166 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 DONESEK K ZGODOVINI ISTRSKEGA OSNOVNEGA ŠOLSTVA ANDREJ VOVKO Istra je bila poleg Koroške nedvomno tista dežela, kjer je za časa habsburške monarhije divjalo nad Slovenci in Hrvati najhujše raz- narodovalno nasilje.' Slovensko in hrvaško časopisje je večkrat primerjalo razmere v . Istri s turškimi, saj je italijanska manjšina izredno brezobzirno dušila narodnostne tež- nje Slovencev in Hrvatov. Italijani, ki so pre- vladovali v istrskih obalnih mestih, so s po- močjo volilnega sistema kurij gospodovali v istrskem deželnem zboru, saj je tam pri volitvah prišla do izraza njihova ekonomska moč, s katero so nadomeščali številčni zaosta- nek.2 Zakoni, ki jih je sprejemal tak deželni zbor, so bili v škodo Slovencem in Hrvatom, fa- vorizirali pa so italijansko manjšino.^ Primer takega ukrepanja je bilo reorganiziranje ob- činske uprave iz leta 1863, ko so ustanovili 50 velikih mestnih občin, katerih uprave so ime- li v rokah Italijani. Ko pa so zaradi demo- kratizacije volilnega sistema konec 19. stolet- ja začeli Italijani te občine izgubljati, so te- žili k njihovemu ozemljskemu zmanjševanju, da bi vsaj na nekaterih področjih obdržali upravo v svojih rokah.'' Italijani so si zelo prizadevali asimilirati istrske Slovence in le zlasti Hrvate, pri če- mer jim je šel ng roko avstrijski volilni in politični sistem, čeprav je mogoče v italijan- ski zgodovinski literaturi zaslediti trditve, da so avtsrijske oblasti favorizirale istrske Slo- vane proti njim." Kako je bilo s tem »favoriziranjem«, kaže- jo podatki o šolstvu v Istri, kjer so imeli šte- vilčno šibkejši Italijani veliko ugodnejše po- goje. Istrski deželni zbor je naperil vse sile proti hrvaškim in slovenskim osnovnim šo- lam, o čemer lepo pričajo podatki, da se je od leta 1864 do 1971 število hrvaških osnov- nih šol od 64 zmanjšalo na 33 in šele 1890 pri- šlo na 61, slovenskih od 20 leta 1864 na 23 leta 1890, število italijanskih šol pa je od 58 leta 1864 naraslo na 71 leta 1871 in se 1890 spu- stilo na 60." Vse te spremembe so posledica premikov v občinski upravi, saj so imele te odločilno besedo pri odločanju o tem, v ka- terem jeziku bodo poučevali v šolah. Zapostavljanje hrvaškega in slovenskega osnovnega šolstva v Istri je razvidno iz po- datkov o številu šolo obiskujočih otrok, šte- vilu učencev na šolo in učiteljsko moč, števi- lu razredov, prav tako pa tudi iz položaja in učiteljskih prejemkov.' Kot eno izmed orodij italijanske asimi- latorske politike se je uveljavilo dru- štvo »Pro Patria«, osnovano 1886, uki- njeno po ukazu avstrijskih oblasti in ob- novljeno leta 1891 kot »Lega Nazionale«. Od- pirali sta zasebne italijanske šole, ki pa jim je istrski deželni zbor naklanjal tudi fi- nančno pomoč. Tako so tam, kjer ni bilo za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 167 ' Osnovna šola Truške, stav- ba je bila zgrajena leta 1909 konskih pogojev za odpiranje javnih italijan- skih šol, delovali njihovi privatni nadomest- ki, ob tem pa je bilo veliko število hrvaških in slovenskih otrok brez osnovnih šol. To vrzel je skušala premostiti »Družba sv. Cirila in Metoda za Istro«, ki so jo po vzoru sloven- ske soimenjakinje ustanovili leta 1893. Druž- ba je leta 1914 vzdrževala že 43 šol s 77 uči- telji, med njimi tudi slovenski osnovni šoli v Sv. Luciji pri Portorožu in v Kopru.^ Slovensko in hrvaško šolstvo v Istri še ča- ka na svojo temeljito obdelavo. Tokrat se po- mudimo le pri javnih osnovnih šolah v kopr- skem in voloskem okraju v letih od 1865 do 1913. S pomočjo petih letnic poglejmo učni jezik, število učencev, razredov in učite- ljev. Ze samo iz teh nekaj podatkov je mogo- če razbrati zapostavljanje slovenskega in hr- vaškega osnovnega šolstva, ki se kaže v ve- liko večjem številu učencev na enega učitelja in razred, kot je to primer pri italijanskiH šolah.9 OKRAJ KOPER 168 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 OBCINA DEKANI OBČINA DOLINA KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 169' OBČINA IZOLA OBCINA KOPER 170 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 obcina marezige obcina MILJE obCina OCISLA-KLANEC - OBCINA POMJAN KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 171 OBCINA PIRAN OBCINA ROC OKRAJ VOLOSKO OBCINA JELSANE ^ OBCINA KASTAV 172 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 OBCINA LOVRAN OBCINA MATERIJA KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 173 i OBCINA MOSCENICE OBCINA PODGRAD 174 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 OBCINA VEPRINAC