2Razvojni naËrti pe brez zelene luËi Priprava investicijskih naËrtov v elektrogospodarstvu je pe posebej zahtevno delo, saj je treba poleg cele vrste dejavnikov, ki vplivajo na odloËitve, upoptevati tudi to, da gre v veËini primerov za naloæbe razvleËene Ëez daljpe Ëasovno obdobje. Dejstvo, da v dræavi pe vedno nimamo nacionalnega energetskega programa, ki bi ponudil jasne smernice za prihodnost, pripravljalcem razvojnih naËrtov ne gre v prid. 14Energetsko zdruæenje ipËe nova pota Kaj se dogaja v Zdruæenju za energetiko pri GZS? Ali so dejavnosti v tem okviru popolnoma zamrle? Ker je delovanje zdruæenja po besedah dr. Franca Æerdina v zadnjem Ëasu vse bolj ovirano zaradi nasprotujoËih si interesov, je v teku izdelava projektne ptudije za reorganizacijo. Predvidena je tudi vrsta drugih izhodipË za delovanje zdruæenja v letu 2003. 18Kdaj do daljnovoda BeriËevo - Krpko? Vlada je februarja priægala zeleno luË za zaËetek izdelave lokacijskega naËrta za zgraditev novega 400 kV daljnovoda BeriËevo-Krpko, ki naj bi prispeval k ureditvi prenosnih razmer v Sloveniji in sklenitvi 400 kV zanke. Do zaËetka obratovanja daljnovoda pa bo pe dolga pot, saj naj bi ga v najboljpem primeru v omreæje prikljuËili leta 2007. 20Kaj se obeta elektrodistribuciji? Kako trenutno razmipljajo o projektu kapitala in povezovanja poslovnih funkcij v posameznih elektrodistribucijskih podjetjih? Tokrat so nam posredovali le nekaj informacij, in pe to samo iz dveh uprav. Nekateri menijo, da bi morala distribucijska podjetja skupaj ustanoviti druæbo, ki bi se ukvarjala z nakupom in prodajo elektriËne energije za upraviËene odjemalce. 31Uvajanje okolju prijazne energije Deleæ energije iz obnovljivih virov se v dræavah Evropske unije iz leta v leto poveËuje, pri Ëemer se klasiËni hidro-energiji vse bolj pridruæujejo tudi drugi energetski viri, kot so veter, biomasa in sonce. Med evropskimi dræavami je pri uvajanju slednjih v ospredju NemËija, ki je v zadnjih letih veliko vloæila v postavitev vetrnih elektrarn. 38Minister predal TE-TOL ISO 14001 Ljubljanska termoelektrarna toplarna æe vrsto let skupa iz-boljpati poslovne rezultate in poloæaj na trgu, pri Ëemer igrajo pomembno vlogo tudi vhodni stropki. Zato pravkar preizkupajo novo vrsto indonezijskega premoga z vipjo kalo-riËno vrednostjo, s Ëimer bi lahko vplivali na zmanjpanje porabe premoga. Sicer pa je TE-TOL nedavno, kot prvi termo objekt pri nas, prejel tudi okoljevarstveni certifikat. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 30. aprila 2003. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 17. aprila 2003. naslovnica foto Dupan Jeæ ISSN 1408-9548 www.eles.si Globalno \prestrukturiranje Marca smo bili zal prica zacetku še ene nesmiselne vojne, ki naj bi po trditvah napadalcev imela vzroke v nes-poštovanju resolucij organizacije združenih narodov, kršenju clovekovih pravic in svobošcin ter grožnjah svetovnemu miru, po mnenju poznavalcev pa predvsem v željah Združenih držav Amerike po vecjem obvladovanju svetovnega naftnega in s tem tudi energetskega trga. V razpravo o tem, kako lahko sploh z vojno zmanjšaš grožnje miru in z nedolžnimi žrtvami v imenu teh istih žrtev sezeš po spremembah režima za zagotovitev in uveljavitev njihove, to je »ljudske volje«, se raje ne bomo spušcali. Vsekakor pa je vredna našega ponovnega premisleka teza o vojni za energijo, ki smo jo na teh straneh nedolgo tega ze skušali nakazati. Nesporno je namrec dejstvo, da je svetovni energetski trg v zadnjih nekaj letih doživel velike pretrese ter da ga precej pomembnih korakov caka tudi še v prihodnje. Pri tem gre v prvi vrsti omeniti, ce upoštevamo le za nas zanimivejše dejavnike, odprtje elektroenergetskega trga v