r 7

DRŽAVNO	Ji srčiko f:
Došlo -7.IX.l8f31«
Poštnina plačana v gotovini.
L. V., Št. 36 („Jutro" XII., 205 b)
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122. 312& 3124 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - TeL S492 to 2402.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št \ - Telefon št 190.
Podi -»žnitC Jesenice: pri kolodvora št. !O0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Ban roga rtnerj a
Ljubljana, 7- septembra*
Dfii^

Cena 2 Dir
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefok št 3122. 3123. 3124 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te-
lefon št 2440 (ponoči 2562) Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Os Lasi p« tarifu
Nad sto tisoč liudi pri odkritju spomenika
kralju Petru Osvoboditelju
Najmogočnejše slavje, kar jih je doživela bela Ljubljana - Slovesnost odkritja se je izvršila ob lepem vremenu
in v vzornem redu - Impozanten sprevod po ljubljanskih ulicah
tranjec s 25 vagoni. Od 7. naprej je pol ure močno deževalo. Večina potnikov je bila brez dežnikov in lahko oblečena. Postalo je občutno hladno in izstopajoči ljudje so se kar tresli od mraza. Večina je šla vedrit v gostilne m kavarne, pri« bližna pe*ina jih pa ostala kar pri kolodvoru pod pristreški ter čakala na vlake, da se vrne domov, če se vreme le še v zadnjem ne preokrene. Dobra vera je pomagala . . .
Iz Kranja je prispel vlak ob 7.25. Tudi tokrat se je ob prihodu vlaka vlila ploha. Ljudje, ki so bili brez dežnikov, se niso upali niti izstopiti. Redni vlak z Zadanega mosta je z zamudo prispel ob 7.40. Čez nekaj minut ko so ljudje izstopili, 6e je vlila ploha, da so se ljudje razbežali na vse strani pod strehe. Točno ob 8. je prispel novi vrhničan. Še niso niti V6i izsto» pili, ko je prihrumel izredni vlak iz Trbo; velj, takoj za njim pa gorenjec iz Kranj* ske gore: najdaijši: 30 vagonov je štel, bi! je pa še vseeno najbolj natrpan. Potniki so bili najbolj živahni izaned vseh dospe*
lih. Med njimi je bilo tudi več krasnih narodnih noš, ki so skrbele za veselo razpoloženje. Vriskali in peli so, kakor da gredo na svatbo. Večinoma 6ami mladi ljudje, dočim je n. pr. od štajerske stras ni prispelo mnogo starejših Nekoliko 60 bili seveda poparjeni, ker je tako lilo, da so nekaj časa vedrili kar v vagonih, vendar jih židana volja ni zapustila. Razpeli so slednjič kraijske marele in veselo krenili v mesto.
Ob 8.40 je prispel brzovlaik Beograd— Jesenice, iz katerega je tu<d: izstopilo precej gostov. Ob 9.14 je privozil vlak iz Kočevja s 40minutno zamudo. Dovedel je okrog 1500 ljudi, kmalu za njim pa je prisopihal izredni vlak iz Karlovca tudi 6 številnimi potniki. Zadnji vlak je prispd iz Maribora ob 10.45, štel je 33 vagonov s 1200 potniki.
Vseh potnikov je prišlo danes 24.000, včeraj pa 16.000. A medtem 60 se kreta-le proti Ljubljani tudi množice pešcev, kolesarjev, avtomobili, avtobusi . . .
Najvišji dostojanstveniki na tribuni
Od leve na desno (sede): ban dr. Drago Marušič, zastopnik Nj. Vel. kralja komandant dravske divizije general Bogoljub Ilič, zastopnik vlade minister dr. Albert Kramer in minister Ivan Pucelj. Za banom stoji predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina.
Ljubljana, 6. septembra.
Odbor za jjostavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, ki je danes tako uspešno zaključil svoje delo ter s krasnim spomenikom sijajno opravičil svoj obstoj, je pred dobrimi tremi leti naslovil na naše ljudstvo prelepo poslanico. Proglas poudarja, da je treba dati hvaležnosti do velikih bojevnikov preteklih dob vidnega izraza, ki naj svedoči poznim rodovom, kako je bila sodobnikom velikih dogodkov prva skrb. da ovekovečijo spomin Kralja Osvoboditelja.
Zgodovinsko pojavo blagopokojnega kralja je imenovani proglas označil z besedami, ki so globoko odjeknile v srcih našega ljudstva. Ob uspešno zaključenem delu, ki je naši prestolici dalo najlepšo in najpomembnejšo umetnino, kar jih diči mesta naše domovine, bo vsekakor umestno, da ponovimo oni del poslanice, ki v zgoščenih besedah podaja velike vrline viteškega kralja.
»Naš prvi krali, edini med vladarji, ni delil s svojim ljudstvom samo radostnih dni, temveč je ž njim, ramo ob rami, korak za korakom, nosil težki križ opoteče vojne sreče preko ledenih planin albanske Golgote.
Naš prvi kralj nam je svetel vzor, da borec za pravično stvar ne sme kloniti; on je vztrajal, trdno verujoč, da tisti, ki služi pravici, nikdar ne podleže.
Naš prvi kralj je vse svoje življenje nesebično posvetil blaginji naroda in ga užalostil samo tedaj, ko ga je zapustil, sledeč pozivu večnosti.«
S temi besedami je proglas poudaril ravno one lastnosti velikega pokojnika, ki iih duša našega naroda najbolj ceni iit ki so njegovemu srcu najbližje: borbeno junaštvo, stroga pravičnost in srčna dobrota. Zato ni nikako čudo, da se je naše ljudstvo z radostjo odzvalo vabilu odbora ter je v desettisočih prihitelo v svoje kulturno središče, da se s toplim srcem v globokem spoštovanju pokloni spominu kralja, ki je v svoji
osebi tako srečno združeval vse našemu človeku najmilejše vrline.
V tem je globoki pomen pridevka narodni kralj, ki si ga je Veliki Osvoboditelj zaslužil; s temi vrlinami si je osvojil vsa srca ter jih priklenil nase v ljubezni in spoštovanju. Deset let so brez-umci stali med tem kraljem in njegovim narodom, razdvajajoč ju in skušajoč zavesti narod od pota, ki mu ga je začrtal najodličnejši vodnik, na pot pogube in propada. Danes lahko rečemo, da je bilo delo v strast zabredlih kratko-vidnežev na srečo brezplodno. Na braniku enotne domovine, državne samostojnosti in jugoslovenskega naroda je svojemu velikemu očetu sledil vreden naslednik, ki je onemogočil nadaljevanje pogubnega početja, obrezuspešil vse prizadevanje od sovraštva slepih stran-karjev. Vrnil je narodu notranp mir, okrepil omajane temelje države in naravnal državno krmilo v pravec Velikega Osvoboditelja.
Slovensko ljudstvo je danes s svobodno spontanostjo dalo izraza svojemu zadovoljstvu nad tem blagodejnim preokretom; desettisoči zastopnikov naroda, ki so se z vseh strani dravske banovine zbrali k današnji svečanosti, so s tem manifestirali vsenarodno odobravanje, ki preveva najširše plasti našega ljudstva v zavesti, da je vodstvo države v vrlih in krepkih rokah in da je vsaka bojazen za nje obstoj za vselej odstranjena.
Navzočih desettisočev se }e izredno globoko dojmila lapidarna in drastična, zato pa tudi umu in srcu ljudstva oso-bito pristopna beseda ljubljanskega župana: »Domovin ni šest, ne pet, pa tudi tri niso! Je samo ena, s krvjo in smrtjo posvečena.«
Praznik odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je ve-lepomemben dogodek za naš narod. Eden izmed onih dogodkov je, ki so za večno vklesani v zgodovini naroda.
Narod se zgrinja v Ljubljano
Napotil je veliki dan. Le vreme ga ni obetalo, jutro je bilo kremežljavo, hlad* no. Deževalo je od polnoči do dneva. 5 prvim svitom so se že budili ljudje, ulice so ob šestih že oživele. Nemir in nestrp* nost povsod. Zlasti so bili zgodaj na nogah deželani. ki so prišli v Ljubljano že sinoči, ter se niso mogli umiriti. Povsod si jih lahko srečal. Pa tudi vlaki so pričeli prihajati v Ljubljano še pred dnem. Pred kolodvorom so se ljudje zbirah vso noč ter pričakovali svojce in znance. Ob 7. se je napolnil še peron. Vlak za vlakom, skoraj vsakih 10 minut drugi, večina z nekajminutno zamudo. Sicer pa je b 1 promet vzorno organiziran ter je brez« hibno funkcijoniraL
Po 6. so pričeli prihajati Štajerci, dva vlaka sta prišla skoraj istočasno, prv' ob 6.20, drugi pa ob 6.30. čeprav 60 bili_ vsi vlaki pomnožen', nekateri dolgi po 25 >n celo 30 vagonov, je vendar bilo vse polno. Množice so se zgrinjale v Ljubljano kakor na znamenito božjo pot. Sključeni
starci in ženice, ostareli v trdi življenjski borbi, poleg mladih, klenih ljudi. Zorna mladina, zreli možje in žene — vsi so prišli, da praznujejo z belo Ljubljano.
TaVega prometa naš kolodvor gotovo še nikdar ni doživel. Ob 6.50 je prisopihal Vrhničan — nepregledna vrsta vagonov, gotovo je prispelo polovica Vrhničamov. Vrstili so se Sokoli, gasilci, deželani. Mi» klošičeva- cesta je bila od ranega jutra, zlasti od 7. do 9. mogočna reka ljudske množice, vlak za vlakom jo je napajal z novim tokom. In je množica naraščala, dokler se ni povsem strnila in umirila sredi mesta ob slavnostnem prostoru.
Od 7. do 9. je prispelo 23 vlakov, med temi 9 rednih
Ob 7. je prispel kamničan sila natrpan. Vreme 6e je medtem popolnoma skazMo, na vzhodni strani ie bliskalo in grmelo, sčasoma pa so oblaki povsem prepregli nebo in pričelo je ros i ti. Ljudje zbegani.
Ob 7.05 je izbruhnila cela povodenj lju- j di iz dolenjca. Ob 7.20 pa je prkkved no-
Narodne noše v sprevodu
nja se trni njezova še vedno mlada duša...
Okrog Robbovega spomenika
se zbirajo najlepše narodne noše, ki je med njimi tudi precej dečkov in deklic. Kakor velik rdeč šotor so nad krepkimi gorenjskimi možmi, ženami in dekleti z vseh stram razpete rdeče marele. Njim ni za ploho. Čakajo in čakajo stanovitno, sai se od zaupanja v pravico neba treseie nageljni v njih rokah. Ploha besni in brez dežnika hiti čez trz proti arkadam bivši minister dr. Kukovec. Stražniki pa prijazno spravljajo ljudi od zolaža pri Sokolu in Kolovratu. Zakaj ura je odbila devet. ko je ves slavnostni prostor naenkrat vsakemu nepovabljenemu popolnoma zaprt. Gospodje zlavneza odbora s srebrnimi znaki, ki ie na n i i h relief kraljeve zla-ve spomenika, so zbrani v prekrasnem stebrišču restavriraneza rotovža in čakaio mirno, češ: še no vsakem dežju je sijalo solnce! Pa počakajmo!
Častni gostje prihajajo
Iz prveza avtomobila izstopi za. Fra-nia Tavčarjeva z znakom častne dvorne dame na prsih, ob njem se svetijo redovi. Spremlja io soproza podbana za. Pirkma-jerjeva. Vedno bolj zosti so avtomobili, v druzem se pripelje češkoslovaški poslanik z. dr. Flieder s svojo elezantno zosoo so-prozo. Brez dežnikov stopita na gornjo stopnico mestne hiše in z največjim zanimanjem med najhušo ploho ozledujeta krasno dekorirani prostor in prihajajoče goste. Za njima se zneto zospodje v cilin-
Tribuna nasproti mestne hiše
je vsa v vencih in tudi nieno ozadje, široka Krisperjeva hiša, je preprežena s
Pogled na slavnostni prostor ob pričetku svečanosti
Spomenik kralja Petra obložen z venci
Na slavnostnem prostoru
Slabo vreme in vse skrbi so bile snoči pozabljene ko se ie baklada posrečila nadvse pričakovanje. M'Jo je siiala luna. a nikdo ie ni opazil, ker so bile ulice ves čas svetlo razsvetliene kakor dan. O polnoči so se množice pričele šele razhaiati in nikomur ni padlo v zlavo. da bi oozle-dai na oblake. Ura ie odbila oolnoč in liudi. ki so hiteli proti domu. da lahko zzo-dai vstaneio. ie orese^Hl iTtuhnien rq-hel dežek. Samo kratek opomin — in zopet ie bilo vedro. Proti iutru ie grmelo, lilo kakor iz škafa, okroz pete se ie oa nedolžno kakor da ni nič hudeza. zasmc-ialo tako težko pričakovano zlato solnce. Prehud je bil naval oblakov, pa so solnce zopet pokrili in deževalo ie, neprestano deževalo...
Ob 8. so bile ceste razen zlavnih še skoraj prazne in nikoder ni bilo čuti navala množic iz vseh strani banovine. Pred Mestnim domom so se zbirali gasilci in drugi. M i s je spokojno diriziral samari-tane in vse bele samaritanke na določene jim kraie. Vodnikov trz je bil še popolnoma prazen, le sem in tja se ie oglasil zvočnik, pa zopet takoj utihnil. Pri Zmajskem mostu ie stal prvi kordon policije. Pred stolnico ie pa čakala dolza vrsta avtomobilov. kdai bo minula svečana maša. Druži kordon policije je stal od Medarske ulice čez cesto. Tretji kordon ie oa zapiral Mestni trz od ozla Stritarjeve ulice pri Prometm banki tja do starodavneza hotela Bidelmona. Le po policiji je bilo videti, da se neka! pripravlja. Redko so prihaiali tudi že prvi zostie na slavnostni prostor.
Spomenik
ie zavit v ozromno državno zastavo. Na vsaki strani arkad vihrajo visoko pod balkonom v dežju krone palm. Pod stranskima obokoma arkad oa treoetajo ostri listi dveh velikih feniksov. Levo in desno od arkad se vrste v doJzetn redu košate krone lovorievih dreves.
Na dvorišče rotovža zre Rdeči križ in avto njegov pelje v Lingarjevo ulico. Dež pač lije in kakor bi bilo vse vdano, nihče se ne meni mnozo za nevihto. Trdna vera je v srcih, da slabo vreme ne bo preprečilo Niezove počastitve.
kitami zelenja. Vrste visokih rdečih dro-zov z zibaiočimi se venci teko	tri-
buno in ob obeh straneh prazne Stritarjeve ulice t.ia daleč do visokih pilonov onstran tromostovja. Vse občuduje krasote stare Bleiweisove palače, ki je njena plemenita lepota poživliena z zirlandami. V vetru se maieio uzasli lamnijoni. Prazna sameva pod zazrnienim spomenikom govorniška tribuna. A okna so že polna radovednih zledalcev.
Prav nasnroti snometiika v drugem nadstropju, kier vise liublianski grbi. čaka Dri oknu droben starček. Nepremično žleda predse v zlobino proti mestni hiši. kjer je bil mnogo let župan. Tri generacije je videl župan Peter Grasselli in izpolnile so. se mu želje mladosti. Danes je pa dosegla njegova sreča vrhunec. Iz oči v oči si zledata dva starca: kralj Peter in Peter, župan liublianski. Stara sta. a oba ponosna na dobo. ki sta v njej delovala oba za isto idejo, ki je nieno zmazo s svojim umom in roko priboril kameniii mož pred častitljivim rotovžem. Solze ljubljanskega Petra za pozdravljajo, kla-
>JUTRO« ponedeljska izdaja
drih in preprosti možje z dežele. Marsikdo ima sv. Savo na prsih.	.
Našlo prihajajo deoutaciie z venci in z zavitimi prapori. Prvega nosi de.putaci.ia mesta Kranj z županom Cirilom Pircem na čelu. Kazalci na stolpih stolnice ze ka-žei0 9.20 ko si upajo v dežju prvi stomti na tribuno. Dolzo sta sami dve dami. oo-tcm ou za njimi gredo na tribuno šele Drvi moški.
Pod arkadami ni več mosoče vedr.ti. ker ie prostor že nabito nota. Zato se pa gostje stiskaio do pločnikih ob zidu. Ponosno prikoraka deputaciia Soče z razvito zastavo bralnega društva iz Gorice ^ in pevskesa društva Kola iz Trsta in nas^ni svoja dva. v spomine ovita oraoora na stebre arkad.
Nebo se vedri...
In sijaj pestrih barv teh dveh pregnanih narodnih zastav je odgnal oblake. Gostje prihajajo v množicah, trg se polni in skavti zapro slavnostni prostor ob koncu tribune Gracijozno hit; skozi množico Crno-gorka v slikoviti narodni noši. Za tretjim razvitim praporom pride deputacija NSZ, njo se pa pričnejo barvati sivi stebri starodavnih arkad v narodnih barvah in blesketati v zlatu napisov. Prapor do prapor a. Kakor bi odsevalo temno nebo od njih, se tudi ono vedno bolj svetli. Vse se obrača za tremi srebrnolasimi starčki v črnordečih elegantnih uniformah z rdečimi čopi na čepicah. Zastopniki ponosne meščanske gade iz Kostanjevice so. 1 rdo odjekne iz Stritarjeve ulice rezko povelje gasilci se razvrščajo v špalir ob obeh straneh široke ulice.	_
Na.skrajnem krilu pred Krisperjevo hišo stoje srebrnobradi gasilski veterani. Vsi dekorirani z dolgimi vrstam; odlikovanj. Daleč doli pri cerkvi se pojavijo trije jezdeci Strel/ačke družine, totograt: j-r '.:•<, hiteti sem in tja. direKtor Saplja šef aranžer :n režiser vse vci^stne Prire" ditve. mirno dirigira posamezna kakor večje skupine in množice na določene pro svoie. Godbe st oglašajo in zvočniki tulijo. šes1- elegantnih lovcev zavije proti rotov-2u. Med njimi strelski glavar, markantnj gospod Schrey z redom Sv. Save. General F)joka Popovič, komandant parade, si na konju naglo ogleda slavnostni prostor m jaha nekoiikrat gori in doli.
Na tribuni so že zbrani: minister Pucelj, župan dr. Dinko Puc s podžupanom dr. .larcem, podban dr. Pirkmajer častna dvorna dama gospa Tavčarjeva, županja Olga Pucova m polno drugih dostojanstvenikov in najodličnejših oseb iz mesta in vse banovine. Okrog Robovega spomenika leži pisan venec. Visoko se vzpenja navzgor v prelivajočem se sijaju in se zozu-je v beli obelisk, ki kipi v nebo. Ta skupina narodnih noš je gotovo najdckorativ-nejši element na slavnostnem prostoru. Zbrane so najlepše narodne noše, nase najlepše žene in dekleta in najkrepkejsi fantje in možje. Prav na obodu vodnjaka stoji župan Ažman iz Lesc s cedro med zobmi. Lepota in moč našega naroda se l^csketa v zlatu avb, srebru pasov in v krvi rudečih nageljnov.
Dostojanstvenike sprejemajo
odborniki za postavitev spomenika, — pravkar peije predsednik inž Lado Bevc škofa dr. Rozmana mimo narodnih noš. Postavljeni so tudi že mikrofoni, nasproti narodnih noš pa stoji dolgi zid aktivnih in rezervnih oficirjev.
Luči se prižigajo po cestah in tudi vse pročelje magistrata zažari v električnih lučkah. Kakor iz samih briljantov se sveti inicijala A. kraljevska krona in »Slava«, da zavriskata veselja mala Bohinjčeva Gorenjca. Poleg njih pa občuduje krasoto Špicerjeva Korošica in Primorka, ki si je avbo pokrila s prosojno pečo. Z z3™™-njem ogleduje novinarje šef Prcsbuoa Milan Marjanovič iz Beograda.
Točno ob 10. zabuči godba »Sloge« gori od Tranče. Nad 50 godcev prikoraka ob spomenik, za njimi pa nad 250 pevcev. Na oni strani je potegnijena od venca narodnih noš zeiena veriga vencev, poživljena z narodnimi barvami in zlatom. Verigo pa zaključuje gozd praporov Slika je pestra in pisana, da jemlje vid. Ob 10.10 zabuči pred stolnico vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika dr. Čcri-na, za njo pa koraka častna četa pod poveljstvom kapetana 11. stopnje Jovice Ko-stadinoviča ter se postavi v Stritarjevo ulici pred Prometne banko.
Kakor zlat prah se razlije solnce nad srečno Ljubljano...
Slavnost se pričenja
Ob pričetku Stritarjeve ulice pozdravlja ves odbor zastopnika vlade g. ministra dr. Alberta Kramerja s soprogo in jo vodi na tribuno. Gospod minister naglo stisne roko županu in pozdravlja dame ter dostojanstvenike.
Pred cerkvijo v solneu zažari gozd zastav. Samo gasilskih je 37. A že korakajo za godbo sokolske čete s tajnikom dr. Fuksom in načelnikom Bajžljem. Prapori se provizoruo postavijo pred Vidmarjevo hišo. a že prihajajo za njimi druge skupine praporov in nove godbe.
znakom odbora za postavitev spomenika na prsih. Le najvišjim dostojanstvenikom pripne to častno znamenje predsednik^ inž. Bevc na prsi. Ban se pozdravlja z odličniki, sokolski prapori se pa med tem pomikajo pred magistrat, za njimi deputacija uprave SKJ in župne uprave, ki odide takoj na svoj prostor.
Ob 10.25 zaigra vojaška godba, povelja^ se glase in strumno koraka proti častni četi zastopnik kralja divizijski general Bogoljub llič. S komandantom mesta generalom Dra-gomirjem Popovičem in zastopnikom načelnika štaba generalštabnim kapetanom llijo Mi?:čem. Raport — in že krepko odjekne sPomozi Bogs častne čete, na oglu pa pozdravlja zastopnika kralja ves obor in ga vodi na tribuno.
Proti cerkvi morje rdečih srajc, okrog spomenika pisan šopek narodnih noš, dalje veriga vencev, pisani gozd zastav, ki se za njim gneto zastopniki društev na oni strani, ob zagrnjenem spomeniku pa črna masa naroda tja do Tranče. Med pevci stoji s preprogo
vk:
TI, KI SI NAS USTVARIL KAKOR LISTJA, TRAVE...
Mogočni valovi pesmi in godbe — vedno močnejše in svetlejše solnce.
Lepršanje zastav in drhtenje mase, pa pesem kakor morje globoka in kakor morje mogočna molitev naroda plava do sinjega neba. V čudnem nepoznanem čutu drhti narod. Nepojemljiva je sedanjost zgodovine.
Ves prostor je poln glasu, ves prostor je v mogočnih vatovib pesmi in solnca le en utrip, enega velikega srca. Poživljajoča m sladka reka teče s slavnostnega prostora po mestu in se razliva čez vso domovino tja daleč čez njene zožene meje.
10.30: predsednik odbora za postavitev spomenika prične z odločno besedo svoj slav nostni govor Oživljeno tišino prodira krep ko kakor jeklo in resne so oči dostojanstvenikov na tribuni, ponosni pogled odborni kov pod tribuno, ki med njimi s sklonjeno glavo sto- mojster Lojze Dolinar.
Beseda predsednika
do kralja, kraljevskega doma in Jugoslavije.
