GLASILO delovnega kolektiva ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Z zasedanja DS j »Elektromehanska« Kranj s [ ¡gBBSSIBB0EEI0l3ESaaEfflE¡HSI3l3BJB5a00BaE¡EEBBHHBH3BlHHS¡BfflE¡S Integracija - jačanje I Iskrine ekonomike (Kranj, 12. aprila — Seja DS kranjske tovarne. je bila predvsem namenjena razpravi o integraciji RIZ — ISKRA. ■ Že v uvodu je predsednik DS Vinko Šarabon poudaril t važnost odločitve kolektiva kranjske tovarne na referen-irj dumu. 22. aprila. Obširno obrazložitev pa je podal direktor »Elektromehanike« — Boris Krvštiifek. Iz njegovega refe-I ■ rata posredujemo: naslednje misli: Glasilo »Iskra« je priobčilo v prerjšnih številkah dokaj obširno gradivo iz elaborata .o integraoiji RIZ — ISKRA, prav tako so bila objavljena številna mnenja vodilnih delavcev in družbeno političnih organizacij. če se ozremo nazaj, vidimo, da . »Iskra« ne- -nelmo. išče poti za« široko . r&na. sodelovanje v branži elektro. nike, hkrati pa tildi način, kakšna naj bo v bistvu integracija za čim boljše In enakopravno poslovanje. : Integracijsko gibanje v elektronski industriji Jugoslavije se je že večkrat obravnavalo v gospodarskih feogih Jugoslavije, toda še do .danes ni prišlo do njegove uresničitve. Dosedaj je obstajalo precej močno poslovno sodelovanj e med Iskro — RIZ ¡n Rudi Čajavcem, ki se ie posebej izražalo v nastd-Pih na sejmih in razstavah Jer v skupnem izkoriščanju servisnih organizacij. V tem delu sodelovanja med RIZ in Iskro je posebej prišlo do .izraza medsebojno dopolnjevanje proizvodnje elementov kot tudi vgrajevanje elementov v končne izdelke. RIZ je J i. 1. 1958 aktiviral zelo sodobne kapacitete za proiz-vodnjo TV sprejemnikov kot tildi planarnih silicijevih pol-prevodniških elementov. Na la jaejn se precejšen del ka-jPacitet Iskre na področju .«ementov plasira v‘ lastne kapacitete finalizacije v okvi-® :?P, kar že samo po sebi 'Zagotavlja maksimum ižkori-(Scahja kapacitet elementov in .omogoča usmeritev na izvoz He.: do ’ optimalnega korišče--?■>.? kapacitet. I Koradi takšnega položaja in temelječih ekonom-Interesov smatram, da v iv1, etapi integracije obsta-;|JP szsi pogoji za njeno hitro vpitij o med Iskro in RIŽ. |l|| na to, da se ta inte-1'acija izvaja v smeri z.dru-;e-?©1 podjetja, kot tudi glede na dejstvo, da je potrebno v odnosu do tujih partnerjev izvrševati nadaljnjo krepitev te integracije — je samo po sebi umevno, da so v, takšni obliki in v takšnih interesih odprta .vrata vsem. jugoslovanskim podjetjem, ki so za to zainteresi- Iž navedenega je razvidno, da je integracija ISKRA — RIZ ekonomska nujnost oz. jačanje naše ekonomske moči, zato v. svojem imenu apeliram na člane DS in prek njih na kolektiv, da pri referendumu glasujejo za pripojitev RIZ Zagreb k ZP ISKRA KRANJ. V razpravi so elani DS stavili razna vprašanja in poudarjali odgovornost vodstva .in strokovnih služb • ZP, -da bo integracija res šla v smeri, kot jo prikazuje elaborat. Presednik" sindikata, sekretar komiteja ZK in predstavnik ZB so v polni meri podprli utemeljenost integracije. Njihova mnenja so. se povsem skladala z mnenji družbeno-političnih organizacij v RIZ. Dejali so: »Naša dolžnost je, da razumemo čas in zavzeto podpremo ko-.ristno integracijo. . V svrho boljših informacij je DS »Elektromehanike« predlagal, naj DS ZP Iskra .po pripojitvi RIZ sprejme •sklep, da strokovne službe ZP Iskra Kranj vsake tri mesece obvezno poročajo samoupravnim organom oz. kolektivom vseh organizacij v sklopu »Iskre« o tem, kakšni so uspehi pri uresničevanju ;ciljev, ki so jih zastavili z integracijskim programom. Ob koncu sta predsednika UO in DS apelirala na člane DS kot tudi navzoče predstavnike političnih organizacij in vodilne delavce, da v svoji delovni okolici vplivajo, da se bo čim več članov . »ISKRE« izreklo za pripojitev, ABC bomo glasovali ZA integracijo! GLASOVATI ZA INTEGRACIJO POMENI ODLOČITI SE ZA NAPREDEK IN NADALJNO UVELJAVITEV ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ Od integracije pričakujemo hitrejši in večji nadaljni napredek INŽ. MARJAN JAPELJ — PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA ZP ISKRA Velik industrijski razmah, ki smo mu v sedanjem obdobju priča, doživlja v svoji ekspanziji nekako prelomnico. Nova smer razvoja, ki jo pravzaprav diktirajo spremenjene in bolj zaostrene razmere na tržiščih, zasleduje modernejše poslovne prijeme novejšo tehnologijo in nasploh bolj upošteva želje in mnenje potrošnikov. Za dosego teh ciljev pa je koncentracija kapitala — po eni plati in množična, specializirana in po možnosti brez-konkurenčna proizvodnja — po drugi plati, pogoj nemotenega razvoja, pogoj še večje industrijske ekspanzije. Zaradi tega se je v svetu že pred leti pričel velik proces industrijske integracije, ki ga danes že lahko okarakterizi-ramo kot borbo malih in srednjih podjetij za obstoj na tržišču. Z integracijo ZP ISKRA — RIZ se poleg že ugotovljenih ekonomskih prednosti pove- zujejo vse sorodne grupacije v večjo interesno skupnost od katere lahko pričakujemo hitrejši in večji napredek lh z njim odločnejši in učinkovitejši poseg v konkurenčni boj na domačem pa tudi tujem trgu. Seveda bi zaman pričakovali, da bj dosegli. zaželjane cilje samo s formalno združitvijo 'obeh podjetij. Treba bo še veliko resnega dela in strpnosti, da bo ta integracija zaživela v tistem obsegu, ki ga danes načrtujemo • — skratka da bo'dobila real-. no vsebino. Prepričan Sem, da bomo ta ekonomski • obstoj uspešno ‘ končali, saj, je le od njegovega uspešnega zaključka' odvisno kakšen kos kruha si ' bomo v prihodnej delili: FRANC HUTTER, PREDSEDNIK. SINDIKALNEGA ODBORA ZP ISKRA Priključitev RIZ k ISKRI stoji pred nami. Odločitev za to združitev ni sporna, tako ocenjujemo že nekaj. časa, toda s kakšno večino glasov vseh zaposlenih v ISKRI in RIZ lahko to pričakujemo; ostaja nerešeno vprašanja do samega glasovanja na referendumu. Pri izredno : važnih gospodarskih odločitvah, moramo nesporno ugotoviti s tajnim glasovanjem, ali te odločitve vodstva in strokovnjakov podpira večina članov te gospodarske skupnosti. Vloženega je bilo veliko dela, veliko truda in napora naših strokovnjakov v pripravo gradiva za to integracijo. Izdelani so bili elaborati ekonomske utemeljitve integracije, predložene številne analize, objavljene deklaracije, tekli so razgovori na vseh ravneh,! doseženi sporazumi med strokovnimi službami; organiziranih je bilo ogromno sestankov in ekskurzij. Vse to nas prepričuje, da ta integracija in njeni cilji morajo najti vsestransko podporo naših proizvajalcev. Naši delovni ljudje morajo videti prednosti združitve teh dveh partnerjev. (Dalje na 2. strani) £3©ses©3©®«®«©®®ss$®«®©3©®®®®®@®®ai»se®®®$©@@®sess®«®©®@®9®®©®®< e 9 9 O & © @ © S e REFERENDUM - odraz A Mase zavestne odložitve m j h©©®®©®©©©®©©@@@@®©©s®©©-©©®e©a©®®@©©®@©©©©©©©©©©@©©®®©©@©@©©©@a Zbor članov ZB gorenjskega bazena SMO ZA INTEGRACIJO Kranj, 12. aprila — Ob 15. uri so se zbrali člani ZB, ki so člani Iskrinih kolektivov v gorenjskem bazenu. Dnevni red: Principi in prednosti integracije- (poročevalec inž. Vladimir Klavs); 2. Nekaj misli o romanu »Ukana« (Tone Svetina); 3. Praznovanje dneva borca v Semiču (poročevalec Miha Kramar in Franc Križnar), Od integracije pričaku-; jemo večji in hitrejši | nadaljni napredek V uvodu je predsednik komisije ZB pri sindikalni podružnici v kranjski tovarni — tov. Miha Kramar pozdravil vse navzoče, predvsem pa častna gosta pisatelja Toneta Svetino in narodnega heroja Tončka Dežmana. Da so se člani ZB živo zanimali za ta zbor,. je pokazala številna udeležba, saj so povsem napolnili dvorano. »Gospodarstvo gre naprej in to neizprosno!« je v uvodu poudaril inž. Vladimir Klavs. »Mi, ki smo se tukaj zbrali in vsi borci morejo to razumeti kot pozitivno. Integracija je naša reforma. Zdaj moramo biti borci nove socialistične družbe. Tako, kot smo bili v dobi okupatorja sposobni in poklicani, da z orožjem v roki branimo na- V 14. številki našega glasila ISKRA z dne 13. 4. 1968 je pravni oddelek ZP ISKRA KRANJ na 2. strani lista objavil obširen članek z naslovom: »Referendum 22. aprila« V 3. stolpcu se pod podnaslovom »Kako bomo glasovali 22. aprila« drugi odstavek glasa.. »Kot je že uvodoma povedano, bo glasovanje na referendumu opravljeno obenem z volitvami razen v tovarnah z začasno upravo in bo na vsakem volišču poleg skrinjic, potrebnih za volitve, tudi ena skrinjica namenjena za glasovalne listke referenduma (glasovnice).« Besedilo tega odstavka pa ni istovetno z besedilom, ki ga je za ta članek napisal pravni, oddelek. Tiskarski škrat je povzročil tako neljubo pomoto, da bralec iz objavljenega besedila lahko zaključi, da referenduma v tovarnah pod začasno upravo ne bo. ' Ker je bilo na sestankih sekretarjev, zlasti dne 1 4. 