Deželni zbor štajarski. Gradec, 29. dec. 1898. Kdor je mlslil, da bo druga seja deželnega zbora, 29. decembra zopet tako mirna, kakor prva, se je pa6 hudo zmotil. V imenu nemških narodnjakov je napadal siloviti Walz vlado ter imenoval razne državnike, med njimi celo sedajšnjega ministerskega predsednika, državne hudodelnike. Dežolni glavar grof Attems je sicer tudi sam velik Nemec in nasprotnik Slovanov, vendar je Walza pokaral radi tega izraza. Baron Rokitansky je napadel v svojem govoru nemške katoli6ane, Cehe in Poljake. Poslancem katoliške stranke je še povedal, da za zdaj se še trpijo v deželni zbornici. : Ker sta predgovornika očitala Slovanom, da delajo na razpad Avstrije, se je temu uprl deželnega glavarja namestnik dr. Sernec z vso močjo ter dokazal, da so Slovani bili vsikdar, kadar je pretila Avstriji nevarnost, v dejanju pokazali svoje domoljubje. Zastran pogodbe ž Ogrsko je omenil govornik, da so nemški liberalci z malimi izjemami zmirom imeli prvo besedo v Avstriji, oni so sklepali 1. 1867 prvokrat pogodbo z Ogrsko ter Jo napravili tako nesrečno, da ie zdaj Slovani ne morejo na mah zboljšati. Nemci so voz zavlekli v blato, slovani pa ga sedaj ne morejo spraviti takoj na pravo pot. Nemški narodnjaki so sicer ugovarjali tem besedam, a ovre6i jih niso mogli. Grof S t ii r g k h tolma6i cesarsko pismo, katero govori o deželni samoupravi, tako, da se ne smejo pravice dežel razširiti. Potem želi, naj se združijo vsi Nemci, da bodo pripravlieni, kedar pride zopet čas, da oni prevzamejo vodstvo države. Kakor bi zdaj ne imeli sami Nemci vsega upliva na državno upravo! Prelat Karlon je zavrnil nemškega »krivega preroka* kakor je imenoval Rokitanskyja, z jako zbadljivimi besedami. Katoliški poslanci imajo v deželni zbornici ravno tako pravico, kakor Rokitansky. Dokler njim bodo njihovi volilci skazovali zaupanje, bodo sedeli v zbornici. Odobrila se je na to volitev dr. Buchmiillerja iz Ljubna in potrdile so se po želji ministerstva nekatere spremembe v ubožni postavi za graško mesto, dovolilo se je za pol leta pobirati deželne doklade po lanski viso6ini, na to se je deželni zbor preložil na negotov 6as. Poro6ilo deželnega odbora na deželni zbor je v marsikaterih re6eh zanimivo. Tako zvemo, da so do konca leta 1897 na brezobrestnih posojilih za prenovljenje vinogradov, pokon6anih po trtni uši, dobili slede6i okraji: Ptuj . . . 12.700 gld. Rogatec . . 7.420 „ Ormož . . 2.820 „ Ljutomer . 1.670 „ Maribor . . 760 „ Šmarje . . 1.300 „ Sevnica . . 11.830 „ Kozje . . 31.310 „ Brežice . . 50.730 „ Razven tega je dobil brežiški okraj ve6e svote kot brezobrestno posojilo od Stajarske hranilnice. Prošnjikov pa, ki niso leta 1898 mogli dobiti takih brezobrestnih posojil, je bilo: v Ptujskem okraju 64, v Roga6kem 24, v Ormužkem 3, v Ljutomerskem 1, v Mariborskem 1, v Šmarskem 51, v Sevniškem 0, v Brežiškem 573. Brežiški okraj je pa6 najhujše trpel vsled trtne uši. »spreobrni ga moj Ijubi Jezuš6ek! Glej, ta mala darilca sem ti prinesla,* to rekši, potegne listek izpod rutice ter ga 6ita šepetaje. »Nimam druzega, revni smo, a dam še ti svoje srce in vse, vse, karkoli ho6eš, saj me ne bodeš