V	imenu odbora odkrivam spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, katerega spominu kličemo:
SLAVA !
V	solneu se vse topi in v tem žarečem kristalu svetlobe plavajo golobje kakor zaupni nosilci tajnih pozdravov. Zastava na spomeniku se oživlja in dviga Topovi grme, vzkliki radosti pretresajo nebo in zastava odkriva črno skalo — kralja Petra. Kakor duh njegov in vseh dod našega naroda m kakor energija vseh naših nad v bodočnost plava modro belo rdeča mogočna trobojni-ca visoko in še višje, da ji komaj slede v solzah, ginjenosti se lesketajoče oči. Bučanje narodne himne se druži z grmenjem topov, a zastava plava z dušami vsega naroda po J nebo Ponosni prapori se povešajo k poklo-nu, zvonovi polnijo akorde himne, topov in navdušenja src. ki se vsa v plamenih ljubezni in spoštovanja ovijajo okrog bleščečega se ■spomenika.
Veličasten moment eksplozije narodne iavednosli dosega vrhunec, ko obesi predsednik Bevc
LOVORJEV VENEC na postament spomenika z oesedami:
Odbor za postavitev tega spomenika poklanja prvi venec z izrazom občudovanja temu simbolu našega osvobojenja m uedinjenja ter se klanja manom našega Velikega Osvoboditelja
Kam se razlega vzklik navdušenja, ki bo odmeval skozi vekove?!...
Poklonite v vencev
Za predsednikom položi prvi venec za* stopnik vlade, za njim pa ban. župan, nato pa dobrovoijci ter za njimi vsa dolga vrsta častilcev Velikega kralja VsaK t*-stopnik izreče -voje geslo, mikrofon ga pa pošlje v svet. Srebrna palma se sveti na črnem podstavku, zlati venci žare med zelenim lovorjem in trobojnimi trakovi. Ni ga zastopnika, ki se mu ae bi tresla roka in ne drhtel glas saj je ves narod presunjen do dna srca Okrog črnega piedestala in po stopnjicah se _ kopičijo venci in združujejo v en sam širok venec narodne hvaležnosti, vdanosti. Siro^ je ta venec vseh vencev in visok, •»aj -o v njem vpletene vse želje, vsa ljubezen, vse nade za srečo domovine, kralja m njegovega doma.
Gospod zastopnik Njegovega Veličanstva kralja, gospod zastopnik kraljevske vlade, gospod ban, gospodje ministri,, spostovam gostje, dragi rojaki, —
odbor za postavitev spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju v Ljublja ni otvarja današnjo svečanst z vdanim p, r v um in ■zrazom g.oboke zahvale Nje -oveni Veličanstvu kralju za počastitev, ki jo je izkazal s tem, da je blagovolil odrediti svojega zastopnika.
Pozdravljam zastopnika Nj. Vel. kralja, gospoda divizijskega generala Bogoljuba Ilx'a, zastopnika kraljevske vlade ministra za zgradbe g dr Alberta Kramerja. ban3 dravske banovine g. dr. Draga Marušiča, poslanika in pooblaščenega ministra CSR g. dr. Roberta Fliedra, zastopnike vojske, prevzvišenega knezoškofa g dr Gregorja Rozmana, župana in mestnega načelnika g. dr. Dinka Puca, visok: konzularni zbor, gospode zastopnike državnih in samoupravnih uradov in oblasti, gospode delegate av tonomnih, stanovskih, strokovnih in kulturnih korporacij, organizacij in društev, vse navzoče darovalce, ki so pripomogli k uspehu naše vsenarodne akcije, dalje vse goste in rojake, ki ste prihiteli iz vseh krajev naše prostrane domovine, da prisostvujete današnji slovesnosti, v kateri se ponovno izraža neizmerna narodna sreča izza velikih časov polpreteklosti, izza velikih dni našega osvobojenja in uedinjenja.
Tolikšna in tako odlična udeležba je ponoven izraz enodušne volje našega naroda, katera se pokaže vselej v velikih njegovih dnevih. Ta udeležba naj pa dokaže enoduš-no voljo, da se da viden izraz ponosu in hvaležnost naroda nad doseženimi, nepreklicnimi dejstvi osvobojenja in uedinjenja.
Pripadamo pokolenju, ki je bilo vzgojeno v ostrih bojih za nacionalni obstoj Ln ki je v teh bojih našlo prirodno orientacijo k visoki jugoslovenski misli. Naša hrepenenja so preživela težke izkušnje v polpretekli dobi, v dobi oborožene borbe za ideale človečanstva, enakosti in svobode narodov, v borbi našega jugoslovenskega Pi-jemonta za pravice jugoslovenske.
Klanjamo se velikemu spominu na blagopokojnega kralja Petra L Velikega Osvoboditelja in hočemo razumeti velike tajnosti genija, ki je vodil naš narod preko pustih balkanskih gora v izgnanstvo, toda le za ceno zmagovitega povratka, osvoboditve in uedinjenja celotnega naroda.
Le geniju je bil dan pogled v bodočnost, podpiranemu od neizprosne doslednosti zgodovine, ki je določila jugoslovenskemu narodu pravico, ki mu je nihče ne more več vzeti, pravico do samostojnega in neodvisnega narodnega in državnega življenja.
Občudujemo brezprimerna dela naše vojske v 'vseh obrambnih in osvobodilnih borbah.
Klanjamo se vsem žrtvam, živim in mrtvim za njihovo trpljenje, katero so prenašale v čast in srečo kralja in domovine Višek skrivnostne domovinske ljubezni je smrt za kralja in domovino
Ponosni smo na slavno preteklost jugoslovenskega naroda, ki je s stvarno pomočjo svojih najboljših sinov in hčera v pol pretekli dobi ustvaril temelje in glavne ob rise mogočne zgradbe, naše Jugoslavije Toda ideali naroda, ideali njegovih najboljših sinov in preporoditeljev zahtevajo smotreno nadaljevanje in dovršitev začetega dela. Le pod geslom brezpogojnega in brezkompromisnega državnega in narodnega edinstva je končna dosega teh idealov zagotovljena Le složni narod bo pod vodstvom Njegovega Veličanstva kralja ustvaril vse pogoje za dosego narodne celote ju goslovenske, katere dejstvo je že tu. ki pa potrebuje razširjenja in notranje poglobitve.
V tem smislu smo novembra 1926 osno-
vali odbor za postavitev spomenika kralju Petru l Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani Z enodušuo prireditvijo vseh zakonitih predstavnikov slovenskega dela našega na roda smo že 1. decembra 1926 z javno spo menico objavili sklep, da hočemo postaviti v tukajšnjem kulturnem središču, v Ljubljani spomenik, ki naj vel.omaj predstavlja ponos, hvaležnost, ljubezen, duševne in gmotne žrtve Slovencev ter bo veljal naj-vzvišenejšemu idealu, katerega so gojili najslavnejši in najzaslužnejši naši možje: osvobojenju in uedinjenju, predvsem pa prvemu in največjemu teh mož:
blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju.
V kralju Petru I. sta vtelešena genij naše srečne usode in prorok slavnih dni naše narodne bodočnosti.
Prvi aktivni pojav v novejši zgodovin! sistematičnih in zavestnih bojev za osvobo-jenje spada v mladostno dobo in udejstvo vanje
Petra Mrkonjiča v Bosni. Pregnanstvo od 1862 do 1903 mu je bija šola, v kateri se je prekalil Mrkonjic-
revolucijonar v
kralja — izvrševalca volje naroda, v kralja — vzgojitelja, organizatorja, branitelja. sotrpina, rešitelja, osvoboditelja in uedinitelja naroda.
Prvič smo se mu Slovenci povsem približali leta 1903., ko ga je pri povratku v domovino pozdravila jugoslovenska akademska omladina na Dunaju kot jugoslovenskega kralja.
Med vojno je svet občudoval njegovo trpljenje. v katerem je bilo združeno trpljenje
vsega naroda.
Po navalu treh cesarstev je nas Pue-mont konec leta 1913. začasno podlegel ne-čuveni premoči. Do takratni svobodni del našega naroda je pod vodstvom blagopokojnega kralja Petra I. moral zapustiti z junaško krvjo posvečena domača tla in odstopati preko pustega albanskega gorovja v
temno izgnanstvo.
Genij našega naroda, utelešen v blago-pokojnem kralju Petru I., je v proroškem čutu znal, da bo tej veličastni narodni tragediji, kateri se bodo klanjali vsi človeški
rodovi, sledilo
osvobojenje in uedinjenje.
Vse trpljenje naroda se je pri umiku preko Albanije osredotočilo v pretresljivi sliki kralja sredi naroda, ki zapušča domovino, ki pa v teh časih ponižanja uveljavlja vso svojo voljo v zasledovanju življenjskega cilja.
To je bil kralj, ki se je v svoji genijalni veličini povzpel za vekov veke na najčast-nejše mesto naših velikanov.
Kralj Peter L je bil posebej nam Slovencem vodja, ki je z genijalno logiko in jekleno voljo uravnal tok naše zgodovine iz tužnega robstva v dneve največjega narodnega ponosa, v katerih nam je bilo usoje no. da vstanemo na rodnih tleh kot gospodarji.
Izraz velike sreče, ponosa in hvaležnosti Slovencev spričo zgodovinskega dejstva osvobojenja in uedinjenja naj bo spomenik, ki ga je izklesal naš mojster, akademični kipar Lojze Dolinar. Mojster je z ljubeznijo in žrtvami Slovencev vdahnil v kamen življenje. ki bo poslej bdelo nad usodo naše zgodovine, katero smo za vekomaj združil« z usodo kraljevskega doma Karadjordje-vičev.
Delo našega mojstra bo spomenik prvemu kralju našega rodu. prvemu kralju, ki je čutil, delal in trpel za nas m z nami.
Odbor naslavlja ob tej svečani priliki prošnjo občinski upravi in gospodu županu stolnega mesta Ljubljane, da prevzame ljubljanska občina spomenik v svojo last in svoje varstvo ter ga ohrani poznim rodovom tako svetlega in kristalno brušenega. kakršna so bila, so in bodo vselej srca vseh Slovencev v neizmerni ljubezni
Polaganje vencev pred spomenik
Vence so položili: Ruski odbor, Klub ju- j podsavez, Udruženje meščanskošolskega
,ol/-v.rancrlrIVi nrimnrcllih olfaHpmiknV PrO- » HČI t pl ist V3 nh/Mna Tvvi /*.	V^nH
goslovenskih primorskih akademikov, Pro svetno društvo Tabor in Zora, Prosvetna zveza, Učiteljski pevski zbor, odsek JUU za dravsko banovino, Udruženje vojnih invalidov, Pevski zbor Grafike, Društvo Soča, Sokolsko društvo Domžale, Ods<stav-binskih delavcev NSZ, Slovensko planinsko društvo. Glasbeno društvo Ljubljana, Zbornica za TOI, Ljubljanska gasilska žu-pa, Gremij trgovcev za srez Ljubljana -okolica. Gremij trgovcev v Ljubljani, Sa-vez muzičara (pododsek Ljubljana), Profesorsko društvo Ljubljana, županska zveza JNAD Jadran, Družba sv. Mohorja, Oblastna strelska družina, Zveza bojevnikov, Udruženje strojevodij, Zveza obrtnih zadrug, Aeroklub »Naša krila«, Pevsko društvo Slavec, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Društvo rokodelskih mojstrov, Občina Planina, Jugoslovenski akademski klub. Obrtniško društvo Jesenice, Društvo industrijcev in veletrgovcev, Dravska žu-pa skavtov in planink, Udruženje narodnih železničarjev in brodarjev, Društvo do-brovoljcev, Vodnikova družba, Plavalni
učiteljstva, občina Tržič, občina Kranj.
Srebrno palmovo vejo je položila deputacija JUU, sekcija za dravsko banovino, zlat lovorjev venec pa Kolo jugoslovenskih sester Trbovlje.
Dalje so položili vence: Srbska pravoslavna cerkvena občina, Udruženje rezervnih oficirjev, Narodna Odbrana Maribor, Društvo železničarjev »Sloga«, Šport, klub »Korotan«, Slomškova družba, Ljubljana, Veterinarsko udruženje, sekcija dravska banovina, Slovensko šolska Matica, Slovenska krščanska ženska zveza, Krščansko žensko društvo, Prvo ljubljansko reševalno in gasilno društvo, Jugoslovanska gasilska zveza, Rdeči križ, Gasilno društvo Guštanj, Udruženje nadzornikov kola državnih železnic, Občina Mozelj, Jugoslovenski ženski savez, mesto Celje, Zadruga brivcev in lasničarjev, Gremij trgovcev Ljubljana, in mnogo drugih, tako da je bilo položenih blizu SO vencev, po večini iz Iovorja, med njimi je bilo pa tudi mnogo vencev z rdečimi nageljni.
Prisega zvestobe
Ponosno zadone besede mestnega župana g. dr. Dinka Puca, večkrat prekinjen z vzkli-i in ovacijami kralju.
Poln radosti prevzamem ta spomenik. Združen je z mestnim magistratom v neločljivo enoto in « tem simbolično z ljubljanskim mestom in vso Slovenijo. Prevzamem ga tem rajši, ker sem prisostvoval leta 1918 trenutku, ko je oduševljeni narod snel s tega poslopja habsburškega orla ter tako pokazal, da so bile zaman ječe in trdnjave, zaman vešala, kajti če narod hoče svobodo, ne šteje žrtev ne glav.
Pretrgane so vse vezi s temno preteklostjo in kakor smo zvezali ta spomenik s slovensko zemljo tako je vezana naša usoda za vso bodočnost z usodo Karadjordje-vičev!
Spomenik je simbol naše svobode in bo zato naš ponos in naša čast in naš spomin. Spomin na žrtve srbskega naroda, dopri-nešene v veliki vojni, spomin na stotisoče mrtvih, ki so padli za nas in naše otroke, spomin na one, ki so oropani svojih domov umrli v pregnanstvu, spomin na vse veliko trpljenje, ki ga je prestal naš narod v stoletnih borbah, da je doživel končno zarje Vidove...
Pomnik nam bo na Kralja — vzor ljubezni do svojega naroda, ki ga ni zapustil v njegovi stiski in propasti, ki je bežal z njim v tujino, ki pa mu je v najtežjem času živela v srcu trdna vera v bodočnost ter ni izgubil zaupanja v moralno višino svojega naroda. V izmučenem telesu je biva! silen duh in neskončna odločnost, kajti vedel je, da narod, ki se zaveda, da mu je berba pravična, ki ima vse korenine svojega bistva in iitja, kulture in gospodarstva zasidrane v svoji lastni zemlji, te zemlje izgubiti ne more, ker mora zmagati nad vsakim zlomi Ne število, marveč
duh zmsguje!
Današnji dan bo praznik vere tudi nam. Vere v narod sam. ki mora izločiti iz sebe vse one malodušne. ki vidijo le to kar nas loči le to. kar nas razdvaja, ki ne vidijo plamena gorečih src in duš. ne vidijo, da vera živa ogreva vse in spaja in topi. kar je trdo in tuje Zid in stena se zruši, nikjer iv mej, vse se preliva, če se Srd v Ljubezen izpremeni.
V veri nas je potrdil sedanji naš kralj Aleksander. Ko bi se bila dedščina Velikega kralja zaradi nesposobnosti narodnih voditeljev in nesloge med brati skoro raz-gubila, je naš kralj s svojim činom 6 januarja 1929 rešil državo. Izravnal je spore, viii nam je poguma in vrnil zaupanje v nas
same in našo moč. In sedaj, ko so se strasti polegle, nas kliče z novo ustavo na sodelovanje v prospeh velike domovine, ene nedeljene. Kajti domovin ni šest, ne pet pa tudi treh ne, je samo ena s krvjo in smrtjo posvečena!
Zato odkrivamo ta spomenik tudi v proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Današnji dan naj je tudi dan globoke zahvale naše Njemu, dan, ko mu izkazujemo z najbolj odkritim srcem vso našo ljubezen in vdanost.
A je današnji dan tudi rojstni dan prestolonaslednika Petra, ki je naš up in naša nada. Tako se plete vez iz preteklosti v bodočnost, vez, katere prvi člen je velik kralj, vez, ki pojde v neznane dalje.
Kralj Peter, kralj Aleksander, prestolonaslednik Peter!
Oni so nam jamstvo, da ne pojdemo nikdar in nikoli več v sužnost, jamstvo, da ohranimo to; kar je bilo priborjeno s tolikimi žrtvami. A na nas je, da jim prisežemo pred tem spomenikom večno zvestobo ter da bomo posvetili vse svoje sile in sposobnosti narodu in delu za njega:
Prisegamo
da pozabimo na vse strasti in to, kar nas je ločilo, da v največji slogi idoči po pot'., ki nam jo kaže naš kralj Uedinltelj, utrdimo državo, ki jo je ustvaril Kralj Osvoboditelj. Velika naloga nas čaka, a še večja in lepša bo bodočnost. Združimo se v skupnem delu: vi, ki ste prelivali kri na bojnih poljih, vi, ki ste begali po tujini, vi, ki ste umirali v ječah; vi, ki ste naši misleci in poklicani, da nas vodite, vi, ki s trdim delom služite svoj kruh, da bo vzrastel blagoslov iz vašega znoja in srag; tudi ve matere, ki ste s krvavečimi srci darovale domovini plod svojih ledij in ki nam vzgajate nov rod; a predvsem ti mladina, ki imaš dolžnost, da oplemeniš svoja srca ter se pripraviš za bodočedelo sebi v čast ln narodu v korist — vi vsi si sezite v roke in zakličite, da se bo culo pod nebo:
Živela Jugoslavija!
Še ss tresejo zidovi Ljubljane od vzklikov Jugoslaviji in kralju, ko zadom himna edin6tva: »Iz bratskog zagrljaja . . .« Čudno opojna je ta himna. bratske liubezs ni, saj jo poie za pevci vsa nepregledna množica, in ko konča, ne morejo prenehati klici: »Živio« in »Slava!«
Kmalu po 11. uri se preselijo namestnik kralja divizijski general g. Bogoljub llič, zastopnik vlade minister za javne zgradbe
Sobota.
Petega septembra. 1931. leta.
Jutro. Dež in grom. Naliv za nalivom. Nad mestom sivi, tu pa tam temni oblaki. Krim je v megli.
Vse je v skrbeh. Kakšen bo večer? *
Ura je deset. — Oblaki se trgajo. Bo! Bo! Lepo vreme. In solnce je posijalo.
Od sobote na nedeljo
In ta ali oni ugiba: to bo morda čez deset, petdeset ali sto let. In pred seboj gleda
v duhu mogočno mesto.
*
Čudno je, ko gleda človek to mesto, kadar je veselo, kadar je v pričakovanju usodnega ali velikega trenutka.
Oči Slovenca so tako nenavadno otroško otožne in proseče — v teh dneh — ko čuti vso svojo rast v osvobojeni domovini, ko čuti opoj komaj preteklih zmag, ko gleda še marsikdo krvave poljane na jugu, rdeča brda ob Soči, še vso komaj preteklo grozo. In proseče so oči, kakor da molijo za srečno zmago v bodočnosti.
V	njih je strah, da bi plod dela, ki so ga plačali milijoni življenj, ne propadel.
V	njih je volja, da bi iz vseh preteklih bojev vzklil silen rod.
Tako v tihi molitvi rastemo v sebi. Tako se klanjamo velikemu delu silnega moža.
Močni smo.
Kolodvori žive podesetorjeno življenje.
Kolodvorski vratar vpije neprenehoma. Čuvaji kriče, napovedujejo vlake.
Množice se vsipavajo v mesto. Narod, od kmeta do učitelja, od podeželskega notarja do hlapca, otroci, vse hiti v osrčje Ljubljane, vse lije preko Marijinega trga, nepregledne so vrste ljudi.
Pred mestno hišo je gneča, ki je Ljubljana z lepa ne pomni.
Diha, ta časih tako pusta in dolgočasna Ljubljana diha novo življenje! Vsa praznična je. In marsikomu pričara sanje, sanje vsakega rodu, da bo njegova metropola nekoč močna in velika, ponos domače zemlje, ki bo štela stotisoče mislečih glav, stotisoče od jutra do večera se premikajočih rok.
Pred ljubljansko mestno hišo je čuti zadnje udarce kladiv.
Delavci, mizarji in tesarji hite sem in tja. Deska za desko obstoja na svojem mestu, žaga in sekira odpevata svojo pesem — za narodne »tribune«, ki se bodo poklonili svo-
jemu kralju, velikemu pokojniku, Osvoboditelju.
Glej, tam prenašajo okorne, žuljave delavčeve roke vence.
Te žuljave roke kitijo tribune in mlaje, jih ovijajo z venci, opravljajo delo, za katero jih zavidajo mlada rdečelična in bleda dekleta, ki gledajo in so nejevoljne, da se njih nihče ni spomnil. — Ali prav je tako. — Marsikatera teh žuljavih rok je prenašala drugačne stvari, delala drugačne slike.
Kdo ve .koliko teh delavcev, ki venčajo trg pred mestno hišo, je prispevalo svojo kri za zmago narodove volje! Zakaj bi prav te
roke ne krasile same svojega dela!
*
Iz granitnih cestnih tal se dviga drog za drogom.
Vzdolž obeh strani Mestnega trga in Stritarjeve ulice in nasproti cerkve Marijinega Oznanjenja se dvigajo rdeči drogovi z rdečimi, modrimi in belimi trakovi.
Od minute do minute izpreminja trg pred mestno hišo svoje lice. Vse se odeva v zelenje. Zdolž hiš in tribun stoje krasne palme, oleandri, majhna drevesa, in rdečih drogov z zastavami in venci je vse več.
čas poteka.
Jesensko solnce obseva častitljivo pročelje starega rotovža. Okna, balkon, vogali so od tal do vrha okvirjeni z belimi dešči-se v solneu jarko leskeče. Veliki »A« in kro-
cami, v nje so uvite žarnice, katerih steklo na nad njim izpopolnjujeta sliko, ki čaka noči.
Ta ali oni pa zaide v notranjost ljubljanskega rotovža. Napravi prvi, drugi, tretji korak — in obstane.
Kaj je?
Vse je drugače. Vse prenovljeno. Vse
novo.	. . >
Kje je dvorišče s svojimi umazanimi stenami in že slavno ropotijo?
Vse je izginilo.
Človeku se v prvem trenutku zazdi, ca je v veliki, z gladkimi kamenitimi ploščami tlakovani grajski dvorani. — Ali ko se razgleda, vidi, da je prav za prav v muzeju.
Pred seboj ugleda stare skrinje in — štiri topove — štiri stare topove, ki jih je morda rabila turška ali Napoleonova vojska — — kdo bi vedel vse! Tam stoje v družbi starih slovenskih skrinj. Človek se ob njih zamisli, in če utegne, mu gre mimo marsikaka zgodovinska slika stare Ljubljane. — Nad njim se boči nebo. — Topovi in skrinje so pod hodnikom. — A namesto starih stebrov vidi zdaj bleščeč siv marmor in povsod novo poslikane stene, delo mojstra Sternena.
Takč mesto oživlja zgodovino.
Z mrzlično naglico gre delo h koncu.
Ura je pol šestih.
