TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt f>. fc. j}.
LETNIK XXIV. / ŠTEVILKA 3
CELOVEC, DNE 20. JANUARJA 1972
CENA 2.50 ŠILINGA
Vzroki mednarodnih sporov
V tržaškem „Novem listu“ je izšel pretekli teden odličen članek, pod naslovom „Vzroki mednarodnih sporov in informacije", v katerem kritizira površnost velikih tiskovnih agencij, kako s svojim netočnim, ponajveč površnim poročanjem zavajajo že itak lahkoverna ljudstva, da dobivajo v le-tem napačne ali pa celo potvorjena dejstva o položaju te ali one dežele na najbolj občutljivih in ranljivih ter spornih področjih na svetu. (Op. ured.)
Velike tiskovne agencije, kot so AP, AFP, UPI, ANSA in druge se skoraj vedno zadovoljijo s poročanjem ..dejstev": tam in tam se je zgodilo to in to, ne da bi šle problemom do dna. Zadovoljijo se s podatki, ki jih dajo kaki uradni predstavniki, včasih napravijo njihovi časnikarji še kratke, površne ankete ali poizvedbe pri slučajnih znancih ali med prebivalstvom, skoro nikoli pa ne skušajo ugotoviti pravega, globljega vzroka dogodkov. Kot vzrok navedejo razlago, ki so dobili od uradnih predstavnikov in ki je fveda navadno prikrojena za njihovo no-tranje-politično rabo ali za varovanje osebnega ugleda. Tako na primer stalno slišimo o severnoirskih „teroristih“, izraz, ki ga u-porabljajo tamkajšnje angleške oblasti, nikoli pa ne beremo ali slišimo, da so tudi angleški policisti in vojaki tam teroristi, ki vdirajo v stanovanja, trpajo ljudi v zapore, mučijo ujetnike in jih pošiljajo v internacijo, vsak dan pa tudi koga ubijejo na cesti, celo ženske in otroke.
Tiskovne agencije se zadovoljujejo z u-radnim izražanjem britanskih oblasti na Severnem Irskem in prikazujejo dogodke tako, kakor o njih poročajo oblasti. Tako nam tudi neprestano ponavljajo izraze „katoliška" in ..protestantska" mestna četrt, „katoličani,, ali ..protestanti", „nasprotje med obema verskima skupinama", in podobno, namesto da bi odkrito pisali, da gre za spor imed Irci, ki žive na tisti zemlji že od dav-Tga časa, pa so se znašli na lastnih tleh v razmerah narodnostne in socialne neenakopravnosti, potisnjeni v vlogo manjšine, ter priseljenimi Angleži in Škoti, ki so v bistvu okupatorji in so kot taki v preteklosti dobivali najboljšo zemljo in imeli monopol oblasti, pa se temu tudi danes nočejo odpovedati. Tako pa nas agencije pitajo s pravljico, da gre na Severnem Irskem za nekako „ver-sko vojno" in da je vsega kriv „verski fanatizem" Ircev in kakšne vroče protestantske glave.
S podobnimi uradnimi „resnicami" in „polresnicami" nas krmijo v poročilih o arab-sko-izraelskem sporu, o sporu med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom, o dogodkih v Afriki, o Kitajski, o črnskem vprašanju v Združenih državah itd. Šele kadar poročajo svetovne agencije tudi o kakih dogodkih, ki so se dogodili kje blizu nas in katerih vzroke in ozadje dobro poznamo, odkrijemo, kako malo resnice je v teh poročilih, kako se zadovoljuje zgolj z zunanjimi dogodki, dajejo pa jim bodisi čisto zgrešene, bodisi površne ali tendenčne razlage, ki izhajajo iz uradnih virov.
Posledica je seveda ta, da je svetovna javnost, da smo torej vsi slabo informirani o resničnih vzrokih sporov na svetu, od stalne napetosti med Vzhodom in Zahodom, do kitajsko-sovjetskega spora, Vietnama in dru-
(Dalje na 8. strani)
Manj davka se letos
S 1. januarjem leta 1973 bo finančno ministrstvo izvedlo „veliko“ mezdno in dohodninsko davčno reformo; od srede letošnjega leta (1972) pa „mali“ davčni popust (rabat). To sta sklenila v torek pri pogovorih predsednik Avstrijske sindikalne zveze Benya in finančni minister Androsch.
Omiljen je davka za letos bo znašalo mesečno okoli 30 do 40 šilingov. Jeseni 1972 bo prejel vsak avstrijski davkoplačevalec to vsoto nazaj. Plačevalcem dohodninskega davka pa bodo popust vpisali v dobro prihodnje leto.
V zvezi s pogovori s predsednikom Benyo, je finančni minister dr. Androsch v torek tudi prvič jasno povedal, kaj misli pod »veliko davčno reformo" s 1. januarjem 1973. leta: pristno omiljen je davčne progresije, reformo družinskega obdavčenja in vpeljavo ločenega obdavčenja dohodkov zakoncev, reformo tako imenovanega neob-davčenja eksistenčnega minimuma, poenostavljenje preračunavanja neobdavčenih dodatkov (kar bi prišlo v dobro zlasti pri preračunavanju plače) in čisto nova ureditev načela posebnih izdatkov.
Finančni minister hoče pri tem doseči, da bi bilo v prihodnje manj možnosti za »odpis davkov", zato pa manjšo skupno obremenitev, manjše davčne tarife za skupne dohodke.
Umrl danski kralj Friderik
V Kopenhagnu je umrl minuli petek danski kralj Friderik IX. Star je bil 73 let ter je bil na prestolu že 25 let. Dan nato, t. j. v soboto, pa je ministrski predsednik Otto Krag na sedežu parlamenta proglasil kraljevo prvorojenko za dansko kraljico Margareto II.
Viharen aplavz stotisočglave množice je zabučal pred parlamentom, ko je Margareta II. v črni žalni obleki zaprosila dansko ljudstvo, da bi ji, prav tako kot njenemu očetu, vdano zaupali. Svoj nagovor je za-
Druga kraljica na Danskem
ključila z geslom »Božja pomoč in ljubezen naroda, sta moč Danske!"
Po tej ceremoniji so po vsej deželi ponovno dvignili državne zastave s pol droga v višino. Hkrati je 27 topovskih strelov naznanilo, da je bila uradno oklicana nova danska kraljica.
Nova kraljica je druga kraljica v 600-letni zgodovini danske monarhije. Ima 31 let ter je poročena z bivšim francoskim diplomatom, princem Henrikom.
Ena vojna ustavila drugo
Egiptovski predsednik El Sadat je izjavil, da je decembra lani v zadnjem hipu opustil ofenzivo proti Izraelu, zato ker je izbruhnila vojna med Indijo in Pakistanom. Sadat je v svojem govoru po radiu in televiziji dejal, »da je pozornost sveta takrat veljala indijskemu subkontinentu, kjer je glavni zaveznik Egipta, Sovjetska zveza imela obveznosti."
Egiptovski načrti so bili pripravljeni, ko se je vnela vojna za osvoboditev Vzhodnega Pakistana. Prav zaradi tega je Sadat odredil obrambnemu ministru Sadaku, naj odloži načrtovani napad čez Sueški prekop. Sadat je tudi pojasnjeval, zavoljo česa se to ni zgodilo. »Nisem pripravljen zaplesti našo vojsko v kakršenkoli položaj, ki ni dobro in skrbno preračunan."
Egipt mora upoštevati interese velikih sil v svetu in dokler ne bo dozorel čas za akcijo, Sadat ne bo zapletel ljudstva v neposredno tveganje. Potem je tudi odločno zavrnil pogajanja z Izraelom. Napadel je Zdru-
® Po dolgih pogajanjih, ki so se končala v soboto v Bruslju, sta Norveška in Evropska gospodarska skupnost (EGS) razvozlali življenjski problem pravic ribištva, zaradi katerega je bil vprašljiv vstop Norveške v EGS. Le-ta bo v soboto podpisala listino o priključitvi k Evropski gospodarski skupnosti skupaj z Veliko Britanijo, Dansko In Irsko.
žene države Amerike, ker bodo poslale Izraelu nova vojna letala.
Sadat je imenoval novega premiera Azi-za Sidkija, dosedanjega podpredsednika vlade in ministra za industrijo. Je naslednik Mahmuda Favzija, ki je bil že trikrat ministrski predsednik, sedaj pa je imenovan za podpredsednika republike in Sadatovega pomočnika za politična vprašanja.
• V Italiji imajo zopet vladno krizo. Ta se
je začela z odstopom koalicijske vlade levega centra Emilia Colomba. Novi predsednik Leone bo poskušal z enostransko vlado ali pa bo celo razpisal nove parlamentarne volitve.
Generalni konzul SFRJ Bojan Lubej obiskal Narodni svet
Novi generalni konzul Jugoslavije Bojan Lubej je v sredo, 19. januarja, obiskal ožji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev v prostorih v Mohorjevi hiši. Predsednik Narodnega sveta dr. Reginald Vospernik je s svojimi sodelavci dr. Joškom Tischlerjem, dr. Jankom Zerzerjem ter prof. Jožetom Wa-kounigom — pri razgovoru je bil navzoč tudi zbornični svetnik Mirko Kumer — seznanil generalnega konzula Lubeja z ustrojem in delovanjem Narodnega sveta koroških Slovencev ter z delovanjem Narodnemu svetu sorodnih organizacij.
Generalni konzul si je nato še ogledal Mohorjevo tiskarno in knjigarno ter se pogovoril z drugimi predstavniki slovenskega kulturno-prosvetnega dela, ki ima svoj sedež v Mohorjevi hiši v Celovcu.
Dr. Vospernik je zaželel generalnemu konzulu mnogo uspeha pri njegovem delu na Koroškem.
KRATKE VESTI
• Avstrija ima neposredno telefonsko zvezo s Kitajsko. Linija med Dunajem in Pekingom, ki je začela delovati v soboto, je dolga 7.464 kilometrov. Minuta pogovora pa velja 324 šilingov oziroma 14 dolarjev.
0 London in Peking se pogovarjata, da
bi sedanje diplomatske stike dvignili na raven veleposlaništev. To je izjavil novi britanski odpravnik poslov, ki je šel v Peking. Začela so se tudi prizadevanja, da bi navezali diplomatske stike med Bonnom in Pekingom. Peking je že posredno dal vedeti Bonnu, da bi bil za takšne stike in da naj bi se določno pogovarjali o tem v Bruslju, kamor bo Kitajska kmalu poslala veleposlanika.
0 V vasi Lieserbriicke se je zgodila v petek zvečer strašna tragedija, katere žrtev so bili trije nedolžni otroci v starosti od dveh do štirih let. Starši otrok so šli tistega večera gledat televizijo, prej pa so še dobro naložili peč s koksom. Ko so se vrnili so našli vse tri otroke mrtve, kajti razbeljena peč je vnela posteljnino, dim je potem zadušil otroke.
0 Na pekinškem pokopališču je bila komemoracija ob smrti podpredsednika vlade in dolgoletnega zunanjega ministra rdeče Kitajska Čen Jia. Cen Ji, star 71 let, je umrl 6. januarja za rakom. Na komemoraciji sta bila Mao Ce-tung in Ču En-laj, ki je o pokojniku govoril.
Bombni alarm v celovški gimnaziji
Kot bolezenska epidemija se širijo po vsej Avstriji anonimni telefonski klici z bombnimi pretnjami. Tudi koroške varnostne oblasti imajo polne roke dela in ne pridejo do miru zaradi neznancev, ki pretijo z atentati.
Po pretnji v Špitalu ob Dravi, je zajela »epidemija" celo šole. V ponedeljek, nekako ob 16. uri je nekdo poklical policijsko ravnateljstvo v Celovcu, da bo prišlo v torek med 9. in 9.30 do bombne eksplozije v državni gimnaziji v Lechenfeldgasse. (Tu je nastanjena tudi Slovenska gimnazija, ki ima
pouk popoldne.) 20 detektivov je v ponedeljek po dopoldanskem pouku natančno preiskalo šolsko poslopje. V torek zjutraj so ob vstopu v gimnazijo tajni policaji preiskali vsakega posameznega učenca, seveda so prej dobili dovoljenje od deželnega šolskega sveta in ravnatelja zavoda. A vsa varnostna preiskava je bila zaman.
Kot je dr. VVinkler od državne policije izjavil, ne gre pri teh slučajih za organizirane akcije, temveč le za »kazenske šale".
...............................................n.........................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNmiiiiimimiiiiiiiimiiimiiiiiiim
I 13. GOSTOVANJE DUNAJSKE DRSALNE REVIJE 00 3. - 13. FEBRUARJA 1972 V MESTNI HALI V CELOVCU prodaja vstopnic Koroški dežeim pokami urad, |
1	Nova velika zvezda na drsalnem nebu	9010 Klasenfurt “ Celovec- Neuer Platz 2-	|
|	/	g g •• li. Telefon 0 4222 - 70471 — Telex: 042465	|
Evropska in profesionalna svetovna prvakinja	f /t O /g\ /9 £7 fg /9 //M 7)	/ it f) g /\) g rt g)	in vsi potovalni uradi.
|	HANA MAŠKOVA	f/ U' V
OD REVIJE DO DUNAJSKE OPERETE	V Jugoslaviji prav tako pri vseh potovalnih uradih. |
kot tudi drugi sloviti drsalni zvezdniki na ledu v
RAZPORED PREDSTAV JE RAZVIDEN NA LEPAKIH DUNAJSKE DRSALNE REVIJE
- TOPLA MESTNA HALA! - |
.................................................................................................................................................................................................................................UiimiiiiiiiiiimituiiiiiiuiimiMiirmmiimiiiiiiiiMMimiu^
Mudžibur Rahman iz ujetništva v svobodni Bangla deš
Indijska tiskovna agencija je poročala, da je bilo ob prihodu Mudžibura Rahmana v Dako nepopisno navdušenje, in da se je zbralo na velikem shodu v mestu nad milijon ljudi, da bi pozdravili svojega voditelja. Le-tega so imeli v Zahodnem Pakistanu zaprtega več mesecev, kjer je njegovo življenje viselo na nitki. (Glej tudi članek na drugem mestu „Kako je predsednik Bangla deša ušel smrti".)
Pred to ogromno množico je Rahman imel govor v bengalščini in je med drugim dejal: ..Opozarjam Buta, naj ne poskuša z zaroto, skupno s neko velesilo, ponovno zasužnjiti naš narod, ker bo ob tem primeru vnovič hudo razočaran. Opominjam tudi vse navzoče, da nevarnost zarote še ni minila. Bodite vedno pripravljeni braniti vašo svobodo. Bodite složni in spremenite vsako hišo v utrdbo, kot sem vam rekel na tem mestu marca preteklega leta". (Pred skoraj letom dni je Rahman govoril na hipodromu po veliki volilni zmagi, preden ga je vojaški režim zahodnega Pakistana aretiral in obsodil na smrt.)