Evropi, ki je ze pripeljalo do temeljitega prestrukturiranja evropskega energetskega prostora, napovedano liberalizacijo tudi plinskega trga in pricakovani zacetek izpolnjevanja dolocil Kjotskega sporazuma. V tej luci so sila zanimive tudi ugotovitve in opozorila predstavnikov številnih evropskih držav, ki jih je bilo mogoce slišati na nedavnem kongresu Delavcev dejavnosti energetike Slovenije, in bi jih lahko strnili v naslednje misli. Znane in v praksi doslej ze potrjene posledice odprtja evropskega elektroenergetskega trga so, da imamo danes v evropskem prostoru, katerega sestavni del bo prihodnje leto postala tudi Slovenija, sedem velikih energetskih družb, ki skušajo s pospešenimi nakupi zunaj meja število dejavnih akterjev na trgu še zmanjšati. Da so se cene elektricne energije po odprtju trga nekoliko zmanjšale le velikim porabnikom, medtem ko so za gospodinjstva ostale nespremenjene oziroma se celo zvišujejo. Da zaradi nakupov družb v drugih državah ni investiranja v nove proizvodne zmogljivosti in omrežja ter precej peša tudi vzdrževanje obstojecih, kar bo imelo dolgorocne posledice tudi na poznejše razmere na energetskem trgu. Da je bilo doslej zaradi liberalizacije energetskega trga v Evropi izgubljenih ze približno tristo tisoc delovnih mest ter da jih bo v prihodnje še nekaj sto tisoc. Povedano drugace, vec kot dovolj razlogov za zacetek globalnega prestrukturiranja energetskega sektorja, katerega del je nedvomno tudi vojna za najina polja na arabskem polotoku. AZVOJNI NA»RTI ©E BREZ ZELENE LU»I Elektroenergetski sistem terja dolgoroË-no naËrtovanje, saj gre za naloæbe velikih vrednosti, ki so poleg tega pogojene s celo vrsto dejavnikov. Pravilno naËrtovanje je pe toliko veËjega pomena, ker je od nemotene oskrbe z elektriËno energijo odvisna usoda celotnega slovenskega gospodarstva. 2 —I^L - acionalni energetski pro-I ^^ gram naj bi bil med dru-^fc gim tudi podlaga za dol-I gorocno nacrtovanje ra- zvoja elektroenergetskega omrežja in gradnje proizvodnih zmogljivosti. Vendar pa so glede na njegovo dolgotrajno porajanje, dolgorocni nacrtovalci po posameznih podjetjih za zdaj še vedno bolj prepušceni bolj lastnemu znanju, izkušnjam in iznajdljivosti. Pri tem se seveda zastavlja vprašanje, ali je takšna pot prava, še zlasti ce upoštevamo dejstvo, da gre v primeru elektroenergetskih objektov za zelo drage in casovno razvlecene investicije. Kako se lotevajo dolgorocnega nacrtovanja razvoja, katera izhodišca upoštevajo in kaj kažejo ocene trenutnih razmer, so bila samo nekatera vprašanja, s katerimi smo se tokrat odpravili k posameznim elektroenergetskim podjetjem. Desetletni razvojni naËrt omreæja znan konec aprila V okviru Elektro-Slovenije se z nacrtovanjem razvoja prenosnega omrežja ukvarja služba za razvoj prenosa, ki je v skladu z energetskim zakonom pristojna za pripravo desetletnega naËrta razvoja prenosnega omreæja in njegovo noveliranje na vsaki dve leti. Kot nam je povedal vodja sluæbe za razvoj Slavko Grajfo-ner, mora biti ta naËrt pripravljen tako, da je razumljiv tudi za kupce elektriËne energije oziroma uporabnike omreæja, ker pa gre v primeru prenosa le za del tehniËno enotnega elektroenergetskega sistema, morajo biti razvojni naËrti usklajeni tudi z distribucijo in proizvodnjo. Pri tem gre zato, da je ta dokument napisan na bolj poljuden naËin in ne vsebuje toliko tehniËnih elementov, temveË so v njem bolj poudarjene ekonomske znaËilnosti oziroma vsebuje odgovor na vprapanje, kaj naj bi pravzaprav pridobili z novimi naloæbami. Zato je za izdelavo dolgoroËnih na-Ërtov seveda potrebnih kopica vhodnih podatkov, ki jih delno pripravlja upravljalec prenosnega omreæja, del pa bi jih moralo zagotoviti tudi