*
Na ulicah mrgoli vse bolj. Ljudje se stekajo od vseh strani. Se ustavljajo zdaj tu zdaj tam. Avtomobilske sirene tulijo vse bolj divje. Tu pa tam se človeška reka zajezi. Vse obstane. Konj, voz in človek. Vpitje in nestrpnost.
Pred izložbami ni mogoče priti dalje.
Kraljeve slike, okrašene z venci, palmami in narodnimi trakovi, človeku ne dajo ko-
irctkci*
Na Mestnem trgu je izložba: Lepa Slovenka, v gorenjski narodni noši se klanja med palmami kralju.
V Stritarjevi ulici občudujejo ljudje okno: Tri krasne vrste steklenic z izbranimi očmi v sredi, na levi lična košarica, polna našega sadja — na desni kraljeva slika.
In tako gredo gruče ljudi od izložbe do izložbe.
Raz hiše vihrajo zastave. Okna so okrašena z zelenjem, z venci, zelenimi vejicami, zastavicami in lampijoni.
Na Marijinem trgu je arhitekt s srečno roko postavil na vsaki strani mostu vzdolž brega po štiri visoke bele stebre. Povezani med seboj z girlandami kipe v nebo kakor slavolok, kakor mogočna vrata v slavnostni prostor.
Gostje, ki pridejo na kongres slovenskih i prostor. meS in trgov, bodo presenečeni.	{ Olimpijski stebri - Zmagovalcu.

dr. Albert Kraaner, minister g. Ivan Pucelj, ban g. Drago Marušič, komandant imetsta g. brig. general g. Dragomir Popovič, čsl. poslanik g. dr. Flieder, župan g. dr. Fuc, predsednik inž. Bevc, starosta Jugo-
slovenske gasilske zveze g. Josip Ttrrk,
župani mest Kranj, Celje, podžupan mariborski in drugi župani pod arkade, kjer jih čakajo udobni fotelji. A nihče ne sede na naslanjače, zakaj ob 11.13 že javlja
godba prihod vojske m s tem vsega slav« nostnega sprevoda, ki mu odzdravljajo dostojanstveniki ves čas mirno stojč, zas stopnik kralja pa neprestano z roko _ja čepici.
Zmagoslaven sprevod po mestu
Vesela skupina Belokranjcev v narodnih nošah
Veličastna povorka je krenila izpred Mestnega dorna ob 11.15 ter se je popolnoma razvila šele čez dobro uro. Povorko je otvorila impozantna vojaška parada.
Nepozaben ostane nastop naše junaške vojske, ki je danes zopet sijajno pokazala svojo nepremagljivo silo in potrdila dejstvo, da je nerazdružljiv sestavni del naroda, s katerim slavi slavnostne dni kakor tudi prenaša težke ure preizkušenj.
Med orkanom navdušenja in pozdravnih klicev ki so se dvigali izpred starodavne zgradbe magistrata proti nebu, je prijahal ob 11.15 pred spomenik komandant parade g. artiljerijski brigadni general Djordje Popovič ter izkazal s svojim adjutantom čast prvemu vojniku, herojskemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Za hip so 5e polegli vzkliki, ko se je zableščala njegova sablja ter se povesila v znak pozdrava. Nato pa je vihar klicanja še porastel in se stopnjeval, čim bolj so se bližale naše junaške čete. Kakor grom so udarjali korak: strumnega, vrlega 40. pp. »Triglavskega« pod poveljstvom njegovega komandanta polkovnika Cvejiča, posutega z odlikovanji. Na čelu Triglavskega polka je korakala četa bobnarjev, za njimi pa so se razvrstili bataljon za bataljonom, katerih vsak je kar tekmoval, da bi čim lepše in čim bolje nastopil. Narod ni vedel, ali naj bolj občuduje strumni nastop vrlih junakov ali se divi novi opremi in enotni volji, ki je prevevala ^o vojaško parado ter stvarila iz tisočev vojakov en sam mogočni korpus.
Med klici: »Živela vojska! Živel kralj! Živel prestolonaslednik!« so marširale krepkih korakov kolone za kolono ter iz-Jfazovale vojaško čast kralju Osvobodite-Bju. Gorele so oči junakov in njihove po-Jštave so bile kakor iz brona, žarele pa so tudi oči gledalcev, ki so vzhičeni sledili tem nepozabnim prizorom.
Ko je prikorakala častna četa 40. pp. Triglavskega z novo polkovno zastavo, je nastopil eden najsvetejših trenutkov: ponosna jugoslovenska trobajnica, oblita z žarki solnca, se je globoko priklonila do tal ter pozdravila Njega, ki je s svojim
delom in trpljenjem položil temelje današnji jugoslovenski vojski.
Za 40. pp. je korakala elitna dijaška četa. Ponosno vzbočenih prsi in s krepkimi koraki so korakali naši fantje, da se je tresel tlak. Za njimi so se razvrstili oddelki z novimi strojnicami m infanteršj-skimi topiči, nič manj glasno pozdravljeni kakor ostali oddelki.
Sijajen je bil tudi nastop prvič nasto-pivšega 2. bataljona I. planinskega polka pod komando podpolkovnika Marasa z bataljonsko fanfaro, strojnicami in infante-rijskimi topiči.
Po kratkem presledku so se zamajala tla pod drdranjem težkih dalekosežnih poljskih topov i<3. artilerijskega polka pod komando polkovnika R. Jovanoviea. Polku je načeljevala močna fanfara, ki je otvorila mimohod artiljerije. Težke baterije so z vzornim, neprekosljivim nastopom vzbudile splošno občudovanje, ki so ga izražali gledalci v burnem vzklikanju in pozdravljanju vojski. Vsa oprema je bila popolnoma nova, nastop artilerijcev pa prav tako enoten in vzoren kakor njihovih pobratimov pešakov. Trajalo je precej časa, ko so defilirali mimo spomenika, slavnostne tribune in komandanta parade g. brigadnega generala Djordja Pop o v i-č a. Stare patricijske hiše na Starem in Mestnem trgu so lahko trepetaje strmele ob nastopu artiljerije.
Za topovi in municijskimi vozovi so se razvrstile pod komando kapetana Rado-mira Stojanoviča baterije brdskega arti-Ijerijskega divizijona, nato pa čete arti-Ijercev za zvezo, ki so defilirali peš mimo spomenika, prav tako odlično, kakor pe-šaki, najsi so bili sami rezervisti.
Nastop ljubljanske garnizije je zaključila bolničarska četa, ki jo je vodil ka-petan Mirko Vujadinovič. Zadnji je bil nov moderen sanitetski avto.
Po kratkem presledku je otvorila slavnostni del povorke sokolska konjenica, burno pozdravljena od zbranega občinstva s klici: »Zdravo Sokoli!«: Sokolska konjenica je bila razdeljena v dva voda po 25 konjenikov na iskrih konjih in z dvema standartoma. Prva četa je imela tudi male praporce v jugoslo-
Pestra skupina narodnih noš
Solnce zahaja. Zadnji žarki se pobliska-cajo tu pa tam na pročelju kake visoke hiše. Utrujene oči se širijo, gledajo bolj jasno.
Pričakovanje raste.
Mesto se ovija v sivino.
Mrači se.
Kmalu bo noč.
Vse je pripravljeno.
Počasi je mesto ogrnil večer. Mrak je bil vse večji. Na vilicah so se zgrinjale velikanske množice ljudstva. Nestrpnost je naraščala od sekunde do sekunde:
Zdaj ... Zdaj ...
In nenadoma, kakor da se je očem odprl povsem drug svet, so nad večernim mestom zažarele neštevilne luči. Potekali so trenutki, ko se je človek moral uprav iskati, da se je znašel, se zavedel sredi strmečih oči. Vse je potihnilo. Ljudje so onemeli. Vrišč se je polegel.
Svečanost se je pričela.
*
Na gradu so počili topovski streli. Zado-nele so fanfare. Srca je pretresalo zmagoslavje.
Na vseh oknih so zagorevale sveče in lampijoni. še nekaj minut — in povsod so migljale drobne luči od pritličij do zadnjih nadstropij.
Z grajskega stolpa so z glasnim pokom švigale visoko v nočno nebo dolge ognjene kače, se za en trenutek skrčile v ognjeno kepo — se razsule v čudovite padajoče rože in izginile malo nad mestom v lahnem soju luči.
Pred Mestni dom korakajo v napol str-
, njenih vrstah skupine ljudi, sokoli, ognje-gasci, navadni ljudje, godbe.
Ura je osem.
čujejo se povelja.
Vsak čas se mora razviti bakljada.
čete se urejajo. —
Ali ljudi je kakor listja.
Zdi se, da se vrste ne morejo geniti z mesta.
Ljudje že godrnjajo.
Potem pa — vse se je oddahnilo. Oster ukazujoč glas je presekal hrup. Pete so udarile skupaj. Vojaška godba je pripravljena. Naprej!
činele so ugarile. Oglasila se je prva koračnica.
Množica vzklika:
?i\el kralj!
Slava kralju!
*
čez Zmajski most se vijejo luči, po šent-peterski cesti, preko Marijinega trga, po Prešernovi ulici, Aleksandrovi cesti, pred bansko palačo se "sprevod ustavlja.
V noč se razleže pesem.
Množica molči.
j.n ko je pesmi konec, plane proti temnemu nebu en sam krik.
Navdušenje se bliža vrhuncu.
Le luči, neštevilne luči in v polmraku vihrajoče zastave molče.
Krik množice gre do srca.
Vse trepeče.
Preko Rimske ceste se izliva reka na Emonsko in Cojzovo cesto do šentjakobskega trga, od tam se oži in se ustavi pred bajno razsvetljenim magistratom.
Iznova zaori pesem.
Že Pred škofijo so sledili pozdravni vzkli-fci množic na ulicah za pozdravi ljudi, ki so se sklanjali iz oken hiš. Višek navdu-. šenja množic je bil pred magistratom in komaj je ponehal orljek pozdravov z Glavnega trga, že so zaorili iz stotin grl oni na Starem trgu. šentjakobski most se je šibil pod težo ljudstva zbranega tam ob obeh straneh, višje gori na Cojzovo cesto pa so pritisnili navdušeni Trnovčani. ki so znova pokazali svoj temperament. Ka Napoleonovem trgu so bile množice še večje, ker so uživale krasen pogled na sijajno povorko lahko tudi z višine zidu nižje doii od spomenika.
Skupine narodnih noš so števlie in so upravičeno
Sokolom so se priključili sivi Sokoli — vojni dobrovoljcL Mala je bila njih četa, a tem bolj ponosna ob današnjem svojem prazniku ...
Najmogočnejši pa je bil nastop gasilcev. Sprevod je otvorila rudarska godba vz Hrastnika, kateri 6o sledili dve četi gasilcev z naraščajem. Veliko pozornost je vzbujal najmanjši član naraščaja trobaas tac, ki je bi! skoraj manjši od trobente. Ob 11.45 je sledila železničarska godba, za katero so korakale mogočne gasilske čete s 40 prapori ia starejšinstvom Jugoslo-venske gasilske zveze, za njimi pa poklicni mariborski gasilci, dve četi. Tržiški godbi pa je sledilo 7 čet. Za novomeško godbo sta korakal, dve četi, za cirkniško ena, vrhnišiko župo so tvorile 3 čete, nato sta pa korakali 2 četi z Gorenjske z radovljiško godbo na čelu. Rudarski godbi iz Trbovelj je sledilo 5 čet. Za gasilci so jez* dili 3 jezdeci Ljubljanske streljačke drus žine, za njimi pa strelska družina iz Kostanjevice ter delegati podeželskih streb skih družin Potem so se vrstili v dolgi vrsti skavti 6 3 prapori na čelu, naraščaj, članstvo in članice, skupno 7 oddelkov. Za njumi so se uvrstiia zopet številna akademska in prosvetna društva, Tabor, Zora, Istra, Zarja, Soča in druga. Za njimi so korakale zastopnice ženskih orga* nizacij ,nato članstvo JUU, pevska in glasbena društva, za katerimi so korakali postarni prekmurski fantje s svojo godbo. Za njimi se je vrstila ČO Ljubljana in Prosvetna zveza s prapori, kateri so sledili 3 naši fantje korenjaki v gorenjski narodni noši, ki 6o otvorili velik sprevod narodnih noš. Prve so korakale gorenjske narodne noše z jeseniško godbo, največ zanimanja jc vzbujal planšar iz Bohinja, za gorenjskimi je korakalo nekaj hrvaških narodnih noš, nato pa se je rej prezentirala Belokrajina. katere sprevod so otvorili tamburaši na vozu, njim so sledili Belokranjci v 6vojih pestrih narodnih nošah. Naši Krakovčani in Trnovčani »o se tudi imenitno postavili s svojimi narodnimi nošami na okrašenem kmečkem
bile v sprevodu nenavadno vzbujale gromko priznanje
ke, potem kranjska godba z Gorenjci v narodnih nošah z dvema okrašenima vozovoma, kočijo, za katero so korakale številne ostale narodne noše.
Veličastno povorko je zaključevala Hui badova pevska župa s celo armado pev«
Sledila je z-cmet silna gneča, na Kongresnem trgu. ki je bil poln razigranega in navdušenega občinstva, ljudstva z dežele, glave v rutah, klobuki in slamnika — sploh glava pri glavi. Hiše vsepovsod okrašene, v oknih lamnijončki in cvetice, nasmejani in navdušeni obrazi, šelenburgova ulica je venomer, nad uro an pol odmevala navdušenih klicev. Tu je bil špalir početvorjen, popetorjen, enaka slika tudi na Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici in slednjič na Kralja Petra trgu, kjer je sledil razhod po 12.30. Takrat so zopet vzvalovale neštevilne množice in so zaplovile reke ljudstva po vseh glavnih prometnih žilah, a tudi po vseh stranskih ulicah in uličicah.
častni zbor na tribuni
Zdi se, kakor da se je pred staro mestno hišo zbral ves narod.
*
Noč.
Pred univerzo je grob.
Na grobu gore štiri velike sveče, okrog in okrog groba brle svečice. Ovenčan je grob.
To je spomin, tih, a v svojem molku sil-nejši kakor topovski streli.
Narod ob čaščenju svojega kralja ni pozabil svojih bratov.
Korotan živi.
Primorska živi.
Na tribuni so bili zbrani gg.: divizij-ski general Bogoljub Ilič, minister javnih del dr. Albert Kramer, ban dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer, škof dr. Gre-gorij Rožman, častna dvorna dama Kranja dr. Tavčarjeva, češkoslovaški poslanik dr. Robert Flieder, župan dr. Dinko Puc, rektor univerze dr. Alfred šerko, italijanski generalni konzul Andrea Renaldi, francoski konzul Emanuel Neuville, češkoslovaški konzul ing. Sevčik, avstrijski generalni konzul dr. Herman Pleinert, ru-munski konzul ing. Miljutin Jelačin, portugalski konzul Dragotin Štrucelj, belgijski konzul dr. Milan Dular, danski konzul Saša Knez, španski konzul Ernest Hieng, predsednik viš. dež. sodišča Anton Rogina, železniški direktor dr. Jakob Borko, direktor pošte in telegrafa Alojzij Grego-rič, direktor dravske finančne direkcije dr. Josip Povalej, bivši minister dr. Au-ton Korošec, predsednik bivše narodne vlade Josip Pogačnik, bivši minister Ivan Hribar, šef Centralnega Presbiroja Milaa Marjanovič z ljubljanskim dopisnikom CP Zobcem, mariborski župan dr. Alojzij Ju-van, celjski župan dr. Alojzij Goričan in ptujski župan Miha Brenčič.
Dalje: bivši ministri: Jože Gostinčar, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Franc Kulovcc, Anton Sušnik. Ivan Vesenjak in dr. Niko županič, predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Vrtačnik, načeinik tehničnega oddelka dravske banovine mg. Matija Kraje, rudarski glavar ing. Vinko Stergar, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, predsednik inženjerske zbornice ing. Milan šuklje, predsednik zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus, banski svetnik Anton Mencinger, bivši predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen, finančni delegat v pok. dr. Ivan Rupnik, člani reprezentančnega odbora, bivši narodni poslanci: Andrej Bedjanič, Janez Brodar, Štefan Falež, dr. Jakoo Hodžar, dr. Josip Hohnjec, Andrej Kelemina, Josip Kiekl, Franc Kremžar, dr. Ljudevit Pivko, Vlado Pušenjak, Franc Smodej, Josip ško-berne, Kari škulj, Geza šifter, Janez štr-cin, Franjo žebot, vsi člani za postavitev
spomenika, člani občinske uprave ljubljanske. zastopniki advokatske komore: dr. Fran Novak, dr. Makso Pire in dr. Božidar Vodušek, zastopniki srbske pravoslavne cerkvene občine: direktor Ljubomir Bi-novski, prota Georgije Budimir in odvetnik dr. Josip Grablovic, direktor državnega konzervatorija Matej Hubad, generalni ravnatelj TPD Rihard Skubec, zastopnice Kola jugoslovenskih sester: Marija Pirkmajer, Erna Schott, Minka Gašper-lin, Jelka Agnola in Cilka Krašovic, Drvi namestnik staroste SKJ Engelbert Gangl, starosta sokolske župe Ljubljana dr. Josip Pipenbacher, starosta Ljubljanskega Sokola Bogomil Kajzelj, podstarosta Sokola I. prof. Nande Marolt, starosta Sokola III. Danilo šaplja, starosta Sokola IV. Fran Zebal, upravnik Narodne banke Ivan Gregorič, direktor Poštne hranilnice dr. Vladimir Vidmar, načelnika Saveza SKJ prof. Ivan Bajželj, direktor šum ing. Cvetko Božič, vseučiliški profesor arhitekt Josip Plečnik, zastopnika Zbornice TOI: podpredsednik zbornice Ivan Ogrin in generalni tajnik Ivan Mohorič, zastopnika dekanata juridične fakultete dr. Janko Pole in dr. Milan Škerlj, generalni v,-kar Ignacij Nadrah, evangeJjski župniK pastor Mihael Becker, zastopniki oblastnega odbora Jadranske Straže Fran Stu-pica, Joško Pogačnik in Anton Verbič, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, zastopnik Slovenske Matice dr. Dragotin Lončar, zastopstva vseh ljubljanskih dnevnikov, zastopniki sokolske župe Ljubljana, Narodnega gledališča, mestnega magistrata, policijske uprave, akademskega starešinskega društva »Jadran«, akademskega starešinskega društva »Triglav«, dravske direkcije pošte in telegra-la, kr. banske uprave, univerze, dravske finančne direkcije, železniške direkcije itd.
Opravičili so se gg.: nadškof dr. Jeglič, general Maister, škof dr. Karlin	i
ti««. Bivši adjutant kralja Petra v pok. polkovnik Berislav Todorovič, ki je iskreno želel osebno se udeležiti odkritja, je žal moral izostati zaradi nujne službene poti v Pariz.
Polnoč bo.
Oblači se. Ljubljana ne spi. Zaspana ali ne, se zjutraj drami v dežju. Toda Bog je dal solnce.
Polagatelji vencev, zbrani na levi strani slavnostnega
prostora
venskih barvah. Za sokolsko konjenico je prisvirala močna godba Sokola I. pod vodstvom neumornega brata Verija Švajgerja in je ubirala pohodno sokolsko koračnico. N'ato pa se je je!a vlivati po ulicah rdeča reka sokolskih srajc, burno pozdravljena in obsipana s kitami rož in cvetja. Ponosno so vihrali stari prapori sokolskih društev pod vedro nebo ter se pri mimohodu mimo kraljevega spomenika poklanjali do črne zemlje ter pozdravljali Njega, katerega borce in vernike so zbirali še okoli sebe že v časih, ko se je blestel še na fasadi starodavnega magistrata omraženi crnožolti orel. Prihiteli so bratje iz vseh sokolskih žup dravske banovine. Med njimi so bili za 7 prapori gorenjskih žup stari, preizkušeni, v borbah za jugoslovenstvo osiveli borci, kakor tudi mlajši bratje in novi člani, ki so siedili zadnje čase velikemu pokretu za razširjenje sokolstva med našim narodom. Strumnih korakov so se vrstile župe za župo. Za ljubljansko župo z 28 prapori so stopali vrli čuvarji naših severnih mej, člani mariborske sokolske župe, s sedmimi prapori, med njimi krasni nedavno razviti župni prapor. Za Mariborčani so se razvrstili člani novomeške in ostalih žup s tremi prapori. Vsega skupaj je bilo v povorki nad 1000 Sokolov.
Slikovit gaj praporov na levi strani arkad
vozu, kateremu sta sledili še dve kočiji z narodnimi nošami. Za njimi je korakalo številno članstvo SKJ z naraščajem. Udruženje jugoslovenskih naciionalnih železničarjev in brodarjev s svojo godbo, za njimi pa NSZ s prapori. Vrstile so se zopet narodne noše, 5 konjenikov iz Šis-
cev. Na koncu je korakal pevski odsek Sloge. Vseskoz se je za sprevodom zgrinjala množica, kakor da je burna reka podrla nasip . . .
Na Krepovern in Vodnikovem trgu ter sosednih ulicah, kjer je bil določen prostor za razvoj povorke, so zgodaj kljub sprva slabemu vremenu za valovale neštevilne množice, ki so se razvrstile po vseli ulicah, kjer se je pomikala povorka.
Vsa Slovenija zastopana ob s
Zastopniki občin iz vse banovine
Na slavnostnem prostoru so bile zastopane občine (po vrsti prijave): Gorenji Logatec, Ribnica, Slatina-Radenci, Rečica ob Savinji, Moravče, Brezovica, črensovci, Dragomlje. Šmartno pod šmarno goro, Kapela, Begunje pri Cerknici, Tržišče, Ko-revje, Trbovlje, županska zveza za dravsko banovino, Zavrč, Sv. Gregor, škcei-jan, Sv. Andraž v Leskovcu, Velike Poljane pri Kočevju, Bakovci, Lipovci. Lo-garevci, Križe pri Tržiču, Podsreda, Sv. Miklavž, Medvode, Cerknica, Odšiše, Radovljica. Radeče pri Zidanem mostu, Videm, Krško, Trzin, Oselica, Kranj, Rakek, Litija, Topolšica, Velika Nedelja, Turški Vrh, Radovica, Zagradec, Gradac v Beli Krajini, Planina pri Rakeku, Kapla, Planinska vas, Zabukovje, Begunje, Grlava, Rova, Murščak, Ločič, Brezovica, št. Janž, Krmelj, Toplice, Dolenja vas, Šoštanj, Turnišče, Rudnik, Jesenice, Dobrova, Spodnji šentjakobski dol, Zgor. Šentkun-gota, Motnik, špitalič, Stahovica, Kamnik, Tržič, Loški potok, Sevnica, Bratonci, Višnja vas, Cven, Bolehneei, Sv. Danijel, Veličane, Sv. Vid, Dane, Kočevje, Spodnji Porčič, Trbonje, Dravograd, Lipa, Dolnja Lendava, Obrež, Središče ob Dravi, Har-dek ,Ptuj, Hoče, Maribor, Lahonci, Kovor, Leše, Brezje pri Radovljici, Dol pri Hrastniku, Maribor, desni breg, Loka, Velika Pirešica.
