PoAtriina olačana » gotovini. Teto LXT V Ljubljani, v torek 26. septembra 1933 £tev. 219 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI6/III VENEC Telefoni uredniitva: dnevna aiožba 2050 — nočna 299«, 299« in 2090 Izhaja Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Pomagajmo! Katastrofa poplave je uničila življenjski obstoj tisočev naših »obratov. Cele vasi in selišča je uničila voda. Na tisoče ljudi jc brez hrane, brez obleke, brez krme za živino, brez najpotrebnejšega. V človeških prebivališčih stoji voda, ki jc hiše in gospodarske prostore napolnila z blatom, prstjo in kamenjem. Krščanska dolžnost nas veže, da takoj pomagamo. Nujno prosimo, da po vseh župnijah in deka-nijah organizirate pomožno akcijo. Prosimo zadružne organizacije, karitativne ustanove in odbore Ka, da takoj združijo vse moči za pomožno delo. Zbirajte predvsem denarne prispevke, živila, obleko in krmo. Vsaka pomoč je dobrodošla. Samo hitite! Denarne zbirke in prispevke pošiljajte na pisarno KA v Ljubljani. Miklošičeva c. 7 (Vzajemna .'.-»-Vf.Alniea). Na isto pisarno javite tudi zbirke iivil, da bo ona javila naslov kamor boste zbirke odposlali. Za škofijski odbor KA v Ljubljani dr. Krek Miha, predsednik. Katastrofa Slovensko ljudstvo je zadela strašna katastrofa. Razdivjane vode so uničile milijonske vrednote ter vsemu slovenskemu narodu prizadele ogromno gospodarsko škodo. V takem trenotku, ko je na ves naš narod padlo neizmerno gorje, je treba vodilnim ljudem jasnega pogleda ter naglih dejanj. Tu ne pomaga nobeno modrovanje in nobeno obžalovanje. Nič besedičenja, ampak dejanj je potrebno to tako nesrečno slovensko ljudstvo! Ne da bi se hoteli spuščati v vprašanje, kaj je krivo, da je povodeni tako katastrofalna, moramo vendarle reči besedo o regula- ciji naših voda. Ko bi se bila regulacijska dela nadaljevala tako, kakor so bila zapričeta pred vojno, bi danes velik del Slovenije bil obvarovan najhujše nesreče. To strašno zavlačevanje pri urejevanju naših rek in kraških voda je sokrivo gorja, ki je te dni padlo nad naše ljudstvo. Samo Ljubljanico poglejte! Kar bi bilo mogoče dovršiti v dveh letih, to se vleče že vso povojno dobo in se ima vleči še tja do 1. 193?! Kar sc v ?nem letu naredi, to vsaj delno drugo leto voda vnovič uniči in zasuje. Pravijo, da ni denarja! Koliko so žc požrle naše v.odc denarja, ki bi bil lahko ostal našemu gospodarstvu, ako bi se'bila regulacijska dela opravljala tako, kakor je terjala potreba slovenskega ljudistva! Čc torej govorimo o naglih dejanjih, mislimo s tem pospešeno uravnavo naših voda! To je prva zahteva! In kaj šc? Pri tem vprašanju pa gremo vsaksebi! So namreč ljudje, ki v tem usodnem trenotku menijo, da bi sc katastrofa na kakršenkoli način dala vnovčiti za kake postranske namene. Slišimo že tudi. naj bi se zbiral nov fond za poplavljence. ki bi vanj vplačevali državni nameščenci 10% svojih prejemkov. Kakor že rečeno, tu gremo vsaksebi! Najprvo, kar je treba naglo dati na razpolaganje trpečemu ljudstvu, je bednostni fond, ki se zbira pri banovini. Vanj plačujejo svoj vdovin vinar siromaki, ki pa se ne bodo branili, če bodo videli, da je njihov vinarček prišel v roke še revnejšim in res potrebnim. Vse ljudstvo plačuje dvojni kuluk za popravo cesta. Velike vsote denarja se stekajo v banovinskih in občinskih blagajnah! Ta denar mora sedaj na dan! Če so doslej poplavijenci iz Ribniške in Loške doline bili deležni 10.000 Din podpore, je to ravno toliko, kakor če bi iz zalitih Strug črpal vodo z leseno ribniško žlico! Prav te dni smo složno in z vsem patriotskim navdušenjem prispevali takse za Rdeči križ. Rdeči križ je organizacija, ki je prav zato ustanovljena, da lajša gorje bednih in trpečih. Sedaj je denar zbran. Nikjer in nikdar ne bodo tisti zbrani milijoni prišli v bolj potrebne roke, kakor sedaj, če se dajo na razpolaganje žrtvam strašne povodnji. Kajpada se gotovo tudi vodstvo Rdečega križa v Belgradu zaveda, da dvakrat da, kdor hitro da. Kakih 6 let se je od plač državnih nameščencev z 10% odtegljaji zbiral denar za poplavljence. Brez dvoma se je ta denar stekal v poseben fond, ki naj služi za pomoč poplav-ljencem. Čeprav uradniki danes ne plačujejo več za poplavljence, vendar je moral v teku 6 let ta fond zelo narasti in je gotovo še danes zelo velik. Zato bo sedaj našim slovenskim j)opIavljencem prav tako prav prišel, kakor pred loti nesrečnežem iz južnih krajev. — Gotovo pa so v Belgradu še drugi fondi, pripravljeni za tako in podobne namene. Ker pa fondi nikdar in nikjer niso sami sebi namen in se ne zbirajo zato, da bi v kakem denarnem zavodu bil vedno večji kup denarja, ampak zato, da morejo ob potrebi služiti svojemu namenu, zaradi katerega so ustanovljeni, smo prepričani. da bodo sedaj iz njih začeli teči pomožni viri pazaj v Slovenijo. Pri nas namreč še nikdar ui bilo večje potrebe! V kratkem smo našteli sredstva, ki so že tu in ki jih je treba le zagrabiti! To pa šc ni vse. V te nešteto fonde in vire so prispevali v prvi vrsti siromaki in tudi prizadeti nesrečniki sami. Samo po sebi je umljivo, da mora ta denar priti sedaj najprvo na vrsto. Ampak ta katastrofa. ki je zadela sedaj slovenski narod, je zadela vse gospodarstvo najbolj razvitega dela naše države. Zato je dolžnost vseli gospodarsko močnih v vsej državi, da priskočijo na pomoč. Treba je nemudoma organizirati nov fond za poplavljence in druge podobne katastrofe, ki naj vari j — radevoljno ali ne, to je postransko vprašanje — po velikosti svojega premoženja prispevajo vsi, ki imajo velika premoženja. Potreba trenotne sile in čas zahteva to! To stvar naj uredi državna zakonodaja po svojih poslancih in senatorjih, izvede pa uprava. Država od svoje strani pa naj najprvo svo- Dnevni red v Sinaji Zunanji ministri Jevtič, Beneš in Titulescu so utrdili skupno Ironto MZ v evropski politiki Razorožitev - Avstrija - Balkan - Italija Ljubljana, 25. septembra. Zasedanje vrhovnega sveta Male zveze v kraljevskem gradu Peleš v Sinaji v Romuniji je za-dobilo čisto poseben pomen, ker se je naslonilo na intimen družinski praznik romunskega kralja Karola, ki ga je hotel prav posebno počastiti s svojo prisotnostjo tudi naš kralj s svojo kraljevsko soprogo, Sestanek zunanjih ministrov Jevtiča, Ti-tulesca in dr. Beneša je v takem slovesnem ozračju postal naravnost manifestacija za velike ideje prijateljstva in medsebojne povezanosti vseh treh držav, ki sestavljajo skupino Male zveze. Akoravno do sedaj ni mnogo prodrlo v javnost o tem, kar se v Sinaji dogaja, razen tega, da se pogovori vrše v najiskrenejšem prijateljstvu in v duhu popolne solidarnosti, se vendar le da razbrati iz raznih časopisnih komentarjev približno vsebina pogovorov, kajti o pogajanjih med prijatelji sploh ne sme biti govora. »Prager Pres6e«, ki je uradno glasilo češkoslovaškega zunanjega ministrstva in je črpala svoje informacije tudi na uradnih virih, bo bržkone najbolj točno povzela dnevni red sinajskega sestanka, zato posnemamo iz nje v velikih obrisih one ideje, o katerih so se zunanji ministri ob priliki družinskega praznika romunskega dvora raz-govarjali. »Prager Presse« je mišljenja, da so bila na dnevnem redu štiri velika vprašanja: razorožitev, odnosi do Italije, neodvisnost Avstrije in balkanski problemi. Če bo preostalo še kaj časa, pride na vrsto tudi organizacija gospodarskega 6veta držav Male zveze. Razorožitev: Mala zveza sodeluje z velesilami za mir Mala zveza, ki si je dala februarja letošnjega leta tako rekoč svojo politično ustavo, je življenjsko interesirana na tem, da se vprašanje razorožitve reši tako, da bo koristila miru in napredku a predvsem tudi varnosti vseh treh držav v bodočnosti. Zapadne velesile se ravno te dni poga-gajo za skupen nastop v tem vprašanju. Skupnost je potrebna zaradi vznemirljivega obnašanja hi-tlerjevske Nemčije. Skupen nastop velesil bi pomiril male narode, vrnil svetu zaupanje in mu odp.rl možnost za mirno delo na napredku. Ko se bodo svetovne države sestale v Ženevi k razoro-žitveni konferenci, je prav, če prinese zastopnik Male zveze seboj enodušno sprejeto skupno linijo, ki naj podpira velesile v njihovih stremljenjih a naj posebej še podčrta življenjske potrebe Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. Neodvisnost Avstrije MZ glede Avstrije živo prizadeta Vsa Evropa, razen menda Nemčije same, je edina v tem, da mora avstrijska država ostati neodvisna, a iste jasnosti pa še ni glede sredstev, ki naj jih Evropa uporabi, da mali Avstriji zavaruje to neodvisnost napram Nemčiji, ki jo čedalje bolj ogroža. Zato je tem bolj potrebno, da so si glede avstrijskega problema na jasnem one države, ki so najbolj interesirane na njeni neodvisnosti, in to so države Male zveze. Mali zvezi v tem pogledu pripada sp.loh iniciativa. Ona je zagovarjala načelo mirnega sodelovanja vseh podonavskih držav in ona je sedaj bolj kot kdaj poprej poklicana, da izdela jasen predlog, ki ga bo predložila tudi velesilam in ki naj služi kot temelj za nadaljna pogajanja. Sinaja bo izdelala načrt in bo, tako smemo pričakovati, nasvetovala tudi sredstva, ki bodo temu načrtu pripomogla do življenja. Sinajska konferenca bo tudi izpovedala, da se podonavsko vprašanje brez Male zveze ne more rešiti, še manj seveda pa proti njej. Odnosi do Italije MZ želi mirnega sodelovanja Zadnje čase se je mnogo govo^jilo o izboljšanju odnosov Italije do držav Male zveze. Vse to je v tesni zvezi z zbližanjem med Italijo in Francijo, ki so ga države Male zveze z veseljem opazovale. Italija sega po svojem ozemlju v Podonavje, po svojih gospodarskih in političnih paktih sega prav v osrčje podonavskih držav, po svojih interesih pomorske trgovine pa je povezana z vsem zaledjem, ki ga tvorijo podonavske države. Ako Italija nastopi v Podonavju kot prijateljica Francije jim davčnim upravam da nalog, da črtajo davke iz vseh prizadetih krajev. To jc njena prva dolžnost. Druga pa je ta, da, izvajajoč pomožno akcijo v zgoraj označenem smislu, da na razpolaganje tudi svoja proračunska sredstva. Na ta način bi se mogle hitro pozdraviti zasekane gospodarske rane in v tako hudo preiz-kušanem slovenskem ljudstvu se bo dvignila vsa sila resnične državljanske zavesti. "ako gledamo ob tej katastrofi kot glasniki in kot dobrohoteča sotrudnica Male zveze, je s tem uresničila eno največjih in najbolj iskrenih želja držav Male zveze same, ki hočejo sodelovati z vsemi in z vsakomur, samo, da jim je zagaranti-rana polna varnost njihovega ozemlja v duhu mirovnih pogodb. Ker o tej točki ni ničesar proniklo v javnost, smemo izraziti samo upanje, da bo sinajska konferenca ubrala najboljše smernice za širokopotezno politiko, ki bo v najkrajšem času zagotovila vsem državam v Podonavju mir in nov podvig k gospodarskemu in kulturnemu napredku. Balkan S Mala zveza študira bodoče odnošaje do Bolgarije Potovanje bolgarskega kralja Borisa po za-padnih državah, lep, prisrčen sestanek krajja Borisa z vladarjem Jugoslavije na belgrajskem kolodvoru, pametno obnašanje Bolgarije same ob priliki obiska turških državnikov v Sofiji, da ne omenimo obiska bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota v Sofiji, so razveseljivi znaki, da je ozračje na Balkanu po nemali zaslugi na- ših državnikov izgubilo vse nevarne napetosti in da se balkanski problemi lahko spravijo na dnevni red brez velike nervoznosti. Sinajska konferenca se bo brez dvoma vsaj dotaknila teh problemov in sestavila smernice, po katerih se naj tako srečno započeto delo koristno nadaljuje na jugovzhodu Evrope, kjer je tudi grško zblilanje ustvarilo nove politične pogoje. Ustvaritev gospodarskega sveta Male zveze spada med eventualnosti, ker pride ta predmet na obravnavo pri rednem jesenskem sestanku držav Male zveze po zasedanju Zveze narodov. Pač pa obstoja verjetnost, da se bodo trije zunanji ministri pečali tudi z vprašanjem raznih nenapadal-nih paktov, ki jih je Rusija sklenila s Poljsko, Romunijo in z državami Male zveze. Tu na evropskem vzhodu vstajajo novi politični položaji, napram katerim mora Mala zveza zavzeti stališče in ki jih bodo države Male zveze v skupnem stremljenju po miru brez dvoma hotele izkoristiti. Sinaja pomeni v razvoju Male zveze, Podonavja, Balkana in evropskega vzhoda važno etapo, ki jo lahko označimo s krilatico, da je veselje do sodelovanja utrdila in poglobila. slovenskega javnega mnenja na to pereče vprašanje. Tako gloda to vprašanje prizadeto slovensko ljudstvo. In le. kdor l>o znal in mogel razumeti to pričakujoče gledanje našega ljudstva ter mu tudi ustreči z naglim in nesebičnim dejanjem brez vsakih proračuna ni h postranskih |x>glrdov. ta ,:c bo mogel pohvaliti, da je i vse storil k naši vsestranski obnovi! Zunanji ministri držav Male zveze Dr. Edvard Beneš Bogoljub Jevtič Nikolaj Titulescu Kralj Aleksander sprejema ministre Sinaja, 25. sept. c. Včeraj popoldne sla jugoslovanski in romunski kralj sprejela v avdicnco zunanje ministre Male zveze dr. Beneša, Titulcsca in Jeftiža, s katerimi sta sc razgovarjala od 6 do 7 zvečer. Pred tem sprejemom so vsi trije zunanji ministri razpravljali o mednarodnem položaju, ki je nastal zaradi neuspeha londonske gospodarske konference in o težkočah, ki so sc pojavile pri reševanju razorožitvenega pro-blema. Ministri Male ziveze so izrazili nado, da se bo na današnjem zasedanju razorožitvene konference skušal naijti izhod iz težkega položaja, v katerem je trenotno razorožitvena konferenca in da se bo ta najbolj pereči problem rešil na splošno zadovoljstvo. V zvezi s tem vprašanjem so se zunanji ministri pogovarjali tudi o reformah ekonomskega načrta držav Male zveze. Kakor znano, je bilo v tem gospodarskem načrtu določeno, da v njem sodelujejo tudi druge podonavske džrave. Pri tem pa so naleteli na težkoče, ker sosednje države niso pokazale dobre volje. Zaradi tega je prvotni načrt potreben temeljite reforme, vendar pa zunanji ministri upajo, da ga bodo vseeno realizirali. Sinaiski prazniki Sinaja, 25. sept. c. Danes so se pričeli v Sinaji velike svečanosti ob priliki 50 letnice zgraditve kraljevskega dvorca Peleša. Svečanosti so bile izvedene v največjem sijaju. Že ob 6 zjutraj so vojaške godbe v raznih delih Sinaje igrale budnice. Vsa Sinaja je okrašena s cvetjem in zastavami. Ob 10 je bila v dvorski kapeli svečana služba božja. Po glavnih ulicah, kjer so se vozili romunski kralj in gostje, so bile razvrščene čete. V prvem vozu sta se peljala jugoslovanski in romunski kralj, v drugem vozu kraljica Marija s kraljico materjo, nato pa drugi člani kraljevske rodbine. Po svečani službi božji je bila opoldne velika vojaška svečanost. Poslano: Fotoamaterji — izletniki! Kakšno vreme bo na Vašem izletu dne 8. oktobra v Slovenske gorice, Vam pove samo zanesljiv barometer, (pat. št. 9514), katerega dobite proti povračilu stroškov Din 5-—, (v znamkah), zastonj pri »Barometer«. Ljubljana I., poštni predal 18. Nj. Vel. kralj Aleksander se je nahajal med defilejem na čelu svojega devetega lovskega polka, princ Nikolaj je bil pa na čelu polka planinskih lovcev. Zastopani so bili vlada z vsemi člani, diplomatski zbor, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič, razen njih pa tudi romunski poslanik v Belgradu gosp. R. Guranescu in jugoslovanski poslanik v Bukarešti gosp. Čolak-Antic, bivši ministri, zastopniki društev in ustanov in mnogoštevilno meščanstvo. Jugoslavija-Bolgarija Vrnjačka banja, 25. sept. m. Tu še vedno zaseda centralna mešana jugoslovansko-bolgarska komisija za likvidacijo dvolastninskih posestev ter razpravlja o izvedbi dopolnilne konvencije o likvidaciji teh posestev, ki je bila pred kratkim podpisana v Sofiji. Po tej dopolnilni konvenciji se določa možnost svobodne prodaje dvolastninskih posestev. Da bi se to vprašanje likvidiralo čimprej, bo kupoprodaja teh posestev oproščena vseh taks in terjatev. Turški ministri odšli iz Solite Sofija, 25. sept. (a) Po podpisu, oziroma podaljšanju pakta o nevtralnosti in arbitraži med Turčijo in Bolgarsko iz leta 1929 za nadaljnjih pet let so turški ministri odpotovali iz Bolgarske v Turčijo preko Varne. Tamkaj so se vkrcali na turško križarko »Javuz«. Od gosrtov se je poslovil predsednik bolgarske vlade Mušanov. Razorožitvena pogajanja Pariz, 25, sept. b. Razorožitvena pogajanja, ki se vodijo v Ženevi, so zbudila v političnih krogih splošno pozornost. Po informacijah francoskih listov se jc britanski zunanji minister Sir John Simon sprijaznil v Parizu s francoskim stališčem o kontroli oboroževanja. Ta kontrola bi se imela izvajati avtomatsko in ne perijodično. Poskusna doba, v kateri bi se moral izvesti pregled obstoječe oborožitve, naj bi trajala Stiiri leta. Temu preliminarnemu francosko-britanskemu sporazumu so se pridružile še Združene države in Italija in so izgledi za njegovo končno izvedbo zelo ugodni. Treba je pridobiti samo še Nemčijo, da se pridruži temu sporazumu. Dunajska vremenska napoved: Menjajoča so oblačnost, ki bo močno pojemala. Nokoliko topleje. „Nemški dom" pred Zvezo narodov Poljski delegat Račinski se je odločno postavil na stran Jugoslavije Pritisk na Dollfussa Odprta borba proti političnim strankam Dimaij, 25. septembra. Kancler Dollfuss je .preteklo soboto zvečer odpotoval v Ženevo. V Ženevi ne bo ostal del j, kakor en tedan. Dokler se nc vrne, ni pričakovati kakšnih posebnih izprememb ali posebno važnih ukrepov sedanje diktature. Položaj kanclerja se je zaradi njegovega koraka zelo utrdil tako v Avstriji saini, kakor v inozemstvu. Naravnost navdušeno je italijansko in angleško časopisje, ki kanclerjev korak brez rezerve odobrava. Francosko levičarsko časopisje sicer hudo obžaluje, da je v Avstriji prišlo do »fašizma«, vendar pa večina priznava, da je ta korak bil neobhodno potreben, oziroma da je bil edini izhod iz položaja. V tem smislu piše tudi oficijozni »Temps«. Ministri ne predstavljajo strank Kakor hitro se vrne kancler iz Ženeve, se bo sestavil novi začasni komparativni svet, v katerem bodo zastopane tudi posamezne avstrijske dežele. Pozvani bodo vanj zastopniki industrije, trgovine in delavstva, katerih bo skupno 16, dočim bo 6 članov zastopalo posamezne dežele. Bivši minister za obrambo, general Vaugoin, je bil od predsednika republike Mi k las a imenovan za imejitelja 5. pehotnega polka. V poučenih krogih se govori, da Vaugoin ni mogel ostati v vladi, ker je bil proti preostremu kurzu in zlasti ni želel, da bi se prelomilo s socialisti. Oticijozna »Reiehspost« piše, da so sicer nekateri ministri in državni tajniki člani obstoječih strank, toda da v vladi ne predstavljajo svojih strank, ampak so zgolj zaupniki Dollfussa. Sicer pa je Dollfuss vsegamogočen diktator že zaradi tega, ker ima v svojih rokah, kakor Mussolini, vse važne.jše resore. Da se razpustijo vse stranke ... Govori se, da desničarji, ki odločno prevladujejo, delajo na to, da bi Dolliuss razpustil vse obstoječe stranke. Tudi pri »Reichspostd« so za to kljub temu, da je ta list stal ob zibelki avstrijske •krščansko socialne stranke. To svojo politiko utemeljujejo s tem da je krščanska socialna stranka postala nepotrebna, ker hoče itak Dollfuss realizirati njen socialni program. Levo krilo stranke s Kunschakom na čelu pa jc zavzelo proti novemu režiimu odločno opozicionalno stališče, kar pa seveda ne bo nič pomagalo. Odkritja „Timesa" Najbolj važen in značilen je v tem oziru uvodnik, ki ga prinaša londonska »Times« od svojega dopisnika v št. od 23. septembra. »Times« piše: Rim, 25. septembra. Fašistično časopisje se obširno bavi z vestjo, ia bo čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš prišel v Rim, da se posvetuje z Mussoltnijem o sedanjem mednarodnem položaju, ]»osebno pa o tem, kako naj bi se izboljšali odnošaji med Italijo na eni in Malo zvezo na drugi strani. To priliko uporablja fašistično časopisje, da podčrtuje položaj, ki ga danes zavzema Italija v Evropi m da poudarja, kako da je od Italije odvisno ravnotežje velesil v Evropi. Francija, tako pišiejo fašistični listi, smatra danes sodelovanje z Italijo kot neobhoden pogoj, da se kroti Hitlerjeva Nemčija. Na drugi strani je Nemčija v zunanjepolitičnem pogledu danes tako osamljena, da nujno potrebuje Italije, ki od nje ni v nobenem oziru odvisna, ampak se ji mora Hitler samo lepo zahvaliti, ako ga hoče podpirati. Ker je Mussoliniju uspelo, da je Dollfussa pregovoril k takozvani avtoritarni diktaturi na stanovski podlagi, kar bistveno ne pomenja nič drugega, kakor svoje vrste fašizem, zato se Italija nima več bati Nemčije, koje upi za Anschlussom so splavali po vodi. Mussolini pa je obenem znal tudi razpršiti nezaupanje onih držav, ki so proti reviziji, s tem, da je v paktu četvorice izključena vsaka revizija mirovnih pogodb za dobo 10 let. Kar se tiče Madjarske, se je podala popolnoma pod varuštvo Italije. Ker so danes odnošaji med Avstrijo in Ogrsko po posredovanju Italije tako prisrčni, ka- »Dollfuss je pogumno osredotočil oblast v svojih rokah, da se bo lažje boril s svojimi notranjimi in zunanjimi nasprotniki. Njegov korak je logični razvoj politike, ki je bila zasnovana že davno. Posrečilo se mu jc, da je prehitel Starhemberg a, ki je hotel vreči kanclerja s tem, da je agitiral za uvedbo čistega fašizma. Dolliuss je ustvaril zmerno-fašistični režim in hoče Avstrijo izpremeniti v krščansko korporativno državo. Tako je bilo Star-hembergu vzeto iz rok vse orožje. Obenem pa jc vzel Dollfuss veter z jader nacionalnega socializma, ker bo njegova država avtoritarna. Dolllusso-va reakcija proti politiki Hitlerja je brez dvoma pomnožila število njegovih pristašev in pridobil si je nove pristaše celo iz nasprotnega tabora. Naš dopisnik,« nadaljuje »Times«, »je prepotoval vse avstrijske dežele in se je vrnil na Dunaj s prepričanjem, da ljudstvo ne bi imelo ničesar tudi proti temu, ako bi Dollfuss razpustil vse politične stranke. Zdi se, da sedaj tudi mnogi avstrijski narodni socialisti dajo prednost latinskemu križu Dollfussa pred kljukastim križem Hitlerja.