zavrgel. Gospod katehet so rekli, da danes vsako dobro prošnjo uslišiš. Oh, spreobrni o6eta!» Solze so padale ljubkemu otroku iz modrib o6esc ter mu porosile cveto6e Ii6ice. »Kakor angelj je ta deklica,* tako misli soseda, ki jej nasproti sedi. Molitve 6istega srca predro oblake in tudi Vrhnikovo Micko je uslišal novorojeni Zveli6ar. Ljudje so se gnjetli iz cerkve ter veselo hiteli po strmi poti ob bregu navzdol. Naenkrat se zasliši glasen vsklik: »Pomagajte, pomagajte!» Vse se obrne, vse hiti nazaj; kaj je bilo ? Vrhnikova Micka se je izpodrsnila po strmi ledeni poti, ne vstane ve6, nezavestna je, morda celo mrtva! Glasno jokajo otroci, žene jo vzdignejo, pones6 proti cerkvi, kamor prihitč tudi gospod katehet. Na prvi pogled spoznajo svojo najpridnejšo u6enko, kličejo jo po imenu, jo skušajo vzdramiti, a zaman, deklica ne odpre ve6 milih o6ij. Le enkrat Se vzdihne . . . «Jezuš6ek . . . o6eta ...» diha vedno redkeje, a nazadnje izgine vsako znamenje življenja .... nedolžna otroška duša se je preselila v nebesa. A kaj drži tako kr6evito mrtva ročica? Majhen listek je: «Vse to ti ho6em darovati, ljubi Jezuš6ek, da nam spreobrneš o6eta, svoje srce, svoje življenje . . . .» Srce je zastalo za trenotek okoli stoje6im, ko jim prebero te vrstice gospod katehet. Tudi njim se je poznalo na trepetajo6em glasu ganutje srca. «Dober otrok, tvoj dar je vsprejet,» tako vzdihnejo in imeli so prav. Dva dni pozneje se je preselila duša o6eta Vrhnikovega spokorjena k svojemu Bogu. Žrtev ljubeznjivega otroka mu je omeh6ala srce; sveta no6 s svojim pretresIjivim dogodkom je obudila v dosedaj trdovratnem grešniku vest, spravil se je z Bogom in sre6no umrl. Pisma mladega urednikoviča. SpoStovani prijatelji! Evo me, mladega urednikovi6a! Tudi jaz sem sre6no prikobacal iz starega leta v novo leto. Prikobacal? Ne, to ni pravi izraz za mladega urednikovi6a. Mladi urednikovi6, kateremu so že v zibelko položili sestrici milobo in veli6astnost, da ga zvesto spremljata skozi celo njegovo življehje, on ni prikobacal v novo leto. Ne, mladi urednikovi6 ni prikobacal, ampak on je priskakljal, nežao, rahlo, ljubko je priskakljal iz starega leta v novo leto. In sre6no priskakljavši v novo leto Vam pošilja mladi urednikovi6 sedaj svoje iskrene, prijateljske pozdrave! Kako se kaj po6utite v novem letu, dragi prijatelji? Dobro? Zavidam Vas! Jaz, mladi urednikovi6, nisem sre6en v novem letu. Nesre6o, neizmerno nesre6o vlivajo v moje mlado srce spomini na staro leto. Kajti, kaj je bilo za me, mladega urednikoviča, staro leto? Bila je dolga vrsta neprestanega dela, trpljenja in tudi poniževanja. Da, tudi poniževanja! Dovolite, da Vam naslikam najžalostnejši dogodek svojega življenja. Gotovo še se spominjate, da je lani naS urednik in moj gospod ravno v poletnem 6asu, ko se listom najslabše godi, zaradi pomanjkanja dopisov in novic, izginil v toplice. Rekel ie, da je nagloma dobil v prste protin, ki mu brani pisati. Z njegovim odhodom so se vsi uredniški posli osredoto6ili v rokah mladega urednikovi6a. Pomislite, to \e bilo v vro6em poletju! Namesto da bi poskuSal v Dravi svojo spretnost v plavanju, mor?' mladi urednikovi6 sedeti