Dalje: Celje, Polzela, Griže, Kropa, Trefc-' nje, Novo mesto, Sv. Maijeta niže Ptuja, Ponikva, Šmarje, Jarše, Bled, Bukovica, Cerklje ob Krki, Podgorje, šušje, Pleter-je, Spodnja Polskava, Sv. Marjeta ob Pesnici, Spodnji Duplek, Ceršak, Prevoje, Sv. Jakob, Kog, šalovci, Sv. Križ, Lukovci, Mirna, Preserje, črešnjevec, Gornje Polje, Adlešiči v Beli Krajini, Žužemberk, Mala gora, Gorica, Seba-šumperk, Srednja vas, Log, Raka. Tuhinj pri Kamniku, Dol pri Ljubljani, št. Janž, Rašica, Devica Marija v Polju, Sv. Jurij ob južni železnici, Zgornja šiška, Borovnica, Vojnik, Iška loka, Breznica, Podzemelj v Beli Krajini, Celje okolica, št. Rupert, Tepanje, Rajn-kovec. Talčji vrh pri Črnomlju, Gorica, Stražišče, Lušečka vas, Podlehnik, Breg, Hajdina, Mežica, Mozelj, žižki, šoštanj okolica. Sv. Pavel pri Preboldu, Maren-berg, Velika dolina, Libeliče, Polom, Sodražica ,Gora, Gomilsko, Križevci, Pre-valje, Šmartno pri Slovenjgradcu, Škale, Polica pri Višnji gori, Sv. Lovrenc na Dr-polju, Sakošak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Morje, Zagorje ob Savi, Sv. Trije kralji v Slov. goricah, Dolsko, Košaki, Li-
buče, Ržišče, škofja Loka, Rateče-Planica, Dob pri Domžalah, Krka, Št. Peter pri Novem mestu, Poljane nad škofjo Loko, Metlika v Beli Krajini, Razvanje, Koroška Bela, Šenčur, Moste pri Ljubljani, Turjak, Vodiče, Velika Loka, Krčevina pri Mariboru, Ptujska gora, Rače, Dolenji Logatec, Pristava, Loka pri Zidanem mostu.
Dalje: Kranjska gora, Radomlje, Kranj, Šmarje pri Jelšah, Ribno pri Bledu, Gorje pri Bledu, Studenci, Trgovič, Moškarj-ci, Beltinci, Slovenska Bistrica, Lužarji, Murska Sobota, Trnje, Velika Polana, Središče ob Dravi, Jeiovec-Makole, Dobrnič, Ljutomer, Pince pri Dolnji Lendavi, Slivnica, Petrova vas, Bočna, Rajhenburg. Zgornja Voličina, Blanca, Biš, Dobrunja, Mojstrana, Rogaška Slatina, šmihel-Sto-piče, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Mirna peč, Žalec, Kamna gorica, Studenec, Šmartno pri Litiji, Dob, Butoraj, šmarca, Dobrna, Radvanje, Sv. Ana v Slov. gor.. Sv. Lovrenc na Pohorju, Šmartno ob Pa-ki, Radohova vas, Železniki, Krištanei. Brunoslavci, Vratja vas, Trebelno Sv. Križ nad Mariborom, Kriška vas, Zgornja Polskava, Mošnje, št. Vid pri Planini, Boreči pri Ljutomeru, Sv. Martin pri Vurbergu, Mozirje, Peče, Griblje, Dramlje pri Celju. Mokronog, Livold, Cerklje, želimlje. Pa-lovče, Zbelovo, Homec, Mengeš, črna pri Prevaljah, šmarjeta, Čatež, Tomišelj, Domžale, Sela, Remšnik, Hruševka, Lan-covo, Šmartno v Rožni dolini, Predoslje, Zlato polje, Pretrež, Janežovci, Bišečki vrh, Draga, Kokarje, Lož, Ljubno, Hudo pri Stični, Smuka, Rogoza, Velike Peče, Dogoše, Sp. Slaptinci, Vrhnika, Trdkova, št. Jurij pod Kumom, Tolsti vrh, Oreho-vica, Dragatuš, Vitanje, Sv. Bolfenk, ranča gora, Volčji potok, Kompolje, Velika Loka, Suhor, Selca, Stari trg pri Rakeku. Grušovje, Slomi, Bloke, Tinje, Pobrežje. Cezanjevci, Kotredež, Zgor. Vižinga, Stara Loka, Svetina, Podboršt, Bučečovci. Sa-mušani, Dokležovje, Horjul, Artiče, Bela cerkev, Dobrenja, Rob, Velike Lašče, Tar-tinje, Jesenca, Jelovec pri Kamnici, Kresnice, Sv. Jurij pri Grosupljem, Fara, Sv. Elizabeta in Sv. Barbara v Halozah, Pro-sečka vas, Draga, črnuče, Lahovče, Smlednik, Grosuplje, Dolsko, Ormož, Oplotnica, Ključarevci, Sedlašek, Lesce pri Bledu, Spod. Duplek, Leskovec, škocijan, Šmartno pod šmarno goro, Loka pri Mengšu, Ruše, Črnomelj, Sv. Krištof, Trojane, št. Vid nad Ljubljano, Vič, Sevnica.
Občinskih zastopnikov, po pretežni večini županov samih, je bilo nad 500.
uslužbencev za nabavo stanovanj, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika, Gasilno društvo Kovor pri Tržiču, Zveza slovenskih agrarnih intereseneov. Centrala Krekovih družin in Jugoslov. strokovna zveza, Gasilna župa Borovnica, Kolo jugoslovenskih sester Tržič, Bralno društvo v Tržiču, čevljarska zadruga Trž^č, Gasilno društvo Križevci, Katoliško prosvetno društvo Grosuplje, Slovensko lov-
sko društvo, Slovenska dijaška zveza, Mo-
toklub Ilirija, Sokol Bela cerkev, Celjsko pevsko društvo, Trgovsko bolniško podporno društvo, Strokovno udruženje nadzornikov voz drž. železnice Ljubljana. Glavni odbor za obdelovanje Barja, Pevsko društvo Sava, Udruženje graditeljev, sekcija Ljubljana, Splošna zveza obrtnih zadrug, Maribor, Krščansko žensko društvo. Društvo kmečkih fantov Orla vas-Braslov-če.
Skupno je vsa navedena društva in korporacije zastopalo 568 delegatov.
„G©renjjski slavšek" pod milim nebom
Društva in korporacije
Dalje so bila zastopana pri spomeniku naslednja društva in korporacije: Jugoslo-vensko akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu, Glasbena Matica, Klub koroških Slovencev, Zveza kulturnih društev, Omla-dinski klub »Južnoslovenska iskra«, Sre-ska organizacija vojnih dobrovoljcev, Udruženje kurjačev državne železnice. Zveza magištratnih organizacij, Merkur, društvo trg. in priv. nameščencev, Krekova prosveta, Slovenska šolska Matica, Zadruga dimnikarjev, Kmetijska družba, Ljubljanski podsavez JNS, Oblastni odbor Narodne odbrane, češkoslov. Obec, Omla-dina Narodne odbrane, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Polica pri Višnji gori, Prostovoljno gasilno društvo Sodražica, Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj, Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški, Sokol Mirna. Bolniška blagajna trg. bolniškega in podpornega društva, Zveza slušateljev Ale-
Srebrna palma JUU Sekcija za Dravsko banovino
ksandrove univerze, Pevsko društvo Zvon iz šmartna pri Litiji, Jugoslovenska gasilska zveza, Pevsko društvo Ljubljanski Zvon, Prosvetno gasilno društvo Kovor pri Tržiču, Sokol Kovor pri Tržiču, Sokol Komenda, Jugoslovensko veterinarsko društvo sekcija za dravsko banovino, Sokol M. Sobota, Zveza obrtnih zadrug, Vodnikova družba, Sokol Sodražica, Slovenska sta-rokatoliška cerkev, Gospejno društvo krščanske ljubezni, JAD Triglav, Zveza bivših salezijanskih gojencev, Slovensko čebelarsko društvo, Sokol Dobova, Obrtno društvo Brežice, Društvo trg. potnikov in zastopnikov, Zveza kmečkih fantov in deklet, Izvršilni odbor NSZ, Podružnica NSZ Jesenice, Ciril-Metodova družba, Turistov-ski klub Skala, Udruženje železniških či-
novnika, oblastna uprava, Slomškova družba, Pevsko in tamburaško društvo Kum, Društvo železniških upokojencev, Akademska zveza v Ljubljani, Olepševalno društvo v Rožni dolini, Podružnica Kola jugoslovenskih sester-Moste, Udruženje ljubljanskih konzervatoristov, Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani, ASK Primorje, Prometna zveza železničarjev,. Udruženje jugoslovenskih NŽB, Jadranska straža Ptuj, Avtoklub, Zveza društev privatnih nameščencev (zastopa 28 društev), Narodno železničarsko društvo »Sloga«, Kmečka prosveta, Savez jugoslovenskih srednješolskih udruženj Preporod, Dijaška organizacija SJSU Prosveta Novo mesto, Klub Primork, Sokolsko društvo Preserje, SK Ilirija, Udruženje gledaliških igralcev, Klub trgovskih akademikov, Kolo jahačev in vozačev, citalnica v Šiški, Uniformirana meščanska garda in strelska družina Kostanjevica, Sokolsko društvo Radeče, Organizacija diplomiranih tehnikov, Akademski klub za Društvo narodov, Strokovno udruženje likovnih umetnikov, Družba sv. Elizabete, Društvo za varstvo sirot in Vincencijeva družba, Udruženje jugoslov. inženjerjev in arhitektov, Zadruga gostilničarjev, šentjakobsko gospodarsko in kulturno društvo, Podružnica kmetijske družbe v št. Juriju ob ščavnici, čevljarska zadruga Tržič, Splošno žensko društvo Ljubljana, Društvo rudarskih nameščencev Trbovlje, Društvo Probuda in umetniška šola Probuda, Sokol Ježica, Gremij trgovcev Krško, Glasbena Matica, Gasilno društvo Mirna, Društvo slušateljev juridične fakultete, Pevsko društvo Krakovo-Trno-vo, Pevsko društvo Zvon Trbovlje, Krajevni odbor RK Guštanj, Sokol Cerknica, Mariborski akcijski odbor političnih prega-njancev, Slovensko prosvetno društvo Zasip pri Bledu, Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo, Sokol Lokove pri Mozirju, Katoliško društvo za mladeniče, Primorsko društvo Zarja Kranj, Ljubljanska Ljudska posojilnica, Kmetska posojilnica Dobova. Ljubljansko učiteljsko društvo, Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo, Zadružna zveza, Trgovsko društvo »Merkur«, Savez apotekarskih saradnika, sekcija Ljubljana, ŽSK Hermes, Pokojninski zavod privatnih nameščencev, Zveza bančnih uradnikov in nameščencev, Jugoslovenska Matica Maribor, Ptujska društva in organizacije, 7 oficirjev iz smod-nišnice Kamnik, Sokol št. Vid nad Ljubljano, Motoklub Ljubljana, Nabavljalna zadruga uslužbencev državne železnice, So-kolska četa Velike poljane—Sodražica. Podružnica NSZ Gračnica, Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev, živinorejska in konjerejska zadruga Gorje pri Bledu, Jugoslovensko društvo za proučevanje angleškega jezika, Gremij trgovcev v Radovljici, Sokol Boštanj, Pevsko društvo Logatec, Savska gasilska župa št. Vid nad Ljubljano, Udruženje rezervnih oficirjev i ratnika, pododbor Ljubljana, Gremij trgovcev Kočevje, šentjakobsko-trnovska podružnica CMD, Zadruga stavbnih mojstrov za dravsko banovino, Sokol Ljubljana II., Društvo ostrostrelcev Ljubljana, Pevsko društvo Grafika, Gasilno društvo Breznica, Udruženje računskih činovnikov, sekcija Ljubljana, Narodna čitalnica Kranj, Udruženje učiteljskih meščanskih šol, sekcija za dravsko banovino, Podružnica CMD Laško, Sokol škofja Loka, ženska šentpe-terska podružnica CMD, CMD in Jugoslovenska Matica Jesenice, Moška šentpeter-ska podružnica CMD, Organizacija bojevnikov D. M. v Polju, Gasilska župa S!o-venjgradec, Podružnice Ferialnega saveza, Oblastni odbor narodne odbrane Maribor, Društvo Pravnik, Sokol Koroška Bela, Organizacije občine Blanca, Sokol Laško, Gasilno društvo Grlova-Banovci. Tu-ristovski klub Triglav Maribor, Zadruga
Izredna atrakcija današnjega popoldneva je bila vprizoritev »Gorenjskega slavč-ka« pod milim nebom, na terasi hotela »Tivoli«. Naliv s točo, ki je malo pred začetkom predstave pobelil še zelene trate z ledenimi zrni, je zbegal občinstvo, in na terasi Tivolija se je skoraj že začela težko pričakovana predstava, ko so pred dramskim gledališčem mnogi gostje čakali, da se predstava zaradi slabega vremena prične v tcaterskih prostorih. Ta zmeda je poleg nenehoma pretečih deževnih oblakov in neprijetno mokrih sedežev nekoliko pokvarila razpoloženost na terasi hotela »Tivoli«. Vzlic temu se je nabralo toliko občinstva, da je bil za avditorij namenjeni prostor docela zaseden- na stojišču je bila naravnost gneča.
PročePe hiše. pred katero se je vršila prva gledališka predstava na prostem. je bilo z neznatnimi rekviziti preprosto, a okusno prirejeno za vprizoritev Foers"er-jeve opere; pros+or pred poslopjem ;n ob straneh je nudil režiserju (prof. O. Šestu) dovolj široko polje za njegovo iznajdljivost in domisleke. Posebno z zborom je lahko operiral mnogo svobodneje nego na utesnjenem odru, kar je Foersterjcvo opero, ki jo je prof. K. Jeraj za to vprizori tev srečno predelal, vidno poživilo, ji da lo večjo dinamiko, slikovitost in živahnost, tako da je učinkovala brez dvoma silne-je, nego v zaprtih prostorih. Sprednji, glavni oder je bil prav nizek, godba se je v primerni distanci namestila na levi; jedilnica v pritličju in celo terasa v prvem nadstropju sta bili pritegnjeni v dejanje; zbor je prihajal z leve od zadaj in ker je bil pomnožen, je s slikovitimi narodnimi nošami in v efektni skupinski postavi na sprednjem odru zares dajal iluzijo resničnega dogajanja, raz:gi'bane«a gorenjskega življenja v vsej oni romantični luči, v kateri ga je videl skladatelj.
Čeprav je iz prej omenjenih razlogov sprejemljivost občinstva nekoliko trpela, je vendar s stopnjevitim zanimanjem opazovalo in uživalo to prijetno novost v našem gledališkem življenju. Tudi solisti so se proti koncu igre očitno razvneli in rdeče obrobljeni oblaki, ki so jeli barvati ne-
bo, so tvorili mično scenerijo krasnemu prizoru z »Ave Marijo« in r1 lepnemu petju in rajan;;u, ki je imelo svojo posebnost v prihodu resničnega dvovprežnega poštnega voza izza časov naših dedov in s po-stiljoni v starih uniformah.
Pri tej prvi predstavi na prostem so sodelovali kot solisti ga. Spanova, Ribičeva. Popovičeva in dr. ter gg. Gostič, V. Janko. "Cupan i. dr. Dirigiral je g. ravnatelj Polič.
Občinstvo je bilo ■ z vprizoritvijo prav zadov :no zlasti številnim oostom s kmetov je »Gorenjs'.: slavček« na prostem nudil mnogo zabave in užitka. Za vprizoritev »Slehernika« vlada enako zanimanje, brez dvoma pa bo tudi repriza »Gorenjskega slavčka« v torek privabila mnogo občinstva, zlasti če se ne bo hudomušni
Pluvius vmešaval v rMo našega gledališča. *
V trdni veri, da bo vreme naposled vend-rle postalo stanovitno, so se ljudje po končanem sprevodu trumoma razhajali, obetaj- "- si še mnogih, mnogih užitkov od današnje slavnostne nedelje. Toda nebo je zopet pokazalo svoje jesenske muhavosti in popoldansk1 naliv s silovito točo je potisnil vse trume gostov v prostore ljubljanskih gostiln, kavarn in zabavišč.
Ko pa je toča naposled le ponehala in se je zonet zasmejalo nebo, je večina pohitela na ljubljanski velesejem, kjer je mahoma zavladala velika gnječa. Ali tudi po ljub1:anskih ulicah je nenehoma vršalo živahno vrvenje in posebno ob magistratu so se znova in znova zgrinjale množice ljudi, občudujoč impozantni spomenik kralja Petra. Ko je nastopil večer, so se ljub-1	ulice zope nokazale v svetlobni
paradi, vrvenje je naraščalo, oglašale so se tudi že godbe s kolonami prvih povratnikov iz Ljubljane. Ne dvomimo, da so ti, kakor bodo vsi ostali, odnesli iz Ljubljane nepozabne spomine. Navzlic kapricam vremena...
Še posebej moramo poudarjati, da policija ves dan ni intervenirala niti v enem orimeru in da je nedeljr. potekla tudi brez vsake najmanjše nezgode.
Bakljada na predvečer praznika
Ljubljanski Magistrat v nočnem sijaju od sobote na nedeljo.
Baklada in iluminacija na predvečer slavnostnega dne je bila pač najlepša, kar jih ie videla Ljubljana.
Pročelje Mestnega doma na Krekovem trgu je bilo razkošno razsvetljeno. Dolg niz žarnic je mogočno obseval monumeiitalno stavbo, daleč "naokoli je bila vidna razsvetljena ura. Že dobro pred napovedanim od-liodcm povorke so se začeli zbirati pred Mestnim domom posamezni oddelki sokolskih in gasilskih čet, prihajali so skavti v svojih pestrih krojih, na raznih koncih so se postirale štiri godbe, prihajali so pevci in vsa društva, ki"so se želela udeležiti bakla-de.
Ves slavnostni sprevod, ki ga je s preizkušeno spretnostjo aranžiral g. Danilo Šap-Ija, se je začel pomikati ob 20.30 s Krekovega trca čez Zmajski most, Na čelu je korakala sodba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika polkovnika dr. Cerina. za njo pa častni odred vojakov. Godba je igrala živahno koračnico, strumno so za nlo korakali vojaki, za njimi so se pa ra,cvrst li pevci združenih pevskih zborov pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelovca.
Za pevci je korakala močna. 41 mož broje-ča godba Sokola I. pod vodstvom kapelnika br. Verija Švajgerja. V dolgih odredih je sledilo nad '200 Sokolov v krojih pod vodstvom župnega načelnika br. Lojzeta Vr-hovca. Povorke ^so se udeležili tudi starosta ljubljanske župe br. 1'ipenbacher, podstaro-sta br. Krapež in člani uprave bratje Flegar, Slana, Straus in inž. Poženel. Sokolom v krojih se je pridružila mogočna skupina Sokolov v civilu z znakom, za njimi se je razvrstil moški in ženski naraščaj vseh ljubljanskih sokolskih društev.
Sokolskim edinicam je sledila Delavska godba Zarje, potem so pa v četverostopih korakale gasilske čete pod vodstvom župnega načelnika g. Zupana. Okrog 500 gasilcev v krojih, razdeljenih na pet odd-lkov in med njimi skupina uniformiranih malih barjanskih gasilcev so izpopolnili pestro sliko sprevoda, ki so ga nato zaključili skavti pod vodstvom Črnega mrava in godba Vič Glince, za katero so korakali primorski aka-
demiki ter omladina z veliko trobojko. Mi šičaste in zagorele postave skavtov so vzbujale splošne simpatije, strumen je bil njih nastop, vzorni njih tristopi. V povork: so no sili na stotine raznobojnih lampijončkov. Prekrasen je bil pogled na to pisano živorde-čo reko, ki se je pomikala po sijajno razsvetljenih ulicah med gostim špalirjem občinstva, ki je prirejalo vso pot viharne o%'a-cije kralju. Jugoslaviji. Sokolslvu in vrli naši vojski.
Povorko je vodila pot s Krekovega trga in čez Zmajski most po Sv. Petra cesti čez Mariji.' trg. kjer se je kar trlo občinstva. Neprestano je bilo slišati vzslikanje kralju in Jugoslaviji, radostno so mahali ljudje ude.-žeiuem povorke v pozdrav.
po 1 rešernovi ulici, mimo pošte ji zavila povo'.Wi po bajno razsvetljeni Aleksandrovi cesti. Žarnica pri žarnici, palača okrašene z lamp''or.čki in raznobojnimi žarnicami. Ves sprjvod ie nato zavil na B'ei\vei£ovo cesto, kjer s-> je ustavil pred bansko palačo. Združeni pevci soi odšli na pločnk preo oalačo. pev'.<--,.ija Zorko Prelovec ie stopi v sredino m ž<- je mogočno zadoneia prekrasna Vi-harjeva Naša zvezda : g. Pelan je izvrstno odpel tenorski solo. Ko so izveneli zadnji akord;, je zaigrala sokol-ka godba Zajcev »U boj?.
Na balkonu banske palače so bili zbrani minister dr. Kramer. ban dr. Marušič, pod-ban dr. Pirkmajer in divizijona: Ilič. Ko je godba utihnila, ja zadonelo vzklikan.e: ? Živela Jugoslav:ia! Živel <.*a"\ Aleksander* Slava kraliu Petru!; Takoj r.ato se je sprevod znova formiral in krenil po Rimski cesti in Emonski cesti, mimo spomenika Ilirije, katerega so obsevali žarometi, ter je zavil na Cojzovo cesto. Na vrtu g. Deren-de je gorel gozd bakel, sijajno je bil ilu-iitmira Zupančev vrt. i ouk-d na mogiČnc povorke |e bil tu še posebno osvaia;oč Na osnovni leški šoli na Cojzr:v; cesti je bila na sredi obešena kraljeva slika, katero je razsvetljevala žarnica, mogočen vtis je na-oravil žareči venec na Coizovi piramidi Čez šentjakobski most mimo sijaino razsvetljene cerkve in šole s kraljevo sliko se je
pomikal sprevod na Stari trg. Policija, ki je naravnost vzorno vzdrževala red, je Stari in Mestni trg deloma cernirala, da prepreči gnie-čo. Mogočno so odmevale koračnice godb med stenami obeh trgov, viharne so bile ovaci-je občinstva.
Pred magistratom se je povorka ustavila. Pevci so se podali na stopnice in zapeli Ipavčevo »Domovina« in nato še Ilajdrihovo -Buči morje i. Donelo je kakor orgle, komi je šel globoko do srca. Za pevci je godba -Zarja« pod Dolinarjevim vodstvom zaigrala nežni Dolinarjev venček Mlada pota«. Na balkonu se je takoj po prihodu povorke pojavil župan dr. Puc. Ko je godba utihnila. >e vzkliknil župan oživel kralj! Živela Jugosla-vijac. Tisočglava množica, ki je bila medtem do zadnjega kotička napolnila Mestni trs, prostor pred Škofijo in vso Stritarjevo ulico. je frenetično začela ploskati in viharno vzklikati kralju in domovini.
Med sviranjem godb je nato krenila povorka dc Mestnega doma, kje je bil razhod, še pozno zvečer so pa korakale po mestu družbe manifestantov in prirejale ovacije kraljevski hiši in Jugoslaviji. Noč je bila živahna, kakor Ljubljana tega ne pomni.
