RODOLJU
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskoga društva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrsfce 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročninam inserati blagovolijo naj se poSiljati „11arodnl TIskarni-' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj
se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
£3. štev.
V LJubljani, dne 4. decembra 1897.
VII. leto.
Slovenskim občinam!
V nadi državi so se primerile velevažne dogodbe. Nemške revolte na Dunaju, v Gradcu, v Žatcu in v drugih mestih so prouzročile, da je odstopilo minister-stvo grofa Badenija in da je prišlo na krmilo Slovanom neprijazno ministarstvo barona Gautscha, Nova vlada ima namen, pomiriti nemški živel j na t roške ravnopravnosti, na troške slovanskih narodov in vsled tega je pričakovati velikih in hudih bojev. Slovanske stranke v državnem zboru so se bile zjedinile na skupno delovanje v blagor države in v blagor vseh narodov. Postavile so se na stališče popolne pravičnosti, popolne ravnopravnosti in vsa naša bodočnost je odvisna od tega, da (stanejo te stranke zjedinjene in solidarne napram vsem naskokom sjedinjenih nemških strank in vsem naklepom nove vlade. Zategadelj je občinski svet ljubljanski, poznavajoč svojo dolžnost kot prva slovenska občina, v izredni, nalašč v ta namen sklicani seji soglasno sklenil naslednjo resolucijo:
„Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane izrtka najglobokejše obžalovanje radi neČuvenega> vsem
zakonom omike in dostojnosti nasprotujočega postopanja zjedinjeuih levičarskih poslancev nemške narodnosti, s kojim se je v državnem zboru onemogočilo vsako delovanje ter Iahkomišljeno v največjo nevarnost postavil parlamentarizem in konstitucijonalizem v naši državi in 8 kojim se je konečno v najhujšo nevarnost postavila tudi država sama in nad njo vladajoča presvetla dinastija. Občinski svet — dasi v tem trenotku, kakor vsa znamenja kažejo, praznuje svojo zmago tisto parlamentarno klativiteštvo, ki je imelo svojo glavno in jedino moč v pobalinski surovosti, s kojo je za vse čase osramotilo nemški narod in njega kulturo — izreka svoje trdno prepričanje, da radi tega ne izgube poguma slovanski narodi in nj h državnozborski zastopniki ter pričakuje, da bodo ravno ti zastopniki v bodočih žalostnih dneh, koji utegnejo pretiti avstrijskemu slovanstvu, solidarni, in da bodo toliko časa neustrašljivo in vztrajno se bojevali, dokler ne pribore svojim narodom tiste jednakopravnosti, brez koje ni misliti na srečno prihod njost naši državi.
LISTEK.
D v oboj
(Spisal Svatopluk Čeh.) (Dalje.)
Trpel s m neizrekljve muke. Hotel sem najti mir v učenju, pa IjuboBumuost mi je spreminjala vrstice v tolpe zasmehujočih škratov; hotel sem zapustiti mesto svojega trpljenja, pa goreča ljubezen me je bila prikovala na grad z nerazlomnim železjem.
O, Jakob, biser vseh službn kov, ti edini si me krepil s svojim vzvišenim vzgledom. Tudi ti si se — na stara kolena — nesrečno zaljubil: nevreden predmet tvoje ljubezni je bila čvrsta kuhinjska vila, z zavihanimi rokavi in koketnim predpasnikom, katere ustnici sta bili malinam tako podobni, da ju je mladi kuhar pri poku-
šanju pogosioma zamenjaval ž njimi. S kolikim junaštvom si pren&šal muke izdanega srca! Kakor podoba tih ga odpovedanja si mi še danes pred očmi v svoji peplnati livreji, s srebrnimi gumbi in rdečimi podšivki, s svojim dolgim pepelnatim obličjem, na katerega odrvenelih potezah je kraljeval vkljub tvoji žalosti dostojen mir, dostojanstvu tvojemu spodoben. Tudi v sovraštvu proti Arturju si mi bil jednak. Imenoval te je nekoč „ pepel-nično sredo" — in take prevelike zaupnosti mu ti nikoli ne odpustiš!
Ko nekoč po obedu glavo, napolnjeno z mračnimi mislimi, podpiram z rokama, potrka nekdo, in preden morem reči „dalje", vstopi Artur, postavi se ponosno pred mene in nagovori me z nekako hladnim izrazom]; „Gospod, vi ljubite Vando?!"
Ves iznenadjen ga debelo pogledam.
,Ni mi treba odgovora", nadaljuje, aneznate skrivati svojih čustev pred drugimi, tem manje pred menoj.
Občinski svet izreka pri tej priliki radi možatega postopanja čestitanje predsedništvu državnega zbora in na prvem mestu g. predsedniku Davidu vitezu Abraha-movviczu, na kojega se je valilo vse, kar se je združena nemška levica surovega zmisliti mogla; pred vsem pa pričakuje občinski svet ljubljanski, da bode združena desnica tudi v bodoče solidarna ostala ter naglasa, da je najsvetejša dolžnost slovenskega naroda in njega poslancev, da se v bodočih bojih, ki bodo pred vsem zadevali bratska naroda češki in poljski, s tema narodoma in njunimi zastopniki pri vsaki priliki bratsko in solidarno zvezani.
Gospodu županu se naroča, da obvesti o tej resoluciji predsedništvo poslanske zbornice in parlamentarno komisijo desnice."
V utemeljevanje te resolucije je občinski svetnik dr. Tavčar rekel, da Slovenci za Badenijevim mini« sterstvom ne bomo pretakali solza, ker v to nimamo vzrokov. V začetku svojega vladanja se je Badeni pač zanimal za Slovenstvo. Prišel je celo na jug iskat informacij. Obiskal je Kranjsko in obiskal je tudi Primorsko, toda iuformoval se je samo površno in kmalu se je izkazalo, da je bilo njegovo zanimanje za naš narod le navidezno, kajti začel je koketovati z laškimi poslanci in ni se menil za zastopnike slovenskega naroda. Toda z načinom, na kateri je bilo Badenijevo ministerstvo primorano odstopiti, se ne moremo strinjati. Postopanje Nemcev v parlamentu bode v prihodnje za vzgled vsem, kateri hočejo uničiti parlamentarizem. Nemci so s svojim postopanjem pokazali, da velika nemška kultura ni za-
Politični
Državni zbor. Taki dogodki, kakršni so se primerili zadnje dni v dunajskem parlamentu, niso znani niti v južnoameriških republikah, kjer sedi v parlamentih več pouličnih tolovajev kakor poštenih ljudij. Seveda se temu
Nadalje imam neovrgljive dokaze, da tudi vi Vandi niste neljubi. Pri vaših nadah in pri liberalnih načelih baronovih ni razloček stanu vaši ljubezni preveč na poti. Izprevidite tedaj, da ste mi jako nevaren tekmec".
Tako odločen izrek Arturjev o Vandini ljubezni k meni me je prešinil kakor blisk neizrekljive radosti. Glas, s katerim j* to rekel, mi je b 1 tako prepričevalen, da so pred njim naglo izginili vsi oblaki, nakopičeni v moji duši, kakor pred žarkim solncem. Nehote skočim na noge in z radostnim pričakovanjem upiram na njega svoje iskreče oči.