pristojno ministrstvo oziroma urad za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki je dolæno izdelati tudi elemente naËrtovanja. Skratka, gre za zdruæitev cele vrste podatkov, ki omogoËajo analizo dogajanj v prenosnem omre-æju, med katerimi so poleg napovedi odjema in proizvodnje tudi ptevilke iz dolgoroËnih prodajnih pogodb in predvidenih tranzitov, pa tudi potrebnih rezervnih zmogljivosti za zagotovitev nemotenega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Del teh podatkov je Eles kot nacionalni operater sicer zbiral æe doslej, vendar pa je z odprtjem trga pri-plo tudi do ptevilnih sprememb in novih zahtev, ki doslej pe niso bile upoptevane. Eles je za obvladovanje in analizo te mnoæice podatkov avgusta lani kupil tudi ustrezen sodoben raËunalnipki program NEPLAN 5 z devetimi moduli, od katerih so ptirje æe v uporabi. Za druge module, ki zahtevajo precej podrobnejpe ptevilke, pa bo treba bazo podatkov pele vzpostaviti. Pri tem je pomembno, pravi Slavko Grajfo-ner, da omenjeni program, ki ga je izdelal ABB, omogoËa tudi mednarodno primerjavo in je v Evropi splopno priznan, saj mora Eles kot Ëlan evropske interko-nekcije del statistike zagotavljati tudi za potrebe UCTE. Prav tako pa je pomembna tudi njegova kompatibilnost z drugimi raËu-nalnipkimi programi, ki jih æe uporabljajo v Elesovi gospodarski javni sluæbi prenos elektriËne energije in omogoËajo celovito analizo aktualnega stanja prenosnega omreæja. DrugaËe pa je bilo doslej na temo nadaljnjega razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema in pripravo dolgo-roËnih razvojnih naËrtov na ravni sistema organiziranih æe sedem sestankov, ki jih je koordiniralo ministrstvo, v zaËetku marca pa so pripravljalci prejeli tudi osnovne elemente naËrtovanja, tako da naj bi konËne naËrte pripravili do konca aprila. Pri tem gre poudariti, da gre za prvo ra-zliËico desetletnih razvojnih na-Ërtov, ki bo v naslednjih letih oziroma z noveliranjem pe bolj poglobljena in bo vsebovala tudi po- drobnejpo analizo v povezavi s temeljnimi gospodarskimi kazalci. Kaæe se potreba po okrepitvi prenosnih poti Eles je doslej potrebo po dolgoroËnem naËrtovanju zapolnjeval s sodelovanjem z nekaterimi zunanjimi ustanovami, pri Ëemer je teænja, da bi Ëim veËji del teh nalog v prihodnje opravljali sami. Pri tem so omejitve v kadrovski strukturi, saj gre za zelo obseæno podroËje dela, na tem podroËju oziroma v oddelku za naËrtovanje pa v Elesu zdaj delajo le trije, kar je po besedah Slavka Grajfo-nerja le slaba tretjina dejansko potrebnega kadra. PriËakovati je, da bodo v prihodnosti zahteve po utemeljitvi razvojnih naËrtov pe zahtevnejpe, s tem pa povezane tudi podrobnejpe analize vseh vhodnih podatkov. Sicer pa prve ocene predvidene rasti porabe in pretokov elektriËne energije kaæejo, da Slovenija nujno potrebuje sklenitev 400 kV zanke oziroma dvosistemski 400 kV daljnovod BeriËevo-Krpko, da je poleg æe zgrajene RTP Krpko treba posodobiti in razpiriti transformatorsko postajo v DivaËi in v Kranju. V veË krajih bo treba dodatno urediti tudi napetostne razmere, za tranzitni promet pa postaja ozko grlo koridor v smeri BeriËevo-DivaËa-Redipuglia oziroma sploh pretok proti Italiji, ki je precej odvisen tudi od napih nadaljnjih povezav proti vzhodu, zlasti z Madæarsko. Prav tako se zastavlja vprapanje, kako se bo v prenosno omreæje vkljuËevala predvidena HE AvËe oziroma kakpni novi proizvodni objekti, Ëeprav ti, razen spodnjesavske verige in omenjene Ërpalne elektrarne, za zdaj niso predvideni. Napteti prenosni objekti so torej tisti, ki jih za normalno obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema v kratkem nujno potrebujemo, pri Ëemer je æe zakonsko predvideno