki deluje v okviru metliške^ tozda Vinska klet, precej dela. Vsak umni kmet gleda, da bodo na spomlad, ko se spet začne delo na polju, njegovi stroji v redu delovali. Združeno delo naj glasno pove, kaj potrebuje od usmerjenega izobraževanja OK ZSMS letos že tretjič zapored pripravili to prireditev, in sicer zadnjo soboto v maju ali prvo v juniju. Pokrovitelj bo kot doslej SOZD Emona. VESELA VINICA - Mladi organizatorji na Vinici znajo v sodelovanju s tamkajšnjim gasilskim društvom dobro poskrbeti za zabavo mladih. Potem ko je pred časom tam gostovala Moni Kovačič, so prejšnjo soboto v gost? povabili fevko Branko Kramer in ansambel ajonara. Mladi so tudi tokrat napolnili dvorano gasilskega doma, pnsli pa so tudi iz Črnomlja in drugih krajev. Februarja bo na Vinici gostoval priljubljeni Ivo Mojzer. Tako ima mladina dobro zabavo in še dobiček, ki ga bodo znali gotovo koristno porabiti. ODMEVEN GLAS MLADIH -Zabavno-glasbena prireditev „Glas mladih" si je ne samo v Črnomlju in domači občini, marveč v vsej Beli krajini pridobila veliko navdušenih mladih pa tudi malo starejših gledalcev. Poleg tega je to najboljša priložnost, da se pred občinstvom izkažejo mladi pevski talenti in katerega od njih lahko pot pelje še naprej, saj je eden od pokroviteljev te prireditve ljubljanska RTV. Mladinci črnomaljske ..Dolenike" bodo v sodelovanju z ravoslovno-matematično in jezikovno-družboslovno. Seveda bo moč odpreti tudi druge oddelke usmerjenega' izobraževanja, če bodo to narekovale potrebe belokranjskega združenega dela. Vendar kaže, da se za sedaj združeno delo, ki bi moralo biti za konkretno usmeritev izobraževanja na svojem območju najbolj zavzeto, vse premalo tvorno vključuje v ta prizadevanja. Vprašanje je, če bodo belokranjski oddelki usmerjenega izobraževanja najbolje zagotovili potrebe tamkajšnjega združenega dela v prihodnjem obdobju. To bi na podlagi svojih planov in analiz moralo vedeti in povedati ravno združeno delo, ki pa ni najbolj zgovorno. Ko pa se bo novo šolsko leto, ki bo hkrati prvo leto usmerjenega izobraževanja, začelo, se ne bo dalo na hitro kaj spreminjati, in tako se bo vsa zadeva vsaj za eno leto zavlekla. A. BARTELJ V letošnjem letu bo v Beli krajini končalo osmi razred okoli 350 učencev, od katerih se bo po predvidevanjih kakih 70.odstotkov vpisalo v prvi letnik raznih smeri usmerjenega izobraževanja v obeh belokranjskih občinskih središčih. O usmerjenem izobraževanju v Beli krajini je tekla beseda na sestanku predstavnikov metliške in črnomaljske komisije za usmerjeno izobraževanje, ki je bil 23. januarja v Metliki. Predstavniki obeh komisij so ponovno potrdili že dalj časa veljavni dogovor, da bo v Metliki potekalo izobraževanje za poklica konfek-cionar in pletilec, in to ne le za potrebe združenega dela v obeh belokranjskih občinah, marveč za celotno dolenjsko regijo. V centru usmerjenega izobraževanja v Črnomlju pa bodo organizirali tri stalne izobraževalne smeri-, kovinsko-predelovalno v okviru tamkajšnje gimnazije pa na- MLADI INOVATORJI - Med številnimi mladimi, zaposlenimi v delovnih organizacijah v občini, je gotovo precej takih, ki imajo smisel, veselje in sposobnost za inovacijsko dejavnosti Da bi jih organizirali in jim pri tem delu nudili pomoč, so na OK ZSMS sklenili, da bodo ustanovili posebno komisijo za tovrstno dejavnost. Morda bo kakšen mladi inovator pogruntal celo način, kako mladino bolj zainteresirati za delo v njihovih organizacijah ... SPET TIRI - V soboto je izšla prva letošnja številka občinskega mladinskega glasila Tiri. Prinaša prispevke o delu konference mladih, letošnjih mladinskih delovnih akcijah, o dobrem delu črnomaljskih tabornikov, izobraževanju mladih in usmerjenem izobraževanju. Seveda pa brez literarnih prispevkov ne gre, in prav je taka Se bo »romsko leto” nadaljevalo? Naložbe morajo prinašati vec ?■■■» £ i VABLJIVA BELINA — Varovanci otroškega vrtca v Brežicah letos niso bili prikrajšani za zimsko ve selje. Sneg je obležal dovolj dolgo, da so se v spremstvu vzgojiteljic naužili radosti, ki jih prinaša mlademu rodu. (Foto .Jožica Teppey) Delegatske slabosti na rešetu Občinska konferenca ZK na rob poročila o delegatskem sistemu in odnosih v drugem | mandatnem obdobju — Delegati komunisti so odgovorni tudi svojim osnovnim- organizacijam Z K Boj za dosledno uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov je predvsem boj za odgovornost — so poudaijali razpravljala na seji občinske konference ZK 24. januarja v Brežicah. Odgovornosti manjka na vsakem koraku, tudi pri komunistih. Ko bi bilo drugače, bi se v celoti uresničila tudi pričakovanja o uspehu nedavnih razgovorov z delegati komunisti v SIS in občinski skupščini. Res je, da so udeleženci na marsikaj opozorili, vendar pa so bili preslabo zastopani. Odzvala se jih je komaj četrtina. Tudi odsotnost tistih tovarišev, ki so bili v imenu konference te razprave dolžni izpeljati, je bila pretirano velika. Konferenca je zahtevala ukrepanje proti vsem komunistom, ki ne delajo v delegacijah, vendar morajo to napraviti osnovne organizacije ZK. Kjer delegacije ne delajo, jih morajo poklicati na odgovor najprej ljudje, ki so jih izvolili. Ti so dolžni zahtevati od delegatov povratne informacije, poročila o odločitvah na sejah. Tudi občinske skupščine, zbori in skupščine SIS so odgovorne za delo delegacij, saj ne morejo mirno sprejeti dejstva, da se kakšna delegacija sploh ne udeležuje sej. Samo ne čakajmo, ampak rešujmo sproti! so zapisali v sklepih konference. In kar zadeva informacije, naj bi bile te prilagojene ljudem, ki so jim namenjene, njihovi razgledanosti in sposob- 1 & IPLOVŠEK SPET DOMA — Posnetek je iz njegove stalne zbirke \ 'osavskem muzeju v Brežicah, kije lani priredil retrospektivno r. stavo Stiplovškove slikarske ustvarjalnosti. Razstavo je posodil tv Ji Salonu Rotovž v Mariboru in Modemi galeriji v Ljubljani. Dela iz slikarjeve stalne zbirke so zdaj ponovno razstavljena v Brežicah. (Foto :J. Teppey) NOVO V BREŽICAH POVSOD ENAKO STREHO -Ra krajevnih skupnostih želijo dobi' ti več pokritih avtobusnih čakališč kjer bi bili potniki vsaj za silo zava rovpni pred snegom, dežjem in ve trom. To velja predvsem za šolarje ki se vozijo k pouku in so še posebej izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. Naslednjo zimo jim verjetno ne bo treba več čakati na prostem. Da pa ne bi bila vsaka čakalnica drugačna, je na pobudo izvršnega sveta naročen enoten projekt zanje. IMENOVAN JE STROKOVNI ODBOR - Sedemčlanski odbor, ki ga je imenoval izvršni svet občinske . skupščine, bo poslej bdel nad starimi Brežicami, da ne bo mogel nihče več šariti po svoje in po lastnih željah spreminjati njihove podobe. Predsednik odbora je Mitja Guštin, kustos v posavskem muzeju in predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti v Brežicah. Člani so: Jože Avstč, načelnik oddelka za gospodarsko upravne zadeve SO, inž. Ka- rel Filipčič iz projektivnega biroja „Region”, Anton Zorko, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine, Nada Sušnik kot predstavnica krajevne skupnosti in Vladka Kežman kot vodja odseka za urbanizem v upravi občinske skupščine. Svojega predstavnika bo imenoval tudi Regionalni zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane. ZA ŽIČNICO ZBIRAJO - Smučarsko društvo Brežice je naslovilo na vse delovne kolektive prošnje za prispevek, s katerim želi zgraditi smučarsko žičnico na Čatežu. Priporoča se, da bi delovne organizacije namenile zanjo po 150 dinarjev na zaposlenega. Člani društva računajo, da bi ob sprejetju zaključnih računov najlaže kanilo kaj tudi za rekreacijske in športne namene. Odziv za sedaj ni bil najboljši, češ da na tem območju ne kaže preveč vlagati v zimski šport, saj sneg veliko prehitro izgine. BREŽIŠKE VESTI Nadoknaditi zamudo Priprave na ustanovitev teh pomembnih usmerjevalnih in posvetovalnih organov, ki bodo delegatom marsikdaj olajšali odločanje, gredo h koncu. V Brežicah bodo na ravni občine ustanovili družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in socialno politiko in družbeni svet za varstvo okolja, varstvo naravne in kulturne dediščine, pri upravnih organih pa družbeni svet za usklajevanje in oblikovanje davčne politike. Svete bodo ustanavljali z do govori. Dogovor za svet, ki bo obravnaval probleme družbenoekonomskega razvoja, bodo podpisali razen skupščine in izvršnega sveta še vse DPO in Gospodarske zbornica Posavje, dogovor za varstvo okolja pa razen omenje nih forumov tudi kmetijska zem ljiška skupnost, Region, Vodna skupnost Dolenjske, Komunalna skupnost in Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani. Svet za davčno politiko bodo ustanovili občinska skupščina in njen izvršni svet, občinske organizacije ZK, F.7.DL in ZS, združenje obrtnikov. Gospodarska zborni ca in Uprava za družbene priho , dke. NADOMESTILO ZA LES V PROIZVODNJI PAPIRJA V Jugoslaviji so lani zbrali 294 tisoč ton odpadnega papirja, od tega 59 tisoč ton v Sloveniji. Uvozili smo ga 87 tisoč ton. Kako dragocena surovina je to, pove podatek, da ena tona papirja nadomesti tri prostorni-nske.metre lesa. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj je lani predelala 30 tisoč ton starega papirja. Uvozila ga je eno tretjino, dve tretjini pa ga je dobila doma. Skupna količina odpadnega papirja je torej nadomestila skoraj sto tisoč prostorninskih metrov dragocene^ lesa. Največ papirja sc vrača v predelavo iz Slovenije, in sicer 36 odst. Nasploh pa je v Jugoslaviji poraba papirja majhna, komaj 41 kilogramov na prebivalca. V Holandiji znaša na primer 152 kg, v Nemčiji 132, na Danskem pa celo 156 kg na prebi-I valca. Procentualno ga edino Holan-| dija zbere za predelavo več kot Slovenija, in sicer 41 odst. od porabe. >2* I 'Id..- • r — L. r-r KRŠKO - V središču mesta je vselej živo. Mesto ima dobre avtobusne zveze z okoliškimi kraji in niti razdalja med Krškim in Brežicami ni več pomembna, odkar redna avtobusna proga vsako uro povezuje obe mesti.(Foto: 'Jožica Teppey) nostim. Delegacije bodo s problemi bolj seznanjene, če bodo tudi same prisostvovale sejam samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tozdih oziroma KS. V veliko pomoč bi jim bil tudi poslovnik, ki naj opredeli, katera vprašanja sodijo na zbor delovnih ljudi in za kakšne zadeve lahko sprejme stališče delegacija sama. Povsod so poudaijali potrebo po boljšem delegatskem informiranju preko časopisa in radia, oziroma preko INDOK centra, če ta ne bo zahteval prevelikega aparata. Konferenca je opozorila, da v razgovore niso bili pritegnjeni delegati SKIS in SIS za požarno varnost in da bi kazalo kritično razpravljati tudi o drugih SIS (za PTT, za nafto in plin, za železniški promet ipd.) ter o delegacijah DPO, kjer se še dokaj pogosto borijo s sklepčnostjo. Sicer pa je bila celo občinska konferenca ZK tokrat komaj sklepčna. J. TEPPEY SE BOLJE SE BODO ORGANIZIRALE Na nedavni seji odbora kmečkih žensk, kateri so prisostvovale vse predsednice aktivov, so se udeleženke sklenile intenzivneje vključevati v vse družbene tokove in odigrati po-1 membnejšo vlogo kot odslej. Delovni program za novo obdobje jim nalaga vrsto zahtevnih nalog. Da jih bodo laže obvladale, so sprejele načrt za izobraževanje, kateremu bodo posvetile veliko pozornosti. Tu ne gre le za širjenje strokovnega obzorja, ampak tudi za večjo družbenopolitično in samoupravno razgledanost, brez katere se kmečke ženske težko uveljavijo. Družbeni sveti tudi ■ VIVI ■ v brežiški občini Odpadke kmalu na en sam kup Šele centralno odlagališče in usposobljena smetarska služba bosta naredila konec odlaganju smeti kjerkoli — Tudi to je del boja za zdravo in lepo okolje Divjim smetiščem, ki grdo maličijo podobo krške občine, bo kmalu odzvonilo. Za celotno območje je predvideno poslej eno samo odlagališče trdnih odpadkov, ne le za smetersko službo Komunalnega podjetja, ampak tudi za potrebe Tovan.e celuloze in papirja ter jedrske elektrarne. Na novo sanitarno deponijo bodo začeli odvažati smeti in odpake šele potem, ko bo primemo opremljena. Njena izgradnja bo veljala 10,350.000 POKLICNA ENOTA BO BOLJE OBVLADALA POLOŽAJ V krški občini imajo poklicno gasilsko enoto v stalni pripravljenosti. Delo je razporejeno na štiri izmene dnevno. V vsaki jih je osem pripravljenih na takojšnjo intervencijo. Tako organizirano gasilsko službo narekuje hiter gospodarski razvoj občine, zato se je samoupravna interesna skupnost odločila za posodobljenje gasilske službe. Prej so imeli poklicne enote nekateri delovni kolektivi, vendar se je pokazalo, da niso imele prave udarne moči in da je minilo dosti dragocenega časa, preden so gasilci pritekli skupaj z raznih delovnih mest. Poklicno gasilsko enoto bodo tudi sodobno opremili, da bo sposobna za zahtevnejše oblike boja z ognjem in drugimi nesrečami. Gre predvsem za to, da bo lahko obvladala objekte, kot so jedrska elektrarna, Tovarna celuloze in papirja v Krškem in Termoelektrarna v Brestanici. dinarjev. Stroške zanjo si delijo Kostak, Celuloza in JE Krško. Jedrska je svoj delež 2,5 milijona dinaijev poravnala, Kostak prav tako, ne pa tudi Celuloza. Tovarna „Djuro Salaj” mora namreč prispevati največji znesek, 6,350.000 din. Delež Ko-staka je poldrugi milijon, vendar je ta začasno segel v mošnjiček tudi za Celulozo in pokril del njene vsote. Celuloza namreč odvaža ogromne količine lubja in drugih odpadkov. Z njimi zasipa razsežne površine, kjer bi lahko še črpali gramoz. Do njega bodo sicer še vedno lahko prišli, le da bo debela plast odpadkov nad njim podražila njegovo izkoriščanje. Novi Kostakov projekt sicer tudi predvideva kopanje gramoza, vendar omejuje čezmerno izkoriščanje na desnem savskem * bregu. To že zdaj ogroža podtalnico, s katero se oskrbuje skoraj tri četrtine prebivalstva krške občine. Površine na novem odlagališču odpadkov bodo postopoma spreminjali v plodna zemljišča, tako da bodo poskrbeli za ustrezno mešanico odpadkov na površinskem, zapornem sloju. Odpadke bodo v prihodnje tudi sortirali ter ločeno dovažali papir, steklo, kovine, plastiko in druge za industrijo koristne snovi. Smeti bodo od časa do časa odvažali tudi iz kmečkih predelov. V vaseh bodo postavili zbirne kontejneije in tako preprečili širjenje divjih smetiSč. Za njimi bodo izbrisali vse sledove, ko jih bodo očistili in zavarovali pred nadaljnjim onesnaževanjem. Modernizirana smetarska služba bo tako ob pomoči občanov prispevala svoj delež k lepšemu, bolj zdravemu okolju v mestu in na vasL * SVENJEREJA NE BO VEC ZAPOSTAVLJENA - V novem srednjeročnem obdobju bodo na Krškem polju ponovno spodbudili rejo prašičev, da bo dovolj mesa za porabo doma in za prodajo. Hribovskim kmetom na Bohorju in na Gorjancih pa priporočaj0 spet rejo ovac. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE J ZGLEDNI NA VSEH AKCIJAH - Mladina iz krške občine vsako leto sodeluje na lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcijah. Za letos predlagajo mladi iz Krškega zvezno akcijo na območju Zumberka in Gorjancev. Bneado Milke Kerin, ki je lani sodelovala v akciji „Kra-gujevac 79“, so predlagali za najvišje odličje, za plaketo Veljka Vlahoviča, medtem pa je ta že prejela plaketo „60 let SKOJ”, katero ji je podelila republiška konferenca ZSMS Srbije za izjemne delovne rezultate, za uspehe pri širjenju bratstva in enotnosti in za uveljavljanje samoupravnih odnosov. Posnetek je z lanske lokalne delovne akcije na stadionu v Krškem. (Foto. J. T.) SO POZABILI? ! - Na obljubo namreč, da bi tudi Krško dobilo mestno avtobusno proga Pobudo zanjo v zadnjih dnevih ponovno slišimo, z opozorilom, da bi še kako prispevala k manjši porabi bencina. Marsikdo, ki večjo ali manjšo razdaljo med stanovanjem in delovnim mestom še vedno „skrajša“ z lastnim motornim vozilom, bi morda raje sedel v avtobus če bi ga imel na voljo o pravem času! SKRB ZA DIVJAD - Več kot 100 krmišč za fazane in jerebice so lovske družine to zimo pripravile po Krškem polju, hkrati pa preorale obsežne površine, da bi tovrstni divjadi omogočile dostop do še zelenih površin in jim olajšale gibanje. Zaenkrat je zima divjadi še kar naklonjena, težje pa bo, če prišlo do površinskih poledenitev. DVANAJST MESECEV - Tol*« časa naj bi trajala gradnja očiščev^' nih naprav v krški tovarni celulo* in papiga »Djuro Salaj“. Hkrati tem smo pred dnevi slišali zagotovilo, da je za pričetek nacn vanih del že vse nared! To b°°v naprave, ki bodo čistile odplak? : Savo ter čistile zrak pred trdi"1 delci, sajami. SE EN KLUB - Ustanovil*s? ga v Krškem, vanj pa združili vse« bi se radi ukvarjali z letal s* modelarstvom. Delovne prostoren^ bo zaenkrat nudila krška osn<*Lj-šola Jurija Dalmatina, za predse ka izvršnega odbora pa so izv° Franca Zemljaka. Spodbudno nagrajevati Več denarja članom kolektiva v obliki posojil za obnovo hiš — Nadaljevati z izobraževanjem vseh zaposlenih Sindikalna podružnica tozda Gozdarstvo Draga v kočevski občini je tudi letos povabila na občni zbor sindikalne podružnice svoje upokojence. Se živečih upokojencev ima ta. tozd 49, srečanja pa se je udeležila komaj slaba polovica, deloma tudi zaradi razmeroma hladnega vremena. Predsednik Anton Pajnič je poročal, da sta bila v preteklih dveh letih organizirana dva dvodnevna izleta, in sicer k zamejskim Slovencem v Upoštevati misel, ne ie črko na papirju V osnovnih organizacijah ZSM menjati predsednika, kadar je potrebno Na letošnji prvi seji so člani OO ZSM Mozelj razpravljali o spremembah v organizaciji ZSM, ki jih predvideva delovno gradivo ZSM Slovenije, ter podlagi pobude tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti. Mladinci Mozlja so se strinjali s pobudo predsednika Tita Niso pa se strinjali s spremembami kijih predvideva delovno gradivo ZSMS za vodstvo OO ZSM, ker menijo, da bi hitra, vsakoletna menjava predsednikov in sekretarjev OO ZSM privedla do zmanjševanja delavnosti osnovnih organizacij. Spremembe, ki jih predvideva delovno gradivo ZSM za yodstvo OO ZSM, niso sprejemljive ■n nimajo opravičljive osnove, saj lahko več škodijo, kot pa koristijo mladinskemu delu. Menimo tudi, da skrajševanje mandatov za vsako cono ni osnovni namen Titove pobude. Ideja o kolektivnemu delu in odgovornosti je širša in pomembne} za našo družbo in samoupravni sistem v celoti. OO ZSM Mozelj se ho še naprej zavzemala za uresniče-vanjc pobude tovariša Tita, toda zavzemali se bomo tudi za samostojne odločitve OO ZSMS« da OO ZSM voli vodstvo po lastnih izkušnjah in potrebah, mandat