Artur mahne hladno z roko. „Prosim, le sedite", pravi ironiški. „Ni nama treba gledal ščnih prizorov I Poravnajva to reč celo mirno in stvarno, kakor pri-stoja razumnim ljudem. Izvolite li samokres — dobro! Ako vam meč bolj ugaja, tudi s tem vam lahko poslužim. Imam na misli pa tudi nekaj posebnega, novega —".
mogla zatreti tistega trdega jedra, kateri označuje nemški narod. To je nezaslišano, da olikani ljudje, vzgojevalci mladine, sežejo po nožih, da mečejo na predsednika tint-nike in druge reči. Ce je sam Mommsen, kateri si je kot učenjak pridobil ugledno ime, ščuval avstrijske Nemce, naj Čehom razbijejo trde butice, potem se mora obupati nad nemško kulturo, potem je to dokaz, da nemška kultura ni mogla ublažiti src niti najboljših sinov nemškega naroda. Te pojave je obžalovati toliko bolj, ker so spravili v nevarnost parlamentarizem in ustavo, obžalovati jih je, ker so dali povol celo protidinaatičnim izbruhom. Prav zato pa je čas, da tuđi občinski svet ljubljanski izreče obsodbo o teh dogodbah in izreče, da bo slovenski narod kakor doslej tako tudi v prihodnje solidaren z bratskima narodoma češkim in poljskim. Ves srd nemških obstrukcijonistov se je zvalil na predsedništvo poslanske zbornice, zlasti na predsednika Davida viteza Abrahamovicza, kateri ee je nevstrašno ustavil nemškim navalom. Kaj pride sedaj, tega ne vemo. Dobrega pač nimamo ničesar pričakovati. Če nastanejo boji, tikali se bodo v prvi vrs i pač češkega in poljskega naroda, potem šele nas, ali naša najsvetejša dolžuost je, da ostanemo v vseh teh bojih nerazdružno jedini in solidarni s slovanskimi svojimi brati.
Poživljamo slovenske občine, naj posnemajo vzgled občinskega zastopa stolnega mesta Ljubljane, da Slovenci na ta način dokažemo, da bočemo biti nerazdružno zvezani s svojimi slovanskimi brati v velikem boju, kateri nas čaka.
pregled.
ni čuditi, saj takih živinsko surovih podlih ljudij, kakor so neki nemški poslanci, ni dobiti niti mej hotentotskimi in culukaferskimi govedarji. Nastala je bila pr tva pravcata revolucija. 1> snu;i je postavila na duevni red nagodbeni
„Razumei sem, kaj misli. „Gospod11, Bkočim Arturju pikro v besedo, „dvoboj smatram za blaznost, tudi v romanih že smešno".
„Je li vam smešno pisti v dvoboju", zareži se Arlur, „poslužim vam s tragiško smrtjo. Ubgem vas, če treba na mestu. Seveda moram s tem tudi poteptati svoje dragoceno življenje. Pa kaj mi je na tem? Vando ljubim tako strastno, da življenje brez nje za mene nima več nikake cene".
„Ne mislite, da jo ljubite bolj od nvne*, odgovorim mu živahno.
„Tem bolje", de" on. „Mislim, da sva se malone že pogodila. Sicer vam pa hočem nasvetovati celo nov, izviren način dvoboja, način tako priličen in tako poln posebnega čara, da vas že s temi svojimi lastnostmi pridobi za-se".
Pri teh besedah potegne iz žepa usnjato toko za smodke, na kateri se mi nasproti reži mrtvaška glava, umetno izrezljana iz slonove kosti.
provizorij. Levica, to so sinovi tistega nemškega naroda, kateri se baha s svojo psevdokultaro, so se temu uprli, hoteč strmoglaviti ministerstvo. Ker so uvideli, da z govori nič ne opravijo, so hoteli svoj namen s kruto silo doseči. Naskočili so predsedništvo in prouzročili velikanski pretep v parlamentu. Tolkli so po Slovanih s pestmi in z noži naskakovali svoje nasprotnike. Pijane barabe se obnašajo lepše, kakor ti Nemci. Ker je desnica uvidela, da se iz lepa ne da vzdržati red, je sklenila popolnitev opravilnika. Dotični predlog je stavil grof Falkenhavn in večina ga je vzprejela. Po tem premenjenem opravilniku je dobil predsednik pravico, da je smel za tri seje izključiti tiste poslance, kateri v zbornici razgrajajo, zbornica pa jih sme izključiti za 30 dnij. To je Nemce in socijalno demokrate neizmerno razkačilo. V naslednji seji so socijalni demokratje naskočili predsedništvo iu pro-vzročili zopet nečuvene škandale in pretepe. Predsednik je 13 poslancev izključil. Ti niso hoteli iti iz dvorane; predsednik je poklical policijo, katera je morala dotičnike ven nesti, ker so se branili z nogami in rokami. Nastali so taki škandali, da je moral predsednik zaključiti sejo. Zadnja seja je bila v soboto. Tu so zopet Nemci tako razgrajali, da je bilo vsako zborovanje nemogoče. Nemci so predsednika nečuveno psovali in sploh uganjali take, prav nemške surovosti, da je bilo nemogoče delovanje parlamenta. Ker se je bila v tem premenila tudi politična situvacija — Lueger in njegova krščansko-socijalna družba so se podredili komandi Schonererjevi — je Badeni odstopil, zasedanje državnega zbora pa se je odložilo. Čuje se, da se snide v kratkem in da bo nova vlada zahtevala, naj se jej votira provizorna nagodba in budgetni provizorij,
z druge strani pa se javlja, da se državni zbor sploh več ne snide, ampak da se razpusti državni zbor kakor hitro se konča zasedanje delegacij.
Reka. Boj med Madjari in Rečani je dospel do meje, katero je bila postavila madjarska oholost. Reški občinski zastop je korporativno odstopil in ker povabljeni Rečani niso hoteli priti na enketo glede uveljav-Ijenja madjarskih zakonov za Reko, je ogerska vlada začela nastopati z repr.sali jami. Vlada je šiloma uveljavila t ste zakone, katerim so se Rečeni upirali, sklicuje se na svojo avtonomijo. Rečani so proti temu demon-strovali in vse kaže, da začnejo srdito borbo proti Madjarom.
Srbija. Ruska vlada je odpoklicala svojega zastopnika v Belemgradu, Izvolskega, ker odločno obsoja poče-njanje razkralja Milana. Ta pripravlja sedaj terei za nove volitve v narodno skupščino. Uradniki, kateri niso pripravljeni storiti vse, kar se od njih zahteva, s^ od-stavljajo, in na njih mesta se nastavljajo često sumljivi elementi, kateri pa so voljni storiti vse, kar bi se od njih zahtevalo. Pri volitvah se izkaže uspeh tega po-čenjanja. Radikalna stranka upa vzlic temu, da zmaga pri volitvah.
španska je v velikih stiskah, zlasti ker so se začeli gibati Karlisti in se je bati če ne revolucije, pa vsaj manjših pronuncijamentov. Tudi kubansko vprašanje še ni rešeno. Ustanek na Kubi je imel ta uspeh, da je vlada privolila, dati otoku razsežno avtonomijo. Vlada je dotične načrte že izdelala, vprašanje je pa, če se bodo Kubanci s to koncesijo zadovoljili, saj je njih zahteva: popolna neodvisnost.
Slovenske in slovanske vesti.
(Dopolnilna deželnozborska volitev v vipavsko-idrijskem okraju.) Pri dopoluilui vohtvi dne 16. novembra je sijajno zmagal kandidat narodne stranke, gospod Ivan Božič, posestnik v Podragi, nad kandidatom
klerikalne stranke Ivanom Lavrenčičem. Božič je dobil 32 glasov, Lavrenčič pa samo 11.
(Protežiranje nemškutarjev na Kranjskem) je še vedno v najlepšem cvetu in kaže se, da se v kratkem
„ Poglejte ti dve drobni smodčici", pravi dalje. „Po-rečete, da sta popolnoma enaki. In vendar v jedni — ne vem sam v kateri, preži odurna smrt. Bujna priroda vročih dežel, katera v obistih človeških vzgaja divje, strahovite strasti, položila je tudi v nedra svojih divje krasnih ognjenobojnih cvetov izvrstna sredstva, s katerimi se dajo take strasti upokojiti. V jedni teh smodk se skriva pogubljiv rastlinski strup, do zdaj v Evropi popolnoma neznan. Jeden naju se nasrka smrti z dišečim dimom. Umrje morebiti to noč, morebiti jutri, pri močnem telesu morebiti Sela pojuteršnjem. N hče ne bode slutil uzroka njpgo.e smrti. Zdravnik morebiti zmaje z glavo, pa saj mu za kako latinsko ime ne bo sile. Ostali tekmec pa postane nesrečen na strani lepe Vande, ker v stalnost ženske ljubezni ne verujem že dolgo več. Ni-Ji to ljubeaniv dvoboj?! Nujte, gospodi izberite — življenje ali smrt!"