za uredniško ter v potu svojega obraza pisati zani notice in navdušene 6lanke. Ni 6uda, c tedaj v vseh žilah mladega uredniko vskipela vroča mladeniška kri . . . In mladi urednikovi6 se je takrat spozabil tako dale6, da je v pismu do Vas trdil o svojem gospodu in naSem uredniku, da mu ni priSel protin v roke, ampak lenoba, in zapisal je hudodelno grožnjo: »Ako bi sedaj vstopil v našo uredniško sobo naš urednik in moj gospod, mladi urednikovi6 bi iz same jeze storil v tem hipu junaško delo. Mahoma bi zgrabil urednika okoli pasu, vzdignil ga od tal ter ga vrgel v globo6ino našega uredniškega koša. In zaprl bi uredniški koš, se vsedel na njegov pokrov ter tamkaj sedel cele tri dni in tri no6i. NaS urednik bi je6al in vzdihoval v globo6ini uredniškega koša, mladi urednikovi6 pa bi sedel zgoraj na pokrovu ter se smejal globokim vzdihom svojega urednika. To bi bila pravi6na kazen za ne6uve.no obnašanje našega urednika!« S tistim trenotkom, ko so bile zapisane te besede, bila je že zape6atena nesre6a mladega urednikovi6a. Ah, da bi jih nikdar ne zapisal! Gospod urednik je v toplicah 6ital moje širokoustne besede. In ni ga vzdržalo ve6 tam, pozabil je na svoj protin ter se pripeljal domov. Svete jeze mu je žarel obraz, ko je vstopil v uredniško sobo. Mladi urednikovič je ravno strigel nek dopis. Še vstati ni utegnil, da bi spoštljivo priklonil drobno glavico v pozdrav svojega gospoda, že so ga zgrabile urednikove roke okoli pasa, vzdignile ga od tal in eden, dva, tri . . . mladi urednikovi6 je izginil v globo6ino uredniškega koša. Celo tiskarsko in uredniško osobje se je v tem trenotku glasno zasmejalo, ko je videlo mojo nesre6o. Gospod urednik pa se je vsedel na pokrov uredniškega koša, da je šibje koša škripalo pod njegovo težo. Da, na pokrovu koša sedel je naS urednik, a na dnu koša sem sedel jaz, mladi urednikovi6. Tužna mi manjka! Kam semzašel? V tako slabi tovaršiji še nisem bil, odkar diham pozemeljski zrak. Bil sem v tovaršiji zavrženih rokopisov! Mladi urednikovi6, na katerega je prej s ponosom gledalo vse tiskarsko in uredniško osobie, vzdihoval je sedaj v globo6ini uredniškega koša. Kako globoko sem padel! Dolgo, dolgo je trajalo, da se je uredniku ohladila jeza. Potem še Ie se je odvalila urednikova teža s koša, pokrov se je odprl in moje oko je zopet zagledalo Iu6 — zlate svobode! Toda to svidenje! Najrajši bi se zopet pogreznil v tajinstvene globo6ine našega koša. Ko je tiskarsko in uredniško osobje zagledalo, da sem prilezel iz koša, se je zopet zakrohotalo tako 6udno, kakor tedaj, ko sem v košu izginil. Užaljen, globoko užaljen sem povesil svoje obrvi ter s trepalnieami zakril solznati pun6ici v o6esnih jamicah, in le v toliko sem jih parkrat raztegnil, da sem naSel na vratih rešilno kljuko. In potem ven pod milo nebo, dale6 pro6 od urednika, od uredniške sobe, od tiskarskega in uredniskega osobja, dale6, dale6 pro6 me je gnalo moje tužno srce ... Od tega 6asa solnce sre6e ne prisije ve6 prijazno v življenje mladega urednikovi6a. Moje jedina tolažba je sedaj, ako imam dosti dela. Tedaj še vsaj za nekoliko 6asa pozabim na najžalostnejši dogodek svojega življenja. Zato pa prijatelji, ako me ljubite, dajte mi dela! Pošiljajte mi 6lanke, dopise, novice, kajti ko bo te spise prou6eval in pripravljal za naš list, bo najlažje pozabil svojo nesre6o Vaš mladi urednikovi6. Smešničar. Dobra izkuSnja. — Na konci šolskega leta pride u6enee domov. O6e ga vprašajo: «No, kako si prebil izkušnjo?» — «Prav dobro,» odgovori sin, «tako dobro, da so vsi gospodje jednoglasno sklenili, da jo moram drugo Ieto delati še jedenkrat!