1968 in na sestanku predsednikov sindikalnih podružnic še pravice in svobodo, prav tako morajo bivši borci poseči v boj za boljše, gospodarjenje. Pred nami je integracija ISKRA — RIZ. Veliko je bilo napisanega in povedanega, pa vendar je prav, da se še enkrat pomenimo o važnosti tega koraka. Mi se v svoje narodnostne meje ne smemo in ne moremo zapirati, če nočemo, da bomo ostali osamljeni. Mi moramo iskati dodatne tržne možnosti, ki jih bomo v združenju laže dosegli. Že zdaj imamo z ,RIZ precejšne poslovne rezultate (polprevodniki Trbovlje), v integraciji se bodo možnosti še povečale. Misliti moramo na delitev dela, kajti le velik os erijski način dela združenega podjetja dne 5. 4. 1968 poudarjeno, da bo omenjeni članek o referendumu, namenjen vsem članom delove skupnosti združenega podjetja, podrobna informacija o bistvu referenduma in njegovi tehnični izvedbi, lahko pride zaradi spremenjenega besedila do napačnega tolmačenja. Sporočamo vam, da se omenjeni drugi odstavek pod naslovom »Kako bomo glasovali 22. aprila« pravilno glasi takole: »Kot je že uvodoma povedano, bo glasovanje na referendumu opravljeno obenem z volitvami in bo na vsakem volišču poleg skrinjic, potrebnih za volitve, tudi ena skrinjica, namenjena za glasovali ne listke referenduma (glasovnice). Izjema bo edino tovarna ELEKTROMOTORJI v Železnikih, kjer bodo volitve zaradi izteka dobe začasne uprave dne 12. 4. 1968, referendum pa bo moral biti tudi tam dne 22. 4. 1968, kot v ostalih organizacijah združenega podjetja in v RIZ Zagreb.« nam bo prinesel ugodne rezultate. Integracijski procesi, ki se pojavljajo kot družbeni in gospodarski imperativ, karak-terizirajo današnji razvoj ne samo v poedinih branžah, pač pa v celokupnem gospodarstvu v mednarodnih okvirih. Bodočo integracijo ISKRA — RIZ je treba gledati s stališča obojestranskih interesov, ki so jasni. Razumljivo je, da v začetku ni moč misliti na hitre rezultate, vsekakor pa v bližnji perspektivi in z jasnim konceptom lahko pričakujemo ugodno poslovanje za oba partnerja. Seveda pa je vse to odvisno od nas samih in našega zaupanja, s katerim gremo v to integracijo. Razumljivo je, da bodo strokovne službe ZP morale imeti vidno in odgovorno vlogo pri realizaciji naših konceptov. »Na naši poti bodo nastali problemi (tudi zdaj nismo bili brez njih!), toda mi, kot borci, pri tem ne bomo zapirali oči. če smo v dobi revolucije premagovali težave v še hujših prilikah, nam zdaj ne bo težko reči DA za napredek in blaginjo,« — je končal svoj govor inž. Vladimir Klavs. V -razgovoru je tov. Franc Križnar podal nekaj vtisov z obiska v tovarni RIZ oz. obrata televizorskih sprejemnikov v Slunju, o čemer smo že poročali v prejšnji številki. Vsekakor so bili udeleženci ekskurzije ugodno presenečeni, zato je razumljivo, da bodo glasovali pozitivno. Nadaljnji razgovor je pokazal, da so borci, zaposleni v Iskrinih tovarnah razumeli izreden pomen združevanja, zato bodo, po izjavah sodeč, vsi glasovali za integracijo. Čeprav je imel avtor knjige »Ukana« tov. Tone Svetina namen govoriti le o nastanku imenovane knjige, je pred tem na kratko posegel v integracijska dogajanja, ki jih Iskra, kot renomirano podjetje — ne sme zanemariti. Kdor čaka, tekmo izgubi! Ker je številka glasila v glavnem namenjena integraciji, in ker ne hi mogli v kratkih besedah nakazati mišk in mnenja pisatelja »Ukane«, bomo to objavili v naslednji številki. Prav tako bomo v omenjeni številki pisali o praznovanju dneva borca v Semiču. Ado (Nadaljevanje s 1. strani) Pričakujemo, da bo odziv naših delavcev pri referendumu polnoštevilen in da bodo v veliki večini glasovali za integracijo ISKRA in RIZ, ker smo za napredek našega gospodarstva, za združitev svojih in drugih gospodarskih interesov! Zatorej — 22. aprila vsi na volišče z enotnimi pogledi na integracijo RIZ-ISKRA. ALOJZ VIDMAR, DIREKTOR FINANCNO-RACUNOVODSKEGA PODROČJA ZP Direktorji naših organizacij in delovnih enot v Sestavu RIZ, kakor tudi oba generalna direktorja, so se v svojih izjavah dodobra dotaknili vseh prednosti in koristi, ki normalno izhajajo in morajo izhajati iz integracijskih procesov. Precej snovi, ki zadeva integracijska vprašanja in tudi finančno problematiko, je že zajete v proklama-ciji obeh upravnih odborov in izvlečkih iz elaboratov o' integraciji, kar je že objavil naš časopis. Zato bi se jaz dotaknil samo najbolj pomembnih momentov, ki imajo svoj odraz na finančnem področju ■ integriranih podjetij in se nanašajo na kreiranje bodoče enotne finančne politike. Kranj, 15. aprila. — Danes je bila v dvorani občinske skupščine v Kranju zasedanje konference ZK tovarne ELEKTROMEHANIKA, na katerem so obravnavali vprašanje integracije ZP ISKRA in RIZ. Po uvodnih besedah sekretarja ZK tovarne, tov. inž. Franca Pogačnika, je članom ZK govoril o upravičenosti in utemeljenosti te združitve sekretar ZP ISKRA, tov. Pavle Gantar. Pojasnili je izčrpno vse motive, ki so privedli do predvidene integracije prav tako pa tudi določene olajšave, ki jih zvezni predpisi v bližnji prihodnosti obetajo za integrirana podjetja. Naslednji govornik, direktor programsko-tehnionega področja, inž. Vladimir Klavs, je v svojih izvajanjih dal podrobnejše obrazložitve o ekomomsko-tehnični utemeljenosti združitve. Poudaril je, da je za našo skupno perspektivo predvsem važno to, kako se bomo znali vključiti v mednarodno delitev dela, saj vemo, da je naš domači trg preozek. Zbranim komunistom je slednjič govoril tudi direktor V sedanjih časih so infe. [ gracijski procesi prav na i ¡bančnem področju, na kate. i rem prihajajo do izraza vj i ekonomski rezultati vseh de. javnosti delovnih organiza- 1 cij, neogibna nujnost, če ho. j čemo korakati vzporedno,! i ostalim svetom in doseči spe. I cializacijo v proizvodnji ter i s tem v zvezi tudi optimalne [ serijsko proizvodnjo. . Predvidena integracija ZP | IIŠKRA-RIZ pa je po pro- i gramih ene dn druge organi, ; zarije ekonomsko utemeljena posebno še glede na to, ker [ so dane večje možnosti za f koncentracijo kapitala - in § njegovo 'interveniranje v f ekonomsko utemeljenih pij. merili, ker smatramo, da mo. : ra biti prav koncentracija I sredstev eden glavnih temeljev za nadaljnje poslovanje j in vodenje enotne okvirne j finančne politike. Pozabiti ne smemo na zelo I pomemben faktor, ki ga jo-1; segamo združeni —j to je t enoten nastop na domačem j in tujih tržiščih, kar. ne- f dvo-mno dviga tudi ekonom- [ ske učinke. Integracija in koncentracija sredstev pa [ nam odpirata . tudi velike ; možnosti za udeležbo tujega kapitala v. naših ekonomskih j prizadevanjih, kar bi nedvomno imelo pozitivne do-, sežke tudi na finančnem i področju. tovarne ELEKTROMEHANL KA, tov. Boris Kryštufek, hi je poudaril, da. z. združitvijo z RIZ ISKRA znova dobiva televizijsko proizvodnjo in s tem zagotavlja obsežnejši plasma® naših elementov in sestavnih delov. Pozval je komuniste tovarne, naj na svojih področjih dela storijo vse, da bo referendum 22. aprila v tovarna čim bolje uspel. Po izvajanjih vseh treh govornikov, so nekateri člani ZK postavili konkretna vprašanja, na katera sta odgovarjala tov. Gantar in inž. Klavs,1 Zasedanje konference. B ELEKTROMEHANIKA je pokazalo, da so člani Zveze komunistov za integracijo, spre. jeli pa šo sklep, da bi menjj lo po združitvi vodstvo- m ISKRA trimesečno poročati o uspehih poslovanja, koko* tudi o doseganju ciljev, tos0 nakazani v gradivu za integracijo ZP ISKRA in RIZ-Ob koncu zasedanja so komunisti ELEKTROMEHANl-KE sprejeli tudi program w la konference ZK tovarne S hasledbje obdobje, ki go je izdelal sekretariat konference POPRAVEK Komunisti tovarne ,Elek-t omehanika* podpirajo združitev ISKRE in RIZ POZITIVNA MNENJA O INTEGRACIJI Dipl. eee. Zdenko Dolenec, 'namestnik direktorja nabave RIZ Integracija sorodnih gospodarskih organizacij pomeni za ekonomiko in gospodarski razvoj države velik napredek. To potrjujejo tudi gibanja v svetu, ko prihaja do koncentracije mednarodnega kapitala, da bi dosegu učinkovito enotno nastopanje, —• Zato je tudi pri nas postala integracija ekonomska nujnost, če hočemo uspešneje nastopati na svetovnih tržiščih, pa seveda tudi na domačem. Velikoserijska proizvodnja zagotavlja obstoj in ' nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij. .Združitev ISKRA in RIZ pomeni torej veUk napredek, upoštevajoč možnosti- za delitev dela, združevanje osnovnih; in' obratnih sredstev, strokovnega kadra .večjih možnosti za specializacijo proizvodnje, s tem pa tudi za doseganje boljše kakovosti izdelkov, s čimer je še posebej pogojen naš uspešnejši nastop na tujih tržiščih. — Združitev obeh