Voditelj Bangla deša je nato povedal, da mu je pakistanski predsednik Buto predlagal naj Vzhodni Pakistan ohrani vezi z Zahodnim Pakistanom. V pogovoru v Ravval-pindiju, je dejal Rahman, sem mu odgovoril, da mu ne morem ničesar obljubiti. .Joda dovolite mi, da sedaj povem Butu, da so vse vezi s Pakistanom dokončno pretrgane". S pridušenim glasom in solzami v očeh se je Rahman obrnil na Pakistan in dejal: ..Umorili ste na milijone mojih ljudi, onečastili ste naše matere in naše sestre, prisilili ogromno množico ljudi, da je pribežala v sosednjo Indijo. Kljub temu vas ne sovražimo. Vi imate vašo neodvisnost, nam pa pustite našo neodvisnost".
Potem ko je zagotovil muslimanom, ki niso Bengalci, da jih ne bo nihče preganjal in jih pozval, naj postanejo državljani Bangla deša, poudaril je, da bodo morali priti pred sodišče vsi tisti, ki so zatirali ali pomagali zatirati bengalski narod. Rahman bo predlagal imenovanje mednarodne komisije pravdnikov za vonje zločine. Nato je dejal,
Silni peščeni vihar, ki je divjal na Marsu več tednov in ki je do sedaj onemogočil ameriški sondi ..Mariner 9“ ter sovjetskima vesoljskima ladjama „Mars 2“ in “Mars 3", da bi posneli površino tega našega najbližjega zunanjega planeta, se je polegel. Zato se je sedaj „Marinerju 9“ posrečilo, da slika z višine osem tisoč kilometrov površino rdečega planeta. Ameriški astronomi so začeli dobivati vedno bolj jasne slike, ki so odkrile njim in sedaj po objavi slik vsemu človeštvu, do sedaj še neslutene oblike planeta Marsa. Šest dni so strokovnjaki čakali, da bi objavili te slike, ker so jih skušali preveriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pred začudenimi očmi strokovnjakov laboratorija za raketne izstrelitve v Pasadeni (Kalifornija) so se razgrnile slike hudo razklanih področij, kot jih na Zemlji ne poznamo. Na Marsu kipijo proti nebu visoke gore, med njimi pa so globoke brazde, kanjoni, kot jih geološke oblike našega planeta ne poznajo. Kraterji in ogromna žrela si sledijo drug za drugim, kot v nekakšni bajni pravljici o neznanem in strahotnem svetu.
„Mariner 9“ je začel svojo pot okoli planeta Marsa sredi novembra. Tedaj je na rdečem planetu divjala silovita peščena nevihta, ki je onemogočala vsakršno slikanje. Domnevajo celo, da je prav ta peščeni vihar, s svojimi vetrovi, ki so divjali s hitrostjo od 300 do 500 kilometrov na uro, morda prevrnil sovjetsko znanstveno kapsulo, ki je pristala na planetu Marsu iz vesoljske ladje „Mars 3", ter že po kakih dvajsetih sekundah obmolknila.
No, prejšnji teden pa je peščeni vihar ponehal in pred očesci fotografskih aparatov treh človeških vesoljskih ladij so se odprla prostranstva Marsa. V Pasadeni upajo, da bo „Mariner 9“ nadaljeval to svojo dejavnost tudi v bližnji prihodnosti in da bo posredoval Zemlji vedno več podatkov o zunanji sestavi tega planeta.
Rezultati sovjetskih raziskav
Sovjetska „Pravda“ je v teh dneh objavila rezultate raziskav „Marsa 2“ in „Marsa
da bodo vsi, ki so zakrivili genocid v novi državi, postavljeni pred sodišče pod nadzorstvom Združenih narodov.
Zatem je Rahman izrazil prepričanje, da bodo države, ki so doslej pomagale njegovi deželi, še naprej dajale pomoč za obnovitev Bangla deša, da jo bodo priznale in podprle prošnjo za sprejem v Združene narode. Bengalski voditelj se je nato izredno toplo zahvalil predsednici indijske vlade in dejal: „V imenu 75 milijonov prebivalcev Svobodne Bengalije se predsednici indijske vlade Indiri Gandi iz vsega srca iskreno zahvaljujem za vse kar so ona, njena vlada in indijski narod napravili za našo deželo."
Rahman v New Delhiju
Pred prihodom v Dako, se je Mudžibur Rahman ustavil v New Delhiju, kjer so ga na letališču sprejeli in pozdravili najvišji indij-
Šele sedaj, ko je Mudžibur Rahman prišel v London, se je izvedelo, kako je ostal živ pravzaprav po srečnem naključju.
4. decembra, samo 24 ur, potem ko je izbruhnila vojna na indijski podcelini, je Jahi-ja Kan sklical tričlansko vojaško sodišče in zahteval smrtno kazen za Mudžiburja Rahmana. Takrat je bil Rahman zaprt že devet mesecev. Rahmana so obsodili, izvršitev kazni pa odložili.
15. decembra, ko so indijske čete že obkolile Dako, je Jahija Kan ukazal, naj Rahmana obesijo. Takrat so se pojavila prva znamenja nezadovoljstva v pakistanski armadi. Zaporniški straži so naročili, naj izkopljejo jamo, v katero bodo postavili vislice.
Vojaki pa so namenoma zavlačevali z delom. Ko je Rahman vprašal stražarja, kaj počnejo, je ta odgovoril, da pripravljajo protiletalsko zaklonišče, ker indijska letala bombardirajo tudi pakistanska mesta in da je to zaklonišče za Rahmana.
Takrat je Rahman šele izvedel, da sta Indija in Pakistan v vojni. Njegov položaj je
3“. Po dolgi poti po vesolju (več kot 300 milijonov kilometrov) prihajajo na Zemljo podatki o vlagi Marsovega ozračja ter o temperaturi površine. Fotoaparati so že večkrat slikali atmosfero in površino. Nadalje so izmerili temperaturo na področju od 58 stopinje južne širine do 30. stopinje severne širine ter od 330. stopinje do 190. stopinje dolžine. Najvišja temperatura, ki so jo izmerili opoldne (Marsov opoldan) je znašala 20 stopinj pod ničlo. Vse druge točke so bile še bolj mrzle. Ponoči pade planetova temperatura na 90 stopinj pod ničlo. Pri me-
Z napovedjo uprave avstrijskih železnic, ki ima sedež v Beljaku, da se v kratkem u-kinejo nekatere nerentabilne železniške proge, je bila prizadeta tudi železnica od Špilja do Radgone (Radkersburg) vzdolž jugoslovanske meje, dolga okrog 30 km. Zaradi tega so pred nedavnim župani sosednjih avstrijskih mest to je Špilja (Spielfelda), Cmu-reka in Radkersburga obiskali novega deželnega glavarja Štajerske dr. J. Niedererja, ki je pred nedavnim prevzel to dolžnost za umrlim deželnim glavarjem Josefom Krainerjem. Župani obmejnih mest so deželne-
Ameriško-japonski vrh v Kaliforniji ni rešil vseh odprtih vprašanj med VVashingto-nom in Tokiom. Iz uradnega sporočila izhaja samo, da sta se Nixon in Sato na dvodnevnem srečanju v San Clementeju sporazumela o datumu vrnitve otoka Okinave Japonski ter o uvedbi — „vroče linije" med obema prestolnicama.
Američani bodo vrnili Okinavo Japoncem 15. maja. Nixon je sprejel Satovo zahtevo po neposredni teleprinterski povezavi med Tokiom in VVashingtonom, podobno oni, ki obstaja med Belo hišo in Kremljem.
Uradno sporočilo nikjer ne omenja trgovinskih vprašanj. Kaže da sporazuma o teh
ski predstavniki s predsednikom republike Girijem in predsednico vlade Gandijevo na čelu, ter diplomatski predstavniki 15 držav v New Delhiju.
Srečanje med Rahmanom in indijskimi voditelji je bilo zelo toplo in prisrčno. V kratkem nagovoru je predsednik Giri dejal, da je prepričan, da bo Bangla deš pod vodstvom Rahmana dobil mesto, ki mu pritiče v svetovni organizaciji. Giri je nato dejal, da čaka voditelja vzhodnih Bengalcev doma o-gromno delo, kjer bodo morali obnoviti deželo, da pa je prepričan, da bosta ljudstvo in nova bengalska vlada uspešno opravila to veliko nalogo.
Rahman se je na kratko zahvalil za sprejem in za pomoč, ki so jo dali njegovemu ljudstvu veliki indijski narod, indijska vlada in še posebno ..plemenita predsednica vlade Indira Gandi". „Narod moje dežele bo na veke hvaležen indijskemu narodu in indijski vladi, da sta stopila na njegovo stran v najtežjih urah. Kakšen zločin so napravili Bengalci? V očeh zahodnih Pakistancev je bil zločin v tem, da so hoteli častno živeti".
postal s tem težji. Verjel je sicer v zmago Indije, pa tudi v maščevanje tistega, ki bo izgubil.
Cementiranje jame, ki naj bi postala Rah-manova grobnica, je trajalo polna dva dni. To je bilo bržkone odločilno. Jahija Kan je že izgubljal. Poklical je Buta, naj pride v Pakistan. Prepričan, da je Rahman že mrtev, je Jahja Kan odstopil.
Zaporniška straža pa se je skupaj z Rahmanom zatekla drugam in čakala, da bo obvestila novo pakistansko vodstvo o Rahma-novi usodi.
Ko je prevzel oblast, se je Buto takoj zanimal, kaj je z Rahmanom. Izvedel je, da je živ, in ukazal je, naj ga prepeljejo v Raval-pindi.
Stražarji so povedali Rahmanu, da so pripravili tudi lažni dokument o tem, kako so ga obesili, če bi se hotel Jahija Kan prepričati.
Sedaj je položaj tak, da je v priporu Jahija Kan in čaka, da ga bodo postavili pred sodišče, ker je zapletel deželo v vojno z Indijo.
ritvah so uporabljali tri filtre: rdečega, modrega in ultravijoličnega. Z rdečim filtrom so opazili pege, ki odgovarjajo tako imenovanim Marsovim morjem, ki jih prej niso zabeležili. Z uporabo ultravijoličnega filtra so spet opazili svetle oblake.
Na Marsovih umetnih satelitih so vgradili aparate, ki beležijo žarčenja v treh odsekih svetlobnega spektra in ki obsegajo črte atomov vodika, kisika in argona. Prva opažanja pričajo, da se črte vodika širijo v višino, ki presega planetov polmer. Najtežji atomi kisika so osredotočeni v bližini površine ter gredo do 600 in celo 800 kilometrov višine.
ga glavarja seznanili s posledicami, ki bi jih povzročil ta ukrep avstrijskih železnic.
Gospodarski krogi iz Radkersburga so zaradi tega v skrbeh, ker bi ta ukinitev prizadela predvsem tovorni promet, ker v Avstriji večino tovora prevažajo z vlaki. In če bi ostal na tej progi tovorni promet, govora in sodb o nerentabilnosti te proge ne bi bilo. Sicer je deželni glavar dr. Niederer županom obljubil pomoč, da bo njihovo željo za ohranitev te železnice sporočil pristojnim avstrijskim organom.
vprašanjih niso mogli doseči. Minister Con-nelly je od japonskega kolega Mizuta zahteval vrsto olajšav za uvoz izdelkov iz ZDA na Japonsko. Dalje so se ZDA obvezale, da umaknejo vso jedrsko orožje z Okinave, preden bi vrnili otok Japoncem, kot to določa pogodba, ki so jo podpisali 17. junija lani.
Po zaključku pogovorov s Satom je Nixon izjavil, da ..obstoja med Japonsko in ZDA neka naravna soodvisnost. Obe naši državi sta državi Pacifika, kjer imata obe svoje odgovornosti. Mir na Pacifiku je neobhodno potreben za ohranitev svetovnega miru."
OBDOLŽEN VOHUNSTVA JE POBEGNIL
V JUGOSLAVIJO
Obveščevalna agencija UPI poroča iz Kol-na, da je fotograf Heinz Siitterlin, ki je bil od leta 1969 pod obtožbo, da je vohunil za Sovjetsko zvezo, pobegnil čez Švico v Jugoslavijo. Proti obsodbi na šest let zapora se je pritožil, vendar je njegova zadeva obtičala pri predsedniku dežele — Nord-Rhein-VVestfalen. Njegova žena Gizela je povedala, da je Siitterlin novembra z rednimi dokumenti odpotoval čez Švico v Jugoslavijo, kjer bi se rad nastanil. Zgubil je upanje, da bi ga predsednik pomilostil.
PAVEL VI. PROTI OBOROŽEVANJU
Na predstavnike diplomatskega zbora v Vatikanu, ki so mu prišli čestitat k novemu letu, je papež Pavel VI. 10. januarja imel krajši nagovor. V njem je zlasti izrazil svoje vznemirjenje zaradi nenehnega oboroževanja ter je dejal, da je to verjetno najbolj vznemirljiv pojav današnje dobe. Ne gre, da bi skušali najti zaposlitev tisočim in tisočim delavcem prav v oboroževalni industriji, kjer kujejo orožje za ubijanje ljudi.
VSAK MESEC ODIDE 22.500
AMERIČANOV
Po ameriških poročilih drži predsednik Nixon besedo glede postopnega umika a-meriških čet iz Vietnama. Zdaj odide okrog 22.500 Američanov vsak mesec iz Vietnama. Predsednik Nixon hoče povečati število na 25.000, pozneje na 30.000. Ameriško poveljstvo je prepričano, da je južnovietnam-ska vojska že tako izvežbana, da se bo lahko sama upirala Vietkongu. Načrt o ameriškem umiku ostane v veljavi ne glede na strahovito petdnevno bombardiranje Seve' . nega Vietnama, ki so ga izvedli nedav,. » ameriški bombniki.
JAPONSKA ČUTI
KITAJSKO ATOMSKO BOMBO
Nad Japonsko so izmerili stokrat večje žarčenje kot je normalno. Domnevajo, da je to posledica zadnjega kitajskega jedrskega poskusa.
Kitajska je namreč opravila 7. 1. poizkus z atomsko bombo v ozračju. To je po vrsti trinajsti kitajski poskus z atomskim orožjem. Kitajska je začela z jedrskimi poskusi 16. oktobra 1964, zadnji poskus je bil 18. novembra 1971. Moč zadnje eksplozije: 20.000 ton klasičnega razstreliva.
ALI JE VATIKAN ZARES OPOZORIL
ANGLEŽE NA NAPAD HITLERJEVE
VOJSKE?
Ameriški list „Washington post", ki sdJ zlasti rad ukvarja z zunanjepolitičnimi vprašanji, je navedel trditev nekega ameriškega jezuita, da je papež Pij XII. opozoril Veliko Britanijo pet dni poprej, to je maja 1940, da bodo Hitlerjeve čete vdrle v Francijo in na Nizozemsko. To so trditve p. Roberta Grahama, ki je na glasu zgodovinarja specialista za vatikansko zgodovino med drugo svetovno vojno. Pri tej trditvi se p. Graham opira na korespondenco tedanjega britanskega veleposlanika pri Sv. sedežu. V Vatikan naj bi bila prispela vest o pripravljenem napadu nemških čet po nemškem vohunu Josephu Mullerju, ki je bil povezan s skupino nemških visokih častnikov, nasprotnikov Hitlerjeve politike. Ti bi se bili radi pogajali z angleško vlado s posredovanjem Vatikana. Od Velike Britanije bi bili radi izposlovali zagotovilo, da bi v primeru, ko bi oficirji zrušili Hitlerjev režim, zavezniki ne postavili Nemčiji prehudih pogojev za mir. P. Graham pripominja, da London ni sprejel ponudbe nemških oficirjev.