Nehote sem hotel odvrniti, da ne pušim; pa v tem strašno resnem trenotku se mi je zdelo to malenkostno. Pogledam Arturja: grozna resnoba se javi na njegovem obrazu. Z naravno t demonskim izrazom upira izpod čela name žareče oči. Strasten izraz njegovega obličja me je prepričal v tem hipu, da je zmožen uresničiti svojo grožnjo ter s hladno mislijo skopati svoje roke v moji krvi. Pogledal sem na usodni smodki — groza me je prešinila.
Bod si! odločil sem se po mučnem pr misleku. Ogenj ljubezni naj vodi mojo roko. Ta norec je zmožen k vsakemu zločinu. Sicer bi Vandino roko ttžko da dobil — in brez nje, kaj mi je življenje ? !
S krepko roko sem vzel smodko. Artur je vzel drugo. „Tako!" rekel je pomirjen. Ziaj pa si sediva nasproti in poskuiiva ti izvrstni smodki. Da se pri tem ne bi dolgočasila, povem vam na kratko, kako sta prišli v moje roke«.
zopet jedankrat potepta pravičnost. Za mesto profesorja babištva kompetira mladi dr. Valeč ta. Kar je nemčurstva na Kranjskem, se peha vse zanj, da bi dobil on to službo in ne izvrstni slovenski zdravnik dr. Defranceschi, dasi je dr. Valenta slovenščine komaj toliko zmožen, kakor kaka pastama nemška zenščina, katera se je je za silo naučila od svoje dekle.
(Cesar v pogovoru z delegati) Kakor običajno, je po vzprejemu delegacij cesar ogovoril posamične delegate. Mej ogovorjenimi je bil ludi slovenski poslanec dr. Šusteršič. Cesar ga je povpraševal po razmerah v Ljubljani po potresu. Z italijanskimi delegati je cesar govoril italijanski. Splošno se je opazilo, da se je cesar v Bvojih nagovorih do delagatov iz opozicije v avstrijskem parlamentu strogo izogibal vsaki opazki ozirom na notranji politi ki položaj.
(Notarska zbornioa) Predsednikom je bil izvoljen gospod notar Ivan Gogola, kateremu na tej izvolitvi, ki je dokaz zaupanja in simpatij njegovih stanovskih tovarišev, iskreno čestitamo. Kot odborniki so bili izvoljeni gg. Viktor Globočnik v Kranj i, Niko Lenček v Škofjiloki, Ivan Plantan v Ljubljani, dr. Albin Poznik v Novem mestu, Luka Sv- tec v Litiji in dr. Pran Vok v Ljubljani, kot namestnika gg. Anton Komotar na Vrhniki in Stanko Pirnat v Mokronogu. Po shodu so se zbrani gg. notarji korporativno poklonili bivšemu predsedniku g. dr. Zupancu, kateri je nehal dne 20. m. m. ur ado vati, in se poslovili od njega. Sklenili so tudi, pokloniti g. ces. svetniku dr. Zupancu album s fotografijami vseh kranjskih notarjev, ter mu ga izročiti po posebni deputaciji.
(Banka .Slavija") Od 1. januvarja do 30. sept. 1897 zglasil se je pri banki „Slaviji" v zavarovanje 3101 članov z zavarovalnim kapitalom 4,367.500 gld. V tej dobi dosegla je za 833.316 gld. 57 kr. več zavarovalne premije od lanskega leta. Od 1. januvarja do 30. septfmbra 1897 izplačala je banka „Slavija8 po zamrlih članih zavarovalnega kapitala 249 984 gld. 4 kr. Ves čas svojega obstanka izplačala je banka škod in na-
Morda je malo komu šla v slast prva smodka, kako bi ta meni! Puhal sem iz polnih ust, na vso moč, da bi le bil prej gotov. Artur je kadil mirno, po načinu znalcev, in sledeč z očmi umetno zaokrogle oblačke dima, pripovedoval je tako: „Ko sem bil v Mebsiki, sprjateljil sem se z nekim mladim dostojnikom. Ta se je bil zaljubil s celo strastjo južne ljubezni v krasno Juanito, rejenko nad mero bogatega vel kaša, živečega v svoji prekrasni hnoijendi bi zu glavnega mesta. A strogi in temni don Munuel, o katerega posebnostih so krožile ne manje čudne povesti, kakor o njega bogastvu, zapiral je svojo rejenko v tem ljubeznivem letogradu kakor v kakem samostanu. Prinašal ji je seveda blestečib diamantov za njene črne lase, pa kaj ker ni smela ž njimi bliščati niti na plesih, niti na šetališčih, niti na slavnih cerkvenih obhodih glavnega m sta! Kupoval ji je seveda črevljičke, kakor-snih bi se niti princez;nja v bajki ne sramovala, a sa
grad v vseh oddelkih 27,193.723 gld. 10 kr. Imetje ban-kino, vloženo v pupilarni varščini znaša 81. decembra 1896. 1. 7,800.758 gld. 8 kr. V poslednjih letih, kakor i za leto 1896. izplačala je banka vsem Članom živinskega oddelka 10 °,0 div dendo. Na zahtevo razpošiljajo se zavarovalni tarifi gratis in franco.
(Mestna hranilnica ljubljanska) ne bode znižala obrestne mere za hranilne vloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala vloge po 4% in bode sama plačevala novi rentni davek, tako, da bodo dobivali nlaga-telji cele 4°/0 obresti od vlog. Mestna hranilnica ljubljanska je danes največji slovenski denarni zavod, ima že blizu pet milijonov vlog in je popolnoma varen zavod, ker za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem m davčno močjo.
(Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu novembru 1897 je 110 strank uložilo 27.427 gld. 401/* kr., 49 strank uzdignilo 6506 gld. 94 kr., 16 strankam se je izplačalo posojil 10 250 gld. Stanje ulog 329.707 gld. 31 V> kr. Denarni promet 68 421 gld. 63 kr.
(Demonstracije.) Povodom odstopa grofa Badenija so bile v Celju, v Mariboru in v Celovcu demonstracije.
V Celovcu so srednješolski dijaki pred mestnim magistratom prepevali „Die Wacht am Rhein", pomagali pa so jim c. kr uradniki. Pred odstopom so bili na Dunaj i in v Gradci velikanski izgredi, v torek in v sredo pa 80 Čehi v Pragi tako rogovilili, da je vlada razglasila preki sod.
(Prazgodovinstvo.) Deželna vlada na Kranjskem je izdala ukaz, da se prazgodovinske najdbe naznanjajo konservatorju. Zares potrebno bi bilo, ako bi se ukrenilo nekaj, da bi naše zgodovinske najdbe ne romale v tujino, kjer jih vsekako bolje plačajo, a za našo domovino so izgubljene. Deželna vlada bi storila prav, ako bi stvar sama vzela v roko in jo krepko podpirala, pri tem pa se ne ozirala na privatne instrukcije, ki so dostikrat protivne stvari.
(Razširjenje prenesenega delokroga) Izvrševanje opravil prenesenega delokroga povzroča občinam
te odmerjene sprehode med belim tankim stebrovjem ha-cijende in;po stezah v parku, bilo jih je gotovo Skođa 1 Kaj ji je pomagala sobica, napolnjena z orijentalno potrato, ko pa so oči, krasne kakor zvezde južnega neba, videle skozi okno le nebo in nemirne vršiče drevesi Pa zagledale so nekoč vendar nekaj drugega. Moj podjetni prijatelj, vabljen po slovesu o krasoti Juanitinej, utiho-tapil se je nekoč vkljub visokemu zidu v park haoijende. S prvim pogledom zavladala je Juanita kot kraljica v njegovem srcu. Tudi dekletu je ugajal čedni sencr. Služka Marijana je postala rado voljna posrednica njune ljubezni.