predsednika oz-sekretarja pa naj traja toliko časa, kolikor to ustreza aktivnosti in inte resu OO ZSM in ZSM v celoti V. DRAMAC Avstrijo in po poteh AVNOJ v Bosno. Tudi v Dragi vedno bolj opuščajo stare navade, da je treba redni letni dopust porabiti le na delu doma, saj vse več delavcev izkoristi dopust ob morju. Izboljšale so se stanovanjske raz mae. Z izgradnjo nove pošte je Draga pridobila dve družinski stanovanji in dve garsonjeri. Topli obrok hrane dostavljajo na delovišče povsod, kjer dela več delavcev. Za dolgoletno delo pri tej delovni organizaciji so bile tudi prvič podeljene nagrade, in sicer za 30 let delovne dobe 9 članom kolektiva, za 20 let 12 in za 10 let 9 članom kolektiva. Gospodarjenje v preteklem letu je bilo zelo uspešno, saj so načrt sečnje in izdelav dosegli s 117 odstotki, spravila s 115 odstotki, gozdno gojitvena dela pa celo s 122 odstotki. Med bodočimi nalogami sindikata so še posebno poudarili potrebo po izobraževanju. Urediti je treba še pravično in spodbudno nagrajevanje po rezultatih dela, več denarja pa je treba nameniti tudi delavcem, ki popravljajo stanovanjske hiše. Na zaključku so bile tajne volitve za novo vodstvo sindikata. Dosedanji predsednik Anton Pajnič je prejel vseh 50 glasov. F. KALI C Hotelski cenik nov Skromen, saj velja za leto varčevanja Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje je izdalo cenik za prenočišča, veljaven od 1. januarja dalje. Cenik je dejansko skromen, zložljiv prospekt z razumljivimi podatki, ki jih gost potrebuje. Na ceniku je več manjših, a jasnih slik v enobarvnem tisku, ki prikazujejo del zgodovine mesta. To so Hotel Pugled iz leta 1953, Kočevje po Valvasorju, Dom Jožeta Seška (Zbor odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943, sedaj Pokrajinski muzej), Baza 20 v Kočevskem Rogu in spomenik svobode v Kočevju. Odtisnjen je tudi orientacijski zemljevid za območje od Ortneka do Broda na Kolpi in od Osilnice oz- Čabra do Dvora na Krki. Povejmo še, da ima hotel 33 sob s 65 stalnimi in 11 dodatnimi ležišči. Pridobil si je oznako s štirimi zvezdicami. A. ARKO Pred poroko po nasvet v svetovalnico Beseda je brezplačna Z novim letom je tudi v Kočevju začela delati zakonska svetovalnica, ki je imela prvo širše zakonsko posvetovanje prav minulo soboto. Udeležilo se ga je pet parov. Vsak, kdor se želi poročiti, mora obvezno obiskati zakonsko svetovalnico, ki je pri občinski skupnosti socialnega varstva (stavba občinske skupščine, 2. nadstropje, soba 47 do 50). Tu dobi ob prvem obisku tudi potrdilo, da je bil na razgovoru oziroma predzakonskem svetovanju. Kdor takega potrdila ne predloži matičnemu uradu, se tudi ne more poročiti. Svetovalnica dela vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in vsako sredo od 14. do 16. ure. Na prvem, obveznem razgovoru dobi kandidat za zakon vsa pojasnila o predpisih s področja rodbinskega prava, hkrati pa ga seznanijo z namenom, vsebino in potekom širšega predzakonskega svetovanja. Širše svetovanje, ki je le vsako četrto soboto v mesecu v poročni dvorani v Kočevju, traja od 8.30 do 12. ure. Na njem kandidatom za zakon predavajo in se z njimi pogovarjajo zdravnik, pravnik in socialni delavec. J. P. N,____________,_______________s PRESELITI CESTNO SLUŽBO Tozd za vzdrževanje cest v občini Kočevje in Ribnica si že vrsto lct.| prizadeva, da bi dobil primernejše prostore, ki bi mu omogočali lažje izvajanje cestne službe. Zdaj so odločili, naj bodo ti prostori v kočevski industrijski coni, in sicer ob cesti proti Mali gori. Ko bodo zgrajeni, bo v samem mestu precej manj hrupa s cestnimi stroji. Otvoritev trgovske hise bo maja [Trgovci, ki so se šolali v Ribnici, zaposliti pa so se morali drugod, bodo spet doma dobili kruh — Za posodobitev hotela pa „Jelka" nima denarja „Trgovska hiša v Ribnici ne bo odprta za občinski praznik 26. marec, kot bi nekateri želeli, ampak predvidoma v maju,' je povedal direktor ,Jelke” Jože Mohar. „Zdaj dokončujejo obrtniki instalacijska dela, ki bodo nekatera trajala še vse do aprila, ko se bo začela montaža opreme. Trgovska hiša bo veljala okoli 61 milijo I nov.” V Manj tekanja od okenca do okenca Sprejem odloka o delu IS in upravnih organov - Hitreje menjani načelniki O osnutku odloka o izvršnem svetu občinske skupščine ter o °hčinskih upravnih organih razpravljajo te dni v občini Kočevje. Na razpravah na seji zborov občinske skupščine je bilo poudarjeno, baj bo organizacija IS in upravnih organov taka, da bi s čim manj 'judmi čimbolje opravljali vse naloge. DROBNE IZ KOČEVJA danes razstava ptic - Razstavo ptic bo v prostorih osnovne »le odprlo danes ob 9. uri Druš-za varstvo in vzgojo ptic. Trajala pakirano v li- teieVtir!PaH pa ga pogos-tetrapaku po dva deci. - Ker —- teje deci, ..prjete vino po dva Pa pijte tako še mleko! Ostali občani niso zadovoljni z njihovim nenačrtnim naseljevanjem v okolici Kočevja. Predlagajo , nai bi napravili program reševanja vseh romskih vprašanj, ki naj bi ga nato s skupnimi napori uresničevali. Največ dela pri vsem tem pa čaka komisijo za romska vprašanja, ki jo je pred kratkim imenovala občinska skupščina. DRAŽJA NAROČNINA - Naročnina za televizijske in radijske aparate sc bo s februarjem podražila, na kar naročniki nimajo vpliva, lahko pa zahtevajo za drag denar tudi dobre oddaje. Vsem gledalcem res ni mogoče ustreči, lahko pa bi upoštevali vsaj nekaj njihovih pripomb in jih ne le „skozi rožice" tolažili pri najavah tedenskega programa, koliko je težav, dela in skrbi. Tega imajo v vseh podjetjih in ustanovah dovolj. Pogledali naj bi tudi svoje notranje rezerve, kot to svetujejo drugim de lovnim organizacijam, največkrat prav po televiziji. STEKLINA SE BLIŽA - Stekle lisice so se pojavile v zadnjih dneh okoli Velenja in Karlovca. Tako se polagoma stiska krog okoli naše doline iz dveh smeri. Potrebni so ukrepi, da ne bo prepozno. Psov potepuhov je po mestu še vedno dovolj. Predpise o tem je občina izdala, kako pa jih občani in odgovorni organi upoštevajo, je pa druga plat medalje. novi trgovini bodo prodajali v pritličju živila, v nadstropjih pa belo tehniko, akustiko, pohištvo, tekstil, čevlje, športni material, galanterijo in konfekcijo. V pritličju bo še bife, v kleti pa skladišča in zaklonišče. Hkrati z otvoritvijo trgovske hiše bodo zaprli v Ribnici sedanje trgovine ,,Obrtni | material”, „Oprema“, ,,Galanterija" in „Oblačila”. V novi trgovski hiši bo za-slenih okoli 50 prodajalcev, set jih bodo premestili sem iz ukinjenih trgovin v Ribnici, 40 pa bodo dobili novih delavcev, predvsem iz Ljubljane pa tudi od drugod. To so trgovci, ki so se izučili v Ribnici, a so odšli za kruhom drugam, ker doma ni bilo dela za vse- Že zdaj je teh 40 izrazilo željo, da bi delali doma. Usoda restavracije „Jelka” oz. nekdanjega ribniškega hotela, ki tudi sodi v okvir tozda trgovine „Jelka”-Mercator, še ni znana. Restavracija ima 11 sob s skupno 26 ležišči, ki so skoraj skozi vse leto popolnoma zasedena, zato morajo mnogo gostov odsloviti. Število poslovnih in drugih obiskov ter izletov hitro narašča. Po prenočiščih vprašujejo razni obrtniki, ki sodelujejo pri gradnji objektov v Ribnici-Vedno več prihaja sem tudi športnih ekip in njihovi navijači-Prenočišč za vse ni. Po mnenju direktorja Jožeta Moharja potrebuje Ribnica najmanj 70 do 100 ležišč, se pravi 3- do 4-krat več, kot jih ima zdaj. Tozd „Jelka” svojega gostinstva ne more posodobiti in ne graditi novih prenočišč, ker bo morala odplačevati posojila za novo trgovsko hišo. Rešitev za napredek svojega gostinstva vidijo le v tem, če bi se priključili tozdu ,,Gostinstvo”, ki posluje v okviru Mercatorja ali pa h kakšni drugi gostinski delovni organizaciji. J. PRIMC TRGOVSKA HIŠA - V trgovski hiši v Ribnici trenutno potekajo montažna in obrtniška dela, med katerimi nekatera že zaključujejo, druga pa so se komaj dobro začela. V prvi ribniški trgovski hiši bodo prodajali praktično vse, kar zdaj dobe kupci v raztresenih trgovinah po Ribnici, razen gradbenega materiala in grobega železa. (Foto _ Primc) AVTOBUSA PA NI Gimnazijci iz Goriče vasi, Nemške vasi in Prigorice v ribniški občini, ki se vozijo z avtobusom ob 7.15 v Kočevje, pridejo včasih v šolo z zamudo. Če se avtobus napolni že v Ribnici, na naslednjih treh postajah sploh ne ustavlja. Običajno pripeljeta ob tej uri dva avtobusa, kadar pa samo eden (kot na primer v četrtek, 24. januarja) in še ta ne ustavi, pa so gimnazijci odvisni od dobre volje avtomobilistov, katere štopajo. Vsi o stabilizaciji V minulem tednu so na sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK v ribniški občini razpravljali o nalogah komunistov na področju družbeno-eko-nomskih odnosov, utrditve gospodarstva, obrambe in samozaščite ter pri razvoju političnega sistema. Posebno skrb so posvetili nalogam komunistov pri sestavljanju stabilizacijskih programov, pri investicijah in varčevanju, pa tudi pri pripravah na obravnavo zaključnih računov. Kočevske novice Po novem bodo najprej izvoljeni člani izvršnega sveta, nato pa bodo izmed njih imenovani predstojniki (načelniki) upravnih organov (oddelkov). To pa j pomeni, da se bodo predstojniki menjali hitreje, kot so se doslej, kar zmanjšuje možnost, da bi se birokratizirali. O tem osnutku odloka, ki bo sprejet predvidoma že na seji zborov skupščine 6 februarja, so razpravljali tudi na seji občinskega komiteja ZK 21. januarja. Menili so, daje med predlaganimi inačicami o organizacijskih oblikah najboljša tretja, ki predvideva, da bo 5 do 7 individualno vodenih upravnih organov in dva kolegijska. Predla-gali pa so naj bi notranjo organizacijo dela ter sistematizacijo del in nalog posameznega upravnega organa ne predpisoval načelnik, ampak izvršni svet. Opozorili so tudi, naj bo organizacija izvršnega sveta taka, da bo možno vsa mesta tudi zasesti z razpoložljivimi kadri. Premalo pa je opredeljeno samoupravljanje v teh organih. Še posebej so opozorili, da je treba organizacijo upravnih organov urediti tako, da bo najbolj odgovarjala potrebem občanov. Tudi reševanje vlog mora potekati hitreje. Prav počasno reševanje je namreč vzrok da občani skušajo pospešiti reševanje s pomočjo raznih „zvez“, kar meče slabo luč na delo upravnih organov. Opozorili so še na nagrajevanje po delu in na slabo strokovno zasedenost mest v občinski upravi, kjer je preveč delavcev z izobrazbo pravne in premalo gospodarske smeri. J. PRIMC ZLATOPOROČENCA - „Človek se mora mlad poročiti, potem spozna pravo življenje, kije hudo in lepo,” pravita Bojčeva. (Foto-. Jože Primc) Sukova zlatoporočenca Skozi revščino, nesreče in vojno v lepše življenje 5. februarja bosta praznovala zlato poroko zakonca France in Ana Bojc-Sukova iz Dolenje vasi 135, ki sta si obljubila večno zvestobo pred 50 leti. Poročila sta se kot so rekli, le , na pridne roke”. Sama sta si zgradila dom. Vzgojila sta pet hčera in imata že 8 vnukov in dva pravnuka. Oče France je bil gozdni delavec, voznik, tesar in podobno. , ,Kjer je bil boljši zaslužek tja sem šel, ’ pravi. Že pred poroko in po njej sta šla oba Bojčeva skozi trdo šolo življenja. Zemlje nista imela, in ko je oče delal na žagi tik pod vrhom Roga. je tam posadil krompir in ga ob nedeljah nosil domov otrokom. Mleko jim je dajala koza. Komaj pa si je leta 1938 postavil hišo, že so se začele nesreče. Oče France se je kar 9-krat ponesrečil. Včasih je bil tako hudo poškodovan, da so zdravniki obupali nad njim, a sta ga rešila zdravo telo in neuklonljiva volja do življenja. Pred 20 leti je bil upokojen. Se vedno, kljub vsem nesrečam, dobro hodi. Tudi dobre volje ni izgubil. Odkrito, brez dlake na jeziku govori o vsem. Vedno je bil v naprednih vrstah. Med vojno je bil kurir obveščevalec in terenski delavec. Čeprav je bil zelo previden, je nekoč nekomu le preveč odkrito povedal, kako bo po vojni, in takoj so ga zaprli v Ribnici. „Takrat, med nemško okupacijo, je bilo najhuje. Zaslužka ni bilo in še zaprli so me kot talca.” Tri mesece je bil v ječi in izpustili so ga le dan pred osvoboditvijo Ribnice. V gasilstvu dela že skoraj 60 let, saj je leta 1973 dobil plaketo ga-silca-veterana za 50 let dela v gasilstvu. Dobil je tudi več drugih gasilskih odlikovanj. Se danes kljub 72 letom vodi že enajsto leto pri Gasilskem društvu Dolenja vas pogrebni odbor. Mati Ana je delala doma in skrbela za otroke, ko je oče delal. Najhuje ji jc bilo leta 1960, ko se je kmalu po poroki dveh hčera mož še za- dnjič hudo ponesrečil in so ji zdravniki rekli, da ne bo nič več z njim. Hudo je bilo še med vojno, ko je bila najstarejša hči stara komaj 10 let, najmlajša pa še leto ne in je pri hiši vsega manjkalo, celo soli. Zakoncema Ani in Francetu Bojcu želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih najdražjih in jima čestitamo ob visokem jubileju. J. PRIMC IZOBRAŽEVANJE SE ZAČENJA Za idejno usposabljanje komunistov je treba več narediti ne le na občinski ravni, ampak tudi v osnovnih organizacijah, so menili na zadnji seji občinskega komiteja ZK. Ker bo uspešno delal le usposobljen član, bodo letos nadaljevali z dopisno šolo marksizma, ki se je bo udeležilo 20 do 25 komunistov; v pripravi je seminar za kandidate za sprejem v ZK in za novosprejete člane ZK, ki se ga bo spet udeležilo 20 do 25 slušateljev; za spomlad pa načrtujejo občinsko politično šolo, ki je namenjena šolanju kadrov za potrebe vseh družbeno-političnih organizacij v občini. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI CESTE ŽE SPET CVETIJO -Odjuga, ki se je začela minuli teden, je ponekod spremenila ceste v prave potoke. Na asfaltnih cestah pa so se pokazale tudi že prve resne poškodbe. Kakor vsako pomlad, ob naglih vremenskih spremembah pa že pozimi, tako so tudi letošnjo zimo začele ceste cveteti žal letos že zelo zgodaj, v januarju. • SMUČARSKI SKOKI - Kakor vsako zimo tako so tudi letos pri pra-.ili športni delavci več zimskih športnih prireditev, predvsem smučarskih skokov. Sodražani so za minulo nedeljo napovedali tekmovanje v skokih na 40-metrski skakalnici (za člane) in na 20-metrski (za pionirje). POPLAVE NE BO VEČ - Komaj je bila nova trgovina v Sodražici odprta, že je ob prvi večji poplavi zalila voda spodnje prostore, kjer imajo skladišča. Ob taljenju snega se poplave spet obetajo, toda tega skladišča voda ne bo več zalila, ker so v kanalizacijo vgradili posebne lopute, ki preprečujejo, da bi voda ob poplavi po ceveh kanalizacije vdirala v stavbo. UKINJENE TRGOVINE - Že maja, ko bodo v Ribnici odprli novo trgovsko hišo, bodo hkrati zaprli trgovine Obrtni material Oprema, Galanterija in Oblačila. V izpraznjenih prostorih si bo Mercator uredil skladišča, v nekaterih pa lastne obrtne delavnice (na primer za rezanje stekla), ali pa jih bo dal v najem drugim obrtnikom. - Kako se pri vas vključujete v stabilizacijo? — Veselo, vse sindikalne organizacije prirejajo zabave s pojedinami in muziko. REŠETO januarja 1980 DOLEHJSKI LIST lisjak; li' Stabilizacijska metla za vse SZDL z akcijo do slehernega vaškega in uličnega odbora — Sindikat v vsak tozd Družbenopolitične organizacije sevniške občine se vključujejo v stabilizacijo na vseh področjih. V ničemer to ne sme biti zgolj '»kampanja”, kot morda spet mislijo nekateri. 0 vseh podrobnostih je bila večurna razprava na zadnji seji predsedstva občinske konfe UNIČUJEMO, NAMESTO DA BI VARČEVALI Majhni otroci, ki še ne vedo, kaj je varčevanje, uničujejo različne predmete. Tudi učenci v šolah so zelo neolikani. Med odmori skačejo po klopeh in meče- jo stole. V umivalnici je poplava, ker ne zapirajo pip. Papirnate brisače tlačijo v straniščno školjko.^ Zid na stranišču je popisan. Čečkajo po zvezkih, delajo letala. Umazano gobo mečejo ob zid. Luči gorijo, čeprav ni potrebno. Denar zapravljajo za sladkarije, namesto da bi ga varčevali v šolski hranilnici. Cc pa bi pazili na red in čistočo, ne bi bilo treba razredov vsako leto pleskati in denar bi porabili za stvari, ki jih bolj potrebujemo. ANDREJKA ZALOKAR Brežice, 4.c razred VARCUJMO! Tudi mi najmlajši lahko mnogo prihranimo. Vsak bi si moral vzeti le toliko kruha, kolikor ga potrebuje, kajti žalosten je pogled na kruh, ki leži ob cesti in v smetnjakih. Varčevati moramo tudi z vodo, elektriko. Tudi od staršev ne smemo zahtevati vsega. kajti zavedati se moramo, da težko prislužijo denar. MIRJANA JUG, 4.c OŠ bratov Ribarjev, Brežice renče SZDL 18. januarja. V minulem tednu so bili opravlje ni sestanki z vsemi izvršnimi odbori krajevnih konferenc SZDL, o čemer bo beseda še na zborih občanov. Dobrodošla je sleherna pobuda. Prva seja posebnega koordinacijskega odbora — tokrat ta sestava ni direktorska, pokriva pa vsa delovna področja - je bila 25. januarja. V ponedeljek je občinski sindikalni svet pripravil tudi seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij in sveta samega. Podoben razgovor so imeli že pred novim letom. ^ Sedaj ugotavljajo, da se zadeve odvijajo po sprejetem rokovniku. Pred sindikalnimi delavci so že pripravljeni na obravnavanje zaključnih računov. pravi zaključni računi še niso nared, seznanili delavci po sindikalnih skupinah tako da bi bili delavci že nekako pripravljeni na končni obračun lanskega poslovanja. V to smer je bil naravnan tudi del seminarja sekretarjev osnovnih organizacij ZK konec tedna. A. Ž. Do konca januarja naj bi se osnovnimi podatki čeprs z čeprav DENAR ZA IZOBRAŽEVANJE PRI OBRTNIKIH Mojstri med drugimi prispevki odvajajo tudi denar za lastno izobraževanje ali izpopolnjevanje svojih delavcev. Da lahko koristno obračajo te denarje, morajo imeti za to izvoljene organe. 25. februarja je bila v Sevnici ustanovna skupščina. Za predsednika skupščine so izvolili Marico Kurnik, za predsednika upravnega odbora pa Ulriha Rupre-ta. Po osnutku statuta je upravni odbor sestavljen iz šestih članov: po trije so iz vrst mojstrov, lastnikov obrtnih delavnic, po trije pa v njih zaposlenih delavcev. Odkrita beseda - dobri odnosi Sevnica: srečanje s predstavniki verskih skupnosti Berite »Dolenjski list« Koordinacijski odbor za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL je minuli četrtek pripravil tako imenovano novoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti sevniške občine. Udeležili so se ga nekateri duhovniki rimdeo-katoliške cerkve in Jehovinih prič. Zbrane je v sejni sobi občinske skupščine pozdravil predsednik občinske konference SZDL Jože Bavec. Govoril je o akciji SZDL in vse naše družbe o ekonomski stabilizaciji, o mednarodnem položaju. |*RAVO MESTO — Sevniško srečanje s predstavniki verskih skupiti, ena od dejavnosti koordinacijskega odbora za ta vprašanja pri ?