PREKLIC IZREDNEGA STANJA V GRČIJI
Polkovniška vlada, ki jo vodi bivši polkovnik George Papadopulos ter se je polastila oblasti aprila 1967, je preklicala izjemno stanje v državi, razen v okrajih Atene, Pirej in Solun. V teh predelih je namreč opozicija zelo močna. Ta sklep je Papadopulos napovedal v svojem daljšem poročilu, namenjenem grškemu narodu, o dosežkih vojaške vladavine. V omenjenih treh okrajih bodo v političnih zadevah, tako tudi o prekrških proti javnemu redu, še vedno sodila vojaška sodišča. V teh krajih obstaja še vedno nevarnost za javni red, proti kateremu ščuvajo ljudje iz tujine. Regent George Zol-takis je omenil, da v deželi še vedno obstajajo gnezda reakcionarjev in saboterjev, ki nadaljujejo s svojo protidržavno dejavnostjo.
„Mariner 9": Skrivnosten svet na Marsu
Kako je predsednik Bangla deša v zadnjem hipu ušel smrti
Župani na Štajerskem hočejo obdržati železnico
ZDA in Japonska nista rešili vseh odprtih vprašanj
Spomenik patra Odila
Spomenik potujočega pevca, ki smo mu rekli „pojoči misijonar" je samemu sebi mnogo prerano umrli p. Odilo Hajnšek postavil sam. Je take vrste spomenik, ki ga ne razje ne rja in ne uniči ne dež, ne sneg in ne mraz. Postavljen je namreč v srca in duše slovenskih ljudi na Koroškem in se zatorej njegov spomin in vsebina in oblika prenašajo iz roda v rod.
O tem znamenitem, edinstvenem sinu našega naroda, ki je bil obenem sin sv. Frančiška Asiškega, je bilo po njegovi smrti že marsikaj napisanega. Saj je bilo njegovo du-hovniško-misijonsko delo dovolj obširno, raztezalo se je kar na tri kontinente in povsod obrodilo vidne in bogate sadove. Kjerkoli je zaoral, so poleg vidnih sadov ostali tudi hvaležni spomini, ki sedaj, ko ga ni več, odmevajo v govorjeni in pisani besedi na način, kakor je njegova setev vzklila in se razvila v dotičnem okolju njegove aktivnosti.
Jaz bi rad pokazal na morda najbolj značilen in globoko zajet odlomek iz njegovega življenjskega dela, ki ga nihče ni tako tesno z njim doživel in zatorej ne tako dobro poznal kot jaz. Bila sva od študentovskih let dalje vse do njegovega zadnjega diha iskrena prijatelja; vezalo naju je prijateljstvo, pri katerem se je do pičice uresničil oni slavni rek, da se pravo prijateljstvo preizkuša v nesreči kot zlato v ognju.
Po vojni in revoluciji v domovini sva se
AMERIŠKI RADIO O JURIJU TRUNKU Ima čez 100 let in še piše Ves ameriški list je postal pozoren na življenje slovenskega duhovnika v Ameriki, ki je septembra dočakal 101 leto, a zbere še toliko moči, da vsak teden pošlje „Amerikanskemu Slovencu" v Clevelandu svoj prispevek. Poleg obveščevalne agencije AP — to poročilo je iz San Francisca — je te dni o Juriju Trunku poročal tudi ameriški radio „Voice of America". J. M. Trunk je lansko jesen obhajal 76. obletnico mašništva.
Rodil se je na Koroškem leta 1870. Zdaj deluje v cerkvi »Kristusovega rojstva", ki jo vodi Slovenec Vital Vodušek. V pokoj je stopil kot duhovnik v katedrali sv. Jožefa v Leadvilleu leta 1945, ko mu je bilo 76 let. Zanimivo je, da je kot študent hudo zbolel, in sicer za jetiko. Tovariši, starši in sorodniki niso niti zdaleč pričakovali, da bo bolezen prebolel ! ,|n dočakal tako visoko starost. Ko mu je ‘lilo 76 let, je kupil zavarovalno polico za 6000 dolarjev, ki mu je zajamčila mesečni dohodek 50 dolarjev do smrti.
oba sešla kot begunca v Celovcu. Živahni in razboriti pater se je hitro znašel in začel svoje misijonsko delo med koroškimi Slovenci z dvojnim ciljem: da jih iz strahotnih razvalin nacistične strahovlade pokliče k novemu verskemu in narodnemu življenju. To dvoje je vedno in dosledno družil in s svojo ognjevito naravo ter neutrudno vnemo kmalu zabeležil velike, razveselijve uspehe. Utaboril se je v starodavni „Krški hiši" (Gurkerhaus), kjer mu je znani koroški vodilni mož prelat Valentin Podgorc odstopil v svojem stanovanju manjšo stransko sobo. Tam je imel potem p. Odilo celo skladišče, od raznih oblačil do ameriških paketov in kmečkih pridelkov. Vse te reči je razdeljeval med najbolj potrebne, iz ameriške moke je dal peči žemlje in jih delil zlasti med begunske študente obenem z drugimi nujnimi potrebščinami, da so mladi ljudje ob kolikor toliko zadostni prehrani mogli nadaljevati svoje šole. To je celo obširno poglavje, vredno, da bi ga kdo podrobno popisal, jaz to omenjam le mimogrede.
Kar je zapisano od tu dalje, jemljem iz obširnega teksta, ki ga pripravljam za natis v knjigi pod imenom „Na dolgo pot“. Napisano je bilo to še, ko je bil p. Odilo živ med nami, sedaj naj pa velja za venec na njegov grob.
Takole stoji v mojih zapiskih (v izvlečkih):
Stari prijatelj Odilo je medtem (ko sem par mesecev pomagal sestram v Št. Jakobu v Rožu pri organiziranju in otvoritvi gospodinjske šole) misijonaril med koroškimi Slovenci in snoval svoje načrte. Ko je zvedel, da sem spet v Celovcu, je bil mojega povratka iskreno vesel in mi je takoj po-
slal pošto, da bi z menoj rad govoril. Povabil me je v Krško hišo, češ da razmišlja o načrtu za važno stvar, pri kateri bi potreboval moje sodelovanje in pomoč. Po stari navadi me je glasno in smeje pozdravil, povprašal po zdravju in sedanjih življenjskih potrebah, nato pa kar s cela mahnil v probleme svojega načrta.
»Ko hodim po svojem misijonskem potu od fare do fare,« je začel, »in hočem v ljudstvu buditi opešano ljubezen do Boga in njegove Cerkve z besedo in pesmijo, vedno bolj živo uvidevam, da verniki ne po-primejo za menoj pri petju zato, ker ne znajo besedila ljudskih pesmi. Kar so imeli od poprej, se je ob nacističnem nasilju porazgubilo in uničilo, sedaj pa nima kaj vzeti v roke niti vernik v cerkvi, niti organist na koru. Prvemu manjkajo besedila, drugemu note. Začel sem razmišljati, kako bi temu pomanjkanju odpomogli.
V uradu slovenskega dušnega pastirstva tu v Celovcu, kjer izdajajo verski list ,Nedeljo’, smo se že pred nekaj časom domenili, da se natisne čimprej majhna knjižica z besedili svetih pesmi, ki pridejo na Koroškem v poštev. Tebe bi potrebovali, da pregledaš tekste z ozirom na skladnost med besedo in melodijo ...«
Nato opisujem, kako sva v podrobnosti govorila o priredbi bukvic »Svete pesmi«, in se končno sporazumela. Ko sem se odpravil, da bi šel, me prime za roko:
»Le počakaj! Še ni vse. Kaj pa zbori in
Pevski ansambel »Slovenskih mladenk" se je v Argentini v kratkem času lepo uveljavil. Po prvem nastopu v dvorani občinske palače v Moronu, je ravnateljstvo za kulturo občine v Moronu, ki prireja ciklus zborovskih koncertov po raznih krajih svojega območja, ponovno povabilo zbor »Slovenskih mladenk" za nastop v Ituzaingu. Ta ženski zbor vodi Anka Gaser.
Nastopile so v prvem delu večera — v drugem zbor Alianse Frances. Razen treh argentinskih folklornih skladb so pele samo slovenske pesmi. To je gotovo primerno in koristno za tuje občinstvo, da tako spozna slovensko pesem in slovensko pevsko kulturo. Poslušavci, med katerimi je bilo tudi lepo število slovenskih rojakov, so po vsaki
V celovškem Mestnem gledališču že nekaj časa uprizarjajo veliko Puccinijevo opero v štirih dejanjih »La Boheme".
Po uspeli operi »Manon" je Giacomo Puccini občutil še večjo ustvarjalno moč in voljo do dela. Vsepovsod je iskal novo primerno besedilo za novo opero. Ko je bral roman »La vie de Boheme", Henryja Murgerja, se je nad dogajanjem tako navdušil, da se je takoj odločil za glasbeno ilustracijo življenja pariških bohemov. G i a -c o s a in Ulica sta napisala zanj libreto, vendar Puccini ni vedel, kakšna naj bo glasba za to delo iz dobe Ludvika Filipa. Potem pa je v milanskem konservatoriju poiskal svoj »Capriccio,, in v njem spet našel sebe, svojo mladost, svoje osebno bohemsko življenje, ki ga je v glasbi znal prilagoditi omenjenemu času.
Tako je nastala opera »La Boheme", katere premiera je bila 1. 2. 1896 v Torinu. Občinstvo je opero lepo sprejelo. Tedanji slavni dirigent Arturo Toscanini je občutil vso njeno vrednost in lepoto in jo je še tridesetkrat zapovrstjo izvajal v razprodanem gledališču. Po izvedbi tega dela v Parizu, je le-to doseglo triumf, ki ji je odprl gledališča vsega sveta.
VSEBINA OPERE:
I.	DEJANJE: V podstrešni sobici se odigrava življenje štirih veselih umetnikov: Rudolfa, Marcela, Schaunarda iti Collina. V tem okolju se vname večnolepi prvi cvet ljubezni: Mimi in Rudolf se predstavljata drug drugemu v obeh velikih arijah.
II.	DEJANJE: Vrvež pred kavarnico Mo-mus. Kvartetu bohemov in Mimi, ki po srečanju z Rudolfom spremlja boheme, se priključi še Musetta, Marcelova »velika ljubezen«.
III.	DEJANJE: Mimi se potoži Marcelu (slikar) nad Rudolfom (pesnik). Ljubosumen je in^p tej ljubosumnosti jo muči.
organisti? Njim je treba dati v roke notne pike in kljukice. Kdo bo to naredil, če ne ti?« (Spet opisujem nadrobni razgovor, ki se je končal):
»O, sto hudirjev, to bo ogromno, počasno, zahtevno delo,« pravim jaz. »Misliš na harmonizacijo ljudskih melodij v taki obliki, da bo te pesmi lahko pel tudi zbor, organistu pa bo služila za spremljavo ljudskega petja?«
»Tako je!«
»Koliko približno bo vseh pesmi}«
»Kakih dvesto.«
»V notah štiriglasnega stavka bo to velika cerkvena pesmarica. Kako bo razmnoženo?«
»Na matrice in mimiografirano. V tisk dati je sedaj nemogoče. Matrice bom napisal sam, saj veš, da sem tega dela vajen. Bo zamudno, a nič zato. Z dobrim namenom in močno voljo se bo vse napravilo. Bo deloma moje vezilo koroškim bratom.«
Ko o tem pišem, leži pred menoj na mizi produkt Odilovega dela. Sto devetdeset strani debela knjiga v velikosti in obliki mimiografskega papirja. Imenuje se: SVETE PESMI. Pod tem naslovom je zapisano: Harmoniziral dr. Ludvik Puš, še niže pa: Celovec 1948.
To je vse. Iniciatorja, zbiratelja pesmi in prepisovatelja not in besedila na matrice ni nikjer omenjenega. Naj mu bo postavljen spomin na tem mestu. Zgradil ga je pater Odilo sam in je žareče ognjišče nesebične ljubezni do rodu, ki živi in poje na koroški zemlji, tej zibelki slovenstva.
Dr. Ludovik Puš
pesmi izražali navdušeno priznanje, zlasti še po Cancion del carretero in še dveh slovenskih pesmih v Šijančevi priredbi. Pri teh je sodeloval kot gost tudi Janez Mežnar in bil tako deležen lepega priznanja.
Na koncu celotnega koncerta je nastopil glavni ravnatelj za kulturo pri moronski občini in naslovil na oba zbora zelo laskave besede o pevski kulturi nastopajočih, se jim zahvalil in v znamenje priznanja izročil vsakemu od obeh dirigentov kot darilo občine lepo spominsko plaketo, posebej izdelano za ta zborovski ciklus.
Slovenskim mladenkam in njih voditeljici Anki Gaser prisrčno in s hvaležnim ponosom čestitamo za tako odličen uspeh!
Marcel ji svetuje ločitev, nato pa še pri Rudolfu zve za vzrok prepirov. Rudolf bi hotel Mimi dati toplo sobo, ugodje, pa ne more. In Mimi je bolna, neozdravljivo bolna. V solzah posluša Mimi njun pogovor. Še rahel stisk rok in zaljubljenca se poslovita — za vselej.
IV.	DEJANJE: Rudolf in Marcel se v svoji podstrešni sobici spominjata nekdanjih lepih dni z Mimi in Musetto:
Njuno otožnost pretrga Colline (filozof) in Schaunard (glasbenik). Soba oživi: kruh in slanik sta na mizi, zraven pa čaša čiste vode! Kdo ne bi bil vesel take gostije? Sredi najživahnejšega prizora vstopi Musetta z novico, da prihaja k njim Mimi — bolna na smrt. še enkrat Mimi in Rudolf preideta najlepše postaje skupnega bivanja: Medtem, prijatelji iz zastavljalnice prineso muf in nakupijo zdravila, a vse je prepozno. Mimi umre — med prijatelji, med svojimi.
Pred dnevi sem imel priliko ogledati si v celovškem gledališču eno izmed predstav »La Boheme" in moram reči, da me le-ta ni popolnoma zadovoljila. Tako je S p y -ros Evangelatosova inscenacija včasih preveč naturalistična: neestetično je npr., da Marcel v 2. dejanju, v kavarnici Mo-mus, prikazuje občinstvu pedikiro; odvečne so tudi delne striptizne scene. Dalje se ne morem čisto strinjati tudi z odrsko sliko scenografa Matjaža Kralja, ki je v 1. in 4. dejanju pomaknil mansardo daleč na oder nazaj, kar močno ovira pevskim glasovom boljše prodiranje v avditorij. In potem se zgodi, da pri močnejšem igranju inštrumentov (dirigent Robert F i I z -w i e s e r) pevci utonejo v orkestru.