V čarokrasnih letnih nočeh je slišalo gosto listje utice iepet o ljubezni in zvestobi, sladke vcdihljaje in vroče poljube, mej tem ko je na strani Marijana pozorno upirala svoje žgoče oči v sinjo temo, ter Bvareče pritiskala prst jedne roke na usta, z drugo pa tehtala bliščeč pesos, katerega ji je bil daroval moj prijatelj. Ta je hotel
mnogo dela in jim nalaga znatnih bremen. Občine se že več let potezajo za to, da bi dobile za izvrševanje teh opravil kako odškodnino Vlada obeta to sicer že dolgo, storila pa ni ničesar. Vsled novega civilnopravd-nega reda se ta opravila še pomnože, kajti v prihodnje bodo morale obč ne preskrbljevati dostavljanje tudi sodnih spisov civilnopravne nrave, a ob nedeljah in praznikih jih bodo smele dostavljati samo s posebnim dovoljenjem sodišča. Na deželi povzroči to občinam novih stroškov, ker bode morala skoro vsaka večja občina najeti in seveda tudi plača vati svojega posebnega dostavi j alca. Ker je to novo breme občinam gotovo krivično, so se nekatere ob čine že začele proti temu razširjenju prenesenega delokroga oglašati in dobro bi bilo, da jih posnemajo tudi slovenske občine.
(Volila.)  V Preski umrli župnik Martin Derčar je zapustil jako veliko premoženje.   Mej drugim je volil 1200 gld. za djaško ustanovo, družbi sv. Cirila in Me toda je zapustil 5547 gld., družbi sv. Mohorja 500 gld., ljubljanski dijaški kuhinji pa 200 gld.
(Glasbena Matica v Ljubljani) praznovala bo 8, decembra t. 1. petindvajsetletnico svojega obstanka. Glasbena Matica izda ob tej priliki jubilejsko knjigo, ob-sezajočo 80 priljubljenih moških zborov, in posebno iz-vestje o svojem delovanju tekom 25 let. Dne 8. decembra priredi velik koncert, kateremu sledi komers.
(Privatni otroški vrtec v Kranju.) Deželni šolski svet je dal okrajnemu šolskemu nadzorniku v Kranju, gospodu Andreju Ž umru, dovoljenje, da ustanovi in vodi rivatni otroški vrtec.
(Narodni dom v Mariboru) je bil minole dni dodelan in se je nanj pestavila streha.
(čebelarski shod,) katerega je sklicala c. kr. kmetijska družba, se je vršil dne 8. novembra ob precejšnji udeležbi čebelarjev, seveda le iz bolj bližu jih krajev, dočim so mnogi oddaljeni čebelarji pismeno in brzojavno pozdravili shod in se strinjali z namero, ustanoviti čebelarsko društvo. — Po daljšem posvetovanju se je soglasno sklenilo, ustanoviti občno slovensko čebel rsko
društvo za vse pokrajine, koder prebivajo Slovenci, dalje, da naj udnina znaša na leto 1 gld. in da naj se izdaja čebelarski list kot mesečnik, katerega naj udje dobivajo brezplačno.
(Ilustrovani „Narodni koledar* za leto 1898,) uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju, cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld., broširanemu 70 kr., po pošti 10 kr. več, je ravnvkar v X. letu izšel. Kakor druga leta, se tudi za 1. 1898 odlikuje s svojo lepo vsebino, zlasti ga dičijo krasne podobe v barvah. Priporočamo ga prav toplo vsaki narodni hiši kot kinč na bralni mizi.
(Vodovod Črnomelj-Semič) je dogotovljen in se bode v kratkem vršila tehniška kolavdacija.
(Vipavska vinarska zadruga.) Poroča ae nam, da je okrajno glavarstvo klerikalni vinarski zadrugi radi izdelovanja in prodajanja ponarejenega vina naložilo precej občutno globo. Prijavljamo to vest z vso reservo, ker še nismo imeli prilike se osebno o njej prepričati. Uverjeni smo tudi, da nam pošlje znani Uršič popravek, kajti mož popravlja vse; naj je kaka stvar še tako pristna, evidentna in resnična, Uršič naredi iz nje gotovo — petijot.
(Hvalevreden ukrep) Novomeški odvetniki in notarji so sklenili, pustiti svojim uradnikom nedelje in praznike popolnomo proste, dočim so doslej morali na take dni dopoldne delati v pisarni od 9. do 11. ure.
(Občinske volitve na Koroškem) Konec tekočega in začetkom prihodnjega leta vršile se bodo po raznih krajih na Koroškem nove občinske volitve. Tri četrtine slovenskih občin na Koroškem so še vedno v nemškutarskih rokah, nemškutarji se tudi že zdaj pripravljajo za boj, Slovenci pa se niti ne ganejo še. To je pač žalostno. Naj bi se poklicani možje vender že lotili dela.
(Celovška trgovinska zbornioa) se je proti naročilu okrajnega glavarstva, da mora vzprejeti in rešiti v slovenskem jeziku pisano vlogo, pritožila na višjo instanco. Celovška zbornica menda misli, da je Slovenec na Koroškem brezpraven.
Juanito ugrabiti. A ona je zahtevala odločno, da naj prej poskusi svojo srečo pri donu Manuelu. Ugodil je njeni prošnji ter stopil z nemirnim srcem pred temnega Čudaka. Ko je bil povedal svojo prošojo, vpraša ga don Manuel naglo: »A kaj ona — ali vas ljubi?" — „ljubi", izmuzne se prijatelju iz ust. Don Manuel je bodeče uprl nanj svoje ledene oči in spregovoril potem z grobim glasom: ,Že vidim, da ste se prikradli kot ropar v svetišče, katero sem pripravil svojemu srcu. Najprej vedite, da ne sporočim Juaniti, ako vzame vas, niti vinarja. Dalje vedite, da me le smrt loči od Juanite. Ne gledajte tako debelo: da, ljubim jo, ljubim z brezumnim ognjem pozne ljubezni. Vam je celi svet vesela zarja; meni je postal črna noč, v kateri se sveti jedina krasna zvezdica
_ Jaanita! Pobral sem jo pred nokoliko leti kot bedno
siroto na ulicah meksiških, da bi imel vsaj jedno ljubeče bitje pri sebi: in glej! v teh nekolikih letih spremenil
sem se sam v čaru njene lepote v brezumnega zaljubljenca. Odloči naj dvoboj med nama!" Pri tem je vzel iz žepa toko z mrtvaško glavo, v kateri sta bili dve tanki smodcici. Razložil mu je grozen njun namen tako, kakor sem prej storil jaz vam in priložil: „Ako zavrnete ta dvoboj, stražil bodem Juanito od tega trenotka, kakor ujetnico. Ležem si na prag njene spalnice, in pri naj* manjšem sumu uteka ali osvobojenja ustrelim njo in sebe. No, izvolite!" Moj prijatelj je bil nekoliko strast-nejši in manje se je premišljal, kakor vi, in z vsklikom: „Za Juanito smrt in pekel!" je segel brez obotavljanja po usodni smodki". Tu je pretrgal Artur svoje pripovedovanje z besedami: „A vidim, da sva ravnokar dopušila. Namen moje povesti je izpolnjen. Z Bogom tedaj 1" Odšel je s hladnim poklonom.
(Konec prihodnjič.)
(Boj za slovensko šolo v Gorici) se začenja popolnoma iznova, ker je mestni poverjenik zakrivil „formalno pomoto", da ni koj od početka napravil nika-koršnega protokola o komisijonalnem ogledu poslopja pri sv. Roku.
(Kdo postane nadškof v Gorici?) To vprašanje še vedno ni rešeno. Lahi govore, da prideta v poštev samo poreški škof Flapp in goriški prost Jordan, dočim se je v parlamentu — pa menda neosnovno — zatrjevalo, da pride na to mesto ljubljanski koezoškof dr. Missia.
(V pripravljalnici za srednje šole v Gorici,) kjer se slovenskim otrokom šiloma utepa nemščina, vladajo neznosne razmere. Profesorji se trudijo na vso moč, da slovenskim otrokom onemogočijo obisk srednjih šol.