~DL, je dokazalo da je to pravo mesto za izmenjavo mnenj. ' °to; Železnik) SEVNIŠKI PABERKI NA SNEGU - Med Hajk ,! -)e trenutno prav gotovo lim-v1 ?zgibana dejavnost pri pla-Drin. ' ”e m*ne teden, da ne bi ^ Pravili kakšnega izleta. Trenutno 4g SlT|učarski šoli na Roglji smuča ktjjpdobudnih smučarjev iz vseh 5oij~X občine. Na Lisci se smučajo S, člani šolskega športnega s sevniške osnovne šole, n*h petdeset jih je. RAZPRODAJ - Redkolas 'zložba sevniških trgovin ta gaj ne premore takšnega ali dni lepaka s povabilom na la Sega n ♦0-odst. j . drugega na Glavnem trgu ^...do 40-odst. popust pri ^*nik v Pr°dajalni blizu spo-pQ1Urit kmečkemu puntu imajo , Poceni otroških hlač in »Otočkih rokavic, tako Peko kot %te^> Pa ponujata med drugim tista: „Me povabiš na kavo'.' temveč: „Mc povabiš na svežo kavico? “ RED DOMA - Na zadnjem zboru občanov zadolžena komisija za odvoz smeti v Boštanju je bila na pogovom v vodstvu sevniške Komunale. Podjetje je pripravljeno odvažati smeti pod istimi pogoji kot veljajo za mesto, se pravi za plačilo za odvoz navlake od kvadratnega metra stanovanja. Koliko znaša to, še ni enotno mnenje; med drugim komunalci vključujejo tudi garaže, balkone, ipd. Navsezadnje bi taka določna opredelitev pomagala tudi krajevni skupnosti, saj bi dobili več za mestno zemljišče. ' Po znižani ceni. SE ŽE KVARI - Ni ga bi lahko vsi s tako ihto i '•i sn i- ‘““'■o vsi s iaKo mto a^PUi tisto kavico, ki so si jo ob ®vria ^upovalni mrzlici nakupili. h?1 nanvnost postaja, da se na . "isuj nos nabavljene zaloge S?ycevnu že kvarijo. Tudi police %U namreč polne tega Jvnalu ne bo veljala več »jaku’ „Po tolikih mukah je pred novim letom zasvetila javna razsvetljava na mostu, sedaj ga pa ni veljaka, ki bi se izprsil, da poravna račun za tokovino. “ ki;yni$ki vi:si\'ii seveda ni mogel tudi mimo razveseljivih vesti o zdravstvenem stanju predsednika Tita. Razvil sc je sproščen pogovor o številnih vprašanjih. Poudariti velja, da posebnih večjih problemov med verskimi skupnostmi družbenopolitično skupnostjo ali organizacijami ni. Vsekakor je koordinacijski odbor pri SZDL mesto za pogovor. Zal te prilike niso izkoristili vsi duhovniki . nekaj je k temu prispevalo tudi slabo vreme, morda pa tudi malo ponesrečen dan sklica - prepoved vožnje za neparna vozila. V imenu navzočih duhovnikov se je gostitelju zahvalil za srečanje sevniški župnijski upravitelj med drugim z besedami nadškofa in metropolita Pogačnika z osrednjega srečanja v Ljubljani in besedami papeža Janeza - ftivla II z lanskega srečanja slovenskih romarjev Rimu. A.ŽELEZNIK VČERAJ O MLADIH Za včeraj ie bila sklicana seja občinske konference ZK. Osrednja pozornost v razpravi je bila posvečena aktualnim nalogam med 5. in 6. sejo CK ZKS, zatem pa tudi obravnavi dela mladinske organizacije v občini. NAČRTI MED LJUDI V nedeljo, 3. februarja, bo večina vaških odborov SZDL na območju boštanjske krajevne skupnosti pripravila zbore krajanov. Med obravnavami bodo na dnevnem redu načrti krajevne skupnosti za tekoče leta V Boštanju bo ta shod v nedeljo ob 8. uri kot običajno v šoli. NE OPRAVLJAJO DOLŽNOSTI Sekretar občinskega sindikalnega sveta Maks Zupanc je na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK s celimi imeni navedel tiste člane občinskega sindikalnega sveta in predsednike osnovnih organizacij, ki praviloma že skoraj redno manjkajo na sejah in posvetih. Med njimi so namreč tudi taki, ki se od desetih sklicev sej niso udeležili tudi po devetkrat. Zaenkrat bodi dovolj javna kritika na tem seminaiju, v bodoče jih bomo objavili. Ni namreč dvoma, da je vzrok malomarnost, zakaj lepo je, da tisti, ki ne more na sestanek, pošlje vsaj opravičilo. PREMALO SODELAVCEV Izšla je 20. številka Mladega sveta, ciklostiranega gasila občinske konference ZSMS v Sevnici. Mladi se v prozi ali pesmih kritično odzivajo na svoje okolje. Glasilo šc zdaleč ni obešalnik zapisnikov s sej ali kaj podobnega, dokaj običajno za takšna glasila. Vzpodbudna je misel urednika Alberta Felicijana, da nameravajo pripraviti seminar za poveijenike, ki naj bi bili dolžni poročati iz svojih sredin. Več časa bo za pedagoško delo V občini je začela z novim letom delovati vzgojno—izobraževalna organizacijo Trebanjske šolske, vzgojne in izobraževalne ustanove so z novim letom zaživele v novi organizacijski obliki, od katere delavci kar precej pričakujejo-, boljše pedagoške in organizacijske učinke ob bolj smotrnem poslovanju s sredstvi. Vladimir Silvester, v. d. ki smo si jih zastavili na tem direktorja nove delovne organizacije, katere uradni naziv je zdaj Vzgojno-izobraževalne ustanove Trebnje ali VIO, je opravil levji delež pri pripravah. Priprave so potekale skoraj vse lansko leto, končale pa so se z referendumom konec decem. bra. VIO sestavlja zdaj 7 tozdov in delovna skupnost skupnih služb, ki pa še ni pravno ustanovljena. Trenutno je zaposlenih več kot dvesto delavcev, pridobiti pa nameravajo še nekaj strokovnih sodelavcev. ,,Naši cilji so znani ” pravi Vladimir Silvester, „predvsem hočemo izboljšati naše pedagoško delo. Med prvimi nalogami, DOBRI ODNOSI MED CERKVIJO IN DRUŽBO Nedavno je bila v Trebnjem skupna seja verske komisije občinske skupščine in koordinacijskega odbora za verska vprašanja pri občinski konferenci SZDL z župnijskimi upravitelji. Sestanek je bil sklican zaradi preverjanja uresničevanja zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Ocenili so, da se odnosi med našo samoupravno družbo in cerkvijo v občini Trebnje zadovoljivo razvijajo. Ugleden sindikat Janez Hribar: včasih je bilo težje kot sedaj Do konca januarja so morale vse osnovne organizacije sindikata v trebanjski občini opraviti občne zbore. Na njih so morah proučiti delo v preteklem letu, hkrati pa sprejeti načrt dela za letos. In v letošnjem letu prav gotovo nc bo malo nalog, saj imajo tudi sindikati kar precej opraviti, ko gre za izvrševanje nalog v gospodarstvu. Janez Hribar je bil predsednik osnovne organizacije sindikata v mirenski , Dani”. To nalogo je opravljal dolga štiri leta, tako da so ga sodelavci kar poistovetili s sindikatom. Zato so se ob vsaki težavi, bodisi proizvodne narave ali medsebojnih odnosov, obrnili kar nanj. Vendar teh nalog ni opravljal sam. Povečini je takoj sklical izvršni odbor, če izvršni odbor ni mogel odpraviti pro blema, so šli na delavski svet. In pav s takim načinom dela si je njihova osnovna organizacija pridobila med delavci ugled Zato Hribar povsem mirno reče, da si življenja brez sindikata v tovarni ne gre predstavljati. „Ko sem jaz začel kot pred-, sednik, je bilo težje, kot je zdaj. Predvsem sem skoraj oral ledino, pa tudi znašel se nisem takoj od začetka. Tako bo imel novi predsednik malo lažje, čeprav ne najlažje delo. Obiskoval je namreč seminar, na katerem se je seznanil s tem, kako se vodi osnovna organizacija. Kar pa se mojega dela tiče in dela osnovne organizacije v mojem mandatu, sem najbolj pogrešal boljše informiranje. Sicer smo imeli pet sindikalnih poverjenikov, vendar je bilo to za te namene le še premalo,” je povedal Hribar. In ko je govoril, da delo novega predsednika ne bo najlažje, je mislil na to da se bo moral tudi sindikat vključiti v prizadevanja boljšega gospodarjenja. In "indar ta naloga nc bo pretežka. Delavci „Dane” so kar disciplinirani in bodo izpolnili vse zastavljene naloge, če bodo le imeli dovolj surovin in rezervnih delov za svoje stroje. področju, bi omenil poživitev aktivov. Doslej so se sestajali bolj poredko in njihovo delo je bilo zgolj formalne narave. Nam pa gre, da okrepimo sodelovanje med učitelji, ki opravljajo enaka dela in naloge. Tu pričakujemo, da bo zaradi boljše organizacije, ki jo bodo prinesli aktivi, ostalo več časa učiteljem za čisto pedagoško delo. Ravno aktivi naj bi namreč zmanjšali delež tehničnega dela, to je razmnoževanja, tipkanja ipd., s tem pa bo več časa ostalo za pedagoško delo. Z novo organizacijo bodo razbremenjeni administrativnega, organizacij skega dela tudi ravnatelj' tako da sq bodo 1 ali ko bolj posvečali pedagoškemu, svetovalnemu delu. Posledica teh sprostitev naj bi bilo tudi večje vključevanje šole v delo krajevne skupnosti, znotraj šol pa naj bi še bolj okrepile samoupravljanje učencev.” Seveda pri novi organiziranosti ne gre pozabiti na strnitev strokovnih moči. Skupina strokovnjakov, ki jo bosta sestavljala pedagog in psiholog ter dva socialna delavca, bo veliko laže in bolj celovito reševala vsa vprašanja, ki so bila zdaj prepuščena vsaki šoli posebej. In ne nazadnje so tu ekonomski učinki, do katerih bo moralo priti že zaradi tega, ker bodo letošnja sredstva znatno manjša. Tako se bo že tu pokazala pred nost nove organiziranosti. Veliko pa se bo dalo doseči tudi z enotno nabavo učbenikov, pri vzdrževanju stavb, šolskih vozil ipd. Kako bo potekalo delo na prej, še ni mogoče povedati povsem določno. S temi vprašanji se bo ukvarjal še Začasni svet VIO, katerega članstvo so delegirale šole (kasneje bo ustanovljen delavski svet). Ta svet ima več komisij, ki bodo natančno proučile vsa vprašanja. r s MIRENSKA POSTA - Stavba nove mirenske pošte že stoji, tudi precejšen del opreme je v njej, vprašanje pa je, kdaj bo začela pošta obratovati. Zgradba, ki jo je postavilo mirensko Gradbeno opekarsko podjetje namreč ni dobila potrdila, daje tehnično v redu. Zato bo morala pošta še nekaj časa počakati, da bo graditelj napake odpravil. V PETEK SEJA VSEH TREH ZBOROV V Trebnjem bodo v petek zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Delegati bodo na seji obravnavali delovni program za vse tri zbore občinske skupščine, poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja, osnutek dogovora o ustanovitvi družbenih svetov in vprašanja v zvezi s Cesto bratstva in enotnosti. Na seji bodo obveščeni tudi o predlogih za zakone o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in o osnovni šoli, obravnavali pa bodo tudi kadrovske zadeve. KONCERT NA VELIKI LOKI Šentlovrenški mešani pevski zbor, ki deluje zdaj v okviru Kulturno-prosvetnega društva Marije Kmetove in nadaljuje z več kot šestdesetletno tradicijo organiziranega petja, se pripravlja na koncert. Predvidevajo, da bo koncert 9. februarja v dvorani doma kulture na Veliki Loki. IZ KRAJA V KRAJ ESKIMSKA VAS — Slučajni sprehajalec po središču Trebnjega bi imel občinsko središče prav lahko za eskimsko vas, če bi prezrl okoliške hiše. Tam so namreč že ves januar veliki kupi snega, ki so od daleč podobni iglujem, sneženim hišam Eskimov. Zdaj je samo vprašanje, koliko časa bodo ti igluji, trebanjska zimska znamenitost, obstali. Verjetno do odjuge. Naj živi plavanje! SOLO ZALIVA — Zaradi konstrukcijske napake pri načrtovanju sedanje trebanjske šole je kmalu po odjugi začela v telovadnico teči voda. Seveda so že ob gradnji opozorili vrle konstruktorje na napako, vendar ni zaleglo. Zato pa bodo morali zdaj zamenjati streho. Verjetno pri novi trebanjski osemletki do takih napak ne bo prišlo, ko pa gradbeniki tako temeljito (počasi) gradijo. MAJAVA OGRAJA - Na želez niškem nadvozu pri Slovenski vasi je ograja že tako majava, da bo nekega dne sama padla na vlak. Če pa se bo vanjo zaletel kakšen prehiter avtomobilist, je tudi vprašanje ali bo zdržala. Zato, potniki na vlaku med Trebnjem in Sevnico, pozor! Rizite na glavo, lahko vam avto prileti vanjo. DA, DA VARČEVANJE - V neki trebanjski skupnosti so začeli ostro varčevati. Sklenili so namreč, da nc bodo poslušali radia med vsem službenim časom, marveč samo od osme do trinajste ure ko traja val 202. Med ostalim časom pa bodo delali. Z denarjem, ki ga bodo dobili od privarčevane elektrike bodo najeli še eno delovno, po možnosti strokovno moč. Rr ne za radio! ONI ŽE IMAJO POMLAD - Pa ne v naravi še manj v cesto med Mirno in Slovensko ki je začela takoj po odjugi, že januarja, cveteti. Zal te ceste mogpče utrgati in jo dati v vazo. Morda bi bilo dobro, ko bi jo kar zakopali. Njeno črno cvetje ne vzbuja prav nobenega veselja več- Tudi voznikom ne. Kaj veselja še jeze ne! In na to so cestarji računali« TREBANJSKE NOVICE TEDENSI/Jkir Četrtek, 31. januarja - Janez Petek, 1. februarja - Brigita Sobota, 2. februarja — Marija Nedelja, 3. februarja - Blaž Ponedeljek, 4. februarja - Andrej Torek, 5. februarja — Agata Sreda, 6. februarja - Ljubo Četrtek, 7. februarja - Rihard LUNINE MENE 1. februarja ob 3.21 uri - ščip BRESTANICA: 2. in 3. 2. ameriški barvni film Bitka za Midwey. BREŽICE: 1. in 2. 2. ameriški barvni film Dva superpolicaja. 3. in 4. 2. francoski barvni film Divjak. S. in 6. 1. italijanski barvni film Tolpa grbavcev. KOSTANJEVICA: 2. 2. angleški film Romantična Angležinja. 3. 2. film Pomagajte šerifu. 6. 2. ameriški film Napad na policijsko postaja KRŠKO: 2. in 3. 2. ameriški film JunakS Disneylanda. 6. 2. ameriški film Fist 7. 2. italijanski film Zbogom in konec. MOKRONOG: 5. in 6. 1. ameriški film Ptiči. MIRNA: 2. 2. film Mož na moža. NOVO MESTO KINO KRKA: Od 1. do 3. italijanski barvni film Direndaj v Afriki. 4. in 5. 2. gledališki abonma. 6. in 7. 2 domači film Novinar. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 4. do 6. 2. ameriški film Na sledi zločina. RIBNICA: 2. in 3. 2. ameriški barvni film Vojakova vrnitev. UHi Qg SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM samostojnega mizarskega pomočnika za izdelavo notranje opreme. Zaželena trimesečna poskusna doba. Osebni dohodek v rednem delovnem času bi bil 9.000 din. Ivan Vrbovšek, mizarstvo, Otočec 73, tel. (068) 85-148. BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO sprejme salon Ciril Pucelj, Novo mesto, Komandanta Staneta 26, tel. 21-172. SPREJMEM DEKLE za delo v strežbi, hrana in stanovanje v hiši. Delo je v dveh izmenah, ostalo po dogovoru. Gostilna „Pri šestič i”, Krško, SKŽ 85. SLUŽBO I S C E SPREJMEM otroka v varstvo. Naslov v upravi lista. (249/807). STANOVANJA ODDAM neopremljeno sobo s kuhinjo ženski osebi. Naslov v upravi lista. (247/80). MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta manjše enosobno stanovanje. Ponudbe pod šifro „REDNA PLAČNIKA”. ODDAM opremljeno sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista. (248/80). STAREJŠE ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za kakršnokoli v Novem mestu. Ponudbe pod „APRIL”. Motorna vozila UGODNO prodam BCS - Diesel z vozičkom ter grablje SIP. Anton Luzar, Brezje 11, Šentjernej. POCENI PRODAM malo rabljen motor od avtomobila AMI 8. Tel. 25-386. , PRODAM NSU 1200, letnik 1972, registriran eno leto. Alojz Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec. POCENI PRODAM NSU 1100 in prikolica Tel. 25-362. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSTI SVET je družbeni organ upiavljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR; Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik),Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago.Rustja, Jože Simčič. Jožica TeDDey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, polletna naročnina 149 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun, 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni preklica < i mnenja sekretariata za informacije IS Skupšči-" od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje ; druge oglase velja i 1. 1980 - Na podla ne SRS (št. 421-1/7 davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva. 6?001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave; 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom : ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk. Ljudksa pravica, Ljubljana. PRODAM KOMBI ZASTAVO 430 v dobrem stanju. Franc Gorenc, Hrastno 5, Šentrupert UGODNO PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do marca 1980. Andrej Zupančič. Podbočje 1. PRODAM ZASTAVO 1300, letnik 1978. Pavlič, Partizanska 3, Novo mesto. PRODAM traktor Ursus C 335 v zelo dobrem stanju. Alojz Saje, Hudo 2, Novo mesto. PRODAM FIA.T 125 P, letnik 1977, in 1 m 3 hrastovih plohov. Informacije po tel. 23-784 po 14. uri. PRODAM Z 750, letnik 1970, motor 1978, tudi na ček, za 12.000 din. Drago Žabkar, Do- Krava A. R nicn prodam’ ZASTAVO 750, starejši letnik. Staniša, Vinja vas 34 a, Stopiče. POZOR! Nujno prodam skobelni stroj poravnalnifc — debelinka (60 cm) z novim motorjem (7 KM) ter enofazni skobelni stroj, (dela štiri operacije), malo rabljeno diatonično harmoniko gcfb ter maček, plug frezo in nov Goldoni Diesel plug frezo (14 KM). Ivan Prus, Gotna vas 43 c, Novo mesta PRODAM stružni avtomat Caser do FI (26 mm). Kirm, Brezovica, Mirna. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1973, registrirano do 10. 11. 1980. Ogled možen popoldne. Janez Rolih, Vel. Brusnice 7. PRODAM JAWO 350 cm 3 letnik 1979, novo, nerabljeno. Tone Hočevar, Ajdovec 5, Dvor. PRODAM obračalnik za BCS. Slavko Kramarič, Dol. Paka 8, Črnomelj. PRODAM novo kosilnico Gorenje -Rapid. Martin Lisec, Preska, Bo-štamj. PRODAM GS Pallas, star eno leto, prevoženih 14000 km. Tel. (068) 72-056. NUJNO PRODAM dva fička, letnik 1971 v voznem stanju za 17000 din. Potov vrh 4. Novo mesta PRODAM Z 1300, letnik 1974, z novim motorjem z garancijo. Karoserija je potrebna manjšega popravila. Cegelnica 54, Novo mesta PRODAM traktor TV 30 KM, dobro ogranjen, s priključki. Janez Kobetič, Mali Nerajec 6, Dragatuš pri Črnomlju. PRODAM R 4 TL, letnik 1978. Informacije na tel. (068) 72-056. PRODAM nakladač za seno, znamke Mengele, od 17 do 31 kubikov. Anton Lubšina, Gabcije 24, Dobova. PRODAM PRODAM JAZZ TROBENTO japonske izdelave Yamaha, klavirsko harmoniko Hohner Verdi in novo klavirsko harmoniko Hohner Verdi v CB. Ogled prvo in drugo nedeljo po oglasu od 8. do 10. ure na naslov: Silvo Hrovat, Birčna vas 12, Novo mesto. PRODAM sladko seno 4000 kg, zamenjam za prašiča ali za les. Anton Pavlič, Brestanica 79, Brestanica. POCENI PRODAM novo jermenico za traktor Pasquali ali Tomo Vinkovič. Derganc, Osojnik 7, Semič. PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo. Šegova 1, Novo mesto, tel. 24-440. PRODAM malo rabljen televizor Gorenje 920. Sitar, Šmihel 54, Novo mesto. PRODAM osem mesecev brejo telico in grablje za BCS. Martin Škedelj, Pangerč grm 8, Stopiče. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Kink, Otočec 86. PRODAM trifazni hidrofor. Becele, Smolenja vas 63 a, Novo mesto. KUPIM KUPIM traktor IMT ali Same delfino. Ponudbe z navedbo cene in letnika izdelave pošljite na nalov: Jože Nemanič, Gor Lokvi-ca, ru h., Metlika. KUPIM nakladalko za seno (15 ali 16 in3), novo ali malo rabljeno. Drago Merhar, Blate 1, Dolenja vas, Ribnica. KUPIM vseljivo stanovanjsko hišo v Novem mestu. Ponudbe pod ..GOTOVINA” (1). KUPIM zazidljivo gradbeno parcelo v okolici Novega mesta. Ponudbe pod ..GOTOVINA” (2). KUPIM rabljen cilinder in bat za žago Stihi 50-51. Albin Vintar, Kalce-Naklo 37, Podbočje. KUPIM MEŠALEC za beton. Je lahko večji in rabljen. Kvedre/a 19, Sevnica. V času od 17. do 23. januarja so v novomeški 'porodnišnici rodile: Marija Blatnik iz Grmovlja - Renato, Amalija Luzar z Rateža — Boštjana, Vladimira Suhorepec iz Otovca - Aleksandra Olga Pate iz Gornje Nemške vasi Marka, Anica Cesar iz Kota - Boštjana, Antonija Prešeren iz Vavpčje vasi -Tanjo, Hilda Šintler iz Sevnice - Alenko in Matjaža, Zlata Kastelic iz Krmelja -Marjeto, Marjeta Tomažin iz Leskovca - Borisa, Jožica Nemanič iz Gornje Lokvice - Ivana, Mojca Retelj iz Travnega dola - Andrejo, Boža Tekstor z Malega Slatnika - Tomija, Jožica Pelko iz Govejega dola - Gregorja, Marija Maver iz Dolnje Nemške vasi - Boštjana, Jožica Kočevar iz Vrhtrebnjega -Benjamina, Anica Kilar iz Veniš -Marjana, Anica Jelenc s Slančjega vrha — Slavica Dragica Somrak z Broda - Gorazda, Marija Štravs iz Stavče vasi - Majo, Martina Hrib-lian iz Ljubljane - Andreja, Darinka Štamcar iz Martinie vasi - Franca, Marija Fabjan iz Črnomlja - Roka, Darinka Jurič z Velike Pake -Gordano, Frančiška Trbanc iz Roj - dečka, Darinka Košiček iz Žužemberka — deklico, Darinka Hrastar iz Praproč - deklico, Anica Rajk iz Gabrja - deklico, Marija Vlahovič iz Nove Lipe - dečka. Čestitamo! mmmm PRODAM enosobno stanovanjc v prvem nadstropju. Jože Valas, Stari trg 37, Trebnje. 29. januarja sta slavila srebrno poroko ljuba mama in oče ALOJZIJA in FRANC ŠLOGAR iz Velikih Poljan. Ob jubileju jima želiva še mnogo srečnih in zado- voljnih let. Sin Franci z ženo Lojzka Dragi mami in atu, babici in dedku -MARIJI IN FRANCU ŠTAM-FELJ iz Prečne 29 pri Novem mestu želimo za dvojno praznovanje vse najboljše, veliko sreče, predvsem pa zdravja. Bratu in stričku Franciju, ki služi vojaški rok v Titovem Velesu, pa za dvojni praznik veliko zdravja, osebne sreče in dobro počutje v vojaški suknji. Hčerke oziroma sestre Branka, Mija, Cvetka z možem Dragom, Mira z možem Jožetom, Zdenka z možem Polde-tom, sinova oziroma brata Bojan in Žani. Pet vnučkov pa pošilja koš poljubčkov. Dragi mami JULKI ANDERLIČ iz Zbur za njen dvojni praznik želita vse najboljše sinova Jože in Tone. FRANCETU VAVTARJU iz Trebče vasi želijo ob 50-letnici mnogo zdravja m zadovoljstva v družinskem krogu, zlasti pa mnogo sreče za volanom žena Ivanka in otroci: Slavka in Branka z družinama, Franci ter Ivanka in Jožica. + t.T' ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in brat MARTIN DAJCMAN s Kala 11 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Štrckljevec, organizaciji ZB Štrekljevec, organizaciji VVI Semič, kolektivoma Iskra Črnomelj in Belt Črnomelj, govornikoma Alojzu Vidmarju in Janezu Golobiču ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Rezka, sinova Tone in Tine z družinama, hčerka Micka z družino, sestra Anka z družino in ostalo sorodstvo PRODAM hišo, primerno za stanovanjc in vinograd, z zidanico ter še 3,50 ha ostalega zemljišča z gozdom vred v k. 0. Čemeča vas in k. o. Osterc. Jože Stopar, Brege 23, Leskovec pri Krškem. PRODAM polovico stanovanjske hiše v centru, primerno za stanovanje, trgovino ali obrt. Milka Pavlič, Partizmska 3, Novo mesto. PRODAM vinograd v izmeri 13 a na Malkovcu. Naslov v upravi lista. (245/80). PRODAM po načrtu dvostanovanjsko hišo, zgrajeno do prve faze, v Ankaranu pri Kopru. Lokacija je enkratna. Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, tel. 21-947. PRODAM vinograd z zidanico v Borštu pri Ajdovcu. Ogled možen vsak dan. Marija Praznik, Boršt 6, Dvor. RAZNO OD 15. - 18. 1. 1980 sem izgubila zlato zapestnico (dvovrstno), na relaciji Kostanjevica - Šentjernej. Poštenega najditelja prosim, dajo . vrne proti nagradi na naslov: Cirila Divjak, Hmeljska 4, Kostanjevica OBVESTI LA ■ UGODNA PRILOŽNOST! V valilnici lahko dobite brez naročil piščance različne velikosti Priporoča se Petelinkar, Cegelnica 20, Novo mesto, tel. 23-384 ali 23-385. ELEKTROINSTALACIJE IN POPRAVILA gospodinjskih aparatov Ivan Petrič, CBE 46, Metlika, opravljajo napeljave, elektroinsta-lacije, popravila pralnih strojev, električnih in plinskih štedilnikov ter hladilnikov. ZAHVALA Po sedem tednov trajajočem boju za življenje je omahnil v smrt naš dragi, komaj 38-letni oče, mož, brat, stric in svak FRANCI NAHTIGAL iz Šentjanža Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas bodrili in z nami vred upali, da bo življenje močnejše od smrti, vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in dragega Francija spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se za prizadevanje, da bi mu ohranili življenje, dr. Moreli in prim. dr. Novakovi ter ostalemu osebju kirurškega in aseptičnega oddelka Splošne bolnice Novo mesta Posebna zahvala velja družini Bavec iz Sevnice, GIP Gradis KO Ljubljana in kolektivu OS Šentjanž za nesebično pomoč, oktetu iz Boštanja za občuteno zapete žalostnike, sevniški godbi na pihala, vsem šestim govornikom za poslovilne besede, PGD Vel. Cimik. Žalujoči: žena Poldi, hčerka Tatjana, sin Bojan, brat in sestre ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE KOVAČIČ iz Hrastulj pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje m ala.ker ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot Prisrčna itivom Novoteks Novo mesto, IMV Novo mesto, restavraciji Jadran Ljubljana m IGM S trešniku iz Dobruške vasi za podarjene vence. Hvala za izrečena sožalja. E: Žalujoči otroci Darko, Franci, Mimi, Ivica in Slavica z družinami. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta JOŽETA CURLA iz Kočevja, Mestni log 3 borca za severno mejo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin ter sočustvovali z nami, zlasti pa sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, kakor tudi osebju Zdravstvenega doma Kočevje. Posebej se zahvaljujemo kolektivom za podarjene vence in cvetje, in sicer SVPNovo mesto, tovarni ROG Ljubljana, ISKRA Kranj - tozd Ljubljana, ZD Kočevje, podjetju Snežnik Kočevska Reka, organizaciji ZB, godbi in govorniku za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, otroci Urška, Ančka, Micka, Nežka, Lojze in Jože z družinami, hčerka Katica, vnuki, nečaki ter sorodniki iz Kanade in ZDA Kočevje, dne 24. 1. 1980 20 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1590) 31. januarja ZAHVALA Mnogo prerano in tragično nas je v 40. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric FRANC GREDENC z Dolža 54 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom za veliko pomoč ter vsem, ki ste z nami sočustvovali. Zahvalo smo dolžni GG Novo mesto za venec, denarno pomoč in veliko udeležbo pri pogrebu, župniku pa za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še nekrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Cilka, hčerka Marjana, sin Franci, brat Ivan in sestra Vera z družinama W ZAHVALA 5. januarja 1980, je v 88 letu starosti za vedno zatisnila trudne oči naša draga mama, stara mama, pra in praprastara mama MARIJA PERNAR roj. Goršak iz Leskovca pri Krškem Iskrena hvala za dolgotrajno zdravljenje vsem zdravstvenim delavcem zdravstvenega doma Krško, nevrološkemu in internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem ter Elektru iz Krškega, članom Rekreacija Leskovec za izrečene tople besede, vence, šopke in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dekanu za ganljive besede ob slovesu in žalni obred. Žalujoči: hčerki Pavla in Ani z družinama, sinovi Stane, Janko, Franci in Jožko z družinami ter ostalo sorodstvo Krško, Muenchen, Mostec, Ljubljana, Leskovec, Trbovlje, Litija, Zagreb. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je 4. decembra 1979 nepričakovano zapustil naš mož, oče, stari oče ter prastari oče IVAN ŽAGAR iz Damlja pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom za nesebično pomoč, posebno družini Fortun in Juretu Žagarju, vsem sodelavcem TOZD Pugled Kočevje za spremstvo pokojnega na njegovo zadnjo poL Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, sin Ivan z družino ter ostali ZAHVALA Sporočamo, da nas je v 51. letu starosti nepričakovano zapustil naš dobri mož, ata, stari ata in stric JOŽE SENICA iz Podgozda 12, Dvor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje vence. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Žužemberk; župniku za opravljeni obred. e in a in Žalujoči: žena Pepca, hčerki Marjetka in Dani z ' ' ’ ’ družino in ostalo družinama, mama, brat Lado z sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete ELIZABETE ŽAGAR roj. Vrabec iz Mokronoga in _n„ zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem darov?Cem’ ■ ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni ®rekli sožalje6 CVet^e tersPrcm'’' na njeno zadnjo pot in nam Dodl Društvu upokojencev, OS Mirna, Cestnemu duhnJi c 0 mest0- HvaIa govorniku za poslovilne besede, Mokronoga.23 0pravlieni obred> trebanjski godbi in pevcem iz ^sem še enkrat iskrena hvala. Uj0Či,S*Franci- hčeika in Ani z družinami, re Manja in Rezka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica KARLA ŠIRCLJA iz Šmarja 70, Sevnica ob Savi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, darovane vence ter za mremstvo pokojnega k preranemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni ŽTP Zidani most za pomoč, lovskim družinam za zadnji pozdrav in poslovilne besede, godbi ŽTP ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: ata, mama, bratje in sestre z družinami ter vsi ostali Ljubljana, Kanada, Sevnica, 6.1. 1980 ZAHVALA MARIJA ZALOKAR roj. Seničar iz Vinice 3, Šmatješke Toplice skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem “»znancem za darovane vence in cvetje, za pomoč in izraženo i?. ip’ Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnjo pot, ter Pniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Franci, snaha Marija, vnukinja Marta z m°žem, vnuk Franci in Sonja, pravnuk Petrček, brat Johan, Ančka in ostalo sorodstvo ZAHVALA \ Po dolgi bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica IVANA OVNIČEK z Dolža 41 Iskreno se trenutkih, sorodnikom za darovane vence, župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeno zadnjo pot jemo sosedom za nesebično pomoč v najtežjih iut Žalujoči: sinova Jože z ženo, sin Franc z družino ter vnukinja Mari z družino OSMRTNICA Prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 21. januarja v starosti 60 let v Novi Gorici umri STANE DERNOVŠČEK upokojenec, med NOV partizan obveščevalec VOS Pokopali smo ga na pokopališču v Stari gori pri Novi Gorici. Žalujoči: žena Zinka, hčerka Irena z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Nova Gorica, Črnomelj, Ljubljana, Zagreb, Novo mesto ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustila naša ljuba mama, stara mama in teta JULIJANA CIMERMAN iz Dobravice 29, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste pokojno spremili na njeno zadnjo pot Posebno se zahvaljujemo nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, kolektivoma IMV, ISKRA Šentjernej za podarjene vence, duhovniku za opravljeni obred in Sentjemejskemu oktetu. Žalujoči; mož Janez, sinova Ivan, Jože in hčerka Slavka z družinami CGP DELO TOZD PRODAJA PODRU2NICA NOVO MESTO vabi marljivega in zanesljivega sodelavca za opravljanje del in nalog REGULIRANJE NAKLAD IN OBRAČUN TUJIH ČASOPISOV Pogoji: — končana srednja šola ekonomske smeri — enoletne delavne izkušnje na komercialnem področju — poznavanje osnov A OP — dvomesečno poskusno delo ODLOČITE SE in pošljite svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi ČGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1, v 15 dneh po dnevu objave. 86/5-80 SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER ADMINISTRATIVNE ZADEVE RAZPISUJE prosta dela in naloge RAVNATELJA VZGOJNOVARSTVENGA ZAVODA v Novem mestu. POGOJI: Kandidati morajo izpolnjevati pogoj po 13. členu zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS št. 28/71) Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani in aktivni ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto. 84/5-80 ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge: 1. PLANER—ANALITIK 2. 3 ORODJARJI Pogoji* 1. višja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj 2. poklicna kovinarska šola, najmanj 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov:.ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. 83/5—80 »Vzorno” posloval za svoj žep Vložen zahtevek o preiskavi zoper poslovodjo trgovine KZ Krka v Mimi peči, ki je utemeljeno osumljen, da si je prilastil kar 1.281.263,00 din \ V domovini si povsod doma j 2 S Na prvo mesto postavlja 2 človeškost. To opaziš pri S njem na prvi pogled - Vedno 2 je prijazno nasmejan, pri-0 pravljen izmenjati nekaj be-2 sed, ki so več od naučene * vljudnosti! In še nekaj ga { odlikuje: poslušati zna tako * z glavo kot s srcem. In to za-2 dnje je do kraja res, pa naj 2 se še tako presenetljivo 0 sliši v povezavi z dejstvom, 2 da je Jože Tomažin, o kate-0 rem govorimo tu, upravnik 2 KPD na Dobu pri Mirnu s Hkrati z delom v tej usta-2 novi je predsednik družbe-2 nopolitičnega zbora tre-0 banjške občinske skupščine, 2 član občinske konference 0 ZK in dejaven član Socialis-J tič ne zveze. Kljub vrsti sko-2 raj enakih dolžnosti opravlja 0 vse enako dobro. Glavno 2 vodilo njegovega dela je 0 namreč, da se vsega loteva 2 temeljito, kar pa mu seveda j vzame veliko časa, poprečno 2 pet ur na teden samo za štu-0 dij gradiv. Zato pa vstaja 2 deset pred peto, kar mu je 0 ostalo še od služenja v gar-J dnih enotah JLA, potem 0 delo v ustanovi, kjer se v re-2 dnem delovnem času posve-2 Ča predvsem organizacijskim 0 poslom. In po drugi uri, ko 2 se v že sicer tihe upravne 0 prostore naseli še večji mir, 2 se posveti svojemu ustvarjal-0 nemu delu. Dan se mu kon-2 ča včasih tudi ob eni uri zju-| traj, a gi tudi tedaj zaključi 2 z bmnjem knjige. 2 0 mem kot samo po sebi 2 umevno. In drugačen niti ne 0 bi mogel biti. Ne toliko zara-2 di deleža naše družine - tri-0 je padli kot žrtve okupator- jevega terorja - niti zaradi S svoje deportacije v Nemčijo ^ pri trinajstih letih. Predvsem J mislim tu na usodne spre- ^ membe v meni samem, v J naši družbi In do nje, do na- s šega sistema čutim globoko ^ privrženost. Da, tudi stepsti s bi se bil pripravljen za vse, ^ kar smo zgradili, čeprav sem S drugače miroljuben človek. ^ Prav zato me najbolj jezijo J ljudje, ki vedno samo kritizi- s rajo, a nikoli nič ne naredi- ^ jo! Vendar kljub temu po- \ grešam pri nas več prave, ^ ustvarjalne kritike. Moti me prevelika pro- ^ fesionalizacija politike in * funkcij v njej. Zdi se mi, da ^ nam je to požrlo kar precej $ poleta. In včasih se vse pre- % več ukvarjamo s kreiranjem ^ Morda se bo zgodba zdela komu neverjetna, čeprav je bilo namigovanj in šušljanj o ..vzornem” poslovanju prodajalne KZ „Krka” v Mimi peči, ki da ima vselej na zalogi dovolj materiala, tudi takšnega, kot ga nimajo nikjer drugje, slišati vse več. Toda dejstvo je, da je temeljni javni tožilec iz Novega mesta še te dni vložil pri preiskovalnem sodniku zahtevek za sprožitev postopka zoper Rajka Bevca, poslovodjo omenjene prodajalne v Mimi peči. Preiskovalni sodnik je že odredil pripor. V uradnem pravosodnem jeziku je Bevc utemeljeno osumljen kaznivega dejanja grabcža po členu 142/11 v zvezi s členom 141 KZ SRS, nadalje kupčevanja z zlatim denarjem, tujo valuto in devizami po členu 167/1 KZ SFRJ, nedovoljene trgovine po členu 147/IV KZ SRS ter ponareditve in uničenja poslovnih listin po členu 146/1 KZ SRS. Prevedeilo: Rajko Bevc si je v času od junija 1974 pa do 8. maja lani prilastil skupno kar 1.281.263,00 din. Nezakonito seveda. V zahtevku preiskovalnemu sodniku stoji, daje Bevc kratkomalo jemal denar od dnevnih izkupičkov prodajalne, od vplačil dolžnikov, ki jim je nedovoljeno prodajal blago kar na up in od predplačil kupcev. PASJA SOLA V RIBNICI Kinološko društvo Ribnica, ki združuje lastnike in ljubitelje psov iz občin Ribnica in Kočevje, bo 1. februarja spet začelo s šolo za pse. Vanjo sprejemajo pse, ki so stari največ dve leti. ftvi dan, se pravi jutri, se bo začel pouk ob 16. uri, bo pa na ribniškem stadionu. Šola bo trajala tri mesece, pouk pa bo enkrat na teden. novih predpisov, s spreje- „Svojo dejavnost razu- S manjem odlokov, namesto 5 da bi sproti preverjali, kaj ^ smo naredili, in se po tem $ tudi ravnali. Tako pa se do- s gaja, da marsikaj naredimo ^ hitro in v veliki časovni stis- % ki, zraven še netemeljito. In \ to nam povzroča težave. ” Pravi, da od dela še ni bil ^ nikoli utrujen, ker se drži J reka, da si utrujen samo od ^ dela, ki ga nisi opravil. Še J posebej pa lahko zdrži vse % napore, ker mu je pred očmi J še vedno nekdanja „zapo- s ved”, po kateri za komunis- ^ ta ni nič pretežko, nič ne- s mogoče. Zato mu delo vzbu- ^ ja samo zadovoljstvo, zadoš- v čenje. s In kako se je kot rojen ' Škofjeločan vživel v tre- s banjškem koncu? „To pa J res ni nobena težava”, od- > vrne mimo&ede, „v svoji do- ' mo vini si vendar povsod do- J "»• J. SIMČIČ * VEČER LJUDSKE GLASBE V KRŠKEM 1. februarja bo v Delavskem domu v Krškem zanimiva glasbena literarna prireditev, na kateri bodo nastopili izvajalci slovenske ljudske glasbe in besede. Na koncertu, ki se bo začel ob 18. uri in sodi v sklop prireditev v .Mesecu kulture’, bodo nastopili. pevec in igralec na drevesni list Anton Plut, njegov sin Silvo s harmoniko, Jože Zajc z violinskimi citrami, duet Jože Kovač (klarinet) in Ivan Učanjšek (harmonika) ter kitarist Bojan Sotošek. KOČEVJE: ODKRILI VLOMILCE Skupino treh fantov iz doma Dušana Remiha, ki je lani in predlanskim vlamljala po Kočevju predvsem v osebne avto« mobile, so te dni odkrili kočev-sli miličniki v sodelovanju s kri-mimalistom- Za sedem vlomnih tatvin so miličniki že dali prijavo, ob tem pa prosijo občane, naj sporočijo, kaj jim je še izginilo iz avtomobilov, saj utemeljeno sumijo, da so omenjeni fantje zagrešili precej več vlomov. Za laže razumevanje naslednjih vrstic že sedaj zapišimo, da je imel Bevc tudi sklenjeno pogodbo s podjetjem iz Slavonske Požege o dobavi tehničnega blaga, nekaj