OBCINA VOLOSKO Pri letu 1865 sta slovenski in učni jezik zajeta v terminu »slovanski«. Na zasilnih šo- lah so poučevali duhovniki, značilno za Istro pa je, da so zelo pogosti tudi po letu 1869, po šolskem zakonu, ki je vzel Cerkvi precej vloge v šolstvu. To je še eno znamenje ve- likega pomanjkanja učiteljev v Istri. Po Bar- balicevih ocenah naj bi bilo ob začetku prve svetovne vojne v Istri 296 slovenskih in hr- vaških učiteljev premalo, za italijanske pa naj bi ta številka znašala 31'». Iz tabele je razvidno tudi, da so nekatere šole opuščali, predvsem zasilne in pomožne, rednih pa niso ustanavljali. O tem pojavu piše že Rutar.'' Razvidno je veliko število slovenskih in hr- vaških učencev, ki pridejo na enega učitelja, medtem ko je pri italijanskih ta številka pra- viloma nižja. Nemški šoli v Opatiji in Lovra- nu je vzdrževala država. Pri učiteljiščih v Kopru in Kastvu sta ob- stajali osnovni šoli — vadnici. V Kopru je bil učni jezik najprej italijanski, hrvaški in slovenski, po 1908. pa samo italijanski, v Kastvu pa hrvaški. Navedimo še zasebne os- novne šole v obeh okrajih: v koprskem šole Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Ra- čicah, Kopru (slovenska), Sv. Barbari (sloven- ska), Sv. Luciji (slovenska), Kaštelu, v Volo- skem pa v Ičičih. V Voloskem so imele za- sebno osnovno šolo s hrvaškim učnim jezi- kom redovnice. Italijanska »Lega Nazionale* je vzdrževala osnovne šole v Humu, Božičih, Krkavcih v koprskem okraju. V Kopru sta bili zasebna italijanska ženska osnovna šola (Collegio s. Chiara) in mešana osnovna šola (Institute Grisoni). Od srednjih šol omenimo poleg obeh moških učiteljišč v Kopru in Kast- vu še državno gimnazijo v Kopru z italijan- skim učnim jezikom, nemško zasebno realno gimnazijo v Opatiji ter hrvaško nižjo občin- sko realno gimnazijo v Opatiji. Tako je bilo stanje ob koncu habsburške monarhije. Nad slovensko in hrvaško istrsko ljudstvo, ki jima tako šolsko stanje gotovo ni posebej pomagalo na poti kulturnega, gospodarskega in družbenega napredka, se je po krvavem premoru prve svetovne vojne zgrnila »tisoč- letna rimska kultura«, ki jima je vsekala glo- boke rane. Priti je moralo še do ene vojne, da so šole prenehale biti raznarodovalno orodje v rokah tujcev. Šele razvoj po osvo- boditvi jim je dal pravo mesto tako za slo- venski in hrvaški narod, kot tudi za italijan- sko narodnostno skupnost v Jugoslaviji. OPOMBE 1. Drago Pahor, Pregled razvoja osnovnega šol- stva na zahodnem robu slovenskega ozemlja — Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, Ljub- ljana, Slovenski šolski muzej 1970, str. 249—250 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 175 ! — 2. Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861 do 1918, Ljubljana, Slovenska matica, 1965, str. 253—258, 409—115. — 3. Fran Barbalič, Narodna borba u Istri od 1870 do 1915 godine, Zagreb, JAZU, 1952, str. 14. — 4. Vjekoslav Bratullč, Do- kumenti o obrani i istrebljenju hrvatskih škola u Istri pod Italijom, Zagreb, JAZU, 1955, 11—12. — 5. Carmelo Cottone, Storia della scuola in Istria da Augusto a Mussolini, Capodistria 1938, 61—125. — 6. Vjekoslav Bratulic, Dokumenti.. ., str. 12. — 7. Janez Sagadin, Kvantitativna ana- liza razvoja osnovnega šolstva na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem po uveljavitvi osnov- nošolskega zakona iz leta 1869 ter kvantitativni prikaz osnovnega šolstva v poznejši Dravski ba- novini. — Osnovna šola na Slovenskem ... 65 do 171. — 8. Božo Milanovič, Hrvatski narodni pre- porod u Istri, Pazin, Istarsko književno društvo sv. Cirila i Metoda, 1967, II. knjiga, str. 361 do 368. — 3. Za leto 1865: Detail Conscription der Volksschulen im Reichsrathe vertretenen König- reichen und Landen. Nach dem Stande vom En- de des Schuljahres 1865. Wien, 1870, str. 407 do 423. Za leto 1886: Popotnikov koledar za slo- venske učitelje, Maribor 1886 (sestavil Miha J. Kerat), str. 83—87. Za leto 1894: Popotnikov ko- ledar za slovenske učitelje, Maribor, 1894 (uredil Mihael J. Nerat), str. 136—139, 141—144. Za leto 1906: Ročni zapdsnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnem Šta- jerskem in Primorskem z osebnim statusom kranjskega ljudskega učiteljstva, Ljubljana 1906 (sestavil Luka Jelene), str. 143—149. Za leto 1913: Fran Barbalič, Pucke škole u Istri, Pula 1918, str. 5—29, 147—162. — 10. Fran Barbalič, Pucke škole u Istri. . . str. 169, 170. — U. Simon Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Ljubljana 1896, str. 136—143. — 12. Fran Barba- lič, Pucke škole u Istri . . . str. 5—29, 147—162, 171.