podjetij bo nedvomno prinesla koristi tudi na področju nabave reprodukcijskega materiala v tujini, kjer so ob nakupu večjih količin pogoji nabave veliko ugodnejši. Menim, da se mora vsak član delovnega kolektiva od-, ločiti za predvideno integracijo, saj gre za koristi celotnega podjetja, pa končno tudi za dvig življenjske ravni slehernega v naših kolektivih. Avgust Zadravec, šef TV obrata RIZ Predvsem sem prepričan, da lahko integracija ustvari predpogoje za splošno ureditev odnosov v elektronski industriji. Žal vemo, da je ta proces, čeprav začet že pred nekako desetimi leti, v svojih prejšnjih fazah, doživel določene neuspehe. Zlasti dobri dve leti nazaj so kolekti-. vi ISKRA, RIZ in RUDI CA-JAVEC precej delali na tem, da bi čimpreje prišlo do združitve. Ta prizadevanja so se v RIZ še zlasti povečala, ko je postal generalni direktor tov. Krešo Piškulič, dober poznavalec ekonomskih gibanj. Tudi je delovni kolektiv v določenem obsegu proizvodnega programa uspel s proizvodnjo količin skupnega TV sprejemnika (TV-S81, TV-261). četudi je na tem področju prišlo do realizacije, je eden izmed partnerjev^ ne da bi ostala dva o tem obvestil, pozabil na sklepe. S tem svojim korakom je vsekakor povzročil škodo, saj bi do integracije sicer lahko prišli) že precej prej. Glede konkretnih prednosti integracije menim le-teh ni potrebno posebej poudarjati, saj že povprečni poznavalec ve, da združevanje kapitala in drugih sredstev omogoča boljše ekonomske učinke. Vlado Tudja, kovinostrugar: Morda bo po integraciji boljše, ne vem. Sicer nisem črnogled, vendar pa integracija ne more rešiti vseh problemov. Reši jih lahko samo del, nekatere pa bomo morali reševati sami. Vsekakor pa bom glasoval za integracijo.« Stanko Hudoleinjak, orodjar: Glasoval bom za integracijo, ker menim, da je to utemeljen ,in. umesten korak, ki nas bo privedel do boljše delitve dela.« Branko Oremus, delavec v delavnici mehanskih delov: Sem za integraoijo Iskra je močna organizacija in zato mislim, tudi izvrsten partner. Veseli me, če bomo delali v okviru tako močnega združenega podjetja. Marija Juras, delavka na stiskalnici v TV obratu: Zaupam v to, da bo integracija prinesla vsem ugodne posledice, ko bomo združili vse Sindikalni odbor združenega podjetja ISKRA je 9. aprila 1968 organiziral strokovno ekskurzijo .v tovarno televi-„ zijskih sprejemnikov RIZ.--V Slun j. Ekskurzij e se j e udeležilo 50 članov iz vseh delovnih kolektivov ZP ■ Iskra. Vsi udeleženci ekskurzije so bili presenečeni nad tem, kar so videli v tej novi tovarni. Močan vtis na obiskovalca nudi ¡že sam pogled v ogromno: dvorano, po velikosti enako nogometnemu igrišču, nadalje viseča trakova, ki na poseben načiri zelo originalno in zadovoljivo rešujeta transport in takorekoč tehnološki postopek za preizkušanje sestavnih delov televizorjev. Vsi udeleženci ekskurzije so si eno uro in pol z zanimanjem ogledovali posamezne postopke ih rešitve pri sestavi televizorjev, pri izdelavi njegovih sestavnih delov itd. Trenutno je v mon- naše moči in dosegli specializacijo v proizvodnji. Mislim, da bo odslej bolje tudi zato, ker bomo skupno laže in učinkoviteje nastopali na domačem in tujem tržišču, kjer nas bodo vodili isti cilji. Malo sem sicer zaskrbljena, kot tudi moje sodelavke, vendar ne zaradi integracije, pač pa zaradi tega, ker ne vemo, kaj bomo delale, ko bo celotna TV proizvodnja prenesena v Slunj. Toda-upam, da bomo vendarle imele tudi potem svoje delo. taži več trakov, ki bodo služili za montažo sestavnih detlov TV”"-ki začasno delajo še v Zagrebu. Po ogledu tovarne so nas povabili na kosilo v tovarniško menzo, nato pa smo odšli še v sam Slunj, kjer'Smo si ogledovali mesto in čudovite slapove na reki Slunj-ščici, nadalje sotočje z reko Korano in sodobne mostove čez te reke. Kolektiv v tej tovarni je je še zelo mlad, saj jih je polovica komaj pol leta v tovarni, dosegajo pa že zelo lepe uspehe. Po planu bo tovarna že v naslednjem mesecu pognala več manjših trakov in tako postopno v nekaj mesecih V celoti proizvajala sestavne dele za TV sprejemnike doma. Udeleženci ekskurzije so bili prijetno, presenečeni, nad.,, tako sodobno tehnologijo in nad perspektivo ,ki. jo,ima. Mira Pelc, delavka na traku TV: Upam, da bo integracija prinesla vse tisto, kar obe podjetji od nje pričakujeta. Predvsem pa bi bilo želeti redno dobavo reprodukcijskega materiala, dovolj dela in možnosti za prodajo naših izdelkov, potem bomo lahko rešili tudi vse ostale naše probleme. S sodelavkami menimo, da je integracija dobra rešitev zato se bomo na referendumu odločile in glasovale — za integracijo. ta kolektiv lahko obojestranski podpori in sodelovanju-ustrezniir strokovnih služb v bodočem integriranem podjetju. Vsi, ki so se udeležili ogleda proizvodnje TV sprejemnikov _v Šlunju, si) uvideli, da je to sodobno urejena proizvodnja in, da ima vse perspektive za obstoj in nadaljnji razvoj tako v črnobeli tehniki,’ posebej pajfe" v barvni tehniki. Proizvodnja TV sprejemnikov je "ogromen potrošnik elementov, ki jih v velikih količinah proizvajajo 'tovarne v ZP Iskra, zato in še za vrsto drugih pomembnih faktorjev, o katerih smo že mnogo govorili in pisali je prav, da se integrirajo v ZP. Vsi udeleženci te -ekskurzije pozivamo vse zaposlene v ZP ISKRA, da 22. aprila glasujemo za integracijo ZP iSKRA KRANJ in RIZ. Janez laaaBBBBsaBssBBBBBBaaBBEinaaaaHBBaBaBBaaaaaaBnBaBnBBaaBEBaBaanaflflagaaasHaa »Po ogledu tovarne RIZ v Slunju bomo še zavestneje glasovali za združitev ZP ISKRA in RIZ,« so izjavili sindikalni delavci ZP ISKRA. POGLEDI NA INTEGRACIJO iiiHiRiiiiinMtiniinuinmiiiimiimuiiiiuiiiHiuiuiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiHHUHumui Drugi elektronski krog (Vjesnik u srijedu) Sredi preteklega meseca še je v Slunju rodila pomembna deklaracija: upravna odbora Iskre iz Kranja in zagrebške RIZ sta v tem mestecu formulirala temeljne principe sodelovanje med obema podjetjema. Predložila Sta, da se ti dve podjetji razvijeta tot ena delovna organizacija združenega tipa. Sklep je bil nedvomno pomemben, ne samo za omenjena kolektiva, temveč za celokupno našo elektronsko industrijo. Ko sta oba partnerja sporazumno razpisala referendum v kolektivih, se je že Obudila običajna radovednost: kaj je dejansko doseženega s to integracijo? Ker je poprej prišlo tudi do integracije med Elektronsko industrijo Niš in banj alpskim »R Čajevcem« — ali se ne bo dogodilo to, da bosta ta dva »elektronska kroga« preprečila integracijo celotne jugoslovanske elektronske industrije? Vodilni ljudje in strokovnjaki »Iskre« in RIZ verujejo, da bo ta integracija uspešna. Obstoječe proizvodne kapacitete v obeh podjetjih so. izkoriščene povprečno do 70 odstotkov. Da bd se to stanje izboljšalo, polaga novo združeno podjetje svoje ambicije v specializacijo: — televizorje naj bi izdelovali v Slunju, — radijske aparate v Sežani, — večji del sestavnih komponent in elementov pa. naj bi izdelovale, druge tovarne tega proizvodnega kroga. Podjetje bi na ta način uresničilo hitrejšo in cenejšo ko* operacijo med proizvajalci raznih delov in .Analizatorji. Realna so predvidevanja, da se bo- do 1970. leta dvignila vrednost proizvodnje v »Iskri« od . dosedanjih 730.000.000 N 'dinarjev na 1,085.000.000, a v RIZ od 110.000.000 na 356.000.000. Potrebno je omeniti, da se obstoječa proizvodnja na do. ločenih mestih pokriva in da se s pomočjo integracije izražajo stremljenja k enovitemu tehnološkemu postopku. Pobudniki integracije pričakujejo tudi vidnejše prodore na zunanja tržišča. Brez iluzij, da se da doseči močnejše vključevanje . v mednarodno delitev dela brez pomembnih finančnih sredstev, upajo, da bodo morali, postati zadosti privlačni za tuje partnerje, ki bi vlagali tudi svoja sredstva in se na ta način vključevali v njihove poslovne akcije. Nihče ne more biti proti temu, da se določeno veliko podjetje (RIZ in Iskra štejeta 15.000 delavcev) orientira na najsodobnejšo tehnologijo in da se obrača proti zunanjemu tržišču. Toda vzlic termi ostaja tisto vprašanje, ki smo ga zastavili na začetku: ali novi razpored proizvajalnih moči — z jedroma v Nišu in Kranju — pospešuje ali zavira hitrejši prodor v področja naše celotne elektronske industrije. »Kategorično- trdimo, da ne obstajajo nikakršni. razlogi za nesoglasja,« trdijo v RIZ. »Res pa je, da se dva partner- ja'laže sporazumela in da je situacija ugodnejša, kot pa če bi nas bilo več. Enim kot drugim bo potrebno leto ali dve za notranjo stabilizacijo. Ne bi bilo razumno, če ta čas ne bi izkoristili za nekatere dogovore. Nič nas ne ovira, interesi nam celo diktirajo, da v začetku razčistimo vsaj nekatere temeljne stvari. S tem uvajamo v to proizvodno vejo rad in v nobenem primeru nered.