PIP. PIP, PIP
Slabotno sta piskala umetna satelita,ki so ju Sovjeti nedavno spu= stili na pot okrog, zemlje. A njuno popiskavanje "Pip, pip,pip, i' je odme= valo po. svetu, kot da bi prepevala Internacionalo in pozivala proletar ce vseh dežel, naj se združijo. Proletarce,ki se vozijo na delo v las.t= nih avtomobolih, rdeča,propaganda ne zadene posebno. A vendar je pretre sla Amerikance vest o malem sopotniku - prvem predmetu,ki ga je človek spustil v prostor nad zemljo. Zadela je njihov ponos, njihovo prepriča= hje o tehnični nadmoči in .občutek,da so’ varni za ščitom znanstvenih na= Prav in izstrelkov pred nenadnim sovjetskim napadom.
Na tej strani oceana je vest zbudila rahlo škodoželjnost Amerikan= cem, a je obenem mrzlo pretresla atlantske zaveznike. Spuščanje sateli= tov je potrdilo prejšnje sovjetsko naznanilo, da so preizkusili medcelin sko rak eter, ^'kirmu nekateri niso povsem verjeli. Sovjeti niso bili leni namiga vati- na vojaški pomen " rdečega meseca". Če kaj, sta satelita do= kazala, da Sovjeti ne zaostajajo v tehničnem razvoju. Tako Vzhod kot Za Pad razpolagata z orožji za medsebojno uničenje. Ne bo se torej na le = Pem zgodilo, kot si nekateri trdoglavi emigranti še predstavljajo, da bo do Američani skupno z Nemci odkorakali v Vzhodno Evropo in ruske stepq, da pokončajo komunizem. Celo svojo prevladujočo uradno politiko "masiv= nega povračila" Amerikanci na novo prerešetavajo.
Se vse bolj kot na Zapad sta mala satelita, okrožoča okrog zemlje, vplivala na ostale dele sveta. Podžgala sta arabske nasprotnike Zapada. V satelitih so videli potrdilo, da je Zapad,ki ga enačijo s kolonializ= mom, na šibkih nogah in da je imperialistična politika obsojena na pro=
Bosonoge^množice v Aziji pač ne morejo doumeti tehničnih podvigov, n vsekakor občudujejo nekaj, kar kroži na nebu in je komunističnaga izvora.	.	* . .
.. Rdeča propaganda je imela veliko slavje. Sovjeti in 'njihovi sateli ti na zemlji so občudo’vali mala satelita nad zemljo kot vrhunec sovjet» >jk c tehnike. Moskva ju je gonila z vso silo Svoje propagande .Brez ozira na to ljudje po vsem svetu upravičeno lahko občudujejo znanstveni ispeh. Človek se je zamislil, koliko zmore, a kako malo je to v primeri z ve = soljnimi prostranstvi,katerim je komaj prišel do praga.
' öe 36 obrnemo na: naše male razmere - ki so nam kljub majhnosti le pri srcu, saj so slovenske - si lahko le mislimo, kako so spori,ki kn= le edinstvo emigracij e,^neznatni v primeru s svetovnimi problemi. Dru = gič nam bo morda lažje šla do živega resnica, da države napredujejo kljub komunizmu. Saj so tudi Nemci:Pođ Hitlerjem dosegali velike znanstvene uspehe. Tretja misel, ki se Pojavlja, je spoznanje, da ni nič izgubije= nega, ob komunizem ne bo pokončan z orožjem. .Kot idejo-ga je mogoče po biti samo z idejo. Kot veliko laž ga je mogoče pobiti z rosnico. človek se osvobaja zemeljske teže. Težko ga bo držati pod diktaturo, če bo svo bodna, demokratična misel napredovala z isto podjetnostjo kot znanstve= na. Brez dvoma bo Rusija nekega dne postala'vodilna industrijska sila* razvoja v to smer ni mogoče zaustaviti in bi bilo noro, to sploh posku= šati. Kajti prav v tem je morda njena in noša rešitev. Ko bo namreč'Siov j etako bogastvo rnstlo, ko bo z njim rastla tudi izobraženost sovjetskih državljanov, smo trdno uverjeni, da bodo zahtevali od oblastnikov več in slednjič ne bo sile, ki bi mogla to preprečiti.
ODSTRANITEV ZUKOVA
Victor Zorza je končno imel prav, ko je obnovitev hladne vojne s strani Moskve pripisoval notranjim težkooam v Sovjetski zvezi,kjer o blast še ni dokončno ustaljena in jo z "zunanjepolitičnimi nevarnost= mi" treba pred sovjetskimi državljani upravičevati trdo roko. To je dovolj nazorno pokazal primer odstranitve Žukova, kateremu so celo na prtili nekakšno odgovornost za zunanjepolitične ekstravagance ih s tem posredno za rožljanje z orožjem okoli Turčije in Sirije, čeprav se je maršal tedaj, v Času "vojne nevarnosti", nahajal na počitnicah v Jugoslaviji in Albaniji. Vendar drži, da je vloga vojske postajala po Stalinovi smrti vedno močnejša in odločilne jša, dokler niso bili •slabljeni ali omajani ostali elementi notranjega ravnotežja v državi (tajna policija, birokratski aparat, industrijsko vodstvo in inteli -genca) ter sta si končno gledali iz oči v oči le še partija in vojska*
Toda prav zaradi tega, ker bi slejkoprej moralo priti do obraČu= na med tema dvema partnerjema in nasprotnika hkratu, se nam moskovska razlaga Žukovljeve odstranitve ne zdi popolnoma iz trte zvita, čeprav je v vsej klepetavosti komaj zrno desnice* Uradna objava je med vrsta mi označila Žukova kot novega možnega Bonaparteja,ki se je hotel po=2 vsem osamosvojiti in izključiti ne le partijsko kontrolo nad vojsko ampak celo sleherni njen vpliv.
Lasi je bila ruska revolucija pred štiridesetimi leti edina,ki ni doslej privedla v vojaško diktaturo, jo je vendar strašilo novega Napoleona preganjalo trideset let. V tem strahu pred novim diktator = jem sta si bila složna celo Trocki in Stalin, ki sta se bala, da bi u tegnil kak premočan maršal dvigniti glavo in uničiti revolucijo.Odtod torej likvidacija Tuhačevskega, dasi mu je bila sicer bonapjortistična ambicija morda podtaknjena (od drugega maršala, Vorošilova). In glej slučaja: dvajset let kasneje pride tretji maršal, Žukov, in zahteva rehabilitacijo prvega, Tuhačevskega...!
Pred nekaj meseci je bivši ameriški prezident Truman opozarjal na to bonapartistično nevarnost.in namigoval, da je bolje imeti oprav ka s politično mislečimi ljudmi,ki do neke mere upoštevajo politične in iružbcne zakone in s katerimi je v danih pogojih končno moč skleni ti kak kompromis-, kot pa se zanašati ali 'upati na vojsko, ki bi po e= ni strani sicer res lahko pospravila partijski aparat toda bi po drugi strani pravtako lahko dvignila novega Bonaparteja.
Na to nevarnost je že leta 1953» opozarjal Isaac Deutscher v avo ji knjigi "Rusija po Stalinu". Dokler je bila Sovjetska zveza pre8iTfc= ka, ia bi mogla hraniti Bonaparteja, ki je možen samo, če lahko os-vb= ji kontinent, ta nevarnost dejansko ni obstojala. Toda kakor hitro so bile stvari postavljene na glavo in stoji Sovjetska zveza v gotovih o zirih že pred Združenimi državami, tedaj bi se prav lahko utegnilo zgoditi, da bi se v količkaj ugodnih okoliščinah pojavil ruski Napole on, ki bi pospravil partijske sekretarje ter korakal naravnost na Ka= nal. . .
Iz tega vidika torej, bi mogla imeti sovjetska poteza odstranit= ve maršala Žukova in zmanjšanja vpliva vojske morda, ponavljamo:mor = da, svojo dobro stran. Na vsak način pa drži, ia so dinamične možno = sti sovjetske države še vedno nepreračunljive.
LEVA, DE SN A
Večkrat se dozdeva, da se razvija jugoslovanska zunanja politika kot da bi korakala strumna četa: leva, desna... Enkrat pride v ospred je leva politika, drugič desna. Enkrat se naslonijo na Zapad in se od daljijo od Moskve, potem se približajo Moskvi in odtuje Zapadu. V Wa= shingtonu budno spremljajo te spremembe, da bi odkrili prave vzroke in notranje nagibe titovske zunanje politike in ji prikrojili ameriš=
^°’ Nam se zdi, da so notranji naaibi titovske politike prav tako po mešani kot zunanji odraz. Trenutno je zakoračila Jugoslavija z levo nogo. V Združenih narodih se zavzema za sprejem ljudske Kitajske,se je
protivila razpravljanju madžarskih dogodkov in je podpirala. Češkoslo = vaško kot kandidata za Varnostni svet. Jugoslovanski easopisi so na strani Sirije,ki jo predstavljajo kot malo državo, katero imperialisti napadajo zaradi njene neodvisne politike. Končno.je Jugoslavija,kijuh opozorilom na posledice, priznala'vzhadno nemško republiko.
Koleg teh točk,kjer se je Jugoslavija danes znašla na strani Vzho da, titovci že dolgo gonijo svojo pesem o koeksistenci, mirnem sožitju in sodelovanju na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja ter brez ozira na notranje ureditve. Ta politika sožitja je kajpak raztegijiva,da o = značuje tudi indijsko, kitajsko in celo sovjetsko politiko. Pojem jc Pač postal moderen in Tito je bil med prvimi,ki je sledil novi modi,ki danes pomeni komaj še kaj določenega. Kot končno značilnost titovske zunanje politike moramo dodati zavzemanje za razoroževanj e in za pomoč-nerazvitim deželam preko Zedinjenih narodov.