* * Ni se bati. Hišnik vpraša dijaka, ki pride k niemu v stanovanje, 6e mu ne bo težavno po no6i hoditi v 6etrto nadstropje. Dijak pa re6e: «Ni6 se ne bojte, kadar pridem po no6i, obležim navadno že v veži!« Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knezu in škofu) se je na novega leta dan poklonila mariborska duhovš6ina ter jim želela veselo novo leto. Prevzvišeni so se zahvalili na čestitki ter se v svojem nagovoru zahvalili mariborski in vsej lavantinski duhovš6ini na trudoljubivem delovanju v starem letu ter ji tudi sami želeli veselo, z božjim blagoslovom napolnieno novo leto. (Častnim občanom) je imenovala ob6ina Sv. Martin na Paki vlč. g. župnika Jožefa Kolari6a, vl6. g. Juriia Klan6nika ter visokorodnega gosp. Oskarja barona Warsberga. (Slovenska zmaga.) Našim 6itateljem je znano, da se \e nadsodiš6e v Gradcu kr6evito branilo slovenskih razprav. Vsled tega je nastalo med slovenskim ljudstvom veliko vznemirjenje in stara zahteva Slovencev po slovenskem nadsodiš6u v Ljubljani je stopila v ospredje. Mnogoštevilne proSnje za slovensko nadsodiš6e so romale na državni zbor in v pravosodno ministerstvo. Vlada je razvidela iz prošenj javno prepri6anje Slovencev ter odredila, da se naj vršijo odslej obravnave pri nadsodiš6u v Gradcu tudi v slovenskem jeziku. Zastopnik tožencev, odvetnik dr. Juro Hrašovec iz Celja, je brez ovire govoril slovenski, in so se tudi njegovi predlogi zapisali v slovenskem jeziku. To je prvi uspeh zavednosti naših ob6in. Zato pa naj naše vrle ob6ine ne omagajo, ampak naj pogumno korakajo naprej, in priSel bo tudi drugi uspeh: slovensko nadsodiš6e v Ljubljani. (Radi pošte y Št. Juriji ob Taboru) so nekateri 6asopisi poro6ali, da so jo premestili v Št. Pavel. To ni resnica. Premestili so jo le iz vasi Tabor v vas Kapljo iste župnije in to le za tako dolgo, da se zopet zdravje povrne v poštno poslopje. Sploh pa nekateri sitneži radi bolezni v St. Juriji vse preve6 kri6e\ Zdaj sta v celej župniji bolni samo dve osebi vsled vro6inske bolezni. Bog daj, da bi se kmalu spet povrnilo liubo zdravje in da bi bil tudi konec — pretiravanju! (Odvetniški izpit) je napravil pred Boži6em v Gradcu vrli narodniak gospod dr. Ivan Glaser. Novi odvetnik naseli se t Mariboru. (Lep parČek.) V Marenbergu sta bila pred kratkim kaznovana občinska odbornika Schober in Kager na ob6utljive denarne kazni. Schober je dal nekemu učitelju aaušnico, a Kager se je sprl z nekim sotržanom ter se tako rlovil t kljukasti pa- ragraf kazenskega prava. Nemška omika! Schober je vodja marenberških Nemcev, a Kager je njegov goreč pristaš. (Iz Mute nad Marenbergom) se nam poroča, da se v ondotnem Winklerjevem mlinu dela ve6krat tudi v nedeljo, čeprav mlin ni na