(Preložitev istrskega deželnega zbora) „Societa politica istriana" je izročila poslanski zbornici peticijo, s katero ugovarja preložitvi istrskega deželnega zbora iz Poreča v Pulj. Ugovor zagotavlja, da se preložitvi nihče ne ustavlja iz nasprctstva napram Pulju, temveč le >z uvaževanja, da je vsled samovlastne odredbe vlade istrski deželni zakon, ki podaja deželi pravico, da se udeležuje zakonodajstva ter ima tudi pri izpremembi deželnega reda važno bsedo.
(Ubogi tržaški župan) Šele malo časa1 je dr Dompteri župan mesta tržaškega, a že se je nadobudni italijanski mladini korenito zameril. Tisto galerijsko občinstvo, katero je doslej pri sejah občinskega sveta de-
monstrovalo samo proti slovenskim obč. zastopnikom in od čigar milosti in nemilosti je odvisen politični renome laških gospodov politikov, je 18. m. m. mej sejo obč. sveta tržaškega demonstrovalo proti županu Dompieriju, kličoč „Abasso Dompieri 1 Evviva il Circolo dei giovani". To se je zgodilo, ker je bil župan dvema magistratovima uradnikoma namignil, naj izstopita iz odbora mej tem že razpuščenega društva „11 circole dei giovani". Župan se je demonstrantov odkrižal na ta način, da je dal galerijo izprazniti.
(Prijaznost tržaškega magistrata) Neki mož iz Sv. Križa je prišel dne 12. novembra na tržaški magistrat, da plača davek. Ker je pozdravil v slovenskem jeziku in ni hotel laški govoriti, rentačili so nanj uradniki na vse možne načne in niso hoteli prevzeti denarja, tako, da je moral mož oditi, ne da bi bil kaj opravil.
(Aretovanje laških anarhistov v Pulju) Laška policija je že dlje časa zasledovala 28letnega J. Baldi-nella, 34letnega Alojzija Forlina in 21 letnega J. Rosset-tija, troje nevarnih anarhistov, izmej katerih je bil For-lino obsojen na tri leta težke ječe, a uekel, toda ni jih mogla zaslediti, ker so se bili zatekli v kraj, kjer so taki tički jako varni, v prvo avstrijsko pomorsko pristanišče, v Pulj. Rečeni anaihisti so se mudili dolgo časa v Pulju, a policija jih je aretovala šele zdaj, ko je bila od drugod opozorjena.
Razne vesti.
(Otrok — požiralec.) Dne 13. m. m. igrala se je petletna hčerka posestnika Martina Škrabe iz Iške vasi z žveplenkami in užgala očetov skedenj. Ogenj je upe-pelil skedenj in šupo ter vse pridelke. Skoda znaša 900 gld., a zavarovan je bil Škraba  samo za 300 gld.
(Ponesrečila) je v Zgornji Bitnji v potoku Žabnici Marija Hafner Pri pranju perila jo je popadla božjast in jo vrgla v potok v katerem je utonila.
(Ulom.) Neznani zlikovci ulomili so dne 15. m. m zvečer pri gostilničarju in posestniku Francu Mi beliču v Vinici in ukradli 449 gld. gotovine ter nekaj platna v vrednosti 30 gld.
(Skrivnosten slučaj.) V Rudenici, občina Vitanj pri Podčetrtku, odšel je te dni posestnik Hernavs z doma, pustivši doma 18letno hčer Franico in oba sina, katerih je jeden 16, drugi 6 let star. Ko pride dekla domov, najde hčer ustreljeno na tleh ležati, puško pa, katera je prej visela na steni, je bila zdaj naslonjena ob omaro. Dekle se, kakor priča že to, ni mogla sama ustreliti, brata pa trdita, da jima ni znano, kako se je nesreča zgodila.
(Visoka starost orla.) Hrvatski listi poročajo: Nedavno so ustrelili v Oseku orla, ki je imel na vratu železen obroč z vrezanim grbom znane slovenske plemenitaške rodbine in z letnico 1646. Orel je živel torej celih 251 leti Redek starec mej ptiči!
(Poskusen umor) Mestni tajnik v Gorici, drVechi, je navibanec prve vrste. V Trstu je vsled svoje na viha-nosti bil odpuščen iz službe. V Gorici je necega 761et-nega moža z imenom Knez opeharil za več tisočakov,
vsled česar ga je Knez počakal na ulici in ga poskusil umoriti, pa ga je samo nevarna ranil. Lahi izkoriščajo ta napad seveda v svoje namene in mu podtikajo politične motive.
(Prijateljstvo mej psom in mačko) je zelo redko! V Kostanjevici je videl pisec tega malo, črno psico komaj leto staro, ravno dojeno poiuletno belo m^čko. Psi ca ni še nikdar vrgla in tudi sedaj ni breja. Ker je mačica psico vedno za bradavice vlekla, so se lete napele, vime je oteklo in začelo mleko dajati. Obe živalici sta vedno skupaj, in skrbi psica /, materinsko ljubeznijo za mačko.
(Nesreča na železnici.) Pri postaji Horaždovice Franc Jožefove železnice se je te dni zjutraj primerila velika nesreča. V dunajski, v lleb vozeči vlak, kateri pride ob 5. uri 33 min. zjutraj v Horaždovice, je zadela lokomotiva. Vlak je bil močno zaseden. Potniki so skoro vsi spali. Lokomotiva je pridrvela z vso silovitostjo od zadej in zidela ob vlak s tako močjo, da je več vagonov kar skupaj stisnila in jih vrgla z relsev. Zadnji štirje vagoni so bili tako stisnjeni, da se potniki niso mogli ganiti, le jeden, potovalec Pick, je utegnil skočiti skozi okno. Na pomoč prihiteli ljudje niso mogli do ponesrečencev, ampak so morali dobiti orodje, da so si naredili pot v te vagone. 14 potnikov je bilo na glavi in na gorenjem delu telesa poškodovanih, večinoma nevarno. Prenesli so jih v bolnico v Plzen.
(Tragedija treh rodbin.) V Pragi so zaprli oktobra meseca m. 1. Karola Hama, poštnega opravitelja, ker so ga sumničili, da je izmaknil denarno pismo, v katerem je bilo 16.000 gld. Ker je nedostajalo dokazov, so porot
ciki Haina sicer oprositili, a poštna direkcija ga je disciplinarnim potom odpustila. To je Haina tako bolelo, da se ga je lotila melanholija in sušica. Slednj e je prišlo na dan, da je opravitelj J. Samek tat, kateri je služ boval s Hainom na isti pošti. Samek je ves skesan priznal da je vzel denar, ker se je hotel s svojo ljubico poročiti. Ta njegov čin pa je imel strašne posledice. Hain je umrl pred kratkim od žalosti ker so ga po krivem sumčiii. Njegevo staro mater je z-idela srčna kap, umrla je kmalu. Poštni oficijal Uraban pa si je d>miš-ljeval, da bo i on po krivem obdolžen, zato je zblaznel ter pred par dnevi umrl. Tudi njegova soproga je vsl^d moževe smrti znorela. In končno je Samekova ljubica takisto duševno obolela, da baje ni upanja da bi ozdravela. Tudi njena mati je vsled žalosti hudo obolela.
(Iz zapuščine čudaka.) V Opavi je baje umrl pred kratkim posestnik Ferdinand Schreiher, kateri je mej drugim zapustil tudi 234 prtičev, en zaboj zobotreb-nikov ter en zaboj vž galic. Ko je tamošnji gostilničar Albert "VVurst, h kateremu je umrli že deset let zahajal, to izvedel, zahteval je takoj od dedičev svoje prtiče, kateri so bili zaznamovani s črkami „A. W." ali „T. M." (de kliško ime Wnr utove soproge.) Nekateri dediči so se branili vrniti nkradene prt:če, in prisiliti jih je morala sodnija k temu.
(Usmiljenka je ušla) iz bolnice v Nachovu na Će skem. Slikar Vaclav H ysa je ležal v bolnici ter se do dobra seznanil z usmiljenko Hube to. Ko je ozdravel, se je peljal k njenim starišem ter jih prosil roke Huberte. Stariši so ga zavrnili, toda Huberta je na to pobegnila s svojim ljubimcem.