Ta.pomoč bi Jugoslavija seveda prav prišla, ker bi ta bila med Prejemniki. Kdo naj bi dajal, titovce ne zanima kaj posebno'. Polj iskre no je zavzemanja za razoroževanj e, čeprav je le malo manj sebično.Tite v resnici verjame,da bi bodoča vojna pomenila katastrofo za človeštvo in uničenje sveta. Titovci mnogokrat grajajo zadržanost ZaPada,ki noče na slepo sprejeti sovjetskih predlogov o razoroževanju, a se vendar ne priključijo brezpogojno na celi črti Vzhodu.
_Kijuta do tega obnašanja je morda pred kratkim,nudila-POLITIKA, h, je pisala, da ni alterna tiviiü rešitve, da razum prevlada’nad sumničenji, tako da bi se bilo mogoče sporazumeti o razorožitvi. Pri tem je misl.W la, 'da se bo moral Zepad vdati sovjetskim predlogom. Titovci pač menijo, da je socializem neizbežen in da ga SSSR ne bo širila z vojno,ki ne bi^pomenila le konec kapitalizma, temve.Č prav lahko sveta. Treba je le počakati, da se kapitalizem sam poruši. Pri tem jim je vsaj na zunaj malo mar, da Sovjetska zveza rovari in grozi. Samo da ne b'o vojne, pa-bo vse v redu, si mislijo.
A vendar so bili sami pred nedavnim ogrožani od Sovjetske Rusije, Četudi mislijo, da so tisti časi za zmeraj minuli, jim. previdnost le drugače svetuje. Zato se ne morejo popolnoma priključiti Vzhodu. A so se. dali le pr egovori ti, da so pozabili na svoje lar.nko stališče 0 Madžarski in niso v Združenih narodih grajali Sovjetov zaradi vmešavanja, kot so jo lansko zimo in pomladi v domačih govorih. Vsekakor so v.zadregi, kam naj se obrnejo. Zapad jih pusti pri miru, Vzhod, jih va bi v objem. Zapada ne marajo,ker so pač komunisti. A Vzhod jim jc bil zelo nevaren. Zapadu zavidajo blagostanje, a se le še. obračajo nanj za-pomoč. Vzhod jim je spet obljubil posojila za gradnjo aluminijeve industrije, a prelomljene obljube so še živo v spominu.
.Seveda je težnja po samoohranitvi tista rdeča nit,ki se vleče skozi vso jugoslovansko zunanjo politiko. Tako je bilo čisto' naravno da slednjič korakajo vštric s Sovjeti,kar zadeva Madžarsko. Ta jim jo namreč končno odprla oči, da prehudo popuščanje ali preslika' libera lizaeija komunističnega režima kaj lahko pripelje do njegove zrušitve Pako so hote ali nehote prisiljeni soglašati s Sovjeti v vseh tistih točkah, ki so^življ enjskega pomena za sam jugoslovanski režim. To pa jim ne preprečuje, da ne bi še nadalje odklanjali vojaško zvezo z Mos-. kvičani.	v •
Seveda pa je razumljivo, da je Tito jecljal in se ni znebil nobe ne pametne,ko.je bil vprašan na televiziji, naj označi jugoslovansko zunanjo politiko. Moral bi reči:. Ciij‘jugoslovanske zunanje' politike je, da ohrani mojo kožo celo. A to bi bilo komaj častno priznanje. S tem ciljem, nekoliko raztegnjen seveda na preostale rdeče zvezde.ki svetijo ob maršalu, nadaljuje titovska politika svojo krivo pot’. M£r je pac važen za titovce. Obenem upajo v srečo, da Sovjetska zveza le ne bo naenkrat pohrustala Zapada. T-udi neodvisni Jugoslaviji in Titu M potem bili dnevi šteti.	d
PREDSEDNIKOVA POTOVANJA
V teku slabega, leta je g.dr.Miha Krek napravil dve ven ji potova = nji, na katerih je obiskal precej slovenskih kolbnij v zapadni Evropi in se patetn po udeležbi krščansko demokratskega kongresa v Braziliji ža nekaj dni podal še v Buenos Mres. Ne dvomimo,da mu je osebni stik s Slovenci v mnoeročem koristil, da bo laže presojal vprašanja, ki nas ta rejo. Tudi smo mnenja, da take vrste potovanja niti najmanj niso pri -jetna in da zahtevajo od Človeka mnogo znoja in nepokoja.
Vendar pa se nam zdi potrebno opozoriti-na nekaj pomanjkljivosti, ki jih je seveda moč opravičevati, a jih vendar ni mogoče kar tja v tti dni odpraviti "s pomanjkanjem časa". Predvsem drži, da je bilo premalo poskrbljeno, ne le v Angliji, da bi dr.Krek prišel v stik s širšim'be= gunskim krofom in ne le zff;olj z zaupniki svoje stranke. Öe je namreč prevzel mesto predsednika Narodnega odbora, potem mora temu primerno tudi postopati. Zakaj n.pr. ni v času obiska Londona izkoristil prili ke,. ko so že bili mnogi Slovenci zbrani v "Našem domu", da bi se z nji= mi kot celoto pogovoril in odgovarjal na morebitna vprašanja? Huje je bilo v Trstu in Gorici, ko g.predsednik ni našel časa, da bi obiskal oba prvaka.demokratičnih Slovencev, g.dr.Josipa Agheletta in g,dr.Av= gusta Sfiligoja, dasi ni manjkalo časa za politične-razgovore z ljud= mi,ki so mu strankarsko blizu ali pa se politično niti ne udejstvujejo. Upoštevamo, da je g.dr.Krek opravljal v isti sapi vlogo načelnika' stranke in zastopnika Lige slovenskih katoliških Amefik.ancev, v čije odboru tudi sedi, pa še predsednika Narodnega, odbora za Sloveni jo, ka= dar je tudi tako naneslo. Ce že oba omehjena obmejna Slovenca ne spa data v prvo ali.drugo odnosno tretjo kategorijo, ko bi mogla biti bolj upoštevana,da bi ju potujoči g.predsednik obiskal, vendar ostaja dej= s tvo, da■j e dr.Agneletto edini svobodno izvoljeni predstavnik tržaš^ kih nekomunističnih Slovencev v tamk.mestnem svetu in da je dr.Sfili= go j bil tedaj edini svobodno izvoljeni'pokrajinski svetovale c,ki je zastopal demokratične Slovence. Ce nič drugega, bi vsaj gola manira zahtevala, da bi ju predsednik Narodnega odbora za Slovenijo posetil.
Iz obiska v Araentini pa smo zvedeli takšno vest, da ji komaj verj3 merno, ■ čeprav.imamo zatrdilo,da je verodostojna. Toda kljub temu bomo
v kolikor n^m bi bil z merodajnega mesta poslan* Poročilo pravi, da so dr.Kreka prijemali na sestanku strankinih zaupni kov, zakaj se tudi on bolj ne izjavlja za suvereno slovensko državo, taapka dela prav nasprotno,kot je bil primer v času njegovega obiska Pa riža,ko. se je odločno izjavil Za;" Jugoslavijo.( 0 tem je tedaj poročal Klic Triglava.) Dr.Krek je na tako kritiko odgovoril, - -zatrjuje po= ročevalec,.- ceš da smo Slovenci v Združenih državah poznani -Samo kot Jugoslovani, da pa je čisto prav, če se’ vi v Argentini 'zavzemate za slovensko državo...
Ako je ta vest točna, potem si večje idejno-progrnriatske zmešnjave v begunski 31-ovenski ljudski strani res'ne moremo Zamišljati.
PASJA LJUBEZEN
Ce ne bi bilo žalostno, bi bilo zares smešno, s kakšnim zagonom in sveto vero so vse mogoče britanske "pasje", družbe in lige zagnan le vik in krik ter napisale grmade' protestov,ko so Sovjeti poslali na pot okoli zemlje tistega pinča, ki pa še zdaleč ne bi -bil deležen take pozornosti, če bi tb bila. podgana, čeprav je tudi žival. Z zadoščenjem smo torej.brali.pismo narodnega poslanca g.DoUglaaa Dodds-Parkerja v dnevnem tisku,ki je javno vprašal, koliko od .teh-pas jih oboževalcev se je »glasilo, ko so Sovjeti deportirali milijon Čečenov in Ingušev in ko so Kar ač a j i, Balkar i in Kalmuki izginili z obličj.a-zemlje.In ko so bili.prebivalci Krimske republike izgnani? Je bilo napisanih prav tol= ko pisem in oddanih prav toliko brzojavk,ko so se sovjetske tanki-vali li v Budimpešto?
K tej tragikomediji se je oglasil tudi general Anders,čež da se Po Ijaki čudijo,če je živi j enje.enega cucka v satelitu nad zemljo bolj vazno kot pa življenja sto milijonov ljudi, ki trpijo v zemeljskih rddl satelitih.
UREDNIŠTVO.
DEKLARACIJA,PISANA S KRVJO
Slovenit v zamejstvu smo letos praznovali štiridesetletnico majniške In krfske deklaracije. Svoboden slovenski tisk v tujini je do-stojno orisal pomen obeh deklaracij, ki sta privedli naš narod v jugoslovansko državo. Pravtako se je s hvaležnostjo spomnil pokojnih In še živečih političnih prvakov, ki so leta 1917 hrabro zastopali narodovo voljo. Brez dvoma so se tudi v domovini mnogi v duhu pridružili našim proslavam velikih moš In njih dejanj. Jel so neposredno vodila naš prvi korale v svobodo.