Danes zvečer ob % 10. uri
pride v Ljubljano

0 O
G
iROCK
najslavnejši klovn, umetnik, čigar ime je znano sirom sveta. S svojim ansamblom bo nastopil v
Elitnem kinu Matici
Senzacija prvega reda

čudovit naravni pojav
Najbrže jih je bilo le malo, ki so danes v pričakovanju odkritja spomenika kralia Petra pogledali v višino. Nekaj minut pn i odkritjem med govorom predsednika i ni. Bevca se je nebo deloma zjasnilo in proli. vzhodu so se izgubljali zadnji oblaki. Med njimi se je pojavila — za gledalce na Mestnem trgu — skoro natančno nad spomenikom lepa razločna in dokaj velika mavrica,
Ker je bilo solnce v tem času že visoko, je nemogoče, da bi mavrica bila nastala na običajen način zaradi direktne razsvetljave vodnih kapljic od solnca. Najbrže je hotelo naključje, da se je solnce zrcalilo v ka i stoječi vodi — saj je ostalo dokaj mlak j > dežju — ter je provzročilo ta nenavaden p ■ jav. Vsekakor je učinkovala ta nenavad' mavrica tako, kakor bi hotelo tudi nebo » svoj način povzdigniti sijaj slavnostnega tr nutka. Kmalu po odkritju spomenika je i iS ginila tudi mavrica.
Tudi velesefem fe prišel na svoj račun
Ljubljana, 6. septembra.
Obisk velesejma je bil na današnji slavnostni dan rekorden. Števihr tisoči, ki so se udeležili ljubljanskih slovesnosti, so poplavili že v dopoldanskih, posebno pa v prvih pjiooldanskih urah navzlic neugodnemu imenu cel sejmišče. Poleg domačih državlianov iz vseh aašl* pokrajin, zlasti tudi iz Južne Srbije, je obiskalo - e-bse:em precej inozemcev, tako iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije, posebno iz Trsta, iz Francije in Anglije. Med druein,; sta si ogledala razstavo tudi dva poljska novinar;a iz Varšave <*<?. "eigel in Kuofer, ki sta Tišla v Ljublrano k svečanostim odkritja spomr-^-a kr ''u Osvoboditelju. Od tujcev so zlasti Avstrijci letos v obil-r	poslali jesensko nrirp^^ov
vel ima. tako da jc v vel°s~-"Trrski ekspozituri v G dcu zma-nika'o le<?itimac5j. Uprava je za danes v polni meri poskrbela, da ni bilo zar„J velikega navala obiskovalcev nikakeoa zastoja, z otvoritvi/> noni'1"^ K'f«ajn, ki so bile vse zaposlen .
Razs*--T:'*in mali, so se nr-merno pripravili, da so prikazali kupce n f' " svoie	t kakor za-
hteva današnji prodajni sistem. V cxbra' u in pogonih so bili vsi stroji, kar jih je bilo ni tavnem To-toru. brnele so ciricu-larke, >rezni stroji, skabelniki, mlini in miatilnice.
Na :.nil'ču si slišal najrazličnejša narečja iz vse držaw. Goste je posebno zabavala tudi originalna nrlešk- godba. Poseben čar so dajale sej mi organizirane skupine lepih narodnih noš iz domače banovine.
Razstava naših mest in trgov je bila splošn^^' -^bčud—anja in jc mnog naš podeželski meščan opazil na tej razstavi marsikaj, česar doslej še ni videl o svojem rojstnem kraju. Sag je pa tudi vse pripravljeno in aranžirano s tako ljubeznijo in preciznostjo, da ti študij dio-rame, plastike, reliefa in raznih kart nazorno prikaže vse ono, kar potrebuješ, da veš o svojem domačem kraju.
Naša hotelska industrija je v tako pregledni obliki prikazana v paviljonu »M«, da najde naš bodoči moderni gostilničar in hotelir tu dovolj pobude za moderniziranje ali pa novo zgradbo svojega podjetja.
Na račun so prišli pri današnjem rekordnem obisku prav posebno detajlisti, ki prodajajo živila, parfumerijo, razne male spominke, vezenine in praktične novosti.
Kakor se ceni, je bilo danes na velesej-mišču nad 25.000 obiskovalcev. Obisk vseh dni do današnje vštete nedelje znaša nad 75.000 ljudi.
Commerce zopet prodaja. Glej današnji oglas.
M* e! »Knnw'i »lana^nO
Vodnikove družbe za letos
S&PnaSHESHBBB
Meščani in dežeianž!
Vsak naj se DREVi z&Kisna za MAJE RZNSJSE AKROBACIJE na žici — ob 9. uri po »Sleherniku" v Vegovi ulici. VABIJO SLOVENSKI AKROBATI.
ANIFESTACIJE
Razvitje prapora VeL kraljice In
Zagreb, 6. septembra, n. Danes se je vršilo svečano razvitje prapora oblastnega odbora Jadranske straže v Zagrebu. Svečanost se je razvila v splošno narodno slavje, ki mu je dala še prav posebno obeležje prisotnost Nj. Vel. kraljice Marije, ki je kurnovala novemu praporu in navzočnost prestolonaslednika Petra, vrhovnega pokrovitelja Jadranske straže. Od blizu in daleč so prihiteli član; te splošno narodne organizacije, pa tudi mncgobrojno drugo občinstvo, ki je izkoristilo to priliko, da izrazi svojo globoko udanost do kraljevega doma in da manifestira svoje jugosloven-sko prepričanje. Vkljub neugodnemu vremenu se je udeležila svečanosti ogromna množica občinstva, a Nj. Vel. kraljica In prestolonaslednik Peter sta bila deležna nepopisnih ovacij. ki dajejo nov dokaz ju-goslovenskega utripa prestolnega Zagreba.
Na predvečer razvitja zastave Jadranske Straže iti rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se ie vršila imou-zantna
povorka z baklado.
V oovorki so sodelovala številna zagrebška društva sodbe, skavti, železničarji, številni kmetje v narodnih nošah iz Zagreba in okolice ter številno meščanstvo. Povorka se je formirala na trsu Kralja Aleksandra ter korakala do banskih dvorov na trgu Stjepana Padiča. Tu je okoli 200 pevcev, članov iua^Iovenske sokolske žuoe Strossmaver, odpelo naiorei državno li:mno. nato Uzoričev »Dober večer«, več Gotovčevih pesmi ter Hajdrihovo »Buči morje Adrijansko«. Dirigiral ie sam Goto-vac. Nato ie
ban savske banovine dr. Ivo Perovič imel z balkona banskih dvorov tale govor:
M vala vam, bratje, za to vašo manifesta ci i o. Zagotavljam vas. da bom na najvišjem mestu tolmačil te vaše občutke. Nič ni boljši in zanesljivejši znak probu-jene jueosiovenske misli, kakor ta vaša ljubezen in manifestacije vdanosti in zvestobe napram prevzvišenemu vladarju kralju našemu (klici: Živio!). ki nam je, kakor ie prej v vojni vodil sv^e junake preko svoje in niihove Golgote k zmagi in uiedinjenju nacije. dal redek vzgled požrtvovalnosti za dobrobit naroda in naše domovine. (Živio kralj!) Draga, mila omladina! Korakajte vedro in ponosno, ker bodočnost naoiie ie velika, korakajte ponosno, ker ie Ju^slavija (Živela Jugoslavija!) danes uedinjena in velika pod modrim vodstvom našega kralja - državnika (Živio kralj!).
Po srovoru bana Peroviča so bile velike ovacije Nj. Vel. kralju, kraljevemu« domu. Jugoslaviji, predsedniku vlade in banu. Povorka ie nato krenila po mestnih u!;cah ter se vrnila na trg Kralja Aleksandra, kier se ie razšla.
Velika množica meščanov j' gledala povorko na ulici ter io pozdravliala klici »Živio kralj! Živio kraljevski dom! Živela Jugoslavija!« V vsem mestu ie vladalo svečano razpoloženje. Hiše so bile okrašene z zastavami in zvoniki zagrebške stolnice iluminirani. Zvečer ie bila v gledališču svečana predstava Široline opere »Gitara in beben«. Med davnim odmorom je profesor dr. Grga Novak predava! o pomenu in cilju Jadranske Straže. Predstavi so prisostvovali odlični gostje.
Današnja proslava krsta zastave Jadranske Straže v Zagrebu ie potekla silno veličastno, čeprav ie deževalo.
Ob S. ziutrai je bila
svečana služba božja
v katedrali. Celebriral io ie z mnogoštevilno asistenco zagrebški nadškof dr. Baner. prisotni pa so bili minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Ko-sirenčie. ban savske banovine dr. Ivo Perovič, mestni načelnik dr. Srkuli. vsa ce-neraliteta z armijskim generalom Mari-čcin na čelu, visoki uradniki, šefi uradov, mnogoštevilni rezervni oficirji, zastopniki društev in velika množica občinstva. Cerkev ie bila nabito ooina.
Ob 9.15 ie bila svečana služba božja v pravoslavni cerkvi. Udeležili so se je vsi visoki dostojanstveniki, ki so bili že pri katoliški maši. Onravilo ie izvršil proto-presbiter prof. Vitkovie. Po končani službi boži! se ie vršila velika
parada zagrebške garniziie
in vseh vrst orožja. Paradi, ki ie bila na Jeiačičevem trgu. ie poveljeval general Miloševič.
Ob 9. dopoldne ie bila svečan3 seja krajevnega odbora Jadranske Straže
v Zagrebu. Na seji so bili mnogoštevilni delegati iz raznih mest. ki so zastopali or-ganizaciie Jadranske Straže, oblastni odbor iz Solita in drugi. S seje so poslali naslednjo
pozdravno brzojavko Ni. Vel kralju:
> S svečane sele na današnji posvetitvi zastave krajevnega odbora .jadranske Straže v Zagrebu, ki se ie izvršila ob udeležbi zastopnikov vseh bratskih organizacij Jadranske Straže v državi, ki so orlšli na proslavo Dosvetitve zastave, se Jadranski stražarji navdušeni in Dočaščeni nad kumovaniem Nj. Vel. kraljice Marije in nad udeležbo Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ori proslav! posvetitve zastave Jadranske Straže v Zagrebu, enodušno zakli-niamo Vašemu Veličanstvu, da bomo budni in zvesti čuvanj ne samo s?n»eea Jadrana. ne?o tudi narodnega in državnega edinstva. in kličemo:
Straže v Zagrebu ob navzočnosti Nj. Petra se je razvila v veličastno
in manifestacijo jug^slovenske misli
Živel Nj. Vel. kralj Aleksander L! Živela Ni. Vel. kraliiea Marija, vzvišena kumica! Živel Nj. Vis. prestolonaslednik Peter! Živela Jugoslavija! Živel jugoslovenski Jadran!«
Dalie so s seje poslali pozdravni brzojavki predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču m banu primorske banovine dr. Ivu Tartaglii kot predsedniku izvršilnega odbora.
Nato so se vsi udeleženci podali na ko lodvor k
sprejemu Nj. Ve?, kraljice Mariše in prestolonaslednika Petra
Na peronu so sprejeli dvorni vlak kot zastopnik predsednika vlade ban savsKe banovine dr. Ivo Petrovič, armijski gene* ral Maric, mestni načelnik dr. Srkuij, d'-vizijski general Ječmenič, minister za so-cijalno politiko m narodno zdravje dr. Mirko Kostrenčič, minister brez listnice dr. Šverijuga in maršal dvora Uimitnjevič.
Točno ob 11.20 je pripeljal na postajo dvorni vlak in vojaška godba je zasvira-la državno himno. Nato je stopila z va> gona Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Šverlmgove. Nj. Vel. kraljica je bila " v višnjevi toaleti, prestolonaslednik Peter pa oblečen v modro mornariško obleko z belo čepico ua glavi.
Tedaj je pristopil k vladarici in prestolonasledniku ban dr. Ivo ferovič kot ban in kot zastopnik preasedn.ka vlade m pozdravil Nj. Vel. kraljico in prestolonaslednika v imenu vlade in v imenu cav* ske banovine. Za njim sta pozdravila Nj. Vel. kraljico armijski general Maric in mestni načelnik dr. Srkuij. Po končanih pozdravih so stopile pred vladarico m pre* stolonaslednika tri gospe s trem' šopki cvetlic. Prva je izročila ga generala Marica Nj. Vel. kraljici šopek modrih cvetic, nato je ga. bana dr. Perov'ča izročila šopek belih cvetic, naposled je ga. mestnega nr čelnika Srkuij a predala vladarici šop«.* rdečih cvetic.
Takrat je pristopil k Nj. Vel. kralj"ci Mariji predsednik oblastnega odbora Ja= dranske Straže Miroslav Kulmer m pozdravi! vladarico v im-anu Jadranske Straže. Nato je sledil ljubek prizor, trije dečki v noši šestinskih otrok so pristopili k Nj. Vis. prestolonasledniku Petru in mu poklonili narodne darove. Pri tem je kraljeviča pozdravil mladi Mladen Chudoba učenec prvega razreda II. klasične gimna* zije, s temi besedami:
Dobro nam doše! kra'jevič P^ter
v našem belem Zagrebu! Da si nam zdrav! Komaj smo pričakal' ta trenutek, ko si stopil med nas. Zagrebški dijaki te prisrčno pozdravljamo in ti trdno obetamo, da bomo vedno delali za tebe m za srečo naše domovine Jugoslavije. Živel prestolonaslednik Peter in vzvišeni dom Karagjor-gjevičev!
Ta pogumni govor mladega dijaka je občinstvo pozdravilo z burnim vzkiikanjem in navdušenjem. Godba je zaigram držav* no himno in med gostim špaiirjam, ki se je raztezal od perona pa do Umetniškega paviljona, je Nj. Vei. kraljica s prestoio* naslednikom Petrom in svojim spremstvom v avtomobilu krenria s postaje Množice so neprestano navdušeno pozdrav* ljale m vzklikale svoji vladarici, mlademu kraljeviču, Jugoslaviji m Jadranu.
Posvetitev zastave Jadranske Straže se je izvršila v vestibulu umetniškega paviljona, kamor je najprej prispel maršal dvora Dimitrijevič, nato Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom kraljevičem Pe* trom in dvorno damo go. Šverljugovo ter ostalim spremstvom.
Ko se je Nj. Vel. kraljica pojavila pred Umetniškim paviljonom, je vojaška godba intonirala državno himno in vse zastave so izkazale vzvišeni kumici čast.
Posvetitev je izvršil sam zagrebški nadškof Bauer z mnogoštevilno asistenco. Po končani posvetitvi je pristopil k Nj. Vel kraljici član Jadranske Straže in ji predal zvito zastavo, da je Nj. Vel. kra.jica pri-bila na drog 7 žebljev v imenu Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice in Nj. Vis. kraljeviča Petra, Nj. Vis. princev Tomislava in Andreja, Nj. Vis. kneza Pavla in kneghje Olge. Nato je visoka kumica privezala na zastavo trak.
Nato je predsednik oblastnega odbora dr. Miroslav Kulmer prečita! naslednje
povelje Nj. Vel. kraljice Marije.
»Pod zaščito mojega prvorojenega sina Nj. Vis. prestolonaslednika Petra z tlago-slcvom božjim in v znamenju visokih idealov prejšnjih rodov vseh delov naroda in narodnih velikanov, ki so s svojo močjo, žrtvami in življenji pomagali ustvariti močno in veliko Jugoslavijo, naj se ponosno vije ta posvečena zastava Jadranske straže. Naj daje ta zastava vedno novih pobud in moči članstvu Jadranske straže v Zagrebu za dosego vzvišenih patriotskih smotrov, ki si jih je-Jadranska straža zastavila za nalogo in blagor kralja In srečo ter ohranitev naroda in domovine. Barve zastave, okrašene z motivi in sliko našega divnega Jadrana, ki v skladni harmoniji in s svojo lepoto simbolizirajo narodno In državno edinstvo, naj članstvo Jadranske straže vedno spominjajo, da se le s popolnoma skladnim in složnim delom in z naperi vseh delov naroda morejo kar najpo-polneje doseči vsi ideali Jadranske straže. To je moja želja in moj pozdrav na današnji dan.
Dano v našem kraljevskem mestu Zagrebu dne 6. rujna 1931. — Marija.«
Predsednik krajevnega odbora g. Ribič
je imel naslednji govor v
pozdrav kraljici.
Vaše Veličanstvo, vzvišena kumica!
Neizrekljiva sreča in vzhičenje je vstalo v srcih vsega članstva Jadranske straže in prebivalstva kraljevskega mesta Zagreba, ko je v svečanem trenutku posvetitve ponosne zastave zagrebškega krajevnega odbora II Jadranske straže videlo uresničeno svojo vročo željo, cla Vaše Veličanstvo ku-muje pri posvetitvi zastave Ln da s svojo navzočnostjo osrečuje ta naš narodni praznik, ki je obenem rojstni dan prvorojenega princa Petra, visokega zaščitnika Jadranske straže Ta naš današnji praznik ima tem večji natrijotski pomen, ko vidimo nove zastave hrabre jugosiovenske vojske v vseb barvah narodnega in državnega edinstva.
Ko sem prevzel v imenu zagrebškega krajevnega odbora Jadranske straže izvršitev posvetitve zastave, sem prevzel veliko in pomembno na'ogo, da tolmačim čuv-stva neizrekljive in večne hvaležnosti članstva Jadranske straža Vašemu Veličanstvu, vzvišeni kumici. ki ste se blagovolili od-z-vaf prošnji zagrebškega krajevnega odbora Jadranske straže in kumovati pri današnji svečani posevek » vi zastave Naša sreča je danes nonolna in navdušence ne-ome'eno. ker so se izT>o'niie tudi davne sa nje in žel;e Jadrar>sk?b stražar*»v. z'asti na;m'a'š:b, da more-:o dati izraza svoj1' ve Vk: l-'ub°7.Ti:i. ki in občutimo z vs^m naro dem za Va5^ Vs-^aris+vo in v svoM sredi ivvrt-svi*? dienea-a kra"ev'ra. ve"irp?3 »a-šf-itnika Jadralske straže Ta svetni <*ar» b« zažgan z z'ntimi 'n neTzbr'sn'mi črka mi ne samo v letopisih Jadranske straže.
nego tudi v bogati zgodovini kraljevskega mesta Zagreba, čigar prebivalstvo je prvič v zgodovini tega mesta moglo pozdraviti na svojih tleh kraljeviča svoje krvi enako toplo in iskreno. Ta pozornost z najvišjega mesta v državi, ki se kaže z osebno navzočnostjo vzvišene kumice in visokega zaščitnika Jadranske straže na današnji svečanosti, najjasneje ponavlja poziv, ki ga jo naš ljubljeni vladar kralj Aleksander pcslal našim Primorcem, preko njih pa tudi vsemu ostalemu našemu narodu z besedami: Bodite budni in zvesti čuvarji našega Jadrana. Za vami stoji združena domovina!« To visoko sporočilo podeljuje novih sil in pobude članstvu Jadranske straže in vsem rodoljubom pri izpolnjevanju patrijotskih nalog Jadranske straže v blagor kralja in domovine.
Morje je v zgodovini našega naroda igra lo pomembno vlogo, saj je vsa zgodovina hrvatskega dela našega naroda polna bojev za pozicije na Jadranu. Naša zgodovina je zabeležila važne perfcjode pomorske moči naše države v Jadranskem morju.
Govornik se nadalje spominja kralja Tomislava in bojev, ki jih je imel Darod v hrvatskem Primorju, da je ohranil svojo nacijonalno posest. Dalje naglaša potrebo narodne zavesti glede pomena morja in pomorstva Naposled omenja delo krajevnega odbora Jadranske straže in pravi, da se odmirajo najlepše presnekt/ive za bodočnost našega naroda in države, ker se mogočno razvija med našim prebivalstvom ljubezen za državo in Jadransko morje.
Nato se govornik obrne k zastavonoši: Izročam ti to posvečeno zastavo Jadranske straže krajevnega odbora v Zagrebu s prošnjo in željo, da ponosno in hrabro nosiš to sveto znamenje visokih idealov Jadranske straže in simbola okrenljene narodne pomorske zavestii z geslom: čuvaj-mo naše morje!
Ko končujem, ie sklenil govornik, vas pozivam vse, da navdušeno vzkliknemo: Živel kralj Aleksander! Živela vzvišena kumica kraljica Marija! Živel kraljevič Peter, visoki zaščitnik Jadranske Straže! Živela kraljevina Jugoslavija in njen Jadran!
Množica je burno in z nepopisnim navdušenjem ponovila vzklike za govornikom. Nato je povsko društvo Sava zapelo " Buči morje Adrijansko«^ nakar so zastavonoša in
oiitnega dne tednika Petra
vsef Mavi js bil prestolonaslednikov rojstni dan slovesno pa?@slavlfen - Paradi v Beogradu je prisostvoval tudi Ml, Veh kralj
Včerajšnji osmi rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika je proslavila vsa država z vso slovesnostjo, ki dokumentira ne samo globoko vdanost in zvestobo do kraljevskega doma, marveč tudi vso ljubezen, ki jo poklanja ves narod kraljevskemu domu in nasledniku prestola.^ V vseh cerkvah so se vršile svečane službe božje za zdravje in srečo prestolonaslednika, a v vseh vojaških garnizijah službe božje za zdravje in srečo prestolonaslednika, a v vseh vojaških garnizijah so se vršile vojaške parade obenem kot spomin na obletnico izročitve novih pol-kovnih zastav. Posebno svečane so bile proslave v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V Beogradu je prisostvoval svečani paradi Nj. Vel. kralj. V Zagrebu se je pri tej priliki vršilo razvitje prapora Jadranske Straže ob navzočnosti Nj. Vel. kraljice in Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, v Ljubljani pa je bila proslava rojstnega dne združena z velikimi narodnimi svečanostmi povodom odkritja spomenika kralju Petru. Tudi v vseh ostalih krajih dravske banovine so se vršile primerne svečanosti.
V	Ljubljani
Ljubljana. 6. seotembra.
Ob 8. se ie vršila v stolnici slovesna služba božja, ki io ie daroval škof dr. Rožman ob številni asistenci. Maše so se udeležili gg. minister dr. Kramer. ban dr. Marušič. podiban dr. Pirkmajer, diviziionar general llič. župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc, predsednik višieea dež. sodišča dr. Rogina. rektor univerze dr. Šerko. vsi konzuli in številni odlični predstavniki raznih oblastev. Sokola, gasilskih in pevskih društev raznih korooracij in organizacij. Cerkev ie bila polna vernikov. Svečano opravilo ie traialo celo uro. Večina udeležencev se ie pa potem odpeliala ali odšla pred magistrat, kjer so se kmalu po 9. ur začeli zbirati slavnostni gostje.
V pravoslavni kapelici v voiašnici vojvode Mišica ie opravil blagodarenie goso. prpta Djordje Budimir. Cerkvenim opravilom ?e prisostvovala vsa oravoslavna občina in velik del ofeirskega zbora. Prisostvovali so tudi zastopniki banske uprave. mestne občine, raznih državnih uradov. Sokola, različnih korooracii in institucij. Kapelica ie bila natlačeno oojna.
V evancreliski cerkvi ie v isti uri opravil službo božjo g. nastor Mihailo Becker in ie oolec evangeliskih vernikov in zastopnikov prisostvoval zbor oficirjev in uradnikov intendantskega in voiaškega skladišča dravske delavnice. — Tudi verniki slovenske starokatoliške cerkve so se udeležili službe božje, ki io ie opravil niiliov žuoniV p- Uavr»ne.