Od solistov se je najbolj odlikovala v vlogi Mimi, mlada madžarska sopranistka Marta N a g y, katere glas priča o sijajni pevski tehniki. To je pokazala zlasti v svoji nastopni ariji: »Vse kliče me Mimi..." in v duetu z Rudolfom. Umirajočo Mimi v
SLOVENCI
d&mcL in po lotiti
NEŽA OSVVALD — STOLETNICA
Pred kratkim je praznovala nenavadno visok življenjski jubilej, svojo stoletnico, Neža O s -w a I d iz Brstja pri Ptuju. Ob njenem častitljivem jubileju je povedala, kako človek lahko doseže stoletnico svojega življenja:
»Skrbno vse življenje delajte, pijte le, kadar ste žejni, vendar mešano — pol vina pol vode." Danes še dela, in sicer: solato čisti in lupi krompir, to je samo njeno delo. Včasih si pripravi celo kosilo, drugače pa gospodinji hčerka, saj je še mlada, samo 62 let ima. Imela je sedem otrok: šest fantov, ki so že vsi pomrli in nazadnje hčer, ki ji celo življenje dela družbo. Vdova je že od leta 1941. Možu je bilo 67 let, ko ga je med delom zadela kap. Bil je 44 let mizar, takrat še ni bilo tako, da bi lahko šel v pokoj. Danes dobiva namesto njega pokojnino 87.000 dinarjev. Neža Osvvald se še dobro spominja, ko je kot 14-letna šolarka v špalirju čakala, ko se je pripeljal cesar Franc Jožef gledat Ptuj.
f METOD BADJURA — FILMSKI USTVARJALEC
V Ljubljani je umrl slovenski filmski ustvarjalec Metod Badjura, eden od začetnikov slovenske kinematografije in njen utemeljitelj v nizu estetskih prvin te umetnosti.
Skupaj s svojo ženo Milko je Metod Badjura leta 1926 ustanovil v Ljubljani filmsko podjetje Sava-film, kjer je posnel vrsto kratkih filmov. Leta 1932, že po nastanku prvega slovenskega igranega filma, Ravnikovega V kraljestvu Zlatoroga, . je Metod Badjura posnel drugi slovenski igrani film Triglavske strmine v režiji Ferda Delaka. Z njegovo kamero je nastal potem še niz kratkih dokumentarnih filmov, med katerimi velja omeniti Slovensko Primorje, France Prešeren, Bloški smučarji in Jesen med trtami.
SLOVENCI V ARGENTINI
Nedavno je v Buenos Airesu umrl Igor D o -m i c I j. Rajni je bil rojen 1902 v Zagorju na Krasu. Študiral je na Dunaju in v Trstu, kjer je potem stopil v službo v tržaško podružnico Ljubljanske kreditne banke do njene likvidacije leta 1927, ko je podružnica morala prenehati s svojim delovanjem, še istega leta se je izselil in prišel v Buenos Aires. Bil je ustanovitelj in predsednik gospodarsko-industrijskih podjetij Vigor Sacif in Papelbril Saci, ki zavzemata važno mesto v grafični in papirni industriji.
zadnjem dejanju, pa je podala tako pristno, da se je marsikateremu gledalcu v avditoriju orosilo oko. Vlogo Rudolfa je pel, celovškemu občinstvu že dobro znani španski tenorist v graški Operi Jose Maria Perez. Njegov lirični tenor je prišel lepo do veljave v znani ariji iz 1. dejanja: »Kot led je ta ročica..." — vsak poslušalec opere »La Boheme" najrajši prisluhne tej ariji. Kot igralec pa je sploh nadkrilil vse tri svoje tovariše: Marcela (baritonist W o I f g a n g Schellenberg), Collina (bas, C orne I i u Solovastru) in Schaunarda (bariton, Ferdinand Radovan). Musetto je s prijetnim sopranom in igro predstavila Victoria S a c k v i 11 e. Omeniti je še smešnega gospodarja hiše Huberta Trattniga v vlogi Benoita.
Povečani operni in otroški zbor je točno naštudiral Manfred M a y r h o f e r. Kostume, ki so ustrezali miljeju libreta, je u-stvarila E v e I y n Frank.
Med dejanji in na koncu uprizoritve je bilo mnogo aplavza. Operno občinstvo se je z zadovoljstvom razšlo na svoje domove.
B. L.
SLOVENSKI ŠOLI PO TRUBARJU IN GREGORČIČU
Šolsko ministrstvo iz Rima je pred kratkim sporočilo, da je stopilo v veljavo poimenovanje obeh višjih slovenskih šol v Gorici po velikih slovenskih možeh. Gimnazija-licej v Gorici se imenuje po Primožu Trubarju, slovensko učiteljišče pa po Simonu Gregorčiču.
OPERA ZA OLIMPIADO Munchenski skladatelj J o a c h i m L u d -w i g , 38, je dobil laskavo naročilo: organizatorji olimpiade so ga prosili, naj zloži opero, ki jo bodo prvič izvajali med olimpijskimi igrami 1972, in sicer v Augsburgu. Za libreto svoje opere je skladatelj izbral motiv prastare japonske legende Rašomon. Na krstni predstavi bo dirigiral sam skladatelj, ki je zložil svoje prvo glasbeno delo že pri 11 letih, pozneje pa je bil učenec znanega dirigenta Herberta von Karajana.
Koncert »Slovenskih mladenk" v Ituzaingu
„La Boheme" v Mestnem gledališču
\r
Poroke v St. Janžu v Rožu
Dijaška Marijina kongregacija prireja v petek, 4. februarja, ob 7. uri zvečer v dvorani Marijanišča
proslavo sv. Janeza Boška
Program: Pozdravna pesem: Zadonite pevski zbori; Pesem mladine; Recitacija: Luč; Veseli študentje; Don Boško v sodobni mladini; Drama: VVeiser-VVeber: LUČ Z GORA v šestih dejanjih.
Vsi vljudno vabljeni!
Mohorjevi družbi v Celovcu in tako znana daleč naokrog. Dragica pa je bila prava roka Tišlerjeve trgovine in gostilne, tako da bodo starši njen odhod težko pogrešali.
Dne 8. januarja pa se je poročila ven iz naše fare Gertraud Mostečnik.pd. Hanzlnova Gerti, za ženina si je izbrala Gerharda Schmida iz Svetne vasi. Poroka je bila v ženinovi rojstni fari v Kapli ob Dravi, vesela svatba pa pri Schutzu v Kožentavri.
Želimo vsem mladim nevestam, da bi se srečno počutile ob strani njihovih možičkov. Vam ženinom pa:
„Glejte, da v hiši ne bode ženica vaša nosila hlač; ne plešite, kakor ona vam gode, pa tudi ne bodite pust godrnjač."
Dne 15. januarja letos smo imeli v naši fari zelo redko slovesnost. Zlato poroko
1~ Dr. Franček Prijatelj
Kar ne moremo se sprijazniti z mislijo, da ni več med nami našega veselega, nasmejanega Frančka, ki je tolikokrat ponesel sonca in dobre volje, kamor koli je prišel.
Že zadnjič smo na kratko poročali, da je pri izvrševanju svoje dušnopastirske službe
med našimi rojaki, zaposlenimi v Zapadni Nemčiji, pri povratku v Frankfurt postal žrtev avtomobilske nesreče mladi izseljenski
sta praznovala Martin M a 11 e in njegova žena Doroteja. Kot zdrava in krepka sta po petdesetih letih obnovila ta njun lepi življenjski dan. Petdeset let zakonskega življenja je dolga doba, veliko veselega, pa tudi žalostnega sta morala preživeti, ker sta bila pridna in znala štediti, sta si že v težkih letih pred drugo svetovno vojno pozidala lep in prijeten dom, v katerem v sreči pričakujeta večer življenja. Tina je v svojem mladem življenju rad prepeval, bil je do starosti zvest član šentjanškega moškega zbora. Ko smo se na predvečer njegove zlate poroke zbrali na njegovem domu in se obema oddolžili s pesmijo, sta nas srčno in z veseljem sprejela. Krepko je še pomagal peti njegov drugi bas. Rekel nam je: kdor seje ta tudi žanje, zato tudi ob času žetve niste pozabili na me. Tina je bil obenem tudi zvest cerkveni pevec, tudi pri zlati maši je njima lepo prepeval moški pevski zbor.
Zlatoporočencema Tinu in Doroteji želimo še mnogo veselih in skupnih let!
peli. Vsi navzoči so ob veliki žalosti zapeli pesem „0 srečni dom nad zvezdami". Nato so se poslovili od pokojnika zastopniki izseljenskih duhovnikov iz več škofij; iz vseh govorpv je izzvenela zahvala za pokojnikovo neumorno in nesebično delo, za iskreno prijateljstvo in vzoren zgled.
Z ljubljanskim pomožnim škofom je so-maševalo 33 duhovnikov. Slovenski zdomski duhovniki iz zapadne Evrope so se zbrali skoraj polnoštevilno: od Londona do Rima, od Pariza do Linza v Avstriji. Navzočih je bilo tudi nekaj nemških in hrvaških duhovnikov.
V svoji izredno globoki in lepi pridigi je škof dr. Lenič skušal razvozlati uganko smrti g. Prijatelja s pomočjo božjih meril. Tudi smrt Kristusa v njegovi najlepši moški dobi in obenem smrt tako dobrega človeka, ki je nase do konca pozabil in se razdajal samo drugim je bila človeško prav tako nerazumljiva. Na križu ni bilo konec Kristusovega življenja: smrt je bila le pogoj za njegovo življenje zunaj mej prostora in časa. Saj je božji Učitelj sem rekel, da zrno obrodi stoteren sad le, če prej umrje. Tudi življenje pokojnega g. Prijatelja se je le prelilo iz tukajšnjega bivanja v tamkajšnje. Verujemo, da bo ta njegova smrt rodila življenje.
To živo vero v posmrtno življenje so navzoči mogli razbrati tudi z obrazov hudo prizadetih pokojnikovih sorodnikov; posebno so občudovali njegovo mater. Kako junaško in umirjeno, vdana v božjo voljo, je prenašala te zanjo mogoče najtežje ure v njenem življenju.
Pokojnik je zaradi svojih srčnih in umskih vrlin igral precej vodilno vlogo; zaradi svoje srčne dobrote in osebne skromnosti
Življenjski jubilej Zmavcarjevega očeta
Ni še dolgo od novega leta sem, pa se je nabralo že precej novic. Dne 6. januarja 1972 smo imeli kar dve poroki hkrati. Samskega stanu se je naveličal H a n z i Gabriel, mizarski mojster, pd. Tišlerjev Han-zi iz Št. Janža. Pripeljal je k poročnemu oltarju domače cerkve, kot nevesto Emo Hornbock, pd. Bavantovo Emijo iz Št. Janža. Ženinova sestra, Dragi Gabriel pa si je izbrala svojega ženina na Mačah nad Bistrico v Rožu, in sicer Tomija P a rt la, pd. Oštinovega Tomija. Hanzeja in Emijo je poročil nevestin stric g. msgr dr. Janko Hornbock iz Podgorij. Tomija in Dragico pa ženinov prijatelj, ki bo v kratkem dokončal teološke študije.
Ko smo v lanskem letu opazovali Tomija in Dragico v skupni družbi, smo si tako na skrivnem mislili, ali bo pač tu resnica, in do tega je tudi prišlo. Ko je Tomi dokončal visokošolske študije v Gradcu, je tudi poprosil Dragico za roko, dve srci sta se združili v eno in tako vesljata sedaj skupno lepi družinski sreči nasproti.
Hanzej pa si je pozidal lep in prostoren dom, ko je bilo vse gotovo si je mislil: „A kaj mi pomaga, ta kajžica draga, ko notri prebivam koj sam." Samo par korakov je imel do Emice, pripeljal jo je sedaj kot ženo na lepi dom, kjer mu bo delala kratek čas, vmes pa si zapela:
„Sem tišlarja vzela, bom zmeraj vesela,
ko stroji brenče, za denarce lepe."
Emi, kakor tudi Dragi sta bili zvesti kulturni delavki, zvesti pevki na cerkvenem, kakor tudi na izvencerkvenem področju. Za njuno zvestobo in v zahvalo je obema pri poročni maši in potem na veseli svatbi, na domu pri Tišlarju, lepo in korajžno prepeval šentjanški mešani pevski zbor. V cerkvi ob spremljavi orgel je obema poročnima paroma izvrstno zapel „Ave Marija" prof. Anton Feinig iz Sveč.
Emi je že dolgoletna knjigovodkinja pri
ŠT. PRIMOŽ V PODJUNI (Himen mlademu paru)
V nedeljo, 9. januarja 1972, se je poročila Traudi Župane, nastavljenka v Mohorjevi trgovini, z ženinom Filipom P i p -penbachom v Št. Primožu v Podjuni.
Ob slovesu od doma in v cerkvi je pel mešani pevski zbor SPD „Danica“. Poročne obrede je opravil g. župnik Krištof in dal zakoncema koristne napotke za življenje. Vesela svatba je bila v prijetni družbi pri Mohoriču v Rikarji vasi.
Mladima novoporočencema želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
VABILO
Slovensko prosvetno društvo „Zilja“ v Zahomcu vabi na
KONCERT
ki ga priredi v soboto, 29. januarja 1972, ob 20. uri Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane v kulturnem domu na Bistrici na Zilji.
Vsi prisrčno vabljeni!
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi na
KONCERT
ki bo v nedeljo, 30. januarja 1972, ob 15. uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku.
Gostuje nam že dobro znani Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane.
Ljubitelji lepega petja
prisrčno vabljeni!
duhovnik č. g. dr. Franček Prijatelj. Zaradi njegovega nesebičnega in zaslužnega delovanja za naše rojake je prav, da se ga nekoliko obširneje spomnimo.
Pokojnik se je rodil 4. oktobra 1929 v Mariboru v znani Prijateljevi družini; oče je bil profesor in kasneje ravnatelj učiteljišča V Ljubljani. Gimnazijo je Franček obiskoval v Ljubljani, po letu 1945 pa v Italiji. Od tod je družina odšla v Argentino. On se je tam najprej zaposlil v tovarni; kasneje se je odločil za študij v tamkajšnjem slovenskem semenišču in ga končal. V duhovnika je bil tam posvečen 1. decembra 1957. Po novi maši je bil dve leti kaplan v Argentini, nato pa je nadaljeval študije na Gregorijanski univerzi v Rimu, kjer je opravil licenciat in doktorat iz bogoslovja leta 1964.
Kmalu nato je bil imenovan za izseljenskega duhovnika med slovenskimi rojaki in zdomci v srednjem delu Zahodne Nemčije, in sicer do pred nekaj meseci s sedežem v Mannheimu, od tedaj naprej pa v Frankfurtu.