V letošnje leto pa je vključena tudi desetletnica deklaracije, ki je bila sestavljena pod vse drugačnimi prilikami kot sta bili majniška In krfska. Ta deklaracija se ni čltala pred parlamentom, ki je ščitil Imuniteto svojih članov, niti so jo pisali na varnem zavezniškem otoku. Sestavljena je bila v zasužnjeni Ljubljani, Izpričevana po oznl-nlh ječah In objavljena pred komunističnim vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije. Deklaracijo sta sestavila dr.Črtomir Nagode In dr. Boris Furlan. Prvi jo je še Istega leta podpisal s svojo srčno krvjo, drugi pa je v letošnjem poletju pritisnil nanjo pečat desetletnega mu-čenlštva. Na tisoče Slovencev, ki so čutili tako kot sta mislila dr.Nagode In dr.Furlan je romalo skozi komunistične ječe In mnogi so vero v te Ideale plačali z življenjem.
VseučllIški profesor dr.Inž.; agode je bil mož, kakršnega more dati le kršna BelokrajIna. Bil je borec, ki je hodil po potih svoje vesti, srca In duše, pa bilo to komu prav alt ne. Napake stare Jugoslavije so ga bolele tn zato pač ni noben čudež, da je pri nastanku 'Osvobodilne fronte'1 postal njen pristaš. Upal je, da to gibanje prinese slovenskemu narodu lepšo bodočnost. Ko pa so komunisti s svojimi grozodejstvi odvrgli krinko "narodnih borcev" tn postali rablji slovenskega ljudstva, se plemenita duša dr.Nagödeta ni mogla pomiriti s tem, da naj bt bil pekel, ki so ga priredili Slovencem komunisti, ono Idealno stanje za katero je on delat In se boril skozi vse svoje živi jenje.Dr.Nagode je s svojo demokratično organizacijo "Stara Pravda" odločno obsodil komunizem In postal mož, ki je v tistih težkih dneh, ko je vsaka kritika komunističnega režima pomenila ječo In celo smrt, vlival Slovencem duh odpora. Vprtzorjenl proces ni strl Nagodeta; kakor na vsej zlvljenskl poti, tako je tudi na procesu In strelišču ostal mož-junak.
.Dr.Boris Furlan, bivši minister In univerzitetni profesor je bil Idealist, demokrat, ki so jo Izoblikoval v krogih tržaške '"Edinosti.1 nekateri mu zamerijo, da je 1943 Izstopil Iz Trlfunovlčove vlade In se pridružil ''Osvobodilni fronti", če dandanes presojajmo nesrečne razmere, ki so med vojno vladale v jugoslovanskih političnih krogih v Londonu, se ne moremo dovolj načuditi, kako da so baš tl krogi, ki obsojajo pokojnega dr.Furlana, še niso opogumili obsoditi bivšega kralja Petra II, ki je javno pritisnil "pečat Izdajalcev" na čela vseh, ki se nismo pridružili Njegovemu maršalu Titu. Dr.Furlan je bil profesor In ne politik, mehka duša Iz dežele sonca In oljk. Borba za svobodo slovenskega naroda In prepričanje, da sta napredek tn lepša bodočnost Slovencev mogoča le v pravi demokraciji, sta ga pripeljala v tabor, ki je med vojno baš to tako povdarjal, a v zahrbtnih mislih pripravljal Slovencem komunistično sužnost. Spoznal jo svojo zablodo, da jo par let v dobri veri služil komunizmu. Furlan pa jo bil mož,, ki jo Imel pogum priznati tn obsoditi kar je zagrešil, zato se jo že lota 1945 odločno postavil ob stran dr.Nagodetu. Obsojen na smrt tn nato pomlloščen na 20 lot prisilnega dela jo trpel dokler ga težko bolnega niso konflntrali v Ljubljani, kasneje v Radovljici, kjer ga je plačana drhal še tik pred smrtjo javno zasramovala.
Slovenski narod jo že uvrstil Ortomira Nagodeta tn Borisa Furlana mgjd nesmrtne velikane.Lar borbe za svobodo tn človeka vredno življenje* sta ga netila, še vedno tli v slovenskih srcih. NI je sile,
kt bi ta žar zaduštlal In prišel bo dan, ko bo njegova iskra prižgala plamenico svobodo slovenskemu narodu.
Ob desetletnici ;,Frogramaticnih misli o bodoči ureditvi1' se tudi Slovenci v tujini klanjamo pepelu dr.Nagodcta in dr.Furlana. Istočasno objavljam "Programattönc misli'1 v trdni zavesti, da jih slovensko ljudstvo ne prezre, kadar bo v svobodi urejevalo svoj dom.
A.M.G.
Dr.Nagode - Dr.Furlan:	Marca 1947.
PROGRAMA!ION E MISLI GLEDE BODOČE UREDITVE
Zaupamo v bodočnost in človekovo dostojanstvo, ki naj se spet uveljavi in prekvasi našega človeka, da bo videl v rojaku rojaka. Vez, ki bo utirala novo, do danes pri nas noizhojono pot človeka do človeka od rojaka do rojaka, pa naj ustvarjata pravičnost in ljubezen, ki naj postaneta duhovno gibalo narodove rasti. Zavedamo pa se, da morajo biti dani realni temelji za novo narodovo rast in o njih razmišljati, smatramo za dolžnost vsakogar, ki misli naprej.
1.	JiaJL položaj mod drugimi narodi:
” Maše načelno pojmovanje naroda in države. Narod nam jo najvažnejša živijenska skupnost in njegovi koristi podrejamo vse druge javne in osebno koristi. Država obstaja zavoljo naroda in ne obratno. Zahtevamo avtonomno državo Slovenijo. Narodne države se združujejo v večje politične in gospodarske enoto, da si zavarujejo boljšo gospodarsko pogoje.
aj_ Slovensko narodno ožemi le: Kot enakopraven narod zahtevamo Slovenci" moznoVt avtonomnega narodnega življenju v slovenski narodni državi, ki naj obsega vse slovensko ozemlje, ki jo bilo odtrgano od slo venskega narodnega telesa.
b)	Odnos Slovenijo do Jugoslavije: Slovenija so vključi v zvezno državo Jugoslavijo, ki naj bo zveza enakopravnih držav.
c)	Vključeni e v višje državne dinice:	Stremljenje po Zvezi
evropskih držav.
d)	Slovansko skupnost 'smatramo le kot stremljenje kulturnega (in event.) gospodarskega soddlovanja svobodnih slovanskih narodov.
2.	Notranja ureditev:
Zagotovitev možnosti polnovrednega in svobodnega razvoja v duhovnem in materialnem pogledu. Zato morajo biti dani ustrezajoči gospodarski, socialni in politični pogoji.
a) Gospodarska načela:. Gospodarska načela naj temelje na načelu socialno pravičnosti - onemogočanje izkoriščanja človeka po človeku, slabej šega po močnejšem, manjšega naroda po večjem. Nihče ne smo graditi svoje osebno blaginjo na račun skupnosti. Vodilno načelo pri urejanju gospodarstva: vse osnovne dobrine gospodarstva naj služijo neposredno narodni skupnosti. Osnovna naloga gospodarske politike: ustvariti zdravo, sorazmerno razvito gospodarstvo, ki bo iz lastnih sil ali pa s koristno zamenjavo nudilo dovolj sredstev za čim popoljnojše kritje vseh gospodarskih in kulturnih potreb naroda ter možnost zaposlitve. To jo namen narodnega gospodarstva, ne pa čim večji dobiček. Zasebna lastnina se priznava, a so omejuje; tudi ne smo biti temelj družbene in politično premoči. Država ima pravico in dolžnost, določiti in uredi ti obseg, način in pogoje pridobivanja in meje razpolaganja z zasebno lastnino. Proti zasebnemu lastniku, ki lastnine no upravlja skladno z interesom skupnosti, mora imeti država sankcijo vseh stopenj. - Potrebno jo načrtno urejanje gospodarstva" postopno, narodnome gospodarstvu ustrezajoče podružabljonjo veleindustrijo in veleposesti; državna kontrola nad zunanjo in notranjo trgovino; ureditev kmečkega gospodarstva; podpiranje zadružnega urejevanja lastnino v kmetijstvu, industriji in obrti; sprememba dednega prava. Ornoji naj so brezdelno uživanje sadov tujega dola in se določijo maksimalno možnosti dedovanja.- Podrobna
praktična ureditev gospodarstva naj sc prilagodi narodopisnim, prirodo-pisnim in zemljepisnim okolnostim.
bj Socialna načela; Razvoj prave skupnosti tor možnost osebnostnega razvoja in živijenske zavarovanosti vsakega posameznika.Temelj~ na socialna dolžnost in pravica vsakega poedinca jo delo. Ustvari naj sc tako razmerje do dola, ki ustreza človekovi socialni in^individualni naravi. Vsak naj vrši poklic po sposobnostih in v skladnosti s potrebama skupnosti. Vsako delo, ki služi skupnosti, mora biti dostojno plačano. Eksistenčni minimum naj omogoča tudi najnižjemu delavcu uživanje kulturnih in civilizacijskih dobrin. Za enako delo - enako plačilo’ Odloča naj zgolj sposobnost. Zaščititi treba družinski eksistenčni minimum, človeku mora biti tudi zagotovljen obstanek v primeru nezaposlenosti, onemoglosti, bolezni in starosti. Vsak človek mora imeti vso možnosti zdravljenja, zato naj so zdravniška služba podržavi. Vse bolnice in okrevališča naj bodo vsem bolnikom na razpolago.
c)	Prosvetna politika: Namen:" vz.ao 1 iti novega človeka, ki so bo zavedal dolžnosti in pravic v okviru svoje narodne države in pravilno pojmoval nalogo svojega naroda v občestvu drugih narodov. Možnost vsakemu do najvišega razmaha, duhovnega in telesnega. Slabo gmotno razmere no smejo nikogar ovirati. Vso vzgojne ustanove morajo biti v službi skupnih narodnih ciljih. Mladina naj spoznava svoj narod iz pravilno osvetljeno zgodovinske preteklosti in neizmernih žrtev. Šolstvo mora biti življcnsko po svojem sistemu, vzgoji in znanstvenem delu.
d)	. Politična načela:. Osnova: Resnična demokracija, politična in gospodarska, ki temelji na etičnih načelih človečnosti, svobodo vesti in prepričanja. Taka demokracija ni mogoča ne v boljšoviško urejeni državi, a tudi no v monarhiji kjer jo omogočena samovoljnost raznih dvorskih klik. Vztrajamo na republikanski ureditvi državo in odločno odklanjamo privilegije pocdinccv. Državno in versko življenje sta dva avtonomna svetova, zato naj sc izvede ločitev cerkve od državo na tak na' čin da bo v korist versko-ctičncmu življenju vernikov.
sila in m cč
V zadnjih dneh avgusta sc imeli liherali,združeni v Liberalni in ternacionali, svoj deseti kongres v Oxfordu. Nagovor Don Salvadorja de Madariage, španskega filozofa in pisca ter častnega,predsednika te internacionale,je bil gotovo med najpomembnejšimi dogodki na tem zbo= rovanju.