(Plavži v Skednju) pri Trstu, katere j^ zgradila kranjska industnjalna družba, so se 24. m. m. otvorili in ee je v njih začelo delovati.
(Laška nestrpnost.) V Trstu sta dva pomet iča napadla dva miroljubna Slovenca, mašinista Čenčurja in njegovega sina, z noži in ju ranila, N^pndla sta ju, ker sta domov grede mej sabo slovenski govorila.
(Ženski mestni odbornik) Občinski svetnik Klotz v Pensylvaniji je pomilovanja vreden človek. Kadar koli je imel kaj težavnega reševati, je — „obolel". Kadar je pregloboko v kupico pogledal, je tudi — „obolel". Ne kega dne je bil zato v strašnih škripcih. Neko stvar je bilo treba v občinskem svetu nujno rešiti, on pa je bd zopet „bolan". Poslal je tedaj svojo 18letno hčer v mestni odbor; ta je tako dobro izvršila nalogo, da je ostala od tistihmal stalno mesto očeta v službi.
(Lev razmesaril.) V Bruselju se je zgodila v cir kusu Wulff velika nezgoda. Grofica H. X. je stopila v kletko, kjer so bili le vi, in tam jo je jedna levinja strašno razmesarila Mej gledalci je nastalo vsled tega veliko razburjenje. Nastala je velika gnječa, da je bilo več oseb ranjenih. Sluge cirkusa so z železnimi drogi odpodili levinjo od svoje žrtve, katera je smrtno nevarno ranjena.
(Zastrupljena reka.) Mej občinami Mezi Telegy in Fiizva tekoči del reke Kotov je bil nedavno zastrupljen po odpadkih, tekočih iz tvornice za kotran, Vse ribe so poginile, mnogo krav in volov je obolelo in poginilo. Škoda je velikanska.
(Topovi, kateri pri streljanju ne pokajo, niti se zasvetijo) je izumil polkovnik Humbert. Na francoskem so delali s temi topovi že poskuse, kateri so se dobro obnesli. Francosko topničarstvo pa je sklenilo, da nadaljuje te ponkuse na državne stroške. Ti topovi bi vojsko vsekakor izdatno izpremenili; postala bi še strašnejša. Vprašanje je le, je-li se res obneso.
(Izboljšanje topov.) Nemčija je sklenila, da izboljša svoje topove, oziroma, da si omisli popolnoma nove, do sedaj še neznane jeklene topove. Avs^ro-Ogerska pa si jih le izboljša, ker več ne dopuščajo gmotne razmere. Sedanjijnađzornik fe'dmaržallajtnant pl. Kropatsehek. kateri je bi! pred pir leti pr. topničarjih v Ljubljani, iz-na de vsak h p kaj novega za izboljšanje topov, tako, da se tehniki njegovi bistroumnosti ne morejo dovolj načuditi.
(Kače v službi mačk.) V Braziliji imajo izredno velikih podgan. Ker so tudi ondotne mačke navadna bojazljive, kadar potreba boriti se s podgano, pomagajo si Braziljanci s tem, da love podgane s — kačami. Kača Gibota, ki ni strupena, lovi namreč vse noči podgane, Čez dan pa spi v kakem kotu. Gibota se toli pr.vadi svoje hiše, da je domača in zvesta kakor p;s, ter ne zapusti nikdar svojega „s!užbenega mesta".
(Radikalno zdravljenje) Neka londonska elegantna dama je imela na obrazu skoraj popolne „kotelete" in čedne brke; zato je h tela, da se oprosti tega nepridiprav okraska s pomočjo Rontgenovih x žarkov. Zdravnik ji je namreč garantiral, da bo imela potem čisto, gladko in lepo kožo. Po treh poskusih ni bilo videti nobenega uspeha. Po četrtem uplivanju žarkov pa je dama res izgubila i „kotelete" i brčiće, z njimi vred pa tudi vso — kožo z obraza. Dama sedaj toži modernega zdravnika.
(Ženski metnzalem) 11. m. m. so sprejeli v bolnico v Miskolcu vdo o Josipino S dtes-!. katera je pred kratkim slavila svoj 109 rojstni dt»n. Žena je imela 17 otrok ter je pokopala pet mož.
(Podjetne ženske.) Kakor se poroča iz NewJorka odpeljalo se je 1. decembra 60 žensk v Klondyke, v deželo zlata. Vsaka je vplačala približno 2000 gld. in v to svrho so si najele ladijo. Vse si hočejo pridobiti veliko denarja. S^boj bodo imele tudi bolnico in jedno zdravnico. Nekatere so namenjene otvoriti hotele, gostilne, jedna pa ima celo ogromno knjižnico seboj, s pomočjo katere si kani služiti denar. Razun voditeljice ni nobena vseh šestdesetih žensk nad 24 let stara. Morda si gredo tja tudi iskat — moža!
(Grozna tragedija.) V Lugosu je razneslo na plavžu velik kotel, kar je prizadelo strojniku strašne opekline. Prinesli so ga domov. Soproga ponesrečenca je poslala svojo šestletno dekletce s steklenico v lekarno po zdravil. Dekle je teklo; na cesti pa je padlo in sicer na Črepinje ubite steklenice ter si prerezalo žile na vratu. Otroku je na cesti odtekla kri, še prcdno je prišla pomoč. Tudi strojnik je nekaj dnij za tem vsled strašnih ran umrl. Uboga žena pa hoče od žalosti kar zblazneti.
(Poroka v zverinjaku.) V B stonu v Ameriki je bila nedavno temu čudna poroka, kateri je prisostvovalo ogromno radovednega občinstva. V kleti dveh levov sta 89 poročila Artur Stradra*sy in Karlota Wibergova. Mej poroko, katero je izvršil župnik George Rader, se zverine niti nisri ganile, vendar je bilo občinstvo silno razburjeno ob tem prizor«. Ravnatelj zverinjaka pa je imel isti dan lepih dohodkov.
(Ali smejo učiteljice kolesariti?) To vprašanje vzburja s-daj Pariz. Več učiteljic je bilo radi kolesarenja nakrat odpuščenih ali pa premeščenih. Obč. svetnik La-risse je zato naperil proti dotičnim ravnateljstvom ostro spomenico. Da bi bili pariški Ijudskošolaki ravnatelji toliki filbtri brez povoda, ni verjeti. Bržčas so kolesarile učiteljice v obleki, ki je bila vendar malo preveč — moderna. Ali pa so celo v hlačah poučevale.
(Roparstvo v Španiji.) V okolici mesta Granade se potika 10 — 12 roparjev, kateri so že veliko ljudij oropali. Nedavno ao napadli bogatega posestnika, pridrvili
80 v Djegov grad, vzeli mu veliko denarja in drngih dragocenosti) ter mu smrtno ranili hčer, katera je klicala i omoči. Roparji morajo biti zelo premeteni, kajti do sedaj je bil ves trud, ujeti jih, zaman.
(200.000 mark ca zbodljaj moskita.) Mc. Amberg v Loisvillu se je bil zavaroval pri splošnem zavarovalnem d.u tvu v Zjedinjenih državah zoper nesrečo in za življenje.   Pred par meseci ga je pičil moskit, vsled zbod-
Ijaja se mu zastrupila kri in Amberg je umrl. Njegova žena je zahtevala zavarovalno svoto 200.000 mark. Ker se' je banka branila, jo je tožila pri sodišču. Prva in druga instanca sta gospo odklonili, najvišja instanca pa je izrekla sodbo, da je zadela Amberga velika nesreča, ker je moral umreti in zato banka mera izplačati vso svoto. To se je tudi zgodilo.
Črtice o živinozdravništvu.
m.
Omeniti hočem nekaj napačnih nazorov, ki so razširjeni mej ljudstvom glede živinozdravništva. Pridigu-jejojim mazači, ki vodijo s tem vodo na svoj mlin, navzeli pa so se jih ljudje tudi iz knjig, ki se imenujejo zdravniške, toda so najhujše sovražnice umnega zdrav-ništva, ker pretiravajo dobrote nt katerih zdravil in prezirajo popolnoma škodljive nasledke. O pravem mazaštvu, vražah in o takozvanih skrivnostnih mazilih bodemo razpravljali v četrtem poglavju.