Ko se je letos 3. januarja vračal iz bližnjega Hanaua, kjer je pripravljal na poroko neki mladi zaročni par, domov v Frankfurt, je na široki cesti z nasprotne strani zavozil vanj avto, ki je še prej podrl ograjo, ki deli cesto na dva dela. Medtem ko je bil brezobzirni vozač in povzročitelj nesreče le lažje ranjen, je bil g. Prijatelj na mestu mrtev: zlomilo mu je tilnik.
Z veliko naglico se je ta strašna novica razširila med našimi rojaki in posebno med njegovimi duhovnimi sobrati po celi zapadni Evropi. Od blizu in daleč so prihiteli na njegov pogreb, ki je bil v torek, 11. januarja t. I. Krsta z njegovim truplom je bila tako rekoč zasuta s cvetjem, kar je nekako pričalo, da gre pri tem slovesu vse bolj za spomin na prehod iz življenja v življenje kot pa za misel na smrt. Ljubljanski pomožni škof dr. Lenič je truplo blagoslovil v pokopališki ka-
V krogu svoje družine je 6. januarja praznoval svojo 70-letnico in obenem tudi svoj god Valentin Planteu, po domače Žmavcar na Ricinju pri Št. Rupertu — Velikovec.
Slavljenec je bil rojen 6. januarja 1902 pri Lipeju v Dulah v žitrajski fari. Kot mlad fant
je pasel krave na planini „Šeferci“ na O-birju. Pri svojem očetu se je izučil delati vile, grablje in cokle. Leta 1926 se je preselil na sončne Ricinje, odkoder je krasen razgled na vso Podjuno. Vidijo se prav lepo kot na dlani Kamniške planine, Obir, Košuta, Pristovški Storžič, Olševa, Ojstra, Topiča in Peca. Spodaj v dolini je svoj čas drla siva Drava, sedaj pa je modro umetno jezero. Torej tu mu je kupil pokojni oče pogorišče neke kajže. Takoj si je v svoji pridnosti in skromnosti napravil zasilno sta-
= Naše prireditve
VABILO
Kulturno društvo „Jepa“ Loče-Baško jezero priredi v soboto, dne 22. januarja 1972, ob pol osmih (19.30) zvečer pri Raušu v Spodnjih Borovljah-Ledince
VESELO PUSTOVANJE
Peli bodo domači pevci, vesele viže pa bodo zagodli godci iz Loč.
Vse prijatelje prisrčno vabimo na to družabno prireditev!
Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku vabi na komedijo v treh dejanjih
KRAPI Antona Igoliča
Igrali jo bodo v nedeljo, 23. januarja 1972, ob 14,30 v farni dvorani v Šmihelu.
Prisrčno vabljeni!
VABILO
Veseli študentje Slovenske gimnazije v Celovcu bodo priredili dne 23. januarja 1972, ob pol dvanajstih (11.30) v farni dvorani v Železni Kapli burko
TRIJE TIČKI z glasbo, petjem in šaljivkami.
Vsi prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu vabi na igro
„ R O Ž A SVETA" v nedeljo, 30. januarja, ob 19.30 v farni dv ■ rani v Št. Jakobu v Rožu.
Prijatelji prosvete dobrodošli!
Odbor
je imel povsod med rojaki lepe uspehe. Vsi so ga radi imeli, a šele sedaj zares čutijo, kako je v resnici bil kot nekako sonce njihove slovenske skupnosti. Ob njegovi šali in razigranem nasmehu je vsakdo hitro pozabil na trdoto dnevnih težav in z njim so tudi drugi gledali na življenje z veselejšimi očmi. Stroga beseda mu kar ni šla iz ust. Z dobroto in razumevanjem je nastopal tudi nasproti drugače mislečim in nasprotnikom zato je tudi pri njih užival spoštovanje.
Vsi smo žalostni ob njegovi izgubi, toda božji Zveličar, ki nam je v takih trenutkih najbliže, nas uči in tolaži, da je naš dobri gospod Franček v tem zimskem dnevu c J šel v večno pomlad.
Dragi gospod Franček, bodi z nami še naprej in nekoč na veselo svidenje nad zvezdami! Počivaj v Bogu, blaga duša!
Hudo prizadeti mami in vsem ostalim sorodnikom izreka tudi naš list iskreno sožalje!	—rj—
novanje in delavnico za svojo obrt. Skrbno je delal in varčeval in si s časom postavil prav lično hišico.
Od tu se je 26. oktobra 1930 priženil k sosedu Žmavcarju, kjer so imeli mlado in lepo hčer Mici. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, dve deklici in trije dečki. Sedaj so že vsi lepo preskrbljeni. Ni bilo v življenju zmeraj lahko, toda s svojo veselo naravo, potrpežljivostjo in ljubeznijo je šlo vse lažje naprej. Kmalu si je zboljšal svojo hišo. Sam je izvršil vsa zidarska in tesarska dela, tako je šlo vse lažje. V hiši si je napravil tudi prostorno delavnico „vilas, grabljas in coklaš tovarno", kamor se je umaknil, kadar je oprvil dela na polju ali v času, ko ni bilo dela zunaj. Tako je mogel preživeti v težkih časih svojo družino. Žmavcarjev oče je pa tudi veren človek. Vsako nedeljo je v
(Dalje na 5. strani)
Kakor lani, bosta tudi letos oba maturitetna razreda pripravila
gimnazijski ples
Prireditev bo v četrtek, dne 10. februarja 1972, ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Za glasbo bosta skrbela dva ansambla.
Za številni obisk se priporočata oba maturitetna razreda.
Avstrijski tranzit čez Hamburg naglo narastel
Tudi živina zboli na očeh
Pristaniško mesto Hamburg si prizadeva, da bi utrdilo svoj položaj kljub sedanjemu nazadovanju konjunkture v Nemški zvezni republiki. Posebno važnost pripisuje tudi na odnose z Avstrijo. Tako vztraja pri sedanjih pogajanjih o železniških tarifah zelo odločno in z dobrim obetom na uspeh pri tem, da ne pride do podražitve v pristaniškem prometu z Avstrijo: Hamburg ni z nobeno drugo deželo tako močno poglobil gospodarskih stikov. Proti predvojnemu času se je avstrijski promet v tranzitu pošestoril in znaša v prometu kosovnega blaga visoke vrednosti več kot 10 odstotkov vsega pristaniškega prometa.
Tu konjunktura tudi še traja: potem ko je 1970 avstrijski tranzit narastel za okroglo 50 odstotkov, se je 1971 izboljšal za nadaljnjih 17 odstotkov.
Predstoječa naslonitev Avstrije na EGS bo še ojačila prizadevanja hanzeatskega mesta na Dunaj. Kot nadaljnja ..razvojna področja" smatrajo na eni strani novega partnerja EGS — Anglijo, na drugi strani vzhodno Evropo. V Londonu in v Pragi je Hamburg že začel veliko reklamno kampanjo in z Budimpešto so v teku živahni pogovori.
Po izjavah župana Kerna bodo lahko zagotovili dolgoročno bodočnost mesta le z dalekosežnimi modernizacijami ustroja. Pristanišče bo treba še močnejše preusmeriti na promet z blagom visoke vrednosti. Vidni znaki te politike so od Avstrije že močno M irabljane naprave za skladiščenje in zbire. ije izvoznega blaga kot novi kontejnerski
(Nadaljevanje s 4. strani)
farni cerkvi v Št. Rupertu, če ga ne zadrži kaka bolezen, pri skupni službi božji. Ve tudi, da brez „Nedelje“ ni nedelje. Redno prebira katoliške časopise in dobre knjige, zato tudi marsikaj ve. To se čuti, ko prideš z njim v pogovor.
Še sedaj, čeprav je že v pokoju, se pridno vrti v svoji „tovarni“ in izdeluje razen že naštetih stvari še kolovrate, majhne in velike, za katere se zanimajo in pridno kupujejo letoviščarji.
Žmavcerjevemu očetu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
K njegovi sedemdesetletnici mu čestita M'i uredništvo „Našega tednika", ter mu ”ii obilo zdravja in božjega blagoslova, saj je naš jubilant zvest čitatelj našega slovenskega lista. Dragi Žmavcerjev oče! Bog naj vas ohrani pri življenju še mnogo, mnogo let!
RADIŠE
(Kronika minulega leta 1971)
V	preteklem letu 1971 smo bili s poljskimi pridelki še kar zadovoljni. Na drugi strani pa moramo na žalost povedati, da smo v minulem letu s prirastkom hudo nazadovali. Imeli smo osem pogrebov in samo en krst; tega še ne pomnijo stari ljudje.
Pokopali smo Kajžnikovega očeta
V	novem letu 1972 pa imamo, namesto vesele, zopet žalostno novico. V ponedeljek, 10. januarja, nas je pretresla vest, da je nenadoma prenehalo biti blago srce Jerneja Lampichlerja, pd. Kajžnikovega očeta, v 80. letu starosti.
V	sredo, 12. januarja, smo ob velikem številu pogrebcev in dvajset duhovnikov, spremili Kajžnikovega in duhovnega očeta, na domače pokopališče pri sv. Lambertu, k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je o-pravil sin-duhovnik, šmarješki g. župnik Janez Lampichler. Ob tej priložnosti je imel g. prelat Aleš Zechner lep spominski nagrobni govor, domači moški in mešani pevski zbor pa sta mu zapela v srce segajoče domače žalostinke.
Življenjska pot pokojnega Kajžnikovega očeta je bila bolj trnjeva kot pa z rožami postlana. Njegova žena in mati osmih otrok je umrla pred tremi leti, par let prej pa sta Praznovala zlato poroko. Tudi on je moral s svojo družino okusiti pregnanstvo Hitlerjeve strahovlade. Razen dveh (brez družine), ža-luje za Kajžnikovim očetom osem otrok z družinami, ter še njegova, edino živeča sestra.
Kajžnikov oče, naj v miru počiva v doma-
terminal, ki je dvakrat tako velik kot otok Helgoland. Tu se bo od januarja dalje osredotočil naraščajoči tok trgovine visokovred-nega industrijskega blaga z Japonsko.
Bodočnost mesta pa zavisi predvsem od industrije. Ugodni položaj naj spodbudi velepodjetja težke industrije, da se naselijo v bližini pristanišča. Tej zvezi je omeniti novi obrat aluminijeve elektrolize ameriškega koncerna Reynolds z letno zmogljivostjo 100.000 ton, za kar so odobrili 150 milijonov dolarjev. Tok bosta dobavljala dve od mesta financirani atomski elektrarni, ceno električnega toka je označil župan Kern za „znatno cenejšo kot dosedanjo, čeprav bo vseeno krila stroške". Avstrijska dobavna podjetja bi radi pritegnili kot dobavitelje za novo industrijsko področje.
Slovensko prosvetno društvo „Da-nica“ v Št. Vidu v Podjuni vas prisrčno vabi na
PODJUNSKI PLES
ki bo v nedeljo, dne 6. 2. 1972 pri Rutarju v Žitari vasi. Pričetek ob 19. uri.
Sodelujejo: Ansambel »Štirje kovači" in pevke ter pevci SPD »DANICA".
Za veselo zabavo je torej poskrbljeno. Pridite!
Vabijo pevke in pevci
či slovenski zemlji, katero je tako zvesto in krepko ljubil. Z njim smo izgubili močan steber v narodnem in verskem oziru.
Ljubi Bog naj mu bo obilen plačnik, vsem ostalim žalujočim pa izrekamo po tej poti naše najgloblje sožalje.
BISTRICA PRI ŠT. JAKOBU (Katarini Roli v spomin)
Dne 10. januarja 1972 se je oglasila koščena smrt v Bistrici pri Št. Jakobu in presekala nit življenja Katarini Roli, v 87. letu starosti.
Še mi je živo v spominu, ko smo se pred nekaj leti vozili skupaj v Rim na grob sv. Petra in pri tej priliki obiskali tudi grob njenega sina, ki je postal žrtev druge svetovne vojne ne daleč od Rima. Vojaško pokopališče, ki ga oskrbuje črni križ, objema grobove več kot štiri tisoč mladih življenj, med katerimi čaka vstajenja tudi njen sin.
Sedaj ste šli tudi vi, kot mati in zgarana ženica za njim. Takrat so vaše solze močile sinov grob, danes močijo druge vašega. Takšen je večni zakon, ki ne pozna izbire. Naj vam bo Vsemogočni dober plačnik za vsa dobra dela in lahka Vam bodi domača zemljica. Hčerki in njeni družini pa iskreno sožalje.	K. R.
Očesne bolezni niso pri govedu tako pogoste kakor pri konjih. Najčešče opažamo kataralično vnetje očesne veznice in rožnice. Obolelo živinče se boji svetlobe ter ima večinoma oči zaprte; okolica oči je precej nabrekla in živinče se bolj ali manj solzi. Veke so zatekle in po kratki bolezenski dobi so mnogokrat zalepljene s sluznastim iztokom iz oči. Ta bolezen navadno ne traja dolgo; ponajveč se pojavlja s tem, da se o-česna veznica ali roženica rani ali če živin-četu padejo v oko delci krme ali prah. Pogosto nastane ta bolezen, ako piči živinče kak mrčes.
Zdravljenje zahteva v prvi vrsti, da odstranimo iz očesa tuje predmete; za to zvečine zadostuje, ako izmivamo oko z mlačno vodo in devamo nanj mrzle obkladke. Če pa je bolezen dosegla že višjo stopnjo, zlasti še, če je iztok iz očesa sluzast in pomešan z gnojastimi kosmiči, je priporočljivo umivati oči s pomočjo gobe z mlačno vodo in 1-odstotno raztopino bele galice, če pa je roženica skaljena ali ranjena, moramo zdravljenje prepustiti živinozdravniku in dokler ta ne uvede smotrnega zdravljenja, moramo oči izmivati le z mlačno vodo in dajati mrzle obkladke.
Posebna očesna bolezen
Razen tega preprostega obolenja se opaža pri govedu v nekaterih krajih posebna očesna bolezen, ki se navadno pojavlja isto-
časno pri večini goved. V takih primerih otekajo govedu veke, govedo se močno solzi in zelo boji svetlobe. Očesna veznica je nabrekla, zelo rdeča, roženica pa tako zakaljena, da obolelo govedo ne vidi. Tu pa se tvorijo na roženici tvorčki, od katerih se cepijo na vse strani močno prekrvavljene krvne cevčice. Obenem kaže žival velike bolečine.
Ta bolezen — ako se kmalu ne uvede strokovno zdravljenje, da bi se bolezen o-mejila le na roženico in očesno veznico — ima navadno za posledico uničenje zrkla in popolno oslepitev živali, ker obolijo večinoma tudi notranji očesni organi. Bolezen se pojavlja najpogosteje pri govedu, ki se goji izven hleva in v poletni vročini.
Zdravljenje zahteva v vsakem primeru pomoč zdravnika; dalje moramo nastaniti bolno goved v temnih in hladnih, toda suhih in dobro zračnih hlevih. Dokler živinozdrav-nik ne uvede primernega zdravljenja, je priporočljivo izmivati bolnemu govedu oči z mlačnim kamiličnim zavretkom.