Njegovo mnenje je, da smo preživeli napade z leve delno,ker smo bili močni,kadar smo se borili v imenu Svobode,delno pa, ker j e bil sovražnik bedast.
"Toda prizna ti moramo: če se danes nahaja stvar Svobode v duhov= hi krizi, je to predvsem zaradi naših lastnih napak. Poglavitna greš= ka Zapada je, da se njegovi leaderji,kot kaže, ne zavedajo dovolj pra ve narave spora,ki zdaj deli Svet. Bistvo tega spora je neločljivo po vezano z bistvom Svobode.
"Mi smo šibki, ker zlasti v naših mednarodnih odnosih no razume= mo pravilno razliko med Silo in Močjo. Kaj je Sila? Slučajna možnost, v kateri lahko nekdo ukaže poslušnost s pomočjo nasilja. In Moč? Si = s tem.vplivanja in kontrole, osnovan na prostovoljni privolitvi. Sila je zasnovana na strahu. Moč je zasnovana na veri, na prepričanju.
"Papež ima danes prav gotovo večjo moč kot pa v časih,ko je- bil Papeški vpliv zasnovan na časni sili.
"V tem razlikovanju med silo in močjo se dotaknemo je.drp Liberali zmo, ker ta postavlja proti vladi sile sistem vlade moči'. Ta sistem 3o svobodni narodi v veliki meri ostvarili v okviru svoje notranje po litike. Toda stvar je druga v mednarodnih zadevah: Zapad še vodno vztraja v svojem sporu s tiranijo na zastareli predstavi, da gre v tej borbi za spor Sile. Dejansko pa so danes boj Svobode ne razvija v me= jah Sile ampak v mejah Moči."
(zpa)
• • •	•	•	•	.	.	■	:	•	•	:	v	.1
KAKO J E. V JUGOSLAVIJI
Kaša emigracija, tako slovenska'kot jugoslovanska, sc bo morala slej	ko	prejo rosno pozanimati o tem, kaj ljudje doma mislijo, kako
-jim gre	in	do kolike more so bodo morali njeni nazori	in pogledi	v toku
časa preusmeriti, da pridejo več ali manj v sklad s pogledi ljudi doma. kot je bilo v Klicu Triglava Večkrat povedano, tok sprememb doma točo neizbežno naprej in bilo bi pametno če že ne hvalevredno in koristno izvedeti, v kakšni smeri sc ti dogodki razvijajo. Mogočo bo v marsikaterem pogledu to, kar so bo izvedelo, neprijetno, a bo gotovo v vsakem o~ zim počno. Zanimivo bo izvedeti, kaj mislijo doma navadni ljudje o režimu in bodočnosti, in zlasti kaj o tem mislijo slovenski in ostali jugoslovanski komunisti. Gotovo idejo navadnih članov komunistične partijo niso	iste kot so bile leta 1945; ugotoviti bi bilo	treba, do	koliko
more so	so	njihova stališča spremenila po dogodkih na	Ogrskem in	na Po-
ljskem, po ponovnem približanju Tita Moskvi, zlasti.pa po poslednjih Sovjetskih tehničnih uspehih in znakih, da Hruščov sledi Stalinovemu zgledu, da prevzame v Sovjetski zvezi popolno oblast.
Zato nameravam priobčiti nekaj člankov, iz katerih bi čttate-Iji dobili nekak pregled položaja doma, tako kot ga gledajo Jugoslovani ali verodostojno in resne osebo ki so zanimajo za tamkasnje razmere. Današnji članek bom v prvi vrsti posvetil pregledu gospodarskega položaja in razen izjav naših ljudi bom navajal tudi znanega angleškega poznavalca položaja v vzhodnoevropskih državah Richarda Lov/cnthala, kot ga je objavila berlinska revija MOMAT v oktobrski številki.
Jugoslovan, ki je pred meseci bil izven domovino, pravi o položaju doma sledečo: "Po mojem mnenju jo strogost nekoliko popustila.Za to je možnih več razlogov. Mogoče ljudje na oblasti mislijo, da je ljudstvo bilo že zadosti_izgrajeno in da so jim zaradi toga ni treba bati nobenega upora. Sedaj kaže, da jo vzpon živijonskega standarda na vrsti. Resnično je sedaj videti več automobilov in motornih kolos,posebno pogosto Fiat 600. Njegova cena jo 800.000.dinarjev, tako da si na splošno to vozilo lahko privoščijo samo direktorji, zdravniki in obrtniki, široko množice pa so še vedno daleč od motorizacije in dviga živijenske ravni. Slovenci se na splošno jezijo, ker morajo čakati dokler sc ne vzdigne življenjska raven pri južnih bratih, to pa zato, ker je tam več ljudi vdanih režimu."
To mnenje je zanimivo, ker iz nekega srbskega: vira vidim, da prebivalstvo v Srbiji smatra, da živi slabo, ker režim investira vsa razpoložljiva denarna sredstva v zapadne republike, t.j. v Hrvatsko in Slovenijo. Iz tega bi sklepal, da ne velja niti ena niti druga ugotovitev kar se tiče življenjskega standarda, ampak da jugoslovanski narodi drug drugega dolžijo za ekonomske težave, za. katere nosijo krivico samo ljudje na oblasti.
Lowenthal pravi o tem sledeče: "Jugoslavija je seda dosegla stopnjo v kateri so širše plasti prebivalstva začele uživati sadove dolgoletnih reform sicer ne v obliki politične demokracije ampak v obliki večje osebne svobode in predvsem višjega žiljenjskega standarda.
V primerjavi s preteklim letom - v Jugoslaviji sem bil zadnjič preči 15 meseci - je bilo najbolj očividno izboljšanje materialnih razmer. Lene so boljše oblečene, kakovost tekstilnih izdelkov v trgovinah se je izboljšala in njihove cene so se nekoliko približale evropskem povprečju. Bilo je opaziti več motornih koles kot pred enim letom in celo gotovo šteVLlo privatnih automobilov. Inteligenca in manjši uradniki, ki so nekoč s težavo vzdrževali svoje družine, sedaj s ponosom kažejo na nove hladilnike jugoslovanske proizvodnje in ostale skromne luksuzne predmete.
Najvažnejši rezultat kongresa delavskih svetov preteklega junija meseca ni bila toliko razširitev njihovih lastnih pravic v vprašanjih upravljanja podjetja kot splosna ugotovitev potrebe, pustiti tehnično bolj naprednim podjetjem v Sloveniji in na Hrvaškem večji delež njihovega dobička, namesto da bi ga odvajali v nerazvite predele države,.
Ta mera naj ne bi bila samo spodbuda za zaostala podjetja* da Izboljšajo lastno proizvodnjo, apmak tudi da preprečijo emigracijo nezadostno plačanih kvalificiranih delavcev."
Lov/enthal piše izključno le o položaju kar se tiče industrijskih izdelkov, no omenja pa živilskih potrebščin, katerih cene so se v zadnjem času, kot je obče znano, precej dvognile. To potrjuje izjava drugega>očividca, ki pravi: "Druga stvar ki je od velike važnosti, jo ekonmski položaj, ki je obupen. Stanje je bilo v tem pogledu vedno slabo in vkljub vsem poizkusom se ni nič popravilo. V kolikor je sploh neobhod-ne živilske potrebščine moč dobiti, se je treba zahvaliti ameriški pomoči, a cone kljub temu neprestano rastejo. Plače so sedaj višje, toda niso bile povečano v sorazmerju s porastom cen. Tekstilni izdelki so nekoliko cenejši kot prej, kar omogočuje ljudem, da vsaj ne izglodajo tako bedno kot preje, če še ne morejo biti ros dobro oblečeni.
Eden od problemov je, da je naj večja pozornost bila posvečena razvoju industrije, medtem ko je poljedelstvo bilo zapostavljeno. Industrijska proizvodnja je bila res povišana, toda njeni izdelki so tako slabe kakovosti, da jih ni moč prodati nikjer razen v afriških in azijskih državah, kjer je standard nizek. Zaradi tega ni kaj izvoziti ni tuj ih valut.
Sedaj ljudje na oblasti uvidijo napake, ki so jih napraviii in pokušajo narediti nekaj za poljedelstvo, ki stalno opada, ker so kmetje nezainteresirani in je postopek proti njim bil tako surov v toku preteklih let, da ga ne morejo pozabiti."
„	,	, Vse kaže, da to mnenje ni več toliko aktuolno, ker je jugoslo-
vanska vlada letos izdala mnogo več denarja za poljedelstvo kot v preteklosti in kor je letošnja letina prvič po dolgom času bila izredno plodna, kar bo gotovo v nemali meri pripomoglo k izboljšanju gospodarskega položaja doma.