Posebno na kmetih opazujemo, da se podeduje zdravljenje od očeta na sina. Na polici leži stara knjiga o živinskih boleznih, iz katere je zajemal oče svojo učenost in katero prebira tudi sin. Pred ljudmi jo skrivajo kot neko posebnost, kot skrivnost, katere ne razume navaden človek. Seveda zadnja leta je to drugače. Naša dična družba sv. Mohoja je razposlala nad 60 tisoč iz-tisov „Domačega Živinozoravnika", ki je romal v zadnjo gorsko vas. Krivičen zaslužek mazačev, mislil bi, je šel po vodi. Toda pametna glava si ve tudi tu pomagati. Znano nam je dobro, kako težavno je za neukega kmeta, dejansko to porabiti, česar se je v dobri knjigi učil. Vsaj niso pri vsaki bolezni vsa znamenja tako dobro izražena, kakor jih popisuje knj'ga, in večkrat nastopi tudi več bolezni ob jednem, katerih neizkušeni gospodar ne more ločiti. Večkrat pa je krivo tudi površno čitanje, da kmetic dobrih naukov „Dom. Živinozdravnika" ne zna porabiti. Pris Ijen je vsled tega iskati pomoči pri starem mazaču, ki mu zdravi živino po svoji glavi in ga modro opomni, da ee zdravljenja ne uči iz knjig, ampak da se mora za to imeti poseben dar božji. Nikdo se še ni rodil kot izučen rokodehe, nobeden še ne kot vešč živinozdravnik. Gotovo ima vsakdo dar za gotovo vrsto stanov; toda najboljši talent je brez uka mrtev. Tudi dober živinozdravnik ne bode nikoli tisti, ki se ni učil največ od drugih in se nu podlagi tega še sam nadalje izobrazoval. Družin, ki bi imele že od narave poseben dar za zdravljenje, ni nikjer; ako se že govori, da se podeduje zdravništvo, razumeti moramo to le tako, da se je učil sin od očeta, seveda česa in koliko se je naučil, je drugo vprašanje.
Druga vrsta mazačev slepi ljudi s svojimi resničnimi ali neresničnimi Bskušnjami".   Tako na pr. mi je
(Pifie A. Slivnik.) (Dalje.)
d-jal mož, ki si je prislužil z ozdravljanjem živine lepe novce: P Živinska zdravnika sva oba; samo s tem razločkom, da ti se učiš iz knjig, mene pa uči skušnja." Ljudje ga imajo za usmiljenega Samaritans, ki se tudi sosedove živine usmili. Za svoj trud nikoli nič ne zahteva, samo za zdravila nekaj „malega" vzame. Kmetje pripovedujejo, da so njegova zdravila draga, sam pa pravi, da nič ne tnuca", kar te „košta". Kakor mi je dedec pravil, verjame samo to, kar je sam skusil na bolni živini. Če je živalska narava močna dovolj, da pre-stoji boleze si domišlja, da so jo spravila njegova zdravila na noge; če pa žival pogine ali se bolezen shujša, ni vzrok temu napačno zdravljenje, ampak bolezen je sploh neozdravljiva, ali pa so prepozno ponj poslali. Nekateri ga imajo za posebnega človeka, ki je že na svet prišel s posebnim darom, da „bolezen vidi in jo spregleda". Nasproti pametnejšim ljudem mož trdi, da ga uči skušnja. „Ne učenost, skušnja, ta velja", je njegov pregovor. In vendar, kaj je prav za prav to, kar se o boleznih piše? Ali ni vse to le sad dolgoletnih, večkrat stoletnih skušenj? Pač bi bila draga šola to, ako bi vsak le to verjel, o čemur se je sam prepričal. Če bi kmet vedel, zakaj se gre, gotovo bi dobro premislil, predno bi pustil, da se na njegovi živini samo poskuša. Bolje je torej, da verjamem to, o čemur so se drugi zadosti prepričali, kakor da bi svojo srečo poskušal tam, kjer morem pomagati na ta način, kakor so drugi. Knjige skušnje ne zametujejo, ako priporočajo to, kar je sto in sto zdravnikov za dobro spoznalo. Skušnje, s katerimi se mazači toliko ponašajo, niso nič druzega kakor nevednost ali očitna sleparija, ako so v nasprotju z nauki, ki se narnjajo v dobrih živinozdravniških knjigah.
Župnik Podgorc je prestavil Kneippovo zdravljenje z vodo na slovenski jezik, in knjigo je izdala družba sv. Mohorja. Ne bi omenil te knjige, da se ni zadnja leta Kneipp trudil, da bi vpeljal zdravljenje z vodo tudi v Živinozdravništvo. Znani so mi nekateri nesrečni slučaji vsled Kneippovega ozdravljanja in tudi mej ljudstvom sem čul različno sodbo. Nekaterim se je zdelo Kneippovo zdravljenje z vodo za človeka prehudo, a pri živini so m]nili, da bi se dosegli lepi uspehi. Pomislite le, koliko bi se prihranilo na zdravilih, katerih živina toliko povžije.   Voda bi bila torej tisto zdravilo za vse
23. Stev.
ftODOLJUB
bolezni, kateri so nekdaj zastonj iskali ljudje, ki se jim dandanes smejemo. Zdravila, ki bi pomagala pri vseh boleznih, zastonj pričakujemo. Pravi zdravnik je le tisti, ki pripravno porabi vsa zdravila, ki mu jih ponuja cela narava. Ne da pa se tajiti, da voda v gotovih slučajih, ako se z njo pametno postopa, v resnici dobro služi. V prvi vrsti skrbimo z vodo za snago, ki je prvi pogoj zdravja. Dobra pitna voda obvaruje gotovo nas in našo živino mnogoterih bolezni. Tudi pri vnetju s pridom rabimo mrzlo vodo in led. Mrzla voda skrči žile dovod-niče tako, da priteka manj krvi k vnetemu delu; treba je torej pridno obnavljati mrzle ovitke pri vnetju. Ako bi tega ne storili, škodovali bi s svojim zdravljenjem; kajti mrzel poliv in sploh mrzla voda, ki se rabi le
kratek čas, samo razdraži kri, da je še več priteka k vnetemu delu. Drugače zopet deluje topla voda. Ta Širi žile in nam prav dobro služi po vnetju, ako hočemo, da se vneti del razdeli in oteklina izgine. Vnetje je dokončano, vsled gorke vode več krvi priteka, a ta ne gre v oteklino, ker je vnetje ponehalo, in mora vsled tega hitreje odtekati. Pri odtekanju pa pobere kri majhne dele otekline, katera se vsled tega zmanjša. Ko bi pa v začetku vnetja rabili gorko vodo, bi se vnetje še povišalo. Isto tako ne smemo rabiti ledu in mrzle vode tam, kjer samo še tli nekaj življenja, kajti vsled mrzlote bi ugasnilo pozolnoma. Kavno tak uspeh pa bi dosegli, ako bi pri oteklini rabili mrzlo ali gorko ilovico itd., kajti tu ne odločuje voda, ampak mrzlo ta ali toplota.    (Dalje prih.)
