TIT GRČAR: Deška ročna dela. Od dosedaj izraženili innen.i glede dcških ročnili del sta mi ugajala dva Cl:.nka: prvi in v .jredzadnjem »Tcvari^u« To ni pravzaiprav nov predmet na liudski šcli, le poučevanie istega ni bilo vedno ipraktičncga pomena. Zdi sc mi firei neobhodno potrebno. da o tem predmetu tcrnc-ljito razpravljamo. Moje mnenje je sledeče: Dcška ročn:? dela smatrani na deželi za praktični pouk kmetijstva. t. j. o lcpem vremenu delo na šolskem vrtu. o slabem naprava in poprava kmetijskega orodja. Firvo bi bilo združiti z uro. ki je odvzeta ^o naredbi prirodoznanskemu pcfku za kmctijski pouk. Ura iz prirodozn .nstva ne zadostuje tedensko za praktični poulk v kmetijstvu. V tei uri more uetel.i le sam i.okazati delo na šolskem vrUi. V p_ ihodn.ii k tej priključeni uri, t. j. deška ročna deia pa bi dečki oi>ravljali preje od učitelja pokaza.no delo. K znanim takim opravilora bi vzel tudi šg uireievan.ie gred imerjenje, določevan.ie) ter čebelarska dela. Tako bi bil kmetijski r-cmk. pouk deških ročnih del in kmetijsko risanje združeni v en sam predmet: deška ročna dela. Poprava in naprava orodja. Za to de!o na ie treba prostora in orodia. NajDrimernejši ie zimski čas, ko ni dela na šc iskem \irtu. Na marsikateiri šoli bi se našel kotiček. kanior bi se postavil za nei-ai denarja star. zavržen skobelnik. ki ie za to delo neobhodno potreben. Dalje še nekai drugega orodja. katerega ima mprsikatera šola. kakor: žago. oblič. piia. rezilnik in podobno. Sicer bi pa ta orodja pnnašali dečki sanii v šolo. Saj iih moraio istotako. če rišemo te predmete. Glede potrebnega lesa si ne delajmo skrbi. V ieseni ko nripelje.io drv za šolo. si izberi nekai lepih. gladkih in ravni-h .iv>ien. nasekai hibje. da ne postane črvivo ter deni na pre.pih, da se posuši. Dosedai je šlo moirebiti vse v redu. toda kako va naj poučujem. ko sam ne znam. Nič strahu! Naučili te bodo dečki sami. Če si popolnoma neuk. kritizirati boš vendar znal in tuintam poikazati pravilen izdelek. Nekateri dečki imajo toliko ročnosti. da se jim boš čudil. Da to delo koristi v poznejšem življeniu. nai navedem saino to. da je gojil na šoli. kier službuiem pred leti tovariš C. taka dela in da danes tuikajšn.ii okoliški posestniki dela.io vse leseno kmetsko orcdje sami doma. Da. celo popolnih kolarjev ie dobiti. pa brez vsakega izuobenega spričevala. Da je ta ročnost tudi posledica pouka v šoli. ie gotovo. Kako-r ie nofreba zahtevala. da so morali zar>rašeni kolovrati zopet iz pcistrešia. da jih kmetska dekleta zopet marsikie vrte in se iim mnogokrat nit stiga. ko nimaio še rpčnosti. tako se ie tudi yrnil čas, da mora kmetski gospodar delati zopet erablie. senene vile, delati ročice. tooorišča itd. Pred vojno si dobil j grnblje za 30—40 vi_n., sedaj velja.io 25 K. In namesto da bi krnetski fant v dolgih zimskih večerih ^pohaial« in si na lep ali nelep način ubi.al čas vcepimo niu veselje do takega dela. ki ga bo opravljai v /.iinskih večerih v zabavo in lastno ko~st. Sedai zna marsikateri kmetski fant le »luč ceniti«? drugih opravil se ne loti, ker iih ne zna. 7 ročnim delom v šoli mu damo vsai iniciiativo. In če vidi enkrat konservativni kmetovalec uspeh tvojega tnida, bo pošiljal rad otroka v šolo, spoštoval in npošteval te bo. Orodje. ki vsled svoje velikosti >zahteva več prostora. nai se naoravlla v man.iši obliki — za igračo. To dečkom nosebno pirija In ako bo znal napraviti deček grablie za igračo. ki bodo brezliibne. znal bo napraviti tudi one za seno in listie. Končno nai omenim še deška roena dela. ki sem jih gojil v zadnjem šolskem pelletiu. »Dečki. namesto da na paši ugan'ate neumnosti. namesto da se v prostem času nresaniate ;n potepate po vasi, nabmsite svoie pince in napravite na paši ali donia kuhalnice. lesene žlice. vilice. sploh kar kdo hoče.« Po nekai dnevih so \ mi nosili učenci kazai svoie i.roizvode, tudi igrače — lesene — so bile vmes._ Dober izdelek sem hvalil na vse pretege. Pii slabein seni omenial napake. Kar ie na bilo _a nič, teniu ie bil kriv slab nožic. le_,: nrihodniič ie bilo bol.iše. Na ta naz\\\ - - delal: so tudi v cdmorih —¦ so nanosili toliko in tal_'i različnega orodja v ..iiniat.iri. da sern koncem šolskega leta napravil razstavo tch del. Starši in drug! so bili z menoi vred veseli. Tovairiš. če se z vsem prei navedeniiii ne strinjaš. svetujem. poskusi to zadnje!