J • G *
' GOSPA'CASTLE SE JE ZMOTILA
1 -u ^ 0?®ni Djilasovega "Novega razreda" sem omenil (KT 220.), da je ■laburistična poslanka gospa Barbara Castle pobijala v "New Statesmanu" gotove Bjilasove trditve in med drugim izjavila, da se na primer Dedi= jer svobodno giblje in lahko potuje v tujino. Gospe Castle ni bilo tre a dolgo c okati,da so se ji odprle oči. Začetkom oktobra je bilo v i =
* A-.	i 2vl^ev° pfsoio> * * v Sigf’ir prvem delu gospa Castle pravi:
Ali lahko kot oseba,ki je nedavno izrazila v vašem listu veselje nad dejstvom, da je jugoslovanska vlada dovolila Vladimirju Dedijerju svo= odno potovanje v inozemstvo in ki sem navajala to kot primer osebne vobode v Jugoslaviji, zdaj izrazim svojo globoko razočaranje ob raz = em se	Očividno sem govorila prezgodaj in preveč
optimistično. Jugoslovansk odklonitev vize Dedijerju,da bi prišel v Anglijo in zasedel mesto lektorja na me.nčestrski univerzi, jo udarec Socialistom, ki so bili uverjeni, da jugoslovanska "pot v socializem" bore nuditi svobodo razgovora v lastnih vrstah in dovoliti svojim dr= pavijanom svobodo gibanja. Poznavajoč Dedijerja več let,vem, da ni bil bio drugega kot učinkovit ambasador socialističnega gibanj a.,kateremu je poovetil svoje življenje. Resnično sem v zadregi,kako naj razumem razlog za takšno maščevalno dejanje proti njemu.’
V drugem delu svojega pisma gospa Castle protestira proti sod= Ji Djilnsu, za katero pravi, da bo prinesla več škode kot pa koristi litovi Jugoslaviji.
J.G.
V decemberski številki KLICA TRIGLAVA,ki bo zaradi predbožičnega
avala na pošto izšla ze 14-.decembra, bomo pričeli objavljati razprav
vo o političnem razvoju prve Jugoslavije,kot nanj gleda g.Pran Erja = yec. Delo bo nato izhajalo predvidoma, v štirih nodaljevnnjih,nakar bo izšlo tudi v ponatisu kot brošura. .	Uredništvo
ŠTEVILKE NE BODO ZBOLJŠALE ŽIVLJENJA DOMA
Prejšnji mesec se je vršilo zasedanje jugoslovanske narodne skupščine,na katerem je bil poleg izpremembe volilnega zakona glavni predmet razprave tako zvani predlog zakona o splošni in osebni potrošnji, ki je dal Titovemu .režimu dolgoiskano priliko, da napravi malo propagande o svojih "naporih" za dvig živ Ijenskega standarda ljudi v Jugoslaviji. Narodni poslanci so sicer izvajanjem uradnih poročevalcev ploskali, toda dvomim, da so se mogli iznebiti vtisa, da je relativni dvig v življenskem standardu prej kot re-alen in na trdnih nogah. Vse prevečkrat so donele v skupščini besede "če", "ako", in "zavisi od". Naj lepša ilustracija za to je dejstvo, da je izvoz v letošnjem letu za 23,j višji od_ izvoza v isti dobi lansko leto, medtem ko je uvoz večji za celih 42>a, kar pomeni, da se je dolg v zunanj e-trgovinski plačilni bilanci kolosalno povečal. Vlada je očividnp jemala v obzir predpostavko, da bo letošnja žetev rekordna in da bo imela priliko pokriti večji del uvozno-izvozne razlike s kasnejšim izvozom poljedeljskih pridelkov. V tem predvidevanju se, na srečo, ni zmotila, toda zanašanje na letošnjo dobro letino kaže, da se relativno zvišanje življen skega standarda nima zahvaliti prav ničemer drugemu in da je zato to zvišanje samo trenutnega značaja. V kolikor investicije v poljedeljstvu in liberalnejše mere v gospodarstvu ne obrodijo uspeha, lahko pričakujemo,, da se bo režim zno va znašel pred velikimi težavami..Ni zato slučajno, da si je režim izbral rav no letošnjo jesen, ko je bilo že očitno, da bo prišlo do dobre letine, za raz pravljanje zakona o splošni in osebni potrošnji in za milo trobentanje o uspe kih, ki jih je pripisal svoji gospodarski politiki.
Drugo dejstvo, ki govori proti temu, da se je stanje doma. popravilo, so vse češci prebegi mladih ljudi v Avstri jo in Italijo. Po uradnih avstrijskih nodatkih prebegne v Avstrijo vsak.mesec okroglo 1000 Jugoslovanov, ki.se dele na dve skupini: večjo, ki zapušča domovino zaradi nezaposlenosti odnosno sla= bega zaslužka, in manjšo, ki beži iz strahu, da bo Jugoslavija spet prišla pod. rusko peto. Precej beguncev iz prve skupine mora romati nazaj v Jugoslavijo, ker jih ni mogoče klasificirati kot politične begunce in ker ni nobenega spo= razuma z jugoslovansko vlado o reguliranju vprašanja gospodarskih beguncev odn. izseljencev. Število beguncev je tako, da se je morala sedaj zganiti tudi ju= goalovunska vlada in priznati, da obstoja v Jugoslaviji nezaposlenost in da bi bilo "pametno", ako bi se vprašanje "gospodarske emigracije ■ rešilo tudi uract no na mednarodni osnovi. S tem je Titov režim priznal, da uvedba komunistične ga sistema ne rešuje automatično vprašanje zaposlitve v neki deželi in da so bile obtožbe-v pogledu izseljencev naperjene proti predvojni Jugoslaviji samo pesek v oči tako delavcem doma kot izseljencem v tujini. A Jugoslavija ni edi. na komunistična država, ki je bila prisiljena priznati, ua je. pojava gospodar ske emigracije posledica nizke’zmogljivosti neke dežele in ne kakega kapitali stičnega izkoriščanja. Poljska, in Bolgarija sta storili to pred njo. Poljska je n.pr. sklonila sporazum z Norveško za zaposlitev enega tisoča Poljakov na norveških ladjah, a Bolgarija je samo letos poslala na delo v Rusijo skoro de set tisoč mladih delavcev.
Poleg' hrane, obleke, radio aparatov in zobnih ščetk spada k živijenskemu standardu tudi vprašanje stanovanj. Na skupščini smo sliš'a'li zelo upapolno iz javo, da so so sredstva za izgradnjo stanovanj podvojila v primeru z lanskim letom (od 33 na 60 milijard dinarjev) in da lahko pričakujemo "živahno ak = tivnost" na tem področju. Nepoučen človek bi si predstavljal, da kažejo ti astronomski zneski veliko skrb režima, da reši stanovanjsko krizo. Toda dej= ' stva govore drugače.
Sest novoporočenih parov v enem stanovanju
Konec lanskega leta je bilo v Jugoslaviji 3,000 stanovanj (386.000 v Sloveniji) v primeru z 35^63.000 v letu, 1930) kar pomeni, da so v soplmih ]e tih zgradili okroglo 200.000 stanovanj odn. povprečno nekaj manj kot 30.000 na leto. V istem času se je število ljudi v Jugoslaviji povečalo za 1,900.000 ljudi, a porok je bilo 1,200.000. Primerjajmo samo število porok s številom zgrajenih stanovanj, pa vidimo,, da pride skoro šest novoporočenih parov na eno samo stanovanje - a kje so potem še oni, ki so že poročeni, pa nimajo sta novanja’ in oni, ki niso poročeni in živijo skupno s svojimi starši, poročenimi brati in sestrami.
Ako računamo, da živi v Jugoslaviji nekaj več kot 18 milijonov ljudi v 3,650.000 stanovanj, vidimo, da pride skoro pet ljudi na eno stanovanje, t.j. praktično oče, mati in trije otroci. V Sloveniji, kjer je položaj nekoliko boljši odn. kjer je naravni prirastek nekoliko manjši kot v "zaostalih" repu= blikah, pridejo na eno stanovanje okroglo k osebe, v "zaostalih" republikah ^osne in Herzegovine pa pet. in pol in v Makedoniji nekaj čez šest oseb.
Vsa stanovanja skupaj merijo okroglo 66 milijonov kvadratnih metrov,v Sto veniji 1? milijonov. To pomeni, da meri eno stanovanje okroglo 42 kvadratnih ®etrov, v Sloveniji 43^ž. V skladu s številom oseb, ki se nahaja v enem stano= vanju, pride torej na eno osebo okroglo osem in pol kvadratnih metrov, v Sloveniji enajst kvadratnih metrov. Ako upoštevamo, da tu niso vračunane samo so be kot jedilnica, sprejemnica in spalnica, ampak tudi kopalnica, kuhinja in stranišče, potem je jasno, da je prostor, ki pride na eno osebo dejansko še ■flhogo manjši.
Kaj torej predstavlja onih 60 milijard dinarjev, ki se baje nahaja letos v fondu za izgradnjo stanovanj?