« Ta optimizem je moč pod. krepiti z dejstvi, že sedaj obstajajo bistvene razlike v proizvodnih, strukturah »Iskre« in El Niš. Večje število razpadov določanih integriranih kolektivov, ki smo jim pravkar priča (v Zagrebu, Osijeku-itd.) navaja na vprašanje: kako naj se v novem podjetju uredi delitev dohodka, zaradi katerega je prišlo do »ločitve zakona« pri nekaterih dosedanjih integracij ah. Ni vzroka, pravijo, da se to zgodi tudi v tem primeru, ker Nabavna dejavnost v marcu V soboto, 14. aprila je imela »Elektromehanska« v vseh enotah zbore delovnih ljudi, kjer so bili navzoči podrobno seznanjeni o ekonomski nujnosti integracije ISKRA—RIZ. Izredno zanimanje kaže, da bodo člani »Elektromehanike« v večini glasovali za pripojitev. Na sliki: S sestanka v obratu števcev Iz tovarne elektromotorjev v Železnikih Brez začasne uprave Železniki, 12.f aprila,Ta dan so člani kolektiva ponovno volili svoje samoupravne organe. Če se povrnemo leto nazaj, tedaj je v sklepih DS ZP moč brati: DS ZP ISKRA odredi v skladu z določilom 116 .Temeljnega zakona o podjetjih Iskrini organizaciji Tovarni 'elektromotorjev Železniki s 15. aprilom 1967 začasno upravo in. imenuje odbor v sestavi: predsednik odbora Lojze Žumer, dipl. inženir ter člana odbora Tone Nedog, dipl. inž. ter Peter Grčar, dipl. oec. Naloga odbora Je, , da v času trajanja začasne uprave odpravi razloge, je storjeno vse, da pride do častah računov. Vsaka proizvodna enota bo razpolagala s svojim dohodkom in prisilnih prelivanj ne bo. S statutom sp urejene garancije, da bodo skupni organi skrbeli samo Za izvoz in za nabovo materialov na domačem tržišču. Skupen je samo en sklad — rezervni. Izdelan je tudi skupni srednjeročni plan. V njem je predvideno, da bodo inve. sticije vsklajene s prilivom sredstev iz inozemskih kreditov. če kdo pade v izgubo — gre pod začasno upravo. Vidni strokovnjaki iz najuspešnejših proizvodnih enot bodo Ugotavljali, če ima saniranje syoj smisel. Iz vsega tega bi lahko potegnili zaključek, da so temelji tudi tega drugega integriranega kroga, ki ga želimo uresničiti v naši elektronski industriji — zdravi. Mnogi očitno doumevajo, da jim to povezovanje obljublja večjo ekonomsko moč, hitrejši tehnični razvoj in lažji pro- • ’ zaradi j katerih je začasna' uprava odrejena. Začasna uprava traja eno leto in sicer od 15. 4. 1967 do 15. 4. 1968. Dva meseca pred iztekom začasne uprave mora DS ZP razpisati mesto novega direktorja organizacije »Elektromotorji« Železniki ih volitve y organe upravljanja organi-- zacije; ki morajo biti opravljene pred iztekom trajanja začasne uprave. Mandat članov; izvoljenih v organe upravljanja organizacije, začne teči od prvega dne po prenehanju začasne, uprave/ Leto dni je minilo, zato so 12. aprila volili čiane v or- dpr na inozemska tržišča. V RIZ na primer ž olajšanjem poudarjajo, da ima »Iskra« že svoja, predstavništva v. mnogih trgovskih središčih sveta. Potrebno jih bo še izpopolni, ti in kompletirati in vsekakor pospešiti razvoj razisko-valno-razvojnih služb. Pokazalo se je, da so bili zelo dobri že prvi koraki. V skladu z doseženim sporazumom se bodo na primer izdelovali polprevodniki v Zagrebu in Trbovljah, medtem ko tovarni RIZ ne bo treba graditi tovarne feritov. Za to proizvodnjo bo poskrbela obstoječa tovarna v Ljubljani in sicer za celotno podjetje. Tako je prihranjen še en nepotreben strošek, povečujejo se serije in s tem ekonomska učinkovitost, itd. Takšni primeri pripravljenosti proizvajalcev, da bi proizvajali bolje in. racionalneje, šo nedvomno , pomembna ohrabritev v situaciji,, ko gre-, do mnoge poteze in rešitve trmasto v protireformsko smer. gane upravljanja. Volilo je 93,1 ®/o članov kolektiva. Izvoljeni so 'bili: (za dve leti) Tone Mohorič, vodja prod, oddelka, " Vinko :Nastean, gl. konstrukte! Mici Nastran, urej. v lakirnici, I Jože' Pegam, gl. konstrukter. Tone Rakovec, gl. konstrukter, Janez- Skok,- gl. planer materiala, Pavle- Šuštar; .vodja livarne, Gabrijel Talec, rezkalec. (ža 1 leto) Jure Kenda, v. izmene v montaži, Slavko Lotrič, urejevalec, Stefan' Nastran, strojni ključ. I., Franc Prezelj, kurjač, Tone Rakovec, prevz.: kontrolor, Janko Šmid, vodja montaže, Tone Vrhunc, urej. v ročni obdelavi. Ce analiziramo dobo začasne uprave, tedaj lahko- rečemo, da je bil odbor izredno agilen in prav zato tudi uspešen. Uspelo mu je, da je v tem letu tovarna v Železnikih spet zaživela v polnem ritmu, da so se osebni dohodki dvignili na 100 %, kar vsekakor, daje tovarni prizvok solidnega dela in delovne discipline.» V razgovoru z vodilnimi delavci je bilo moč opaziti; da je kolektiv kljub težavam,-starim in porajajočim se problemom zadovoljen s prikazanimi uspehi, čeprav bodo potrebni še mnogi napori, še večja delovna disciplina in odgovornost, da bodo samoupravni organi lahko mislili na nov tarifni pravilnik, ki se bo približal povprečju OD v podjetju. »Naročil imamo dovolj« — so dejali v Železnikih. To pa je vesela in vzpodbudna novica, kajti pred letom dni kaj takega za to tovarno še nismo mogli reči, Želimo, da bi, samoupravni organi nada-; Ijevali uspešno delo začasne uprave in. jim pri tem želimo čim več uspehov. Ben Po |poročilu Nabavne organizacije jeseniška - Železarna že zamuja pogodbene dobavne roke za nekatere železne polizdelke. Vzrok za to je Spremenjen režim uvoza in s tem velik naval kupcev zaradi kontingentiranega uvoza. Proizvodne zmogljivosti Železarne so docela zasedene. Čeprav ima naše podjetje po pogodbi veleodjemalca prioriteto pri naročilih, so že sedaj zakasnele dobave predvsem hladno valjanih trafo in dinamo trakov. Mnogo, boljši položaj je. v Železarni Ravne, ki nam je zagotovila namoteh potek dobav po predvidenih dinariiiki navzlic'' .velikemu povpraševanju in pritisku kupcev,- , -..Panoga ..neželezne metalurgije vT minulem mesecu ni zabeležila zastojev', čeprav Valj aonica bakra proizvaja zaradi pomanjkanja, bakra le s polOvičn-o zmogljivostjo. S pravilno taktiko intervenira-: nja z bakrenimi odpadki v lanskem letu si je naše podje-tje zagotovilo 'letos preskrbo; in nemoteno dobavo. 1 Pri tej panogi velja zabeležiti le, da občutno popušča cena bakra na svetovnem tržišču, kar daje možnosti' za normalizacijo in ponovno stabilizacijo jugoslovanskega trga in proizvodnje. Preskrba s srebrom je še vedno težavna in bo po oceni strokovnjakov ostala taka še nekaj mesecev. Pri 119 panogi — elektroindustrije — je v sedanjem položaju aktualna le cena bakra, NO se je dogovorila s tovarno ELKA, da bo dogovor o nižjih cenah ostal v .veljavi dotlej-; dokler bo ostala ne-, spremenjena uradna cena bakra; S tovarno FKS pa ima NO itak dogovorjeno ceno za prvo trimesečje, ne glede na možne spremembe cen na domačem trgu. Cena bakra na svetovnem trgu se hitro menja, saj je v nekaj dneh padla od 24 din za kg, na 19,8 din za kg in še pada. Zaradi pomanjkanja bakra je tudi tovarna ELKA nekaj časa' prekinila proizvodnjo. Zahvaljujoč velikim zalogam elektromateriala v servisnih skladiščih v tovarnah našega ZP ni bilo zastojev; pač pa 4 se zaloge v Servisnih skla® ščih močno zmanjšale. Kritij, na situacija glade nabave ba- ' kra je sedaj mimo, zato sa dobave že skoraj. normalne. ] Dogovora s tovarno TES-NILKO iz Medvod NO še % uspela realizirati,, ket naša'' sežanska tovarna še ni dala1"® rezultatov glede kvaliteti®' Drugi materiali te panoge'jCT so bili kritična/zato potekajjj dobave v redu. V minulem mesecu so nastopile težave' pri nabavah galvanotehiriičnih preparatov,' ki vsebujejo srebro. Žara®4 prekinjenih dobav srebra v granulatu tovarne niso mcK' gle izdelati pbtrehn/ih - polit ■ ■ deikov. Podobne težave so b> le tudi, pri, tovarni SLAVKO, RODIČ iz Bugonja, ki h|iu'j dobavlja vzmeti j za • ščetke Za preostali material te pa- noge ni bilo težav in zastojev; ' Pri uvoznem dedu nabave je. bil določen mesečni plan jivoSS za v vrednosti sedem milijo/, nlov N din. NO ga je izpolnila s 85,90%. Obračunana vred-. nost uvoženih materialov je znašala nekaj manj kot pol milijona dolarjev. Situacija glede uvoza repro-dukcijskega materiala ¡n su- ; rovin je precej kritična. Realizacija . uvoza namreč' za-, ostaja; 'za, plandrandm. meseči.'.