par, ampak na vodo, ki tamkaj nikdar ne usahne, ker prihaja iz gorovja. Delavci morajo 24 ur neprenehoma delati, potera imajo sicer 24 ur prosto, vendar morajo tudi od teh prostih ur darovati 4 ure za rezervno delo. Ker je v Muti mnogo delavcev in ker jih je mnogo tudi dobromisle6ih, bilo bi umestno, ako bi si ustanovilo kako delavsko društvo, v povspeševanje svojih koristi in v obrambo svojih pravic. Delavci, organizujte se! (Občinske volitve) bodo imeli kmalu v Zdolah pri Brežicah. Nemškutarji se že pridno pripravljajo na volitve, za to je potrebno, da se tudi krš6ansko-narodna stranka postavi odlo6no na noge ter za6ne delovati za svojo zmago. (Le nemški, le nemški!) Nek mlad kova6 v predmestju Brežic si je dal narediti nad svojo kova6nico samonemški napis: ,Hufund Wagenschmied'. Ali bodo hodili k njemu Nemci iz Srednjega in Gornjega Štajarskega, ali ne morda spodnještajarski Slovenci? Kaj pa, 6e bi hodili Slovenci mimo njegove kova6nice, ker ne bodo razumeli napisa in torej ne vedeli, kdo in kaj se dela v delavnici? To mlademu kovaeu gotovo ne bi bilo prav. Zato pa naj odstrani nepotrebni nemški napis! (Zavžitno društvo) se je ustanovilo za marenberški okraj v Marenbergu dne 27. novembra 1898, in sedaj dobilo tudi postavno dovoljenje. Namen društva je, priskrbovati svojim udom vsako v gospodarstvu in gospodinjstvu potrebno blago dobre vrste in po nizkih eenah, kar se bo doseglo s pogodbami, sklenjenimi z zakladalci, s kupovanjem in lastnim pridelovanjem zavžitnega blaga ter s prodajanjem blaga zadružnikom. Zadruga bo za kmete, najemnike, delavce in ubožne ljudi veliko dobrega storila v celem marenberškem okraju. Kdor želi k zadrugi pristopiti, se mora oglasiti v zadružni prodajalnici, ki bo v istem poslopju, kakor je gostilna pri «Stari poSti.» (Tudi narodnjaki.) Grajš6inski oskrbnik kozjanski ima dve vili v Kozjem. V eni prebivajo stranke, druga pa je nova nemška gostilna. Hiša je nova, misli si nek slovenski tudinarodnjak iz Pod6etrtka, in mora se blagosloviti po stari navadi. Kaj stori ta naS »joger« ? Po zadnji seji okr. zastopa, kier je z lastnimi o6mi videl in na lastna ušesa slišal, kak velik nasprotnik Slovencev je Kragora, ga »skušnjava« premoti in smukne v Kragorovo gostilno — jo blagoslovit! ? Kmalu pride tudi Kragora pozdravivši ga najbrž: »Heil in Sieg!« In veselo mu stiska roko, 6eš, >to je prav, to me veseli, da tudi Vas tukaj vidim«. Hiša ali vila je bila blagoslovljena. Druge nesre6e ni bilo, kakor da so se pozno vra6ali proti domu (tudi drugi »jogri« so bili), klobuke poizgubili in ob tovorne vozove tr6ili, tako da bi se bil skoro ubil en konj. (Pogostil) Je vse šolske otroke v Koziem dne 21. decembra g. nadučitelj Fr. Boheim povodom odlikovanja z zlatim križecem, katerega mu je poklonil presvitli cesar. (Gosp. Kaiol Regula), novoimenovani naraestnik državnega pravdnika v Mariboru, je umrl pri svojih stariših v Celju. N. v m. p.! (Nemška naselbina.) V »TagespoSti« od 5. januvarija se imenujeio sevniški posilineraci »v nevarnosti živeža nemška naselbina«. Prej so se navadno imenovali nemška trdnjava na jugu, no sedai so že prišli do prepričanja, da so naselbina, torej