Ako je res, da je 35 milijard, ki jih je bilo v fondu lansko leto, zgra= ^ilo 30,000 stanovanj, potem bi 60 milijard moralo zgraditi skoro dvakrat več. ^0 bi bilo pri 315.000 družinah in samcih, ki šc vedno nimajo svojega stanova ftja, skoro ena petina. Nekaj - toda še zdaleč ne dovolj. Toda pri tem je - po= slečeno dejstvo, da onih 33 milijard dinarjev ni zgradilo 30,000 stanovanj!.-stanovanja so bila zgrajena z ravno polovico tega zneska, medtem ko je .0 = stala polovica neuporabljena iz najrazličnejših razlogov. Gradbena podjetja to 2ijo, da niso imela dovolj naročil. Tovarne in druge ustanove, ki običajno gr.a velike stanovanjske zgradbe, tožijo, da jim centralna uprava za stanovanjsko izgradnjo ni preskrbela odnosno odobrila zemljišča. Centralna.uprava spet tozit da ne more dodeliti zemljišča, dokler ni izpeljana urbanizacija mest.In tako dalje. Eden meče krivdo na drugega. A to ni vse. Gradbena podjetja po b-^ugi strani priznaj P, da bi tudi v slučaju, če bi imela vsa naročila, načrte th potrdila v zvezi z izgradnjo, ki bi odgovarjala znesku 30 milijard dinar = 3ev, ne mogla graditi stanovanj z večjo naglico, ker nimajo niti dovolj grad= benega materiala niti modernejših strojev, ki bi tempo izgradnje povečali. Po ^išljenju arhitekta Miodraga Anastasovica, državnega sekretarja za urbanizem ih komunalne zadeve srbske vlade, bo mogoče stanovanjsko stisko v Jugoslaviji t’ešiti šele v kakih petnajstih do dvajsetih letih. * v
Ergo, ako jugoslovanska gradbena podjetja ne morejo zgraditi letno več stanovanj kot v vrednosti svojih dvajset milijard dinarjev, kakšen .smisel se jbha napenjati v skupščini, da je vlada povečala fond stanovanjske izgradnje na Šestdeset milijard?
Naj bo zakon o splošni in osebni potrošnji še tako bleščeč, dejstvo osta da zavisi živijenski standard predvsem od zmogljivosti dežele na eni stra in pametne gospodarske politike vlade na drugi strani. Trenutno ni mogoče ^eči, da sta si ti dve komponenti življenskega standarda v ravnotežju,
Lojze Zupan
TRETJI UPORNIK
Milovanu Djilasu in Vladimiru Dedijeru se je sedaj pridružil še Stevan ^sdijer, Vladimirov brat, bivši direktor Kidričevega instituta za .jedrsko e= Orgijo v Vinči. Stevan je odstopil s tega položaja pred dvemi leti, ker je-. ^hsprotoval političnemu vmešavanju v znanstveno raziskovanje. Letos poleti, je javil v mesečniku BULLETIN OF THE ATOMIC SCIENTISTE, ki izhaja v Chicagu in &a urejuje odbor svetovnoznanih znanstvenikov pod vodstvom dr.Rabinowicha,čla bek pod naslovom "Znanstveno raziskovanje in svoboda v nerazvitih deželah"., V bjem je Stevan prišel do zaključka, da marksizem in komunistični režimi zavi= ^hjo svobodo znanstvenega raziskovanja. Iz članka je tudi razvidno, da on sma b^a Sovjetsko Zvezo - in seveda posredno tudi Jugoslavijo - za nerazvito deže
v kateri komunistični birokrati določajo smer znanstvenega delovanja v skladu s političnimi motivi. V takih deželah, pravi Stevan, je znanstveno ra= ^iskovanje tajno iz dveh razlogov: 1) da se prikrijejo vsi eventuelni neuspe= bi in 2) da se dosežene uspehe na dolgo in široko naznanja, kot da bi bili do 5eženi na nekakšen čaToben način. Edino na ta način - s prikrivanjem in namer bitn pomanjkanjem zvez z zunanjim svetom - je možno komunističnim režimom ustvar 'ihti vtis, da dosegajo gospodarske in druge uspehe preko noči.
Trenutno še ni znano, kako so ta članek sprejeli na znanje v Beogradu,
(I.S.)
Veäeslav Vilder:
ob pravem Času
Naj TdI' mo dovoljeno malo prootora za pripombo k dolgi razpravi rajnih. piscev o vprašanju Jugoslavije. Založnik moje knjige "Sika za rogove’ ” g.Vane Ivanovid namerava izdati brošuro kot nekak knjižni prospekt,v katerem bi bili poleg mojega komentarja nanizani različni tiskani in pisani odmevi naše emigrantske javnosti. Vse to s tem namenom, da bi postala knjiga dostopna tudi širšim krogom. Dosedanji uspeh? Knjiga se je pokaz.i la aktualna; prišla je,kot so se mnogi izjavili, ob pravem času«,
Čeprav je za to treba še dosti časa, se moram že dotakniti precej splošnega mnenja o tendenci moje knjige,ki pa se mi zdi zgrešeno. G. F. Lovrenc je zapisal v "Klicu Triglava"! št.220) in v "Naši reči"( št .87.-) tole: "Poleg tega brez dvoma dejstvuje še danes jugoslovanska ideolog:j-:, in tradicija,ki jo je tako lepo opisal v svoji knjigi g.Veoeslav Vilder.. le da. se na žalost ne morem strinjati z njegovimi nepomirljivimi unitaristično-jugo s 1 ovans ki mi zaključki"o
Ze takoj v prvem stavku uvoda v svojo knjigo sem naglasil,da knjiga plove proti sodobnemu toku, tako uradnemu komunističnemu kot tudi e-migrantskemu,nacističnemuo Zato naj bi se le zadovoljil z minimalnim v; spehom: da privedem staro generacijo k razpravljanju, mlado pa k razmi.
1janju...
Jugoslovanska misel,ki je rodila državo leta 1918., jo zašla v gl' boko krizo. Zato je potrebno,poiskati njen vzrok, da bi ugotovili diagnozo in potem določili zdravilo. Ta prevzeta naloga,da navedem zgod. vinska dejstva skozi dve stoletji v razvoju nacionalizma južnih Splvc.no v zgoščeni a jasni obliki, je glavna vsebina knjige. Nihče ni doslej o ■ vrgel niti eno dejstvo, niti eno navedbo. Iz tega kolikor mogočo öbjok'l nega prikaza zgodovine sem potem izpeljal zaključek, zakaj obstoja sodaj hladna vojna med Srbi in Hrvati.
Tudi v to se nihče od "kritikov" ni upal vtakniti, pač pa večina o"y no ugotavlja,da s knjigo propagiram nazaj jugoslovanstvo: proti hrv, a mu in srbskemu nacionalizmu - novi, tretji, jugoslovanski nacionalizem./?." g.Lovrencu - naj mi oprosti- - je skoraj videti,kot da sem za nekak uka ni, osovraženi unitarizem.
Na kratko: vsa moja "propaganda" je v tem, da se zaustavi srbskc~/r-vatska vojn a. Kako? Moja knjiga stremi v prvi vrsti za popolno r a-zor.ožitvijo Srbov in Hrvatov v njihovem medsebojnem vojevnnj--in uničevanju. Sredstvo: naj spoznajo svoj postanek in p c ■ k 1 o. To j e atomska bomba proti ločitvi in hegemoniji.
S propagando so nastale današnje različne "zaves ti",ki ne rešujejo ampak vodijo srbstvo in hrv at siv o v pogubo.
Ali si more razumen človek zamišljati, da bi?s zamenjavo osnov .. ki je ustvarila skupnost 1.1918., s spremembo in z njeno rušitvi.io okr ■ pilo hrvatstvo in srbstvo in slovenstvo? Kakor se je Jugoslavija rodila kot logičen izraz razvoja dveh stoletij z zavestjo,da se vsi jušni Slovo ni, tako Srbi kot Hrvati in Sl ovenel, obdrž e in ohranijo kot sami svoji ' svobodni pod soncem, tako s svojim današnjim vojskovanjem kopljejo srbi grob. Z načenjanjem vprašanja o drugi osnovi se samo ustvo.rjajo'pogoii za Nedičevo predkumanovsko Srbijo in Paveličovo N.JD.H., čijc stvarna' "oblast" je segala v Zagrebu do Maksimira«,..
Cc etniško nismo eno,kaj naj obdrži to Jugoslavijo? Na to ne vedo govora oni,ki bi hoteli Jugoslavijo,toda a koncesijo tr^h-petih,šestih različnih in tujih narodov v njej. Ali jo mo-e res samo Titov meč obdrže ti in čuvati?
V dodatku, zaključku knjige,težim za kul turnim,duhovnim preporodov po tej.katastrofi. Za "celo revolucijo brez revolucij o.Revolucijo duhov brez sile in nasilja..." Zato kn p.'	■ ne zagovarja nek centralis i i čni
žim novega nacionalizma niti ne meja enih proti drugim,kot nekakšne":/.)
8 ebne nacionalne edinice. "Srbstvo,hrvatstvo in slovenstvo bo zamenj Zle dosedanjo vsebino spora in tnržnje s prizadevanjem za strpnost, in s su? • darnos tj o s svojim "oližnjim" bo našlo svojo mejo in delokrog v celoin' Jugoslaviji.! Str.162.)
v v 'fceni je. vsebina tega jugoslovanstva,ki ima svoje korenine in vu v e eno st v tradiciji skozi dve stoletji ter v težkem :‘n krvavem izkustvu

PISMO IZ AMERIKE:
I L I J A DA
V	oktoberski številki torontske "Slovenske države" je g.Lojze Ili= ja objavil dolg članek pod naslovom "Mihajlovič.evstvo - kakor je bilo". Članek sam je predolg, da bi se ga podrobneje loteval, saj vsebuje vse mogoče in nemogoče trditve, od katerih večina z "mihajlovičevstvom" ni= ma prav nobene zveze. Ker pa je glavni dogodek, ki je v članku opisan, tudi meni precej dobro poznan, naj mi bo dovoljeno nekaj pripomb.
V	svoji "ilijadi" piše člankar nekako tako-le v zvezi s partizan = skim napadom na gorenjsko vas Lahovče: partizani so vas obkolili in vi= deti je bilo,da bo vsa domobranska posadka pobita. V bližini pa so se nahajali Četniki pod poveljstvom svojega "vrhovnega poveljnika" Bitenca ki je nosil domobransko uniformo. Padli so partizanom v hrbet in rešili 1ahovsko postojanko ter s tem postali - domobranci. Major Bitenc pa je iz nepomembnega oficirja v hipu postal "zgodovinsko važna osebnost".Pre lomil je s tradicijo "mihajlovioevstva", postal spet živ ud narodnega telesa,itd,itd. Uvodoma člankar ugotavlja,da je o tem dogodku zelo do = brp. informiran.