pa ga je tudi v lastni režiji uvozil. Primanjkljaje, ki bi se ob takšnem poslovanju sicer morali pokazati pri vmesnih inventurah, pa bi naj Bevc po dosedanjih ugotovitvah prikrival tako, da je ob inventurnih pregledih podtikal za popis zalog blago, ki ni bilo last prodajalne. Nadalje je Bevc obdolžen, da je v času od junija 1976 pa do lanskega maja v nasprotju z določbami zakona o deviznem poslovanju nakupil od občanov na območju Metlike, Novega mesta in Trebnjega po dosedanjih ocenah najmanj 75.227 DM, 1.600 USA dolarjev, 948 kanadskih dolarjev, 100.000 Lit, 19.250 švicarskih frankov, 100 francoskih frankov in 7.260 avstrijskih šilingov v skupni vrednosti okoli 1.000.000 din. Preiskava bo Bevcu skušala dokazati tudi, da je v času od oktobra 1977 do aprila lani kupil za 164.058.000 din blaga z namenom, da ga proda (to je tudi storil), neupravičeno pa se je ukvarjal še z zastopanjem domače organizacije v blagovnem premetu in pri tem dosegel 59.698,000 din premoženjske koristi. Naj zaključimo seznam grehov Krkinega poslovodje z utemeljenim sumom, da je izdal tudi poslovno listino z lažno vsebino, računom o prodaji traktorja in traktorske prikolice. B. BUDJA METVEGA NAŠU V STANOVANJU V nedeljo blizu dvajsete ure so našli mrtveci v stanovanju 40-let-nega Zlatka Tomažiča iz Mokionoea 38. Sosedje so v Tomažičevem stanovanju videli goreti luč že vse od četrtka in sc zato pač odločili da vdro v stanovanje. Pri ogledu trupla ni bilo zaenkrat ugotovljenih nikakršnih znakov nasilja in domneva se, da je Tomažič, ki so ga nazadnje videli v četrtek v gostilni, umrl zaradi zadušitve. Kako je mogoče? Do grabeža pripomogla »privatna" inventura? Razplet zgodbe o poslovanju prodajalne KZ Krka v Mimi peči in njegovih sto-osemindvajsetih starih milijonih, ki si jih je prislužil v šestletnem službovanju, je primeren za razmišljanje o delu nekaterih organov v omenjeni organizaciji Ne le da niso niti skušali stopiti na rep govoricam o „čudnem” poslovanju v omenjeni prodajalni, ki se že lep čas širijo med občani, tudi inventurne komisije in najrazličnejše kontrole se v danem primem o vestno opravljenem delu ne morejo ravno najbolj pohvaliti Po pregledih inventurnih listin je namreč vseh pet letnih inventurnih komisij v časui Bevčevega „honorarnega” dela opravilo delo brez pripomb o morebitnih napakah. Ali gre potemtakem vse pripisati zgolj iznajdljivosti poslovodje ali morda še komu, bo poskušala razkriti preiskava. Že zdaj pa lahko utemeljeno sumimo, da je o 1.281.263,00 din, ki so iz sredstev, zaupanih prodajalni, odšli v žep Rajka Bevca, vedel še kdo. Inventure niso mačji kašelj in morajo vsaj takrat stvari biti na svojem mestu, če seveda v KZ Krka o tovrstnem delu in delu samoupmvnih delavskih kontrol nimajo svoje predstave. B. B. GRE TUDI BREZ DRAGE OPREME - Martinu Šimcu iz Grmošnjih pri Stopičah ni nerodno, ko se po bregu spušča s cenenim izdelkom še iz svoje mladosti. V taki opremi res ne more na francoska in italijanska smučišča, kaj bi pa rekli, se pa lahko brezskrbno spušča v bde vrtače „Madonne di Težka voda" in s hojo navkreber nabira novih zdravih moči. „V dolino se pa le pride, pa čeprav leskove krevlje niso elanovke," se zasmeje in porine gumijaste škornje v vrvene pasove. (Foto: J. Pavlin) Zadnji vol v Z gospodarjem se dobro razumeta, zato ga noče prodati Banjaloka pri Kočevju je pred vojno štela okoli 150 ljudi ki so imeli prav toliko goveje živine Danes je v tej vasi le še 23 ljudi, ki imajo pet glav goveje živine. Najtežji ..prebivalec” te vasi je nad 1.100 kg težki vol, last 80-let-nega Antona Glada, ki pravi da je to še zadnji »štirinožni pogon” v tej vasi. Vol je star 10 let in opravi vsa dela. Je tako pameten da uboga vse ukaze gospodarja, razen tega pa ra- zume tudi druge gospodarjeve besede. Če gospodar reče: »Zdaj greva pa v gozd po drva,” bo vol vlekel voz naravnost v domači gozd, ne da bi mu gospodar še kaj ukazoval ali ga drugače usmojal. Z gospodarjem se tudi sicer zelo razumeta, zato ga ta ne misli prodati. J. P. ZADNJI VOL -Anton Glad je lastnik vola v Banjaloki. (Foto*. Glad) Hišo gradimo le enkrat! Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se prično že z nabavo in izbiro gradbenih materialov. ZAUPAJTE NAM SVOJE ŽEUE Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenih materialov iz našega prodajnega programa. Našim kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov. Organiziramo dostavo na gradbišče. VSE OD TEMELJEV DO STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOB - BBS NOVO MESTO ------------ Tel.: 21-403,22-291 O OBISKU VISOKE OSEBNOSTI — Naslednjo soboto bo potoval skozi našo Repičevo drago tovariš Strupič, minister za zatiranje podgan, je rekel tovariš župan in je bil protokolarno resen. — Da bo obiskal našo Repičevo drago sam tovariš Strupič? Saj to je vendar velika čast za naše krajane, se je navdušil občinski tajnik. — Zdaj ni čas za navdušenje! fometno se moramo pogovoriti, kako bomo sprejeli in kako bomo pogostili tovariša Strupiča. Tovariš minister mora dobiti o naši Repičevi dragi najlepšo podobo, je ostal na tirih tovariš župan. — Osnovno šolo bomo zadolžili za cvetje, godba na pihala bo igrala repiške revolucionarne pesmi, vi, tovariš župan, pa boste objeli in poljubili tovariša Strupiča ter mu boste izročili zlati ključ Repi-čeve drage. V gostilni Pri razbiti buči bomo pripravili spodobno kosilo, je predlagal občinski tajnik, z županovega obraza pa je bilo razbrati zadovoljstvo. Repičeva draga je bila v soboto vsa v zastavah, občinski možje so bili zbrani v veliki gruči in že od daleč se je videlo, da so odeti v nove obleke, osnovnošolska mularija je kri- čala vzdolž ceste, godbeniki pa so si pripravljali note. - Da, ob desetih je napO“ vedano, je rekel tovariš župani nervozno gledaje na uro. - Pri Razbiti buči je vse v najlepšem redu, je poroča* občinski tajnik, bodite brez skrbi, mesa je kot drv. Ob enajstih je rekel tovarn župan ravnatelju KivdnikB* naj napodi otroke domov skU' paj z rožami, kajti tovariša Strupiča, kot kaže, ne bo-Enaka navodila so dobili tu® godbeniki, občinski možje Pa so odkorakali v gostilno “ razbiti buči. - Sedimo in pospravim® kar je pripravljeno! Prava Šk® da bi bilo zavreči vse to, je r^ kel tovariš župan in se je zara' di debelega trebuha kom?) zbasal za mizo. g Potem je bilo slišati le j?: mlaskanje pa žvenketanje ™ lic, nožev in kozarcev. - Če lahko po pravici p® vem, mi je prav vseeno, če J, tovariš Strupič prišel v 1-.. čevo drago ali ne, je rekel o činski tajnik s polnimi usti - Meni tudi, je dodal to riš župan in velel gostilmč ^ ju, naj zmeče nekaj mesa vrečko za s seboj. TONI GAŠP . VREMENSKA KUfflNJA PRILOGA kateri najraje streljajo v sode z vodo, drugi v z3' boje z bombažem ali vlažnim žaganjem itd. Nato sporno in primerjalno kroglo postavijo pod primerjalni mikroskop. Če se za oko nevidne brazde na obeh kroglah pokrivajo, je to znak, da sta bili obe krogli izstreljeni iz istega orožja. Če je osumljenec prej priznal, da je orožje njegovo, ali pa mu dokažejo, da ga je držal v roki, je še nekaj korakov bliže jetnišnici. Seveda stvari niso vedno idealne. Identifikacija krogle, ki je bila izstreljena iz dobrega orožja, bo navadno vedno uspešna. Če pa je bilo uporabljeno orožje, ki je slabe kakovosti ali ima razširjeno cev, bo identifikacija težka ali pa celo nemogoča ! Težko si je pri primerjavi pomagati z zelo rar bitimi ali deformiranimi kroglami. Določanje zelo oteži tudi zarjavelo orožje, sledovi na krogli se zaradi rje od strela do strela spreminjajo. Velja, tudi, da je krogle, izstreljene iz brzostrelk a<» pušk, teže identificirati kot izstrelke, ki so zapus: tili cev revolverja ali pištole. Podobna kot pri krogli je tudi identifikacija orožja po tulcu naboja - stročnici. Tulec dobi določene praske že v nabojniku, saj si dva nista identična, potem pa so tu še sledovi izmetalca, udarne krogle, glave zapirača in še bi lahko naštevali. Skratka*, človpk ima prstne odtise, orožje pa žlebove, ki dajo krogli odtis, razpoznaven med milijoni. TUDI OROŽJE EMA „PRSTNE ODTISE” Umor s strelnim orožjem je star natanko toliko kot strelno orožje. Laiku pa se zdi čudno, kako presenetljivo hitro izvedenci ugotove, iz katere puške, revblverja ali pištole je bila izstreljena krogla, ki so jo našli v telesu žrtve. Velikokrat pomaga najti zločinca tudi prazen tulec naboja, ki leži na kraju obračuna. Strelno orožje lahko torej kriminalisti identificirajo po sledovih na tulcih in kroglah, ki jih najdejo pri raziskovanju zločina. Najpomembnejši del orožja je cev, katere notranjost je pri neka- terih starejših orožjih gladka, medtem ko je pri modernih orožjih risana, kar pomeni, da so vzdolž notranjosti cevi zarezane spiralne brazde. Te brazde, v katere se ob strelu zareže krogla, povzročajo, da se zrno zavrti in tako med letom laže obdrži strelno linijo. Prav ti sledovi na krogli pa so osnova za identifikacijo orožja. Navoje, to je žlebove in polja cevi izdelujejo s stroji, ki dajo cevi prav vsakega orožja karakteristične znake, ki se na isti način ne pojavijo na nobenem drugem o;ožju. Za kriminaliste je važno, ali so navoji speljani v desno ali v levo, imajo določeno širino in globino, pomembna pa sta tudi kot navojev in število žlebov. Poleg tega so tu še drugi znaki, ki jih napravi orodje za vrezovanje in poliranje žlebov. To orodje se namreč med obdelovanjem cevi krha, zato najdemo v vsakem žlebu vrsto mikroskopskih brazd, ki ustrezajo škrbinam na rezilu. Te brazde se menjajo z vsako novo uporabo naprave za vrezovanje žlebov. Iz tega sledi, da dve cevi, celo če sta izdelani pri istem izdelovalcu in na istem stroju, nikoli ne moreta imeti istega razporeda mikroskopskih brazd. Kadar preiskovalci na kraju kaznivega dejanja ali v telesu žrtve najdejo kroglo, vedno postavijo vprašanje, ali je bila krogla izstreljena iz orožja, ki so ga našli pri osumljencu. Pri primerjavi krogel upoštevajo težo, kaliber in obliko, kemijski sesiav kovine in predvsem deformacije, ki so na krogli nastale zaradi poti skozi ožlebljeno cev. Se prej S0veda zožijo krog preiskave, ko določajo smer navojev v cevi ter kot navojev, število žlebov itd. Vsaka cev orožja ima značilnosti, ki jih pusti na krogli. Identifikacija orožja na podlagi sledov na krogli je prav tako zanesljiva kot identifikacija človeka po njegovih prstnih odtisih. Da pa bi kriminalisti ugotovili, ali. je bila sporna krogla izstreljena iz orožja, ki smo ga našli, morajo v laboratoriju izstreliti iz tega orožja nekaj nabojev in v posebno napravo ujeti nepoškodovane primerjalne krogle. Za lovljenje krogel imajo delavci kriminalističnih laboratorijev po svetu različne načine. Ne- VOJAŠKI KOTIČEK „ NESTRUPENI” STRUPI Ocenjujejo, da imajo oborožene sile ZDA okoli 22.000 ton živčnih bojnih strupov, od tega odpade 80 odstotkov na sarin, 20 pa na strup, imenovan VX. Ameriška armada se je leta 1973 odločila za razvojni načrt, ki je v vojaški literaturi znan kot „binami program". Novo orožje naj bi se razlikovalo od sedanjega po tem, da bi namesto živčnega bojnega strupa vsebovalo dve sorazmerno nestrupeni snovi, iz katerih pa bi v primeru potrebe, ko bi ju med seboj pomešali, dobili živčni bojni strup. Zagovorniki ..binarnega", dvokomponentne-ga kemičnega orožja navajajo mnoge razloge za raziskovanje in razvijanje. Granate z binarno polnitvijo so varnejše, kar zadeva skladiščenje, transport, ravnanje z njimi itd. Proizvodnja granat, napolnjenih z bojnimi strupi, je namreč draga, njihovo hranjenje in polnjenje pa zamotano, saj gre za izredno strupene snovi. Živčni strupi sorazmerno hitro razjedajo granate, zato vzdrže kemične granate v skladiščih le 10 do 15 let. Po tem računu bi bilo treba obstoječe zaloge kemičnega streliva Združenih držav Amerike zamenjati leta 1985. Medtem pa so dobili v magacine tudi artilerijsko kemično strelivo binarnega tipa, ki je zelo primerno za dolgotrajno hranjenje in skladiščenje. Opremljanje oboroženih sil z novim strelivom omogoča po mnenju nekaterih strokovnjakov izigravanje mednarodne konvencije o prepovedi kemičnega orožja. Nihče namreč ne more prepovedati posameznih komponent bojnih strupov, kajti vsaka snov zase je nestrupena in jih celo uporabljajo v najbolj miroljubne namene v raznih vejah kemične industrije. Poleg tega je množična proizvodnja orožja z binarno polnitvijo lažja od proizvodnje navadnih bojnih strupov, kajti ubojna sredstva polnijo z živčnimi in drugimi bojnimi strupi v posebnih obratih in z visoko kvalificiranimi delavci. Medtem pa proizvodnja binarnih polnitev lahko poteka v navadnih kemičnih tovarnah in brez posebne drage opreme. Pomanjkljivost sredstev z binarnim polnjenjem je v tem, ker jim je potreben ustrezen čas za kemično spajanje. Zato morajo bombe te vrste metati iz višin, večjih od 500 metrov. To pa je dovolj, da se nenevarne „vodke" med seboj pomešajo v strahovit strup. PETINA LADIJ PLOVE SAMO 10 LET Pravzaprav je neverjetno, kako malo se piše o nesrečah na morju, ki povzročajo velikansko materialno škodo in terjajo mnogo življenj. Da bi dobili osnovno predstavo o teh ujmah, si oglejmo podatke iz poročila Lloydovega registra, ki se nanaša na nesreče do konca maja 1976 in obravnava vse ladje, večje od 100 brutoregistrskih ton. V zadnjem četrtletju leta 1975 je šlo v nič 76 ladij s skoraj 300.000 BRT. Od tega se jih je potopilo 34, zgorelo 15, trčilo 10, brodolom pa je doživelo 15 ladij. V tretjem četrtletju leta 1975 se je potopilo 20 ladij, v prvem četrtletju leta 1976 pa kar 93 ladij. Tako Lloydov register. Največji ladji, ki sta se doslej nadvse skrivnostno potopili, sta Serge Istra in njena sestra Berge Vanga. Obe sta imeli po 225.000 ton. Izdelani sta bili v puljski ladjedelnici. Njima ob bokih stoji norveški tanker Kolar Patrisia z 216.000 tonami in nizozemski tanker Maripesa z 206.000 BRT. Strokovnjaki Organizacije za sodelovanje in razvoj Združenih narodov so statistično raziska- li potopitev 1237 ladij z več kot 100 tonami, ki so se potopile v 10 letih. Ugotovili so, da je bila skupna tonaža tega potopljenega ladjevja 18 odstotkov svetovne tonaže in 12 odstotkov vseh ladij, ki so takrat plule. Nedvomno je bilo veliko ladij potopljenih tudi zanalašč, torej zaradi visoke zavarovalnine. Toda podatek, da v 10 letih izgine pod gladino skoraj petina svetovnega ladjevja, je nedvomno vznemirljiv. priloga-dolenjskega /ti'W u2 26 mučenje živali Mai fotoreporter je med službeno potjo v Begunie na Gorenjskem ob cesti, ki pelje iz Radovljice, naletel na ta nenavadni prizor: vaSki fantje so ujeli sovo in jo križali". Podrobnosti si reporter ni upal spraSevati, menimo pa, da bi morali tako starSi kot vaSCani pravočasno poseči vmes in preprečiti tako nesmiselno trpinčenje uboge pticel e, ka$E No/da/o se trupla Hvali, ki so včas/h tako razmesarjena, da jih je komaj mogote prepoznati, včasih pa jim manjka samo kri. V posameznih primerih krivca odkrijejo, največkrat PRETEPENA MUCA Slovenski človek je že neštetokrat v zgodovini naroda s srcem in razumom pokazal ljubezen do SVoje zemlje, gozda, gora, voda in polj. Odraščal P3 je tudi v ljubezni do živalskega sveta. In s to ljubeznijo živi še danes. Le da jo novi rodovi doživljajo na nov, svoj način in jo tako tudi izražalo- Odnos med človekom naravo in živaljo, med ' nastajanjem, razvojem in razpadanjem, med rojstvom, življenjem in smrtjo postaja včasih tudi 1 boj med ljubeznijo in krutostjo. „V laboratorijih vsega sveta vsak dan pogine v , strašnih mukah 800 tisoč živali. Živali na j žrtveniku znanosti. . . Vsako leto po vsem svetu nalovijo okrog 500 milijonov živali in velik del jih ! pogine že med transportom ali prvo leto ujetniš-I tva ... Pobili 50 tisoč tjulenjev . . . Kdo je kr'v ■ za poginule prašiče? " i Takšnih in podobnih stavkov ter naslovov je i po časopisju vse več, veliko jih danes služi kot , orožje v boju, ki ga je Društvo proti mučenju živali SR Slovenije napovedalo armadi nevestnežev. 'n vse kaže, da bomo Slovenci prvi v državi s svo-i,rn zakonom o varstvu živali, čigar osnutek in obrazložitev že čaka na razpravo v skupščini SR J Slovenije. Omenimo, da je osnutek zakona sestav-I 'jen p0 vzorcih podobnih aktov iz 24 držav sveta, v njem pa so zajeti najznačilnejši primeri in pro-blemi mučenja živali pri nas, hkrati pa predvidene tudi ustrezne denarne in celo zaporne kazni. besedah vztrajnih članov Društva proti mučenju bivali je dokazno gradivo, ki so ga nabrali v 15-letnem obstoju, zagotovo laže tehtati kot pa Stet'| primerke. Sicer pa ovire, ki bi preprečevala sPrejetje omenjenega zakona, verjetno ni, zato je prav, da si ga že danes ogledamo malce pobliže. Brez odmeva gotovo ne bo ostal. Tako že v uvodu osnutka zakona stoji, da je z živalmi potrebno ravnati tako, da jih kar najbolj obvarujemo pred mučenjem, preobremenjevan-jem ali ravnanjem na surov način. Hkrati je zabeležena tudi definicija mučenja . „Mučenje je vsako ravnanje, ki povzroča živali bolečino in trpljenje ter ji onemogoča potrebno gibanje;, prav tako pa tudi zanemarjanje in zapustitev živali ter njeno nehumano ubijanje " Med pomembnejšimi zahtevki, ki jih prinaša osnutek, je tudi ta, da morajo živali v ujetništvu imeti dovolj velik, čist, zdrav in varen življenjski prostor in da morajo biti oskrbljene z zadostnimi količinami primernih krmil in pitne vode, vse to pa mora biti kontrolirano „glede na kužne bolezni, ki jih posamezne vrste živali lahko dobijo". Nadalje je zapisano, da prostost gibanja živali ne sme biti omejena tako, da bi jim povzročalo bolečine, živina, ki se pase, pa ne sme imeti na telo pritrjene kakršnekoli uteži, povezanih različnih delov telesa, še manj pa, da bi bile živali povezane med seboj. Društvo je pri sestavljanju osnutka zakona mislijo tudi na bolne ali poškodovane živali. Tako je treba takšnim nemudoma zagotoviti primerno zdravljenje in oskrbo, če pa se to iz opravičljivih vzrokov ne da storiti, je treba žival na human način usmrtiti. To pa živali ne sme povzročati nepotrebnih bolečin, pred zakolom pa jo je treba omamiti. Zakon prinaša tudi člen ki govori, da duševno prizadeta oseba ne sme posedovati živali, slednjih pa tudi ni dovoljeno uporabljati za znan-stveno-raziskovalno delo brez dovoljenja republiške veterinarske uprave. NE-MUČITE ŽIVAH! Ni dneva, ko na bi videi pohabljenih golobov ]• KUUI PROTESTOM Pobili že 50.000 tjulenjev SPANSKI BIKI SO UTRUJENI SEVILLA Španski biki, ki jih gojijo za bikoborbe, so utrujeni. Njihovi rejci so enotnega mnenja, da postajajo te živali vedno bolj šibke. Da bj prišli do korenin tega zJa, je zato 52 rejcev bikov razpisalo premijo 25 milijonov pezet, ki so namenjeni ra/iskQvalcem, iivi-nozdravnikom in psihologom, če bodo ugotovili, od kod nemoč pri teh živalih. ŽIVALI NA ŽRTVENIKU ZNANOSTI VELIKA VEČINA POSKUSOV Z ŽIVALMI NE DAJE NOBENEGA NOVEGA SPOZNANJA — TO. JE KVEČJEMU IZŽIVLJANJE KRUTOSTI Krvava pasja sled ’ ,Živino je pobil strop" 1 PosKusj_ fN JAKOB LEBAR NE PRIZNAVA, DA JE NJEGOVA ZIV1N A POGINILA ZARADI NEDOHRANJENOSTI 22. o ca VSAK DAN POGINE v strasnih mukah 800.000 ŽIVALI V laboratorijih vsega sveta vsak dan pogine v strašnih mukah 800 tisoč živali Novi narjem je vstop strogo prepo vedan, dovolijo ga samo pod nadzorstvom in takrat poka žejo. kar sami hočejo. Vsi, ki se ukvarjajo z vivisekcijo — s seciranjem živali nekaterim niso pogodu NOVO MESTO, 3 februarja - to nalog tednov •kuplna sedmih ah oam*h labodov domala po vse dat zadržuje na Krki, ki teče skoti mesto, v veliko veeelj* ljubi tol Jev žive narave. Te valHce ptice so precej krot k», vajene Ljudi. Rade priveslajo k bregu m ra> pospravijo koščke kruha, s katerim jth ob bregu Krk. radi postrežejo Zadnje dni pa kaže. da jO ena « živali ranjena v vrat. Ljudje so ras pred dnevi pre prečili mlajšemu fantu, da bt obstreljeval labode 1 zračno puško. Ni Tzskljufieno, da je prav on žival tud renll Za tak vandalizem mladoletnikov so odgovorni nji hovi starši odroma skrbniki. P. R Kdo je kriv j.s£ za poginule j prašiče? Ljubljanska ŽTP nam je joslala naslednje pojasnilo poročilu ,.V vročini finihjnaSjčT^O^M dovale ali zadušile. Naložena drobnica mora imeti v vagonu toliko prostora, da lahko leže. Golobi umirajo za zamreženimi okni Na vzpetini, pod katero se razprostira pleterski Sattiostan, je stal nekoč mogočen in utrjen grad 9°sPodov Sichersteinskih. Pisani viri ne vedo veli-° o usodah, ki so se iztekle za obzidjem te Junjave, prav tako ne o ljudeh, ki so jih šteli graj-23 svoje podložnike. Ohranilo pa se je, da je ''Urad v drugi polovici 14. stoletja že v razvali-r,* Tedai< ,eta 1374, je Sicherstein, kakršen je 5?