V	Mariboru
Maribor, 6. septembra. Bogato v zastave ovito mesto se je zbudilo v prav neprijaznem vremenu. Z neba je neprestano lilo. Kljub temu je vladalo po ulicah nenavadno živahno vrvenje in je vse hitelo proti kolodvoru. Z rednimi in posebnimi vlaki je odšlo preko 6000 potnikov v Ljubljano, približno tisoč pa na zaključi te v graškesa velesej-ma. Iz mrtvila so zdramili mesto ob rani uri topovski streli, ki so naznanjali rostni dan orectolonn='D,,";'''0	O^-n™ 7 iff
zjulrai. ko je dež neVoPkn oonehail. se :e pričel vojaški sprevod z godbo na čelu. Ob
8.30 se je nato na tezenskem vežbališču pričela revija čet celokupne mariborske garni-zije. V frontni postavi so na skrajnem desnem krilu stali zastopniki civilnih oblasti, banski inšpektor dr. Schaubach, magistralni svetnik dr. Rodošek, za sresko načelstvo g. Makar in dr. Vrečar, predsednik »reškega odbora Narodne odbrane prof. Robert Kenda in predstojnik mestne policije svetnik Gerzinič. V razmahu 10 korakov je stala vojaška godba s kanelnikoin Svobodo na čelu, potem inženjerska podoficirska šola, IV. bataljona 45. pešadijskega polka s pol-kovno zastavo ter 32. artiljerijski polk. Poveljstvo je bilo poverjeno komandantu 45. pešadijskega polka polkovniku Viljemu Lu-liču. Strumno ustrojene čete so kljub deževju nudile krasno sliko. Ko je dospel komandant mesta general Stanojevič in sprejel raport, se je vršil ob zvokih vojaške godbe mimohod celokupne mariborske garnjzije. Predstavniki so se postavili zaradi deževja pod starodavnimi mariborskim^ lipami, kjer bi se imela vršiti slovesna služba božja, ki pa je zaradi trdovratne plohe morala iz-ostati.
Zvezo s tezenskim vežbališčem so vestno izvrševali mestni avtobusi. Okrog 10. je bila vojaška slavnost končana.
V Beogradu
Beočrad, 6. septembra. -Ia Banjici je bila danes bo priliki rojstnega dneva Nj. Vis. kr iljeviča Petra restolonaslednika veličastna revija čet beograjske posadke. Reviji je prisostvoval sam Ni. Vel. kralj, kakor tudi predsednik vlade general Živ-kovič in vsi ministri, ki se mude v Beogradu ogromna množica občinstva iz vseh slojev beograjskega prebivalstva. Nj. Vel. kralju, ki je pregledal beograjske polke, so vojaki na pozdru str mno odgovarjali, dočim mu je mnogobrojno občinstvo prirejalo viharne vacije. Nj. Vel. kralj je nosil ob tej priliki red Karadjordjeve zvezde. Po pregledu čet je vsa beograjska posadka pod -oveljstvom komandanta Beograda generala Tirnica defilirala pred Nj. Vel. kraljem. Pri defileju so posebno pozornost vzbudili gojen'-1 vorne akademije, kakor tudi gojenci pehotne podoficir-ske šole.
Beo""td, 6. sentembra. p. V Beogradu so danes na zelo svečan način proslavili rojstni dan prestolonaslednika Petra. Ob 11. JT>oldne je bila v saborni cerkvi svečana služba božja, ki jo je imel sam patriarh Varnava ob mnogoštevilni asistenci visoke duhovščine. Po -lužbi božji je imel patrijarh Varnava kratek govor, v katerem je povdarjal pomen današnjega dneva ' želel vso srečo prestolonasledniku fer vsemu kral -vskemu domu. Istočasno ^ bila v katoliški cerkvi svečana si-.- - božija, ki jo je '. el žunnik Wag-ner, dočim je imel v starokatoliški cerkvi službo božjo žuoni'- Kal idjera. V evan-«eljskr cerkvi je imel službo božjo senjor Teof Turek
y Solunu
Solati, 6. septembra. AA. O priliki roist nega dne prestolonaslednika Petra se vršila v tukaišnii srbski pravoslavni cerkvi sv. Save svečana daritev. Udeležili so se ie naš generalni konzul v Solunu z Protič z osobiem konzulata in osobier.i svobodne oone dalie narava iugoslovp"«kp trgovske zbo-i-iice in mnogi člani iugosio venske kolonije.
člani Jadranske Straže prinesli mizo s spominsko knjigo, v katero se je najprej vpisala kraljica Marija. Tudi kraljevič Peter se je moral vpisati v to knjigo. Bilo je ganljivo, kako ga je njegova mati kraljica Marija prijela za roko in mu jo vodila, da je napisal svoje ime: Peter. Urnebesni vzkliki so takrat pretresli ozračje.
Tako je bila svečanost posvetitve zastave končana. Množice, zbrane pred Umetniškim paviljonom, so burno vzklikale in pozdravljale svojo drago kraljico in ljubljenega kraljeviča Petra. Navdušenje je naraslo v pravcat orkan, ko so visoki gostje stopili iz vestibula Umetniškega paviljona. Zrak s pretresali navdušeni vzkliki: Živel Nj. Vel. kraij! Živela vzvišena kumica kraljica Marija! Živel kraljevič Peter! Živela velika Jugoslavija! Živel Jugoslovanski Jadran! Vzklikov in navdušenja ni hotelo t>«ti konec. Ko je kraljica s prestolonaslednikom Njeg. VeL Petrom stopila v avtomobil, je ljudstvo prebilo kordon in obkolilo avto z vseh strani, da je komaj mogel nadaljevati pot. Vsi so jo hoteli videti. Vs: so hoteli pokazati Nj. VeL kraljici in kraljeviču Petru, kako draga sta jim.
Nj. VeL kraljica se je počasi vozila z avtomobilom po mestnih ulicah in se nato med neprestanim burnim vzkiikanjem ljudstva odpeljala v okolico mesta. Ob 13. se je vladarica vrnila v mesto, zvečer pa se je med burnimi ovacijami s prestolonaslednikom vrnila na Bled.
Na potu skozi Ljubljano
Ljubljana, 6. sepiembra. Ob 8.20 je prispela na glavni kolodvor prva garnitura dvornega vlaka, Nj. Vel. kraljica Marija se je s prestolonaslednikom Peironi pripeljala z Bleda na poti v Zagreb na svečanost Jadranske Straže. Ob 8.30 je prispela druga garnitura obstoječa iz 5 vagonov. Visoka potnika je pričakoval na kolodvoru g. ban dr. Drago Marušič, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva in divizijonar g. B. Ilič, ki so jih potem pozdravili v vlaku. Na peronu se je poklonil kraljici in prestolonasledniku oddelek naraščaja ljubljanskega Sokola s praporom in nekaj skavtov. Občinstvo je priredilo na peronu potnikoma prisrčne ovacije, kraljica pa je pri oknu prijazno od zdravja s prestolonaslednikom, ki je po vojaško salutiraL Vlak je krenil naprej čez 3 minute.
Neurje s točo nad Ljubljano
Ljubljana, 6. septembra.
Baš danes, ko bi se rada pokazala Ljubljana Dodeželanorn, kako ie zala. smo morali imeti neprilike z vremenom. Sinočnii večer, ko je Ljubljana žarela v tisočerih žarnicah in se ie prelivalo po ulicah morje luči, so tudi na nebu tako prijazno migale zvezdice. Pozno ponoči pa ie že deževalo. dočim ie zgodnje jutro zopet ob-liubovalo lep dan.
Toda človek obrača, Bog oa obrne. Naenkrat so se pričeli oblački gostiti in že ie rosilo. Sprva skromno, naenkrat pa se ie vlila ploha, taka, kakršne smo si žele*i samo poleti v najhujši suši. Množice na ulicah je dež v hipu razpodil in treba ie bilo kar najhitreje iskati zavetja pod streho.
Pa se je vreme vendarle še ob pravem času zjasnilo. Svečanosti odkritja spomenika kralju Osvoboditelju so potekle ob najlepšem solncu in od kakih 9.30 do 15. ure. ko je solnce še vedno pošiljalo tonile žarke na Ljubljano, se je lahko vsakdo posušil.
S tem pa vremenskih muh še ni bilo konec. Kmalu po 15. uri so se nad Ljubljano zopet zbrali oblaki. Okrog 15.30 ie že zopet začelo kapljati: ostalo oa ni le pri kapljah, nego se je zopet vlila ploha. Prva. nato je odnehalo, a se je zopet vsu-lo. nenadno na je pričelo udariati ob tlak in strehe hiš nekaj tršega. Da. toča, sprva ne pre^osta. Blažili so fo deževni curki, potem pa so postali ti vse redkejši. Toča ie postajala v dveh. treh nresledkih vedno gostejša, a tudi debeleiša.
Na ulicah ie zopet nastal dirindaj. Na velesejmu je bi;l v hipu prazen veselični prostor, kajti povsod ie manjkalo strehe. Kakor hudournik so se zanodiie množ:cc v paviljone. Neurie ie traialo skoro četrt ure in so dobile ulice mahoma drugačno lice. Vsa tla so bila naenkrat pobeljena. Tedai pa. ko je toča še najhuje bila ob tlak. so se v oblakih že delale luknje, or-kazale so se modre, od solnca obseiane krpe in naenkrat ie ponehala toča poneha! je dež in sploh ie tako rekoč nastalo zopet leno vreme.
Toča ie padala po vsem mestu, a so jo imeli tudi zunaj. Prav huda in gosta ie bila v Šiški, dočim gori proti Št. Vidu ni bila tako huda. Močno ie padala tudi na Viču in v Rožni dolini in so bile tudi tam ulice potresene z drobnimi in debelejšimi belimi kroglicami.
Temni oblaki, ki so nosili točo s seboj, so krenili čez Ljubljano proti Doleniski in je toča zunaj na noiju napravila kliub temu. da ie bila pozna, precej škode. Zlasti aido ie stlačila. Če je škodovala tudi vinogradom, v Ljubljani še ni znano.
Mariborska kronika
Mariborska krotuka.
Nedeliska kronika beleži naslednje: 28-letni železničar Franc Lah iz Studencev se ie približal plinovodni napravi na gUv-nem kolodvoru z odprto lučio. kar ie povzročilo eksplozijo. Dobil ie poškodbe na glavi in obeh rokah. Močno opečenega so morali z rešilnim avtomobilom oreoeliati v snlošno bolnico.
Na Zrkovski cesti so našli v delavnici mehanika Pudolfa Vrhovška obešenega 52-letnega zidarskega delavca Franca Cvei-ka. uslužbenec ori tvrdki Kjffmann. rodom iz Puhle pri Ptuiu. Niesrovo trun'o so preoeliali v mrtvašnico ookooališča v Pobrežiu. Vzrok niegovega samomora Še ni ugotovljen.
Spominjajte se slepih!
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Velike poplave na Kitajskem
Po zadnjih poročilih iz nesrečne Kitajske se je reka Jangtse dvignila za 15 m nad »voj normalni vodostaj. Poleg- 300.000 smrtnih žrtev je porušenih okoli 160.000 hiš. c,ika kaže zasilne barikade v mestu Hankov.
Trojica odličnih francoskih atletov
Včeraj se je vršil v pariškem stadionu Colom-besu meddržavni lahkoat-letski miting med Francijo in Nemčijo. Med elito francoskih atletov so zastopali francoske barve (od leve proti desni): La-doumegue, rekorder na 1500 m, Sempe, izboren tekač v tekih z zaprekami in Noel, rekorder v metih krogle in diska.
London v luči
Ob priliki sedanjega kongresa za tehniko razsvetljave, ki se vrši te dni v Londonu, razsvetljujejo žarometi najvažnejša poslopja svetovnega mesta. Iluminacija je privabila na ulice cel milijon ljudi. Slika kaže del Trafalgar Square z Narodno galerijo in
Martinovo cerkvijo.
Aretacija dveh pajdašev in dveh pomočnic — Dva člana tatinske družbe sta neznano kam pobegnila
Marenberg, 6. septembra.
»Jutro« je že pred mesecem obširno poročalo o drznem nočnem vlomu, ki se je izvršil v gostilno in trgovino g. Hriberni-•ka v Breznem ob Dravi. Izredno rafmiran vlom je razburil vso Dravsko dolino. Vlom je bil v zadnjih desetih letih največji v dolini, zato ni čudno, če je vse prebivalstvo komaj čakalo, da bi prišli vlomilci kmalu v roke pravice. Vse se je balo skrivnostne tolpe. Iz trgovine je bilo pokradenega blaga in denarja v vrednosti nad 12.000 Din.
Dobrih 14 dni po vlomu so dobili za zlikovci prve sledove. Takrat so aretirali znanega delomržneža Verdineka Romana, prebivajočega v Bistriškem grabiu nad Muto. V njegovem stanovanju so napra« vili hišno preiskavo, ki je pokazala popoln uspeh in razkrila nevarno vlomilsko tolpo in prebrisane tatove koles.
Našli so mnogo ukradenih predmetov, katere je g. Hribernik spoznal za svoje. Izdale so j;h tudi velike množine cigaret, ki so bile ukradene pri Hriberniku. Čla= ni tatinske št:r peresne deteljice so bili: Verdinek Roman. Dobnik Avgust. tesar Laznik Luka iz Vič pri Dravogradu in Čas An'on. muzfkant iz Kotelj pri Guštanju.
Že teden dni pred vlomom v Hriberm-kovo trgovino so se omenjeni svedrovci zbrali pri Dobmikovi materi Lizi v Brinju pri Kotljah. kjer so zasnovali vlo.m v Hn* bernikovo trgovino. V noči 31. julija so se zbrali v Breznem: seveda se niso na tako dolgo not podali peš, ampak so si vsi izposodili tudi kolesa, ki pa so jih pravim lastnikom pozabili vrniti. Vlakov so se izogibali, ker se jim taka vožnja ni videla posebno varna za njihove pohode.
Vlom se jim je posrečil. Tioki so jo po* brisali domov, kjer so si plen razdelili, nekaj blaga in ostalih reči pa je začela
prodajati po Kotljah in okolici Dobniko-va mati Liza. Pomagala ji je pri poslu njena hči Terezija. Obe so spravilli lepo v luknjo.
Tudi Laznika so kmalu aretirali. Dobri i,k Avgust pa jo je odkuril neznano kam, seveda ne peš, ampak si je gotovo sposodil kje kolo. Pobegnil je najbrž v Avstrijo. Muzikantu Času Antonu, ki zelo rad leiuhari, je postalo tudi nekam dolgs čas. Zahotelo se mu je po svetu. Kar čez noč ga je zmanjkalo. Menda jo je tudi on pobrisal v Avstrijo.
Gotovo je, da imajo ti tioki na vesti še več vlomov v daljni okolici. Njihov
Pozdravljajte se s hrbti!
Pariški higienik dr. Langlois je napisal razpravo, v kateri razodeva človeštvu nezaslišano novico, da je poljubovanje skrajno nevarna reč in tako rekoč skoraj »zločinsko početje«. Sto tisoče in milijone bakterij prenašajo poljubi s človeka na človeka in kdor misli, da je to majhna reč, naj se za nos prime, če bo zavoljo nje človeštvo izumrlo. Sploh smatra dr. Langlois vsako prijateljsko približevanje človeka k človeku za zločin, ki ima namen samo bakterijam olajšati življenje. In najbolje bi bilo, če bi si ljudje ne prihajali bližje nego na tri korake in če bi si v pozdrav obračali — hrbte.
Premislimo to stvar natančneje. Kako bi bilo s prijateljskimi razmerji, če bi si ljudje v pozdrav res obračati hrbte? Slabo, navzlic najbolj dražestni hrbtni liniji najbolj dražestne dame. S hrbtom se ji vendar ne moreš nasmehljati in hrbtne linije ne moreš sploh niti občudovati, če hrbtni liniji obračaš hrbet. In dalje: Kako bi bilo neki s svetovnim mirom, če bi si državniki na svojih konferencah vztrajno kazali hrbte? Dobiček bi imeli kvečjemu slabi plačniki, če bi se na ulici nenadoma srečali s svojim krojačem ali čevljarjem.
Za srečo prežijo hudobni bacili že tisočletja na ubogo človeštvo, pa se jim še ni posrečilo, da bi človeštvo iztrebili — in poljubovanje tudi ne. če se ljudje ne bodo sami medsebojno požrli upajmo, da jih tudi bacili ne spravijo na tla —in ostanimo lepo pri starih, preizkušenih navadah ...
Eden izmed vzrokov gospodarske krize
V sred'ni letošnjega leta so hranile ev» ropsike državne banke in ameriška Federalna banka skupaj skoraj 9 milijard dolarjev na efektivnih zlatih zalogah. Od teh 9 milijard je pripadalo samo Ameriki 3.5 miliš jarde. Franciji 2.4 milijarde, Angliji 0.7, Španiji 0.5, ostanek kakšnih 2 milijard pa je bil razdeljen na celih 23, deloma večjih, deloma manjših notnih bank. Proti tem 9 milijardam, h katerim je treba računati še za okroglo 2 milijardi deviz, torej proti skupnemu kritju 11 milijard dolarjev na zlatu in devizah, je znašal obtok bankovcev 17 milijard dolarjev, k' je bil tedaj krit s 64 odst., to se pravi daleč nad potrebno mero. Toda ta številka podaja le povprečno stanje, kajti dočim je n. pr. Ameriika krita z več nego 84 odst.. Francoska z nad 82 odst., Švica skoraj s 100 odst., mala Finska pa celo s pTeko 100 odst., se kreče ve-; čina kritij nad 50 odstotno mejo in le malo držav, ki j h je gospodarska kriza sedaj še posebno pritisnila, je kritih do zakonite meje, Avstrija in Nemčija pa sta celo pod njo.
Objave
Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo »Slehernika«, ki se vprizori ob 19. na Kongresnem trgu. Vstopnice se dobe v dramskem gledališču (glavni vhod) od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure, od pol 18. ure dalje pa na Kongresnem trgu pred univerzo. aZčetek točno ob 19. V teku dneva bo v dramskem gledališču tudi predprodaja za »Gorenjskega slavčka« za torek 8. t. m. ob pol 17. v Tivoliju in pa za predstavo »Slehernika«, ki se ponovi v torek 8. t. m. ob 21. na Kongresnem trgu.
Alpinski velefilm »V kraljestvu Zlato-roga« se bo predvajal danes v izjemni predstavi ob 15. za šolsko mladino in za občinstvo z dežele. Za šolsko mladino v skupnih odjavah je določena izietnna znižana vstopnina 4 Din. Priiave ie poslati klubovemu tajniku sr. Milanu Khamu. Ljubljana. Miklošičeva cesta 8. Ostale predstave bodo danes ob 17. in 20.
2400 sloven&kih pevcev nastopi v torek S. t. m. popoldne ob pol 15. pred nunsko cerkvijo. Poleg državne himne zapojejo v mešanem, moškem ali ženskem zboru 6 umetnih zborov in 10 lepih narodnih pesmi. Dirigirata prof. Bajuk in g. Gašparič iz Maribora. Vstopnice v Matični knjigarni danes ves dan in jutri v torek od 9. do 12. in od 13. ure dalje pred univerzo.
pajdaš Mandeljc, ki je pripadal tej tolpi, je bil že pred meseci aretiran od avstrijske žandarmerije. Prijeli so ga zaradi vloma pri Sv. Antonu nad Eibis\valdom pri posest niči Felnerjevi. Pri vlomu sta tovarišu pomagala tudi še Dobnik Avgust in Verdinek Roman.
Vsi ti neprmipravi so se bavili obenem še s tatvinami koles, kjer so se izkazali za prav spretne mojstre. Pri hišni preiskavi na Verdinekovem domu so zaple> nili med ostalim okradenim blagom tudi tri kolesa, ki še danes čakajo pravih lasts nikov. Nadalje so zaplenili še po 2 kole-lesi v Breznem, Guananju in Dravogradu, ki še čakajo na last like. Le eno kolo v Breznem je že našlo svojega ^ravega go« spodarja. V teku preiskave bodo prišle še čedne zadeve na dan. Mreža se čim dalje bolj zažuje in krog znanih pomaga-čev se veča.
lit vinjenega
gospodarja
Mož Je med prepirom ustrelil v svojo ženo — Kritično
stanje ranjenke
Gornja Radgona, 6. septembra.
Bližajo se >esenski dnevi, dnevi plačila za trud našega kmeta, ki spravlja svoj sadni in vinski pridelek v denar, čeprav to leto za smešno nizke cene. Vsak dan vidiš na tukajšnji postaji in tudi v avstrijski Radgoni stati številne kmetske vozove z jabolki vseh vrst. ki jih nakladajo in razpošiljajo naku-povalci v mesta. V četrtek 3. t. m. je peljal v mesto Radgono en voz jabolk tudi posestnik in slikar Ludovik Mlinaric iz Ptujske ceste pri Gornji Radgoni. Domov grede se je ustavil v nekaterih gostilnah in se je zvečer napotil nekoliko vinjen proti domu.
Ker se s svojci doma ni posebno razumel,
se je podal v svojo viničarijo na Janževein vrhu, kamor je zahajal večkrat in tamkaj včasih tudi prenočil.
Žena je doma čakala zaman, da ji prinese mož domov izkupiček za prodano sadj'e. Zato se je okrog '21. ure podala k viničari;' iskat moža. Z njo sta šla tudi sin in snaha. Tam so res dobili hišnega gospodarja. Med možem Ludovikom Mlin.iričem in ženo Ano je prišlo kmalu do <rvor-> Vinjen in razburjen je začel groziti mož ženi, da jo bo ustrelil. Podal se j*e nato v sobo, iz katere se je kmalu vrnil s samokresom v roki. Med nadaljnjim prepirom je ustrelil enkrat v zrak.
V upravičeni bojazni, da hoče možak uresničiti svoje grožnje, je žena krenila vstran in začela odhajati. Ko pa se je obrnila, je mož pomeril za njo, ustrelil in jo s strelom zadel nad levi kolk. Obrnil se je nato še proti sinu in nameril samokres nanj. V tem momentu pa je priskočila snaha in tasta od zadai prijela za roki in mu na ta način preprečila streljanje. Sin je ta čas izkoristil in pobegnil, nato pa je pobegnila še snaha. Med potjo domov sta oba došla ranjeno mater, ki je težko korakala in šla proti domu, krvaveča iznad levega kolka.
Sin se je takoj podal po zdravnika dr. Breznika, ki je hudo ranjeni materi nudii prvo pomč 111 jo dal odpraviti v bolnišnico
v avstrijski Radgoni. Ranjenki je obtičala kroglja v trebuhu in potrebna je bila takojšnja operacija. Njeno stanje je zaradi starosti precej kritično.
Ko je vinjeni možak izvršil zločin, se je mirno podal v klet po pijačo in nato legel k počitku. Ko mu je drugo jutro hčerka govorila o nevarnem stanju matere, jo je mirno poslušal. Svojega početja ni niti najmanj obžaloval in je brez razburjenja šel po svojih poslih, dokler ga ni dohitela reka postave. Pri zaslišanju od orožništva je sicer priznal dejanje, izgovarjal pa se je kakor že običajno v takih prilikah s pijanostjo in razburjenostjo. Sodišče v Gornji Rodgoni ga je zaenkrat pustilo v svobodi.