.Kot nlan^Notranjskega četniškega odreda, o katerem g.Ilija očivid= no ni bil poučen, sem tiste dni prisostvoval sestanku treh četniških od redov, nekje na gorenjski demarkacijski črti: Notranjskega, Gorenjskega in Dolenjskega pod Mannovim vodstvom. Major Bitenc je res nosil domo = bransko uniformo; kakšno kapo je imel na glavi, ne vem, a ta je ponaVa= di bila odločilna. P0 sestanku sta Gorenjski odred pod Bitencem in Do = lenjsKi pod Marnom odšla proti Gorenjski, kjer sta se zapletla v lahov= sko borbo. G.L0jze Hi ja trdi, da je imel Bitenc vsega kakih 50 mož.To= liko je morda res štel Gorenjski odred, a Mannovih fantov je takrat bi= lo gotovo preko sto. Torej je bilo pred Lahovčami okrog 150 četnikov iz dveh odredov..V vsakem primeru, bilö jih je dovolj, da so razbili parti zanski obroč in.rešili posadko. Način pa, kako g.Ilija opisuje to "zgo dovinsko" odločitev majorja Bitenca, je kaj čuden. Članek je pisan tako, da se človek s strahom približuje višku, ki naj bi bil v tem, da s* čet
mirno gledali,^kako šo partizani klali domobrance, la po tem neupra vičenem strahu si človek oddahne: četniki so rešili domobrance, v veli ki meri prav zato, ker so kot ilegalci imeli svobodo gibanja in so se torej v odločilnem trenutku nahajali blizu Lahovč. V zgodovini pa bo to dejstvo reševanja gotovo ostalo zapisano z zlatimi črkami. Dalje trdi g. liiOa, daje v tistem trenutku "odločitve" major Bitenc zavrgel svoje' mihajlovičevstvo".ter postal domobranec in z njim vsi njegovi fantje," ter tako uničil.'.'mi t" . o borbi četnikov proti Nemcem.
G.Lojze Ilija, ki je sicer dobro poučen, najbrž ne ve, db so slo= venski četniki vsaj ga enkrat poprej "zavrgli svoje mihajlovičevstvo". «o je bil začetkom septembra, od partizanov likvidiran Črni vrh nad Hri jo, so partizani.z isto usodo zagrozili tudi Hoteršici. Da bi se to ne zgodilo in da bi preprečili partizansko obkolitev Hoteršice, so vse do mobranske postojanke poslale svoje fante v zasedo na Žiberše, greben nad Hoteršico. Tja sta pa.prišla tudi Notranjski in Primorski četniški odred• Skupno z domobranci iz Vphnike in Borovnice* Polhovega gradca in ogatca, Horjula in Rovt* amo preležali en dan in eno noo v zasedi, do^ klor ni nevarnost prešla. Mislim pa, da ni nikomur prišlo na misel.da je tfsše "mihajlovičevstvo" kakor koli trpelo.
v,	trdi dobro poučeni g.Ilija, da je bil major Bitenc "vrhovni
miha jiovioevs tva" , kar je seveda popolnoma netočno. Hitija je tudi pomanjkljivo poučen o številu slovenskih četniških odre dov in o njihovem številčnem stanju. Trdi namreč,da je bil Bitenčev lGorenjski) odred največji in "menda edini". Dejstvo je, da je bil G0 = tenjski odred najmanjši in je štel kakih 50 fantov. Notranjski in Pri= ' horski odred sta vsak štela okrog 80-100 fantov, Marnov Dolenjski odred Pa je imel v svojem najboljšem časi okrog 300 ljudi. Prav toliko ie tu= di štel Zmagoslavov Štajerski odred. Zakaj četniki niso dosegli veöjega obsega, je pa že vprašanje,ki spada v našo domačo politiko. Toda eden' od razlogov je verjetno v tem, da so slovenski fantje pravilno čutili,da

v stvari ni nikake razlike med Setnik! in domobranci,kar se tiče glavne ga vorašanja, borbe proti komunizmu. Razen tega je bil sklenjen sporazum po katerem je vse domobranstvo postalo sestavni del Slovenske armade Ju goslpvanske vojske v domovini.
. 11 Tudi pri vprašanju uniform g.Hi ja ni ravno dobro poučen. Verjetno je večina fantov v četniških odredih nosila domobranske uniforme,a z ju gos lovansko "šajkačo" . Pokrivalo ali celo le znak na njeni' j e./bor e j odlo čevalo,komu je dotičnik pripadal , ne pa uniforma kot taka. Štajerski odred je bil celo oblečen v gasilske in železničarske'uniforme,kar seve da ne pomeni, da so bili vsi štajerski četniki gasilci odnosno vsi šta= jer.ski železničarji četniki.
Dalje očita g.Ilija "mihajlovičevstvu" borbo za oblast ter zanika, da bi-se borilo proti Nemcem. Za "oblast" so se borili v Sloveniji vsi, ki so sploh nosili puško, tudi slovenski domobranci. Bilo bi smešno za nikati,da bi v primeru zmage slovenski domobranci ne zahtevali zase ni= kakega' glasu pri bodoč,em urejanju ^ržave ali da bi jim kdor koli mogel kratiti to pravico. Kar se tiče borbe proti okupatorju: nihče ni:. dolžan napraviti samomor, da bi s tem dokazal upravičenost svoje :!,borbe". Ge pa želi g.Ilija točnejših podatkov o četniških borbah z Nemci, na štajerskem mu bo to prav gotovo uspelo brez posebnega truda. Poleg tega g.Hrja po zabija, da se borba proti okupatorju ni vodila samo s puško; o tem mu lahko marsikaj povedo stotine "mihajlovičevcev",ki so romale v koncen= triadi j ška taborišča. Končno 'je bilo slovensko "miha j lovičevs tvo" samo del celote, to je del jugoslovanskega "mihajlovičevstva" in le v tem 0= kviru more biti pravilno ocenjeno.
G.Ilija se je te svoje "ilijade" lotil predvsem iz. ogorčenja nad nekom,ki je v Buenos Airesu izja-vil, da je treba vsem,ki so se borila.' proti okupatorju, povrniti škodo in da v to grupo spadajo tudi četniki. G.Ilija pozablja, da je bilo Slovensko domobranstvo vzdrževano- predvsem z davki Ljubljanske pokrajine, partizani pa praktično s prispevki vseh pomembnejših industrijalcev in trgovcev; slovenski "mihajlovičevci" so ' pa -'razen,kadar so jim politiki blagovolili dodeliti denar,ki. jim ga je v ta namen poslala londonska jugoslovanska vlada - premogli menda enega«samega mecena,ki se je drznil plavati proti toku. Oe se torej nje mu povrne, kar je žrtvoval, verjetno ne bo blagajna bodoče slovenske dr žave utrpela prevelike škode. Pravtako: g.Ilija pozablja ali pa morda nikdar ni vedel, da je bila mnogim slovenskim četnikom, tudi podpisane^ mu, zaplenjena imovina-ter da so bili v'tozadevnih objavah Pokrajinske-uprave vrženi v isti-koš s komunisti.
Zdi se mi, da je gillija postavil ves svoj obširni članek' na. popol nema napačno osnovo in s tem nehote piha v komunistični rog. Vprašanje namreč ni: kdo se je .boril proti okupatorju,ampak kdo se je boril z a okupatorja. Odgovor je jasen: v Sloveniji prav nihče, vsnj: direktno ne. Gotovo pa je, da. je imel od vsega tega "bratskega klanja" samo in edino korist - okupator.