Skaljena roženica
Kot posledica preslanih vnetij se včasih dogaja, da ostane roženica skaljena v vsem svojem obsegu. Ta okolnost dokazuje, da obolelo govedo ni bilo pravilno zdravljeno. Tudi v takih primerih se da s pravilnim zdravljenjem še vse popraviti, ako poverimo zdravljenje živinozdravniku.	Fr. Dv.
JEZUITSKI RED V ŠVICI DOVOLJEN
Švicarski zvezni svet je spričo odstopa ministra za pravosodje in policijo Ludwiga von Moosa odobril poslanico, ki zadeva odpravo členov 51 in 52 švicarske ustave. Ta člena prepovedujeta jezuitskemu redu delovanje v Švici. Sprememba teh členov je nujna v trenutku, ko se Švica pripravlja, da bo pristopila k evropski konvenciji o človekovih pravicah. Minister Moos je že leta 1955 izrazil mnenje, da je treba odpraviti omenjena dva člena. Pravzaprav gre zdaj samo za predlog zvezne vlade, ki ga morajo Švicarji odobriti čez dve leti z referendumom.
• Val mraza in snežne nevihte so zajele vso severno Italijo in dele Jugoslavije. V Torinu, Milanu, Bologni in drugih mestih je zapadlo mnogo snega. Povsod se je promet le s težavo razvijal. Sneg je pobelil tudi Genovo in nekatere druge kraje ligurske riviere. Mraz in snežne nevihte so zajele tudi Veneto, kjer je letos prvič zapadel sneg v Benetkah. Tudi nekatere kraje srednje in vzhodne Srbije ter Hrvaške je zajel hud mraz; do minus 20 so zmerili na Črnem vrhu pri Boru, zapadlo pa je tudi veliko snega.
Vreme in letina v kmečkih pregovorih
TUDI LETA 1972 HUDA SUSA?
PROSINEC (januar). Mrzel zrak, suho vreme, vendar bo sever. Mesec brez dežja.
SVEČAN (februar). Tudi svečan bo lep. Bo suho vreme. Proti koncu meseca malo padavin. Se že pričenja zgodnja pomlad.
SUŠEČ (marec). Vreme bo lepo, suho. Jasno. Vladal bo sever. Pomlad je v pohodu. Drevje že cvete. Trta se joče, velika nevarnost za slano.
MALI TRAVEN (april). Lepo, jasno vreme. Že poletna vročina, pa tudi mala suša.
VELIKI TRAVEN (maj). Lepo, pomladansko vreme. Vsa narava se je zbudila. I.ahko bo malo padavin. Če ne že pričetek suše.
ROŽNIK (junij). Mesec bo sončen. Se pričenja že velika toplota. Suša.
MALI SRPAN (julij). Vreme bo lepo, jasno, sončno. Huda vročina. Velika suša. Mesec brez padavin.
VELIKI SRPAN (avgust). Sonce bo vroče, peklo. Velika suša. Pregovor: zori ali zgori. Narava bo zgorela.
KIMOVEC (september), še lepo vreme, po polovici meseca malo dežja. Vreme nestalno.
VINOTOK (oktober). Ta mesec bo lepo vreme, brez vetra in padavin.
LISTOPAD (november). Vreme nestanovitno, dež in sonce. Proti koncu meseca deževje, pa tudi lahko sneg.
GRUDEN (december). Vreme bo lepo, suho, brez padavin.
Po navedenih podatkih bo vse leto suho vreme, le malo dežja. Predvideva se velika suša. Bo malo sena za živino. Letina bo slaba. Celo pitne vode ne bo dovolj. Pa upamo, da se ta predvidevanja ne uresničijo ...
PRI NAS NA KOROŠKEM
Elda Viler: Prva slovenska popevkarica
Nedavno so slovenski pevci izbrali najboljšega iz svojih vrst. S precejšnjo prednostjo so izbrali za najboljšo slovensko pevko zabavne glasbe E I d o Viler. Danes objavljamo v našem listu intervju, ki ga je imela z njo Leopolda Maček. (Op. ured.)
KADAR SE OGLASI DEDOVA KRI
V Eldinih žilah se pretaka dobršen del italijanske krvi, ki je tudi njen temperament ne zatajuje. Eksplozivna je, zgovorna, besede niso skrbno izbrane in prirejene za trenutnega poslušalca, ampak odraz njene bogate razgibane in predvsem naravne notranjosti. To je pravzaprav njen glavni šarm. Neposrednost deklice, ki so ji pred leti tam blizu hrvaške meje vzeli grablje iz rok in jo odvedli pred mikrofon.
„Brez moža bi bila nič. Stokrat bi mi že upadel pogum. On me je naredil pevko. Kadar sem v krizi, me pobere in spet postavi na noge. Morda sploh nisem ustvarjena za to, da bi bila pevka, last publike. Tako rada sem doma, rada pospravljam, šivam, kuham, počakam moža, da pride iz službe, tako kot vse dobre žene iz patriarhalnih časov."
„Zelo občutljivi ste, kajne?"
»Neznansko. Ko gledam dramo na televiziji ali berem sentimentalno zgodbo, se cmerim kot otrok in si ne morem pomagati. Težko me je razumeti. Še sama sebe včasih ne razumem. Najbrž ni prijetno živeti z mano. Težko se obvladam, včasih vzkipim in mi je potem žal. No, resnično dobrega moža imam."
STRELE, GROM IN MLADO SONCE
»Ljubljana vas sploh ni pokvarila?"
»Ostala sem takšna, kot sem bila, in marsikomu nisem všeč. Včasih mi kdo telefonira in pove, kako sem mu zoprna, odgovorim mu, da mi je žal in naj me nikdar ne gleda, če mu nisem všeč, ampak samo posluša, če mu je že všeč moj glas. Če mu pa tudi ta ni, naj me ne posluša. Ljudje znajo biti strašno ostri in izbirajo žaljivke, ki najbolj bolijo. Ne vem, zakaj. Še nikoli mi ni prišlo na misel, da bi nekoga namerno žalila."
„Kaj pa mislite o zakonu?"
»Da mora biti zgrajen na ljubezni. To je začetek in konec vsega. Če ljubezni ni, nič
Po pričakovanju je svojo drugo zlato medaljo na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v nedeljo o-svojila 20-letna Dunajčanka T r i x i Schuba (na "sliki). Srebrno kolajno je med dekleti dobila Rita Trapanese (Italija), bron pa si je priborila zvezda tega večera Sonja Morgenstern (Vzhodna Nemčija).
Med moškimi pa je v tekmovanju posameznikov zmagal dosedanji prvak Andrej Nepala iz Češkoslovaške, ki je prepričljivo vodil že po obveznih likih.
V plesnih parih sta zmagala mlada zahodnonemška prvaka sestra in brat Angelika in Erich Buch iz Ravens-burga. Dosedanja evropska prvaka Rusa Ljudmila Paho-mova in Aleksander Gorško-vin sta prejela srebrno kolajno; na tretjem mestu je britanski par Sawdbrige-Dalby.
i
več ni. Vse je bledo, obrabljeno, slučajno, brezkrvno in brez namena, samo šara, razstavljena firbcem na vpogled."
„Kaj mislite o modi?"
»Nosim tisto, kar mi je všeč in za kar menim, da mi pristaja. Ne lovim vsake modne muhe. Najprej previdno počakam, da vidim, kako je obleka videti na drugih, šele potem jo oblečem tudi sama."
»Katerega jugoslovanskega pevca pa najbolj cenite?"
»Nado Kneževič. To je moja pevka. Kadar jo poslušam, se mi kar v glavi zvrti. Ona je res velika pevka."
»Katere filme in literaturo imate najraje?"
»Življenjske filme. Literaturo prav tako. Tudi ljubezenskih romanov ne zametujem."
»Se z možem kdaj skregate?"
»O, ja, sicer bi nama bilo še dolgčas. Grmenje in strele pa ne trajajo predolgo; sonce, ki potem posije, je tako svetlo in lepo, kot bi se bilo pravkar rodilo."
»Kako bi opisali sami sebe?"
»Navadna ženska. Brez visokoletečih načrtov in ciljev. Rada sem doma, rada gospodinjim. Čakam na moža s kosilom, godrnjam, če zamudi. Imam pa bolezen, ki se ji reče petje. Pol življenja bi dala zanj. Za zdaj ta polovica življenja še ni ogrožena, ker se tu in tam le še kdo spomni in jo povabi na koncert."
Nero za 10 let
Povsod, kjer tekmujejo športniki, jih gledalci spodbujajo ali kot pravimo — navijajo. Tam, kjer se navija, pa prihaja od časa do časa tudi do pretiravanja ne samo športnikov, ampak tudi navijačev. Sicer pa tako pretiravanje navijačev ni nič novega, saj zasledimo njegov izvor celo v starem veku.
O enem izmed redkih zgodovinsko potrjenih primerov nediscipliniranosti gledalcev, ki se je primeril na začetku našega štetja v Pompejih, točno pred 1913 leti, piše v svoji knjigi »Ko je bilo sonce bog poljski pisatelj Zenon Kosidovv-ski“ naslednje:
Kot je znano, so imeli Rimljani zelo v časteh najrazličnejša tekmovanja. Zavoljo tega so gradili velike amfiteatre, v katerih so prirejali velike igre, med njimi tudi gladiatorske; v njih so se borili že od mladosti posebno trenirani možje z meči, nadalje ljudje z divjimi zvermi, divje zveri med seboj in podobno.
V Pompejih je bilo tudi nič koliko navdušencev za razne borbe. Ogromni amfiteater to samo potrjuje, saj je bilo v njem prostora za 20.000 gledalcev, to je prav toliko, kot so šteli Pompeji prebivalcev. Amfiteater sta zgradila bogataša Ouintus Balbus in Marcus Portius iz hvaležnosti, ker so ju meščani izvolili za visoka mestna funkcionarja.
Leta 59 po Kr. pa je postala navijaška strast Pompejcem usodna. Takrat je namreč senator Liventius Regilus, ki ga je Rim izgnal iz političnih vzrokov, priredil igre, da bi si pridobil naklonjenost meščanov, pa tudi prebivalcev sosednjih mest. Med predstavo je eden izmed ranjenih gladiatorjev padel na pesek v areni in po ta-
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
NOGOMET
Žrebanje četrtfinalov
Švicarska športnica leta, 21-letna Meta Antenen, podprvakinja v skoku v daljino, je v Zurichu v Grand hotelu izžrebala nasprotnike za četrtfinale raznih evropskih nogometnih prvenstev:
Evropski pokal narodov: Anglija—Zahodna Nemčija, Jugoslavija—Sovjetska zveza, Madžarska—Romunija, Italija—Belgija.
Četrtfinale za evropski pokal narodov bodo morali opraviti 29. in 30. aprila in 13. ali 14. maja.
Pokal evropskih prvakov: Uj pest Budimpešta—Celtik Glasgovv, Feyennoord Rotterdam—Benfica Lizbona, Ajax Amsterdam— Arsenal London, Inter Milan—Standard Liege.
Pokal pokalnih prvakov: Crvena zvezda Beograd—Dinamo Moskva, Stenau Bukarešta—Bayern	Munchen, Torino—Glasgovv
Rangers, Aatvidaberg—Dynamo Vzhodni Berlin.
Pokal UEFA: Juventus—VVolverhampton, Ferencvaros—Željezničar Sarajevo, Ut Arad —Tottenham, Milan—Lierse.
Te tekme bodo morali opraviti 8. in 23. marca.
aprl amfiteater
kratni navadi bi morali gledalci s palcem, dvignjenim navzgor ali navzdol, odločiti, ali naj se ga njegov nasprotnik usmili ali ga usmrti. Prav pri tem dejanju pa je prišlo do nasprotovanja med obiskovalci iz Pompejev in sosednje Nucerije. ki se je končalo z vsesplošnim pretepom in b 1 med gledalci. Razbesnela množica je planila v areno z noži, kamenji in železnimi palicami v rokah.
Posledice so bile žalostne. V areni je obležalo nekaj desetin ljudi mrtvih in hudo ranjenih. Ker so bili »domačini" v premoči, so »gostje" iz Nucerije potegnili krajši konec in zavoljo tega so poslali delegacijo k cesarju Neronu. In cesar se je v tem primeru pokazal res zelo modrega, premišljenega in tudi strogega sodnika. Precej krivcev je obsodil na izgnanstvo in umiril vročeglave pompejske navijače za dolgo časa s tem, da jim je za deset let zaprl amfiteater.
Zanimivo je, da je bil točno deset let pozneje, to je po prestani kazni, amfiteater »zaprt", vendar takrat brez krivde pompejskih navijačev. 24. avgusta leta 79 je namreč začel v opoldanskih urah nenadoma bruhati Vezuv, ki je za 1800 let s pepelom prekril ne samo amfiteater, amf j vse mesto.	^
• Nigerijski kačji krotilec Salawu Oye-wusi je pred kratkim umrl v Lagosu, ker ga je ugriznila kobra v vrat. Ozevvusi je izvajal izredno napeto točko, med katero si je vtaknil v usta kačjo glavo.
tjllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIimiHJ!
I Otrokova, daritev \
| Priredil Franc Kolenc	^4 I
....................IIIIIIIIIIII............................i................
»Glej, da nikdar več ne prestopiš praga kake cerkve! Razumeš?"
Otrok je spet pogledal mater. Zdelo se mu je, da ga ona s pogledom vzpodbuja. Mirno je odvrnil:
»Ata, v tem oziru ne bom mogel ubogati... Še nekaj ti moram povedati: kmalu bom tudi prejel prvo sveto obhajilo."
„Ne!“ je treščil brezbožnež po mizi. »Le čakajta, kmalu bosta videla, kdo je gospodar! Meseca oktobra boš šel od hiše. Nočem, da bi me farji upropastili."
Jezno je potegnil iz žepa časopis in ga vrgel pred ženo. »Čitaj, da boš vedela, kam pelje tvoje izdajstvo nad menoj!"
Marija se ni zmenila za časopis.
»Nočeš čitati? Poslušaj torej!"
Pobral je časopis in začel čitati:
»Doznali smo, da se poslanec in odvetnik Rajmond De-part skuša pobotati s farji. Njim je izročil svojega sina, ki je bil 15. avgusta skrivaj krščen. Rajmond se je hotel zaradi tega čina s tem zavarovati, da ni prisostvoval obredu. Še bolj zanimivo je to, da tudi njegova žena ni bila navzoča
Marija je prebledela. Bridko se je nasmehnila in dejala:
»Tvoja stranka se sijajno razume na vohunstvo! Sramota, da te s takimi grdimi sredstvi hočejo uničiti... O svobodi govorijo. A kaj počenjajo v imenu te svobode? Vaše žene in vaši otroci se morajo odreči vsem plemenitim čustvom, ki vzklijejo v njihovih srcih. O verski strpnosti govorijo, a od tebe zahtevajo, da postaviš visok zid med sina in Boga in da ga prodaš!"
»O čem govoriš?"
»O čem? Ali nisi prej rekel, da bo otrok meseca oktobra moral od doma?"
»Da!... Skrajni čas je, da naredim konec smešni vlogi, ki jo moram igrati."