gostje na slovenski zemlji. Naj bi se tudi vedno vedli, kakor gostje, namre6 mirno in poblevnol (Zločin.) Neka oseba od Drete, koie no6emo imenovati, \e pri6akovala in z gnojnimi vilami na norega leta dan zabodla Tojaka M. Vrta6nika. Desno oko ie pro6 ia malo upanja, da bi okreval iant. Tako je, kjer se pije 6ez mero. (Umrla) je v Mariboru 2. januv. gospa Pavlina Ferk, soproga mariborskega zdravnika Feliksa Ferka. Blag ji spomin! (Slovenski deželni poslanci štajarski) so objavili v kranjskih listih (nam se izjava ni doposlala) izjavo, v kateri prosijo slovansko krš6ansko-narodno zvezo na Dunaju, naj odlo6no zahteva, da se izpolnijo vladi naznanjene zahteve ali da se ji naj da vsaj zanesljivo jamstvo za izpolnitev. Če se ne ugodi zahtevam, naj izvajajo slovenski poslanci potrebne posledice. Čeprav podpiramo vlado,, nadaljuje vlada še vendar zmeraj zatiranje slovenskega življa na Štajarskem. (Strašna sinrt na železnici.) Na kolodvoru v Celju ponesre6il se je železni6ni delavec J. Turnšek. Prišel je vsled lastne krivde pod vagonsko kolo, koje mu je pri priči glavo popolnoma odrezalo. (Imenovanje.) Dr. Fr. Cvetko, praktikant v Celju, je imenovan avskultantom v okrožju graškega nadsodiš6a. (Zavedne občine.) 0b6ina Spodnja Voli6ina pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je prosila za slov. vseu6iliš6e in nadsodiš6e v Ljubljani. Vložila je tudi prošnjo, da se šentlenartski poštni pe6at spremeni v dvojezičnega in da se namesto »Steiermark« uvede zopet »Wind.-Buheln« oziroma »Slov. gorice«. Narodnemu predstojniku gosp. J. Cu6eku in zavedni ob6ini vsa 6ast! (Pri Malinedelji) so obhajali na Silvestrov ve6er pri g. Šeku lepo veselico s petjem, deklamovanjem, gledališko igro in s prosto zabavo. Najve6 zaslug, da je veselica dobro uspela, si je pridobil učitelj g. Cvetko, rojak malonedeljski! (Ogenj.) V no6i od 26. do 27. grudna je nastal v Kozjem ogenj po neprevidnosti v »Vili« grajš6inskega oskrbnika na znanem >Žabjeku«, ki je bila pred par leti postavIjena. V izbi gornjega nadstropja, v kateri je stanoval živinozdravnik, je za6elo goreti. Poleg pe6i je bil zaboj za pepel. V ta leseni zaboj se }e djal isto ve6er žare6i pepel in tako je za6elo tleti v zaboju, pod zabojen pa tudi strop. Hitro ko so zapazili ogenj, je prihitela požarna bramba ter ga zadušila, misle6, da popolnoma. Proti jutru 27. grudna pa se je jel zopet dvigati proti nebu 6rni dim, kajti za6el je zopet tleti strop in tramovje, posebno pa žaganje, ki je bilo med stropoma skoraj za peden na visoko nasipano. Škode je primeroma 200 gld. (Pri Sv. Jederti nad Laškim) se obhaja te dni sv. misijon pod vodstvora 66. gg. lazaristov od Sv. Jožefa iz Celja. (Slovenskim učiteljem!) Pri Mariji Snežni na Velki v cmureškem okraju je razpisana nadu6iteljska služba do 12. prosinca. (Duhovniške spremembe.) Č. g. Leop. fSkuhersky je bil dne 1. januvarija vraeš6en na župnijo Loka po vl6. g. dekanu laškem, -dr. Žuži. __ Cenienim naročnikom naznanja vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru, da posameznih knjig, devocijonalij in drugih malenkosti ne razpošilja s poštnim povzetjem. Sploh vodstvo pod 3 gld. s poštnim povzetjem