"Slovenski drže.vi"
Ne bi se loteval g.Iiije,ker je gotovo vsakdo upravičen do svojega mnenja o dogodkih med našo revolucijo. Toda dejstvo, da je uredništvo Slo venske države takemu skrpucalu odmerili praktično polovioo svojega pro= štora,.je gotovo zaprepaščujoče. "Slovenska država" in ljudje,ki jo izda jajo,sif-prizadevajo,da bi svoje delovanje čim bolj usmerili v pozitivno in koristno polje. Brezdvoma je pametno,da se nekdo v emigraciji ukvar= ja tudi z mislijo,kaj in kako naj se uredi Slovenija,če se lepega dne znajde sama zase;pa naj bo ta možnost še tako neverjetna. Zdi se mi pa, da slovenska javnostjo tem in takem prizadevanju ljudi okoli Države premalo odnosno sploh nič ne ve, kar da človeku misliti, da tega prizadeva nja sploh nikjer ni razen v zvenečih proklamacijah. "Slovenska država" ima.vsekakor najboljše^izglede, da postane vodilni slovenski časopis v A meriki', toda s takim načinom žurnalizma, 'z jedkimi izpadi proti vsemu,kar spominja na Jugoslavijo, s članki,kot jih objavlja tisti Mirko Geratič, kirga-ije v oktoberski številki tiskarski škr«t tako poredno imenoval "Mikro Geratič", s takim pisanjem svojega cilja list gotovo ne bo dose= gel. Oe pa ni kaj pisati o pozitivnem prizadevanju in dosedanjih zakljuČ
RAZGLEDI
KNJIGA O DRAŽI: Lotiskan je dru.^i zvezek "Knjise o Draži" (založila Sr? ska Narodna Odbrana v Kanadi,411 str.,cena $ 5).Ta del obsega dobo od 1944.-1946 .leta in kakor v prvem zvezku so tudi v tem zbrani članki,ki jih je uredil g.Radoje L.Kneževid.Vključeni so tudi nekateri zanimivi doku= menti kot rezolucija s kongresa v vasi Ba,govor kralja Petra,s katerim je pozval na priključitev Titu itd. Z ozirom,da sta izšla oba zvezka,skupaj okoli 900 strani,je.mogoče dati končno oceno. Tehnično sta knjigi v vsa« kem pogledu popolni.Vsebinsko pa je jasno,da sta namenjeni izključna za srbsko rabo. Odporniško gibanje v Sloveniji je opisal g.Karel Novak.01a= nek je nepopolen in pristranski;fker so v glavnem navedene le slabe stra= ni in organizacijska nesposobnost Slovencev. Nekdo od preživelih udeležen cev naj bi postavil stvari v pravilno luč. - Odporniško gibanje med Srbi, (v glavnem v sami Srbiji,)je prikazano v najlepših barvah; dejansko je urednik zbral tiste članke iz srbskega emigrantskega in izseljeniškega tiska,ki so gibanje' tako prikazali.Vsekakor ni krivda g.Kneževida, ; da ni srbski tisk nikdar pisal o ljudeh kot je bil četniški poveljnik kape tan Radovič "Kondor", narednik Jankovič in nekoliko njima enakih,dasi ti Predstavljajo manjšino,vendar znatno manjšino. "Kondor" je n.pr.užival v klanju kmetov,itali janskih ujetnikov in čestokrat tudi nižjih četniških Poveljnikov iz drugih odredov.Na svojem področju je vpeljal strahovlado, ki je bila hujša od gestapovske in šele leta 1944.so ga uspeli likvidi= rati. Njegova in njegove ljubice glava pa sta bili odnešeni v torbi Dra ži. To je le en primer seveda, toda da bi bil zgodovinski prikaz odpor= niškega gibanja resničen,je treba,na žalost,zabeležiti tudi take stvari. Sele potem bi bilo moč razumeti in pravilno oceniti ogromne težkoče,pod katerimi je Draža vodil odpor. Težkoče, povzročene ne le od okupatorja in komunistov ampak tudi od strani kralja,jugoslovanske vlade in posa = meznih njegovih poveljnikov.
fiDEÖA MATA HART: Pod naslovom "The Red Mata Hari" je izdal Exposition Press v New Yorku knjigo dr.Milana Šijačkega,velikega "ravnogorca".Gre za življenjepis Vere Pešič, za katero trdi zdravnik Šijački,davje bila članica Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.Živijenje Pis (337 strani,^ 5) je poln seksat neslanosti,netočnosti in.piščeve fan tazije. Po nalogu partije,piše dr.Sijački, je Vera vstopila v službo Nem cev, postala ljubica in potem žena dr.Kraus a,šefa Gestapa v okupirani Srbi ji.Mimogrede je bila ljubica generala Badera,nemškega poveljnika v Srbiji, Tase Diniča,Nedičevega miniatira, podpolkovnika Zivojina. Djuriča, Nedičevega. poveljnika in majorja Radoslava Djuriča,Dražinoga poveljnika, (ki je kasneje prešel h komunistom in na Mihailovičevem prooesu pričal Proti njemu.) Njena prava ljubezen pa je bil partizanski oficir in višji Partijski funkcionar Milivoje Perovič. Vero je pred koncem vojne zaklal nek Dražin komandant. Kot komunistka,žena gestapovskega šefa itd. je Ve na PešiČ - trdi dr.Sijački - naredila ogromno škode Dražinemu odporniške mu gibanju,ker je s.pomočjo Nemcev, s prevaro,uspela,da spravi s poti znatne število Dražinih borcev. Ona je,pravi avtor, preko Nemcev dejan = sko upravljala okupirano Srbijo; tako želi prikazati neumnost Nemcev,a nehote pokaže tudi neumnost mnogih Dražinih poveljnikov.
Brez dvoma upa dr.Sijački,da bo Hollywood odkupil pravo,£a p« knji gi posnomo film. Medtem ko poskuša gotova skupina Srbov predstaviti Mi= hailovičevo odporniško gibanje kot nekaj veličanstnega, dr.Sijački s ta ko neokusno knjigo pred tujci vse to ruši, kar ga niti malo ne moti,da ne bi samega sebe še naprej predstavljal kot največjega ravnogorca.
Vera Pešič ni bila svetnica, daleč od tega. Toda smešno j e,da ji da nes tak velik "ravnogorec" na tak način postavlja spomenik. na’
Znižujemo naročnino za pol leta vsem novim naročnikom,če s« nar«če na Klic Triglava do 31«decembra.Dobili bodo šest številk za 10/- •dn.Sfl^o Izkoristite to priložnost in naročite list svojim prijateljem kot malo božično darilo.Tako boste pomagali tudi Vašemu listu,Klicu Triglava,0= benem pa dosegli,da se Vas bodo prijatelji spomnili vsaj šestkrat v po lovici leta,in to le za 10 šilingov ali poldrugi dolar. UPRAVA
PISMA UREDNIKU
3/^OODLOpI'TEV	C.Urednik ' V KT 221 želi g. Simonič, naj preciziram,kdaj
„imajo Hrvatje pravico uporabiti pravico do samoodiočbe» Po mojem.mnenju morajo imeti Hrvatje in drugi jugoslovanski narodi pravico glasovati o ■tem,;ali hočejo ostati v okviru skupne jugoslovanske države ali ne in, kolikor na to odgovore pritrdilno, kako naj bo ta država urejena, takoj, ko -bo svobodno glasovanje o tem mogoče. Menim, da je postavljanje objektivnih pogojev nemogoče, ker mi ni jasno, kdo naj bi na pr.objektivno odločil, ali je ‘Videti, da skupno; življenje ni možno v zares demokratični Jugoslavij i. To je spot mogoče določiti samo s subjektivnim glasovanjem. Po.leg toga mi ni jasno, kako bi mogla biti Jugoslavija demokratična, če bo večina Hrvatov pfoti njej', pa jim te^ga samo ne bomo dovolili izraziti.
Pri besedah, ki se tako splošno uporabljajo in zlorabi j aj o lot beseda "demokratičen'1, je sploh treba zelo paziti. Včasih ne pomenijo ničesar več. Osnovni pomen te besede je "vlada večine".. Vlada večine se kaj lahko spremeni v "tiranijo večine", kakor se je colo teoretično zgodilo Rousseau-ju, ki je "voljo večine" proglasil za "skupno voljo", zaradi česar naj bi večina imela pravico manjšino za lase privleči v nebesa. Taka demokratičnost.za Jugoslavijo kot celoto še celo ne prlhaja v poštev, ker bo spot rodilo samo zdraho, če bo večina, ki bi jo na pr. sestavljali v glavnem samo Srbi in Slovenci, diktirala manjšina, ki bi sestavljala večina Hrvatov. Razvoj Jugoslavije od l.1918.naprej je Jasno pokazal, vsaj meni, da so skupnosti, iz katerih jo Jugoslavija sestavljena, vse preveč močno vkoreninjeno, da bi mogla demokratična Ju-
goslavija obstajati brez pristanka vsako izmed njih.
Beseda "demokratičen"; ima pa še drugi pomen: vlada večine s spoštovanjem vseh pravic manjšine in posameznikov. Te pravice imamo za "naravne in neodtujljivo" in jih ne more odpraviti.nobena večina. Te pravice so našteto v raznih "deklaracijah človeških pravic" od francosko in ameriške pa do najnovejših, ki jih sestavlja OZN. 'Na splošno .. se danes met to pravice prišteva tudi- samoodločba. Tako bi morala demokratična Jugoslavija Hrvatom priznati pravico do .odločitve, ali hočejo o-stati v Jugoslaviji ali no, v tistem tronutku, ko bo postala demokrati-ena, če 'bi hotela biti demokratična.
Jaz sam som odločno za Jugoslavijo, kljub temu pa je ne želim vsiljevati nikomur. Prepričan sem, da je potreba in želja po skupni jugoslovanski državi dovolj močna, da bo zmagala tudi v popolni svobodi oziroma prav v popolni svobodi, kp£ J i ..j|G doslej razvno vsiljevanje iz-podnašalo tla. Upam pa, da bodo vsi* Jugoslovani dovolj pametni, da bodo sprejeli "dejansko stanje", t.j. Jugoslavijo, kakršna je danes, brez komunističnega režima, za izhodišče urejenemu odločanju, ali naj ostane še naprej in kakšna naj bo. Ue ne bomo hoteli odločati o tem ž glasovanjem, se lahko zatečemo edino k orožju in se spet pobijemo med seboj. Kdor noče pristati na načelo,, da večina na določenem ozemlju odloča :	o
usodt*toga .ozemlja ob spoštovan j u..,pravic manjšine, in vztraja na Veliki Hrvatskl do Drino ati na Veliki Srbiji od Djevdjelij o - do Srbskih MoYa~ vic, po mojem mnenju n’aravnost kliče k medsebojnemu klanju in preprečuje uspešen boj proti tiraniji, ki trenutno tlači vse jugoslovanske narode. Morda je zelo .nerealistično pričakovati pameti od Slovencev, ‘ Hrvatov, •SrbcV itd., toda zdi sc mi, da se je tako predrzno •zanašdt'ip nä zdrav razum svojih rojakov danes edini izhod.
•	F.Lovrenc.
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20,v mesecu in ga izdaja "Slovenska Prav da". Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisa hr od -izvršnega odbora. - Naročnina za list znaša v Veliki Britnni= ji L 1.4.0 na leto odnosno 6/-na četrt leta, v Severni Ameriki, pa j? 3.50 1'etno za navadno in pr 7.00 za le-talsko dostavo, drugod pa. dd . X•	•	_	govnrjajoča protivrednost.
NAŠ NASLOV :	•	’■
• .D M / TRIGLAV - LO N,D Q N WC * I