Prodiranje mladih mojstrov
Kashdan in Flohr sta se povzpela v prednje vrste — Dr. Vidmar je zopet remiziral — Pire stoji bolje kot dr. Astaloš — Kostič je izgubil proti Flohnr
Bled, 6. septembra. Danes se je odigralo XI. kolo blejskega šahovskega turnirja, katerega rezultati so bili zelo zanimivi. Opažati je bilo prodiranje mladih mojstrov, ki polagoma prihajajo v formo. Več starejših preizkušenih mojstrov je moralo danes kloniti. Posebno pozornost je vzbudila zmaga Colleja nad Spielmannom.
Prva odločitev je padla že ob 11. dopoldne. Partija Niemcovič — dr. Vidmar je končala remis. Niemcovič je otvoril s štirimi skakači, pa se je Ru-binsteinova varijanta tako poenostavila, da po 25. potezi ni bilo nobenih figur, razen kmetov na deski.
Bogoljubov je otvoril proti Stoltzu z damskim gambitom in je že v začetku dobil boljšo igro ter tudi partijo.
Zelo zanimiva partija je bila dr. Al-jehin — Maroczy. Maroczy je otvoril igro posebno dobro, zašel je pa kmalu v nasprotnikov napad. Kasneje je izvrstno branil in držal približno enako pozicijo do 14. ure. Popoldne je pa izmučen popustil, prezrl je figuro in izgubil partijo.
Pire je danes zelo dobro igral proti dr. Astalošu in ga do 14. ure blokiral. Popoldne pa se partija ni veliko spremenila. Pire je manevriral brezuspešno, vendar je obdržal ugodno pozicijo. Ob pol 19. je bila partija drugič prekinjena. Pire ima šanse. da igro dobi.
V partiji Flohr — dr. Tartakower je Flohr zelo dobro otvoril in dobil napad na nasprotnikovega kralja in si s tem napadom priboril kvaliteto in kmeta. Ta premoč je že v dopoldanskih urah odločila partijo in kmalu nato se je dr. Tartakower vdal.
Kashdan je igral proti Kostiču in tudi zelo solidno otvoril. Kostič se ni branil najbolje, izgubil je kmeta in kmalu nato tudi partijo.
Colle je danes zopet igral svoj sistem proti Spielmannu. Dosegel je napad in v napadu dobil dva kmeta. Partija je že dopoldne prešla v končnico. Popoldne je Colle zmagal.
Razen teh partij, ki so se igrale po normalnem programu, sta popoldne Flohr in Kostič odigrala tudi svojo prekinjeno partijo, v kateri je zmagal Flohr.
Stanje po XI. kolu je nastopno: Al-.jeliin 9 in pol (1), Kashdan 6 (1), Flohr in Spielniann 6, dr. Vidmar 5 in pol (1), Bogoljubov 5 in pol, Kostič, Niemcovič in Stoltz 5, Astaloš 4 in pol (1), >Iaroczy, dr. Tartakower 4 in pol, Colle 4 (1), Pire 3 (1).
Jutri se odigra XII. kolo, v katerem igrajo: Spielmann — dr. Aljehin, Kostič — Maroczv, Stoltz — Kashdan, dr. Tartakower — Bogoljubov, dr. Astaloš* — Flohr, dr. Vidmar — Pire in Colle — Niemcovič.
Dve nesreči v Posavju
Električni tok je zahteval smrtno žrtev — Avto v
plamenih
Krško, 6. septembra.
Že nekaj časa nismo beležili v posavju posebnih nesreč. Zadnje dni pa smo imeli dve in je ena zahtevala smrtno žrtev. Ko so na Njivicah pri Radečah popravljali vodno cev v vodnjaku gospodarja g. Novaka, je bil z delom zaposlen tudi 22-letni ključavničarski vajenec Jože Klanjšek iz Brunka. Sam .je zlezel v vodnjak in odvil vijake, da bi potem gospodar in njegov sin izvlekla iz globine cev. Ko je bil Klanjšek z vijaki golov, je dal navodila obema, da sta začela počasi dvigati cev. Tudi sam je pri dviganju pomagal. V začetku je šlo po sreči in kmalu je bilo že 4 metre cevi zunaj.
Kljub previdnemu delu pa je hotela usoda, da je go~nji del cevi zadel ob električno žico, po kateri je tekel tok z napetostjo 220 voltov. Ob tem dotiku je tok udaril v oba Novakova in Ivlanjška. Novakova je tok vrgel na tla, kjer sta obležala nezavestna,
Klanjška pa je zadel v tako nesrečnem položaju. da je mladenič padel v 11 m glob-.k vodnjak, v katerem je bilo skoro 2 m vode. Takojšnja f.oi»oc sosedov je rešila oba Novakova, ki so ju z umetnim dihanjem obudili k življenju, žal pa je pomoč odrekla pri Klanjšku, ki je bil že mrtev. Nesrečo je pripisati zgolj nesrečnemu naključju.
Druaa nezgoda, ki je ostala k sreči brez člov<?kih ž.-lev. se je zgodila v Brvdii pri Bošiapju, kjer j3 zgorel avto v vrednosti 75.0'j0 Din. Po bar o vinski cesti sta or.vozila šofer g. La iiš Maio iz Zagreba in g. lel m Ivan. Iz nez:ii.r.fcga vzroka sj ,e a;to vnel r>fl motoT.,e-L kar je povzročilo, da so plameni v hipu cbjeli ves avtomobil. V zadnjem trenotku se je šoferju in njegovemu spremljevalcu posrečilo s skokom iz avta rešiti življenje. Oba sta ostala nepoškodovana.
AVTOMOBILIZEM
Rabljeni avtomobili v USA
Rabljeni avtomobili so postali za Ameriko pereč problem in ameriška družba za finansiranje avtomobilske trgovine je sedaj objavila številke, ki nam kažejo prodaje starih avtomobilov v letih 1928, 1929 in 1930. Statistika kaže, kako važno vlogo igrajo rabljena motorna vozila.
Tako vidimo, da se je pri prodaji 100 novih osebnih in tovornih avtomobilov vzelo v plačilo vedno več starih vozil, in sicer: leta 1928 (na 100 novih avtomobilov) 69.4 odst. starih osebnih in 51.2 odst starih tovornih avtomobilov. Leta 1929 je bila slika še nepovoljnejša. Na 100 novih osebnih avtomobilov se je vzelo 72.5 starih in na 100 novih tovornih 54.3 starih. Lani je bil odstotek še slabši: pri osebnih avtomobilih 75.1 odst., pri tovornih 53.3 odst To še ni vse, ker so kupci že rabljenih avtomobilov dali na račun še starejša vozila. Lani je bilo razmerje pri osebnih avtomobilih 49.1 odst. in pri tovornih 35.1 odst.
To znači, da pride na 100 prodanih novih osebnih avtomobilov 155.5 rabljenih in na 100 prodanih novih tovornih avtomobilov 819 starih-Vzrok temu pojavu je vedno večja kriza, kupcev novih avtomobilov je vedno manj.
Avtomobili na lesni plin
V zadnjih letih se skuša vse bolj in bolj nadomestiti bencin kot pogonsko sredstvo avtomobila z drugimi sredstvi, ki so doma v takih državah, kjer nimajo izvorov sirovega olja. Tako so Francozi konstruirali poseben avtomobilski motor, ki dela z lesnim plinom. Pogon na ta plin smo sicer do sedaj že imeli pri stabilnih motorjih, pri avtomobilskem motorju pa ta nacm pogona še dolgo ni izpopolnjen, kljub temu pa vozi na Francoskem 15.000 motornih vozil z motorjem na lesni plin. _
Ta način pogona so začeli sedaj mten-zitiviejše proučevati tudi v Nemčiji. Poizkusi so se vršili v prvi vrsti v kmetijstvu. Istočasno so stavili v pogon tovorni avtomobil, ki je imel motor na plm lesnega oglja, traktor, in še stabilni motor s pogonom na lesni plin. Za ta dva so uporabljali navadne odpadke lesa; dim je šel skozi čistilec in plin skozi posebno vrsto uplinja-ča. Dosedanja težava je bilo čiščenje plina Pri zgorenju lesa so nastali sicer lesni plini, ki so pa bili pomešani s črno smolo^ ki se je pri procesu zgorevanja razvijala. Nov
aparat za čiščenje plina pa je onemogočil tvoritev te mase, ker razvija toploto nad 1000 stopinj Celzija in pri tej temperaturi zgore popol loma vse smolnate stvari. To je vsekakor velik napredek pri tej vrsti pogona a drugi št bolj važen ie da je pogona na lesni plin zelo cenen. Baje se dobi iz 1 do 1 in pol kg navadnega lesa toliko pogonskega plina, kakor iz 1 litra bencina.
Če vzamemo, da stane kg lesnih odpadkov okrog 20 par, a liter bencina okrog 6 Din, potem lahko razumemo, da velja temu problemu posvetiti največjo pozornost. Draga je zaenkrat aparatura, ki omogoča pogon na lesni plin. Stane okrog 30 tisoč dinarjev. Vendar ee bodo bodoči poizkusi dokazati uporabljivost le6a kot po* gonskeg3 sredstva za avtomobilski motor, se bo tudi ta enkratni izdatek kaj kmalu izplačal.
Not« veliko dirkališče. V Rimu bodo v kratkem odprli novo dirkališče, ki je dolgo 4 km. Proga je široka 12 m. Dirkališče }e tako grajeno, da bodo lahko vozili po njem s hitrostjo nad 200 km.
Omnibusi po tračnicah. Na nekaterih malih progah v Nemčiji so stavili v promet omnibuse, ki vozijo po tračnicah. Ta vrsta vozil se je že do sedaj izkazala kot zelo dobra, ker je hitra in je tudi pogon cenejši-kakor pri vlakih.
Italijanske ceste. Iz poročila rimskega Avto-kluba posnemamo, da se je za zgradbo novih in za vzdrževanje starih cest potrošilo od konca 1922 do konca lanskega leta 2.42S milijonov lir.
Monopol na bencin v Avstriji. Nedavno so v Avstriji uvedli posebno državno takso na bencin. Sedaj poročajo dunajski listi, da namerava vlada prodajo bencina monopolizi-rati.
Nezaposlenost v Nemčiji. V zadnji rubriki smo poročali, da se občuti splošna kriza v Nemčiji tudi v avtomobilski industriji in da je večje število delavcev ostalo brez dela. Ta odjek kritične situacije se vidi tudi po tem, da je po štetju iz leta 1907 od celotnega prebivalstva 57 milijonov služilo 25 milijonov oseb, medtem ko je sedaj od 64, 6 milijonov prebivalcev po raznih službah 34 in pol milijona oseb. Precejšen odstotek je žensk, ki prej niso samo-stojao služile. Razlika med številom sedanjih nameščencev in prejšnjih znaša nad 6 milijonov, torej mnogo več, kakor ima Nemčija zaposlenega delavstva.
Na fretfem ljubljanskem igrišču
Nadaljevanje in konec turnirja ŽSK Herraes — Presenetljiv poraz Ilirije — Primorje si pribori za zmagovalca razpisani pokal — Državno prvenstvo gre dalje
Ljubljana, 6. septembra.
Na novozgrajenem Hermesovem igrišču, edinem v Ljubljani s pravilno lego od severa proti jugu, so se vse popoldne nadaljevale igre nogometnega turnirja. Kljub dežju, ki je dobre pol ure namakal teren, se .ie zbralo na igrišču prav lepo število občinstva, tako da so se prireditelji v gmotnem oziru vsaj izvlekli. Zaradi časovne stiske so se vse tri glavne tekme igrale samo po 2 krat 35 minut; zadnjo je bilo treba zaradi mraka skrajšati za nadaljnjih 5 minut.
Po uvodni igri izven programa, v kateri je žilavo moštvo Korotana odpravilo Her-mesovo rezervo z 2:1 (2:1), se je formalno izvTŠila
slovesna otvoritev igrišča.
G. Lukežič je v imenu slavitelja pozdravil predstavnike, ki so se zbrali k otvoritvi igrišča in s svojo udeležbo poudarili slovesnost trenutka, v prvi vrsti zastopnika direktorja drž. železnic g. nač. Zupani-ča. zastopnika bana g. Gračnerja, zastopnike LNP in poedinih klubov. G. nač Zu-panič je v imenu direktorja g. dr Borka čestital Hcrmesu k lepemu uspehu, ki je plod nesebičnega vztrajnega dela Izrazil ie želio g. direktorja, da bi železničarji, člani ITermesa. zanesli tudi v športni po-kret tisti lepi smisel za disciplino in vztrajno delo, kot ga kažejo v svojem poklicu v prospeh naše lepe Jugoslavije. Z željo, da bi Hermes v svojem nadaljnjem delu žel obilo uspehov, je bila formelnost oficielne otvoritve igrišča opravljena.
Čestitali so še Hcrmesu k njegovemu uspehu: g. Kurzman v imenu Rapida (Ma-riber"). ki je obenem predal spominsko zastavico, g. Sele za ŽAK. g. dr. Lanajne za Ilirijo, g. Rvbaf za LNP, g. dr. Rerce za ZSS. g. inspj Zaje za Primorie, d. Kunaver /a Slovana in g. Friedl za Grafiko. Župan g. dr. Puc je osebno prisostvoval prireditvi.
Takoj nato so se nadaljevale nogometne tekme, in sicer je nastopil kot prvi par:
Rapid (Maribor) : Grafika 3 : 1 (2 : 1)
Rapid: Ilcrmann — Barlovič, Flack — Golinar. Biockl. Seifcrt — Schmid, Venko, Heller, Baumel, Kokot.
Grafika: Zupančič — Kobal, Novak —
Bc/an, Stupica I. Pungerčar — Brumen, Stunica 11, Štromajer, Potrato, Trobcvšek.
Dež sc je kmalu spremenil v pravi jesenski naliv in je trajal do odmora ter popolnoma razmočil zemljišče. Igra je zaradi te okolnosti močno trpela, zlasti je Rapi-tlova enajstorica spočetka povsem zatajila. 5r>rva se je zdelo, da bo postal Rapid plen dobro razpoloženega moštva Grafičarjev, ki je dobrih 2(> minut potisnilo nasprotnika povsem v obrambo. V 17. min. je izkoristil Štromajer situacijo, nastalo iz lepo izvedene napadalne akcije po desnem krilu in otvoril seore, 1:0 za G. Po dežju in toči se bori 22 atletov požrtvovalno, toda na polzkem terenu ne obvladajo niti telesa, še manj pa žogo. Rapid se prvi znajde in polagoma prehaja pobuda na njegovo stran, ki jo obdrži do konca. V 24. min. ustreli Heller na pas iz prostega strela, 1:1. Nekaj napadov G., potem dobi Baumel v 31. min. lep predložek, ki ga pretvori neubranljivo, 2:1 za R. — V drugem polčasu je Rapid stalno v napadu; prilagodil se je povsem razmočenem terenu. Grafika se ves čas žilavo brani, njene napadalne poskuse zatre že v kali zid Barlovič— -Flake. Končni rezultat postavi Rapid v S. min., ko potisne Heller žogo med vra-tarjevima rokama v mrežo. Proti koncu /arije R. serijo kotov, od katerih pa nima koristi.
Sodil je g. Dolinar.
Hermes : Ilirija 1 : 0 (0 : 0)
Hermes: Mikuš - Semec, Prešern -Glavič. S:mč:č. Košenina - Kos. škrainer. Floihar. .Mokorel. Kariž.
Ilirija: Jakšič - Unterreiter. Berglez -Oman. Dekleva. Pogačnik - Ice. Lah. K>-šak. Svetic. FJfeifer.
Ilirija ie prejšnji dan remizirala z ŽAK-oii!. zato bi bila morala napeti vse sile. da si s krepko zmago zagotovi za vsak slučaj vsaj dobro goldiferenco. Izkazalo se je pozneje. da bi ii bila prav prišla. Toda Hermežani. ki so za to tekmo nastopi1? kompletni, so ii prekrižali račune. Tekma ie imela vseskozi prijateljski značaj. n še'e. ko ie bilo že davno prepozno, so se liirijani spomnili, da bi bilo dobro, če ci .se prav resno potrudili. S tem ni nikakor omalovaževan prav lep uspeh belo - modrega moštva, čigar zmagi ni oporekati. Vendar ie vsa igra potekla v rahli premoči Ilirije, dasi so bili nresledki vrne«, ko so Hermežani prav krepko pritiskali. Neodločen rezultat bi bil morda bolj pravičen zakliuček te lepe in zanimive borbe.
Pri Hermesu je dobro funkcioniralo ozadje s srednio vrsto vred. dočim ie napad. oosebno na krilih, zaostajal. V ce!oti se :e moštvo odlikovalo z žilavostio in resnim hotenjem, zaostajalo pa ie za pro-tlvnikom v startu in kombinaciji. Ilirija tli zadovoljila čeprav ie nastonila v močnejši postav' kot prvi dan. i.n zlasti ni vnesla v igro one agiinosti in odločnosti, ki ;o ie prvega dne pokazala v toliki meri. Neuspeh so zakrivili predvsem nanadaici. notranji trio. ki ni razpolagal s preciznim strelom. Vse ie šio daleč mimo eola.
Igra sama ie bila v glavnem odprta z rahlo iniciativno premočjo Iliriie. Prvi polčas ie potekel v znameniu kotov, iz katerih nista niti Hermes. niti Ilirija skovala nobenega dobička. V drugem polčasu je napad Iliriie imel marsikatero šanso. pa ni zna! meriti. Hermes ie ubiral taktiko na prodore, ki oa zaradi oočasnosli kril niso bili prenevarni. Pač se ie enkrat posrečilo Karižu. da ie lepo izvedel napad. oddal ie Mokorelu. ki ie postavil rezultat. Biia ie 30. minuta, zadnie trenotke je Iliri a močno pritisnila, toda zaman. Sotiiil ie z. P e vale k.
Primorje : ŽAK (Subotica) 1 :1 (0 : 0)
Primorje: Jančigaj — Svetic, Hassl — Zcmljak, Sočan, Pišek — Jug I, Slapar, Svetic, Vrhovnik, Uršič.
ŽAK: Preič — Kenjercš, Bačlija — Mia-tovič, Budanovič, Zvekan — Lutz, Kikič, Kunok. Rajičkovič, Pavičevič.
Po vseh dotedanjih rezultatih je bila ta tekma odločilna, ker bi se zmagovalec povzpel na prvo mesto. V to svrho je zadostoval Primorju tudi remis. Tega sta se moštvi zavedali, zato je bila borba temperamentna, ostra, v slogu prave prvenstvene borbe. Žakovci so poskušali s svojo lepo kombinacijsko igro prejšnjega dne, pa so zadeli v obrambi in srednji vrsti P. na razdiralce, ki niso dopuščali, da bi se ta igra razvijala do zaključnih akcij. V polju so gostje prevladovali. So tehnično dobro izvežbani, tudi startajo dobro. Glavno silo črpajo iz medsebojne povezanosti poedinih delov, iz katere rczultira dobra kombinacijska igra. Domači so v tem pogledu za njimi močno zaostajali, v prvi vrsti je manjkalo krilcem ofenzivno-sti in konstruktivnega dela. Če je P. izvleklo remis, je lahko zadovoljno.
Igra je potekla v živahnem, forsiranem tempu, ki je ostal vse do konca. Spočetka so domači prevladovali, toda čim so se gostje znašli, se je valilo mnogo več napadov pred gol P kot narobe. Kljub številnim šansarn na obeh straneh je prvi polčas končal brez zgodi tka.
Drugi polčas so gostje še močneje do-minirali Par kornerjev za Ž. — brez uspeha V 10. min. dobi Jug lep predložek. jo ubere proti golu in s 15 m razantno potrese mrežo. 1:0 za P Poslej Ž. še močnejše pritisne. Toda četrt-urnega napora je bilo treba, da najde žoga iz močnega obstreljevanja končno le pot v mrežo; v 26 min. 1:1. Jug igra tretjega branilca, vsi napadi Žaka so zaman Rezultat ostane.
Rezultat turnirja;
Primorje	9 mi	1	1	0	4:3 3
Rapid	2	1	0	1	5:4 2
Hermes	2	1	0	1	1:1 2
Žak	9	0	2	0	4:4 2
Grafika	9	1	0	1	2:3 2
Ilirija	2	0	1	1	3:4 1
zadnji tekmi		je	g.	nač.	Zupanči
rečil kapetanu Primorja pokal, ki je bdi določen za zmagovalca, Hermes je tudi prejel pokal, dočim so ostali klubi dobili spominske zastavice.
Žena in sodobni problemi
Ko govorimo o sodobni ženi, ne moremo imeti v mislih onih žena, ki spadajo v vrsto ljudi, živečih v brezdelju na račun drugih, a ne zaradi brezposelnoti, temveč zaradi parasitstva. kakor ga zahteva zlasti od žene zastarela parola snoblesse oblige". Kajti te žene so sodobne samo po noši, ki je sicer vedno moderna, a pogosto (na pr. sedaj) silno nesodobna. Žal, da tega žene v splošnem ne uvidijo — toda to je poglavje zase.
Sodobna žena v običajnem smislu je ona, ki dela v poklicu, ki študira zato. da bo
nekoč svoje znanje uveljavila v poklicnem delu. Toda to pravilo velja pred vsem za tesno ozraje malega mesta in še tesnejših splošnih razmer, ko zaradi okoliščin in predsodkov prav za prav nihče ne more priti do polnega razmaha, najmanj pa žena. Sodobna žena v globljem smislu pa je tista žena, ki se v polni meri zaveda časa in razmer, v katerih živi: ki se zaveda odnošajev svoje lastne biinosti do življenja, ki polje okoli nje; ki razume trpljenje in borbo posameznika in skupin tisočev ter se zavestno uvršča v njih stremljenje za dosego boljše in pravičnejše bodočnosti — skratka žena, ki razumeva svojo nalogo v presnavljanju sodobne družbe v duhovnem, socijalnem in gospodarskem pogledu, katero v zgodovini človeštva nima primere. Žena se mora zavedali, da bo ta družba tem popolnejša, čim bolj zavestno bo ona položila svoje najbolj pozitivne lastnosti v prilog njenega preoblikovanja.
Ta lip žene so že pojavlja — v Rusiji so ga že pred 100 leti predstavljale žene de-kabristov in mlade dijakinje — borilke za svobodo, a danes nastopa zlasti mnogo obetajoče v kulturnih državah severa; najuspešneje seveda tam. kjer mož, ki je še vedno nesporni gospodar situacije, priznava potrebo in važnost ženinega sodelovanja. Če pomislimo, da je usmerjenje moža do ženinega stališča nedvomno velike, v gotovih situacijah odločilne važnosti, tedaj moremo razumeti, zakaj se pri nas pravi tip sodobne žene tako počasi oblikuje in stopa na po-zorišče.
Večina žen živi še vedno pod vplivom moža v najslabšem smislu. A moškim z malomeščansko mentaliteto je nekaj najbolj /opernega tako zvana emancipirana žena. Ne da bi imeli o njej pravi pojm, jo smešijo pri vsaki priložnosti v govoru in pisanju kot brezspolno bitje brez ženske gracije, zakrknjeno sovražnico moža. Ni čudno torej, da spričo takih vplivov ne uspeva razmah in razvoj ženine duševnosti kakor jo terja od

Tekme za državno prvenstvo
Po prvenstvenih tekmah v grupah, ki so se končale pred 14 dnevi in so se kvalificirali za zaključne tekme BSK, Sašk, Gra-djanski, Hajduk, Concordia in Mačva, se je včeraj pričelo glavno kolo državnega prvenstva. Vršili sta se samo dve tekmi, in sicer v Zagrebu med Gradjanskim in Con-cordijo, v Sarajevu pa med BSK in Saškom
Gradjansfti : Concordia 2:1 (2:1)
Tekma je bila lepa in napeta ter je sreča., ki je spremljala Gradjanskega skozi vse tekme v grupah, mu ostala tudi sedaj zvesta. Sicer je zmaga Gradjanskega zaslužena. Največ zaslug ima seveda zopet Mihelčič.