ničesar ne odpošlje in se zategadelj naročniki prosijo, denar z naročilom vred doposlati; male zneske se vpošlje lahko v poštnih znamkah. Stalnim in znanim naročnikom pa pošiljamo, kakor doslej. Iz drugih krajev. (Samoumor.) Na Mostieu na Koroškem se je 181etni delavec Jernej Fige sara umoril s tera, da je glavo položil pod kladivo, težko 250 kil. Kladivo mu je glavo 6isto razdrobilo. (Deželni glavar goriški) grol Franc Coronini je odložil 6ast.no mesto, da s tem zavle6e Italijanom neljubo vladino predlogo o deželnem Solskem zalogu. (Angleške torarne.) Vseh toraren na Angleškem se Steje na 200.000, 6emur se ni čuditi, ker je tam jako razvita obrt. Y teh tovarnah nahaja se štiri in pol milijona delavcev, k tem pa niso prišteti delavci v skladiščih. Izmed delavcev je eden in pol milijona žensk. V predilnicah nastavljenih je 412.000 možkih in 665.687 žensk. Nezgod se je povsem pripetilo 40.000. Izmed teh pripada zastrupijenju s losforjem, arzenikom itd. 1239 slu6ajev. (Smrtonosna zmota.) Arzenik mesto sladkorja je rabila neka kuharica v Hochovi gostilni na Dunaji v Brigittenau-u pri napravi močnatih jedil. Zbolelo je za zastrupljenjenjem ve6 oseb, izmed katerih je neka ženska že umrla. Vršila se je te dni temeljita preiskava, ker ni bilo jasno, ali je zastrupljena moka ali sladkor. Kone6no se je pokazalo, da se je med sladkorni prah v kuhinji namešal arzenik. Kuharica se bo morala zagovarjati pred sodiš6em vsled premale pazljivosti. (Eoliko ljudi je v Evropi?) Koncem leta 1897 je imela Evropa 398 milijonov prebivalcev, do6im jih ie imela leta 1887, torej deset let prej, 343 miliionov. V teku deset let je narastlo Stevilo prebivalcev za 35 milijonov. (Zanimivo naklučje.) Župnija Gorje na Kranjskem šteje okoli 2000 duš. Letos so tam, kakor «Slovenec> poro6a, za6eli pisati novo »Mrliško knjigo.* V isto je dne prvega jan. zapisan prvi neki 6lovek, ki je bil doma v Gorjah pri hišni številki prvi. Prejšnjo mrliško knjigo pisali so 40 let. V tem 6asu umrlo je ravno 1600 oseb, in sicer natan6no 800 moškega in 800 ženskega spola. (O kajenju.) Neki zdravnik se o kajenju izraža v listu »New - Orleans TimesDemoerat« kakor sledi: >Govori6enje, da nikotin (strup v tobaku) pride v truplo, je neumno. Pravijo, da nikotin je smrten strup. Mala ranožina zadostuje, da usmrti človeka. V resnici pa tudi najhuji kadilec zavžije malo nikotina. Tu in tam čitamo o umrlih vsled prevelikega kajenja. Ko so jih raztelesili, da so našli vse polno nikotina. Vse to je nesmisel. Kaj tacega se še ni namerilo nikoli. Najraje se puha tobakov dim skozi žepni robec. Madež, ki se s tem napravi na robcu, prihaja baje od nikotina. V resnici pa nastaja madež vsled tobakovega olja, ki je popolnoma razli6ne barve. Največa škodljivost tobaka obstoji v tem, da draži delovanje srca. To pa osobito vsled kajenja cigaret, pri katerem se rado vle6e dim va-se. Vsak vdih nažene srce nekoliko. Po tem seveda nastaja reakcija. Ako je kadilec dobrega zdravja, tedaj mu najbrže tudi to nikoli škodilo ne bode. Ako pa se zgodi to, tedaj sledi depresija. To je gola resnica glede kajenja. Vse drugo je neresnično.