“ bil, prešel v last mogočnih celjskih grofov. ^ ia Ustnika Oton in Henrik Sichersteinska sta la°ra^a privoliti, da gredo v vsoto, ki stajodobi- • tudi pristava Kravjek in vinogradi, sadovnjaki, . Ia *n gozdovi, razprostirajoči se daleč in visoka Gorjance. * Celjani, katerih osvajalne roke so se stegovale 13 do Kočevja in celo prek Gorjancev, z naku-PQrn Sichersteina svoje posesti niso razširilL kar lavendan. V skritem, samotnem kotu tega dela °'®njskega Podgorja sta našla samoljubje in P?nos silnih celjskih grofov, kot je zapisano v Orniku ..Dolenjska" iz leta 1938, prav pri-frno točko, kjer so mogli tekmovati s kronani-glavami tedanje Evrope. Pravi namen nakupa ohersteina je že čez nekaj desetletij razkril grof lki!-l?an II., najmogočnejši in najslavnejši od ce->h grofov, deželni glavar Kranjske. Leta 1407 sam3 s,c*1erstemsk| posesti ustanovil kartuzijanski til tan Pleterje. Samostana ustanovitelj ni pustni 03 Ceddu« marveč ga je takoj obdaril z obširni-sai f6m,iišči v Opatovi gori in obilnimi dohodki, nejz*6 k'1* Prepričan, da mu bo ta ustanova pela tem r^!arno slavo 'n izkazovala večno čast tudi poji^ ’ ko 9a ne bo več- Da je bil o tem res prepri-tersic zuie deistvo>da se ie dal pokopati v ple-q 1 cerkvi poleg svoje matere. |0 |. zafcetkih pleterskega samostana se je ohrani-iancih°w|lc>' Pravi, da so imeli Celjani na Gorje^ v Podgorju, tedaj menda še precej div- • Prostrana lovišča. Lov je bil pri gosposki ze- CELJSKI GROFJE NA GORJANCIH lo čislan in tudi Celjani bržkone niso zamudili nobene priložnosti za pohod na divjad, že zato ne, da se je vedelo, da niso kdorsibodi. Zgodovinsko sicer ni potrjeno, da so celjski gospodje merili svoje puščice v gorjansko divjad, vendar si vseeno težko zamišljamo, kaj bi sicer počeli sredi silnega brezdelja, še posebno, če vemo, da je bil lov ljudem visokega stanu v prvi vrsti zabava. Zanesljiv dokaz za to, da se Celjani niso izogibali Gorjancev, je bila gorska cerkvica nad vasjo Javorovico. Cerkvica je zdaj v komaj vidnih ruševinah, toda leta 1904, ko si jo je pozorno ogledal dr. A. Schoeppl z Vrhovega, je nekaj zidovja še stalo. Schoepplu qre zasluga, da so to cerkvico začeli obravnavati kot zgodovinsko znamenitost in njen nastanek povezovati s slavnimi celjskimi grofi. On je prvi odkril, da so na slehernem zidaku, iz katerih je bila cerkvica zidana, tri šesterokrake zvezde. To pa so simboli na grbu celjskih grofov, modri ščit s tremi zlatimi šeste ro kraki mi zvezdami. Zvezde so torej prvi dokaz, da je cerkvico šteti za celjsko zidanje. Nadalje je znano, da je bila cerkev posvečena sv. Ožbaltu, najstarejšemu patronu lova in lovcev. Tam, v najvišje ležeči vasi prostranih gorjanskih lovišč, si kaj lahko predstavljamo, da so bila tudi prenočišča za lovsko družbo silnih Celjanov. Preden so se dvignili na prvi pogon v najvišje lege Gorjancev, je v cerkvici maševal ali sam pleterski opat ali pa dvorni kaplan. Maševanje je nekako sodilo v dolžnost do ustanovitelja samostana, dobrotnika in gospodarja. Z molitvami so si hoteli izprositi srečen lov in obilen plen. Cerkvica je za dolga stoletja preživela ustanovitelje. Na svojem popotovanju jo je videl in opisal tudi slavni zgodovinar Valvasor. Sprva je imela lesen stolp, ki pa ga viri iz leta 1609 ne omenjajo več. Čeprav je bila brez tlaka in oken, so v njej še vedno maševali po trikrat na leto. Šentjernej jo je štel za svojo podružnico, šele pred dobrimi sto leti je dokončno izginila s seznama njegovih podružnic. Več kot to, kar je postalo zgodovinsko izročilo, o Celjanih na Gorjancih in med Podgorci ni znano. Pripovedke o njih, ki so prav gotovo še dolga desetletja zatem, ko je odšel zadnji od celjskih grofov, razvnemale strasti in domišljijo dolenjskih kmetov, so se zredčile in so v stoletjih popolnoma izpuhtele. Nobena se ni ohranila, tako da o mogočnih gospodih, ki so, kot kaže, tako radi podili divjad po gorjanskih hostah in zviška motrili podložne Podgorce, iz ljudskega izročila ne zvemo' prav ničesar. Pa tudi pred sto leti ni bilo nič več, vsaj nič takega, kar bi bilo uporabno -za Trdinovo pero, sicer bi slavni bard Gorjancev in Podgorcev zaokrožil še kakšno ubrano, da bi jo lahko danes brali v njegovem znamenitem pisateljskem cvetniku „Bajke in povesti o Gorjancih". I. ZORAN Pologa dolenjske pravočasno veterinarske zdravniške oskrbe, ki živali ščuvajo proti ljudem ali drugim živalim. Ob takšnih kaznih predvideva osnutek zakona tudi varnostni ukrep odvzema živali, vendar stroške začasne reje drugod ali pa morda humane usmrtitve nosi lastnik Boju med ljubeznijo in krutostjo so meje torej že postavljene. Kako in v čigav prid jih bomo poslej premikali, vse bolj postaja stvar nas vseh. Pa četudi nekaterim pozivom Društva za mučenje živali SRS, kot ,,Bojkotirajte uporabo mesa iz farm za belo meso in perutnino!" „Bojkotirajte nakup izdelkov iz krzna živali!" ali pa poziva turističnim agencijam o prekinitvi propagiranja ogledov bikoborb in podobnih prireditev ne bomo nikoli v celoti prisluhnili. Ze zaradi načina življenja in današnje ljubezni do živalskega sveta, ki jo novi rodovi doživljajo na nov, svoj način in jo tako tudi izražajo. B. BUD JA Denarna kazen 2.000 din ali pa zapor do 30 dni čakata manjše kršitelje- Takšne, ki živalim ne priskrbe dovolj velikega in ustreznega bivalnega prostora, jih ne hranijo s primernimi krmili in zdravo pitno vodo, ki bolnim živalim ne priskrbe MED LJUBEZNIJO IN KRUTOSTJO In najbolje bo, če se bomo teh navodil po sprejetju zakona tudi držali. Kazni namreč niso majhne. Dva meseca pogleda izza rešetk sta obljubljena tistemu, ki bo z živaljo grobo ravnal, jo zanemar jal, kdor živali pred zakolom ne bo omamil ali pa jo bo usmrtil na način, ki ji bo povzročal nepotrebne bolečine. Enako tudi tistemu ki bo žival uporabljal pri dresiranju, športu, snemanju filmov, pa bo ta občutila strah. Še kastriranje bo poslej poplačano z dvomesečnim zaporom. Kazni pa niso samo za posameznike, pravna oseba bo za tovrstne kršitve morala odšteti natanko 10.000,00 din. Ni ga človeka, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju . vprašal, od kod izvira njegov priimek, kakšen • pomen pravzaprav ima. Ta vprašanja se pojavljajo po vsem svetu, prav tako na Slovenskem. In s kolikor Slovenci se pogovarjaš o tem, prav toliko različnih odgovorov dobiš. Zanimivo pa je, da pogosto iščemo svoj izvor v tujini — Nemčiji, Franciji, na Češkem, celo v Bolgariji. Kdo ve, kakšna psihološka poteza se skriva v takem ravnanju, prav gotovo pa iz nje izvirajo tudi dokaj številne lažiznanstvene razprave, ki so razlagale, da Slovenci izviramo iz Skandinavcev in Keltov. Zadnja taka razprava je trdila, da izviramo celo iz Etruščanov. Dejstvo je, da je bila Slovenija pravo križišče prometnih poti od zahoda proti vzhodu, kar pa se je odrazilo tudi v temperamentu ljudi pa kulturi, navadah itn. Je pa tudi res, da neizpodbitno izviramo iz Slovanov, ki so prodrli najdalj na zahod, torej so bili naši predniki pogumni in podjetni, zato se nam prav gotovo ni treba porekla sramovati. Je pa verjetno v tem malikovalstvu vsega tujega nekaj manjvrednostnih občutkov zaradi naše majhnosti, nekaj pa je tudi lišpavosti in želje biti podoben velikim narodom. Kljub vsemu temu lahko rečemo, da smo Slovenci znali ohraniti samobitnost v vseh dejavnostih in načinu življenja. In ta je razvidna tudi iz naših priimkov. Sicer pa se z izvorom priimkov ukvarja posebna lingvistična disciplina — onomastika. Čeprav je v Ljubljani izhajala posebna revija o tem, bi lahko rekli, da Slovenci ne premoremo veliko študij o priimkih. Precej se je s to vedo ukvarjal novomeški rojak Ivan Koštial, ki je o tem objavljal v predvojni Mladiki in Domu in svetu, pozneje pa so se z onomastiko ukvarjali še Stanko Bunc, France Bezlaj, France Jakopin in verjetno še kdo. Kot rečeno, so bile o tem predmetu objavljene le posamezne študije in začasni slovar slovenskih priimkov v izdaji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Lahko pa rečemo, da je v zadnjem času največ pisal o priimkih France Jakopin v Slavističnih revijah, v Naših razgledih in celo v lanskem Izseljeniškem koledarju, ki se je preimenoval v Slovenski koledar (tudi strast po spreminjanju imen poznamo pri nas), kar kaže, da se za svoje korenine zanimajo tudi naši izseljenci. Nekdaj pri nas ni bilo priimkov. Tudi v Trubarjevih časih še niso bili ustaljeni, pravno veljavo so dobili šele s patentom Jožefa II. proti koncu 18. stoletja. Potrebni so bili, da so lahko razlikovali ljudi, ki so imeli enaka osebna imena. Zato je največ imen nastalo iz osebnih imen, za katere imamo pri nas precej primerov. Na primer: Pavel je bil osnova za priimke Pavlovič, Pavlič, Pavlin, Pavliha. S priponami pa so dali tem priimkom poseben pomen, ki seje do današnjega dne izgubil. Tako pomeni Blažon nerodnega Blaža, Blažina pa velikega. Zanimivo je, da pri nas DO KOD SEŽEJO KORENINE PRIIMKOV NEMANIČ MANJA, NIKLSBACHER KRISTA. LANGU- 47 NOSAN MERI, GERBIČEVA 49 263 808 POO HRASTI 6 266 040 SOVA 15 25 602 - TONE. ŠARHOVA 28 343 950 - MILENA. BRATOVŠEVA PLO- NIKODIJEVIČ UUBIŠA, TRIGLAV- NOSE ANDREJ. DiPL ING . JAR- ŠČAD 6 344 327 SKA11 342 553 ŠKA19 42 041 NEMČEV BRANISLAV. TOPNI- NIKOLIČ BLAGOJE, ŠERKOVA 11 326 752 - ANGELA, POUANSKA 20-C 323 425 ŠKA 64 322 350 - DJUR0. UL BRATOV UČA- - ANTON, MIZARSTVO ROŽNA NEMEC ANTON. UL 29 HERCEG KAR 54 553 535 DOL C XIX 5 262 147 DIVIZUE 7 342 947 - DRAG0UUB. POVŠETOVA 104 41 860 - FRANC, DIPL ING UL 9 JUNI- - ANTON, AVT0PREV0ZNIŠTV0 - DRAGOMIR. ADAMIČEVA 9 553 184 JA 15 50 710 MALA VAS 58-A 341 637 - DRAGOSLAV. KAJUHOVA 44 44 749 - GABRIJEL, UL 9 JUNIJA 13 52 739 - GABRIJEL. TACEN 111-B 51 029 - JA0RANKA, GOTSKA 9 554 678 - JOŽE. PODUTIŠKA 67 553 571 - IVO. UL MARIJE MLINAR 3 50 855 - JUSTINA, ROJČEVA 19 44 937 - JOŽE, ŠARHOVA 24 343 601 - JANEZ. UL 29 HERCEG DIVIZI- - LJUBOMIR, POVŠETOVA 104-C 43 188 - JOŽE, VODNIKOVA 17 310 409 JE 341 217 - MILAN. LINHARTOVA 70 325 528 - MARIJA, C NA BRDO 38-C 265 250 - JOŽA. POHORSKEGA BAT 57 341 015 - MI0DRAG. UL 29 HERČEG DI- - MILENA, UL 9 JULIJA 11 52 738 - JOŽE. MERČNIKOVA 1-A 261 688 VIZIJE 2 342 695 - PIRC MARINKA. LINHARTOVA 5 327 344 - MARIJA, M KRPANA 2 557 917 - M0MIR. KUMROVŠKA 13 341 090 - ŠTEFKA, ŠARHOVA 32 343 328 - RAFAEL. GERBIČEVA 33 263 013 - RADIŠA, RAŠIŠKA 16 553 965 NOVAK ALBERT, - RAFAEL. ML K0DR0VA 1 43 260 - RADOŠ. MATJAŽEVA 17 326 357 RESLJEVA 26 313 343 - SEVERIN. KERSNIKOVA 12 322 082 - SINIŠA, LIVARSKA 14 310 046 - ALOJZ. ANE ZIHERL 6 557 591 - ŠTEFAN. NEUBERGERJEVA 8 313 467 - SLAVKO. ZAD0BR0VŠKA 29 48 194 - ALOJZ, HUBADOVA 6 342 501 - VIDA, MIKLOŠIČEVA 8 21 985 - STANIMIR, ING POLJANSKI - ALOJZ. KRIMSKA 20 261 012 - VILJEM, PROF MARIJE MLI- NASIP 10 311 624 - ALOJZ. BRATOV ŠKOFOV 2 553 416 NAR 4 50 019 - STANIŠA, DIPL EKON UL 29 - ALOJZ, PROF TBILISIJSKA NEMEŠ-ŠELIH DR. MAJDA. HERCEG DIVIZIJE 15 341 676 U 4-3 265 385 ZDRAVNICA KUMR0VŠKA 21 341 080 - DR STANKO, KOSOVELOVA 9 44 433 - ALOJZIJ, TOPNIŠKA 32 311 995 NENADOVIČ ALEKSANDRA. SNE - VIDA, OB ŽICI 3 559 071 - ANA, ROŽNA DOL C XXI1-B 265 851 BRSKO NABR 3 327 922 - ŽIKO, K0DR0VA 1 43 305 - ANDREJ, KOGOJEVA 4 558 767 NENDL DR ALOJZ. STRELIŠKA 5 311 216 - ŽIVOJIN, EKSPRES BiFE KO- - AN0REJ, GOSTILNA LITIJSKA 1 43 455 NENEZJČ DANILO, DiPL ING UL DROV A 1-A 43 261 - ANDREJ. POD HRASTI 59 266 505 BRATOV UČAKAR 52 558 098 - ŽIVOJIN, ML GOST.ŠČE SRBI- - ANGELA, MUCHERJEVA 3 344 278 NE0NLUX, SVETLOBNI REKLA- JA PRI ŽIKU P0HLIN0VA2 314 915 - ANICA, AMBROŽEV TRG 3 314 513 MNI NAPISI REISPJ0ŽE GUN- NIKOLOV N0VK0. OB SOTOČJU 41 801 - ANICA. MUCHERJEVA 1 346 695 CELJSKA 11 51 855 NIK0L0VSKI BLAGOJE. KAJUHO- - ANICA, TRG KOM STANETA 6 554 786 NEON NAPISI. BLATNIK LEO- VA 42 42 766 - ANICA, ZALOŠKA 76-A 43 762 POLD MALGAJEVA 2 311 615 NINČEVIC DAVOR, LEPODVOR- - ANTE, GREGORČIČEVA 13-A 24 351 NEPUSTIL ŠTEFKA. ŠARHOVA 32 343 325 SKA 2 322 905 - ANTON, GOSPODINJSKA 17 554 811 NEPUŽLAN HENRIKA. ROBBO NIŠ EKPRESS, M PlJADEJEVA 315 752 - ANTON, HERBERSTEINOVA 23 342 201 VA25 316 120 TELEX 31199YUEXPRES - ANTON, LINHARTOVA 78 326 700 NERAD STANE. SERVIS PRALNIH NITIČ DIMITRIJ, GLAVARJEVA 17 341 300 - ANTON,PREŠERNOVA 15 24 301 STROJEV RlBER CASTOR IN NIVO CELJE, PODJETJE ZA URE- - ANTON, TREBINJSKA 7 346 203 GlBO ČARGOVA 11 341 749 JANJE VODA VODNIKOVA 5 320 727 - ANTON. UL MALČI BELIČEVE 6 261 162 NERAT ANGELA. SLOMŠKOVA 4 321 501 NIZOZEMSKI KONZULAT, VOŠ- - BILJANA. GORKIČEVA 16 263 573 - DUŠAN. ING CELOVŠKA 61 312 301 NJAKOVA 1 317 647 - BINE, JAMOVA 56 262 922 NERED FRANC. PLEVANČEVA 35 556 943 NJARI DR ANA, ROJČEVA 16 44 341 - DR. BOGDAN, GRADIŠČE 8 22 891 - JANEZ, DIPL ING VODOVO- NOČ LJUDMILA, DiPL ING ARH - BOJAN. KAMNIŠKA 15 324 259 DNA 3-A 327 268 KAMNIŠKA 40 324 250 - BOJAN. TITOVA 101 324 028 - JULU, STANEŽIČE 50-A 50 427 - RAJKO. UL BRATOV UČA- - BOJAN. KAMNOSEŠTVO CE- NESANOVIČ MIHA. RAŠIŠKA 1 554 309 KAR 56 557 510 LOVŠKA 306 51 327 NESTOROVIČ MIRKO. POKOPALI - VLADIMIR. DIPL ING KAMNI- - BORIS, DIPL ING ARH POD ŠKA 1 41 767 ŠKA 40 324 245 TOPOLI 79 266 452 NEŠIČ ALEKSANDER, TUGOMER NOE RAJKO. DIPL ING LUNAČ- - BOŽA. KOLARJEVA 24 315 827 JEVA 2 557 000 KOVA 7 44 910 • BRANKO, TOPNIŠKA 62 317 024 - NADA, SMOLETOVA 12 321 047 NOGAVIČAR. POSLOV VOLNE - M0NJ6LAVA, TUGOMERJE- NOVAK FRANCI, TOPNIŠKA 45 - FRANJO, SLOMŠKOVA 9 - FRENK, ČUVARJEVA 19 - GABRIJELA, ZVONARSKA 9 - GORKA, HERBESTEINOVA 59 - GRETA. BIČEVJE 2 - HELENA, ROŽNA DOL C XIX 6 - IDA, HUBADOVA 10 - IGNAC, CELOVŠKA 347 - IGNACIJ, ING SLOVENCE-VA117-B - IRENA, CELOVŠKA 44 - IVAN, BRATOVŠEVA PLOŠČAD 24 - IVAN, AVTOPREVOZNIK C V ZG LOG 6 - IVAN, FABIANIJEVA 19 - IVAN. HUBADOVA 10 - IVAN. TRŽAŠKA 270 - IVAN, VIŠKA 49-B - IVAN, ZBAŠNIKOVA 26 - IVAN, ZELENA POT 19 - IVANKA, SCOPOLIJEVA 8 - IVICA, GESTRINOVA 5 - IVICA, LEPODVORSKA 2 - IVO. KERSNIKOVA 7 - IZTOK, ROZMANOVA 2 - JANA. GOTSKA 9 - JANEZ, ING CEPELNIKOVA 12 -JANEZ ING GERBIČEVA 9-A - JANEZ, HUDOVERNIKOVA 13 - JANEZ, ING OB LJUBLJANI- -CI96 - JANEZ. OBIRSKA 103 - JANEZ PLETERŠNIKOVA 19 r JANEZ POKUUKARJEVA20-A - JANEZ. ING HUDlLNE NAPRAVE R02NA DOL C Vlil 9-A - JANEZ SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO TACEN 96 - JANEZ. VZAJEMNA 20 - JELKA. KNEZOVA 34 - JELKA, SCOPOLIJEVA 9 - JERNEJ. VRHOVCEVA 2 - JOSIP. DIPL ING CIGALETOVA 6 - DR JOSIP. GRADIŠČE 14 - JOSIPINA, ŠIŠENSKA 8 - JOŽE, AVSECEVA 13 - JOŽE, BOŽIČEVA 9 - JOŽE. RUNKOVA 2 -JOŽE.ING TUGOMERJEVA6 - JOŽE, VIDMARJEVA 5 - JOŽE. MEHANIKA ZALO- SIS 004 SIS 211 343 024 24 829 343 001 266 333 265 192 342 016 51 089 341 547 317 623 341 794 265 036 317 454 341 781 263 534 264 030 266 881 262 667 556 062 316 705 321 972 323 324 317 278 559 661 558 607 262 714 325 908 41 780 556 055 315 966 265 088 mračnega čela in temnega pogleda. Veliko velik® imen je na Slovenskem nastalo iz poklicev: Kovačev, Pečarjev in Sitarjev pa kar mrgoli. Se« štejejo tudi Tišler, Šuštar, Cimerman. Vendar tj imena ne pomenijo, da so bili lastniki Nemci.' časih, ko so nastajali ti priimki, so bila imena«, te obrti nemška iz znanih zgodovinskih razlog®* Precej je imen, ki izražajo nekakšno kmeČk® hierarhijo, povedo, kdo je-imel več zemlje, kdo j* bil večji in bogatejši kmet: Gruntar, Zemlja®1 Zemljen, Kmet so bili imoviti predstavnik1 kmetskega stanu, medtem ko so bili Osebek Kajžar in še kateri na najnižji stopnji P® imovitosti. Zanimiv je tudi izvor precej pogost imen, kot so Cesar, Kralj, Knez in Papež. Teik® bi bilo reči, da so bili davni predniki današnji Papežev v resnici otroci cerkvenih dostojanstven' kov. T a imena so nastala po hišnih znamenjih, k so jih imeli po trgih in mestih namesto današnjih številk. In ta hišna znamenja so nastala na podla? ljudske duhovitosti, še najbolj verjetno pa je, & so označevala osebe, ki so igrale v ljudskih veselicah, vaških karnevalih in igrah. Veliko slovenskih priimkov je nastalo po tem od kod je kdo prišel. Pegam naj bi prišel iz Češk1 ali Moravske, Bošnjak iz Bosne (tudi njegov® izvedenka Vošnjak), Vogrinec pa z Ogrske-Vendar Dolenc na Dolenjskem ne pomeni da je« priimek nastal na Dolenjskem. Po vsej verjetnost' ga je dobil Dolenjec, ki se je preselil nl Gorenjsko. Zato pa ne bi smeli reči, da Goren® nima domovinske pravice na Dolenjskem, saj živ' tu že najmanj tristo let, torej od časa, kc i® priimek nastal. 