-nimf uvozpni. Vzrok . so pezp|ii dostna dinarska sredstvaško.. raj v vseh tovarnah. Prav taf ko . močno' zaostaja devizni... prilit za predvideno dihaM*f ko in ne krije potreb uyozaš režiin a GDK; Za pokrivanje ■ uvoza bi, podjetje potrebovalo mesečno približno 2,5 milijona N din pridiva s konvejll tibilnegg področja,' imeli ilS smo ga v jjrveni trimesečju letos 3,65 milijonov ND — računaj oč faktor 86,50 za režim!» GDK (faktor režima GDK zd letošnje leto bb po predlogu nekoliko ugodnejši'). ' 'lfi8 Edina ugodnejša vest S po dročja uvoza je, da se menja struktura uvoza iz držav. SEV. V porastu je zdasti uvoz iz NDR, Madžarske in češko!. ! slovaške. Pregled gibanja zalog materiala na razredu 3 izkazuj« za mesec februar znižanje v;-j vrednosti 4,273.608 N din. Marjan Kralj Iz montažnega oddelka tovarne »Elektromotorji« Železniki Iz tovarne »Aparati« ... Za programiranje dela je izvršni odbor anketiral svoje elane Izvršni ddbor . sindikalne podružnice APARATI je. ob Zadetku leta želel dobiti mnenje svojega članstva o dosedanjem delu in vlogi:\sjndi:, kaitie. podružnice, hkrati pa tudi želje članov, kam naj v bodoče nameri svojo dejavnost. Zato je razpisal anketo, s katero je zajel | člane : na Savski cesti in v Stegnah. Od skupnega števila 609 članov jih je bilo ob času anketiranja prisotnih 82%, od tega pa je 83,64% dalo na ankoto odgovore, kar, je dovolj velik vzorec, da. bo izvršni odbor na ««novi posnete slike lahko uspešno usmeril svoje delo in napore. Na prvo vprašanje o osnovni-dolžnosti sindikalne podružnice so bili odgovori raž. porejeni sledeče: največ članov (260) meni, da je to skrb za zaščito pravic delavcev, oziroma (105) skrb za pravil-; Vesi* da Pavle ni več med nami, da je ugasnilo tako mlado - življenje, je za nas, Iki smo jo‘ poznali, nerazumljiva. Kruta usoda ji je tri dni pred 35. rojstnim dnevom pretrgala nit življenja. Ze kot mlado dekle se je zaposlila v bivši tovarni »Špik«. Kot dobra pletilja je bila zaposlena v tej tovarni vse do njene premestitve oz. spojitve to-, vame z »Elektromehani-feo«, kjer se je Zaposlila: v obratu ATN. Uooda, ki jo je vodila rskoži življenje,.1 ji ni bila nikoli naklonjena, njena življenjska pot je bila posuta:®, trnjem in le. malo je bilo dni, ki jih je,preživela v radosti in Veselju,-Te tegobe je' hrabro prenašala, «ama in z nji-*i tudi umrla.1. Spomin na Pavlo, kot dobro, ljubečo mater in dobro delavko -nam bo ^atal nepozaben. Ohranili 1° bomo v svetlem in, nepozabnem spominu! Sodelavci obrata ATN no delitev osebnega dohodka. Samo 41 članov vidi zaenkrat osnovno nalogo-podružnice;v skrbi za uveljavljanje samoupravljanja, čeprav nam prav ražvito 'samoupravljanje zagotavlja poleg dolžnosti tudi največje, pravice in tudi pravilno delitev osebnega dohodka. V tej: smeri bo moral izvršni odbor sindikata največ storiti ter s svojo aktivnostjo pomagati graditi takšne samoupravne odnose, ki bodo poleg najboljših gospodarsko^ : ekonomskih uspehov tovarne kot celote zagotovili, tudi najboljšo osebno perspektivo vseh zaposlenih — v urejenih medsebojnih razmerjih tako med delavci kot med njimi in delom, katerega opravljajo-,.,. i, Pri sekundarnih nalogah, za katere naj skrbi sindikalna podružnica se je najyeč članov odločilo za izlete, sre-čanja ter šport in organizirano rekreacijo članstva, čeprav se je dokaj članov opredelilo tudi za organizacijo kulturno prosvetnih prireditev, .prireditev ob dedku Mrazu in končno tudi za organizirano preskrbo ozimnice. Pri sindikalni podružnici že sedaj delujejo nekatere šport, ne sekcije, ki so dokaj aktivne. Tako smo dosegli lepe uspehe na področju nogometa, šaha; kegljanja in namiznega tanisá. Skoraj 50% članstva (200 od 409) želi aktivno sodelovati ria tem področju. Zato se je izvršni odbor pozanimal tudi za vsesplošno vadbo v telovadnici, kjer bi se po anketi vključilo 161 članov. Ker poleg delovanja v tovarni .38 članov sodeluje tudi v drugih športnih in kul-turno-umetniških društvih, je to vsekakor področje, kjer smo že dosegli lepe uspehe, pa tudi v bodoče bodo to plodna tla. Vsako leto organizira t> vama skupaj s sindikalno podružnico tudi abonma za gledališke predstave! ljubljanske Drame in Opere ter Mestnega gledališča. Od anketiranih, članov še jih 11 redno poslužuje tega abonmaja, 177 pa občasno.. Čeprav je abonmajskih kart' relátivno malo, lahko ugotavljamo dokaj ščn interes med Članstvom . in” bomo v bodoče z uspešno propagando lahko krog udeležencev še povečali, to pa pomeni, da. borno zainteresirali člane . lahko tudi v njihovem. lastnem aranžmaju, da bodo te naše centralne kulturne ustanove . bolj obiskovali. V .Janškem letu' je sindikalna podružnica organizirala (Dalje na 8. strani) V petek, 13. aprila so prišli na obisk v »Iskro« predstavniki družbeno-političnih organizacij RIZ in si ogledali »Elektromehaniko« Kranj, tovarno elektromotorjev Železniki in nekaj obratov na Dolenjskem. Sodeč po razgovorih so bili z ogledom nadvse zadovoljni. Vodja ekskurzije tov. Petar Hagič je ob slovesu dejal: »Tako v svojem kot' tudi v imenu vseh udeležencev ekskurzije rečem le eno: iskrena hvala za čudovit sprejem! Vsi smo navdušeni nad delovnim elanom Iskrinih delavcev in lepo urejenimi tovarnami. Ta ogled nas je povsem prepričali, da bo naša integracija za oba partnerja koristna: — Na sliki: Na šprCjemu v.Kranju šo jih pozdravili predstavniki družbeno-političnih organizacij. Proizvodnja »Elektromehanike« v marcu ... Proizvodni plan za januar in februar, je bil postavljen nekoliko pod potrebnim letnim mesečnim poprečjem, upoštevajoč težave, ki sb po navadi nastopile v začetku novega leta. Za marec je bil postavljen proizvodni plan, ki nekoliko presega poprečje.. Lahko ugotavljamo, da je bil ta plan presežen, kar je uspeh prvega četrtletja precej izboljšalo. Vrednost proizvodnje V marcu je nekoliko višja, tudi zato, ker smo V marcu delali en dan več, kot v januarju in februarju. Kljub temu pa je iz meseca v mesec naraščala tudi proizvodnja na delovni dan. • PROIZVODNJA V MARCU 1968 DE Izvrš. . %. Rotacijski stroji 97,4 Montaža števcev 98,9 Obrat stikal 99,8 Kinoakustika 114,9 Telefonija 112,2 Umi mehanizmi 142,9 Naprave 106,3 Orodjarna 128,7 Produkcija delov 61,2 Vzdrževanje 115,1 Skupaj 103,5 Dopisujte v »Iskro!« OBRAT »ROTACIJSKI STROJI« tudi v marcu še ni mogel začeti z montažo EVS-06, ker je masa za lupine prispela šele zadnji dan v mesecu. Prav tako ni bilo mogoče montirati dinam za kolo, ker je masa za ohišje prispela šele zadnjo tretjino meseca. Tudi sestavni deli iz uvoza so bili dvignjeni s carinskega skladišča šele V zadnji -.tretjini meseca,' zato je' bila. montaža-: postavljena pred zelo težko nalogo, saj je. mopala v 10 dneh finaJazi-rati dve tretjini izdelkov. OBRAT »ŠTEVCI« ni uspel oddati. ha skladišče ■ celotne količine izdelanih enofaznih števcev zaradi težav s kontrolo števcev. ^V tovarno namreč še vedno ne prihaja dovolj kontrolorjev' (v preteklem mesecu je bilo izdelanih prek 2.00C kosov števcev vež, kot jih - je kontrola števcev prevzela.) Stikalnih ur je bilo izdelanih nekoliko manj, kot je bilo predvideno, ker tudi v marcu nismo prejeli dovolj nemirk. ~ OBRAT »STIKALA« je imel enake težave . kot 9 rotacijski »troji, saj so tudi tukaj deli. iz uvoza' prispelii zelo pozno, tako je bil večji del vrednosti «zdelan v drugi polovici meseca. OBRAT »KINOAKUSTIKA« je v marcu nadoknadil izpad iz.. februarja. Pomanjkanje materiala, je tudi tukaj, povzročilo veliko težav, tako da tudi v marcu delo ni teklo enakomerno. Prepozno so pri. speli ležaji za motorje za projektor 35 mm. Redno delo na projektorju 16 mm pa je ovirala pozna dobava stikal. Pri projektorju 8 nam je povzročila težave osnovala plošča iz produkcije. Predvidenih re-gistrafonov v marcu še ni bilo mogoče izdelati, ker so se prf; montaži pojavile različne težave, za ojačevalne naprave pa primanjkuje naročil. OBRAT »AVTOMATSKE TEL. NAPRAVE« je tudi v. marcu precej presegel predvideno vrednost. Med mesecem' so nastopali manjši zastoji, največ zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza. Največje težave je povzročijo pomanjkanje vezaine žice in novega srebra. Od domačega materiala nas zelo ovira pomanjkanje slušalk za polj- ski -telefon, ki*, jih dobavlja »Rudi Čaj avec« Kakor prejš-ne mesece je bilo tudi v marcu vloženih mnogo naporov Za vškladjtev .kapacitet.. Največje težave .'povzroča še vedno prenizka .proizvodnja, relejev, za katere so prijspeja precejšnja! naročila za izvoz. OBRAT1 »URNI MEHANIZMI« se je v prejšnjem mesecu.v .še večji :meri trudil povečati, proizvodnjo števcev pogovora. Problematika izdelave ..delov iz plastike še ni dokončno , rešena, čeprav se izboljšuje. Ker občasno primanjkuje plastike,- tudi .dobave niso redne. V 'prejšnjem mesecu iso nastopile težave tudi pri proizvodnji števii-čnikov za števec zaradi novega ogrodja.' | OBRAT »MERILNE NAPRAVE« je mesečno nalogo uspešno izpolnil. ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE sta predvideno vrednost' eksterne proizvodnje presegla, dočim je produkcija delov zaradi manjših naročil tudi v marcu dosegla razmeroma nizko vrednost. TRIMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. % 1 Rotacijski stroji 100,9 Montaža števcev 93,2 Obrat stikal 102,1 Kinoakustika 102,7 Telefonija 111,0 Umi mehanizmi 145,1 Naprave 110,9 Orodjarna 145,9 Produkcija delov 72,0 Vzdrževanje 188,4 Skupaj 102,9 Po obstoječem planu bi morali v prvem četrtletju narediti za 58,368.580 din. Plan je (Dalje na 8. strani) odni pogoji za letovanje v naših domovih mmniiiiiitiiiimiiiiimnmimiiiiiiiiiiiiimiiimm Naši trije' počitniški domovi in kamp »Mir« na Dugem otoku so predvsem namenjeni za oddih članov delovnih kolektivov ZP Iskra in njiho. vib svojcev. Ugodni pogoji v njih, solidna postrežba in lepota krajev so vzrok, da iz leta v leto preživlja del svojega oddiha vedno večje število članov delovnih kolektivov naših organizacij v njih. Počitniška skupnost ZP Iskra je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi tudi za letošnjo počitniško sezono omogočila čim bolj prijetno letovanje vsem tistim, ki radi izberejo naše domove in kamp za del-svojega oddiha. Zlasti je težila za tem, da bi kljub podražitvam in dejanskim stroškom zagotovila kar se da dosegljivo ceno dnevnih penzionov, a bi kljub temu zagotovila solidno prehrano dopustnikom. Nadalje si prizadeva, da bi zaposlila v počitniških domovih soliden kader, ki bo zagotovil udobno letovanje vsakomur. Po tovarnah šo bili določeni poverjeniki, ki bodo sprejemali prijave za letošnje letovanje, možna pa je hkrati tudi direktna prijava in sicer na: Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 (VI. nads., soba 616, tel. 55-021, imt. 301). SPLOŠNI POGOJI ZA PRIJAVO NA LETOVANJE iinimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiKiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig, pom letovanja v celoti izgubi, če letovanje odpove najmanj 14 dni pred nastopam, mu Počitniška skupnost akontacijo, zmanjšano za 10% vrne, vrne pa mu jo v celoti tudi, če prijavljenec, ki se je prijavil in akontacijo vplačal, za ta čas pridobi drugega letovalca, ki bo zasedel rezervirano mesto. Za otroke ni predpisano vplačilo akontacije. Tako ukrepanje je pač nujno in naj za to vsakdo temeljito premisli, kdaj in kje bo leto. val, da ne bo potem nepotrebnih težav v zvezi z akontacijo. njihove svojce v predsezoni 23,00, v sezoni pa 25,00 N dinarjev. Za tuje goste so določene naslednje cene: v predsezoni 27,00 in v sezoni 29,00 N din, medtem ko za inozemske goste 41,00 in 45,00 N din. Za otroke do 10 let starosti so tako v sezoni kot v predsezoni za 25% nižje, če imajo svoja ležišča, oz. za 40% nižje, če nimajo lastnih ležišč. Novost pri letovanju v Poreču je letos tudi v tem, da bo vsak prijavljenec že ob prijavi obveščen,.katero sobo v domu bo dobil. Glede na pmbRIMii '¿J *, *, ; •' * M - ; -. & JImH «MlH 4WLm Naš počitniški dom na Bledu leži v zelo idiličnem kotičku. Kot ustvarjen je za počitek tistih, ki si želijo miru in prijetnega okolja. Bazen na vrtu, pa prijetna senca okrog njega — vse to razumljivo privablja mnoge. Kdor se želi prijaviti za letovanje in si v določenem ča. su zagotoviti prostor v tem ali onem počitniškem domu, naj izpolni prijavnico, ki jo danes objavljamo in jo odda poverjeniku v svoji organizaciji. Za vsako odraslo prijavljeno osebo je prijavnici treba priložiti 50 N din akontacije. Prednost pri izbiri terminov imajo vsekakor tisti člani delovnih kolektivov, ki se bodo prijavili prej. Akontacija 50 N din je hkrati rezervacija, vendar jo prijavlje. nec, ki letovanja ne bi odpovedal do 14 dni pred nasto- LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU V POREČU Dom bo odpri: od % junija do 15. septembra, pri čemer bo čas od 15. junija do 30. avgusta sezona, od 1. do 15. junija in od 1. do 15. septembra pred oz. posenona z določenim popustom. V domu je na razpolago 19. sob s skupno 55 ležišči, po potrebi pa je možno zagotoviti tudi sobe pri zasebnikih s tem, da se tudi ti prijavljene! hranijo v našem domu in spanje v zasebnih sobah plačajo v enaki višini kot v domu. Cena dnevne oskrbe v Poreču je za člane kolektivov in PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime ........... ....... ...n.-H.ri.n.:., zaposlen v organizaciji (tovarni) .......____________......... .. ............- —. — , kraj ....;— ........................, naslov bivališča ..........„.... .............,. ___................ bom(o) letoval(i) .........................» od ..........Hšš do .............., število odraslih .......... število otrok dc 10 let starosti .......... jpotrebujemo skupno število ...„„H..., postelj. V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še kraj ...................... .........................., od ................š...! do ....... Kraj, .... .............. '-v'' . - •;, dne :.v-VHitotov-. Prijavljenec: prevoz pod enakimi plačilnimi pogoji kot lani dio Suko-šana, odtod pa z motornim čolnom na Dugi otok. Za prijavljence z lastnimi vozili je pripravljen zavarovan senčnat parkirni prostor, kjer bo parkiranje stalo od 2 do 4 nove dinarje dnevno. in njihove, svojce v pred» zoni dnevna oskrba 25,00, j sezoni pa 28,00 N din, za tu. je goste 29,00 in 32,00 N da in za goste it inozemstva 45,00 ter 50,00 N dinarjev. Za otroke do 10 let starosti ve. ijajo enaki popusti kot v dragih domovih. Dom ima 11 sol OBVESTILO IZLETNIKOM V CSSR Počitniška skupnost ZP Iskra sporoča vsem članom v delovnih kolektivov, da se je za prvomajski izlet v j CSSR prijavilo skupno 285 udeležencev, tako da bodo o po predvidenem programu potovali v šestih avtobusih, j Ker se je za drugi izlet za 9. maj prijavilo samo 9 \ interesentov, je Počitniška skupnost prisiljena ta izlet I odpovedati. Izleta za 9. maj v Prago torej ne bo in V prijavljene! naj to z razumevanjem upoštevajo! Uprava Počitniške skupnosti ZP ISKRA ugodne redne avtobusne zveze s Porečom Počitniška skupnost ne bo organizirala skupinskih prevozov, pač pa je vsakomur potrebna pravočasna rezervacija v avtobusih rednega prometa. KAMP »MIR« NA DUGEM OTOKU Tudi tu še bo letovanj e zar čelo s 1. junijem iin končalo 15. septembra s tem, da bo od 15. junija do 31. avgusta sezona. Vendar je tu glede na zelo ugodno podnebje posezo-ajo možno po potrebi .podali-, šati tudi do konca septembra, ali čelo v prvo polovico oktobra. Idealna lega, široka izbira možnosti za kopanje v zalivu, na odprtem morju ali v bližnjem slanem jezeru, dovolj sonca in sence, vse to. so vabe,' ki pomagajo vsako leto večjemu številu članov delovnih kolektivov Iskre, da prihajajo sem. na letovanje. Za člane kolektivov in njihove svojce je cena dnevne oskrbe v pred in po sezoni 19.00 v sezoni pa 21,00 N din, medtem ko je za tuje goste 23.00 in 25,00 N din, a za go: ste iz inozemstva 36,00 in 40.00 N din. Tudi tu veljajo enaki popusti za otroke do 10 let starosti. V kampu je na razpolago v kombiniranih; šotorih 70 ležišč, možno pa je tudi kampiranje z lastnim šotorom na območju ob kampu jn-s prehrano v kampu, pri čemer je cena dnevne oskrbe ustrezno nižja.' Za letovalce na Dugem otoku je organiziran avtobusni POČITNIŠKI DOM V TRENTI Ta naš dom bo odprt od 1. junija do 10. septembra in ima na razpolago 5 sob s po 4 ležišči. V Trenti je letovanje zlasti ugodno za tiste, ki ne. prenesejo vročine, oz. njihove zdravje zahteva oddih v gorskem svetu, čaš sezone je do. ločen v obdobju med 1. julijem in 31 avgustom,- prej in po tem času pa veljajo prav tako predseZonslki' popusti. Tudi popusti za otroike šo enaki kot v ostalih domovih in pod enakimi pogoji. Prevozi do doma v Trenti niso organizirani, ker. so zelo ugodne"; avtobusne zveze. POČITNIŠKI DOM NA BLEDU bo stalno odprt od 1. maja dalje, tako za redni letini oddih, kakor tudi za izletnike. Sezona bo v času med 15. junijem in 31. avgustom. Za . najmanj tridnevno bivanje v domu na Bledu so- določene naslednje cene - (v. izven sezonskem času znižane za 10%) za člane delovnih - kolektivov- z 28 ležišči, pri tem pa 'j« možno najeti -tudi sobe pri zasebnikih, pri čemer je pre-hrana v domu, cena nočnin pa enaka nočninam v domu. OSTALA OBVESTILA LETOVALCEM V počitniških domovih v Poreču-in v Trenti ter na Bledu in v kampu na Dugem otoku bodo letos trajale izmene po 7 dni. Le na Bledu je po d» govoru možno dalj Še bivanje, prav tako pa tudi v kampu na Dugem - otoku, če imajo interesenti lasten prevoz ali potujejo z rednimi avtobusi; V kolikor bodo zmogljivo' sti domov to dopuščale, ho Počitniška skupnost sprejemala tudi prijave tujih gostov za letovanje v njih. Ob prijavi bo vsakdio prejeli še ostala natančna navodila, | sicer pa bo v tedniku Ista sproti objavljeno vse, kar morajo vedeti koristniki Ko-šmjega letovanja v naših do-; movih. . Ce želitet. da bodo Vaše želje v celoti upoštevane, tedaj ne odlašajte s prijavo! '- j ©@®®@@S©©@©©®®@©©®®®®®©©©®@©@@©©®®©®®®®88 POVERJENIKI ZA SPREJEMANJE' PRIJAV ZA LETOVANJE PO TOVARNAH Prijave za letovanje v'letošnji letovahjski sezoni bodo VPosa’; tnezni tovarni ZP Iskra sprejemali'naslednji poverjeniku S Elektromehanika — v pisarni sind. podr. Avtomatika — Jože Keršič Elementi — Ljubica Burnik Avtoelektrika — Branko Černel Aparati — Frančiška Majdič Elektromotorji — Urban Dolenc Naprave-— Marjan Lotrič Kondenzatorji — Dragica Bukovec Elektronika — Janez Lavriša Instrumenti — Jože Žilih. Usmerniki — Milan Korce Polprevodniki -— Vili Livk Sprejemniki — Miro Stopar ZZA — Pavle Jereb PSO — Stane Škofljanc Iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI JO. ZASEDANJA DS (11. 