« Društvene zadeve. (Slovensko pevsko društvo v Ptuju.) Glavni zbor se vrši v nedeljo dne 15. januv. ob 2. oziroma pri vsakem številu 6lanov ob 3. uri v >Narodnem domu« v Ptuju s slede6im vsporedom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poro6ilo tajnika, blagajnika in ra6unskih preglednikov. 3. Volitev predsednika, odbora in ra6unskih preglednikov. 4. Slu6ajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (V Poljčanah) priredi podružnica delavskega in podpornega društva meseca januvarija dvojno pou6no zborovanje v svoji lastni sobi pri gosp. Jož. Deti6eku št. 27, in sicer bode 6. januvarija po ve6ernicah pou6eval g. Belč o kletarstvu in travnikih, dne 22. januvarija po ve6ernicah pa g. Jelovšek o živinoreji. To društvo dospelo je do 100 rednih in podpornih udov; ima tudi že lepo knjižnico. Novi udje sprejemajo se rsaki dan pri na6elniku A. Šebatu, posebno pa ob nedeljah po ve6ernicah. (Bralno drnštro na Frankolorem) priredi t nedeljo dne 8. januvarja društveno aboroTanje v Solskih prostorih po Te6ernicah. PotoTalni u6itelj g. Iran Belč govoril bo o sadjarstvu in vinarstm. Kdor 8e ni k druStTu pristopil, lahko ta dan popraTi. Nadejamo se prar obilne »deleibe. (Bralno društvo pri sv. Antonu v Slovenskih goricah) ima v nedeljo 8. januvarja svoj redni ob6ni zbor v gostilnici g. Alta s šaljivo tombolo. Igrala bode «Totelova» godba. K obilni udeležbi vabi odbor. (Delavci iz Marenberga in okolice) bodo priredili na sv. treh Kraljev dan v 'gostilni g. A. Klobu6arja pri »Stari pošti* zabavni ve6er. (Bralno društvo v Cezanjevcih) ima svoj ob6ni zbor dne 15. januvarja t. 1. z obi6ajnim vsporedom v šolskem poslopju. Za6etek ob 3. uri popoldne. Zabavni del se vrši v gostilni gsp. Murkoviča. Uljudno vabi vse ude odbor. (Društvo slovenskih odvetniških in notarskih nradnikov s sedežem v Celju.) Vabilo k izrednemu ob6nemu zboru, ki se bode vršil v nedeljo dne 15. prosinca 1899 zve6er ob 6. uri v gostilni pri Radaju na Bregu pri Celju. Dnevni red: 1. Poro6ilo odbora o delovanju v prvem četrtletji. 2. Poro6ilo in posvetovanje o na6inu, kako bi se naj postavno izvršilo zavarovanje in preskrbljenje odvetniških in notarskih uradnikov za starost in onemoglost in preskrbljenja njih udov in sirot. 3. Razgovor o nedeljskem počitku in njega izvedenji. 4. Posvetovanje radi ustanovitve strokovnega društvenega glasila in radi naslova tistemu. 5. Slu6ajnosti. Ge bi zbor ob 6. uri ne bil sklep6en, vrši se tisti d v e u r i pozneje, ki pa Je vsekakor sklepčen (§ 23. društ. pravil.) K obilni udeležbi vabi odbor. (Odbor bralnega društva) v Št. Juriju ob Taboru se je takole-le sestavil: Alojzij Kokelj, predsednik; Fr. Pe6ovnik, podpredsednik; Fr. Zdolšek, blagajnik; Karol Ferlinc, tajnik; Fr. Hanžič in Ant. Lukman, odbornika. Ob6ni zbor je sklenil, da se za to leto naro6i na 16 izvodov raznih 6asopisov. Razven tega se bo društvo naro6ilo i na »Slovansko knjižnico,* na »Slovensko Matico* in «Mohorjevo družbo.» (Gospodarsko bralno društvo) v Kozjem bo zborovalo v prostorih g. Gu6eka v nedeljo 8. januvarja ob 4. uri popoludne. Vspored: 1. Volitev predsednika. 2. Razni pogovori in nasveti glede naSega društva. K obilni udeležbi vabi odbor.