« Starhemberg, načelnik Hcimwehra, ki je prej rohnel proti Dollfussu, zakaj ne posnema Musso-liniija, hoče sedaj postati njegov sodelavec in je objavil razglas, v katerem pravi, da bo Heimvvehr odslej zvesto podpiral kanclerja, ker je sedaj Avstrijo mogoče smatrati kot fašistično državo, ki bo začela obnovo Avstrije. Vendar se zdi, da Starhemberg še vedno ni popolnoma zadovoljen z Doll-lussom, kajti v svojem proglasu pravi, da bo Heimvvehr kanclerja podpiral še bolj, ako bo kancler še bolj utrdil fašistični sistem države, to se pravi, ako bo tako reakcionaren, kakor si to želi knez Starhemberg. „Ječe se polnijo" Da se je začel ostrejši režim, se razvidi tudi iz tega, ker je napovedana odredba, po kateri sc bo uvedla internacija vseh oseb, ki so na sumu, da delajo proti državi, oziroma režimu. Internacija bo šla na njihove stroške. V bivših vojaških skladiščih v Wollersdorfu in Brucku na Leiti že pripravljajo stanovanja za take osebe. To pa ne bodo koncentracijska taborišča, ampak samo »zasilna bivališča«, ki se morajo ustanoviti že zaradi tega, ker so ječe v Avstriji prenapolnjene. Koncentracijski tabori Dunaj, 25. sept. (a) Vicekancelar Fey je imel v St. Leonhardu na Spodnjem Avstrijskem govor pred Heimvvehrovci in jc pri tej priliki povedal, da je včeraj podpisal novo uredbo u ustanovitvi »nadzorstvenih« taborišč. kor niso bfli nikoli po vojni, se moTe govoriti v srednji Evropi naravnost o neki hegemoniji Italije. Vsi so uvideli — tako nadaljujejo rimski listi — da mora potovati v Rim vsakdo, ki hoče sodelovati pri ureditvi Podonavja in ki je na tem inie-resiran. Prvi poizkus rešitve podonavskega problema je napravila Nemčija, ko se je prizadevala, da ustvari carinsko zvezo z Avstrijo. Ta načrt se je ponesrečil. Naslednji načrt Tardieuja tudi ni imel nobene sreče. Šance, da uspe italijanski načrt, o katerem so se italijanski in francoski diplomati temeljito razgovarjali, so pa jako velike. Zaradi tega sklepajo fašistični listi, da bo poset češkoslovaškega zunanjega ministra v Rimu vsekakor veljal vprašanju, kako doseči soglasje ludi med Italijo in državami Male zveze, da se pristopi k realizaciji ureditve Podonavja. Da je v to svrho predvsem treba, da se izboljšajo in utrdijo politični ter gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, to se razume samo po sebi. V tej luči je torej predvsem gledati namen in pomen dr. Beneševega potovanja v Rim. Fašistični listi se vzdržujejo vseh drugih komentarjev o priliki tega diplomatičnega dogodka in svoja zgoraj navedena splošna razmišljanja o da-našinjem [»menil Italije v evropski politiki navezujejo predvsem na neki članek belgrajske >Poli-tike«, o katerem v Rimu sodijo, da pomeni približevanje Male zveze k politiki Italije. Ženeva, 25. septembra. (Posebno telelonsko poročilo »Slovencu«.) Na sobotni seji Sveta Zveze narodov je bila razprava o peticiji nemške manjšine v Jugoslaviji glede razpusta društva »Deu-tschcs Haus« v Celju, ki jo je vložil dr. Wslter Riedl, odvetnik v Celju meseca junija 1930. Gosp. Fotič, stalni delegat jugoslovanske vlade v Zvezi narodov, je takoj prosil za besedo in prosil Svet, naj razpravo odloži, ker je itak pred sejo prejel od svoje vlade brzojavno sporočilo, da se zastopniki nemške manjšine pogajajo v Belgradu in je verjetno, da pride z njimi do sporazuma. Sedanji predsednik Sveta Zveze narodov, Norvežan Moh-vvinckel je v imenu Norveške izjavil, da pristane samo na kratko odložitev razprave, vsekakor pa, da se mora zadeva čimprej rešiti, ker bi sicer trpel ugled Zveze narodov. Izjava gosp. Moh-vvinokla je povzročila splošno pozornost med novinarji in občinstvom in je nastal vtis, da pride do incidenta. Gosp. Fotič je v mirnem, pa v odločilnem tonu zavrnil očitek, češ, da gre v materialnem pogledu siccr za nevažno stvar, toda načelno je zadeva mnogo bolj važna in se zato jugoslovanska vlada ne sme prenagliti. Poročevalec, irski delegat O' Kelly se je pridružil predlogu Fo-tiča in izrazil željo, da bi se zadeva rešila sporazumno. Poljski delegat Račinski se je odločno postavil v stran Jugoslavije in izjavil, da se nikakor ne strinja s predsednikom in da je proti vsaki rešitvi, ki bi količkaj ponižala Jugoslavijo, Predsednik je nato omilil svojo prvotno izjavo in od-godil zadevo. Ako bi bilo prišlo to vprašanje v debato, bi bil podal zadevno izjavo tudi nemški delegat Keller. Imel jo je že pripravljeno na mizi. Predsednik Sveta Zveze narodov Mohvvinckel Napetost med Rusijo in Japanom London, 25. sept. (a) Aretacija sovjetskih funkcionarjev s strani mandžurskih oblasti in energični odgovor moskovske vlade sta spet obrnila pozornost britanske javnosti na napetost na Daljnem vzhodu. Tako računa »Daily Telegraph« v svojem uvodniku celo z možnostjo oboroženega spora. Najprej pribija, da si je sovjetska Rusija s tem, da si jo z velikim diplomatskim uspehom zavarovala svoje meje od Baltika pa do Osrednje Azije, sprostila roke na Daljnem vzhodu. Vendar list še nc računa z možnostjo takojšnjih komplikacij, ker bližajoča se zima v Sibiriji skoraj docela onemogoča vojaške operacije. Vzlic temu pa ni položaj nič manj napet in se čedalje bolj slabša, ker ni pričakovati, da bi Japonska v sedanjem duhovnem razpoloženju ne reagirala na komaj prikrite grožnje sovjetskega tiska. Zasedanje Zveze narodov Ženova, '25. septembra, (a). Danes dopoldne se je začela 14. skupščina Društva narodov. Med občinstvom, ki je to pot maloštevilnejše kakor drugače, sta med drugimi tudi Gobbols in Dollfuss. Dr. Beneša, Jevtiča in Titulesca na skupščini nI, ker so na seji sveta Male zveze, ki se pravkar vrši v Sinaji. Na klopeh francoske delegacije je opaziti Paula Bonoourja, Berengerja, Huberta in Delbosa. Herriot bolan Pariz, 25. sept. b. Zdravstveno stanje bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota, ki je včeraj hudo zbolel, je ostalo nespremenjeno. Herriotu so se vnele ledvice. O ik>lnoči je imel 40 stopinj vročine. CSR poslanik med Slovaki Novi Sad, 25. sept. m. Včeraj popoldne je po-setil češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Pavel Wellner pet slovaških občin in sicer: Staro Pazovo, Ložam, Petrovec, Kulpin in Kišac. Slovaki so češkoslovaškega poslanika prisrčno sprejemali in pozdravljali v vseh krajih, Sprejem je bil posebno lep v središču jugoslovanskih Slovakov v Petrovcu, kjer se je na ulicah zbrala velika množica ljudstva, katera je burno pozdravljala poslanika Wellnerja, ki je včeraj prvič obiskal slovaške občine. Češkoslovaški poslanik si je tu ogledal vse kulturne ustanove tukajšnjih Slovakov, njihove tiskarne, slovaško gimnazijo in kmetijsko šolo. Ob tej priliki je obiskal tudi slovaškega protestantskega škofa dr. Starka. je sprejel v avdijenco gosp. dr. Wilfana, predsednika manjšinskih kongresov, Belgrad, 25. septembra. Iz Ženeve se dozna-va, da so se pogajanja med nemško manjšino in našo vlado glede celjskega doma zaključila ugodno. Vse kaže, da smatra jugoslovanska vlada zadevo celjskega doma za deiinitivno urejeno, če |e vlada pristala na take koncesije, so to koncesije splošnega manjšinskega značaja. * Palača »Celjski dom«, nekdanji »Deutsches H a tis t je bila pred vojno last društva »Deutsches Ilaus«. To društvo je imelo namen gojiti družabno življenje Nemcev in njihovih somišljenikov v Celju in njegovi okolici. Po svetovni vojni so odborniki imenovanega društva organizacijo razpustili in prepisali lastninsko pravico na 11 celjskih Nemcev, ki so še danes najuglednejši zastopniki nem-štva v Celju. V pravilih društva »Deutsches Ilaus« je stala točka, da pripada poslopje z inventarjem v primeru razpusta organizaciej društvu, ki bi gojilo enake interese. Kmalu se je ustanovilo društvo »Celjski dom« na iniciativo nekaterih vodilnih osebnosti bivše demokratske stranke in je postalo tudi lastnik imenovane palače. Veliki župan mariborske oblasti je dne 18. decembra 1924 št. 164/9 odločil, da se vknjiži lastninska pravica za društvo »Celjski dom«. Proti temu so se pritožili enajsteri Nemci, na katere je bila prepisana lastnina, toda v vseh instancah, v Celju, v Ljubljani in pri Stolu sedmorice v Zagrebu, oddelek B, so pravdo izgubili. Nato so se obrnili na mednarodno razsodišče v Haagu, ki je predmet predalo v razpravo Zvezi narodov. Prva pomoč za poplavljence Ljubljana, 24. sept. (a). Kr. banska uprava dravske banovine jo prejela iz Belgrada obvestilo, da je ministrski svet sklenil nakazati kot prvo pomoč za poplavljence 200.000 Din. Banska uprava dravske banovine je prejela iz Belgrada to-le poročilo: Na seji Privilegirane agrarne banke se je na predlog župana Ažmana sklenilo podeliti večjo vsoto kot podporo poplavljencem v dravski banovini, čim prispe podrobno poročilo banske uprave Banska uprava je to poročilo že odposlala. Ban med poplavljenci Ljubljana, 25. sept. AA. Danes dopoldne se je g. ban preko Logatca odpeljal v poplavljene kraje na Notranjskem in na Dolenjskem. Ban se je peljal na stari državni cesti preko Ivanjega sela v Cerknico. Nato je g. ban odpotoval v Ribnico. Z iskrenim sočustvovanjem so predočili banu težak položaj prebivalstva v Strugah, kraju, ki je bil po zadnji poplavni katastrofi najbolj prizadet. Iz Ribnice se je g. ban odpeljal v Dobrepolje. Takoj na licu mesta je g. ban izročil 5000 Din za poplavljence v Strugah. Zaradi pozne noči in zaradi nemogočih prometnih sredstev ban Strug ni obiskal, pač pa jih bo v nekaj dneh. Pozno zvečer se je g! ban vrnil v Ljubljano. * m Celje, 25. sept, Na inioiativo mestne občine celjske je bil danes komisijski ogled obeh bregov Savinje, da se prouči vprašanje, kje in kako naj bi se postavil začasni most za zvezo med mestom in okolico. Komisije so se udeležili zastopniki banske uprave, okrajnega načelstva, okrajnega cestnega odbora, železniške uprave ter mestne in okoliške občine. Komisija, ki je začela svoje delo ob 2 popoldne, v času tega poročila še ni zaključena. Hmelj Žalec, 25. sept. Hmeljska kupčija je nadalje zelo mirna, ker očividno pivovarniške industrije še niso opustile svoje dosedanje rezerviranosti in se zato trgovci ne morejo odločiti za nakupovanje v večjem obsegu. Tako se je ob precej omejenem povpraševanju plačevalo danes za hmelj 60—70 Din, vendar do večjih zaključkov ni prišlo. Osebne vesti Belgrad, 25. sept. m. Za sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani sta postavljena v dosedanji skupini dr. Josip Šenk in dr. Vlado Rupnik, sodnika okrajnega sodišča v Ljubljani, 4. sk. 2. st. __ Premeščeni so na lastno prošnjo: h okrajnemu sodišču v Ljubljani Ljudevit Batista, sodnik okrajnega sodišča v škof j i loki, 4. sk. 1. st.; Fran Orožen, sodnik okrajnega sodišča v Sevnici 4. sk. 2. st.; h okrajnemu sodišču v Celju Fran Verlič, sodnik okr. sodišča v Brežicah 5. st.; h okrajnemu sodišču v Škof ji loki Josip Černe, sodnik okrajnega sodišča v Mokronogu 5. st.; h okrajnemu sodišču v Mokronogu Franc Slabe, sodnik okrajnega sodišča v Radovljici 5. st.; h okrajnemu sodišču v Radovljici Leopold Šmalc, sodnik okrajnega sodišča v Konjicah 6. st. _ Za vodji zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Ljubljani sta postavljena v dosedanji položajni skupini pisarniška oficiala 7. sk. Mihael Tavzes od okrožnega sodišča v Ljubljani in Leopold Primožič od apelacijskega sodišča v Ljubljani, — Napredovali so v 4. sk. 1. st. Viktor Turini, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu; v 4. sk. 2. st. pa Metod Komotar, sodnik okrajnega sodišča v Murskii Soboti; na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča za docenta iz 6. v 5. skupino Ven česlav Koželj. Drobne vesti Belgrad, 25. sept. m. Z današnjim jutranjim skopljanskim brzovlakom je dospel v Belgrad pri-zrenski katoliški škof dr. Onidovec. V poslih svoje školije bo te dni posetil notranje ministrstvo, nakai bo v sredo odpotoval v Rim. Belgrad, 25. sept. m. Na medicinski fakulteti bclgrajskega vseučilišča je bil danes otvorjen kurz za praktično spoipoln.it e v zdravnikov, katerega se udeležuje okoli 60 zdravnikov iz vse države. Kurz je otvoril z uvodnim strokovnim predavanjem vse-učiliški profesor dr. Antič. Belgrad, 25. sept. m. Danes popoldne je bil na slovesen način pokopan bivši odpravnik poslov našega poslaništva v Londonu, Aleksander Jovl-čič. Pogreba se je med drugimi udeležil tudi bivša ministrski predsednik Davidovič. Belgrad. 25. sept. k. Nase zrukoplovstvo brez motorjev je zadela včeraj prva smrtna žrtev. Preteklo noč je podlgel ranam, ki jih je dobil pri nesrečnem padcu brezmotornegu letala, Živko Josanov, učitelj v šoli zu letanje brez motorja. Pariz, 25. sept. (a) V matehu teniških pro-fesionalov je danes Američan Tilden porazil Cocheta, ki je pred kratkim šel med poklicne igralce, gladko v treh selili 6;"V 6;4. 6:2. Manjšinski kongres zaključen Poročilo „Slovenčevegapraviti svojo izjavo in zadnja jc bila tako odločno proti Hitlerjevi manjšinski politiki, da jo je vsa dvorana sprejela z burnim ploskanjem. Kadar kdo presoja delo kongresa in njegovo delo, si mora postaviti vprašanje: Ali je v mšem interesu, da bi se kongres razbil? Prav gotovo ne! Da bi nam kdo ne mogel očitati pristranosti, lahko obrnemo problem z drugim vprašanjem: Kdo bi kongres rad razbil? Mussolini, Gombos in danes prav gotovo tudi Hitler. Skratka: države, ki načelno odklanjajo pravice narodnit* manjšinam. Ali bi ne bilo nespametno, da bi hotele izpiodkopati manjšinsko organizacijo tiste države (Poljska in Mala antanta), ki so v mirovnih pogodbah morale sprejeti obveznosti proti manjšinam, prav v trenotku, ko se začenja boj za poslošenje manjšinskega pra- va, to je za to, da se vse države (tako n. pr. tudi Ita!ija)v mednarodnih pogodbah obvežejo, da bodo spoštovale manjšinske pravice? Po vsem tem je jasno, da je bilo treba na vsak način kongres rešiti, in danes vsi priznavajo — gotovo tudi Židje — da je dr. Vilfan kot predsednik spretno krmaril med Scilo in Karildo. Končno se Židje niso udeležili samo tega kongresa in niso izstopili iz manjšinske organizacije ter v svojem pismu jx>udarjajo, da prično zof>et sodelovali, kakor hitro prevladajo v njej protihitlerske struje. Ne [x>zabimft tudi, da je bilo predstavništvu naše narodne manjšine v Italiji, dr. Vilfanu in dr. Besednjaku, odkazano odlično mesto in da se njuii vpliv bolj čuti v organizaciji, kakor bi kdo mislil. Kongres je še edini mednarodni forum, kjer lahko pridejo do besede predstavniki manjšine, ki je ne ščitijo mednarodne pogodbe. Morda večjo korist kakor javne seje, prinesejo razgovori na hodnikih, v ozadju kongresa. V Bernu smo srečali novinarje in publiciste, ki se j>osebiio zanimajo za manjšinska vprašanja in pripravljajo publikacije. Ce bi ne imeli manjšinskih kongresov, bi malokdo v svetu vedel za gorje našega naroda pod tujim gosjx)dstvom. Dr. L. Be. Posvetovanja v Vatikanu Rim, 25. sept. b. Sveti Oče je sprejel v avdijenco apostolskega nuncija v Berlinu Oraeniga, apostolskega nuncija v Varšavi Marmagia, francoskega poslanika v Vatikanu Cliarlesn Rouxa in lio-landskega zunanjega ministra Jasparja. V vatikanskih krogih trdijo, da imajo te avdijenco značaj diplomatskih obiskov, kljub temu pa jim listi pripisujejo velik pomen in naglašajo, da ko to avdijenre zelo pomembne, ker so v času važnih mednarodnih pogajanj. Vatikanska diplomacija, piše »Restn del Carini o*, pazno motri pogajanja, ki sn v skladu s paktom štirih. Navodila, ki ho jih dobili vatikanski predstavniki v inozemstvu, predpisujejo energično podpiranje vseh mirovnih stremljenj. Vatikan se zelo trudi, da vpostavi čim prisrčnejše odnose r vsemi državami. Vatikan tudi želi, da sklene kon-kordat i onimi državami, s katerimi ga ke nima. Zborovanie pekov Belgrad, 25. sept. Danes se je tu nadaljevala konferenca pekov iz vse države. Na dnevnem redu je bilo med drugim vj^rašanje cen kruha in tolmačenje paragrafa 150. obrtnega zakona. Peki zastopajo stališče, da je pri sedanjih okoliščinah znatno olež-kočeno vzdrževanje njihovih obratov. Zato zahtevajo, da se merodajni krogi, ki po odredbah navedenega paragrafa obrtnega zakona in fx> zakonu o pobijanju draginje vršijo kontrolo, spoznajo s pekovskimi kalkulacijami, da bi se na ta način pekom zagotovi! vsaj 10% čisti dobiček. Daljša debata se je razvila tudi o vprašanju maksimiranja cen kruha. Peki so pri tem vprašanju naglašali, da se v posameznih krajih izvršuje maksimiranje cen kruhu brez pred-hodne ugotovitve stroškov proizvodnje. V debalo je |x>segel tudi g. Koretn iz Maribora. Na koncu je bil sprejet sklep, naj se kruh mesi na komade in da : bodi njegova prodajna cena 4 Din. Ce bodo mero-i dajne oblasti odobrile ta sklep, bo ista cena za črni, j jx>!beli in beli kruli. Razlika v kvaliteti bi se nadomestila s težino. Zastopniki j)ekov so nato še sprejeli sklep, da se naprosijo pristojne oblasti, da se izda tolmačenje § 150. obrtnega zakona, ker zastopajo stališče, da oblasti nimajo pravice maksimirati cen kruhu. Popisovanje inozemcev Vsled razpisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, z dne 31. avgusta 1033 VI No. 17.177-1 se ima sestaviti točen seznam vseh inozemcev, ki so zaj>osleni v dravski banovini. Radi tega poživlja Uprava policije v Ljubljani vse delodajalce, da prijavijo najkasneje tekom R dni vse pri njih zaposlene inozemce ne glede nn ka-kavost zajx>slitve, po posebnih obrazcih v dvojniku, katere dobijo proti plačilu r/) par od komada v prijavnem uradu Uprave policije v Ljubljani oz. na vseh stražnicah, kjer bo tudi vrniti izpolnjene tiskovine. Zoper ono delodajalce, ki