»Zatajil boš sina, samo da ohraniš svoj ugled. Misliš, da ne vem, kaj nameravaš? Zapreti ga hočeš v zavod profesorja Pikarda, ki je s svojo učno knjigo vzbudil splošno ogorčenje, ko jo je prosvetno ministrstvo hotelo uvesti v šolah."
»Uganila si! Janez bo oktobra šel k profesorju Pikardu. Tega človeka zaman črnijo, ker ni bolj prizanesljivega in plemenitega duha ko on — seveda ga vodi prosvetljenost. Janez bo postal njegov učenec in — konec! Zaman je vsaka beseda."
»Vem... Zastonj govorim... Ti si močnejši. Toda zapomni si, kar ti bom povedala: Nekoč ti bo Bog zastavil pot!"
»Mama... mama!" je zaihtel otrok in se preplašeno stisnil k materi.
»Ubogi moj otrok!" ga je božala Marija.
Otrok je doumel, kaj pomenijo besede, ki jih je mati prej rekla o Bogu.
»Mama, ne reci tega, da bo Bog kaznoval očeta!"
Rajmond se je grenko zasmejal:
»No, glej ga! Ti se boš morda postavil med njega in mene, če me bo hotel kaznovati?"
Otrok ga je resno pogledal.
»Da, ata!"
Z Rajmondovih ustnic je nenadoma izginil smeh. Zdelo se mu je, da ga je nekaj stisnilo za srce. Ta otrok, ki ga je on hotel osmešiti, je izjavil, da bo kot zagovornik stopil med njega in Boga... Odgovoriti mu je hotel, a ni našel besed. Ritensko je šel proti vratom in hipoma izginil iz sobe. Janez se je vrgel v materino naročje. Nesrečna žena je krčevito zaihtela.
»Mama, zlata mama, ne jokaj!"
»Oh, ljubi otrok, ti ne veš, kaj te čaka! Med same brezbožneže boš prišel! V šoli si bodo na vse načine prizadevali, da ti iztrgajo iz srca Boga."
»Ne boj se, ljuba mama! Tega ne bodo dosegli. Boga nadvse ljubim in si ga ne pustim vzeti!"
Te besede je tako odločno izgovoril, da je materi nekoliko odleglo.
»Mama..." je nadaljeval otrok. »Oče je prepovedal, da bi šel k prvemu svetemu obhajilu ... A ti si me učila, da moramo Boga bolj ubogati ko ljudi. Reci mamica, ali v tem primeru smem ubogati Boga, četudi bom s tem kršil očetovo prepoved?"
Mati je brez pomišljanja odgovorila:
»Da, ljubi otrok. Božji glas je prvi. Kar Bog naroča, moramo izpolniti, čeprav bi bilo v nasprotju s človeško postavo."
Še istega dne je šla z otrokom h gospodu župniku in
Dve sliki iz bele hiše
Bela je hiša, bele so sobe, bele postelje in bela je bolečina, ki jo dan na dan vpijajo stene in glušijo s svojimi kamnitimi grudmi,
—	bela je bolečina porodnic ...
Fantek je...
Po šest postelj je v vsaki sobi.
Iz šestih blazin se smehlja šest trudnih, bledih obrazov. V kotu sobe je šest belih zibelk. Šest tenkih glaskov vrešči neprestano.
Mira stiska k sebi drobno rožnato kepico, ki je ponoči prišla na svet. Nestrpna je, tako silno nestrpna. Pogled ji bega s stene na steno, se ustavlja zdaj na Križanem, zdaj na oknu, skozi katero motno mežika pomlad.
Ah, da bi bila že ena ura, da bi že prišli
—	mož, mama, sestra in vsi sorodniki, prijatelji in znanci, vsi, vsi, da bi jim pokazala svojega prvorojenca, ki je tako lep, tako krepek, ki ne joka, ampak vriska, poje. Najrajši bi planila iz postelje, stekla na ulico in ga pokazala vsem: vidite, kako je lep ih kako je moj, moj!
Že trikrat je vprašala usmiljenko, koliko je ura, in trikrat je čula odgovor, naj potrpi še malo, saj manjka do ure obiskov komaj še trideset minut.
Naj potrpi! Lahko je to reči usmiljenki, ki ni bila nikoli mati. Toda ona je dala življenje krepkemu, lepemu dečku! Kako naj nosi to najslajšo, najlepšo skrivnost — še pol ure sama?
Končno — končno!
Vrata so se odprla. Mlad mož s šopkom r£ čih nageljnov je vstopil in se smehljal. ŽSfcod strežnice je izvedel, da ima sina. Vendar se je počasi, s strahom bližal postelji, kakor da še vedno prav ne verjame veseli vesti.
— Lujo, Lujo!
Mira je iztegnila roki proti njemu, kolikor je mogla, solze radosti so ji napolnile oči:
— Fantek je!
In potem je prišla mama, prihajali so sorodniki, prijatelji in znanci. Mira se je smehljala in vsakemu ponavljala eno:
— Fantek je! In tako lep, tako krepek. Poslušajte, kako joka; Kar vriska!
— Pa si morala precej trpeti? se je domislila mama.
Mira je pomolčala in pomislila. Končno je prikimala:
— Da, trije zdravniki in dve babici so bili pri moji postelji. Tudi majhna operacija je bila potrebna. Precej bolečin me je stal, je (IjjUato tudi cel junaček.
Zopet so se odprla vrata. Nova obiskovalka je stisnila Miri roko. In Mira se je zopet smehljala in kazala dete:
— Vidiš ga, fantek je!
— Kako je ljubek!
— Kajne? Ali se ne zdi tudi tebi, da je čisto njemu podoben? Zato bo tudi njegovo ime dobil. Takoj ko sem ga zagledala, sem
rekla zdravnikom, da bo Lujo, kakor očka. Kar smejali so se mi.
Ljubeče je pogledala moža, ki se ji je smehljal in ji nežno gladil roko.
Ob postelji so goreli nageljni in nemo govorili o najvišji, najslajši sreči...
Dvojčka
Visok, slok, rahlo osivel mož v posvalj-kani obleki je počasi in nerodno stopal po stopnicah. Hrbet se mu je krivil, kakor da ima v prsih kos svinca, ki ga teži in vleče k tlom.
Ko je prispel v prvo nadstropje, je postal in zastrmel v vrsto vrat. Strežnica je prihitela mimo. Snel je klobuk in jo plaho poklical.
—	Oprostite, ali bi mi lahko povedali, kje leži Ana Trpinova in kako je z njo?
—	O seveda, včeraj je dobila dvojčka, dečka in deklico. Prav krepka in ljubka sta, da ju je veselje pogledati. Vi ste mož, kajne? Lahko ste ju veseli. Tam na desni, v sobi št. 4 leži.
Sloki mož se je vzravnal, na razorano čelo sta se mu začrtali dve novi gubi, nič ni rekel, samo vzdihnil je sam pri sebi:
— Siromačka! Kaj bosta jedla? Saj še onih sedem doma strada!
Ana je ležala pri oknu. Velike oči so žarele iz voščenorumenega obraza kakor dva kosa žarečega oglja.
Pristopil je k postelji in jo nerodno pogladil po laseh.
— Kako je, Ana?
Bolno se je nasmehnila in iztegnila roko proti otroški posteljici:
— Saj vidiš.
Sklonil se je nad drobni, rdečkasti stvarci, ki sta enakomerno sopli in sanjali. O čem? O nebesih in angelcih? Sirotka! Solza mu je kanila na belo blazinico.
— Kako je doma? je zaskrbelo ženo. Ali so vsi zdravi?
Molče je prikimal.
— In siti?
— Saj veš...
— Ah, gotovo so lačni, pa mi nočeš povedati. Ali je gospa Skalarjeva dala mleko?
Gospod Martin Zavojček je zasebni uradnik in član mnogoterih društev, hkrati zakonski mož in družinski oče, vrhu tega še politik in javni delavec, skratka oseba, ki je žarišče in središče svojega sveta. Pri nekaj društvih je odbornik in mu požro pogoste seje za čudo mnogo časa, a s časom zdrkne v njihove blagajne tudi mar-sikak kovaček in se jih nabere teh pobeglih bankovčkov do sredi meseca toliko, da je gospa Zavojškova po petnajstem vedno nervozna in zadirčna. Razne slabosti jo obhajajo in tudi migrena jo pogosto muči,
—	Seveda ga je. Ana, ne razburjaj se, da se ne razboliš; saj veš, kako težko te čakamo doma.
—	Ona je tako dobra, se je pomirila bolnica.
—	Dobra, da, je prikimal in si mislil z grenkobo: o, da bi ti vedela, draga, kako je dobra Skalarica. Do zadnjega trenutka si ji garala, da si prislužila tisto bore hrane za otroke; a ko si omagala, je minila tudi Ska-laričiria dobrotljivost. Trikrat je šla k njej Anica in trikrat se je vrnila s prazno kanglico.
Žena je poizvedovala dalje:
—	In delo? Si kaj dobil?
Nasmehnil se je v zadregi.
—	Za zdaj še ne. Obljubljeno pa mi je. Čez dva meseca, če bo prazno.
—	Če bo prazno, že pol leta ti tako obetajo. Kaj bo? Saj sem garala, da sem se zgrudila, pa smo bili še vedno vsi lačni in raztrgani. In sedaj še ta dva črviča! Morala bi jih dojiti! Kdo bo pa potem delal, če bom doma? Od lakote bomo pomrli. Moj Bog! Mati sem jima, rada ju imam, pa moram želeti, da bi umrla.
— Ana, ne govori tako. Kar grem, da se ne boš razburjala. Potolaži se, če sva jih doslej redila sedem, bova pa še ta dva. Se bo že kaj dobilo. Bo že kako, bo že ...
Ko je odhajal, je bil še bolj sklonjen. Svinec v prsih je postal težji in ga je še bolj tiščal k tlom. Noge so mu bile nerodne, vse odrevenele, da se je na stopnicah opotekel.
— Glej, ta je pa kar pijan od veselja, ker ima dvojčka, se je zasmejala strežnica in ga pokazala tovarišici.
Ni se okrenil, ni je čul. Stopal je dalje, dalje, in sam ni vedel, kdaj in kako je prišel na cesto ...
Bela je hiša in bele so bolečine, ki jih skriva v svojih kamnitih grudih. Bolečine najslajše skrivnosti, najvišje sreče, a so med njimi tudi nekatere trpke in črne. A belih je več in hiša je bela, zato so malokomu znane one druge, črne. Saj prava bolečine je nema. Samo tisti ve zanjo, ki jo nosi in ki je nikoli ne more razodeti drugemu, ker ni besed, s katerimi bi jo izrazil...
da včasih pozabi, kdaj je možu treba sveže srajce, in čisto izpregleda, kdaj mu od navdušenja kje odleti gumb. Tedaj se gospod Martin Zavojček iz prostrane arene javnega udejstvovanja poniža v tihi kotiček podrobnega dela in začne:
— Veš kaj, Marta, to je pa že preveč! Poleg vsega dela naj si še gumbe šivam!
— Kakor meniš! Jaz ti jih nimam s čim!
— Kakor da ni v trgovinah dovolj sukanca na prodaj!
— Za kogar je! se obregne gospa Marta in začne tožiti o migreni. Kakor za name-
VERA M. VOLK:
Melanholija
Na razvalinah sreče nenadoma stojim, ob mislih na prihodnost življenja se bojim.
Podobe obledele zagledam pred očmi, in vsaka mi o nadi bežeči govori.
Prepozno sem spoznala usode krut namen, ki dolgo je prežala na svoj nedolžni plen.
Na razvalinah sreče vsa žalostna stojim, ob mislih na prihodnost življenja se bojim!
ček omenja vmes, da je kredit v trgovini že davno izčrpan in prekoračen. Poslovodja ji je celo zabrusil, da ne da na up niti ene šivanke več, dokler ne bo stari dolg poravnan. Tako ni samo v špeceriji, ampak povsod.
Gospod Martin Zavojček izboči prsi in namršči obrvi ter skomigne z rameni, češ: — Kako naj govorim s teboj, ko ne razumeš, kaj se pravi: javni delavec?! Ne razumeš — in konec!
Gospa Marta stisne ustna. V očeh ji žari: bogve, srd ali žalost? Oboje morda, morda pa tudi le uporen obup. Nemo obrne možu hrbet in odide k otrokom.
— Grozno! pravi gospod Martin Zavojček in odkoraka v kavarno. Saj res! Nocoj je odborova seja »Društva za zaščito etosa v umetnosti«. Skoraj bi bil pozabil!
Seve, »društveni« človek ima toliko skrbi...
I2.a dobro oo l//)
Učenčeva modrost
Učitelj: „Katere ptice imajo krila, pa vendar ne znajo letati?"
Učenec: „Mrtve, gospod učitelj."
Dober odgovor
„Kaj bi delal, če bi podedoval pol milijona?"
„Dve leti nič."
Junak
„Gospod, ne morete si misliti, kako lepo vas je bilo videti, ko ste, ne meneč se za nevarnost, skočil v vodo, samo da bi potapljajočega še rešili."
„Da, da... samo rad bi vedel, kateri nesramnež me je od zadaj sunil!"
Z otroki je križ
Gospod Čep je odšel za štirinajst dni na kmete na počitnice. Ko se nekoč pogovarja z gospodarjem hiše, v kateri stanuje, se pohvali:
„Veste, moj sin je pesnik."
„Z otroki je pač križ," zavzdihne kmet. „Moj je pa lovski tat."
IVAN ALBRECHT:
„Društveni" človek
mu vse povedala. Ko ga je vprašala, ali otrok sme ravnati Proti očetovi volji, se je božji služabnik obrnil k Janezu in odločno rekel:
„Bogu se moraš pokoriti, ne očetu, če prezira božje pravice."
Nato je začela otroka tolažiti z zagotovilom, da bo Bog tudi očetu izkazal usmiljenje, če bo stanovitno zanj molil.
Potem se je župnik obrnil k materi.
„Ta otrok je že zgodaj spoznal resničnost Kristusovih besed: .Nisem prišel, da bi prinesel mir, marveč meč!’... .Ker sem prišel ločit človeka od očeta’...“
Po daljšem pretresanju sta župnik in mati določila, da bo otrok pred vstopom v brezbožni zavod prejel prvo sveto obhajilo.
Tako je otrok, ki je bil krščen na praznik Marijinega vnebovzetja, pristopil k prvemu svetemu obhajilu na praznik Marijinega rojstva. Mati je ob tej priliki v največji ponižnosti molila: .Ljubi Bog, pozabi name grešnico, da boš .mogel tem bolj ljubiti mojega sina ...’
Po svetem obhajilu je Janez pokleknil poleg matere. Marija se ni upala ozreti na otroka. Čutila je, da otrokova sreča ni popolna. Ko jo je namreč prejšnji dan vprašal, ali bosta skupaj šla k svetemu obhajilu, mu je morala odgovoriti: .Ljubi otrok, jaz ne morem iti.’