4. 1988.) 0 Delavski svet je sprejel na znanje. obširno obrazložitev predloga o pripojitvi podjetja RIZ — Zagreb k Združenemu podjetju ISKRA - Kranj, ki jo jé podal direktor tovarne tov. Boris Krystufék. Iz obrazložitve in razprave je povzeto, da je ta integracija ekonomska nujnost, in ne politična akcija. Zato je delavski svet skupaj s predstavniki družbeno političnih . organizacij tovarne, ki so za- f sedanju prisostvovali, podprl predlog pripojitve in želi, da 6e združitev uresniči z referendumom. | Delavski svet je sklenil predlagati DS ZP Iskra, naj za vse delavske svete organizacij v okviru ZP ISKRA poskrbi za štirimesečna poročila o izvajanju ciljev integracije. V nadaljevanju zasedanja je delavski svet sklenil naslednje: 1. Delavski svet je imenoval komisijo za izvedbo referenduma v jiaslednji sestavi: Nace Pavlin, predsednik — kadrovska služba, Jurij Bizjak, član — org. služba, Danica Martinjak, član — obrat ATN. Namestniki: Jože Fende, nam. predscd. — obrat orodjarna, Stane Mihalič, nam. člana — vzdrževanje, . Polde Gregorač, nam. člana — produkcija. Komisija mora v skladu z določili zakona in statuta skrbeti za zakonito izvedbo referenduma, potrditi .glasovalne imenike, imenovati glasovalne odbore, določiti volišča in ugotoviti izid glasovanja. 2. V komisijo za izvedbo glasovalnih imenikov so imenovani: Franc Orel, predsednik — kadrovska služba, Ivan Okorn, član — org. služba, Jože Primožič, član — kadrovska služba. Namestniki: Mara Taler, nam. predsed. *" finančna služba, Franc' ”npar, nam. člana — obrat orodjarna, Milán Jenko, nam. elana — plan-nabava. Komisija mora sestaviti ¡jlasovalne imenike in jih nnti V potrditev komisiji za •uvedbo referenduma. ... SKLEPI 13. REDNEGA ZASEDANJA DS (9. APRILA 1968.) • Delavski svet je sogla-■Een s sklepom delavskega | sveta ZP ISKRA KRANJ, za BŠpš referenduma * o pripoji podjetja RIZ ZAGREB * ZP ISKRA KRANJ, kol rganizadje v njegovem se-“avu, na dan 22. 4. 1968. a) Delavski svet tovarne imenuje' komisijo za izvedbo referenduma o pripojitvi podjetja RIZ ZAGREB k ZP ISKRA KRANJ. V komisijo za izvedbo referenduma imenuje delavski svet iste člane, kot jih je že imenoval na 12. rednem zasedanju dne 19. marca 1968 v volilno komisijo, to je: ČLANI: Anton Presterl — predsednik, Vida Meglič — član, Zdravko Soklič — član; - NAMESTNIKI: Emil Škrinjar, Vida Jarec, Miro Golčman.. Ta komisija skrbi za zakonito izvedbo referenduma v tovArni, potrjuje imenike za glasovanje na referendumu, imenuje glasovalne odbore za referendum v istem sestavu, kot so volilni odbori, določa glasovalna mesta za referendum, ki so ista kot volišča za volitve v organe upravljanja ter ugotavlja in razglaša izid referenduma v tovarni. b) Delavski svet tovarne imenuje komisijo za glasovalni imenik v istem sestavu, kot je imenoval komisijo za volilni imenik, in sicer: Rado Faganel — predsednik, Anica Sternad — član, Jelka Sitar |— član. O utemeljenosti integracije ZP ISKRA KRANJ in RIZ ZAGREB bo na zboru delavcev govoril direktor tov. JENSTERLE, o nastalih spremembah statuta ZP ISKRA KRANJ pa bo poročal pravni referent tov. POLICAH. O Na podlagi 75. člena temeljnega, zokona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in po opravljenem predpisanem postopku javnega razpisa dne 2. marca 1968 delavski svet sprejema naslednji sklep o imenovanju direktorja tovarne. Delavski svet tovarne imenuje za direktorja tovarne tov. Albina JENSTERLA, 'za ¿štiriletno mandatno dobo, ki začne teči z dnemi imenovanja 9. aprilom 1968. DS ZP: ugotavljamo, da še nismo izkoristili vseh možnosti za še večji dvig proizvodnje DS ZP ISKRA KRANJ razpravljal o poslovanju v letu 1967 — 5,3 % večja proizvodnja Kranj, 4. aprila — Seja DS združenega podjetja Iskra — Kranj je bila ta dan izredno pomembna in pestra. V prvi točki dnevnega reda je DS na podlagi Obširnega gradiva soglasno sprejel sklep o pripojitvi RIZ Zagreb k ZP ISKRA Kranj, ter razpisal zadevni referendum v vseh organizacijah v sestavu ZP 22. aprila 1968, o čemer smo obširno poročali v prejšnjih dveh številkah glasila. Na isti seji so obravnavali an potrdili poročilo o poslovanju ZP Iskra Kranj k zaključnemu računu za leto 1967 ter zadevne ugotovitve in sklepe upravnega odbora ZP, sprejete na 19. sej: 2. aprila, kot sledi: PROIZVODNJA UO ugotavlja, da smo z velikimi napori dvignili obseg proizvodnje v letu 1967 za 5,3 %, kar je nad povprečjem v elektroindustriji Slovenije in znatno nad povprečjem v elektroindustriji v I SFRJ. Istočasno ugotavlja, da še. nismo izkoristili vseh možnosti za še večji dvig, ki je pogojen tudi s tržno sposobnostjo naših proizvodov. Nadalje UO tudi ugotavlja, da večina organizacij še vedno postavlja svoje načrte daleč nad možnostmi realizacije, zato je mišljenja, da se naj načela vskladijo 7 z razpoložljivimi' kapacitetami, sredstvi, in viri, s katerimi je možno realizirati postavljena načela. KADRI a) Organizacijsko-kadrov-sko področje mora izdelati kriterije , za oceno, katera delovna mesta se štejejo lahko za režijska delovna mesta. b) Dejansko stanje VS in SS ter VK in KV delavcev se sicer stopnjuje, vendar je ta izboljšava komaj opazna. UO priporoča vsem organizacijam, da na prosta delovna mesta sprejemajo samo delavce, ki imajo potrebno kvalifikacijo oziroma pogoje za tako delovno mesto, S tem predlogom morajo biti seznanjeni vsi samoupravni in upravni organi vseh organizacij ZP. c) Pregleda naj, se vse sklepe, ki so bili sprejeti v zadnjih 2—3 letih v zvezi s kadri in naj se ugotovi; kaj je bilo realiziranega. V primerjavi z obstoječo kadrovsko: strukturo naj se izvajajo potrebne konsekvence. " OSEBNI DOHODKI UO ugotavlja, da v ISKRI vlada pri osebnih dohodkih precejšnja uravnilovka iz katere lahko izvirajo rezultati fluktuacije, ki so posledica strukture kadrov v prejšnjem poglavju. Strokovne službe podjetja naj analizirajo politiko delitve OD po organizacijah, njen vpliv na fluktuacijo kadrov in na kadrovsko politiko ter njen vpliv na rezultate gospodarjenja posameznih organizacij. Rok za izvršitev te naloge bo postavil generalni direktor. OBRATNA SREDSTVA PSO mora predložiti specifikacijo po glavnih proizvodih in tovarnah za nekurantne 'izdelke in istočasno poročati, če je proizvodnja takih ne-kurantnih izdelkov ukinjena. b) PSO naj do prihodnje seje UO izdela pregled gibanja zalog izdelkov V organizacijah ZP po stanju 31. 12. 1967. c) Prav tako mora PSO na naslednji Seji 'UO. ZP podati poročilo, zakaj se redno ne edvaja preliv iz PSO na žiro račune organizacij Z P. NABAVA NA DOMAČEM TRGU Vsako angažiranje sredstev za nabavo mora biti v organizacijah podpisano s strani direktorja, šefa finančnega sektorja in vodje gospodar-sko-tehničnega sektorja. UVOZ UO ugotavlja, da je udeležba uvoza v proizvodnji začela zopet rasti, kar kaže; da organizacije niso posvetile izboru materiala zadosti pozornosti. PRODAJA UO ugotavlja, da med proizvodnjo in tržiščem ni ustrezne povezave, ker zaloge gotovih izdelkov še vedno naraščajo. PSO, kakor tudi organizacije, ki same prodajajo, morajo najti veliko bolj trdno povezavo trga s proizvodnjo. CELOTNI DOHODEK a) Organizacije morajo brezpogojno zadostiti obveznostim, ki jih imajo do skupnih skladov ZP, ki izhajajo iz sprejetega gospodarskega plana, ker le-to jača integracijo. b) Skupne sklade ZP je treba -realizirati v, smislu zakona in obstoječega statuta ZP. POSLOVANJE TOVARNE MIKRON UO ugotavlja, da poslovanje ni bilo uspešno, vendar pa UO ne more sprejeti dokončnih zaključkov, dokler ne bo znan definitivni odgovor.. Sklada skupnih rezerv republike Makedonije.