266 016 51 220 43 870 556 227 555 712 316 807 311 620 21 176 554 405 43 240 42 808 554 300 553 379 284 765 ne poznamo priimkov iz osebnih imen Ignacij, Karel in Alojzij, malo je tudi priimkov po ženskih imenih: Jerič, Spelič, Brajdič in Udovč. Precej priimkov je izvedenih iz telesnih in duševnih značilnosti, kar pomeni, da naši predniki niso bili pretirano rahločutni pri poimenovanju ljudi, v tem pa se kaže tudi precej šegavega ljudskega duha. Čuden, Lačen že niso mogli biti veseli svojih priimkov, zlasti še, ker je bil njihov prvotni pomen ob nastanku tako živ. Prav tako niso bili tega mnenja Šepec, Mezgec (smrkavec), medtem ko je bil Postružnik kar vesel človek (po mnenju Ivana Koštiala pomeni ta priimek zadnjega otroka v družini). Lahko pa so dobili priimke tudi po orodjih, ki sojih prvi ali edini v vasi uporabljali, po hrani, ki so jo radi jedli, ali po polnosti svojega mošnjička. Koželj izvira iz tega, ker je ta človek namesto sodobnega (!) kolovrata raje uporabljal staromodni koželj, Bajuk je bil znan po tem, da je imel bolj malo denarja, Škufca prav tako, zato pa se je takoj vedelo, da Klobasa rad je klobase, Špeh pa Špeh, Terseglav aliTresoglav je tresel z glavo, Capuder v je drl ali trgal cunje, Hudamisel je hodil po svetu Po legi bivališča in kakovosti tamkajšnj® zemlje so dobili priimke Skalar, Pečnik, PotoM (ob potoku), Britovšek (hišo je imel o® pokopališču), Vidmar pa je obdeloval cerkven® posestvo. Precej priimkov naj bi bilo tuo »botaničnega" izvora: Levstik (LevisticuC officinale, Jeglič, Majaron, Češarek.) In še najpogostejši slovenski priimki. Novak Hrovat, Horvat, najkrajši Aš, ki je doma n® Dolenjskem, As in Of na Štajerskem. Najdaljši so Šemprimožnik, Pustoslemšek, Štamcalazflik. N« kateri Slovenki priimki, Mlakarji Vidmarjij-Zajc' so razširjeni po vsem našem ozemlju, medtem k® so samo na Dolenjskem doma Piškurji. So pa & značilni priimki, ki se zelo pogosto pojavljajo n' določenem ozemlju: Kamini na trebanjske« koncu, Judniči okoli Semiča, Šterki vStarem tr? in Nemaniči v Metliki. Pa tudi to ne velja vel tako kot nekoč, ker se je že vojni tudi slovensk narod začel bolj seliti. In da bi ne bilo kje hude krvi, je trebi ponoviti, da stari slovenski priimki nimajo vei prvotnega pomena, to pa pomeni, da je Bajuk lahko kaj premožen, Ravbar pošten, Lačen vedn® sit in Zajec pogumen, da je kaj! JOŽE SIMČIČ Če kdo prebije v družbi zajetnih zemljiških knjig dve celi desetletji, jih doživlja drugače, kot večina strank, ki prihajajo tja vpisovat lastninsko pravico, gledat, če je v mapah zapisana pot, preverjat, če je zemljišče obremenjeno z zastavno pravico, s preužitkom ali s služnostno pravico do stanovanja, ali pa želijo dobiti samo dokazilo o lastništvu, ker gradijo hišo in najemajo posojilo. Zato na primer Ivanu Kramariču, vodji zemljiške knjige pri občinskem sodišču v Brežicah, te knjige povedo veliko več, kot si predstavlja bežen j obiskovalec. Razkrivajo mu življenje najrazličnej- ' ših stanov. Za zbledelim črnilom suhoparnih uradnih označb utripajo dogodki, včasih celo usodne odločitve. Dogodki segajo več desetletij nazaj, tja v prejšnje stoletje, ko so knjige nastajale- To je bilo obdobje po zemljiški odvezi 1848. leta. Podatke z deželne deske so vpisovali v knjige do 1872. Prvi vpisi so še v slikoviti gotici, izpisani z gosjim peresom. Beležili so jih ljudje, ki so obvladali lepopisje in najbrž tudi ulivali ob pogledu na lične uradne zaznamke. Morda ne bo odveč kratko pojasnilo o tem, kaj vse ..stoji" v debelih uradnih knjigah. Vsaka katastrska občina (na območju sedanje brežiške občine jih je (59) ima glavno knjigo. Ta vsebuje parcelno številko vsakega zemljišča, njegovo površino in kulturo, ki raste na njem. Nato sledijo zaznamki o vsem, kar se je s tem zemljiščem pozne je dogajalo, na primer sprememba površine, kulture, delitev zemljišča ipd. Ko list obrnete, lahko preberete, kdo so, oziroma so bili nekoč lastniki in solastniki prej navedenih zemljišč- Vpisani so lepo po časovnem redu. Vsako vlogo oziroma spremembo, ki jo prinese stranka, vpišejo v zemljiški knjigi najprej v dnevnik pod zaporedno številko. Tam dobi dohodno štampiljko z datumom ter navedbo ure in minute, ko je bila oddana. Pod številko v dnevniku vnesejo nato spis v glavno knjigo. Številka je neke vrste plomba, ki čuva vrstni red spisa. To pomeni, da noben spis iz tistega leta ne more biti rešen prej kot ta, ki je na vrsti po zaporedni številki. Številke v zemljiški knjigi so torej mejniki, kijih ni mogoče prestavljati. Vrstni red je bil od nekdaj pomemben predvsem zaradi zastavne pravice, zato ni bilo tako redko, da je zanjo stalo v vrsti po več odvetnikov, sledeč načelu da kdor prej pride, prej melje. Razplet je bil marsikdaj kar se da dramatičen. Moje vprašanje, če se kdaj kaj izgubi, je bilo na tem kraju skoraj neprimerno. Tovariš Kramarič je takole odgovoril. „V Brežicah imamo vse knjige razen enega zvezka listin z bivšega kostanjeviškega sodišča. Ko je samostan med vojno gorel, so vso zemljiško knjigo spravili na varno. Pogrešani zvezek se je verjetno izgubil pri prevozu. To je tudi vse, kar se je kdaj zgubilo za to območje. Pod sodišče v Kostanjevici je spadalo pred vojno osem katastralk iz sedanje brežiške občine. To so bilei.Bregana, Velika Dolina, Koritno, Čerina, Čatež, Globočice, šene vloge prenaša v leto 1980. Pravi, da ježe izgubil upanje, da bo kdaj prišel na čisto. Prepričan je, da bo preteklo še veliko Save, preden bo vzpo j stavljena strojna evidenca. Največja cokla so po njegovem mnenju stari dolgovi. Res je sicer, da so jih leta 1952, ko je bila sprejeta uredba o brisanju predvojnih dolgov, veliko črtali, vendar le tiste do tisoč starih dinarjev. Vsi drugi so ostali in se še naprej ponavljajo skozi spise. Dolg se namreč podeduje z zemljiščem. Edino preužitekse lahko zbriše, ker je to osebna pravica. ŽIVA PRIPOVED MRTVIH KNJIG Že bežno prelistavanje katerekoli zemljiške knjige in listin potrdi, da se ti dolgovi zares vleč® jo skozi spise kot jara kača. Prenašajo jih z roč' nim prepisovanjem in to ne enkrat, ampak P® dvakrat, trikrat ali celovečkrat. Za dolgove nar« reč jamčijo vsa zemljišča in druge nepremičnine-ne samo posamezne parcele- Včasih povzročijo stari dolgovi hudo zadregOi na primer terjatev iz leta 1926, ko je bilo zel« Ijišče obremenjeno s štirimi zneski po 8888 d' narjev. Lastniki prihajajo spraševat, koliko mor® jo izplačati dedičem v današnji valuti. Ustrezne?3 nasveta jim največkrat ne znajo dati, zato pošiljajo stranke v banko ali v Službo družbenega knjigovodstva, kjer so v denarnih zadevah bolj izkuš®' ni. V knjigi so tudi še terjatve Hranilnice mest«® občine Brežice, ki jih tudi ni mogoče izbrisati j® ne povedati, kdo je njen pravni naslednik. Najla“ je še v primerih, ko je vrednost terjatve ponazo® jena s količino živeža ali živine, čeprav je tudi t® relativno. Tako znaša na primer vrednost dve® krav vrednost 500 litrov domačega vina ali sto pšenice. . Mnogi lastniki se iskreno želijo znebiti zap'5® nih bremen, zato se poskušajo sporazumeti upniki in tako za vselej izbrisati dolg z zemljišč®' V zemljiški knjigi marsikaj doživijo, tudi to," prihajajo dediči po štiridesetih letih preverjat sv I delež, čeprav se prej ves čas niso zmenili z8®T Navadno tedaj pritisnejo, ko preide posestvo druge, mlajše roke. Zanimiva je ugotovitev Ivana Kramariča, d®L starih predvojnih dolgov več na štajerski kot n kranjski strani, onstran Save pa več preužitk®^ Za Štajersko je značilno tudi solastništvo moža žene na kmetiji. Nevesta se ni primožila Pre*' dokler ji ženin ni dal zapisati v last polovice P,, sestva. Če so bili lastniki še starši, so dali ,fiel obema, seveda le pod pogojem, da se bosta la". Bušeča vas in Stojanski vrh. Območje med Savo in Krko je s katastrskima občinama Cerklje in-Krška vas sodilo v pristojnost krškega sodišča. Tedanja upravna razdelitev je namreč ločevala Kranjsko in Štajersko Tovariš Kramarič se tudi letos enako kot vsako obdobje po novem letu otepa z zaostanki. Nere- IMd iNidiiJbKciII Jc UIIU »UldallllblVU IlldMJ r v.j ' to. Lastnik je bil eden, običajno mož ozit®*j zet. Kdaj pa kdaj (če zet staršem ni bil pog je dobila posestvo žena. Zaslediti je primere, so nevestini starši zapisali posestvo zetu, hče®Pj zavarovali z vknjižbo zastavne pravice. Če bi P*,, posestvo zapravil, je to pomenilo, da je ^ žena prva dobiti svoj denar. i . --jppe’ JOŽICA TEF Od 14. do 18. januarja je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalni Sejem Moda 80, ki je letos slavil 25-letni jubilej. Na 15.000 m2 površine je 503 tovarn iz vse države pokazalo, kaj zmore ■n zna v tekstilni, pleteninarski, usnjarski otroki in pri izdelavi modnih dodatkov. Med slabimi, dobrimi, lepimi in krasnimi modeli ie bito na sejmu in na modnih revijah veliko takega, kar potrošniki sicer kupujejo čez meja Zakaj pa ne doma? ,,Glavna ovira so trgovci,” so v en glas izjavile modne kreatorke Novoteksa, Laboda in Beti. »Obiskovalci sejma so navdušeni nad novimi modeli, marsikaj iz nove kolekcije pa ne bo v Prodaji, ker trgovci teh modelov ne naročajo. Nimajo posluha za želje kupcev in premalo se spoznajo na modo tisti, ki imajo odločujočo besedo pri podpisu naročilnic." Seveda si ob takem poslovanju manejo roke trgovci onkraj meje, kamor še vedno povsem po nemarnem hodimo zapravljat dragocene devize. Med najbolj obiskanimi in občudovanimi razstavnimi prostori so bili na letošnjem sejmu vsekakor novomeški Labod in Novoteks, ki sta izstopajoče poudarila novitete v barvah modelih. in Labodov paviljon je bil ves čas sejma tudi prizorišče stalnih modnih revij Centra mode, v katerem so poleg Laboda zastopani še Šešir iz Škofje Loke, Vezenine Bled in Svilanit iz Kamnika. Pomlad — poletje 80 je v Labodovi konfekciji predstavljeno z zelo lepimi modeli za ženske in moške. Posebej velja poudariti dvodelne komplete iz kitajske svile. Večina je krojenih s poudarjenimi rameni, vendar ne pretirano, krila pa so bodisi plisirana ali pa ozka z drobnimi gubami. Tudi sončni plise je večkrat zastopan. Barve so aktualne: lila, črna, zlato rumena in slonokoščena. Cela vrsta Labodovih modelov ženskih bluz je tudi krojena iz kitajske svile ali popelina, vzorci so lepi, kroji zares modni. Moški srajčni program se usmerja k blagom iz naravnih vlaken, imajo pa tudi svilene srajce z manjšimi ovratniki. Značilnost novih modelov moških srajc je še v tem, da niso več strogo oprijete in zaradi tega tudi mnogo bolj udobne. Novoteksova kolekcija pomladno poletnih oblačil za odrasle obsega kar 260 modelov, na sejmu in oa reviji pa izstopajo ljubki otroški kompleti, za katere je na voljo 100 različnih krojev. Kreatorki Tatjana in Jana sta poudarili, da jp novost njihovih kreacij v tem, da so izključno iz domače pletenine. „Naše proizvode poznajo v državi večinoma kot hlače vseh vrst, manj znani pa smo še v proizvodnji športnih oblačil za ženske in moške in z našim otroškim programom." Medtem ko je v ženski kolekciji predvsem zastopana moda iz leta 1950, so za oba spola in v otroškem programu dobro zastopane hlače, komibinezoni in bluzoni iz plastificiranega platna — gre za takoimenovani disco program. Prav ta, ki ga mladi najbolj ogledujejo, se zdi trgovcem najmanj všeč. Čudno pa je, da tudi v lastni Novoteksovi trgovini potrošnik ne dobi modelov, ki jih je videl na sejmu in bi jih rad kupil. V lepih kompletih in barvnih kombinacijah turkizno-rjavo in rumeno-lila, kakršne smo videli na sejmu, bi se marsikatera rada videla, pa ne bo kriv Novoteks, če modelov ne bo naprodaj, ampak trgovci. Ob obeh novomeških tekstilnih kolektivih pa lepo stopajo vštric še drugi konfekcionarji te stroke iz širše pokrajine. Denimo Jutranjka iz Sevnice, ki razstavlja večino otroških modelov v cord žametu ali lahkih vzorčastih materialih, predvsem v rdeče beige barvni kombinaciji. Baby program pa je iz pliša, frotirja ali batista. V tej tovarni imajo na voljo vsa oblačila za otroke od novorojencev do poznomladostniške dobe. Tudi Trikon iz Kočevja je za dojenčke pokazal lepe izdelke. Predvsem niso več v običajno roza-modri izbiri, ampak v belo rdeči kombinaciji, pa najsi bo za fantke ali deklica Metliška Beti je tudi eden izmed primerov, kjer je očitno, da je stik med proizvajalci, kupci in trgovci prekinjen. Modne kreatorke Bojana, Andreja in Majda so rekle: „Kako nam je žal, ker gredo najlepši modeli iz proizvodnje, ker zanje ni dovolj naročil. Samo po 200 komadov pa se ne izplača delati. Naročajo poslovodje, ki se na modo premalo spoznajo in ne poznajo okusa kupcev." Sicer pa ima Beti vrsto lepih spalnih srajc v pastelnih barvah, rumeno lila in v neizrazitih tiskih. Linija je na trikotnik, razporki, kimono rokavi, poudarjena ramena. Otroški program postaja živahnejši, pri kopalkah pa je vedno več enodelnih modelov, kar moda zahteva, medtem ko gredo bikini še vedno najbolj v promet Vidno mesto na sejmu imata tudi v naši pokrajini konkurenčna kolektiva Lisca in Komet Nedrčki vseh vrst, oblik košaric in iz različnih materialov nudijo bogato izbiro. Zelo lepe pa so tudi Liscine kopalke v črno beli barvi ali malo živahnejše rdeče. Kaj pa ostali? Slavi in dobremu glasu med kupci se tudi letos niso izneverili v škofjeloškem Kroju, ki razstavlja za prve pomladne dni še toplejše plašče in kostume v modernih barvah in krojih. Veliko je črnega. Rašica je spet enkratna s pleteninami in kompleti, kr jih je moč kupovati po delih ali pa skupaj od krila, do jope, brezrokavnika, šala in kape. Veliko je pletenih kril na način, ki je videti kot plise. Tudi Almira in Novogoriški Ideal imata modele, ob katerih je slišati marsikateri navdušujoči „Oh!.. Torbice pa kot navadno izstopajo od Toka iz Domžal in Galanta iz Ljubljane. Slednji ima lepo kolekcijo torbic v lila in temnomodri barvi. Zal pa na sejmu ni bila dobro zastopana čevljarska industrija. Nekaterih večjih proizvajalcev obutve sploh ni bilo zraven. R. B. območje Sudetov, kjer jih je leta 1945 zasegla ameriška armada. Jugoslaviji je bilo čez dve leti od dobrih dvesto živali vrnjenih le 11 plemenskih konj. S temi in konji bivše jugoslovanske dvorne kobilarne v Demir Kapiji ter pozneje z nakupom nekaj plemenskih konj v italijanski kobilarni Fara Sabina in avstrijski kobilarni Piber, je Lipica naposled le izpopolnila vrzel v vrstah plemenskih žrebcev in rodovih plemenskih kobil. Leto 1959 je prineslo lipjški kobilarni nove težave. Čreda je takrat štela že nad 251) plemenskih štirinožcev, ki so bili po reji i' poreklu dovolj kvalitetni, niso pa bili izenačen po tipu. In tako je zaradi prenehanja delovanja Lipice kot državne kobilarne, ukinitve dotok«, zveznih in republiških sredstev grozila beli konjenici zla usoda. Rešilen za lipiško kobilarno je bil tisto leto obisk predsednika Tita in z njegovim posredovanjem je bila razprodaja črede ustavljena, kobilarno pa je prevzelo takratno sežansko podjetje Jadran. Tako je Lipica pričela rasti. Izgradnja hotela 1971 pa dve leti kasneje pokrite jahalnice je prinesla razvoju lipiškega turizma nove razsežnosti. Tako je na primer znašalo število jahalnih ur v letu 1968 le 4.000, sedem let kasneje pa že 16.000. Število obiskovalcev pa je od 40.000 v letu 1968 naraslo predlani na 190.000. Po štirih stoletjih pestrega in zahtevnega dela je danes poglat/itno opravilo lipiške kobilarne, ki je tačas prešla v sežanski sozd Timav, razvoj reje in selekcije konj čistokrvne lipicanske pasme. V ta namen je med večdesetglavo belo konjenico tudi 40 plemenskih kobil, ki letno ..proizvedejo" 30 do 35 žrebet Seveda pa poleg osnovne dejavnosti poznajo v Lipici še šolo jahanja in dresure ter vožnje. Tako ima kobilarna med drugim še 50 šolanih jahalnih konj, 15 ponijev in kočij, da o šolanih žrebcih za tekmovalno dresuro, številnih konjih za rekreacijsko jahanje in še čem ne govorimo. Letos bo kobilarna kar se da slavnostno proslavila častitljivo življenjsko dobo. Med prireditvami, ki bodo trajale od 7. julija pa vse do 28. septembra, omenimo le prevoz pošte s poštno kočijo na progi Dunaj—Šentilj—Lipica, Trst— Lipica ter Novi Sad—Beograd—Sarajevo— Zagreb-Ljubljana—Lipica Po pregledu vseh mogočih prometnih kart bo morala kočija na poti iz Zagreba do Ljubljane tudi skozi Novo mesto. Nekaj lipiškega slavja bomo torej deležni tudi Dolenjci, za kaj več pa se bo treba med nakupovalnim pohodom v Trst ustaviti enajst kilometrov poprej. B. BUDJA ŠTIRI STOLETJA BELE KONJENICE . Lipiška kobilarna v kraju tik jugoslovansko-'talijanske meje, sredi zelene oaze v značilnem draškem okolju, v senci'stoletnih lip in hrastov, ^avi letos 400-letnico svojega obstoja in delovanja. Zibelka vseh lipicancev sveta je po danes Razpoložljivih podatkih stekla v maju 1580. Takrat je namreč prvi upravnik cesarske kraljeve dvorne kobilarne v Lipici, naše gore list Franc r^ko, javil ustanovitelju kobilarne nadvojvodi £arlu, da je vse pripravljeno za sprejem prvih k°ni- Koj zatem so v Lipico pričeli zahajati prvi Pomenski žrebci in kobile, tako da je konec lstega leta kobilarna pričela z delom. v srednjeveški fevdalni družbi, ko je konj °bil poleg ekonomskega in vojaškega še riJžbeno razlikovalni pomen in je jahanje na °nju postalo znak kraljevskega in plemiškega 0stojanstva, je postala zahteva po boljši, novi . 1111 nuja. Dunajska gospoda se je spomnila na j^Pico. Na novo ustanovljena španska jahalna a na Dunaju je za učenje uporabljala 2ar2l\ane9a španskega andaluzijskega konja, ki pa Prim SV°^e velikosti in neprimernega hoda ni bil pl eren za klasično šolo jahanja Prav tako je korrStV° Potrebovalo primernejšega in lažjega k0Ja ,2a vprege, vojska za parade in lažjo p0Jen!Co> zato je Lipica vse do leta 1918 Cesaenjla 23 dunajski dvor pravo tovarno konj. P fes ?