Poučne
Gnojenje j ar emu žitu Mnogo je mej kmetovalci še tak h, kateri mislijo, da je Thomasovo žlindro le na jesen uspešno rabiti. Da se pa priporoča gnojenje s to žlindro tudi na spomlad, kažejo naslednja izvajanja nekega strokovnjaka v „Avstrijskem kmetijskem tedniku": Ako porabimo za isto svoo denarja Thomasove žlindre in superfosfata, n. pr. če sejemo deteljo pod oves, bodo li uspehi jednaki? — Boda-li večja m nož na fosforjeve kisline iz Thomasove žlindre jednako uplivala na oves, kakor fosforjeva kislina iz superfosfata? Da! — Na podlagi mnogih poskusov in izkušenj iz kmetijske prakse se lahko zanesljivo trdi, da upliva fosforjeva kislina iz Thomasove žlindre, ako je gnoj dosti globoko položen, prav tako, kakor fosforjeva kislina iz superfosfata. Denimo, da je tista množina ovsa, katera se je pridelala vsled gnojenja, porabila ravno toliko fosforjeve kisline iz Thomasove žlindre, kolikor fosforjeve kisline iz superfosfata (100 kg); koliko ostane potem fosforjeve kisline iz obeh gnojil za drugi pridnlek? — Od fosforjeve kisline iz Thomasove žlinire dobrih 300 kg, od fosforjeve kisline iz superfosfata dobrih G0 kg. Vprašanje je sedaj, če upliva 300 kg fosforjeve kisline iz Thomasove žlindre isto tako na deteljo, kakor 60 kg fosforjeve kisline iz superfosfata. Na polju, katero je bdo gnojeno s Thomasovo žlindro, se na vsak način pridela več detelje, kakor na polju, g lojenem s superfosfatom; pFav v tem naknadnem upltvu Thomasove ž.indre tiči velika prednost tega izbornega gnojila. Zlasti je opomniti, da prouzro Čajo razkrajanje v Thomasovi žlindri nahajajoče se kisline poglavitno ki Ji korenski soki rastlin in v zemlji nahajajoča h < ogljikova kislina. Ta okolnost p i dovoljuje porabo Thomasove žlindre tudi pri jari setvi. Sploh velja lahko pravilo, da poraba Thomasove žlindre ni o 1 visina od časa, ker se to gnojilo 1*1 ko rabi v vsakem času in sicer ziradi svojega jednakomernega, dolgotrajnega upliva in radi naknadnega upliva, da je le polje prosto.
Obdelovanje golicav in barja. Glasom letnega poročila kmetijskega provincijalnoga društva za We8tfalsko in Lippe napreduje obdelovanje golicav na Weetfa'skem kaj dobro. O večjem takem poskusu se po Nebno poroča, da je na dotičnem svetu bila zemlja vseh različnih vrst, kar se jih nahaja na goličavah: svetel pesek, pod katerim je bilo nekaj kamenja, globlje je bila rudečkasta železna ilovica in naposled se je nahajal tudi
stvari
lapor. Jeden del sveta je bil preoran, drugi del pa rahb prekopan, gnoj in seme pa se je bilo zabranalo in preval j alo. Nekako tretjina vsega sveta, obsežnega 3 ha, se je gnojila s kuhanim apnom, jeden dal se je z laporjem priredil, ostali del pa se je obdelal, ne da bi se bilo porabilo kaj apna.  Uspeh se mora imenovati jako dober, zlasti na nepreoranih, nego kar pognojenih in obsejanih delih sveta je vse dobro raslo in se je že začetkom sep tembra pridelalo mnogo detelje. Svet se je na to premenil v pašnik. Opomniti je treba, da je detelja na preoranem svetu znitno zaostala za drugo, dasi je bila zem^a boljša; najbrž vslet tega, ker je b la zemlja preveč zrahljana. Ne more se še reči, če ta svet v prihodnje n letu ne bo bolje rodil. Troški obdelovanja, vštevši troške za gnojila (26  stotov Thomasove moke, 33  stoto v kajnita, 100 stotov apna in deteljilno in drugo seme itd), znašali so v našem denarji 428 gld. 23 kr., h katerim je treba prišteti še vožnjo in delo, kar je lastnik sam opravil, in kar je ceniti na 27 gl I. zi hektar.  Za oral se je torej izdalo povprek 40 gld. 40 kr., ali če odbijemo delo za osušenje in izravnanje, kar je lastnik deloma sam oprav 1, okroglo 18 gld.   Po ti sedanjih izkušnjah se sme soditi, da b do v drugem letu zadostovala tri orala, da se jedna goved celo poletje dobro preživi.   To je uspeh, kateri se je doslej zmatral kot izključen, in kateri mora pač vzpodbujati na posnemanje.   Obdelovanje golicav more preb -valstvu v sedanjih težavnih časih mnogo koristiti. To je tolko boJj verjetno, ker bodo golicave, ako se je na njih redno pridelovala detelja, porabne tudi za vsako drugo kulturo, zlasti za poljedelstvo in za pogozdovanje, ker se je kakovost zemlje zboljšala in se je pomnožil v njej nahajajoči se dušik.   Upati je, da posnemajo ta vzgled tudi kmetovalci v drugih krajih, zlasti ker potrebna dela lahko sami izvrši in v gotovini nimajo drugih troškov, kakor za nakup Thomasove žlindre, kajnita, detelje in drugega semena.
I^oterijslce srečke.
Dunaj, dne 27. novembra: 57,   79,   22,   59, 42.
Trst, dne* 19. novembra:    58,   48,    4,   68, 7.
Gradec,dne" 27. novembra:   4,   67,   39,   68, 84.
Praga, dn6 24. novembra: 56,   62,   51,   25, 18.
Lino, dne" 20. novembra:     9,   17,   39,   30, 80.
Tržno cene v Laj ubij a ni
1. decembra 1897.
PSenica, hktl. Rež,
Ječmen. »
Oves, „
Ajda, *
Proso, .
Koruza, „
Krompir, „
Leča, „
Grah, n
Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh svež
kgr.
Iglfkr-			gl. kr.'	
12		Špeh povojen, kgr.     . .	—	
i 8	2<	Surovo maslo,  „       . .	—	HO
6130			—	03
6	20	Mleko, liter	—	10
8	ao	Goveje           meso, kgr.	—	64
7	60	Telečje               „ „	—	58
6.50		Svinjsko „	—	56
2|h0		Koštrunovo        n n	—	;6
lo	—		—	45
14	—		-	17
10	—	Seno,   100 kilo .   .   . .	1	78
_	90	Slama, „    „ ....	1	70
—	7>	Drva    trda, 4 □metr. .	7	—1
—	60|	„   mehka, 4 „	5	—|
Posojilnica v Radovljici
bode obrestovala h aoilne vloge od 1. januvarja 1898. leta naprej po 4l/3°/<) od sto ter plačala tudi retitni davek
Vožnje karte in tovorni listi v
xul e r i k o.
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadeifijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijsko vlade.
Pojasnila d je radovoljno
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije Gesta št, 4, (pritličje na levo).
Učenec
za sedlarsko obrt vzprtijme se pri g *\ Wl*Jail-H. Rhnuba centa fet. 11
iie 4"—'
Vsak
kdor ljubi okusno kavo. no6« «dxaw ostati in si kaj prihraniti.
Puučna knj'mca 2a vsakega!
Cerkvene pristojbine
(stolni na) za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Cena 8 kr., s poštnino 10 kr. Spisal, založil in prodaja Rok Drofenik v Celji
"Lekarna ,,prl Mariji Pomagaj" v LJubljani.
P^** Novo urejena ~St3J
lekarna „pri Mariji Pomagaj"
M. Leusteka, Resljeva cesta št. 1
po og mesarskega mosta v Ljubljani
priporoča  gospodarjem  in  kmetovalcem - živinorejcem
izvrstni redilni prah za živino
konje, govedo in prašiče
jeden zavojček z rab. oavudom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr.
Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno delujočih domačih zdravil, katera se po časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — Razpošilja se vsak dan dvakrat s poŠto.
Resljeva oesta at. 1 poleg: naesarakeg-a mostu.
V vsakem poštno - oddajnem okraji, v vsake j fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja pive vrste.   Pismene ponudbe pod WV. U. GhM
Gradec, poste iestante.
Prodaja vina.
Imam v kleti okoli 1000 hektolitrov natu-ralnega črnega, rudečega ln belega vina. Cene
namiznega vina od Hi do 25 kr.   RefoŠko v sodčkib
od 'M) do 40 kr Pristni lsterski kognak, žgan iz vina od 1 gld. do 1 gld. 80 kr liter. Vse postavljeno na tukajšnji kolodvor. Vučje partije vina, po dogovoru ceneji.
A. IVI. Pujman, Dignano, Istra.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
LaBtuina in tiiok .Narodne Tiskarne" v Ljubljani.