BSK : Sašk 4:0(1:0)
Na tujih tleh je BSK pred 4000 gledalci •rzvojeval lepo in zasluženo zmago ter dokazal, da bo imel pri borbah za državno prvenstvo eno prvih besed.
Gradianski in BSK sta si torej včeraj priborila prvi dve točki.
Ostale nogometne tekme
Split: Hajduk : Viktorija (Zagreb) 5:1 (2:0).
Osijek: Slavija : MTK (Budimpešta) 53:3 (2:1).
Dunaj: Sportklub : Nicholson 1:1 (f:0); Wacker : Ilakoah 2:0 (1:0); Rapid : Austria (3:3 (3:0): Vianna : Admira 1:0 (1:0); -Slovan FAC 3:2 (2:0).
Praga: Prvo kolo prvenstva: Teplitzer FC : Slavi j a 3:2. Sparta : Viktorija Plzcn 3:0, Bohemians : Viktorija Žižkov 3:1, Čechie Karlin : Kladno 3:2.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Dre-vi ob 18. sestanek rezerve na igrišču radi gostovanja v Trbovljah. Seja nogometne sekcije ob 20. v hotelu Miklič. V torek dopoldne igrajo juniorji z juniorji Jadrana, popoldne pa I. moštvo s I. moštvom Jadrana.
BVAŠE PLOŠČE
IN FILME
I Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana
— Maribor.	1
vala sem v sebe in svojo moč in sem s to vero pritegnila tudi druge. Ljubezen m življenje sla izvor vsega, kar sem ustvarila okoli sebe. S čustvi sem si pomagala, posebno, kadar telesne moči niso več zadostovale. Podlaga vsemu je bila moja teorija, ki sem jo vselej zastopala. Če bi svet le vedel, koliko zmožnosti je skritih v večji polovici človeštva t. j. v ženah! — to sem tako dolgo trdila in trkala na vrata, dokler niso verjeli. Medicina je uvidela, da ženo lahko porabi na različnih področjih, posebno pa nacijonalna ekonomija in preko te ves svet: žena je tista, ki v teh hudih časih ne kloni duha in se junaško žrtvuje za družino; kajti nič ni tako hudega, da bi ljubezen in energija žene tega ne premagale. Samo zaupanje in nade ne smemo izgubiti. Privzgojiti si moramo zaupanje, iz sebe moramo graditi življenje in vedno trdno verjeti v bodočnost. Potem se nam ni bati.
Novi grobovi
V	največji tišini so pokopali včeraj cb skrajno slabem vremenu upokojenega sodnega nadsvetnika g. S t e r g e r j a ob navzočnost: številnih njegovih stanovskih tovarišev, kakor tudi gospo Marijo Leben. popularno mariborsko gostiln'-čarko.
V	soboto je nenadno preminul v ljub« Ijanski bolnici strojevodja v pokoju in hišni posestnik g. Avgust P e g a n. Pogreb dobrega moža in skrbnega očeta bo danes ob 15. uri izpred bolnice k Sv. Križu. — Bodi pokojniku ohranjen blag 6pomin, žalujočim naše iskreno sožaljc!
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujša-nju. bledici, obolelosti žlez. izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franc Jožefova« voda izborilo toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso «Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Doko čevlji
danes pol zastonj
v zalogi vseh vrst številk za dame in gospode.
Samo v Prešernovi ulici 9
na dvorišču
Konjske dirke pri Devici Mariji v Polju
Ljubljana, 6. septembra.
Na dirkališču pri Devici Mariji v Polju so se danes popoldne vršile zanimive konjske dirke, ki so privabile mnogo občinstva. Dirke so v splošnem zadovoljivo potekle. Podrobne rezultate bomo še objavili.
V soboto so bile prireditve zaradi dežja odpovedane, namestu tega se je izvršil sobotni program danes, za danes določeni program se bo pa vršil na praznik v torek 8. t. m. ob 15. na istem prostoru. Avtobusi •bodo vozili od 13. ure naprej izpred Fi-govca in z Marijinega trga.
Subotiški dnevnik
o Sloveniji
Subotica. 6. septembra.. Današnja nedeljska številka subotiškega 'Jugoslovenskega Dnevnika^ je izšla kot posebna številka posvečena Sloveniji in prinaša na 9 straneh članke o slovenskih mestih, o so-kolslvu, o slovenskem kulturnem življenju in o položaju industrije in denarstva. Posebno pozornost posveča ta številka Gorenjski in njenemu gospodarskemu razvoju.
Pisatelj - požigalec
Berlin, 5. septembra. Nemški književnik Karel Strecker je bil aretiran, ker je sur.'ijen, da je podtaknil ogenj v svoji lastni vili. Mož je namreč polil po vsej vili od kleti pa do strehe petrolej, v stene pa izvrtal luknje, v katere je postavil smolnate bakle. V postelje je skril steklenice z bencinom, stopnice pa potresel s črnim smodnikom. Iz sobe v sobo pa je bila poleg tega napeljana še užigalna vrvica. Strecker je star 70 let, ter se je pečal poslednje čase s kritiko. Napisal je niz romanov in dramatičnih del. Njegova komedija »Krokodil«- je bila vprizonjena na številnih nemških odrih.
Iščemo
M zasloonihe
za tehnične in elektrotehnične predmete, ki so pri državnih in privatnih nodjetih
dokazano najbolje vpeljani. — Ponudbe s curriculum vitae. spričevali in priporočili ter s sliko pod šifro »Elektrotehnički« na oglasni zavod »Kardos«. Novi Sad. 11393
ia ¥ sodobnem svetu
nje sodobno življenje, saj ji pri teh ovirah cesto nedostaja moči in poguma, da bi se zavestno priznala k potrebi svojega duhovnega prerojenja.
Poleg javnega mnenja, ki mu daje smer mož, zlasti ovirajo ženino prero.jenje nekatere njene lastnosti, ki so kot specifično ženske lastnosti veljale do neke mere kot čednosti, a so danes ženi samo v napotje.
Zlasti za poročeno ženo sta veljali kot zelo prikladni Lastnosti ponižnost in skromnost. Ti dve lastnosti sta utemeljeni v po-odrejenem stališču, ki ga je imela žena v družini in družbi. Prijali sta možu, ki je bil neomejen gospodar in kot tak tudi najbolj cenil suženjska svojstva svoje okolice. Danes pa žena vidi, da s ponižnostjo in skromnostjo nikamor ne pride, danes ji je takšna čednost samo ovira v trdem in brezobzirnem boju za eksistenco, za enakopravnost. To so lastnosti, ki so v ženi ubile smisel za borbenost, brez katere se žena nikdar ne bo resnično uveljavila poleg_ moža, brez katere je tudi sodelovanje z možem — za čemer vendar stremi žensko gibanje — samo fikcija. Kajti brez borbenosti bi se svet nikdar ne premaknil z mrtve točke. Če bi ženske imele to pred očmi, bi bilo nemogoče, kar se dogaja sedaj, da se namreč poklicno zaposlene žene tako malo zmenijo za svoje stanovske organizacije, da prepuščajo vse delo za naipredek stanu moškim tovarišem. Le tedaj, če so same osebno prizadete, se domislijo, da se je treba braniti in da je najbolj varno, če se v bran postavi celota.
A kako malo jih je, ki se zavedajo, da se je treba boriti zaradi principa, ne zaradi slučaja oz. osebe. Isto stališče zavzemajo nasproti ženskim organizacijam, ki jih poiščejo po večini le tedaj, če kaj potrebujejo od njih. Mnoge se sicer opravičujejo, da je tej abstinenci kriva skromnost, ki jim brani siliti v ospredje. Toda v resnici je treba iskati vzroka temu v pomanjkanju čuta za skupnost, ki ga posebno današnja doba pri ženi občutno pogreša. Seveda je temu kriva zlasti vzgoja, ki je bila posebno pri ženi vedno poudarjeno individualistična. Dočim •je možev delokrog zahteval vedno sodelovanja s tovariši (že prvotno na lovu, v borbi proti sovražniku, ter pozneje v kulturnih delovnih zajednicah) je bila žena navezana na štiri stene svojega doma, zato ni čutila nikdar potrebe po kaki organizirani skup-nosli. A danes že tudi žena uvideva, da posameznik ne pomen ja ničesar, da nekaj zmorejo le manjši ali večji kolektivi z intenzivnim sodelovanjem vseh posameznikov. Zalo je prvo in najpotrebnejše, da se ženi privzgoji kolektiven čut, smisel za skupnost, za skupno borbo, za skupno delo, skratka: spoznavanje velikega pomena, ki leži v pravilnem pojmovanju skupnosti, brez katerega vodi vsako delo sčasoma v anarhijo in brezplodnost.
Hedwig Hcyl, Monakovčanka, je nedavno praznovala osemdesetletnico rojstva. Velika in dobra žena je, toda tudi praktična in življenjsko razumna. Po njeni zaslugi imajo v Nemčiji danes cele serije ženskih poklicev, ki jih še niso poznali v začetku stolelja. Po njenem prizadevanju je nemška žena poslala poklicni faktor v gospodarstvu in industriji, s tem pa je omogočila stotisočem žena. da se same preživljajo. O harmoničnosti :n nazorih te žene pričajo naslednji njeni izreki: Da se nisem vedno zavedala neke višje sile, ne bi bila toliko ustvarila. Vero-
COMMEPCE
otvarja jesensko
PRODAJO
Naše cene jasno pričajo:
šivane koton odeje, ročno delo , , , .	• *	•	•	*		, komad	po	Din	80.—
Šivane saten odeje, fina vata .....							>	>	165.—
Fino češko sukno za ženske plašče, 140 cm							>	>	55.—
Fina umetna svila....... .		*	•	.	.	* .m		>	10.—
Jugoslovenski cefir za srajce ».,>..	• •	m			.	. . . m	>	»	4.50
šifon, 80 cm...........	* »	•	■	»	m	, »m	>	>	6.—
Najfinejši šifon brez apreture, 80 cm . . ,	t •	•	•	•	0	. , . m	>	»	10.—
Moderno sukno za ženske obleke, 130 cm .		•		»	m	... m	»	>	48.—
Gladko volneno blago, 110 cm.....		.		.	.	... m	»	5>	28.—
					m	od 150.—	do	Din	250.—
češki štofi za moške obleke ......	. .		•	.	m	od 60.—	do	Din	120.—
Pralna bombažna tourist flanela ....	. «		t	.	.	... m	»	Din	6.80
Velour pralni barhend .,„,,,.,	. .	k	*	K	»	• • . ni	>	>	9.—
NOVOSTI:
Moderni trpežni čevlji, kolosalno nizke cene. — Zadovoljni ste bili pri pomladni prodaji, še bolj boste sedaj.	' 11364
„COMMERCE", delniška družba, LJUBLJANA
TAVČARJEVA (Sodna) ulica 2, prvo nadstropje.
POVSOD
LINCOLN
Fordsoa
AIRCRAFT
KJERKOLI potujete, boste našli FORD-a. V vsaki luki, na vsaki postaji izpolnjuje FORD-ov tovorni voz dnevno svojo nalogo, prevažati tovor iz celega sveta. Premislite to in vprašajte najbližjega FOD za- stopnika, naj Vam dokaže, zakaj je FORD-ov tovorni voz najpopularnejše transportno sredstvo. Izredno nizka nabavna cena — nizki zavarovalni in amortizacijski stroški, malenkostno vzdrževanje in mnogo let zado oljive službe — zajamčeni potom organiziranega „service"-a,
FORD MOTOR COMPANV
%
MALI OGLASI
LLLfelSi
CTLEiZJ
Kmečko dekle
pridno in pošteno, od 17—20 let staro, sprejmem takoj v pomoč gospodinji. Marija Primožič, trgovina, Tržič.
39169-1
Šivilje
za pletenine se sprejmejo. Anton Savnik, Škof j a Loka. 39152-1
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, najraje iz Zg. Šiške, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v ogiasnem oddelku ».Tntra«.
3S823-1
Vajenca in vajenko
sirejmem t manufaktnrno trgovino. Naslov- v oglas, oddelku »Jutra«-. 38828-1
Damsko frizerko
prvovrstno sprejme takoj -A. Taček, frizer v Celja.
39061-1
Prodajalko
fino modno trgovino iščem. Na=lov v oalasnem oddelku »Jutra«. 39030-1
Pek. vajenca
takoj sprejme Noč Alojzij, j karija, Slov. Javornik 92.	38554-1
Kolpo rterje
7a par dni sprejmem takoj — Prednost imajo oni, ki imajo vozne olajšave. Na->v pove oglasni oddelek »Jutra«.	38497-1
Mlajša prodajalka
iz učena v trgovini mešanega blaga, ki ima tudi gostilniško pravico, išče službo za takoj ali pozueje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c.	38282-2
Gospodična
išče mesto k otrokom ali pomoč gospodinji. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod aPoverlji-va«.	39135-2
Gostiln, kuharico
ki bi delala tudi druga hštia dela, sprejmem. — Nisiov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	38501-1
Modistinjo
«• 'isobno moč sprejmem. — Hrana in stanovanje ev. v Vsi. Salon Femina, Za-2-rpii, Masarvkova 7.
39084-1
»Jljg
9 •

Pletilje
dobijo delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39529-3
3
Camernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236.
Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pl-šir-e ponjl	251
Gosli poučuje
bivši učitelj konserva torija, Studentovska ulica št. 9/1.
291-4
Orehovo spalnico
kompletno. čisto, za eno osebo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 89233-C
Otroški voziček
skoro nov, ves ponikljan. na prožnih peresih, poceni naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
39333-6
Gospodična
trg. naobražena. zmožna vseh pisarniških del. želi mesta prodajalke v trs;, z mešanim blagom in gostilno, kjer bi se ob nedeljah priučila kuhi. Nastop kadarkoli. Dopise na oglas, oddelek: Jutra« pod »382«.
39143-2
Žagar
zmoten vseh popravil, išče s; ižho. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-rac. 35521-2
Mlad trg. pomočnik
d l>ro izvežban v mešani stroki, želi prem en iti službo. Ponudbe na oglasni ni-plek »Jntra« pod šifro -Prvovrstna moč;. 39010-2
Biljard
rabljen, knpim. Ponudbe pod »Seifertc na og!. odd. Jutra.	38933-7
Kmečki mlin
najraje na Dolenjskem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Kmečki mline. 38898-20

Avto Chrysler
zadnji 66 model Fisher Sc-dan, petsedežna karoserija, skoraj nov, 6000 km vožen, po izredno nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje Avtoklub Ljubljana.
393-U-10
Motorno kolo
D. K. V., popolnoma v brezhibnem stanju proda Lovro Sebenik, Knezova 28.
39313-10
Družabnika
z potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pietilni in tkalni stroki, ki tudi poseduje že lepo popolnoma urejeno tovarno. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Družabnik«.
39247-16
Lokal
pripraven za vsako obrt, v novi hiši, na prometnem kraju večjega trga v Sloveniji oddam za 500 Din mesečno. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	3S474-19
Hišo
z 2 stanovanji, vrtom in studencem pri hiši, pol ure iz Maribora, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
39065-20
Malo hišo
tin. Gr-osnpljem. skoraj novo poceni prodam. Naslov v •ogl. odd. Jutra. 38949-20
Novo hišo
z več parcelami na prodaj po zelo ugodni ceni. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju.
39055-20
Stanovanje
l-2sobno s kuhinjo ali 2 prazni sobi v mestu želim za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek J. pod »Samo 2 osebi«.
3S980-21a
Stanovanje
3—5 sobno komfortno stanovanje želim za takoj ali oozneje. Naslov v oel. odd. Jutra.	38834-21a
Stanovanje
1	sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj. Novi Odmat, Zvezna ul. 11. 39138-21
Stanovanje
komfortno, 3 sob. kuhinje, kopalnice rn obširnih pri tiklin, pri Stadionu oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39202-21
Stanovanje
2	sob in pritiklin, v novi hiši oddam mirni stranki. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«.	38765-21
V Kamniku Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39187-21
Stanovanje
? -ob in kabineta oddam. N - si o v v oglasnem oddelku ».litra«.	39299-21
Komfortno
stanovanje
obstoječe iz kuhinje, 4 sob kopalnice in pritiklin, v novi stavbi v centru mesta oddam z novembrom. Ponndbe na, oglas. oddelek »Jutra« jvjd žifru »Zračno« 39142-21
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano v Gradišču št. 14 Ana Črnivec. 39035-22
Dijaka
realne gimnazije sprejmem k svojemu sinu na stanovanje z vso oskrbo, po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
38839-22
Dijake
sprejmem na stanovanje pri univerzi in realki. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39029-22
Dva dijaka
sprejmem .ca stanovanje z zajtrkom, blizu realke in obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39225-22
Dijaka
nižješolca sprejmem na stanovanje ter v vso skrbo po zmerni ceni. Vprašati Jenkova ul. 13. pritličie. levo.
39154-22
Tri dijake
sprejmem na stanovanje event. tudi hrano. !?oba lepa, zračna. Kolodvorska ul. 23, pritličje. desno. 39164-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	391SS-22
Dijaka
sprejmem na stanovanje v bližini vseh šol. Naslov v ogl. odelku Jutra. 39156-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. "	39033-22
Sobo
7. balkonom in 2 postelje-ma ter eno manjšo z eno posteljo oddam v bližini obrtne šole. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3S970-23
Dijaka
v v«o oskrbo sprejme fina rodbina v Gradcu. Naskiv v oglasnem oddelku Jurra 39333-22
Sobo
ler»o opremljeno, snažno ;it
zr 30, s posebnim vho-don . v novi vili pod Rožnik n oddam solidni stranki. - Naslov v oglasnem odč ku »Jutra«. 39173-23
Opremljeno sobo
oddam gn«podu v Ilirski ulici št. 29/1. 39209-23
Sobo
tik realke oddam dijaku, ki ima svojo posteljo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " , 39271-2?
Sobo
s souporabo klavirja oddam gospodični pod Rožnikom," cesta IN/49.
39308-23
Čisto in lepo sobo
z 2 posteljama in krasnim razsledom. tik Tivolija oddam stalnim in solidnim osebnostim. Separiran vhod Bleiweisova cesta št. 27/11
•J.
Prazno sobo
za krojaško obrt želim v okolici Ljubljane ali v mestu. Ponudbe pod »obrt« na ogl. odd. Jutra. 3S973-23a
Sobo
prazno oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem odd. Jutra.	39150-23
Sobo
sepnrirano oddam gospodu. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v oglasnem odd Jutra.	39152-23
Terrazzobrus. stroj
z bencinskim motorjem ter brusilne stroje z elektromotorji, za brušenje umetnega kamna, marmorja itd. ima na zalogi Feliks Tolmin ml.. Ljubljana, Resijeva c. .30.	SS0S5-29
Stružnice
in razni drugi stroji, že rabljeni v strojni tovarni, radi likvidacije ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resijeva cesta 30.
3S0S8-29
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana, Miklošičeva c. I5/I.
PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo
(Premog 0€ovašfei premog
J€oQs livarniški. plavžanki ia plinski
(Rriieete
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
vseh vrst

Kadus System 1931.
Trajne kodre 100—150 Din, vsaka glava v 1 in pol do 2 urah gotova. Pečenje kože in taljenje las, kakor pri zastarelih aparatih, izključeno. Velike kodre orez vodne ondulacije. Cenj. dame iz okolice naj ml prihod z dopisnico javijo. — Salon Paic\r.sch, Brežice.	39158-24
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni rani Zavod za sklepanje '.akr">"v »Rezor« Zagreb, pošta 3. — Informacije in j.uspekte pošilja proti vpo mostni znamk' za 10 Din.	213-34
Brusilne pasove
na platnu in papirju, za
vsakovrstne industrije, ima ved iO v zalogi Feliks Toni., i mi., Ljubljana. Resijeva cesta 30. 38088-30
Varilne aparate
»Griesogen« in vse raznovrstne potrebščine za av togensko varenje, ima ved no najceneje v zalogi Feliks Toman ml., Ljubljana Resijeva cesta štev. 30.
38090-30
Telefon 2059
yPre m o g ,suha drva
Pogainik Bohoričeva It. 5
»RO-LEX« knjigovodstvo
je 297 najbolj enostavno pregledno
in
zanesljivo »KARTOTEKA«
družba z omejeno zavezo
Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1
za šport m turistiko kupite najceneje pri industriji pletenin
ANTON SAVNIK škofja Loka Oglejte si vzorce v paviljonu H'300. 11385
Brusilne kamne
iz Ia amerikanskega sili-cium-carbida, za brušenje terrazza, pečnic, kamna itd., v vseh velikosti.1" in oblikah, vedno najceneje razpošilja Feliks Toman ml., Ljubljana, Resijeva c. št. 30.	38087-30
Gonilna jermena
firme Gehrckens, v najboljši kvaliteti ima najceneje v prodaji Feliks Toman ml., Ljubljana. Resijeva cesta 30. 38089-30
RAZRED ZASF
in temu podobno se čuje od strokovnjakov.
Certotro
Preglejte ta aparat, kake prednosti ima in on vam bo ugajal. Dobiva se v vseh boljših fototrgovlnah. 191/5
PORCELAN
STEKLENINA
ŽELEZNINA
pločevina, nosilke, cement, okovje, kuhinjska posoda, emaj;irana in aluminijasta, in moderni kuhinjski stroji, jedilni pribor, navaden do najfinejšega, jedilni-, kavini-, moka-servisi ter servisi za vino, vodo, liker in sadje, navadni do najfinejših,
štedilniki, kompletne kopalnice in stranišča
vedno bogata zaloga pri
B. ŽILIČ, LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 11, poleg „Figovsa"
Razstava na velesejmu paviljon »H« štev 278 do £82. 10190
zavod za trgovino in industrijo
LJIIBLJAHA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, naknp !d prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devi? fn valut, borzna naročila, predujmi fn kre iiti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka žila v ta- uj Inozemstvo safe - deposita itd. ftd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040. 2457, 2548. Interurban 2716. 2806,
Tako naraščajo veliki oglasi v „JUTMU

Pričujoča zanimiva statistična tabela nudi en sam velik dokaz, da je naša trgovina, obrt in industrija osvojila „ Jutro" za svoje glavno insercijsko glasilo, časopisna reklama edina vzdržuje nepretrgane stike med trgovino in kupujočim občinstvom, zato tako stalen porast velikih oglasov, kar svedoči, da se ves naš poslovni svet poslužuje „Jutra", da preko njega vzdržuje stalni kontakt s širokim krogom odjemalcev. Ponovno poudarjamo, da v številkah, navedenih na sliki, niso všteti mali oglasi, katerih število gre letno v visoke lO.OOO.
V letu 1930 pa je bilo priobčenih že 19.002 oglasa
.Urejuje £<tjLQrifa iiavljen. Izdaja za konzorcij >Jiurai Adoil Ribnika?« Za tfarodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja JFranc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, JTsi x Ljubljani.