Otrok je nepremično zrl na oltar. Iz njegovega srca je vrela vroča prošnja:
»Sladki Jezus, ljubi mojo mamo, zelo jo ljubi, ker zelo trpi!”
Otrok je tudi za očeta prosil. Razume se, da v molitvi tudi na svojega velikega prijatelja Mihaela ni pozabil...
Kakor so Rajmondovi nasprotniki porabili Janezov krst za napad, tako tudi prvo sveto obhajilo.
Dan po svetem obhajilu se je že povsod govorilo o tem dogodku. Strankin časopis je prinesel še bolj strupen članek kakor je bil prvi.
Vodstvo stranke je bilo ogorčeno in je zahtevalo od Rajmonda pojasnilo. Mož se je zagovarjal s trditvijo, da se je oboje zgodilo brez njegove vednosti. Nasprotnike je hotel potolažiti z zagotovilom, da bo otroka poslal v zavod profesorja Pikarda. Niso bili zadovoljni. Odgovorili so mu, da bi prej bil moral ustvariti v družini red. Njegov protikandidat, bivši poslanec Molin, je izrabil priliko. V svojih govorih je napadal Rajmonda in naglašal, da mož, ki niti doma ne more uveljaviti svojih nazorov, tudi v politiki ne bo mogel udejstviti strankinih protiklerikalnih načrtov... Do naslednjih volitev mu niso mogli do živega, a to je vedel, da bo pri volitvah pogorel. Da bi vsaj nekoliko utrdil svoj položaj, je začel zoper duhovnike tako divjo gonjo, da so ga naposled sami voditelji morali miriti.
Janez, ki ga je oče žrtvoval za nekakega talca, je v zavodu silno trpel. Na Boga ni pozabil. A brezbožno ozračje, ki je vladalo v hiši, ga je zelo mučilo. Sošolci so ga zasmehovali. Med temi je tudi bil sin očetovega konkurenta, bivšega poslanca Molina.
Ta je bil pravi sin svojega očeta: brezvesten, potuhnjen, ljubosumen. Poznal je očetov boj z Rajmondom in je Janeza s hudobnim veseljem sprejel. Zoper njega je naščuval svoje tovariše. Dopovedoval jim je, da je Janezovemu očetu za vedno odklenkalo. Četudi bo kandidiral, bo propadel na celi črti.
Janez je vnaprej trpel zaradi očetovega poraza. Ni razu-
mel grdih političnih metod, toda zavest, da njegovega očeta zasramujejo in zaničujejo, pa mu je povzročila silno bol.
Tako je minulo šest grenkih mesecev. O božiču si je Janez nekoliko oddahnil. Od matere, Mihaela in gospoda župnika se je navzel novih moči. A njegova nežna duša je vkljub vzpodbujanju bila utrujena. S težkim srcem se je vrnil v zavod.
Nekega dne v drugi polovici januarja je sin bivšega poslanca šepetaj e sklical skupaj večje gojence. Iz žepa je potegnil časopis. Skrivaj ga je kazal tovarišem in ti so se glasno smejali.
Potem je fant prišel k Janezu in mu posmehljivo dejal:
„Ti puščavnik, ali ne bi mogel prositi Boga, naj naredi čudež? Povsod iščejo tvojega očeta pa ga ne morejo najti. Izginil je, enostavno izginil... in sicer s polnimi žepi.”
Ubogi otrok je postal smrtno bled. Iz vsega je samo to razumel, da je njegov oče izginil. Hudobni tovariš je nadaljeval:
„Če tvoj sveti Anton najde denar, ki ga je tvoj oče ukradel lahkovernim oslom, potem bom tudi jaz veroval v Boga!"
To posmehovanje je že tudi tovarišem presedalo, zaradi tega so pozvali fanta, naj molči. A bilo je že prepozno. Janeza so zadele besede v srce. Bil je sin odvetnika. Često je slišal, da je oče govoril o raznih zločinih: o tatvinah, izsiljevanju, goljufiji, begu, obsodbi. Hipoma je doumel grozni položaj. Oče je storil nekaj hudega in je potem pobegnil... Ni se mogel premagati. Zbežal je iz zavoda. »Marna, mama!" je ponavljal venomer.
(Dalje prihodnjič)
fTVl tedenski program frvj
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 23. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — po vaši želji... — PONEDELJEK, 24. 1.: 13.45 Informacije — Recital Dubravke Tomšič-Srebot-njak. — (Ali samo od 13.45 do 13.55 Informacije.)
—	TOREK, 25. 1.: 9.30 Narodno-zabavne melodije. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam
—	Otroci poslušajte! — SREDA, 26. 1.: 13.45 Informacije — Ob 135-letnici smrti A. S. Puškina — Za našo knjižno polico. — ČETRTEK, 27.
I.	: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 28. 1.: 13.45 Informacije — Kar po domače. — SOBOTA, 29. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 23. januarja: 9.25 do 11.00 Wengen: Slalom za moške: 1. spust — 11.25 do 13.00 Slalom za moške: 2. spust — 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: Krt in jež — 16.10 Kenguru Skip-py — 16.35 Za otroke od 11. leta dalje: Na plaži Bungale — 17.35 Dromlja, Mali vzroki — velik učinek — 18.05 Mačji Peter, oddaja za lahko noč za najmlajše — 18.10 Cirkuški direktor John-ny Slate: »Korzičani se ne jokajo" — 19.00 Čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Libuša, Franz Grillpar-zer — 21.50 Čas v sliki — 22.00 šport.
PONEDELJEK, 24. januarja: 18.00 Diabetična mladina, film avstrijskega mladinskega Rdečega križa — 18.25 Mačji peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki; kultura aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 En dan preveč, film — 22.35 Čas v sliki.
TOREK, 25. januarja: 18.00 VValter in Connle. Tečaj angleškega jezika — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmanjše — 18.30 Avstrija — slika — Južna Tirolska — 18.55 Raj živali — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki; kultura, aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 En dan preveč, film — 22.35 Čas v sliki.
SREDA, 26. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Slike iz Etiopije — 10.30 Inštrumenti tehnike —
II.	00 Program za delavce: En dan preveč —
16.30	Za otroke od 6. leta dalje — 17.10 Mala risarska umetnost — 17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Lassie — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše —
18.30	Avstrija — slika — 18.55 Kuhinja v televiziji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki; kultura — aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja — 21.05 Krapova kariera, film. — 22.10 Čas v sliki.
ČETRTEK, 27. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Grmovja v brezlistnem stanju — 10.30 Južna A-merika — 11.00 Uvod v EDV — 11.30 Francoščina: Afriške umetnosti — 12.00 Šah električni
Samostojni korespondent
(ženska ali moški) z znanjem strojepisja, nemščine, angleščine in srbohrvaščine ter ima razumevanje za tehnične zadeve, dobi službo pri industrijskem zastopstvu v Celovcu. —
Pismene ponudbe poslati na: Ing. W. Thilo (osebno), Brucknervveg 14, A-9020 Klagenfurt.
smrti — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Mačji Peter; lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.25 Šport — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki; kultura — aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Povabilo v grad, komedija Jeana Anonila — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Za novo glasbo 1970 — glasbena produkcija.
PETEK, 28. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Tirolska — 10.30 Jesti in piti — 11.00 Program za delavce: Zadnje tveganje — 18.00 Zeleni svet: Novo iz poljedelstva — 18.25 Mačji Peter, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Deklica v oblakih — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki; kultura — aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: »Sanje blazneža" — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — 22.35 Marija Antoinetta, film.
SOBOTA, 29. januarja: 14.30 Koncert ORF —
15.00	Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 15.25 Za otroke od 11. leta naprej: Mladi Junak Filip
—	15.40 Grozljivi grad — 16.10 Za mladino od 14. leta naprej: Tat ur — 16.30 Za družino: Nekoč in sedaj je pojutrišnjem — 17.00 Klub seniorjev. Sestanek tistih, ki so ostali mladi —
18.00	Tedenski magazin — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura posebno
—	18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Dunaj: Želi si kaj — 21.50 Šport
—	22.20 Čas v sliki — 22.35 Naš nočni program.
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
SKRINJE ZA GLOBOKO HLAJENJE (Tiefkuhltruhen) od 160 do 500 litrov
V trgovini
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Tel. 0 42 35 — 34 1 97
VREME IN LETINA V KMEČKIH PREGOVORIH
Prosinec (januar)
Sveti trije kralji so zimo pripeljali. Ako je mesec prosinec gorak, bode kmet to leto siromak.
Trije tedni meseca prosinca so tedni sredozimci.
Ko ta mesec dan raste, tudi mraz raste.
STIHL 050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN RS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen-denSTIHL-AV-Griff.
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte sl zaloge in kupite ugodnol
ZAHVALA
Vsem žalnim gostom, ki so 13. januarja 1972 pospremili k zadnjemu počitku na domače šmihelsko pokopališče našo — v 72. letu starosti — nenadoma preminulo mamo
Marijo Močilnik
se prisrčno zahvaljujemo.
Naša posebna zahvala velja duhovnikom za žalne obrede, dekanu Sriencu, prevaljskemu dekanu Močilniku in kaplanu Dersulu, dalje profesorju Milanu Kupperju, ki je zastopal bolnega ravnatelja Gimnazije za Slovence, kolegom z gimnazije ter vsem pevcem in pevkam za pretresljive žalostinke.
Prav tako prisrčna zahvala za vence in šopke ter za namenske denarne darove šmihelski cerkvi.
Ne nazadnje zahvala vsm tistim, ki so v uri nesreče priskočili na pomoč žalujočim ostalim.
Rajnico priporočamo vsem njenim znancem v blag spomin.
Prof. Štefan Močilnik v imenu sorodnikov
I M P E RIA L TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije
Podjunski trgovski center
RUTAR
nudi največjo izbiro in specialitete
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 — 281
„Quen Elizabeth" — žrtev plamenov
Po močnem požaru, ki je divjal 12. januarja, se je bivša britanska prekooceanska ladja „Queen Elizabeth" in sedaj plavajoči hotel v Hongkongu nagnila na bok in se je naslonila na dno morja. Iz vode še vedno štrlita dimnika, kajti na kraju, kjer se je ladja potopila, je morje globoko samo 20 metrov, ladja pa je široka 38 metrov.
Lastniki ladjarskega podjetja, ki so odkupili ladjo od britanske trgovinske mornarice, še niso sporočili vzroka požara. Govori pa se, da je bil ogenj namerno podtaknjen. To hipotezo bo morala preveriti preiskovalna komisija, ki so jo imenovale hongkongške oblasti. V trenutku, ko je izbruhnil požar, je bilo na krovu več kot 200 oseb, ki so se tam zbrale, da bi se udeležile sprejema. Iz gorečega ladjinega trupa so se rešili vsi. Lažje ranjenih je bilo samo 14 oseb.
Ladja, ki so jo zaradi njene velikosti (83.000 registrskih ton) imenovali tudi »kraljica morja", je bila zgrajena leta 1938. Namenjena je bila prevozu potnikov, toda med drugo svetovno vojno so jo začeli uporabljati za prevoz ameriških sil v Evropo, ker je bila tako hitra, da je uhajala vsem nemškim podmornicam in vojnim ladjam, ki so stalno prežale nanjo. Kljub svoji velikosti je zmogla kar 30 morskih milj na uro. Mnogokrat
NIKON BO KANDIDIRAL
NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
Še pred zaključkom ameriško-japonskega vrha je Nixon uradno potrdil, da bo na letošnjih predsedniških volitvah ponovno kandidiral.
Nixon je tudi potrdil sklep, ki ga je že nakazal na nedavnem intervjuju televizijskemu omrežju CBS, da se ne bo osebno udeležil volilnih kampanj, čeprav bo kandidiral na vseh primarnih volitvah. Po mnenju opazovalcev bo Nixon prav gotovo dosegel, da ga bo republikanska stranka potrdila za u-radnega kandidata. V tej stranki se za kandidaturo potegujeta tudi konzervativni senator iz Ohia John Ashbrook ter zastopnik napredne struje McCloskey iz Kalifornije.
Več pa je kanditatov demokratske stranke: ti so Edmund Muskie iz Maina, ki ima menda največ možnosti, George McGovern iz južne Dakote, Vanče Hartke iz Indiane, newyorški župan John Lindsay in župan Los Angelesa Sam Yorty ter Hubert Humphre, ki je bil uradni kandidat demokratske stranke na volitvah leta 1968, ko je zmagal Nixon.
je „Queen Elizabeth" osvojila »modri trak", ki je odlikovanje za ladjo, ki najhitreje prepluje Atlantski ocean na progi London—New York.
Vzroki mednarodnih sporov
(Nadaljevanje s 1. strani
gih svetovnih problemih. Tu pa tam se kak list na lastno pest potrudi in objavi izčrp-nejše poročilo kakega svojega posebnega dopisnika, a tudi ti dopisniki ostajajo največkrat pri površnih razlagah. Zanje je najvažnejše tisto, kar pove najvišji funkcionar, s katerim pridejo v stik, in po tej vrednostni lestvici ocenjujejo vse drugo. Navadno noben dopisnik ne gre intervjuvat žrtev, pač pa njihove preganjavce.
Tako se dogaja, da imamo o dogajanj na svetu in zlasti o najhujših sporih, ki ograža j o mir na posameznih delih sveta, močno zgrešene informacije in predstave. Severno Irsko smo že omenili. Položaj na Bližnjem vzhodu nam navadno slikajo tako, kot da bi bilo vse v najlepšem redu, če bi se Izraelci vdali in se umaknili z zasedenih ozemelj, medtem ko je znano, da gre vresnici za uničenje izraelske države in da so arabski voditelji od te misli kar obsedeni. Vojna z Izraelom bi takrat šele prav izbruhnila.
Če bi iskali, bi odkrili podobne vzroke tudi pri drugih sporih med narodi — vedno gre za trdovratno, slepo, besno voljo po zatiranju ali celo uničenju šibkejših na eni in za odpor proti zatiranju in uničenju na drugi strani. Tako je bilo v Vzhodnem Pakistanu, kjer so se Zahodni Pakistanci obnašali kot ošabni okupatorji in izkoriščali bengalsko ljudstvo, kolikor so največ mogli. Tako je bilo v Biafri, kjer so leni in fanatični mohamedanski velikaši ter častniki izkoriščali pridne biafrske »mravlje" in tako je še marsikje. Tudi v Vietnamu je resnica zakrita od množine »faktov". Povsod je pravi vzrok sporov in vojn v divji sebičnosti zatiravcev, ki nočejo slišati o tem, da bi se poravnal spor z zatiranimi v ozračju svobode, pravičnosti in enakopravnosti za zeleno mizo, in trdovratno, do zadnjega vztrajajo v svojih zmotnih ocenah.
• 10. aprila bodo Charliju Chaplinu v Hol-lywoodu podelili oskarja. 80-letni umetnik se bo po dvajsetih letih vrnil na ozemlje ZDA. Sprejel je namreč vabilo, da bi se u-deležil svečane izročitve oskarja. Prvega oskarja je dobil Chaplin 1929.
Haš iedftilc
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA In ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radlše, d. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.