so ne bi odzvali temu pozivu, so bo uvedlo jiostopanie po čl. 00, t. 3. zakona o notranji upravi, objavljenega v Urad. listu št. 70, dne 23.' julija 1020, Uprava policije v Ljubljani. Zngrebška vremenska napoved: Oblačno in spremenljivo vreme se bo počasi z boljšalo. Jasno. Benešev obisk v Rimu (HaiHa-sM komentarji) Pošlega pcoCnj.. JVOSfCl(a beda, lakota . . . Porušeni kapucinski most Foto A. Perissich, Celje. Kapucinski most v Celju par trenutkov, preden ga je odnesla voda. Foto A. Perissich, Celje. Divjanje Voglajne pri Celju. Foto A. Perissich, Celje. Porušena hiša t Celjn. Foto A. Perissich, Celje. Razdejanje v Celju Celje, 25. septembra. Vode, ki so začele upadati v soboto zvečer, upadajo nadalje. Vsa okolica je že brez vode, le Savinja, priitoki in po nekaterih nižje ležečih travnikih se voda še ni odtekla. Pogled na travnike, polja, vrtove ter opustošene hiše in druge zgradbe je jako žalosten. Iz kleti v mestu črpajo z motornimi črpalkami vodo. Savinja, pa tudi drugi pritoki so med povodnijo prinašali obdelan les, grmovje in drevje ter razne poljske sadeže, ki so jih pobirali med potjo. Dobili smo poročila iz Savinjske doline, da je Savinja neusmiljeno odnašala hmeljevke, zemljo iz hmeljskih nasadov ter hmelj-ske sadeže. V Celju samem je voda napravila posebno veliko škodo v javni bolnišnici. V podzemlju se nahajajo kleti, katere je voda popolnoma zalila in tako rekoč uničila zaloge. Jabolka, krompir in drugi pridelki, ki so bili spravljeni v kleti, so plavali po vodi. Voda je v javni bolnišnici napravila občutno škodo tudi v pisarni. Dosedanje delo pri redulaciji Koprivnice je skoraj popolnoma uničeno. Podrlo je tudi mostiček, ki veže Frankopa-novo ulico s Komenskega ulico. Največ preglavic dela vsem, kako rešiti vprašanje mostu čez Savinjo. Kakor smo poročali, so prišli iz Ptuja pionirji, ki so pripeljali s seboj večje število pontonov. — Mnogo se je govorilo, da bodo napravili čez Savinjo pontonski most, kar se pa menda ne bo zgodilo, ker je Savinja že preveč upadla. Čuje se, da bo zaradi tega za prvo silo vozil z levega na desni breg Savinje brod, vendar pa se bo moralo resno načeti vprašanje novega mostu. Danes smo zvedeli zopet vesti, ki pa seveda uradno niso potrjene, o novih človeških žrtvah. Tako pravijo, da so videli v nedeljo ob 2 popoldan, da je Savinja nesla s seboj moško truplo. V Galiciji sta baje utonili dve osebi. Toda upamo, da kakor dosedaj, se bodo tudi te vesti izkazale za neresnične. Grosupeljska kotlina Grosuplje, 24. sept. Tudi nad našo dolino so se nebeške zatvornice odprle precej na široko. Lilo je kakor iz škafa. Vsi tukajšnji potoki 6o se dvignilii visoko nad normalno višino. Voda je prodrla v nekatere hiše, hleve in kleti. Največjo višino je okrog Grosupljega dosegla v soboto okrog poldne, dočim je v Radenski kotlini, kjer se vsi tukajšnji potoki zbirajo, danes še vedno naraščala. Skoraj na vseh cestah v tej okolici je bil promet onemogočen, ker je na številnih mestih stala voda visoko čez ceste, od katerih so nekatere tudi poškodovane. Pri tej povodnji zopet največ trpi Radenska kotlina (podaljšek grosupeljske) in to zaradi tega, ker izmed vseh najnižje leži in ker se v njej zbira vsa voda. Skoraj vsa polja so pod vodo, tako da bo mnogo pridelka in setve uničene. Knako škodo je ta kotlina trpela že pri zadnji pomladanski povodnji. Nujno bi bilo potrebno izvršiti regulacijo odtokov ozir.požiralnikov kz U kotline. Povodenj v Sodražici v dneh 22. do 24. septembra. Podzemske vode spremenile mirno Krko V besneč velelok opustošenje daleč naokrog Št. Jernej, 24. seipt Naša, sicer pohlevna in leno tekoča, reka Krka je v soboto začela silno hitro naraščati in je končno vzbesn-ela v tako strašni elementarna sila in moči, da kaj podobnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Silile pritoke vode pa ji niso nudile padavine v domačem kraju, ki jih je v primeri z drugimi kraji razmeroma malo, pač pa naraslo vodovje iz ribniške in cerkniške doline, ki se po raznih podzemskih potih združuje in tvori Krko, to našo izrazito kraško reko ponikalnico. Vse ogromno vodovje ni moglo vzdržati v razmeroma oizki in plitvi strugi in je zato liki vse-uničujoči vihar prestopilo bregove in daleč naokoli preplavilo lepo in širno ravan. Kako silna je bila vodna moč, je razvidno iz dejstva, da je pri vasi Draga, kjer je prehod preko Krke, pretrgala leseni most na dvoje in je debelo tramovje požrla v silnih vrtincih in valovih. Delavci so hoteli rešiti most in so zato hiteli odstranjevati lesene deske na njem. Pa sredi dela je prihrumel silen val, se z divjo močjo zagnal v leseno ogrodje, da je tramovje začelo pokati in so delavci imeli še komaj toliko časa, da so zbežali in si rešili življenje. Silno so trpeli in še trpe prebivalci vasi, katere je dosegel ta vseuničujoči element. Voda je naglo udrla v stanovanja, da so se mnogi morali izseliti in prepustiti pohištvo žalostni usodi. Živina je v slutnji smrtne nevarnosti žalostno mukala, da so njeni otožni glasovi vzbujali sočutje; a kaj, ko pa je voda tako bliskovito naglo naraščala in zalila svinjake in hleve, da ji mnogi domača več niso mogli na pomoč. Šele proti večeru, ko so prišli domači gasilci, so iz čolnov naglo zgradili plavajoči most in so po njem odpeljali težko ogroženo živino. Grozne in strašne so posledice poplave tudi na polju. Koruza, ki je letos bolj pozno zorela in lepo obetala, je pod vodo, istotako ajda, ki je bila izredno polna in je po dolgih letih zopet enkrat obetala krasen pridelek. Uničeni so posevki crai-mine in bodo morali zato posestniki še enkrat sejati. Res, človek bi se razjokal, ko gleda vse to grozno uničenje truda človeških rok in znoja. In ta grozna nes-reča poplave je zadela uboge prebivalce ob Krki sedaj že drugič. Spomladi jim je voda uničila žito, krompir in vse seno, sedaj pa še koruzo in ajdo, tako, da so ljudje zares vsi obupani in žalostni ter s težkim srcem zro v temno in negotovo prihodnjost. Krha zalita Kostanjevico Kostanjevica, 25. septembra. Kostanjevica je bila že v soboto odrezana od sveta, ljudje so se preselili v prva nadstropja, V hišah je nad 1 m vode. Ljudje še ne pomnijo take katastrofalne povodnji. Škoda, ki jo ie napravila povodenj, je neprecenljiva Danes je voda še vedno naraščala. Ljudje so obupani. Dolenjska še vedno pod vodo Novo mesto, 24. sept. V vsem svojem teku je Krka prestopila bregove, poplavila zemljo daleč naokoli in čimbolj se bliža izlivu tem večja in besnejša postaja. Vasi. ki so v bližini struge, so zalite. Toplice pri Straži so kakor Benetke in v vaseh Sela, Lokve, Hruše-vec se prepeljavajo s čolni od hiše do hiše. Živino so morali odgnati v bolj oddaljene vasi za toliko časa, da bo voda odtekla iz hlevov. Pritok Krke, Težka voda, je prav tako poplavil vso okolico. Zalite so ceste m ljudje se morajo s čolni prepeljavati, mlini pa, ki jih je mnogo ob potoku, so osamljeni. Ljudje so se izselili in gospodarji prihajajo vsi v skrbeh od daleč gledat svoj prijetni domek, če še stoji. V Novem mestu je most, ki vodi v Kandijo, poln ljudi, ki opazujejo deročo reko, ki menda še ni bila nikdar tako besna, kakor te dni. Skoz mesto plavajo hlodi, vozovi, razbiti čolni, kokoši in druge živali Danes zjutraj je plaval cel most. Ali bo ostal še kak jez, ki jih je v Ncrvem mestu in okolici mnogo, se ne ve. Danes še ni videti nobenega jezu. V hiše, ki so v nižini, je udrla skozi okna umazana voda. Stanovalci so se morali izseliti in iskati zatočišča pri dobrih ljudeh. Skladovnice drv, ki so jih imeli zložene ob hiši, so odplavale. Vrt g. Kobela je ves v vodi. Drevesa sc le malo vidijo iz vode. Vrtne ograje doli pod bregom so odnesli valovi. iMnogo škode je povzročila narasla Krka zlasti v Otočcu. Idilični grad, pred nekai dnevi nhdan okoli in okoli od zelenja in mirne Krke, ki ga je občudovalo že toliko tujcev-izletnikov, stoji danes sredi blatne vode, valovi se zaganjajo vanj, vendar kljubuje. Ni pa nikogar v gradu. Ko so v soboto videli, da voda le narašča, so izpraznili pritličje, zaklenili grad in se izselili. Morali so se s čolnom prepeljati do mostu, ker je bila na dvorišču že voda. Ko je gospodar zadnji stopil z mostu, je naenkrat počilo in most se je pretrgal na dvoie. Popoldne pa še most, ki vodi od gradu na desni breg. V vasi Kronovo se morajo tudj ljudje prevažati s čolni od hiše do hiše. Živino so odpeljali daleč ven na polje pod kozolce. V noči od sobote na nedeljo ni nihče zatisnil očesa, ker je voda zvečer še vedno naraščala. Mostovi, ki so se valili po Krki, so v Dragi zadeli ob most, ki veže Belo cerkev z drž. cesto m ga podrli. Le nekaj stebrov je še ostalo, vse drugo je šlo proti Kostanjevici, Avtomobilski promet Novo mesto—Krško je oterkočen. Avto vozi rz Novega mesta čez Šmar-jeto, Škocjan do Čučjemlake. Tu je voda visoko na cesti in vas vsa v vodi. S čolni prepeljavajo potnike čez vodo, tam pa jih čaka avlo, ki vozi rz Krškega do tu. Slika, ki smo jo videli ob zgornjem toku reke, se ponavlja v vseh vaseh proti izlivu. Škoda, ki jo je povzročila povodenj na Dolenjskem. je ogromna, v obraz revnega dolenjskega kmeta je uu-cz&na nov« brajeda skrbi za bodočnost. Pri Pošti v Celjn. Foto A. Perissich, Celje. Nesrečna ribniška dolina Dolenja vas pri Ribnici, 23. sept. Povodenj v ribniški dolini je presegla meje vseh dosedanjih takih nesreč. Da je zavzela sedanja povodenj take dimenzije, je vzrok premala pazljivost na požiralnike, ki so vsaj nekateri doslej dobro odvajali vodne mase v podzemlje. Trdijo, da je v Zlebiču zamašena takozv. tentera, ki je v veliki množini odvajala naraslo vodovje sodraških in gor-njeribniških polokov in hudournikov. Voda je v petek drla proti Ribnici s tako silo, da je bilo naenkrat vse preplavljeno. Grozni so bili prizori v petek zgodaj zjutraj, ko se nihče ni nadejal takega pritoka. V Gorici vasi je šla mlada mati ob 6 k pogrebni maši, medtem je pa vdrla voda v hišo, v kateri je bilo štiriletno dete v postelji, drugo dele pa v vozičku. Glasno jokajoč je gledala uboga mati poplavljeno hišo in v njej svoja otročiča. Prihiteli so sosedje, toda kako pomagati? Dva pogunma moža vzameta lestvo, jo naslonita na plot in s silo odpreta okno; po lestvi splezata v hišo, kjer se jima je nudil grozen prizor. Voda je že dvignila pod, otroški voziček plava, v njem pa malo dete. postelja se maje, na njej drugo dete. Zgrabila sta vsak enega otroka ter splezala nazaj po lestvi in srečno rešila otroka. A glej, voda je v tem kratkem času tako butala v plot, aa se je v trenotku, ko sta moža stopila z lestve, podrl. Ce bi se to zgodilo par trenotkov preje, bi valovi odnesli oba moža in oba otroka. Živino so spravljali iz hlevov na varno, kdoi ni bil dovolj hiter, sc mu je zgodila nesreča, ker jc deroča voda zalila žival. Tako je nekemu kmetu poginilo več prašičev. Sadeži so vsi pod vodo. 50% krompirja je še neizkopanega, 40% prosa še nejx>žetega, fižol strt, koruza vsa še mlečna, Dolenja vas je oar mernikov. Ljudstvo je obupano, saj le še 14 dni in koruza bi bila dozorela, krompir bi bil izkopan. Baš te Ini se je oglašala vesela pesem pri metvi prosa — • laj pa naše vasice nič več ne poj© ... Nebo je neizprosno zade v.o od vseh strani, nalivi trajajo naprej, vode strasno naraščajo, za sadeže ni nič več upanja, da bi se kaj rešilo. Po glavni cesti je voda mestoma narastla za 1.50 m Vasi Otavče in Lipovec sta popolnoma odrezani od drugih vasi. Bolesten ie pogled na našega kmeta, ki vidi pred seboj delo celega leta vse uničeno, okrog njega vprašujoča deca: »Oče, kaj bo pa zdaj?. Katoliška akcija prosi: Pomagajte poplavljencem! Strahote v Strugah Smrti rešeni starčki in otročiči Dva dneva smrtne groze in lakote Struge, 25. septembra. J Danes dopoldne so se odpravili na kraj strašnega vodnega razdejanja, v struško dolino, načelnik akcijskega pomožnega odbora Ivan Šteh, do-lirepoljski župnik Anton M r k u n, zastopnik okrajnega načelstva Miloš Grabrijan in kmet. referent Kopitar. Za njimi je šel proti Strugam tudi vaš dopisnik. 2e pri vasi Cretežu se jim jo nudil strašen prizor. Vsa struška kotlina je eno samo širno jezero. Iznad vode gledajo skoraj povsod samo strehe posameznih hiš. Kje so sedaj prelepe vasice, kakor Kolenja vas, Podtabor, Lipa, Pri cerkvi, Tržič, Podtiskavec in Paka? Pogreznjene so globoko pod vodo in valovi še vedno naraščajoče vode butajo ob vrhove streh in ob dimnike. Dohod v Struge je združen z velikimi virami. Cesta, ki veže Dobrepolje s Strugnmi in Hinjami, je ponekod še po dva metra pod vodo. — Z gotovostjo li.hko trdimo, da je na nekaterih krajih popolnoma razrušena. Ljudje so pobegnili iz struške kotline in se umaknili iz svojih domačij na bližnje griče, da si tako rešijo vsaj golo življenje. Pogled na te nesrečneže vsakogar pretrese. Zbegani tekajo sem in tja, kriče, jokajo in tarnajo. Svojci iščejo drug drugega, matere iščejo svoje otroke, vsi so v skrbeh, ali so še vsi živii, ali so jih požrli razburkani valovi. Vsi v strahu pričakujejo, kdaj izvedo kruto resnico. Starši jokajo. S trudom so zgradili svoje domove, napolnili so svoje kašče in skednje, zdaj pa je uničeno vse. Domovi so razkopani in porušeni, kozolci prevrnjeni, svinjake je odplavila voda. Neradi so odšli pred besnečint elementom iz svojih hiš, kjer so prebili toliko zadovoljnih in srečnih dpi. Ljudje pripovedujejo o strašnih prizorih, ko je bilo v nevarnosti življenje otrok in starčkov, ki so se umaknili iz sob nn podstrešja, odondod na strehe, da jih ne bi odnesla deroča voda. Kako naglo je naraščala voda, pripovedujejo ljudje, ki so si komaj rešili življenje. V treh urah je voda narastla za celih 5 metrov. Včeraj so hrabri in požrtvovalni vojaki naše ptujske pionirske čete pod vodstvom poročnika Žunkoviča rešili na svojih pontonih v Tržiču tri ljudi. Ugljeva stara mati in dva uboga otročička so se skrili pred naraščajočo vodo visoko na podstrešje, kjer so bili povsem odrezani od sveta sredi deroče vode. Tako so prebili dva dni in dve noči, ne da bi drugi ljudje vedeli, da v tej od vode poplavljeni hiši prebivajo v smrtnem strahu uboga človeška bitja. K sreči pa so jih včeraj že pred nočjo opazili vojaki in slišali njihove obupne klice na pomoč. Rešili so jih gotove smrti in jih prepeljali s pontonom na suho. Davi je prispelo iz Dobrepolja v Struge nekaj kruha, ki ga je poslalo dobrepoljsko učiteljstvo. Vojaki so ga prepeljali v Podtabor. Ko so ljudje zagledali kruh, so planili po njem, ker so bili že vsi sestradani. Otroci so z dvignjenimi rokami prosili kruha, kajti že dva dni niso imeli grižljaja v ustih. Ljudje so te dni in noči groze večinoma prebili pod milim nebom, vsi raztrgani, v svojih najslabših oblekah. Kdor ima sorodnike, je odšel v vasi Žverce in Raplovo. ki še nista pod vodo. — Opoldne so prispeli štirje vozovi hrane, ki jo je poslala banska uprava za prvo pomoč v te kraje. Takoj, ko je hrana prispela, so ljudje obsuli «07.. Na Strugah se je sestavil tudi pomočni akcijski odbor, ki mu načeljujejo tamkajšnji župnik Andrej O r e h e k , sedanji župan Hočevar ter bivši župan Pogorelec. Radenska kotlina Račna, 24. sept. Strahovit je udarec povodnji za vasi Veliko in Malo Račno. Vsa obširna kotlina je spremenjena v jezero, v sredi katerega stoji hribček Kopanj z zupno cerkvijo in šolo. Siccr smo pri nas vajeni povodnji, toda v takem obsegu kakor je sedaj je že ni bilo od leta 1896. Voda stoji do srede vasi v Veliki Račni, njive pa so skoraj v obeh vaseh vse jx>d vodo. Od četrtka na petek je bila pri nas strašna noč. Bliskalo in grmelo je kar naprej, dež pa je lil kakor iz škala. Vsi hudourniki so pridrli na dan in razlili svoje vode po travnikih in njivah. Trije požiralniki, ki požirajo vodo in jo na Krki zopet bruhajo iz sebe, niso bili kos toliki množini vode in se je v naglici razlila po vsej ravnini. Izpod hribov v smeri proti Dobremu polju in pa proti Škocijanu oziroma Turjaku je povsod bruhala in še bruha voda na dan v velikanski množini. Že pomladanska jx>vodenj je hudo prizadela naš okraj, podjx>re pa nismo prejeli nobene. Po čigavi krivdi, ne vemo. Ljudje gledajo z obupom v pri-hodnjost, ker pozimi ne do kruha. Krompirja in koruze ne bo skoraj nič — in to je glavni pridelek našega okraja. Obračamo se s prošnjo na mero-dajne faktorje, da nam priskočijo izdatno na pomoč, ker drugače bo zagosjx>dovala pri nas lakota. Velika Planinska ravan — jezero Planina pri Rakeku, 23. sept. Pri nas povodenj ni nekaj izrednega. Sedanja povodenj pa je po svojem hitrem nastopu nekaj nenavadnega — prišla je, skoro bi rekel, v par urah in 'ega nismo vajeni. Strašna je bila noč med sredo in četrtkom. Kmalu po polnoči se je začelo bliskati, grmeti in treskati in med silnim &išem je lilo neprestano do jutra. Struga reke nec, ki je bila prejšnji večer skoro popolnoma prazna, se je napolnila z ogromno maso vode, ki je prestopila svoje bregove in se razlila po ravnini. Ljudje so strmeli, ko so ta res nenadni pojav zjutraj videli. Čez dan v četrtek je bilo mirno in skoro brez dežja — a voda je stalno hitro naraščala brez dvoma vsled dotoka iz cerkniškega jezera, ki se je tudi napolnilo. V noči od četrtka na j>etek pa se je ponovilo isto kakor prejšnjo noč. Zatvornice neba so se odprle, pridrvele so ogromne mase vode, ki so poplavile vso veliko ravnino, takozvani »planinski log«. Vsi travniki in tudi njive so pod vodo. Skoda ogromna in to letos že drugič. Prva vodna katastrofa je bila spomladi. Letos so ljudje otavo radi suše bolj pozno kosili, sedaj 60 imeli mnogi otavo pokošeno in v kopicah, te so sedaj vse v vodi in se- iz vode nič ne vidijo. Posebno veliko škodo trpe prebivalci vasi Laze, Jakovica in Grčarjevec; tam je tudi voda zalila njive. Komaj so si po spomladanski katastrofi malo opomogli, uničene njive obsadili s krompirjem, tuttščico in fižolom, obsejali z repo, prosom in ajdo, in sedaj je tudi to ponovno uničeno. Nujna pomoč je potrebna, Prvo odpis davka. Voda 5e stalno nara&ča in je že zalila obe okrajni cesti: ono v Logatec in na Rakek, Vsi po grozdje v Belo Krajino v nedeljo 1. oktobra! HITITE S PRIJAVAMI, Cerkev čez oltar v vodi Vaš poročevalec se je peljal z vojaškim pontonom od hiše' do hiše, od vasi do vasi. 2e od daleč smo zagledali struškega župnika g. Andreja O r e h k a , ki nam je mahal, še vedno zapurt v prvem nadstropju župnišča. Ko smo splezali po lestvi v župnikovo stanovanje, smo videli, kako se je g. župnik zavaroval pred vodo. V prvo nadstropje je spravil vse, kar je le mogel. Na mizah so ležale hranilne knjižice njegove posojilnice ter druge listine. Spravili smo ga doli, ker je bil potreben pri razdelitvi živil, Odondod smo se napotili dalje proti cerkvi. Cerkev sama jc globoko v vodi. Voda je dosegla že tabernakelj in bati se je, da udere vanj. Sredi cerkve plavajo klopi in drugi predmeti. Pokopališče, ki obkroža farno cerkev, je popolnoma pod vodo. Le tu pa tam gledajo iz vode konice križev, drugega nič. Poslopje konsumnega društva je globoko v vodi in je vse blago uničeno. Samo tamkaj cenijo škodo na 250.000 Din. Kapelica pred cerkvijo je prav tako skoraj vsa v vodi. Do prvega nadstropja je v vodi tudi trgovina Julke Pugclj, kateri je voda odnesla vse blago. Gasilni dom, stara in nova šola, vse je v vodi. Ljudje rešujejo na splavih, kar se rešiti da. Nad 50 poslopij razdejanih Nato smo se odpeljali do Kolenče vasi, ki je vsa v vodi, med drugimi tudi hiša županskega urada. V sobah plavajo občinske listine. Tudi vse druge vasi so globoko pod vodo. Skozi okna se vidijo mize, stoli in drugo pohištvo, ponekod je bila na mizah še večerja, ker so ljudje v strahu pred povodnijo zbežali, Najstrašnejša slika pa se nam je nudila, ko smo prišli do Podtabora. To vas je voda kar pokrila. Sem in tja se vidijo lc še