• gospoda je skušal a v tem času kobilarno znaj.v bližino Dunaja, vendar se poskus zaradi nj 0l ne9a kraškega podnebja, tal ter celo krme v ro^ese* 'n so morali kobilarno že čez čas vrniti p^no Lipica Prav tako so s selitvami trjj6r.a!' v času Napoleonovih vojn, vendar so Poskusi enako klavrno končali. Lirh®ta 1?19 je po Versajski pogodbi ozemlje Crede Pripadlo Italiji, tako da je bila lipiška Žjv3 ^ je tisti čas štela nad 300 plemenskih slovaškraZdeliena mecl Avstrijo, Italijo in Češko Lip^ . Cesarsko-kraljeva dvorna kobilarna p a )e morala menjati lastnike. l943n?Vn? selitev kobilarne je prineslo leto d°|g0' *e morelo 230 plemenskih konj prestati Pot do okolice Dunaja, pozneje pa na DOKLEJ VSAK JVA SVOJEM bregu? Prazne plastične steklenice niso samo za v smeti. Odpadek lahko koristno uporabimo na primer za lijak. Če ste bolj domiselni, ali pa če pogledate spodnje štiri skice, bo imel lijak tudi držaj. Zamašek steklenice na vrhu odrežemo, rep zvijemo do navoja zamaška, zamašek pa „zašraufa-mo". da ogrevanje Čeprav zveni nekoliko absurdno, je vendarle upravičeno vprašanje, kako preprečiti zmrzovanje vode v sistemu centralnega ogrevanja. V mislih imamo lastnike s centralno kurjavo ogrevanih počitniških hišic (tudi take so), ki zakurijo le ob koncu tedna, nasvet pa bo prišel prav tudi, ko pozimi iz takega ali drugačnega vzroka za dalj časa zapustite hišo in nočete, da bi se „naftni vrelec" v cisterni presušil. Zmrzovanje lahko preprečite tako, da v vodni sistem nalijete primerno količino sredstva proti zmrzovanju. Za povprečno centralno kurjavo ga potrebujete 35 do 40 litrov, kar vas bo veljalo blizu 2.000 dinarjev. Zato je najbrž bolj primerna druga pot; centralno kurjavo izključite, teči pustite samo črpalko., radiatorji naj bodo seveda odprti. Črpalka porabi zelo malo elektrike, največ toliko kot 60-vatna žarnica. LEPOTA V PESKU — Lucien Clergue je fotograf, ki si je med prvimi „drznil" fotografirati ženski akt v barvah. Poznavalci barvne fotografije vedo, kako rizična je ta zadeva, ne zaradi mikov lepotic, ampak zaradi barvne lestvice. Nihče se ne bo ozrl na sliko lepotice, ki bo žarela v barvi pečenega bifteka. No, mojster Lucien se dobro razume na svetlobo in njene skrivnosti. Zadeva se je posrečila. Seveda pa slika Clergue tudi v črno-beli tehniki. Objavljamo njegovo fotografijo „Lepota v pesku". Na sliki so kar štiri gola ženska telesa, vendar niti za ščepec pornografije. Brisalci avtomobilov, skle-panih ali sestavljenih pri nas, imajo ne tako nenavadno na vado, da se ustavijo ravno takrat, kadar zadovoljivo dežuje. Avto brez brisalcev je slep avto. Kaj storiti? V bratskih republikah je med vozniki navada, da v takem primeru vza- mejo cigareto, njeno vsebino zmečkajo v dlani in z njo namažejo vetrobransko steklo. Kaplje da nekaj časa kar odle-tavajo, kar je dovolj, da se prikotalite do naslednje črpalke, motela itd., kjer boste udobneje pričakali konec plohe ali pa popravili brisalce. Če je ena sama, malo večja soba na razpolago za vso družino kot spalnica, lahko en vogal z dveh strani zapremo s pisano zaveso, za njo pa uredimo otroški kot z ležiščem. Taka rešitev je uporabna tudi v otroški sobi, če želimo ležišče vsaj malo ločiti od kupov igrač in šolskih potrebščin. maškare pred durmi 19. februarja je PUST, dan norčij in vsakoletnega veselja. Ker dnevi tako hitro beže, velja že zdaj pomisliti na maškaradno obleko, najsi gre za otroško zabavo ali odraslo osebo. Ker vsako leto kar mrgoli Indijancev in kavboj-cev, si omislite morda za vzor osebo iz znanih pravljic. Kaj pa Martin Krpan, Sneguljka namesto tradicionalne Rdeče kapice itd? Upoštevajte pa tudi želje otrok. Marsikateri si za pusta želi biti princeska ali princ, čeprav v malo posodobljeni verziji. Harlekin pa je vedno aktualna maska, prikladna zlasti za takega, ki ne želi, da bi ga takoj prepoznali. Dandanes, ko res skoro vsak otrok uživa zimsko veselje, morajo tudi mame z njimi, vsaj dokler otroci še ne hodijo v šolo. Za tako priložnost k hlačam in zimskim čevljem oblečete debel pulover. Predlagamo dve zamisli, od katerih ima ena v beige rjavi kombinaciji še kapuco in šal, drugi pulover v modro— oranžni barvi pa ima poudarek na ramenih. Če greste vsaj dvakrat na teden za dve uri na zimski sprehod ali sankanje, se bo poznalo tudi na dobrem počutju in lepši polti. Q\30 priloga dolenjskega prebrali smo roman nemira , Pred podrobno obrazložitvijo. zakaj so ameriškega pisatelja ^ula Bellovva 1976 uvrstili m®d nobelovce, so njegova dela označena „za poglobljena. MUL BELLOM HUMBOLDTOVA opoi^pk^ neizbežni smrti; ostaja upanje v nesmrtnost duhovnih vrednot. Ta roman Bellovva ni suhoparna, temveč izredno razgibana pripoved, ki nazorno razčlenjuje glavne prvine ameriške kulture. D. R. knjige uspešnici Četudi se je naslednjih dveh francoskih romanov oprijel vzdevek literarna uspešnica, sta oba vredna pozornejšega branja. V „Predoru" (za založbo Borec ga je poslovenil Jože Šmit) je Andre Lacaze popisal trpljenje in junaštva taboriščnikov, ki so med zadnjo vojno kopali podljubeljski predor. V ki dobivajo navdih in moč iz yrt'ncev sodobnega nemira." •to dni prej je Bellovv presene-'' bralstvo z romanom »Humboldtova oporoka" — nemir pa obvladuje tudi to p °< ki ga je poslovenil Dimitrij °upel in izdala založba Lipa. Nemir v pričujočem romanu )e žgoča posledica premišlje-Vanja sodobnega človeka o smrti. S slednjo glavni junak nenehno povezje svoje življenje, svoj odnos do bogastva na eni ter resnice in lepote na drugi Strani. Osnovno vprašanje, ki -teži uspešnega dramatika in Zgodovinopisca, je takole; zakaj istetske vrednote njegovih del Merijo z vsotami denarja? Ko skuša dokopati do odgovora, svojo usodo gleda v luči k'avrnega konca umetnika, po katerem se je zgledoval na *ačetku ustvarjalne poti. Tudi šnje poznavanje vsebinske zasnove sploh ne krati užitka ob prebiranju zgodbe o preprostem dekletu, ki je na zunaj brezbrižna do vsega, a jo vseeno duševno zlomi konec ljubezni z nerazumevajočim študentom. o , jutru” „Zgodbe mojega jutra" je naslov dvanajst poglavij obsegajoče knjige, v kateri je Anton Ingolič popisal svoje otroštvo pa leta šolanja. Pripoved ne teče le o vsakršnih dogodkih in mladostniških odločitvah, ampak je nazorno podano tudi družbeno okolje, prostor in čas z velikoljudmi, ki so vplivali na pisateljevo miselno zorenje. Tako Ingolič prikazuje svoj odnos do staršev, sorodnikov, vaščanov, sošolcev ali učiteljev. V njegovem otroštvu je bila brezskrbna igra potisnjena na stranski tir, otrok oz. fante je morebiti celo prezgodaj prišel do spoznanja, da je delo osnovno življenjsko gibalo. Zato se je trudil v očetovi delavnici, sam je že čisto na dnu, presen ob spoznanju, da ^obna družba prav nesramno . aJovažuje duhovne vrednote, rinle^ai 9a .Teši" tisto, kar to *bo kroji — denar. Nekdanji Dornik večk ' mu Je ‘ — . Kratno povrnil že domala Po*abljen dolg. jaJ?eveda pa to naključno de-5 !e ne razreši osnovnega vpra-Preni’ ampa*< 9a t3oli zaPlete. Člo ar*ja P°membnih plati n Ve^°ve pojavnosti z banal-tmi tako še zmeraj ni konec, D Pfaya mesta bo stvari najbrž tavil šele čas, ki bo prišel po oporoko obliki romana (ta mu je dovoljevala dokaj čustveno prikazovanje krutih usod) je pisatelj zgradil pripoved o resničnih dogodkih, med drugim npr. o begu francoskih zapornikov pa ilegalnem sodelovanju taboriščnikov s slovenskimi partizani in zavednimi okoliškimi kmeti. Lacaze je sam skusil strahote podljubeljskega pekla, zato se v sklepnem poglavju knjige, ki je pisana v prikupnem pogovornem jeziku, zahvaljuje vsem, ki so njemu in drugim trpinom budili up v rešitev. Notranjim stiskam sodobnega dekleta pa je posvečeno petkrat krajše delo Pascala Laineja. Ta je za ..Čipkarico" pred šestimi leti dobil Goncourtovo nagrado, po tem kratkem romanu, ki je v prevodu Štefice Hranjec izšel pri Prešernovi družbi, pa smo si sredi lanskega leta na malih zaslonih lahko ogledali tudi izvrsten švicarski film. Poprej- i ti '9 (j PRfDfmvuflmo vnm Kot hvalevreden pečat na lanski prevodni knjižni beri slovenskih založb nedvomno lahko označimo decembrski izid izbranih del Hermanna Hesseja in Fjodorja M. Dostojevskega pa preostalih štirih knjig sedmega letnika zbirke Nobelovci. HESSE Gertrud Domala ko šok so sredi šestdesetih let začele učinkovati knjige nemškega pisatelja, ki je bil dotlej, četudi nobelovec (1946), že nekoliko pozabljen. Po ..odkritju" pri ameriških in japonskih bralcih je zanimanje za Hesseja poraslo tudi v starem svetu in pred enajstimi leti smo začeli prevajati njegova dela še na Slovenskem. Štirim romanom (..Stepni volk", „Demian", ,,Potovanje v Jutrovo deželo", ..Siddharta"), ki so izšli v razmiku pol ducata let, se je lani pridružil peti („Narcis in Zlatoust"), pričujočih sedem knjig izbranih del, ki jih je izdala Cankarjeva založba, pav drugo prinaša ..Stepnega volka" in „Siddharto" ter prvič v slovenščini Hessejeve pravljice, romane „Gertrud", „Pod kolesom", „Klein in VVagner", „lgra steklenih biserov" in izbor esejističnih spisov o življenju in umetnosti. Dve knjigi dopolnjujeta tudi besedili slovenskih poznavalcev Hessejevega dela; Katarina Bogataj piše o umetniku v luči njegovih pripovednih del, Franc Šrimpf pa o Hessejevih nazorskih in drugih spisih. Pri slovenjenju je sodelovalo šest prevajalcev, te in knjige, ki so izšle že poprej, pa tvorijo zadovoljiv sklop Hessejevih umetnin v slovenščini. Že dolga desetletja pa vznemirja slovensko bralstvo Dostojevski, čigar psihološko-realistični romani o svetovnonazorskih, moralnih in religioznih vprašanjih človeka sodijo v sam vrh svetovne književnosti. Štirinajst njegovih velikih romanov je že večkrat in v različnih prevodih prišlo na tukajšnji knjižni trg, vselej so kmalu pošli, zdaj pa je moč kupiti ponatis desetih knjig, ki jih je že v petdesetih in šestdesetih letih izdala Državna založba Slovenije. Naslovov romanov ne kaže navajati, dodajmo le, da so knjige malce osiromašene, saj jim tokrat niso dodane spremne besede urednika Bratka Krefta, umanjkali so pregledi poglavij, mestoma pa celo kazala. V zbirki Nobelovci pri Cankarjevi založbi so nazadnje dobili mesto: Jacinto Benavente, španski pisec veseloiger. Knjiga prinaša štiri drame, prvič se srečujemo s ..Sobotno nočjo" in ..Veselim in lahkomiselnim mestom", besedili ..Pregrešno ljubljena" in „ldeali in koristi" pa so že uprizorili na slovenskih gledaliških odrih. Bjoernstjerne M. Bojoern-son, norveški pisatelj in dramatik. Na Slovenskem je dokaj neznan, zato je izbor devetih povesti in črtic še zmeraj premalo za podrobnejšo seznanitev z delom enega od utemeljiteljev sodobne norveške književnosti. — Bertrand A. W. Russell, angleški filozof in matematik, ustanovitelj mednarodnega sodišča, ki razkriva in obsoja zločine nad človeštvom. Če ne štejemo kratkih besedil v časnikih in revijah, smo doslej premogli le njegovo ..Modrost zahoda", pričujoča knjiga pa prinaša razpravo „Filozofija logičnega atomizma" in življenjepisno delo „Moj filozofski razvoj". - VViliiam Faulkner, ameriški pisatelj. „Absalom, Absalom!" je naslov romana, v katerem na mitološki osnovi raziskuje zlo v sodobnem človeku, ki moralno otopel ne zmore obžalovati svojih napak. pastiroval je, nenasiten pa je bil pri učenju. Z velikim darom opazovanja je hitro najdeval vzročne zveze med dogodki in tako mu ni bilo težko doživetja prelivati v pisane besede. Pripoved se konča z neuspelim poskusom, da bi objavil prvo črtico, to pa je obilno nadoknadil v svojem življenjskem „dnevu", saj je tja do „pred-večera" obogatil slovensko književnost s številnimi romani, novelami, povestmi, igrami itd. Napisal je tudi več ko ducat del za mladino — pa tudi tole delo, ki ga je izdala Mladinska knjiga, bo pravšnje branje za odraščajoče. q p recenzija Hanibal tujec Četudi bi po zunanjem videzu „Romana o Hanibalu", najnovejšem delu Pavleta Zidarja, le stežka verjeli, da gre pri tako kratkem besedilu (vsega 92 strani; izdala založba Obzorja) res za najbolj razvito zvrst pripovedništva, pa nas branje prepriča, da gre za pravi roman, katerega odlika niso samo z občutkom izbrane besede, ampak tudi svojevrstna navezanost na polpreteklo slovensko literarno tvornost Ob branju pripovedi o tem, kako „oblast" poskuša onemo- gočiti dramatika Hanibala in ga izvreči iz življenja manjšega podeželskega kraja, se domislimo Cankarjevih umetnikov — tujcev. A če Cankarjeve umetnike obtožujejo nemoralnosti pri naravni, zdravi, a sproščeni spolnosti in erotiki, kaj takega pri Zidarju kajpak ni več mogoče, saj so se stvari v tem pogledu korenito spremenile. Pa se krajevni oblastniki pri uničevanju Hanibala vendarle poslužujejo njegovega homoseksualnega nagnjenja. Slednje naj bi bilo poglavitni razlog, da odnos umetnik — oblast ni mogoč. Naklep, da. bi dramatiku podtaknili zalega kmečkega fanta Milana in ju potem zalotili pri nedovoljenem dejanju, se ponesreči. Hanibal zasluti past in udide, Milan s° obesi/ opeharjena oblast pa je besna. V navalu obupa Hanibal piše stricu v Ameriko, naj vržejo na našo deželo bombo in jo uničijo. Stric pa mu odpiše, da zdaj ne osvobajajo z bombami. „Vse vas bo osvobodila resnica, in sicer vaša, ne naša." Kot je pri Zidarjevih delih že običajno, je tudi pričujoči roman v eni od svojih povednih plasti premišljevanje o vlogi umetnika v družbi, tudi tokrat zasledimo prepričanje, da sta si umetnost in resnica zelo blizu, četudi je včasih videti, ko da sta si tujca ali celo sovražnika. Sploh pa’je branje „Romana o Hanibalu" za ljubitelje izvirnega domačega leposlovja prav prijeten doživljaj. m. MARKELJ s koraki Prednikov Ko ga zagledaš, bi mu prisodil veliko let. Toda ko se začneš z njim pogovarjati in ko se počasi tudi sam nalezeš tiste njegove mladostne vihravosti, razposajenosti, spoznaš, da imaš pred' sabo mladega, a ustvarjalnega in z zanosom prežetega fanta. Stane Križ je Metličan, sicer pa učitelj fizike in tehničnega pouka na tamkajšnji osnovni šoli. Kakorkoli obračam pogovor, ga sam vedno zasuka tako, da beseda nanese na folkloro, folklorno skupino, delo s folkloristi. Stane govori z velikim spoštovanjem o starih ljudskih običajih, pesmih, plesih. Tudi njegova, zadnje čase pa predvsem njegova zasluga je, da v Metliki še vedno vadi in uspešno nastopa doma in v tujini folklorna skupina Ivan Navratil. Poleti bo ta skupina sprejela v svoje vrste veliko novih mladih, a izkušenih plesalcev, ki vadijo korake v okviru folklorne skupine na osnovni šoli, pod vodstvom tovariša Staneta, seveda. „Moje delo s folklorno skupino se je začelo 1974. To leto pomeni prelomnico v delovanju metliškega Mladinskega kluba, ki je takrat doživel reorganizacijo. Pridružili so se mu tudi folklorna skupina in tamburaši. Tri leta sem igral le na inštrument. Spomladi 1977 je plesalcem priskočil na pomoč magister Bruno Ravnikar iz Ljubljane. Takrat sem prevzel pevske vaje." Še isto leto so poleti mladi metliški folkloristi uspešno nastopili na Balkanskem festivalu folklore v Ohridu. Po tem festivalu so začeli spoznavati, da jim le metliško obredje ne zadošč? več. Od misli o tem, da bi vključili v svoj repertoar tudi pesmi in plese iz drugih predelov Bele krajine, so počasi začeli prehajati k dejanjem. Stanetova vloga je postajala pri tem vedno večja. Plesalci sq ga vedno bolj potrebovali in končno kar naenkrat niso mogli več brez njega. Postal je njihov umetniški vodja. Na vajah jih spremlja s harmoniko, popravlja njihove korake, jih opozarja na vsak napačen gib. Če koraki ne grejo izpod nog, jih ponovijo še enkrat in še enkrat. Sam pravi, da je na vajah dosleden, zato je tudi uspešen. Seveda nastopijo v folklorni skupini tudi težave. Za tako majhen kraj, kot je Metlika, je značilno, da v skupini prihaja do menjave generacij zelo odsekano, ne postopoma, zato so tudi v kvaliteti plesov opazni hitri vzponi ali padci. Zadnje čase pa so tudi iz tega našli rešitev, saj bo iz osnovne šole postopoma pritekal že utečen kader. Pa o tem potoži Stane, da nimajo zagotovljenih stalnih prostorov za vaje, kajti soba v Mladinskem klubu je premajhna, posebno za vrtenje zvezde. Večino sredstev za obleke, čevlje, in-šturmente si prislužijo sami z nastopi, kajti od kulturne skupnosti dobijo le tretjino potrebnega denarja. „Moram priznati, da je velika razlika med folklorno skupino v Metliki nekoč in danes. Stari Metličani so plesali le metliško obredje, na prostem, seveda. Navadno so šli v sprevodu skozi mesto, s turnom na čelu in s pesmijo na ustih. Zaključili so jo s plesi svojega rojstnega kraja. Danes je drugače-, imamo samostojne nastope običajev vse Bele krajine, s katerimi hodimo tudi na gostovanja." Stane je prepričan, da bo folklorna skupina v Metliki obstajala tudi v prihodnje. Preveč mu pomeni ljudsko blago, da bi si lahko predstavljal, da bo kdaj izumrlo. ,,Ne, metliško obredje ne bo nikoli izginilo! Vedno se bo našlo skupaj toliko ljudi s tolikšno mero ljubezni do običajev svojih pred- nikov, da ne bo dovolilo mlajšim generacijam, da bi pozabile nanje." Komaj sem ga pregovorila, da je povedal še kaj o svojih ostalih dejavnostih. Kot da bi bile brezpomembne? Ne, le preveč truda je vložil v delo folkloristov, da bi ga lahko tako hitro pozabil. Sicer že vrsto let igra pri mestni godbi na pihala klarinet ali saksofon. Tudi pri tamburaših igra, kar mu pač pride pod roke. bas, brač, plesalce na vajah spremlja s harmoniko. Pravkar zapušča mesto predsednika Mladinskega klubaumlajšim, ki imajo mnogo svežih idej za njihovo delovanje. „Ob koncu bi rad dejal le še to, da kulturna društva v Metliki ne bodo delala dobro vse dotlej, dokler se politika do njih ne bo spremenila in dokler ne bodo enako upoštevana. Za to pa bomo morali gotovo podrezati Zvezo kulturnih organizacij, ki naj bi se resneje in odgovorneje lotila svojega dela. Seveda se mora najprej s papirja prestaviti v realnost." Kljub komaj triindvajsetim letom je Stane za metliško kulturno življenje storil veliko, zato se ne jezi zaman, če njegovo in delo njegovih kolegov včasih ni zadosti cenjeno. MIRJAM BEZEK 7 r,i/ooa dolenjske (2 S/ OZD JARO D” ‘Tovarna obla Novo mesto, dobitnik kipca LJUBLJANSKI ZMAJ za svilene moške srajce artikel 03-702—MARIO iz kitajske s ki jih je kreiral Labodov modni kreator STANE VESEL in dobitnik LJUBLJANSKI ZMAJ za skupino svilenih oblek. tovarna oblačil Obiskovalci sejma MODA HO \ Ljubljani so bili \si po vrsti navdušeni nad razstavljenimi oblačili. Vendar so si zastavljali številna vprašanja, če bodo razstavljene izdelke lahko kupili tudi v trgovinah. Zavoljo tega naj povemo, da lahko vse razstavljene izdelke Tovarne oblačil LABOD kupite že v trgovinah, saj so razstavili tisti del proizvodnega programa, ki je že na trgovskih policah. V -letošnjem letu srajce LABOD niso več tako oprijete, ampak so malce širše. Ovratniki so se manjši in špičasti. Pri barvali prevladujejo zabrisani toni, dočim bo sezona pomlad— poletje prinesla svetlejše tone. Tkanine so izdelane predvsem iz naravnih vlaken; pri zimskih modelih prevladuje volna, pri ostalih pa bombaž. Nagrada kipec LJUBLJANSKI ZMAJ na letošnjem ljubljanskem sejmu mode je brez dvoma zasluženo priznanje za dolgoletna prizadevanja na področju proizvodnje srajc. Kupci pa jih bodo nosili še z večjim ponosom. novo mesto