« ZP ISKRA Kranj Organizacija: TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, LJUBLJANA — PRŽAN sprejme v delovno razmerje sodelavce za naslednja delovna mesta, in sicer za: VODJO RAZVOJA pogoj: diplomiran strojni inženir z najmanj 5 let prakse v industriji, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu; VODJO SKUPINE ZA ELEKTROLITSKE KONDENZATORJE pogoj: diplomiran inženir kemije ali fizike s 3-letno prakso; RAZVIJALCA pogoj: diplomiran inženir kemije s 3-letno prakso; RAZVIJALCA KONSTRUKTERJA pogoj: strojni inženir II. ali I. stopnje s 3-letno prakso; VODJO TEHNOLOŠKE SKUPINE pogoj: strojni ihženii I. stopnje ali tehnik z najmanj 5-letno prakso v tehnologiji finoihehanike PRODAJNEGA REFERENTA pogoj: visoko šo:a elektro, strojna ali ekonomska s 3-letno prakso ali tehniška srednja šola strojna, elektro ali ekonomska s 5-letno prakso; VODJO ORODJARNE pogoji strojni inženir ali strojni tehnik s 5-letno prakso, od tega vsaj 3 leta na delu v orodjarni ali konstrukciji orodij; SKLADIŠČNIKA pogoj: KV delavec kovinske stroke s 3-letno prakso; KORESPONDENTA ZA NEMŠČINO pogoj: srednje strokovni, izobrazba z znanjem strojepisja in nemščine; KNJIGOVODJO ZA OSEBNE DOHODKE pogoj: ekonomska srednja šola, lahko začetnik. RA Z P I S Počitniška skupnost Iskra Kranj obvešča, da ima prosta mesta za sezonsko delo v naših počitniških domovih. V ta namen potrebujemo: 2 UPRAVNIKA 2 KUHARICI 4 STREŽNICE 3 POMOŽNE KUHARICE 2 SOBARICI 1 NABAVLJACA. Pogoji: 1. V poštev pridejo osebe, ki poznajo gostinsko stroko 'ter imajo nekaj prakse. 2. Delo je sezonskega značaja (honorarno), zato želimo, da se prijavijo študentje, otroci naših delavcev. Prednost imajo mlajši. Pismene prijave sprejemamo do 25. aprila 1968 na naslov: Počitniška skupnost ISKRA — Kranj LJUBLJANA Trg prekomorskih brigad št. 1. III. letne športne igre Iskre bodo, 29. in 30. junija v Novem mestu? Na zadnjih sestankih sindikalnega odbora ZP‘Tskra in komisije za šport in rekreacijo so med drugim razpravljali tudi o organizaciji letošnjih III. letnih športnih; iger ZP Iskra. Po mnogih predlogih je bilo končno sklenjeno, da bodo letošnje športne igre našega združenega podjetja v dneh 29. in 30. junija in sicer v Novem mestu, kjer je za takšno športno manifestacijo dovolj priložnosti, glede na obstoječe športne naprave. Organizacijo letošnjih letnih iger. je prevzela sindikalna podružnica tovarne usmernikov, kjer so doslej že v precejšnji meri razvili športno dejavnost " članov: delovnega kolektiva. V naslednjih številkah bomo sproti objavljali vse po- (Nadaljevanje š 5. strani) rekreacijski’ pohod v naravo na Vodice, ki je bil povezan z ogledom obrata v Dobrepolju, v jeseni pa smo imeli dvodnevni izlet v Avstrijo in Italijo. Več kot 80% anketirancev se strinja, da podobne izlete im pohode še organiziramo; še več članov pa se je izjasnilo za večdnevni izlet v tovammo ASEA na švedsko. S to tovarno imamo namreč tesne poslovne odnose in želimo organizirati med-. sebojai obisk. Anketa je zajemala tudi po-daitke o sektorju zaposlitve, o izobrazbi, starosti, spolu in času zaposlitve v ISKRI — APARATIH. Ti podatki so ze- lo zanimivi za križne analize ankete, posebno pa je z&ni-miv iz te križne primerjave podatek o odgovorih na predzadnje vprašanje, kako so bili člani zadovoljni z delom sindikalne podružnice v preteklem letu, 79,50% anketiranih ocenjuje delo kot zelo dobro, dobro, oziroma zadovoljivo, dočim 20,50% članov ž delom ni bilo zadovoljnih ali pa ni 'dalo na to vprašanje odgovora. Zanimiv pa je križni podaitek, da so v grupi poslednjih izključno ljudje, ki imajo nizko šolsko izobrazbo — nedokončano osemletko ali pa samo osemletko. Ob kancu tega skromnega komentarja o anketi ki je !| Pričakujemo vas na Gorenjskem sejmu, kjer vam bomo predstavili j[ poleg ostalega kakovostnega pohištva ji tudi I NOVOST! ■■ ■■ ii Spalnice Šibila, Jolanda, Lidija I NOVOST! ■■ ■■ ji »Boni« — novi posteljni vložek, izdelan Si po sistemu šlarafije 10 SLOVENIJALES 11 jj Od 13. do 21. aprila 1.1. na Gorenjskem ij sejmu v Kranju. a Nudimo potrošniški kredit brez ji porokov! mmmnm umi drobnosti, kakor tudi propo-zicije in vse, kar morajo vedeti udeleženci iger. Načelno je bilo sklenjeno, naj bi III. .letne športne igre zajemale •naslednje športne discipline: -nogomet, odbojko, streljanje, kegljanje, namizni tenis in balinanje, prav verjetno pa se bodo naštetim športnikom iz naših tovarn pridružili še šahisfiv Lc-leh je v naših tovarnah precej - in mnogi med njimi aktivno sodelujejo tudi v raznih , sindikalnih, -prven- stvih, zato bi bilo vsekakS da bi jim izpolnili- željo in j naše letne športne igre vkijif: čili tudi šah. .Od IIL letnih iger ZP Isliii nas ločita le še dobra meseca, zato je prav.^da si naši športniki že zdaj začne* pripravlj ati" nanj e, dabodo tekmovanja v Novem mesi 'čim bolj zanimiva in gledejf število ■ sodelujočih tudi dejanski odraz športne aktivnosti v naših delovnih kolektivih. Proizvodnja »Elektromehanike«.,, Za programiranje dela je izvršni odbor anketiral člane vsekakor 1 pametna oblika ugotavlj aj a mnenj o delu in programu sindikata, pa bi navedel še posebno predloge in želje, katere so izrazili posamezni člani za prihodno obdobje. Izstopajo predvsem žatje, da bi imeli več dela ip boljše osebne dohodke, da bi sindikalna podružnica pomagala pri organizaciji izobraževalnih tečajev, posebno - s področja gospodarjenja in ekonomike proizvodnje, kako bi bili Uspešno- vključeni v poslovno politiko tovarne. Tudi skrb za ustrezno kadrovsko zasedbo naj bo- del sindikalnih akcij, pri tem pa naj se usmeri del naporov posebno v -odnose do prvega nadrejenega, ker je to osnovna stična točka s katero se srečujejo skoraj vsi člana kolektiva in to najbolj direktno. Tudi večja informiranost o vseh dogodkih naj bo del nalog, katere bo Izvršni odbor v tem latu moral organizirati in s tem opravičiti zaupanje, ki mu ga poklanjajo člani sindikata dokaj enoglasno. L. DOPISUJTE V ISKRO (Nadaljevanje š 5. strani) bil presežen za. 2 %.- Naša želja-bi bila, da bi v prvem četrtletju proizvedli eno četrtino predvidene letne vrednosti. V, tem , slučaju bi morala vrednost proizvodnje v prvem četrtletju znašati 61 milijonov 145 tisoč dinarjev. Izvršitev 1 prvega četrtletja nam kaže, da bi pri enakomerni dinamiki morali, v prvem četrtletju proizvesti za 1,617.000 din več, kot pa je znašala dejanska proizvodnja. Pod predvideno' proizvodnjo smo samo pri električnih Števcih in v prOdukci ji; delov. Po vrednosti najbolj presega predvideno proizvodnjo telefonija-. Kljub razmeroma niz. kemu preseganju predvidene proizvodnje, je uspeh razmeroma dober, če upoštevamo velike težave pri uvozu materiala. V povprečju je prvo četrtletje namreč- boljše kot lani. PRIMERJAVA TRIMESEČNE PROIZVODNJE (1967 — 1968) PO STAL-NIH CENAH nja v -istem obdobju lani, Posebno viden je porast pro. izvodnje rotacijskih strojev .in kinoakuštike, vrednostno pa nam največ pomeni porast telefonija, ki je letos nioŽnej. ?ša: skoraj ža eno tretji® Manjšo proizvodnjo, zazri. mujemo letos pri števcih, lot tudi pri stikalih, kar jeipo. gojeno s stanjem tržišča. !i Povsem nam mora biti jaf no, da težave v bližnji . pri. hodnostj ne. bodo maiijii, kot so bile v. lanskem, loti Ostrejši pogoji gospodarjenja nas silijo, da bomo pošti še bolj .racionalni, do'bomo še bolj iskali naše rezerve, jih imamo brez dvoma še veliko. Poleg smotrnih nabav moramo posebno paziti na to, da borno material koristno uporabljali, saj. so stroški materiala najvišja postavka v. letošnjem- planu stroškov, Le l-% prihranek na materi, aiu izkazuje namreč znesek enomesečnih OD. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. Izvrš. DE %' ZAHVALA Rotacijski stroji 244,8 Vsem delavcem tovarn* Montaža števcev 86,9 -»Elektromotorji« Železniki «e Obrat stikal -81,7 , ob -nesreči, ho nam je pogo- Kinoakustika 167,6 relo stanovanjsko poslopje. Telefonija 144,3 „prav prisrčno zahvaljujemo Umi mehanizmi 312,9 . za finančno pomoč. Merilne naprave 149,7 štalcovi Orodjarna 99,7 Produkcija delov 67,9 Vzdrževanje 247,8 THiTTiimrimn ■■mm ^ Proizvodne usluge 65,9 ZAHVALA Skupaj 114,0 Kljub velikim težavam v prvem četrtletju letošnjega leta, je bila letos proizvodnja za 14% višja, kot proazvod- »ISKRICE« Daljnovidna zavest Peter, zaveden sindikalni aktivist, je v ponedeljek malical potico. Sodelavec ga vpraša, če so pri njih pekli za veliko noč. Peter pa pravi: »Ne, pri nas smo spekli to že za prvi maj.« Škodljivi pogoji dela Janez vpraša Miho, zakaj vsak dan pije mleko. Miha rečeš: »Saj ga moram, ko pa imam tako strupenega mojstra.® *■ ★ ★ k ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * k k ★ ★ ★ k k ob smrti moje ljube mam® 1 TEREZIJE GRILC se iskreno zahvaljujem s® delavcem v -obratu ATN ® izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Cvetka Strniš* .1 -S K RA- glasilo detovno ' ga kolektiva iskra industriji za elektromehaniko telek° munikacije elektroniko ®, avtomatiko — Urejuje ure# ški odbor — Glavni urednijij 'Pavel Gantar — odgovor® j urednik: Igor Slavec — ^ Ja tedensko — Rokopisov n* . vračamo — Tisk in kttMj »CP Gorenjski tisk* K«"1-