233
Domače gledališče
Spisal Fedor Hrastničan
dolgočasnih zimskih dneh večkrat ne vemo, kaj bi po-čeli, da bi nam čas hitreje minil. Leno se plazimo iz kota v ko(, posedarcio tu, ležetno tarn — a vkljub vsem naporom se še vedno dolgočasimo.
Ali  ni  res  tako, dragi  moji? Niste  li  tudi  vi že doživeli takih trenutkov? Prav gotcvo! In razmišljali ste, bi počeli, da se malo pozabavate, a našli niste nič primernega.
Glejte, pomagati vam hočem! Povem vam danes nekaj, s čimer boste imeli mnogo zabave in veselja, pri čemer se pa boste tudi naučili mnogo lepega in koristnega!
Gotovo ste ze kaj slišali o gledališču, morda ste bili celo že kdaj pri kaki predstavi! Gledališče je poslopje, kjer nam predstavljajo dogodke iz zivljenja tako, kakor so se v resnici godili, ali kakor bi se vsaj lahko go-dili. Osebe, ki nastopajo v gledališču, govore in se gibljejo kakor v resničnem življenju. Igre, ki jih igrajo v gledališčih, so lahko žalostnega, resnega ali veselega značaja, in jih imenujemo: prve žaloigre, druge igrokaze ali drame in tretje veseloigre. Iz vseh teh iger se lahko mnogo lepega naučirno, ker spoznamo v njih dobre in hudobne značaje nastopajočih oseb. Umcvno je torej, da imenujemo gledališče šolo življenja, in da je vsak narod posebno ponosen na svoja gledališča, ki jih neguje z vsemi svojimi močmi.
Stari Grki in Rimljani so takoj spoznali veliko moč in vrednost dobrega
^Ktališča za duševno izobrazbo ljudstva, zato  so imeli vsi državljani brez
^^pte stanu prost vstop v gledališče.  Dandanes to seveda ni več mogoče,
' vendar tudi sedaj še olajšujejo obisk gledališča ubožnejšim Ijudem s tem, da
igrajo vsako nedeljo za polovično vstopnino.   Slovenci imamo dvoje javnih
gledališč, v Ljubljani in v Trstu.
Toda nikakor ni potreba, da si hodimo bistrit svoj um in preganjat dolge zimske ure v javna gledališčal Saj si lahko doma napravimo svoje lastno, domače gledališče! Treba jc pri tem le malo priprav, ki jih pa iraa vsakdo doma.
Prvo je, da imamo pripravno sobo, kjer hočemo igrati. Ob steni, skozi : iiuro drže vrata v drugo sobo, postavimo oder. To je popolnoma eno-no in lahko. Nekoliko korakov od stene, ki smo si jo izbrali, napnemo v primerni višini precej trdno, raočno žico. Na to žico pride potem zavesa, ki je tako pritrjena, da se da odpirati na Ievo in desno. To je vse, kar po-trebujemo za oder doraačega gledališča! — Ker se večkrat pripeti, da se kak prizor igre vrši pod milim nebom, v gozdu i. t. d., je dobro, da se pre-skrbimo tudi v tem oziru. Vsak čitatelj »Zvončka" je tudi nekoliko sli-karja, o lem sem prepričan, no, in  če se nisem vara], potera  pojde  stvar
^,   234   —
prav lahko!   Treba  je namreč satno  malo trdega papirja, na tega naslikaj
drevo,  hišo,  grm i. t. d. in  potem postavi to sliko na primeren prostor. __
lgialci se oblačijo v sosedni sobi ter prihajajo skozi označena vrata na oder.
To je vse, kar je treba omeniti o postavljanju domačega gledališča!
Ni pa dovolj, da imamo samo gledališče, ampak imeti moramo tudi igre, ki jih hočemo igrati. Tudi v tem oziru vam ni treba preveč skrbeti. Vzemite si Stritarjeve .Zimske večere", ,Jagode" in .Lešnike", ki jih je izdala .Družba sv. Mohorja", poglejte si razne Ietnike .Zvončka" — pa do-bite dovolj primernih iger za svoje gledališče! Naš list bo že še priobčil kako priraerno igro. Če pa nimate nobene izmed teh knjig, potem vam svetujem nekaj drugega! Gotovo imate kakšno knjigo, ki se v nji nahajajo razne pravljice in pripovedke! Vzemimo na primer »Pravljico o vetru." Iz te povesti si napravite sami igro. Treba je le, da si zapišete to, kar go-vori veter, v poseben zvezek, to, kar govori mlinar, zopet v poseben zvezek i. t. d. — potem pa se nauči vsak svojo ulogo, pa imate lepo gledališko igro.
No, in ko ste se vsak svojo ulogo lepo naučili, povabite svoje znance in sosede ter jim pokažite, kaj znate. Ko ste doigrali, pobirate lahko od gledalcev prostovoljne prispevke, ki jih upoiabite za različne potrebe pri odru.
In tako vam bodo tekli dnevi v veselju in zadovoljnosti, v vaših srcih pa bo vzplapolal ogenj navdušenja do večnolepe umetnosti, dobili boste smisel za vse zvišeno in lepo, zakar vam bo najbolj hvaležna vaša do-movina.