slemena streh. Čez 50 gospodarskih poslopij in hiš je voda podrla in deloma tudi odnesla. Ljudje iz te vasi so si rešili samo golo življenje. Zbežali so na bližnje griče. Najhujše pa so bilj prizadeti sledeči iz vasi Podtabor: Tisu Ivana, Iglič Janez, Oberstar Marija, Božič Anton, Edvard Pogorelec, ki mu je voda med drugim odnesla tudi vse skladovnice lesa, Alojzij Rus, Anton Pogorelec, ki mu je voda odplavila razen drugega tudi dinamo stroj, vreden nad Din 50.000, Kralj Janez, Pogorelec Marija, ki trpi veliko škodo na biagu, ki ga je imela v svoji trgovini, Križman Franc, Božič Rudolf, ki mu je voda odnesla kozolec, skedenj in svinjak, Rus Janez, Dolenc Martin, Rus Anton, Gorše Marija, Kočevar Henrik, Pugelj Franc, Dernuld Janez, Krizman 'Ignac, Rus Alojz, ki mu je voda podrla hišo. Kako močna je bila voda, dokazuje dejstvo, da je odnašala skednje in kozolce po dva do tri metre daleč. Pomagajte nam! Samo Pod taborom je 150 oseb brez strehe. — Ljudje so, kakor rečeno, brez vseh sredstev in jim je potrebna nujna pomoč. Potrebno bi bilo, da bi vojaštvo ostalo v tej kotlini in popravilo ljudem hiše in skednje. Vsi po povodnji prizadeti kraji naj bi se oprostili davkov. Poplavijenci so Vašega poročevalca naprosili, naj »Slovenec« objavi oklic na slovensko ljudstvo in jugoslovansko javnost, naj prihiti s svojimi materijelnimi viri na pomoč, ker so brez vseh sredstev. ...... ■■ . ' r " ■ —. . . ., ker se sprejemajo samo do tega četrtka. Informacijo daje g. Novak, manufakt. trgovina, Kongresni trg Poplave na Hrvatskem Zagreb, 25. sept. Vode, ki so poplavile Slovenijo, so v noči od sobote na nedeljo in še včeraj navalile v hrvatsko Posavje. Sava je od ure do ure vidno naraščala, tako da so morale oblasti ob vseh nasipih organizirati varnostno službo za primer, da bi votle podrle nasipe in se zagnale po ravninah. Včeraj je padel prvi nasip v okolici Kajzerice, kjer je voda dosegla 452 m. Popoldne je voda na veliko radost ljudstva, ki je vse dojx>ldne čakalo na nasipih, začelu polagoniu zopet upadati iu je nevarnost kata-strofalnejSih poplav šla mimo. Nasipi vzdržiio 4.60 m nad normalno višino in je manjkalo torej le še 8 centimetrov, pa bi se voda vsula tudi v hrvatsko prestolnico. Toda na oni strani Save, kjer so nasipi slabejš' in nižji, se je Sava zagnala vse do Sv. Klare in do Odre. Raz nasipa pri mestnem kopališču se nudi strašen pogled na desni breg, kjer se do obzorja raztega samo veliko nepregledno morje. Tudi na levi breg je prilezla talna voda in poplavila nekaj vasi, kot na primer Petruševac, vus Pod-kopniak, ki so jo oblasti danes izpraznile, ter nekoliko hiš, ki so zgrajene izven varnostnega obroča nasipov. Škoda je največja na desnem bregu, kjer je na desetine kilometrov daleč vsa letina, kolikor je je bilo še na polju, uničena in pokopana pod blatom, ki ga je Sava navlekla iz gornjih jiredelov svojega toka. Posledica poloma nasipov pri Kajzerici je bila ta, da se je moral omejiti tramvajski promet, ker je ceste zalila voda. Tramvaji so vozili samo do železniškega mostu na Savski cesti. Ves ostali vozovni in avtobusni promet je bil popolnoma prekinjen jw) Savski cesti in okolici Trnja. Mi smo se lahko na lastne oči prepričali, kakšna je morala biti katastrofa v Sloveniji, ko smo videli, da nosijo rjavi besneči valovi Save s seboj vozove, strehe od kolib in malih hlevov, svinjakov, ogromna debla in velikanska drevesu, poljske pridelke, kar se je gro-madilo pod mostovi, kjer je voda domala dosegla višino mostov, tako železniških kakor osebnoprometnih. Prebivalci ob obrežjih Save pripovedujejo, da je Sava vso noč naravnost grmela in tulila, iz česar se da sklepati, da je bilo neurje ponoči še mnogo hujše. Dolžina porušenega nasipa znaša 100 metrov. Skozi ooprtino so se s strašnim bobnenjem vsijiali razbesneli valovi po okolici. Mestno kopališče je utrpelo precejšnjo škodo, istotako tudi posestvo mestne občine, ki je moralo biti prisilno izpraznjeno. Ve« čas, dokler je trajala nevarnost, sta se nahajala ban in nitotni načelnik na najbolj nevarnem terenu, medtem ko je občina poklicala več tisoč delavcev in zaprosila tudi za vojaško pomoč, da se prepreči katastrofa. Oba dostojanstvenika sta prisostvovala pri izpraz-njevanju Černomerca in Janina, kjer je vse uničeno, nadalje pri reševanju vasi Svetice s čolni, ki so bili dvignjeni iz Maksimira. Konii-misija je ugotovila, kje bo treba zgraditi nove nasipe in izračunala, da je potrebna vsota 120 milijonov Din. Južno od Zagreba ne obstoja nobena nevarnost več. Pač pa javljajo iz Srpske Mora-vice, da sta tam utonila dva otroka, ki jih jo Sava pomedla raz most. Regulacija Ljubljanice se mora takoj nadaljevati in čimprej dovršiti Kočevske ulice še vedno poplavljene Kočevje, 25. septembra. Voda, ki je v teku včerajšnjega dne narastla in poplavila mesto Kočevje v spodnjem delu, je danes začela odtekati in upadati. Vendar pa so ulice v spodnjem delu mesta še polne vode, tako, da je promet mogoč le s čolni. Voda je iz Kočevja drvela proti Dolgi vasi in Mozlju ter je najhujše zadela le-lo vasi: Dolgo vas, Livold, Črni potok. Zajčjo vas, Mozelj, Koželje, Spodnji Mozelj. Rein-thal ter Knežjo Lipo. Odondod je voda drvela proti Kolpi, ki je zaradi močnih pritokov, zlasti Cabran-ke, začela silno naraščati. Vse njive in travniki na tej strani Kočevja so pod vodo in popolnoma uničeni. Vsi poljski pridelki so uničeni. Tudi tam je potrebna hitra in izdatna pomoč. Smrtna nesreča v Kompoljah Kompolje, 25. septembra. Snoči se je tukaj ponesrečila, ko je pokladala živini, žena bivšega župana Matije Samca. Padla je z lestve na cementna tla ter si razbila lobanjo. Takoj so poklicali duhovnika in zdravnika, a vsaka pomoč je bila zaman. Pred nekaj dnevi je zalila voda tudi hišo nesrečne pokojnice, ki ima 11 otrok in so sedaj ostali brez pravega varuha. Z nesrečno Samčevo družino sočuvstvuje vsa dobrepoljska dolina. Pogreb bo jutri. Plazovi Šmartno pri Litiji, 25. sept. Vode so odtekle. Pokazalo se je razdejanje div-jiih valov. Po polju je nanesla voda polno kamenja in odnesla rodovitno prst. Ceste so razdrte zlasti v Šmartnem do 1 m globoko. Na Ustju je voda spod-kojiala betonski kanal in ga s ploščami vred- raztrgala. V Jablanici je voda odnesla betonski most. Na Bregu je Sava ob desnem bregu odnesla skoraj do 5 m travnikov v dolžini več 100 metrov. Tukaj je nujno potreben obrambni zid, če ne grozi, da odnese vso zeml jo do vasi. Na Gradišču se je utrgal plaz v dolžini 60 in in 50 m visoko in zdrvel s prstjo vred v dolino. V Št. Jurju pri Polšniku je plaz podrl in odnesel dve hiši, katerih ena je bila pravkar dozidana. Ni mogoče do podrobnosti popisali, tako je razdejanje, ki se je pokazalo sedaj. Sava nnglo vpada Črnuče, 25. septembra. Sava prav naglo upada. V soboto je dosegla 2.50 tn nad normalo. Danes do popoldne je že padla za 1.50 m. V soboto in včeraj je Sava vlačila seboj najrazličnejše stvari, tako drevesa in mnogo lesa. Tudi pet preiičev je plavalo po Savi. Pravijo, da jih je odnesla iz bližine Medvod. Sava je odtrgala pri Črnučah oh bregovih innogo zemlje in je na eotovih mestih popolnoma spremenila svojo strupn. Katastrofalna poplava, ki je zopet zadela Ljubljansko barje, vpije glasno, da se z regulacijo Ljubljanice ne sme odlašati. Škoda, ki jo je povzročila spomladanska poplava, je po podrobnostih ln točnih cenitvah mestnega magistrata in okrajnega načelstva, znašala nad 3 milijone Din. Ker ni verjetno, da bi voda sedaj odtekla pred eniin tednom, bodo uničeni izvzemši koruzo, vsi pridelki nn polju: krompir, kolikor ga je še v zemlji, repa, pesa, korenje in zelje. Razen tega bo po kleteh imičenih mnogo že spravljenih pridelkov, tako da bo škoda dosegla isto vsoto ali pa znašala še več. To je za eno leto za uboge Barjane več kakor preveč. Mimogrede bodi omenjena velika škoda na divjačini (zajcih, jerebicah). Sedanja poplava, ki je že ogražala srednji steber na frančiškanskem mostu, pa je pokazala tudi nevarnost, ki preti Ljubljani, če se delo ne dovrši čimprej. Srednji steber frančiškanskega mosta, ki sloni na pilotjh, je bil letos spomladi I>oglobljeri in zavarovan z betonskim oklepom. Ker pa dno okrog njega še ni tlakovano — ni bilo zavarovano, kakor je predlagala terenska sekcija, — jo v mehkem svetu začela voda izpodjedati ta betonski oklep. Slična nevarnost laiiko nastane za celo progo od frančiškanskega mosta do zatvornice, kjer bi deroča voda lahko izpod jedla tudi obrežne zidove. Katastrofe v takem slučaju si niti v domišljiji ne moremo predstaviti. Zakaj je začelo delo na Ljubljanici zastajati? Vse delo je bilo preračunano približno na 30 milijonov Din. Eno tretjino tega zneska naj bi plačala država, eno tretjino mesto, banovina in barjanska vodna zadruga pa po eno šestino. Država je dala prvo leto 2 milijona prispevka. Nikakor pa ni bilo mogoče doseči, da bi se zavezala z zakonom, da bo prispevala na leto vsaj to vsoto. Proti pričakovanju se jo la letni prispevek dvakrat znižal na 1 ntiljon Din in v letošnjem bud-žetu, dasi je bil unešen v načrt proračuna za leto / 1933-34, je v zadnjem trenotku izpadel. Z dosedanjim državnim prispevkom f>o 4 milijone Din, se je skupaj z mestnim, banovinskim in barjanskim prispevkom, izvršilo delo, proračunano na 15 milijonov Din, s popustom podjetnikov, za 12 milijonov Din. Torej je nekako polovica dela končana. (Poleg krize državnih dohodkov je vzrok, da je prispevek izpadel iz budžeta, tudi nekako psihološko nerazpoloženje centrale proti regulaciji Ljubljanice. Podzavestno se je skoraj razširilo mnenje, da je vse to delo le v korist mestu Ljubljani in nima za okolico bistvenega pomena, češ, da so se s tem denarjem zgradili tri mostovi in mogočni betonski keji. To je bilo čutiti pri raznih intervencijah. Sedanja katastrofa pa dokazuje, kako je bilo to jako razširjeno mnenje krivo. Saj so še sedaj celo pri nas in po deželi ljudje mnenja, da je tromostovje luksus, ker kljub pojasnilom ne vedo, da sta oba stranska mostova stala 1 milijon Din manj, kakor bi bil stal en nov srednji most sam. Mislim, da je danes vsa javnost soglasnega mnenja, da bo delo treba takoj nadaljevati in upam, da se bo tudi v Belgradu gradbeno in finančno ministrstvo po pojasnilih, ki jih dobi le dni, priključilo temu mnenju,. Proračun nadaljnjih del znaša še blizu 15 milijonov Din, brez popusta, ki se bo dosegel pri oddaji del, in brez obresti, ki bodo prirasle, če se bo plačevalo v obrokih. Delo za poglobitev Ljubljanice in tlakovanje dne do izliva Gradašeice ho stalo blizu 4 milijone Din. Delo od tu do konca bo stalo nad 5 milijonov Din, in sicer: poglobitev struge, utrditev brežin in prag ob prehodu v jvo-globljeno strugo ter provizorična zatvornica. Razen ! tega se bo napravila pod sv. Petra mostom močna j zatvornica, ki bo vzdržala vodo zlasti v suhih mesecih na določeni višini, da ne bodo barjanske kulture trpele vsled prenaglega posedanja zemlje. Gradbeni del le zatvornice bo slal 3 milijone Din in strojni del 2 in j>ol milijona Din. Ta jez se bo dal izkoristiti za električno centralo, če povzamemo torej gornjo številke, bosta moTala država in mesto prispevati še po 5 milijonov Din. Bano-vina in Barjani pa po 2 in pol milijona Din. Ako se zasigura flnansiranje vsega tega dela. je podana možnost, da se regulacija konča lahko do spomladi leta 1035. Ce bo do tedaj zgrajena tudi električna centrala, bo takrat lahko že tudi la delovala in dnjala jiar milijonov kilovotnth ur na leto, ki hi sicer ostale neizrabljene. Ali je mogočo financirati relo napravo? Kar se tiče mesta, pravim določno — da. Ce vstavi mesto skozi tri leta v proračun j>o 800.000 Din in če uvede tudi skozi 3 leta j>osebno izredno doklado na direktne davke samo po 5%, je finan-siranje zasigurano. Mislim, da ni ljubljanskega davkoplačevalca, ki bi se branil plačati teh 5%, da se dovrši za Ljubljano tako važno delo. Težje je z državo. Ker je, kakor omenjeno, izpadla iz državnega proračuna pozicija o državnem prispevku, je za letos možen državni prispevek le iz izrednih kreditov, kar je finančni minister tudi izrecno obljubil in je to zabeleženo v protokolu ministrskega sveta. Ce bi država mogla dati nadaljnji prispevek v letnih obrokih po 1 milijon Din, pa tudi, če bi dala letno 6kozi 12 let (obresti!) le po 500.000 Din, je finansiranje omogočeno, zlasti, ker so se že javile tvrdke, ki bi na slični bazi finansirale jez. Teh 500.000 Din ni predvojnih niti 40.00 kron! Prepričani smo, da bodo tudi banovina in Barjani v obrokih prevzeli izplačilo svojega deleža. Za finansiranje bi bilo torej pred vsem potrebno, da vsi faktorji zagotovijo točno, kako bodo plačali svoj prispevek. Potem se delo lahko pospeši. Te dni se je mudil v Ljubljani gradbeni minister v spremstvu načelnika hidrotehničnega oddelka. Zastopniki mesta so imeli priliko, da so se porazgovorili ž njima o tem vprašanju. Pretekli petek pa je imel šef odseka za regulacijo rek v ministrstvu za gradbe priliko, da je videl z ljubljanskega grada, kako naglo je voda zalila Barje, ki si ga je prejšnji pojx)ldan ogledal, ko je bilo šo nejDoplavljeno. Sklepam iz tega, da bo imela centrala odslej več zmisla za to najnujnejšo zadevo. Danes je tudi že terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice odposlala vlogo, v kateri zahtevajo mesto, banska uprava in Barjani, da se z delom začne takoj, ko bo odtekla voda. Kaj bo danes? Kino Kodeljevo: Ob 8: »Tiger«. Drama: Zaprta. Opera: Za prta. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. © Policijski zapori. Veliko preglavice dela mestni občini in policijski upravi sami vprašanje, kje namestiti policijske zapore. Ti so bili doslej nameščeni v justični palači. Sodna uprava pa nujno rabi te zaj>ore za mladoletne kaznjence, ki morajo biti po zakonu strogo ločeni od drugih, starejših kaznjencev. Bilo je podanih več predlogov. Sprva so proučevali načrt, da bi se policijsko ravnateljstvo z zapori vred namestilo v novi zgradbi, ki bi jo naj zgradili ob Miklošičevi in IPražakovi ulici tik kaznilnice. Temu načrtu pa so se mnogi upirali. Poz;neje so iskali razne lokale, pa noben ni bil prikladen za zapore. Nekdo je celo predlagal, naj bi Be sedaj opuščeni hotel Tivoli uporabil za policijske zapore. Pač bi tam kriminalni tipi imeli naravnost koinodno življenje I Toda ta nasvet je bil zavržen. Sedaj so začeli preurejevati stare odgon-slte prostore na rotovžu. Tam bodo namestili poli. cijske zapore. Bodo pač nekoliko od rok, toda ze-leni Henrik bo imel mnogo posla s prevažanjem aretiraneov na sodišče. © Zvišana sodna kazen. Pred velikim kazen ski m senatom l jubl janskega okrožnega sodišča j° bil maja letos obsojen na 6 mesecev strogega zapora absolvirani jurist Dušan Kermavner zaradi zločina po členu 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, namreč zaradi komunistične propagande. Senat apelacijskega sodišča, kateremu je predsedoval ap. s. dr. Gradnik, je na pritožbo drž. ložilca to kazen zvišal na Iri leta robije. O Ustanovni občni zbor društva »Ljubiteljev Slovenskih goric« bo 27. septembra ob 20 v kletni dvorani hotela Miklič. Vabljen vsak, ki se zanima za Slovenske gorice. , O Esperantski tečaj za začetnike se bo leto: vršil pod okriljem Kluba esj>eranlistov v Ljubljani v Delavski zbornici (1. trakt — nasproti knjižnice) Otvoritev v čelrtek. 18. septembra 1033 ob 7 zv Novo mesto Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno nada ljevalno šolo v Novem mestu bo v nedeljo 1. oktobra od 9 do 12 v upraviteljevi pisarni. Začetniki naj prinesejo s seboj učno pogodbo. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek 2. oktobra. Pouk na tei šoli morajo posečati vsi vajenci in vajenke iz: No-vega mesta, Kandifc, Žabje vasi, Šmihela, Broda, Irše vasi, Drske, Golne vasi. Rcgrče vasi, Bršlina. Ccgelnicc in Ločne. Novi telefonski imenik za Dravsko banovino je izšel s točno prekontroliranim stanjem telefonskih naročnikov meseca septembra 1933. Tisk imenika je enoten brez vsakih oglasov in mastnih tiskov. Dobi se po ceni Din 20— v Trafiki Prešernova ulica nasproti Glavne pošte ali po pošti pri upravi v Ljubljani, poštni predal 224. Skrivnosten dogodek na Savi Ljubljana, 25. septembra. Kak or vse druge reke, je močno narasla tudi Sava, ki odnaša s seboj vse polno poginulih živali. Po Savi plava mnogo prešičev, poljske divjačine, zlasti zajcev, pa tudi krtov. Krti pa so precej cenjeni zaradi njihovih kožuščkov in tako je nekdo iz Št. Jakoba ob Savi šel v soboto popoldne lovit krte na Savo. Med rogovilami je v močno narasli Savi naenkrat opazil, da se na vodi nekaj sumljivega giblje. Stopil je bližje in videl v grmovju v vodi ležečo že napol nezavestno tresočo se staro žensko. Obvestil je vaščane o svoji čudni najdbi. Žensko, ki je nihče pri Sv. Jakobu ni po- znal, so prepeljali v ljubljansko bolnišnic ni po-o. Ko Grozna nesreča na paši Vitanje, 23. septembra. V ponedeljek 18. t. m se je smrtno ponesrečil učenec 5. razr. Iršič Ivan, ko je pasel živino. Krava mu je padla v globok, kotlu podoben jarek. Prestrašeni deček je*istotako skočil v kotanjo, meneč žival na kak način ven spraviti, kar bi bilo pa izključeno. Pri tem delu ga je pa krava pohodila smrtno nevarno. Poškodovana je bila glava, prsni koš ter zlomljena roka. Našli so ga mrtvega pod prežvekujočo kravo, ki se je bila vlegla še na polživega fanta. Domačim se je nudil grozen prizor, ko se je videla samo ranjena glava izpod krave. Zlobna roka požiga slov. domačije Ptuj, 25. sept. Komaj so pogasili požar pri posestniku Francu Osenjaku, o katerem smo poročali v nedeljski številke, že je začelo goreti naslednjo noč pri posestniku Francu Sardinšeku. Zgorelo je gospodarsko poslopje, kolarnica iti svinjaki z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem. Stanovanjsko poslopje so gasilci sicer obvarovali pred ognjem, pač pa so plameni zajeli gospodarsko poslopje soseda posestnika Štefana Babovšeka. Vendar se je posrečilo z velikim trudom to poslopje obvarovali v toliko, da znaša škoda le okrog 3000 Din, med tem, ko utrpi Sardinšek čez 30.000 Din. Pri reševanju svojega sina Ivana Sardinšeka, ki je v hlevu spal in ni slišal preteče nevarnosti, ter pri reševanju svinj, se je Franc Sardinšek nevarno opekel. — Na kak način se je malo zavedla, je bila tako zmedena, da ni mogla dati nobenega odgovora. Vse je kazalo, da nima zdravega razuma in so jo zato z internega oddelka oddali na opazovalni oddelek. Toda starka si je v vodi nakopala močno prehlajenje in je danes ponoči umrla. S težavo so zvedeli v bolnišnici za njeno ime. Ženska je leta 1867. rojena Marjeta Kranjc in je bila baje kuharica pri orožniški postaji v Kočevju. Kako je Marjeta Kranjc prišla v vodo, ni prav nič znano. Morda je hotela izvršiti samoumor, morda je v duševni zmedenosti zašla v vodo, morda i pa jo je kdo pahnil. Ta dogodek najbrže ne bo zlepa pojasnjen. Trbovtie Reklamirajte! V volivnih imenikih manjka pre- . cej imen, posebno mlajših volivcev Pojdite si pre- j gledat volivne imenike na občino. Zadnji čas za popravke je v sredo Otvorit ev nove izolirnice. Nova občinska bolnišnica za nalezljive bolezni bo blagoslovljena in otvorjena v soboto. Izredna občinska seja se bo vršila v sredo popoldne z edino točko dnevnega reda: »prejem novih občanov, da bodo lahko kandidirali za občinske volitve. Radio je prišlo do požara, še ni pojasnjeno, suini se pa, da je požar zanetila zlobna roka. Zavarovalnina krije lc deloma nastalo škodo. 01 og, • Koledar ^ Torek, 2corpora delictic (dvoje vil, kol). — Žrtve nedeljskih pretepov. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 26-letnega Feliksa Grab-nerja, progovnega delavca iz vasi Jarše v občini Št. Lambert pri Litiji. V nedeljo zvečer so se fantje >malo« stepli in pri tem je nekdo zabodel Grab-nerja z nožem v desno sence. — V neki gostilni v Dravljah so se v nedeljo zvečer tudi stepli fantje in v tem pretepu jo je izkupil ai-letni Ivan Pečnik, posestnikov sin iz Dravelj 16. Nekdo ga je zabodel z nožem v hrbet. — Neznan obešenec. Dne 14, septembra t. 1. so našli na Kozjaku, občina Zg. Sv. Kungota obešenega neznanega moškega, ki ni mel pri sebi nikakili listin. Samomorilec je 50 do 55 let star, 172 cm visok, podolgovatega obraza, temno kostanjevih že precej sivih las, ostrižen, gladko obrit, brke rumene, pristrižene, rumenih obrvi, modrih oči, v zgornji čelusti ima spredaj samo dva zoba, jx>sebno znamenje: ima bradavico nad levo prsno bradavico. Oblečen je bil v črni jopič s sivimi kvadrati, enak telovnik, sive karirane hlače, belo srajco z modrimi črtami, modre sjoodnje hlače, rjave nogavice, črne boks čevlje na zadrgo in gumi na petah. Obleka in f>erilo, dasi ni novo,, je bilo precej snažno. Neznani samomorilec je domnevno doma iz okolice Maribora. Dne 12. septembra t. 1. so ga videli na Kozjaku v družbi neke ženske, stare okrog 50 let. V svrho ugotovitve identitete je event. f»jasnila podati žan-darmerijski postaji v Zg. Kungoti ali pa okrajnemu načelstvu Maribor, levi breg. — Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu iu črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. — Velikega gospodarskega pomena in važnosti jo pri nas brezdvomno sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja že dozorelo, si naše gospodinje prav prizadevajo, kako isto dobičkanosno uporabiti. Iz. zadrege bo izborno pomagala izvrstna knjiga: Sadje v gospodinjstvu«, ki jo je spisal naš prvi sadni strokovnjak g. Martin Ilumek. Knjiga je razdeljena nn Iri dele. Prvi del opisuje razne vrste in sadna jilemena ter nego sadja itd. Drugi del se bavi z u|iorabo sadja, kako ga vkuhavamo in pripravljamo razno kompote, konzerve, marmelade in sadno sokove. Tretji del nudi razna navodila v konzerviranju in sušenju zelenjadi. Knjiga jo bogato ilustrirana in naj ne bo brez nje nobena slovenska gospodinja. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter velja 24 Din. — Kakor skromnost poveliča lepoto, tako se poveliča nasmeh z lepimi belimi zobmi, kateri so negovani z divno osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo oreoričal. Tuba Din 8__ Programi Hadio-Liubltana t Torek. 26. septembra: 12.15 Plošče, 12.45 Po-ročila, 13.00 Čas, plošče, 18.00 Otroški kotiček (Manca Komanova), 18.30 Potovanje po Poljskem (Vuga Odon), 19.00 Plošče, 19.30 Leninova in Solo-vjovova doktrina (prof. Željeznova), 20.00 (Prenos iz Peleša: Simfonični koncert, 21.30 Cas, poročila, 21.45 Plošče (jugoslovanska, češka in romunska glasba). Drugi programt» Torek, 2G. septembra: Belgrad: 19.30 Radio orkester, 20.30 Vokalni koncert ge. M. Rajič, 21.00 Klavirski koncert, 21.30 Vokalni oktet. — Zagreb: 20.30 Radio orkester. — BeromUnster: 20.00 Pikova dama, opera, Cajkov-ski. — Frankfurt: 20.00 Sestra Angelina, opera, Purani. — Leipzig: 15.00 Orkestralni koncert, 21.00 Simfonični koncert. — London: 21.15 Orkestralni koncert in solisti. — Milan: 20.30 Seljak-veseljak, opereta, Fall. — Praga: 20.00 Praški kvartet na harmoniko. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Varšava: 20.00 Lahka glasba, 21.10 Klavirski koncert. — (lz »Radio-Belgradc.) PODPETNIKI IPcofloilcd-GUMI USNJEM KULTURNI OBZORNIK Iz Narodnega gledališča Drama: Sonata strahov Še nedavno so nam Strindberga največ predstavljali z Očetom, Dolžnikom, Pelikanom, Gospodično Julijo in Smrtnim plesom. To »o na zunaj zaokrožene usodne zgodbe ali pa zevajoče razvaline človeških življenj: v njih se je do dna razkrilo sovraštvo med možem in ženo, poltenost, strastna razdvojenost narav, laž, neusmiljenje, pravi moderni človečki pekel. Odrešilne misli v teh delih ni, razen v kolikor sovraštvo do slabega in prctresljivost trpljenja budi misel o odrešenju. Večino teh Strindbergovih del smo pri nas gledali še pozno po vojni, kar vendarle dokazuje, da nam je bilo več tradicionalno poznavanje Strindberga kakor pa duhovne potrebe časa. Že v tistem času bi nam morala bili bližja dela, v katerih se pesnik trga iz človeškega pekla, proč od materije, z demonom trpinčene, in se .-amika v svet očiščenja in odrešenja. Zato je prav, da smo dobili v režiji C. Debevca pred nedavnim Nevesto s krono in zdaj Sonato strahov. Tudi te zgodbe niso lepe v sproščenosti in v jasni in otipljivi življenjski modrosti, nasprotno, grozni prividi so, porojeni iz žgoče žalosti nad človeško slabostjo; v njih je bupno tipanje za zadnjo človeško resničnostjo, zakaj za njo, proč od človeške potvare, sc začenja svet odrešenja. Sonata strahov nam v samih nakazanih simbolih prikazuje svet popolne laži, v njem je celo tisti, ki strastno razkrinkava svet, sam največji lažnik. Skrivnostni »Starec«, osrednja podoba zla-ganega sveta, jjredstavlja študentu vse življenje v »imenitni hiši« kot moralno mtakužo; ljudje samo zato še lahko žive drug poleg drugega, ker je vsak po svoje zlagan in nihče njegove laži nc razdira. Toda tudi »starec«, sam veliki okrutnež, samopašen lažnik in navidezen dobrotnik ubogega študenta, doživi svoj konec prav tedaj, ko se vsili v družbo človeških »strahov« in jih cinično kliče na sodbo. Tedaj se razkrije tudi njegovo življenje; »mumija«, slaboumna polkovnikova žena, njegova nekdanja nevesta, se za kratek čas zave in spregovori o njem resnico, in ta resnica ga žene v smrt. Tako je študent v spoznanju vsega hudega stopil na kraj, kjer se mu iz bolečine in vere odpirajo slutnje novega, boljšega sveta. Ko gleda, kako sredi rož umira gospodična, njegova ljubezen, edina, ki je trpela brez krivde, sc mu njena smrt razodene kakor sanja, iz katere sc prebudi v lepše jutro. Tedaj veruje: »In Bog bo otrl vse solze z njih oči; in smrti nc bo več in ne trpljenja, gorja ne več ne žalovanja, zakaj vse kar jc bilo, je minilo.« Ta nordijska »Lepa Vida« sega s svojo usodno pretresljivostjo do mozga in jc hkrati igra strastne katarze in hrepenenja po absolutni sreči. Študent gre sicer naprej v življenje, toda njegova duša je ranjena s silno vero, da se uboga zemlja mora spremeniti v nebesa. Uprizoritev takega dela je težka in tvegana stvar. Igravci in režiser nista samo oblikovavca ampak do neke mere tudi razlagavca dela; sama ga sprejmeta vase, doumeta ter nam v skladnosti besede in prostora s simbolom nevidnih resnic odpirata skrivnostni svet doživetij. Zato je g. Ciril Debevec kot režiser Sonate izpolnil veliko nalogo; vzbudil je v nas pretresljiva doživetja, kljub temu, da je simbolika Strindbergovega dela težka in da potrebuje tudi še kesnejše analize. To je predstava, ki vpliva trajno, zakaj vplivati začne šele, ko se prividi začno buditi v nas samih in dobe, preneseni iz gledališča, novo življenje, docela našo in splošnejše, kakor je zgodba sama. Vso moč je režiser, kakor vedno, tako zlasti tu, dal v besedo. Ta beseda jc pri vseh igravcih težka, skoraj prvinska. Toge postave, brez svobodne volje, usodno skrivnostne, so bile najznačilnejše v svoji maski. Najbolj pač Starcc g. Skrbinška, najindividualnejša in najgroznej-ša stvaritev; skoraj edini igravec v skrivnostni grozi. Poleg njega je ga. Marija Vera kot ■ mumija« ustvarila enakovreden, nadvse močan, pretresljiv igravski lik. G. C. Debevec je s trpečim zanosom postavil vase pogreznjenega študenta, tistega, ki doživi skrivnostno zgodbo in jc v svojem zadnjem delu obenem razlagavcc zgodbe. 'I o dvojno nalogo jc podal enotno in varno, da ni nikjer stopil iz rahle celote. Dve lepi podobi brez besed sta bili gdčna Slavčeva, Dekle ob vodnjaku, in gdčna Boltarjcva kot Gospodična, Izrazite simbolno karakterne maske in podobe so bili g. Kralj (polkovnik), g. Sancin (mrtvec), ga. Medvedova (zaročenka), g. Jerman (gosposki človek), gdčna Rakarjeva (vrntarica). Dobro igro sta podala oba sluga g. Plut (Johansson) in g. Polokar (Bengtsson), prvi kot odlično prikrojeni starčev spremljevalec, drugi s pritrto upornostjo trpeča starčeva žrtev. — Tudi scena, izvzemši hišo v prvem dejanju, ki je režijsko nerešena, vpliva smolreno in diha skladno vzdušje ukletega prostora in končne rešitve. — Morda po t c j prcoricnlaciji v Strindhcrgu dob mo kdai tudi nietfovo »Veliko noč- F. K. Popravi: V poročilu o »Agoniji« (20. septembra) se v predzadnjem stavku mora brati: Težki dialogi so kljub rahli zanesenosti, ki je na odru skoraj ncrazdružljiva z bistvom uprizarjanja, prehajali v zgodbe in dogodke in ustvarjali ozračje, polno neizprosne situacije. Opera: Pibotia dama Nova sezona. S skrbjo stopamo vanjo. Dela, velikega, resnega in odgovornosti do vse narodne skupnosti zavedajočega sc dela nam bo treba,'Dela, dvignjenega nad vse malenkostne osebnosti, nad vse družabne obzire, nad vse strankarske razprtije, dela, vsega posvečenega edino le pravi umetnosti! V kolikor se to delo tiče udejstvovanja kritike, bi sc bilo žc vendar enkrat treba zavedeti, da jc njena nujna dolžnost analiziranje in presojanje izvedenih del in njih vprizarjanja in prehodno iz tega čim najobjektivnejše pozitivno ali negativno ugotavljanje; dolžnost vprizoritcljev pa nujno in dobrohotno vpoštevanje, Lc v takem vzajemnem delu korenini prava zdrava rast umetniškega udejstvovanja. V operi smo pričeli s P. Čajkovskcga »Pikovt, damo«. Prav — po svoji vrednosti to zasluži. Omenjamo pa vendarle, da letošnji napovedani repertoar nima v smislu žc ob koncu pretekle sezone opozarjane smiselnosti in jasnosti dosti zaželjenega zboljšanja.' Pomanjkljivost tiči predvsem v premajhni pozornosti do novodobnih stremljenj in v prevelikem pogrevanju umetnin preteklosti, ko obstojajo celi zakladi kvalitetnih in vendar pri na« še neizvajanih del. Čajkovskcga »Pikova dama« je eno izmed znanih del ruske glasbene literature. Glavna vsebina ji je erotični, puškinovsko problematični svet. V silno, elementarno hrepenenje po združitvi dveh oseb posega usodni moment psihične bolcstnostl glavnega junaka, ki ga v nezadrževanem hotenju za utešilvijo erotične sile in v dosego tega za rešitvijo matcrijelne baze duševno zlomi skrivnost treh kart in požene obenem z njim v propast ljudi, stoječe z njim v ožji zvezi. Njegovo psihološko stanje prinaša na oder polno fantastičnih, strahotnih pojavov, ki dajejo vsej igri značaj grozotne tajinstvenosti. Čajkovskemu, ki sc je med Rusi poleg Rubinsleina najmočneje oklenil zapadnjaške romantične smeri, je ta sujet zato mogel sprožiti močno glasbeno doživetje, iz katerega se jc rodilo to prepričevalno delo, na eni strani polno čuvstvenih melodičnih in mehko harmoničnih izlivov, na drugi pa grozotnih, divje gnetečih se glasbenih izbruhov. Delo je glasbeno naštudiral in vodil ravnatelj Mirko Polič. Tehnično stran je izbrusil do prav zadovoljive višine in lepe sigurnosti. Orkester je to pot temperiral do sorazmerne moči (škoda, da lepše zvočnosti ne dopuščajo premaloštevilna godala). Glasbeno snov, ki se giblje v lahko razumljivi smeri naturalističnega opisovanja in slikanja, je prav interpretiral, pogrešali smo le mestoma malo več topline, odnosno pretrcsljivosti. Režija je bila v rokah prof. O. Šesta. V veliko zaslugo mu je šteti, da jc delo mestoma črtal in toliko preuredil, da je odpravil nebistveno navlako. Njegova celotna koncepcija se giblje na splošno v stilni skladnosti. Zunanjosti prizorov je vlil mnogo učinkovitosti. Premedlo in slabotno pa so vplivali momenti groze tajinstvenega sveta in psihičnih prelomov deloma v sceni, še bolj pa v igri, kjer sila igralcev ni zadoščala. Zbor je bil tu in tam šablon-ski in premalo živ. Sccnerija (po osnutkih g. Ulja-niščeva) sc ne zdi v skladu z realistično plastiko, ki jo zahteva ta stil. Enako sc je mestoma očito-vala neenotnost na odru s plastično ilustrativno muziko. Vloga glavnega junaka Hermana zahteva radi svoje psihološke zavilosti močnega igralca in je g, Marčec ni izčrpal, dočim je na pevski strani uspel. Gdčna Verbičeva jc v vlogi Lize pevsko prijala, a njena igra je bila premalo poglobljena. Skrivnostnosti in v peti sliki grozotnosli stare grofice je dala ga. Thicrryjcva ie še premalo izraza. Njena maska nima prave karakteristike (čudno, da se dame v naši operi tako boje starih mask!). G. Janko (knez Jelecki) je zlasti pevsko na lepi višini. Pavlini ge, Golobovc moramo priznati v petju in igri mnogo resnične toplote in lepote. Grof Tomski g. Primožiča, Surin g. M. Rusa pa ludi Če-kalinski g. Drmote pričajo o vrednosli. Čc omenimo 5e go. Španovo, go. Ribičevo, go. Ramšakovo in gg. Magoliča, Jelnikarja in Škabarja. ki so sodelovali v manjših vlogah, smo s tem navedli vse soliste. — Zbor sc je to pot lepo potrudil, le žal, da se mu na a capella mestih malce skali intonanč-na čistost. Prevod (g. N. Štrilof) jc literarno lep in muzikalno jasen. Ohi«U jp K!1 sorazmerno dober,- V. U. Ogromna škoda na Ljubljanskem barju... Ljubljana. 25. septembra. I Vode upadajo. Lepo solnčno vreme je vdah- | nilo med obupano prebivalstvo boljše razpoloženje. Vsi sicer zro s trpkostjo na razdiralno delo bes- | nega elementa, pa šli so na delo in začeli pospravljati razno navlako, ki jo je voda nanesla po domo- ! vih in hlevih. Vse množine vode se ydaj vale dalje proti vzhodu. Nad Ljubljano in okolico je zadnje dneve padlo vsega skupaj 263.5 mm vode, kar predstavlja tako količino, ki jo človek skoraj ne more doumeti. | Nad ljubljanskim ozemljem, na površini -10 kinJ, je padlo 105,400.000 hI vode. In vse te mase se sdaj počasi vale dalje proti Zagrebu in Belgradu. Po poljih je voda uničila mnogo zajcev in drugih živali. Na Barju je lahko človek opazoval, kako so plavali največji škodljivci poljskih pridelkov, mrainorji in miši. Po raznih krajih so padle še večje množine vode. Meteorološki zavod je do danes prejel več poročil. V Loki pri Zidanem mostu je v soboto padlo 130 mm dežja, v Skofji Loki v petek in soboto 152.1 mm, v Kamniku, kjer je neurje silno divjalo, je v soiioto padlo 132.5 mm, na Vrhniki 90.5 mm, v Trbovljah 94.8 mm. i Že včeraj popoldne so začele vode padati. Ponoči in danes dopoldne pa so naglo padle in zapustile za seboj grozno razdejanje. Ljubljanica ob izlivu v Savo je še vedno velika. Cesta iz Zaloga v Laze je bila popoldne na več krajih še pod vodo. Zaloški mlini so zaradi povodnji silno trpeli. Sava naglo pada. Ljubljanica je pri Fužinah v soboto imela najvišje stanje 2.80 m, dočim je danes padla za dobrih 50 cm. Barje je šc deloma pod vodo. Delavska kolonija na Galjevici je sedaj izven nevarnosti. Veliki Ga-ljevec je snoči naglo upadal in danes se je voda vrnila v njegovo ozko strugo. Ilovica je še tuintam pod vodo. Hujše je še vedno v Črni vasi, v Lipah in na Havptinanici. Tu voda še ni zapustila hiš in hlevov. Glavne ceste so še vedno pod vodo. Tako so za promet neporabne Ižanska cesta, cesta v Črno vas in Lipe, dalje cesta na Havptinanieo in Pernz-zijeva cesta. Mnoga druga pota so prav tako poplavljena. Ni kruha Na Barju je zavladala revščina in pomanjkanje. Ljudje nimajo kruha. Zadnje dni so razdelili do 1500 hlebov kruha, ki ga je dal v prvi vrsti na razpolago pekovski mojster g. Dolinar. Mnogim barjanskim rodbinam grozi v resnici prava bedi i Kmetje so si p° majniški povodenjski katastrofi izfiosodili večje vsote do 1000 Din denarja, da so mogli nakupiti nova semena. Sedaj, ko so upali na dobre pridelke krompirja, koruze in fižola, pa jim je ta katastrofalna jx>vodenj uničila vse. Uvedena jc za Barje pomožna akcija. Mnogo Barjanov pa bo |x>stalo tudi brez vsakega zaslužka in je računati na 1000 brezposelnih. Cenilna komisija Posebna cenilna komisija mestne občine bo prihodnje dni, ko se vode odteko, pričela s cenitvijo škode. Ta znaša približno do 1 milijon dinarjev. Barjani se sicer sprašujejo, kako ie to mogoče, da jim je davčna oblast kljub |x>mladan>.kim povodnjim predpisala tako velike davke. Treba |>a je poudariti, da so ti davki predpisani za preteklo leto in da se bo odpis davkov zaradi povodenjskih ujm izvršil šele prihodnje leto. Barjani se še vedno vozijo po čolnih Nekateri kmetovalci so spravili svojo živino, zlasti konje k Mokarju, ki je dal požrtvovalno na razpolago svoje lepo urejene hleve in skednje. Ponekod voda na cesti v Lipah stoji še do 2 m visoko. Računajo, da bo trajalo še nekaj dni, preden se bo voda s polj popolnoma odtekla. Tudi gorenji del Barja okoli Vrhnike in Borovnice trpi velikansko škodo. Okrajno glavarstvo je ukrenilo vse, da se uvede pomožn* akcija in škoda preceni. Ižansko polje močno prizadeto. Po sedanji velikanski povodnji je bilo tudi ižansko polje močno prizadeto. Take povodnji na Ižanskem ne jx>mnijo niti stari ljudje. Prif>oveduiejo po ustnih izročilh, da sliči sedanja jx>vodenj okoli Iga oni iz leta 1830. Torej prav pred sto leti je zadela Ig slična jx>vodenjska nesreča. Kakor nam f>oročajo iz Vrblenj, je včeraj f»poldne začela voda padati. Ljudje, ki so s strahoto zrli v razdiralno delo hudournika Iške, so se danes ohrabrili in začeli po fioljih (»spravljati. Iška je poplavila rodovitne njive od Iške vasi do Matcne. Uničila je vse pridelke. Vsi so jx>trebni nujne jx>moči. Iška, ki je silno besnela, je odnesla občinski most pri Straho-merju. Ta je bil ves pod vodo. V hlevih je živini segla voda do trebuha in so jo morali odgnati na varnejše kraje. Tomišelj, Brest, Vrbljenje in Matena so bili pod vodo. Kar Iška ni odnesla spomladi, je pa sedaj. Odnesla je tudi nekaj jezov. Čebele so silno trpele po povodnji. Na več krajih je voda odplavila panje. Okoli 20 panjev čebel je uničenih. Ogromna je škoda na Ižans»cm, ki se ne bo dala tako kmalu popraviti. Poplavljeno Barje: Ižanska cesta. (Fotografirano z acroplana.) Poplavljeno Barje: V sredini iola. (Fotografirano z aeroplana.) Pogled z Ižanske ceste proti Galjevici (Žena nese vodo od hidranta.) Poplavljena Ižanska cesta nekoliko naprej od Hauptmanice, pogled proti Igu. (Voz je ie v ponedeljek peljaJ do pesti po vodi) Barfe ob Ižanski cesti. Edino prometno sredstvo 90 za silo nbiti splavi. Narastla Sava: Pogled proti Jezici (Fotografirano z aeroplana.) Gospodars tvo Poostritev nadzorstva nad delovanjem trgovskih potnikov Razen na krošnjarstvo se stalno pritožuje legitimna trgovina tudi na delovanje trgovskih potnikov, ki obiskujejo zasebnike. Sedaj je banska uprava izdala nova navodila, v katerih naroča poostritev nadzorstva nad delovanjem trgovskih potnikov. Okrožnica je bila odposlana vsem okrajnim in mestnim načelstvom, upravi policije v Ljubljani in predstojnistvoma mestne policije v Celju in Mariboru. OKROŽNICA Izrabljaoč stisko in posebne okoliščine sedanjega gospodarstva so se pojavili trgovski potniki, ki so ponujali blago v nakup z ogromnimi 11)0 do 200 odstotki dobička ali pa se v kakem kraju stalno naselili in nakupovali blago od domačih produ-centov kot posredniki za prav tako ogromne provi-eije, ali pa so končno kupovali in prodajali blago ir večjem obsegu kot navadni krošnjarji. Znano je i>eč primerov izkoriščevalcev nepoučenega ljudstva in sicer inozemskih trgovskih potnikov, ki delajo v manufakturni, papirni, keramični stroki in še nekaterih drugih, zlasti pa tudi pri hmeljski trgovini, □lede manulakturistov se je ugotovilo, da so kupovali manj vredno tukajšnje blago in ga prodajali dva- do trikrat dražje po letoviščih in večjih mestih z ratiniranim nastof>om.'Kupčija jim je tako cvetela, da je tudi jx> prodani kvantiteti blaga daleč presegala promet malega detajlista. Ti ljudje niso samo oderuško navijali cene, temveč so tudi znali rafini-rano utajiti denar, skratka med njimi so tipi, na katere mora varnostna oblast j>olagati posebno jx>-zornost. V papirni stroki se slejkoprej dogaja, da ponujajo trgovski potniki blago pri zasebnikih, zavodih in uradih po višjih cenah nego tukajšnji de-tajlisti dotično blago prodajajo, v keramični stroki so nekateri izdelki cclo trikrat dražji nego domači itd. Ogoljufano prebivalstvo prepozno spozna, komu je nasedlo. Dasi zakon jiroglaša kupčijo trgovskih potnikov z zasebniki za nične in torej sklenjene pogodbe za netožljive, to določilo izgubi prakl čen uspeh s tem, ker stranke navadno blago takoj pri prejemu plačajo. V hmeljski trgovini posebej se dogaja, da trgovski potnik otvori stalno nakupoval-nico blaga na svoj račun, in ga jx> znatno višjih cenah prodaja inozemskim tovarnam. V tej branši bo sicer odpomogla sedanja boljša organizacija hnieljske prodaje. Če se omeni, da so nekateri trgov- ski potniki inozemci že leta in leta samostojno trgovali celo s tukaj nakupljeniin inozemskim blagom, ne da bi si pridobili obrtne pravice, ne da bi samo pare davka plačali in so znali uiti kazenskim predpisom, je jasno jiosebno z ozirom na zelo razpa- ZBOROVANJE PEKOV V BELGRADU V nedeljo so se zbrali v Belgradu delegali pe-kov iz vse države na prvi svoj sestanek. Iz Ljubljane se udeležujeta tega zborovanja gg. Ivan Bizjak in Karel Vidmar. Na konferenci so govorili o možnosti ustanovitve pekovske zveze za vso državo in o možnostih ustanovitve |x>sebnih pekovskih združenj jx> obrtnem zakonu. Nadalje so razpravljali o skupnem davku na poslovni promet (3%), ki se naj izpremeni v takso, katero bi plačevali mlinarji. Borza Dne 25. sept. Denar Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja in Curiha. Edino Berlin in Praga sta popustila, ostale devize pa so narasle. Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.85 zaklj., v Zagrebu na 8.635 in Belgradu 8.625, 8.60. — Grški boni notirajo v Zagrebu 38.50 30.50 (30), v Belgradu 38—39 (38). Ljubljana. Amsterdam 2308.18- 2319.54, Berlin 1362.01 — 1373.71, Bruselj 798.02—801.96, London 176.42—178.02, Curih 1108.35—1113.85, New York 3003.83—3692.09, Pariz 223.90—225.02, Praga 169.56 do 170.42, Trst 300.24—30X64. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez komr>enzacij 50.947 Din. Curih. Pariz 20 305, London 16.085, New York 339, Bruselj 71.975, Milan 27.125, Madrid 43.225, Amsterdam 208.25, Berlin 123.175, Dunaj 72.63 (56), Stockholm 82.75, Oslo 80.75, Kopenhagen 71.70, Pra- ga 15.30, Varšava 57.70, Atene 2.93, Carigrad 2.47, ukarešta 3.08. Dunaj. Dinar notira 8.89 den. Pariz. Ob 11.45. London 79.55, New York 16.50. London (zač.). Pariz 797/i0, New York 4.7425. Zlato v Londonu 132/9. Vrednostni papirii Dolarski papirji zaznamujejo nadaljnji padec. -Nasprotno je med dinarskimi papirji narasla vojna škoda, v kateri je prišlo do znatnega prometa. V Zagrebu je znašal promet 2000 kom. vojne škode in 2000 dol. 1% pos. Drž. hip. banke. Na dunajski borzi se je Trboveljska učvrstila od 10.70 na 11.50, v Zagrebu pa je nekoliko popustila. Ljubljana. 7% inv. pos. 51—53, agrarji 27—28, vojna škoda 245-248, begi. obv. 36—38, 8% Bler. os. 29—35, 7% Bler. pos. 28—30, 7% pos. Drž. i p. banke 47—50. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 51—52, agr. 27.50 den., vojna škoda 245-^246 (246, 243, 244, 245), 12. 146—147 (247), 6% begi. obv. 37—37.75, 8% Bler. jx>s. 30—34, 7% Bler. pos. 28.50—30, 7% po hit seno obiskovanje strank s ponujanjem nakupa, ki se zlasti po mestih zelo čuti, da jc temu treba energično napraviti konec. Zakoniti predpisi dajejo zadostno garancijo za odpravo tega gospodarskega izrodka. Po določilih sedaj veljavnega obrtnega zakona (§143. in si.) ne smejo trgovski potniki (agent;) obiskovati strank niti z blagom, niti z vzorci, ampak smejo z vzorci obiskovati samo trgovce dotične stroke zunaj sedeža njih obrta, zasebnike pa samo z vzorci na poseben poprejšen poziv pri firmi, a nikdar ne z blagom! (V kraju samem, kjer ima dobaviteljica sedež podjetja, velja za nekaj branš sicer pravica nabiranja naročil, a niti tukaj ni dovoljeno blaga po hišah prodajati.) Poleg tega, da sinejo trgovski potniki obiskovati samo irgovce iu še te samo z vzorci, je izrečno prejrovedano tudi inserirati, da se sprejemajo naročila n. pr. v stanovanju, niti se tu ne smejo naročila sprejemati, niti vzorci razkazovati. Brez poziva se sme zasebnikom razkazovati blago samo izjemnih strok, t. j. s šivalnimi stroji, s kolesi in še nekatere druge. Poslednja izjema pa je tako ozka, da se more v glavnem [»udariti načelo o pre|>ovedi obiskovanja ne-trgovcev bodisi z blagom, bodisi z vzorci. (Izjema glede urarjev in prodajalcev dragocenih kovin, ki smejo pač trgovcem nositi ludi blago ne le vzorce na ogled in ga izjemno tudi prodati, na načelu ne spremeni.) Zato pravi banska uprava doslovno: Priobčite lo pojasnilo vsem varnostnim organom, občinskim prcdstojnišlvom, razglasite ga pa tudi na krajevno običajen način zaradi znanja. Odredile poostreno nadzorstvo in pogosto kontrolo zlasti osebno nepoznanih in pa inozemskih potnikov. Kazensko postopanje bodi čim krajše in hitrejše, da doseže svoj namen. Opozarjate se, da /akon bas /a kršitev na ročilnih predpisov in samo v tein primeru izrečno nalaga kot postransko kazen tudi zaplembo blaga. V posebnih primerih premislite, ali ne bi javni interes narekoval še nadaljnje bolj efektne ukrepe, s katerimi bi se preprečilo omenjeno početje, pri ino-zemcih ludi, ali morejo še pričakovali, da se jim obnovi vizum na polnem listu, ali da se jim bivanje še dovoli. Vsak prikršek sicer nc bodi povod prekomernim ukrepom, ali v danih okoliščinah bodi kazen stroga. O omenjenih prekrških, ki jih zakrive sicer legitimirani trgovski potniki, obvestite vselej Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zaradi evidence, po možnosti s prepisom kazenske razpredelnice. Uprava državne bolnice ia duševne tioiezni v Kovlnu (Dana!) \ potrebuje za takoj: 1) 20 krav čiste simentalske pasme, dobre mlekarice ter I bika. Nadalje sledeče predmete, rabljene ali v popolnoma dobrem stanju: 2) 1 težji traktor dobre znamke (Fordson ne pride v poštev), 3) 1 razboj za tkanje platna, 4) 1 stroj za pletenje prostejših volnenih nogavic, 5) 1 popolno opremo za gledališko dvorano, b) 1 usnjato klub-garnituro, 7) 1 harmonij, 8) 1 tonfilm aparaturo, 9) 1 opremo za parno pekarno. Ponudbe, kolekovane z Din 5'— poslati na gornji naslov. KOVIN, 21 IX 1933 Uprava drl. bolnic? /a duSevne bolezni v Kovlnu Spod Italijanski plavači v primeri z našimi pos. DHB 47.50 48.50 (48.50). — Delnice: Priv. agr. banka 226-230, Šečerana Osjek 137—150. Im-peks 50 bl„ Trboveljska 80 - 90. Belgrad. Narod, banka 3600 3650 (3600, 3580), Priv. agr. banka 228-230 (230, 227). 1% inv. pos. 52—52.50 (52.50, 52), voj. škoda 240—246.50 (246.50, 245), 12. 248-240 (248), 6% begi. obv. 37 60 do 37.70 (37.70, 37.30), 8% Bler. pos. 35.25 bi, 1% Bler. pos. 30—31, 7% pos. DIIB 49-50 (49.50, 40). Dunaj. Don. sav. jadran. 53.40, Narodna banka 137. Landerbank 16.50, Alpine0.50, Steg 15 40. Trboveljska 11.50. Razpoloženje prijaznejše. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Cene pšenice so 102—105 za bč. blago po postaji, za ban. 70 kg težko pa 100; moka stane bč. 215—225, slav. 205; za koruzo bč. zahtevajo 67, za slav. nekaj več zaradi tovornine: 75—77. Letošnji pridelek koruze cenijo, da bo za tretjino manjši kot lani. Pri tem je treba upoštevati, da smo lani imeli v koruzi rekordno letino in da bo torej letošnji pridelek še dober. Vendar bi koruza za dozoritev še potrebovala solnca. Novi Sad. Koruza bč. bela 77.50—80; ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 103 vagone. Živina Dunajski živinski sejem 25. sept. Na današnji dunajski goveji sejem je bilo prignanih 854 volov, 399 bikov in 519 krav, skupno 1772 glav, od tega iz Avstrije 1376, iz inozemstva 396 glav. Cene so bile naslednje: biki 1—1.20, krave 0.95—1.20, voli 1.10—1.50, klavna živina 0.70—0.92 šil. za kilogram žive teže. Pri majhni ponudbi je bil promet znaten in so cene narasle: pri bikih za 4—7, pri kravah za 4, klavni živini za 3—5 in volih za 5—7 grošev pri kilogramu. Jajca Kljub temu, da produkcija povsod nazaduje, je položaj miren pri neizpremenjenih cenah. Glavni vzrok temu je, da dobiva Anglija začasno mnogo jajc iz Avstralije in Afrike in da kupna moč v uvoznih državah stalno nazaduje. Plača se 12.50 za 1 kg. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 23. septembra 1933. Darovi — Za A. Lušinov fond so darovali gg.: Kristijan Dermelj, veletrgovec 100 Din; Miro Jankole, trgovec 100 Din; Inž. Fr. Zupančič, industrijalec 100 Din; Aleksander Friedrich, industrijalec. 100 Din; Ivan Jeras, ravantelj 100 Din; »Ekonom . gospodarska zadruga v Ljubljani 100 Din; Ivan Av-sonek, industrijalec 100 Din; Albin Prepeluh. publicist 100 Din. Potreba |k> športnih stikih z Italijo je zlasti v plavalnem športu leto za letom večja, vendar ni še izgledov, da bi sc ti stiki ujio-staviji. Za enkrat ■•e l>odo morali prijatelji plavanju zadovoljiti s tem. ! a gaz/.etta della domenica« |>ri-naod je: 100 m prosto: ital. prvenstvo: 1. Cappellini. Milimo, 1:02.7; 2. Ganibetta, Dop. Fiat, 1:05; V Banchclli. Floren/a, 1:05.5: — jugosl. prvenstvo: I. \Vilfan 1.01.6; 2. Sonja no vič 1:02.6; 3. Gaz/iiri 1:04.2. 4X200 m prosto: Canottieri Milano 10:12.7; 2. lazio A. 10:1S.5; 1. Bologna Sjiortiv« 10:27.1: naši rezultati: 1. Jadran 10:11.6: 2. Jiik 10:247; 1. Ilirija 10:29.6. (Reprezentanca Ljubljane jc plavala letos v Gradcu v verificiranem bazenu 10:01!) 400 metr. prosto: 1. Siguori. Milano, 3:12.9; 2. IVrcntin. Bologna. 3:13.2; Giuntn. La/io. 5:27.5; — našj rezultati: I. Scnjanovič 5:20.8; 2. Mirni 5:21-2; 3. Bonučič 5:4(LS. Italijanski Jugoslavija:Švica 2:2 (0:0) Težko pričakovana tekma med nušo in švicarsko reprezentanco, ki sc jc vršila minulo nedeljo v naši prestolnici, je za nami. Kako veliko je bilo zanimanje za to srečanje, kaže rekorden obisk, saj jc bilo 13.000 glodalcev, kar jc tudi zn Belgrad neobičajna udeležba. , Tekma je izpadla neodločeno, kar pa ne odgovarja |>oteku igre; kajti naše moštvo je bilo skoraj vso prvo in dobri del druge polo-vicc v taki premoči, da bi zmago popolnoma zaslužilo. Zmaga bi bila zaradi revanža za naš l>oraz v Curih u zelo |>otrobna, lin drugi strani i>a zaradi svetovnega prvenstva, ki se vrši prihodnje leto v Italiji, lo nam ni uspelo kljub naši nadmoči in kljub izredni priliki, ki se nam morda nc bo zopet tako kmalu nudila. Najboljši mož v napadu jo bil Kragič, v halfliniji — ki je bila najboljši del moštva — pa Marušič. Krivdo za neodločen rezultat tiOM naša ožja obramba. Službene objave LNP (Nadaljevanje iz sejo p. o. dne 20. septembra 19»:».) Zavrne se verifikacija igralcev Križanca Franca in Čebulja Pavla, oba za ISSK Maribor. Maribor, in Mondererja Leea, fcupanca Alberta in Marčinka Alojzija vse za SK Itapid, Maribor, ker ni bila priložena predpisana taksa: nadalje verifikacija igralca Ninkoviča Jovana za SK Slogo, Ljubljana, ker niso v prijavnici navedeni vsi [Khlatki in ni bila priložena taksa. Na dopis SK Save, Sevnica, od 16. t. m. glede verifikacije igrišča, se sj>oroča, da sme pregledati igrišče samo zvezni sodnik. Vzame se na znanje dopis SK Javornik, Rakek, št. 57 od 18. t. m„ v katerem sporoča glede incidentov pri tekmi z SK Korotanom, Krflnj na Rakeku, dne 17. t. m. kakor tudi poročilo službujočega odbornika g. Gerla. Poziva so SK Korotan. Kranj, da pošlje glede te tekme svojo izjavo, obenem se naprošata tudi gg. sodnika .ki sta omenjeno tekmo sodila, da pošljeta svoje poročilo LNP. Vzameta se na znanje poslana seznama veriti- ZAHVALA. Vsem, ki so z nami čustvovali in izrekli ustna ali pismena sožalja, ko nas je zapustil nenadomestljivi, prisrčno ljubljeni in nepozabni soprog, oče, sin, brat itd., gospod DR. MARIO DOBRILA generalni tajnik ljubljanske borze najlepša zahvala. Globoko in vdano se zahvaljujemo preč. duhovščini, gosp. komandantu Drav. div. oblasti brig. generalu Cukavcti in častniškemu zboru, gosp. zastopniku bana drav, banovine načelniku dr. Rudolfu Marnu, predsedniku borze gosp. Dragotinu Hribarju, predsedniku trgovske in obrtne zbornice gospodu Ivanu Jelačinu, predstavnikom bančnih in denarnih zavodov in vsem ostalim zastopnikom gospodarskih korporacij. Iskreno zahvalo dolgujemo Rotary klubu za polnoštevilno udeležbo in za ganljive besedo gosp. Kavčiča ob odprtem grobu, številnim pevcem pod vodstvom gosp. pevo-vodje Prelovca za ubrane žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, sploh vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih urah, spremljali blagopokojnega na poslednji poti ali nam kakorkoli lajšali bolest slovesa. — Vsem ponovna iskrena hvala! ŽALUJOČI OSTALI. Stev, 13.460-2379 — 1933. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za dobavo in montažo cevovoda za vodovod v zgradbi carinske pošte I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici I. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ^ ter za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ▼se tri na dan 14. oktobra 1933 ob U. uri v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znašajo: 1. za dobavo in montažo cevovoda za vodovod 67792.10 Din; 2. za popravilo lesenih ramn 48 574.53 Din: 3. za popravilo carinskih skladišč 60.570.02 D. Za vsako izmed dobav je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti. Ponudbe je kolkovati po § 9 zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932. Službene Novine br. 70 XXIX z dne 26. III. 1932 Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. V Mariboru, dne 23. septembra 1933. Mestno načelstvo mariborsko. olimpijonik jc dosegel letos v morju odličen rezultat 5:05.71 100 m hrbtno: t. Omcro, Trst, 1:16.8; 2. De Zucco, Romu. 1:17.9; 3. Bruno, Milano, 1:28.1; naši rezultati: I. \Vilfan 1:14.3; 2. Caz/ari, 1:15 in 7 des. sek.; 3. Ciganovič 1:18. 200 m prsno: 1. Man/oni 3:07.6; 2. Benuzzi, I^izio, 3:00.5; Massa, Napoli, 3:11; naši rezultati: 1. Hribar 3:07; 2. Grkinič 3:10.8; 3. Lu-kačič 1:11.4. Dame: 100 m prosto: I. Sulligi, Trst. 1:19.3; 2. Ber- nolioh, Napoli, 1:10.9; 1. Toso, Trst, 1:24.9; — naši rezultati: 1. Roje 1:19.7; 2. Lampret 1:19.8; 3. Jcrinič 1:21.8. 400 m prosto: I. 'I oso. Trst, 6:44: 2. Sulligi, Trat, 6:45; 3. Bernclich h:47.6; — naši rezultati: 1. I -iinprct 6:26.5; 2. Hoje 6:2b.9; 3. Ivančič 7:08.'). Ako bi sc navedeni program plaval v obliki dvomalcha Jugoslavija : Italija (točke 5, 3. 1, štafeta dvakratno), bi le ta izpadel 30:40 v našo korist. Točnejšo sliko o razmerju italijanskega plavalncgu s|K>rta do liušcgu bomo I h h l.i I i kasneje, ko bo tudi naša plavalna zve/.u objavila listo desetih najboljših phivačev vsake discipline. Zanimivo jc. dn najdemo med pla-liranimj »Italijani« tudi čisto slovenska imen« k.ikor: l.okar, Volk in Ježek. eiranih igralcev za zvezno kartoteko ISSK Maribora. Maribor in Athlotik SK, Celje. Opozarja se Athle-tik SK, da seznamu niso bile priložene slike, katere naj takoj pošlje. U seznama verificiranih igralcev ho črtajo: Rilumel lierbert, HudelUt Vinko, Krastnik Virgil. Filipič Malo, Medvešček Milan. Lunder Dušan, Cestnik Ludvik, Hribar Alojz. Humtovlje. —Simčič Rafael. Klembas Ferdo .oba ?.SK llermes, Ljubljana; Podlunšek Franc, SK Rudar, Hrastnik; dr. Rulje-vič Z.vonko, Keržan lieribert, Saje Marjan, v>i ASK Primorje; li. Sattlcr Franc, Dobrajc Albin, Omerza Anton, šeleker Franc, Gradiš^r Gustav, K ran jo Martin, Nikolič Knjko, vsi Athletik SK. Celje; Mahkovec Alojzij. Ovin Viljem, Zujmnčič Ladislav, Poeschel llugo, Rilitar Miroslav, Vidmar Miro, Retetto Rvgen ml., Derganc Kazimir. Domi-celj iiogdan. Černo Boris, Mavec Leopold, Mravlje Božidar, Ladiha, Karel. I sten i č Rado, Zupančič Danijel, Kreč Miroslav, Krašovec Ivan, Franetič Anton. I/)žar Miroslav, Kavečič Josip. Thuma Etnn-nuel. Pavi i č Josip, Softič Tufo, Marovič Branko. Hurgar Stane. Mlakar Milan, Lombar Milan. Zadel Samo, Jenko Boris, Podbevšek Frane. Pogačnik Miro, vsi SK Ilirija, Ljubljana. Opozarjajo se vsi klubi, ki imajo prijavo in Izvedbo prvenstvene tekme, da isto pravočasno javijo l,NV\ obenem čas in kraj (igrišče) tekme. Klubi, ki |>ošiljajo denar po poštni nakaznici, naj vedno sporoče na drugi strani, v katero svrho ga pošiljajo. — Tajnik II. Sklepi se!e upr. odbora LNP dne 22. septembra; Na znanje se vzameta dopisa JNS št. 2300 in 2281 z dne 16. IX. in 20. IX. ter dopis SK Marsa št. 2 z dne 20. IX., s katerim javlja novi odbor (predsednik g. Saksida F.., tajnik 1. g. Novak J.). Dostavi sc JNS protest Ilirije od 3. IX. proti sklepu redne glavne skupščine LNP od 13. VIII. v zadevi uvrstitve kluba v II. razTed. Ukinja sc suspenz, izrečen nad igriščem Ra-pida, pač pa sc kaznuje Rapid po čl. 46 kaz. Pravilnika JNS z globo 500 Din, ker _ kakor je razvidno iz zapisnika Mo Maribor, sestavljenega v prisotnosti delegata Rapida in po njem podpisanega dne 5. IX. — ni prijavljal tekem policijski upravi v Mariboru, radi česar ni bilo na igrišču policijske straže. Dovoljuje se igranje vseh tekem na igrišču Rapida, če Rapid doprinese Mo Maribor izjavo pol. uprave v Mariboru, da je ista pripravljena staviti na razpolago za tekme na igrišču Rapida policijsko asistcnco. Nadalje mora Rapid vedno k vsem tekmam na svojem igrišču postaviti potrebno število rediteljev. Za prvenstvene tekme določi število rediteljev Mo Maribor. Na osnovi poročila podzv. sodnika g. Hegcdičr o prekinjeni tekmi ČSK, B—Slavija B (Varaždin) dne 3. IX. se preda kaz. odboru igr. Vega (ČSK). Imenovanega mora ČSK takoj zaslišali, rok do 30. IX. ter zapisnik, ki ga je podpisal imenovan igralec, poslati LNP do 30. IX. SK Svobodi Tržič sc bo pismeno odgovorilo na njen dopis od 19. IX. Predata sc 0ZKS pri LNP gg. ss. Jordan in Plundner. Na osnovi čl. 10 Pravilnika o zveznih prv. tek mah se razdeli klube LNP v razrede v smislu sklepa skupščine LNP z dne 13. VIII., kar jc žc bilo objavljeno. Občni zbori Mo se bodo vršili v sporazumno določenih dneh ter bodo v tej zadevi prejeli Mo dopise. Tajnik I Priznani svetovni rekordi dirkača Maiirlrc Richarda. Mednarodna kolesa reka zveza (U. C. I.) jo prizhala nove svetovne rekorde kolesar skega dirka Muuricc Richarda, ki jih jc postavil 20. avgusta t. 1„ in sioer: Na ^ km: 6:36.8 (prejšnji rekord 6:31.4); 10 km: 13:15 (prejšnji rekord 13:29.8); 20 km: 26:16.4 (prejšnji rekord 27:05.8); »0 km: 39:58.8 (prejšnji rekord 40:38): tO km: 31:20.4 (prejšnji rekord "14:18.4). Enotirna vožnja: 44.777 km (prejšnji rekord 44.247 km). MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za tnali oglas Din 10*—. Moli oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnoga značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din S'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltl znamko. '0 m jgtrgvs i Kmečko dekle gre 2 meseca brezplačno v službo v pomoč gospodinji. Naslov v upr. »SI.« pod št. 11354. (a) Mesarski pomočnik star 29 let, išče službo. Opravljal bi tudi druga dela. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Mesarski pomočnik« št. 11338. (a) I Vajenci Učenca II z dobro vzgojo in primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v biši. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dober ra-čunar« št 11242. (v) tlužbodobe Siroto sprejmem poleg kuharice in sobarice, za lažja gospodinjska dela. Ponudbe na upravo • Slov.« pod »Vsa oakrba« št 11243. (b) Pouk Prlkroievolni tečaj za damska oblačila se vrši od 2. do 14. okt. 1933 t priznani strokovni šoli. Teiaj toplo priporočam tudi za privatno uporabo, ker se vrši točno po novo izdani knjigi ..TOALETA" katera je v vseh knjigarnah in tudi v šoli sami na razpolago. Prijave sprejema in vsa toiadevna pojasnila daje lastnik šole T. KUNC, Uubljana Sv. Petra c. 4/II. Služkinja pridna, poštena, zdrava in močna, vaiena vseh hišnih del in kuhe — se aprejme. Starost od 24 do 28 let. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko • Priprosta« št. 11252. (b) Iščemo poštenih in zanealjivih zastopnikov iz vseh krajev Slovenije: lep zaslužek poleg rednega dela. Ponudbe na upravo »SI.« sod značko -Poverjenik« It. 11316 (b) kulinr dofcer in pošten se sprej-/ne takoj v službo. — Zagreb. — Samostan Sv. i Duh 29 Učni tečaji Trg. društva »Merkur* v Ljubljani Trgov, društvo -Merkur« namerava prirediti ob za-doatnem številu udeležencev večerne učne tečaje ob delavnikih od 19 do 21 za slovensko trgov. korespodenco, knjigovodstvo, strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo, laški in nemški jezik. Prijave v društveni pisarni od 9 do 12 in razen ob sobotah, od 15 do 17 (Gregorčičeva 27, priti., Trgovaki dom. ODDAJO; Stanovanje petsobno in dvosobno -komfortno, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11356. č Lepo sobo veliko, separirano, s souporabo kopalnice, oddam eni ali dvema osebama. Staničeva 12, (s) Starejša ženska ali šivilja, katera razpolaga z 50—-60.000 Din gotovine, dobi stalno na-meščenje proti popolni garanciji. Ponudbe na upr. -Slov.« pod »Industrija« it. 11355. (b) Izurjeno pletiljo sprejmemo takoj. Naalov v upr »Slov.« pod štev. 11353. (b) Denar 300.000 Din s sodelovanjem, nudim ind. podjetju za povečanje obrata. Ponudbe na npr. »Slov.« pod štev. 300-11336. Stanovanja IŠČEJO: Boljša stranka mirna, brez otrok, išče za 1. november dvosobno stanovanje s kuhinjo, tudi v kaki vili. Ne predrago. Ponudbe pod zn. »Miren« na upr. »Slov.« it. 11110. (c) Učiteljica išče za november ali pozneje, manjše stanovanje s pritiklinami, za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dve« št. 11323. (c) Sobo lepo opremljeno ali prazno, oddam 2 osebama. -Bleiweisova 3-1., levo. s Opremljena soba se odda gospodu. Rimska cesta 20-11. (a) CTETO1! IŠČEJO: 5 poslovnih prostorov ali štirisobno stanovanje a pritiklinami, pritličje ali prvo nadstropje, išče državni zavod. Naslov v upr. »Slov.« pod 11324. m ODDAJO: Dva lokala s pritiklinami, se takoj oddasta v sredini meata. Primerna sta za trgovino, pisarno ali delavnico. -Naslov v upravi »Slov.« pod it. 11225. (n) Lokal primeren za vsako obrt, oddam na zelo prometnem kraju. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11327. (nI Posestva Hišo z vrtom prodam v Ptuju. Plauc, Maribor. (p) II Radio m Ingelen anodni aparat - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11339. (i) linmn Klavirji prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. Kupimo Majhne gobe za vlaganje v kozarce, sveže, plačujem 6 Din kg. Ponudite tvrdki P Seti-na, Radeče pri Zidanem mostu. iiiimmuiiuiiiiiiuuimmimmiimui Ce avto svo/ stari proda/ai aT motorja bi znebii se rad bri kupa v U mnogo priient Slovencev naimanrš' ins/rai IIUIIIIIIIIIIIlilllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllllim Sobo izključno le v vili na Mirju, separirano, išče tehničarka. Naslov v upr. »Slov.« pod »Mirje« it. 11337. (c) Sobico čisto in snažno, pri mirni krščanski družini, išče soliden gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod (d) »mirno«. (s) Petstanovanjsko vilo v Ljubljani — prodam. Naslov v upr. pod it. 11356. • Slov (p) Parcele razne velikosti, poleg kolodvora Dev. Mar. v Polju prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 11356. p Hišo ali vilo kupim z vlogo Ljubljan ske kreditne banke, ali zamenjam s hiSo v Zagrebu. Naslov v upravi »Slov.« pod »Zamena« it. 11343. (p) /kupuje /SeversK^i LjubljanaT i6 o sposv etska c. s jI Vsakovrstno zlato napoje OO naiviilfl) -mah CERNE. luveiir. Uubliana. Wolfova ulica IL 3 II Obrt Krojaški atelje J. Jelovšek Ljubljana, Kongresni trg it. 8-1, poleg Kina Matice se priporoča za izdelavo oblek, povrinikov in au-kenj vseh vrst. Moderen kroj. Solidna izdelava. Zmerne cene. Pšenično moko najbolflib mlinov nudi oajceneje veletrgovina lita in mlevtktb izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva ml* 24. DRVA iN PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon *t. 2951 Modna trgovina v sredi mesta Ljubljane, moika, ugodno naprodaj Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Naložba kapitala« it. 11329. (p) Berite 'Slovenca in oglašujte v njem! 1 II« IJllJ: Prima kislo zelje Imam v zalogi prima kislo zelje v sodih od 25, 50 100 kg — po najnižjih cenah. I. Oražem, Moste (1) Pravkar so nam dospeli gomolji hijacint, tulipanov, narcis, krokusov, anemon ter irisov ter jih nudimo najceneje. SEVER & KOMP. Ljubljana Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri vseh vrstah. za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Specialno izbiro modnih hlač in pumpopc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Zimska jabolka po ugodnih cenah prodaja Gospodarska zveza Ljubljana Šivalni stroj pogrezljiv, poceni naprodaj. Dvorakova ul. 3-1, levo. O) Postelja belo pleskana, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 11358. (1) Wertheim blagajno pisalno mizo in regiatra-tor prodam. - Naalov v upr. »Slov.« v Mariboru pod it. 1033. 1 Spalnica skoraj nova, in več drugih stvari se ceno proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11351. (1) Pražilnik za kavo pripraven posebno za kakega trgovca na deželi, v zelo dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov,« pod štev. 11330. »1) Nagrobni spomenik marmornat, lep, nov, naprodaj. Gostilna Naraks v Žalcu. (1) Podnevi In ponoči enako toploto, temeljni posoi za zdravie otrok in odraslih, jamči ,ZEPHIR'-pec Od mnorih zdravnikov priznana za najidealnejše kurjenje. PROIZVOD: „ZEPH1R", tvornica peči d. d«, Subotica. TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO: V Ljubljani: Venceslav Breznik V Celju: D. Rakusch V Mariboru: Pinter & Lenard RAZSTAVA SLIK LUIGI KASIMIR V DRUŠTVENEM DOMU V PTU]U dne 29, 30. septembra in 1. oktobra 1933 od 10. — 12. in od 14. — 17. ure. Inserirajte v ..Slovencu"! V globoki žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapuatila moja edina najboljša teta in prijateljica, gospodična Oktavija Šerho Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 26. septembra ob 4 popoldne iz hiie žalosti na farno pokopaliiče k Sv. Janezu. Cerknica, dne 25. septembra 1933. MARIJA R02ANEC, družica; NORBERT SERKO, nečak. Zahvala Z« obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube nase ljube matere, stare matere, tete in svakinje, gospe Uršule Vother gostilničarke in posest n i ee izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, g. dr. Jenšterlu, Sokolu, vsem plemenitim darovalcem cvetja in vencev ter končno vsem, ki so po-kojnico v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem tem naša najiskrenejša zahvala. Trbovlje, Chicago, Maribor, 25. septembra 19TV ŽALUJOČI OSTALI. •o a -D a>Q ° S e -•.S "P 2 ti ."S* » 2 E .. • • • S— Q ► 2 •1-5 a tru3š2 S • • j J « * on O adu ?> ^ «, JSB ■oi t '•5 -S S o JŽ gO-M a „5 I 15 ■Se _> 0 S* a .o o -S « „QDgQ o JNinoo •5 » pj o . •• , •Of B „ M « N ->a ; » a > »S aol S Q° e ( Oofis « u S "1> "3 -C . I O 1 ;-o d j 6 N > ' ~ O , — — * j * > O o N w ■ r, tj —• O •s « o C Q , W 'N »1 .j « f .2 ° o° 1 sls" ti lit i ti 126 Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. Eden izmed porotnikov je z ne zelo prijaznim glasom pripomnil: »Zdi se, da pozabljate, gospod, da je v deželi preki sod.< »Pozabljam, gospod,« je očitajoče odvrnil mladi odvetnik, >Bog obvaruj, da bi imel tako zakrknjeno srce, da bi kaj takega pozabil. Mar nisem videl drogov cestnih svetilk, ki so služili kot zasilna vešala za kazen po pre-kem sodu, drogove, ki so jih izbrali, da bi ljudstvu pokazali neizprosnost vojaškega postopanja? Pozabljam, gos|x>d! Ne, ne vi, ne jaz, ne naši otroci ga ne bodo pozabili. Dasi je sodba prekega soda strašna, čeprav jo razbobna boben, ne bom tu obsojal te kazni, ki jo priznava zakon, dasi jo obžalujem. A ta človek, o komer govorim, la nesrečni stari mož brez zaščite ni imel niti 1 mirna, ki bi razbobnal njegovo obsodbo; edino, kar je lahko videl, je bila praznota glave, čije zlobna omejenost ga je obsodila. Ne da bi imel najmanjši dokaz za njegovo krivdo, ne da bi koga od svojega krdela vprašal, ali je vreden smrti ali ne, je ta stotnik-sodnik tega nesrečnega človeka obesil. Da, gosjx>dje, obesil ga je, ne da hi zaslišal njega ali kakšno pričo. Ni ga obesil kot kristjana, ampak slal>še kakor psa. In ta obsodba je uničila pričo, ki bi dokazala nedolžnost tega moža tu. Gospodje, ne morem, da ne bi bil ogorčen. Ne bom rekel, da je bil mož obsojen, zakaj obsojen je tisti, ki je zakonito kaznovan; njega pa niso obsodili — ampak umorili.« Ze samo zagovoriti kova opazka, da so Salomona obesili. je spravila sodnika Slinka v zadrego; ko se je pa odvetnik razvnel do ogorčenosti, se je zdrznil in namršil obrvi. Z obraza se mu je čitalo maščevanje, v jasne, jezne oči mladega odvetnika se je pa vendar bal pogledati. Ko je pa nazadnje njegov kruti čin imenoval s pravim imenom in ga javno pred sodiščem razkrinkal kot morilca, se ni več upal ostati, ampak se je zmuznil iz dvorane. V zmedi se je celo pozabil pokloniti 6odniiku, kakor je bil običaj. Šel je v eno izmed so ki so bile v sodnem poslopju sodnikom na razpolago in poslal po Sweenija. Ko je ta prišel, mu je naročil, naj prosi državnega tožilca, da bi v svojem govoru ožigosal kruti napad odvetnika na lojalnega sodnika in naj porotnikom pove, kako je loncevezec vojake zvabil v zasedo in kako ga je stotnik zaradi tega »po vsej pravici obesil«. »Če bi bil pri mizi drug sodnik, kakor ta vodeni lord A..., ki je sam jiol upornika,« je pristavil sodnik-stot-nik, »ne bi dovolil tistemu lopovu, da bi govoril na tak način proti lojalnemu možu.« Sweeny se je s svojim poslanstvom vrnil v sodno dvorano, prav ko je zagovornik končaval svoj govor. Smeli govor mladega odvetnika tudi porotnikov ni dosti manj I ki del kakor sodnika Slinka, zakaj kratko postopanje pri obešanju jim je bilo ljubše in nikakor niso skrivali, da njegov govor za obtoženca tudi njim ni ugajal. Ko je državni tožilec vstal, da bi zagovarjal stotnika Slinka, zakaj je ol>esil loncevezca, so porotniki kazali njegovemu .govoru kar največjo pozornost. Vprašal jib je, kako morejo verjeti pričanju upornika, ki je umrl zato, ker je zvabil vojake v zasedo. »Tisto pričanje ao navedli samo zato, da bi sodnika preslepili in ščitili obtoženca, ki je gotovo prav tako upornik kakor vsi drugi. Slišali ste, gospodje, da je bil obtoženec ves čas vstaje v inozemstvu, da je bil na Francoskem. In po kaj je šel tja, vprašam? Tega ne vemo. Na vsak način je to zelo sumljivo.« Taiko je govoril, ko je glasen šum v dvorani prekinil njegov govor. Kathleen Regan, čije strah za Rorijevo življenje je prikipel do vrhunca, se je onesvestila. Množica se je prerivala, da bi napravila prostor, ko so jo peljali na sveži zrak. Zavzel se je zanjo Phelim 0'Fla-naghan, zakaj vdova 0'Moreova in Mary sta bili preveč zaverovani v zaslišavanje, da bi šli iz dvorane. Dasi sta se za izid obravnave kar tresli, sta se govora državnega pravdnika in njegovega vpliva na porotnike še bolj bali. Kathleeni se je zavest kmalu vrnila (in tedaj je vprašala Phelima: »Kam so pa vsi šli?« »Kdo, draga, kdo?« je zaskrbelo vprašal Phelim. »Tisti ljudje, ki so tako strašno strmeli.« »Počasi, počasi, otrok, kmalu ti bo bolje k Z roko si je ix>tegnila čez čelo, kakor bi se hotel!« spomniti na nekaj, potem se je spustila v jok in tožila: »Vem, vem, vsega se spominjam! Umoriti ga hočejo, umoriti! Oh, peljite me nazajl \j bom pri njem, dokler je še živ! Dragi Phelim, peljite me nazaj!« »Ostani tu, ubogo dekle. Tu je zate bolje, v vroči dvorani se boš zopet onesvestila.« »Oh, saj ni bila vroča dvorana, ampak mrzel strah, ki je prišel čezme. Peljite me nazaj, prosim vas.« »Vsaj še malo počakaj, dokler t; ne bo bolje.« Dekle se ni brigalo za Phelima. Ko je pa ta čutil kako krčevito ga je zgrabila za roko, jo je pogledal in videl, kako divje strme njene oči na cesto, dočim je pre-> trgano, skoraj brez sape klicala: »Glejte, glejte, za božja voljo, poglejte! Tam — tam — je! On je!« »Kdo, draga, kdo?« »Zbiralec! Zbiralec,! O, sveta nebesa!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare) Cefc. Izdajatelj: Ivan Kakovec. Urednik: Loize Golobič. Novi tektonski imenik za Dravsko banovino jo izšel s točno prekontroliranim stanjem telefonskih naročnikov meseca septembra 1933. Tisk imenika je enoten brez vsakih oglasov in mastnih tiskov. Dobi se po ceni Din 20— v Trafiki Prešernova ulica nasproti Glavne pošte ali po pošti pri upravi v Ljubljani, poštni predal 224. Skrivnosten dogodek na Savi Ljubljana, 25. septembra. Kakor vse druge reke, je močno narasla tudi Sava, ki pdnaša s seboj vse polno poginulih živali. Po Savi plava mnogo prešičev, poljske divjačine, zlasti zajcev, pa tudi krtov. Krti pa so precej cenjeni zaradi njihovih kožuščkov in tako je nekdo iz Št. Jakoba ob Savi šel v soboto popoldne lovit krte na Savo. Med rogovilami je v močno narasli Savi naenkrat opazil, da se na vodi nekaj sumljivega giblje. Stopil je bližje in videl v grmovju v vodi ležečo že napol nezavestno tresočo se staro žensko. Obvestil je vaščane o svoji čudni najdbi. Žensko, ki je nihče pri Sv. Jakobu ni poznal, 60 prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ko se je malo zavedla, je bila tako zmedena, da ni mogla dati nobenega odgovora. Vse je kazalo, da nima zdravega razuma in so jo zato z internega oddelka oddali na opazovalni oddelek. Toda starka si je v vodi nakopala močno prehlajenje in je danes ponoči umrla. S težavo so zvedeli v bolnišnici za njeno ime. Ženska jc leta 1867. rojena Marjeta Kranjc in je bila baje kuharica pri orožniški postaji v Kočevja Kako je Marjeta Kranjc prišla v vodo, ni prav nič znano. Morda je hotela izvršiti samoumor, morda je v duševni zmedenosti zašla v vodo, morda pa jo je kdo pahnil. Ta dogodek najbrže ne bo zlepa pojasnjen. Grozna nesreča na paši Vitanje, 23. septembra. V ponedeljek 18, t. m se je smrtno ponesrečil učenec 5. razr. lršič Ivan, ko jc pasel živino. Krava mu je padla v globok, kotlu podoben jarek. Prestrašeni deček je istotako skočil v kotanjo, meneč žival na kak način ven spravili, kar bi bilo pa izključeno. Pri tem delu ga je pa krava pohodila smrtno nevarno. Poškodovana je bila glava, prsni koš ter' zlomljena roka. Našli so ga mrtvega pod prežvekujočo kravo, ki se je bila vlegla še na polživega fanta. Domačim se je nudil grozen prizor, ko se je videla samo ranjena glava izpod krave. Zlobna roka požiga slov. domačije Ptuj, 25. sept. Komaj so pogasili požar pri posestniku Francu Osenjaku, o katerem smo poročali v nedeljski šte-vilke, že je začelo goreti naslednjo noč pri posest- 1 niku Francu Sardinšeku. Zgorelo je gospodarsko poslopje, kolarnica in svinjaki z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem. Stanovanjsko poslopje so gasilci sicer obvarovali pred ognjem, pač pa so plameni zajeli gospodarsko poslopje soseda posestnika Štefana Babovšeka. Vendar se je posrečilo z velikim trudom to poslopje obvarovati v toliko, da znaša škoda le okrog KKK) L">in, med tem, ko utrpi Sardinšek čez 30.000 Din. Pri reševanju svojega sina Ivana Sardinšeka. ki jc v hlevu spal in ni slišal preteče nevarnosti, ler pri reševanju svinj, se je Franc Sardinšek nevarno opekel. — Na kak način je prišlo do požara, še ni pojasnjeno, sumi se pa. da je požar zanetila zlobna roka. Zavarovalnina krije le deloma nastalo škodo. Koledar Torek. 2«. septembra: Ciprijan in tovariši, mučenci. Prvi krajec ob 10.30. llerschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi -f- V Radečah v Zidanem mostu je v soboto 23. t. m. umrla gospa Marjeta Lovšin', mati gospodov župnikov Ivana Lovšina v Planini pri Kakeku, in Antona Lovšina v Radečah. iPokojna gospa jo dosegla častitljivo starost 82 leti Pokopali jo bodo danes zjutraj ob 8 s sv. mašo. Naznanilo smrti je prejel nas list šele v nedeljo zjutraj. — Pokojni gospej naj sveti večna luč. Preostalim naše sožalje! .... -f- V Cerknici jc umrla gdčna Oktavija Serko. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel______ — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za 1 da se želodec in črevo večkrat te-ni«....to izčisti z naravno »Franz-Josei« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josei« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. Osebne vesli = Poroka. V soboto se je poročil v Sentpeter-ski cerkvi v Ljubljani g. Stojau Stane, poročnik v Zemuuu, z gospodično Romanko Kranjčevo, uradnico iz Ljubljane. Novoporočencema obilo sreče! = Sodne premestitve. Premeščena sla: sodni kanclist Fran Rigler iz Ribnice v Delnice, kanclist Anton Šorec iz Delnic v Ribnico. Višji pisarniški oficijal Josip Medved je premeščen oil okrajnega sodišča v Št. Lenartu k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zvaničnik Ivan Košmerlj je imenovan za sodnega kanclista pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu. Orožniški narednik Anton Gobec je imenovan za kanclista pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. — Spremembe pri ljubljanskem »krožnem sodišču. Sodni pristav Vinko Pance je določen za preiskovalnega sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani. (Prevzel je XI. oddelek, ki ga je vodil s. o. s. Mirko Koršič. Ta je prevzel posle kazenskega sodnika-poedinca pri istem sodišču. — Končni izpit so napravili mornariški pod-naredniki gojcnci XI. razr. Strokovne podčastniške šole in sicer z odličnim uspehom Viljem Apšner; s prav dobrim uspehom Ivan Colig. Mirko Gorenjak, Maks Letonja. Ivan Safar, Leo Hajnburger, Anion Nosan. Ivan Pregelj, Jože Potplatan in Ivan Franciskovič, in z dobrim uspehom Aleksander Prelog, Evgcn Bcteto, Božidar 1 lajne, Franjo Kržič, Franjo Širer, Vinko Godec, Valentin Strah. Albert Kutnrič, Janko Takač, Joško Dragar, f ranjo Sab-Ijič, iVIjem Oviti. Vckoslav Muditi, Srečko Jugovie, Vilitn Kovačič, Karlo Kovač, Anton Levarl, Gustav Leveč. Ivan Bobnar, Josip Vlah, Ivan Konrad, Viktor Slemenik, Ignacij Nosan, Stclan Krošelj, Franjo Smodaj, Ivan Koli, Miroslav Rot, Josip Krobat, Oton Porcer in Oton Jobst. _ Pri slabosti je naravna »Franz Joseiova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Ostale vesti — Rcktorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta pripravnika pri institutu za ceste in žcleznicc. Prošnje jc treba vložiti do 10. oktobra. — Krožek prijateljev Francije na Jesenicah prične s poukom v vseh tečajih v torek dne 20. sept. ob pol osmih zvečer v prostorih osnovne šole na Jesenicah, prvo nadstropje. — Vsem bivšim članom Bratovskih skladuic! Delavska zbornica za Slovenijo opozarja vse bivše člane Bratovskih skladnic, ki so izgubili vsled odpusta ali redukcije svojo službo v rudnikih in s tem pravice in nadeje, ki so jih imeli pri Brat. sklad-nicah, da jim bodo te pravice in nadeje propadle, ako se ne prijavijo najkasneje do 30. septembra t. I. pri Bratovskih skladnicah rudnika, kjer so bili zadnjič zaposleni ter plačajo prijavno pristojbino 20 Din. V slučaju, da ne morejo plačati priznalne pristojbine, naj napravijo prošnje na Glavno bra-tovsko skladnico,, da se jim preloži plačilo priznalne pristojbine na kasnejši čas. Vse delavstvo se naproša, da opozori na to obvestilo zainteresirane sodelavce, ki ne čitajo časopisov. — Delavska zbornica za Slovenijo. — Ustanova Josipa Pipana Vojsčickega je razpisana. Opozarjamo na to ustanovo vse dijake-srednješolce iz zasedenega slovenskega ozemlja — Primorja. Natančni jx>goji so razvidni iz razpisa, nabitega v veži vsake srednje šole. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo ie dovolilo, da se otvori telefonski promet med Rimskimi Toplicami in vsemi mesti v Angliji. Pristojbina za triminutni pogovor je za našo upravo 3 zl. fr., za angleško upravo pa odvisi od mesta, s katerim se vrši pogovor. Istotako se je otvoril dne 10. t. m. telefonski promet med Braslovčami in vsemi mesti v Belgiji. Taksa za triminutni jvocovor znaša 8.00 zl. fr. — Pretep med fanti. To nedeljo je prišlo do precej hudega pretepa med fanti iz vasi Perovo pri Grosupljem. Ves dan je bil lep mir, proti večeru pa so se v neki hiši zbrani fantje začeli prepirati zaradi neke malenkostne stvari. Posebno razborit je bil eden med njimi. Tega so hoteli drugi fantje spraviti iz hiše. da bi nastal mir. Med tem pa je začel nekdo drugi — menda brat od gori imenovanega — razbijati po vratih in oknu. Hišnega gospodarja J. K. je to ujezilo in je planil iz hiše: z njim jc bilo tudi še nekaj drugih fantov. Ravno v tem času pa je prišla njim nasproti orož-niška patrulja. Ker je bil noč temna, niso prvi videli, da imajo opraviti z orožniki in tako je prišlo do spo|>ada. Orožnika sta v silobranu rabila tudi orožje in pri tem je bil J. K. ranjen z bajonetom v prsa. (Pre|>eljali so ga takoj k banov, zdravniku dr. Podkoritniku v Grosuplje. Zjutraj pa je šel v ljubljansko bolnišnico. Nekaj malih prask je dobilo še par drugih fantov oz. mož. Tukajšnje orožništvo je vso stvar vzelo takoj energično v roke in je tri fante aretiralo ler prepeljalo v Ljubljano. Fantje so s seboj nesli tudi ?corpora delieti« (dvojo vil, kol). — Žrtve nedeljskih pretepov. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 26-letnega Feliksa Grab-nerja, progovnega delavca iz vasi Jarše v občini Št. I>ambert pri Litiji. V nedeljo zvečer so se fantje »malo- stepli in pri tem je nekdo zabodel Grab-nerja z nožem v desno sence. — V neki gostilni v Dravljah so se v nedeljo zvečer tudi stepli fantje in v tem pretepu jo je izkuj>il 24-letni Ivan Pečnik, posestnikov sin iz Dravelj 16. Nekdo ga je zabodel z nožem v hrbet. — Neznan obešenec. Dne 14. septembra t. 1. so našli na Kozjaku, občina Zg. Sv. Kungota obešenega neznanega moškega, ki ni mel pri sebi nikakih listin. Samomorilec je 50 do 55 let star, 172 cm visok, podolgovatega obraza, temno kostanjevih že precej sivih las, ostrižen, gladko obrit, brke rumene, pristrižene, rumenih obrvi, modrih oči, v zgornji čelusti ima spredaj sanio dva zoba, jx)sebno znamenje: ima bradavico tiad levo prsno bradavico. Oblečen je bil v črni jopič s sivimi kvadrati, enak telovnik, sive karirane hlače, belo srajco z modrimi črtami, modre sjx>dnje. hlače, rjave nogavice, črne boks čevlje na zadrgo in gumi na petah. Obleka in |3erilo, dasi ni novo,, je bilo precej snažno. Neznani samomorilec je domnevno doma iz okolice Maribora. Dne 12. septembra t. I. so ga videli na Kozjaku v družbi neke ženske, stare okrog 50 let. V svrho ugotovitve identitete je event. pojasnila podati žan-darmerijski postaji v Zg. Kungoti ali pa okrajnemu načelstvu Maribor, levi breg. — Pri zaprtosti iu hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, otcklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. — Velikega gospodarskega pomena in važnosti je pri nas^ brezdvomno sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja že dozorelo, si naše gospodinje prav prizadevajo, kako isto dobičkanosno uporabiti. Iz zadrege bo izborno pomagala izvrstna knjiga: >Sadje v gospodinjstvu-, ki jo je spisal naš prvi sadni strokovnjak g. Martin Humek. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje razne vrsle in sadna plemena ter nego sadja ild. Drugi del se bavi 7. uporabo sadja, kako ga vkuhavamo in pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelade in sadne sokove. Tretji del nudi razna navodila v konzerviranju in sušenju zelenjadi. Knjiga je bogato ilustrirana in naj no bo brez nje nobena slovon- . ska gospodinja. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter velja 24 Din. — Kakor skromnost poveliča lepoto, tako sc poveliča nasmeh z lepimi belimi zobmi, kateri so I negovani z divno osvežujočo Chlorodont zobno paslo. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. Celje & Franc Majccn, ki je vtonil ob priliki na-rastlih voda nasproti evangeljske ccrkve, je bil star komaj 39 let in zapušča ženo. Pokojni jc bil priden delavec, zadnji čas je delal pri regulaciji Koprivnice, sicer jc pa delal tudi kot slikarski pomočnik. Bil je za hišnika v Sclnvabovi viU v Trubarjevi ulici. Majcena so pokopali včeraj ob 15 na okoliškem pokopališču. N. v m. p.! £> Celjan smrtno ponesrečil v Skoplju. 21 letni trgovski sotrudnik Lapornik Adolf, doma iz Za-grada, se jc v Skoplju, kjer je služil vojake, smrtno ponesrečil. Z nekim tovarišem sta sc peljala z avtomobilom, iz neznanega vzroka sta oba padla iz njega, Lapornik je prišel pod kolesa, zlomilo mu je obe nogi in je dobil hujše poškodbe po trebuhu in tilniku. Brzojavno je bil o nesreči obveščen njegov brat, ki se je takoj podal v Skopi,je obiskat ponesrečenega brata, ki je ležal v bolnišnici. Brat mu je v bolnišnici rekel, da se počuti popolnoma dobro in ga vprašal, zakaj zapravlja po nepotrebnem denar, saj sc bodo kmalu videli v Celju. Zato je ta tudi odpotoval domov. Toda šc preden je bil doma, je žc prišla brzojavka, da jc Adolf na po-sledicah poškodb v Skoplju v bolnišnici umrl. Pokojnika so prepeljali iz Skoplja v Celje, kjer se je vršil včeraj ob 3 popoldne pogreb s kolodvora na okoliško pokopališče. Naj mu lahka domača žemljica, hudo prizadetim ostalim pa izrekamo naše sožalje! •0r Celjska gimnazija. Včeraj ccljska gimnazija ni imela pouka. Povodenj je napravila v samem gimnajajskem poslopju zelo veliko škode, posebno v kleteh, kjer se nahaja dijaška kuhinja in telovadnica. Okrog gimnazije je bilo vse polno blata, ki ga je nanesla voda, zato- bi bila škoda še večja, čc bi okrog 800 dijakov in dijakinj nanosilo to blato v poslopje. Mariborske vesli: »Ima PODPETNIKI IPcoIllIBCli-GUMI USNJEM Gradba delavskega azila razpisana Te dni je dobila mariborska mestna občina prvi obrok zagotovljenega brezobrestnega posojila za zgradbo prepotrebnega delavskega azila. Ni veliko to posojilo, samo 800.000 Din in prvi obrok znaša polovico omenjene vsote. Po dogovoru se mora s tem denarjem poslopje zgraditi v surovem stanju ter spraviti pod streho. Nato cledi izplačilo drugega obroka, s katerim se bodo izvršila nadaljna gradbena in instalacijska dela. Ker so načrti za azil tudi v podrobnostih že gotovi in odobreni, se bo izvršil razpis gradbenih del v naj-kra.Sem času. Stavba bo na ta način že letos pod streho, če ne nastopijo kake nepričakovane nove ovire, na pomlad pa bo popolnoma dovršena. Kakor smo že poročali, bo stalo poslopje v Gre gorčičevi ulici na dvorišču nekdanjega dečjega doma in nasproti banovinski stanovanjski palači. Ker so sredstva za zgradbo nizka, bo mogoče zaenkrat postaviti le enonadstropno zgradbo, v kateri bo našla svoje zatočišče Borza dela z vsemi potrebnimi čakalnicami, ogrevalnico in drugimi pritiklinami. Za prave namene delavskega azila pa ti prostori ne bodo zadostovali. Ker pa je v vidiku, da bo mogoče dobiti v doglednem času še novo posojilo, se bo poslopje zgradilo tako, da ga bo mogoče še sorazmerno povečati in razširiti. □ Seja župnijskih odborov KA. V nedeljo dopoldne se je vršila v stolnem župnišču seja stolnega ter frančiškanskega župnijskega odbora KA ter zastopnikov magdalenske župnije, cerkvenega vodstva Sv. Jožefa in jezuitov. Na seji se jc razpravljalo o misijonski nedelji in prazniku Kristusa Kralja. Na ta praznik lii naj ves Maribor skupno proslavil 1900 letnico odrešenja. Tajnik škoi. odbora K A g. Kolenc je poročal o dosedanjih proslavah v škofiji, nato pa je podal načrt, po katerem bi se naj izvršila proslava v Mariboru. Po podanem poročilu se je izvolil pripravljalni odbor. □ Vodovje pada... Drava je od včeraj znatno padla. Nič več ni tako besneča; tudi. ostalo reke padajo in v pesniški dolini se povodenj polagoma odteka. Porušitev mostu na Mariborski otok je v Mariboru vzbudila žive spomine na katastrofo, ki se je dogodila pred 30 leti. Takrat je Drava porušila leseno brv, ki je vezala Maribor s Studenci nu mestu, kjer sedaj stoji železna brv. V dravskih valovih sta našla takrat smrt dva stražnika, ki sta so nahajala v trenutku katastrofe na brvi. □ Junaški rešitelj nn Mariborskem otoku interniranih oseb je bil '15letni železničar g. Vin-cenc Krois iz Kaninice, in ne iz Studencev, kakor smo včeraj pomotoma poročali. □ Nov upravitelj Dijaškega doma. Tukajšnji »Večernik« od 22. t. m. poroča pod zgornjim za-glavjem: »Ker se je dosedanji večletni upravitelj Dijaškega doma* profesor dr. Pavel Strmšek radi preobremenjenja in drugostranske zaposlitve zahvalil in odpovedal svoji funkciij, je bil te dni od upravnega odbora »Dijaškega doma« izvoljen za upravitelja te za naš naraščaj prepotrebne in koristne institucije znani mladinoljub in nacionalni delavec profesor Gruntar. V Dijaškem domu je prostora še za več dijakov, ki bodo pod skrbnim vodstvom v vsakem oziru dobro napredovali.« □ Zaključni izpili na državni trgovski akademiji so se vršili te dni pod predsedstvom ravnatelja Dolenca. Izpit so opravili: Čelofiga Josip, Prunk Maks, Rataj Ljudmila in Zabavnik Nada. □ Izjava. Tednik »Borba« v Mariboru je v svoji številki z dne 22. sept. t. 1. ponatisnil iz »Malih novin« iz leta 1919. napad na mojo osebo. Vsej javnosti je znano, da sem radi takratnega članka v »Malih novinah« bil poklican pred sodišče, katero je že pri prvem zaslišanju ugotovilo mojo nedolžnost in vsled tega ustavilo nadaljnje postopanje proti moji osebi, zjalvljam, da sem radi fionatisa vložil proti glavnemu uredniku »Borbe« tožbo na tukajšnjem sodišču. — Maribor, dne 23. sejMetnbra 1933. Ivan Vollcr. □ Cene vinu še rastejo. Srečni lastniki ga držijo v mariborski okolici že po 7 Din liter od kleti. Pa je žal le še malo kmetovalcev, ki bi imeli polne sode, ker so po večini potočili žlahtno kapljico preko poletja za polovično ceno, ki bi jo dosegli sedaj. □ Dramatična šola se otvori tudi letos pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča. Otvoritev bo v nedeljo dne 1, oktobra ob 10 dopoldne. Prijave sprejema dnevna blagajna v gledališču, ali pa se je obrniti naravnost na gosp. J. Koviča, Gregorčičeva 26/1. pismeno ali ustmeno. □ Branko 0'avella v Mariboru. Že nekaj dni se mudi v Mariboru sloviti režiser Branko Gavella. Zaposlen je z režijskimi pripravami Krleževe drame >Gospoda Olenibajevk, s katero se bo otvorila letošnja gledališka sezona v nedeljo 1. oktobra. □ Umrla je v splošni bolnišnici zasebnica gospa Marija Breg. Blaga pokojnica je dosegla starost 46 let. Pogreb bo danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Magdalenei otvarjajn sezono. Agilna igralska družina magdalenske kongregacije otvarja letošnjo igralsko sezono v nedeljo dne 1. oktobra in sicer ob pol osmih. Vprizore Gogoljevo nesmrtno komedijo ^Revizor«, ki je žela že oh dosedanjih vprizoritvah veliko uspeha. □ Angleščina svetovni jeiik! število prijateljev angleškega jezika, ki jo v pravom pomenu besede svetovni) Jezik, tudi pri nas zelo narašča. Angleško društvo, ki ima namen seznanjati naše ljudi z angleškim jezikom in angleško literaturo, bo prirejalo ludi letos tečaje za učenje angleščine. Za- četne in nadaljevalne tečaje vodi prol. dr. Kotnik, konverzacijske jia Londončanka Miss Kdith Oxley. Vsem članom je na razpolago knjižnim v Vesni / okoli r>00 knjigami i/, reprezentativne angleške ir ameriške literature. Tudi za začetnike v angleščini je dovolj primernih knjig. Knjižnica je na razpolago članom vsak torek od 17—18 v Vesni, priti, levo, 1. vrata. Pismene prijave za tečaje sprejem* prof. Koritnik na drž. realki, ustno pa dnevno ol polil in knjižničar ob torkih v knjižnici. Ptui Sta« bno gibanje. Tvrdka Reinhart, ki se ha\i s trgovino perutnine, divjačine in deželnimi |>ri-delki, jo pričelo graditi obširno stavbo za moderno kurjerejo in svinjerejo. Stavba ho obsegala 5000 kv. m, kjer se bo redilo <|o 10.000 kokoši, gosk in rac, ler do 1(*) svinj. Stroški za stavbo so preračunani na 600.000 Din. /. gradnjo stavbe se poveča celotni obrat in se bo število zaposlenih |>o«lvojilo in sicer od sedanjih 80 oseb na 100. Tvrdka obratuje večinoma /. inozemstvom, kakor z Avstrijo. Nemčijo. Švico in Italijo. Ima ludi moderne hladilnice, ki se pa bodo vsled razširjenja obrala izdatno povečale. Iz železniško službo. V Ptuj jo dos|>el novi načelnik železniške jiostiije g. Ferdo liga in prevzo,1 posle. Dosedanji načelnik g. Viktor Turin je premeščen v Ljubljano k železniškemu ravnateljstvu. V Ptuju je služboval 25 let. Vlom v brivnico. V zvezi z vlomom v Copn-kovo brivnico, o katerem smo poročali, jo polioij:< aretirala neko osebo, ki je osumljena, da je bila pri vlomu soudeležena. Dotičnikn, ki je na slabem glasu in radi enakih zločinov že nešlotokral kaznovan. so izročili sodišču. Trbovlie Reklamirajte! V volivnih imenikih manjka precej imen, posebno mlajših volivcev. Pojdite si pre-gledat volivne imenike na občino. Zadnji ča.s za popravke je v sredo. Izredna občinska seja se bo vršila v sredo popoldne z edino točko dnevnega reda: sprejem novih občanov, da bodo lahko kandidirali za občinske volitve. Otvoritev nove izolirnice. Nova občinaka bolnišnica za nalezljive bolezni bo blagoslovljena in otvorjena v soboto. Radio frograml Kadio-Lfubffana i Torek, 26. septembra: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Čas. plošče, 18.00 Otroški kotiček (Manea Romanova), 18.30 Potovanje po Poljskem (Vuga Oton), 19.00 Plošče, 19.30 Leninova in Solo-vjovova doktrina (prof. Zeljeznova), 20.00 iPrenos iz Peleša: Simfonični koncert. 21.30 Cas. poročila, 21.45 Plošče (jugoslovanska, češka in romunska glasba). Sreda, 27. septembra: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, 18.00 Komorna glasba. Radio kvartel, 19.00 Vera v čarovništvo (Fr. Ter-seglav), 19.30 Uvod v j>renos opere (g. Mahkotn), •20.00 Prenos o|>ere iz Ljubljane: Luiza. Charpen tier, 22.30 Cas, poročila. Drugi programi i Torek, 26. septembra: Belgrad: 19.30 Radio orkester, '20.30 Vokalni koncert pe. M. Itajič, 21.00 Klavirski koncert, 21.30 Vokalni oktet. — Zagreli: 20.80 Radio orkester, • BoromUnstor: 2D.00 Pikovn dama. opora. Čajkovski. — Frankfurt: 20.00 Sestra Angelina, opera, Puccini. — Leipzig: 15.00 Orkestralni koncerl, 21.00 Simfonični koncert. — London: 21.15 Orkestralni koncert in solisti. — Milan: l>0.30 Seljak-veseljak, opereta, Fall. - Praga: 20,60 PraSki kvartet na harmoniko. — Rini: 20.15 Simfomičn.' koncerl. — Varšava: 20.00 Lahka glasba. 31.10 Klavirski koncerl. — (Iz Radio-Bclgradc.) Ogromna škoda na Ljubljanskem barju... Ljubljana, 25. septembra. Vode upadajo. Lepo solnčno vreme je vdahnilo med obupano prebivalstvo boljše razpoloženje. Vsi sicer zro s trpkostjo na razdiralno delo besnega elementa, pa šli so na delo in začeli pospravljati razno navlako, ki jo je voda nanesla po domovih in hlevih. Vse množine vode se sedaj vale dalje proti vzhodu. Nad Ljubljano in okolico je zadnje dneve padlo vsega skupaj 263.5 mm vode, kar predstavlja tako količino, ki jo človek skoraj ne inore doumeti. Nad ljubljanskim ozemljem, na površini 40 km3, je padlo 105,400.000 lil vode. ln vse te mase se sdaj počasi vale dalje proti Zagrebu in Belgradu. Po poljih je voda uničita mnogo zajcev in drugih živali. Na Barju je lahko človek opazoval, kako so plavali največji škodljivci poljskih pridelkov, mramorji in miši. Po raznih krajih so padle še večje množine vode. Meteorološki zavod je do danes prejel več poročil. V Loki pri Zidanem mostu je v soboto padlo 130 mm dežja, v škof ji Loki v petek in soboto 152.1 mm, v Kamniku, kjer je neurje silno div- , jalo, je v soboto padlo 132.5 mm, na Vrhniki 90.5 mm, v Trbovljah 94.8 rntn. i Ze včeraj popoldne so začele vode padati. Ponoči in danes dopoldne pa so naglo padle in zapustile za seboj grozno razdejanje. Ljubljanica ob izlivu v Savo je še vedno velika. Cesta iz Zaloga v Laze je bila popoldne na več krajih še pod vodo. Zaloški mlini so zaradi povodnji silno trpeli. Sava naglo pada. Ljubljanica je pri Fužinah v soboto imela najvišje stanje 2.80 m, dočim je danes padla za dobrih 50 cm. Barje je še deloma pod vodo. Delavska kolonija na Galjevici je sedaj izven nevarnosti. Veliki Ga-ljcvec je snoči naglo upadal in danes se je voda vrnila v njegovo ozko strugo. Ilovica je še tuintam pod vodo. Hujše je še vedno v Črni vasi, v Lipah in na Havptmanici. Tu voda še ni zapustila hiš in hlevov. Glavne ceste so še vedno pod vodo. Tako so za promet ueporabne Ižanska cesta, cesta v Črno vas in Lipe, dalje cesta na Havptmanico in Peruz-zijeva cesta. Mnoga druga pota so prav tako poplavljena. Ni kruha Na Barju je zavladala revščina in pomanjkanje. Ljudje nimajo kruha. Zadnje dni so razdelili do 1500 hlebov kruha, ki ga je dal v prvi vrsti na razpolago pekovski mojster g. Dolinar. Mnogim barjanskim rodbinam grozi v resnici prava bedi. I Kmetje so si po majniški povodenjski katastrofi izposodili večje vsote do 1000 Din denarja, da so inogli nakupiti nova semena. Sedaj, ko so upali na dobre jjridelke krompirja, koruze in fižola, pa jim je ta katastrofalna povodenj uničila vse. Uvedena te za Barje jx>možna akcija. Mnogo Barjanov pa bo postalo tudi brez vsakega zaslužka in je računati na 1000 brezposelnih. Cenilna komisija Posebna cenilna komisija mestne občine bo prihodnje dni, ko se vode odteko, pričela s ce nitvijo škode. Ia znaša približno do 1 milijon dinarjev. Barjani se sicer sjKašujejo, kako je to mogoče, da jim je davčna oblast kljub |x>mladanskim povodnjim predpisala tako velike davke. Treba ]>a je poudariti, da so ti davki |5redpisani za preteklo leto in da se bo odpis davkov zaradi jx>vodenjskih ujm izvršil šele prihodnje leto. Barjani se še vedno vozijo f>o čolnih Nekateri kmetovalci so spravili svojo živino, zlasti konje k Mokarju, ki je dal fiožrtvovalno na razpolago svoje lepo urejene hleve in skednje. Ponekod voda na cesti v Lipah stoji še do 2 ni visoko. Računajo, da bo trajalo še nekaj dni, preden se bo voda s polj popolnoma odtekla. Tudi gorenji del Barja okoli Vrhnike in Borovnice trpi velikansko škodo. Okrajno glavarstvo je ukrenilo vse, da se uvede pomožna akcija in škoda preceni. Ižansko polje močno prizadeto. Po sedanji velikanski jxDvodnji je bilo tudi ižansko polje močno prizadeto. Take jiovodnji na Ižanskem ne pomnijo niti stari ljudje. Prijxivediiiejo po ustnih izročilh, da sliči sedanja jx>vodenj okoli Iga oni iz leta 1830. Torej prav pred slo leti je zadela Ig slična |x>vodenjska nesreča. Kakor nam poročajo iz Vrblenj, je včeraj popoldne začela voda padati. Ljudje, ki so s strahoto zrli v razdiralno delo hudournika Iške, so se danes ohrabrili in začeli po poljih jx)spravljati. Iška je poplavila rodovitne njive od Iške vasi do Matene. Uničila je vse pridelke. Vsi so piotrebni nujne jpomoči. Iška, ki je silno besnela, je odnesla občinski most pri Straho-tnerju. Ta je bil ves jx>d vodo. V hlevih je živini segla voda do trebuha in so jo morali odgnati na varnejše kraje Tomišelj, Brest, Vrbljenje in Matena so bili jx>d vodo. Kar Iška ni odnesla spomladi, je pa sedaj. Odnesla je tudi nekaj jezov. Čebele so silno trpele po povodnji. Na več krajih je voda odplavila panje. Okoli 20 panjev čebel je uničenih. Ogromna je škoda na lžans..em, ki se ne bo dala tako kmalu popraviti. Poplavljeno Barje: Ižanska cesta. (Fotografirano z aeroplan a.) Poplavljeno Barje: V sredini šola. (Fotografirano z aeroplana.) Poplavljena Ižanska cesta nekoliko naprej od Hauptmanice, pogled proti Igu. (Voz je še » pone- Pogled z Ižanske ceste proti Galjevici. (Žena nese vodo od hidranta.) deljek peljal do pesti po vodi.) Barje ob Ižanski cesti. Edino prometno sredstvo so za silo zbiti splavi. Narastla Sava: Pogled proti JežicL (Fotografirano z aeroplana.) mm