tudi dveletno preverjanje oziroma aktualna ocena upraviËenosti njihove gradnje. Pri tem naËrtovanju je pe pomembno, pravi Slavko Grajfo-ner, da se mora desetletni naËrt na zaËetku prekrivati z regula-tornim triletnim obdobjem Agencije za energijo, ki je æe sprejet za obdobje do leta 2005. Zato smo v Elesu æe tudi pripravili temelje NEP ali NLP? »eprav se spremenjeni institucionalni pogoji v no-vejpem Ëasu odraæajo v vseh elektroenergetskih poslovnih sistemih, se nekatere kljuËne stvari pe niso dovolj jasno izkristalizirale. V minulem obdobju smo o elektriËni energiji govorili kot o dobrini posebnega pomena, s prehodom na trg pa tudi elektrika postaja blago, podvræeno ekonomskim zakonitostim. Z vkljuËevanjem energetskih podjetij v evropski trg elektriËne energije se pojavlja pe toliko veËja potreba po zagotovitvi kakovostnih proizvodov in storitev. Za uËinkovit nastop na trgu z elek-triËno energijo je zelo pomembno razvito elektroenergetsko omreæje. Ker se v posameznih energetskih podjetjih pe vedno kaæejo potrebe po revitalizaciji dotrajanih in tehnolopko zastarelih objektov in naprav, je treba v ta namen vloæiti kar najveË truda. Strokovnjaki opozarjajo, da v evropskih razmerah ni dovolj, da je posodobljen samo ta ali oni del elektroenergetskega poslovnega sistema, ampak se je treba razvojne problematike lotiti celovito z nujnim usklajevanjem dræavnih, politiËnih, gospodarskih, socialnih, ekolopkih in drugih vitalnih interesov. V ospredje tovrstnih prizadevanj pa je treba postaviti æelje, potrebe in priËakovanja ljudi, v na-pem primeru odjemalca elektriËne energije, Ëe res hoËemo uveljaviti evropske poslovne vrednote. O tem, kako je zasnovan osnutek NEP na razvojno-investicijskem podroËju v energetiki, je trenutno na razpolago bolj malo podatkov. Eden od pripravljavcev NEP nam je oni dan na vprapanje, kam in kako na investicijskem podroËju, zelo previdno povedal, da je v omenjenem dokumentu eno poglavje, ki to ureja, in sicer o finanËnih obveznostih NEP, iz tega pa izhaja tudi del o proraËunskih sredstvih NEP oziroma o naËinih financiranja teh potrebnih sredstev. Dodal je pe, da nam o tej tematiki v tem trenutku ne more veË povedati, saj je obËutljiva zadeva v polnem teku. Zato smo si vprapanja o strokovnih in drugih podlagah, predvidenih za zagotovitev investicij v energetiki, zataknili za klobuk, æeljno priËakujoË trenutka, ko NEP ne bo veË NLP. Od tega je namreË zelo odvisna pravoËasna in kakovostna priprava dolgoroËnih razvojnih in naloæ-benih naËrtov v elektroenergetskem sistemu. Zgodba o kokopi in jajcu je pe vedno aktualna! Miro Jakomin 3 4 Najbolj zanimiva Ëlena energetskega zakona, povezana z razvojem: 13. Ëlen Z nacionalnim energetskim programom se doloËajo dolgoroËni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo, vlaganja v javno infrastrukturo, vzpodbude za vlaganja v obnovljive vire energije in uËinkovito rabo energije, uporaba ekonomsko upraviËenih tehnologij za pridobivanje goriv in proizvodnjo energije ter predvideni obseg vlaganj zasebnih vlagateljev v energetsko dejavnost. Nacionalni energetski program mora biti v skladu s prostorskimi in drugimi razvojnimi akti Slovenije. Pri pripravi nacionalnega programa se uporablja metodologija celovitega naËrtovanja vseh faz od pridobivanja do uporabe energije upoptevajoË negotovosti in razliËne moæne nacionalne energetske strategije. Nacionalni energetski program vsebuje cilje, usmeritve in izbrano strategijo rabe in oskrbe z energijo in perspektivne energetske bilance za obdobje 10 let in okvirno za vsaj 20 let ter oceno uËinkov glede doseganja ciljev iz 2. Ëlena tega zakona. Vlada vsaj vsakih 5 let pripravi nacionalni energetski program in ga predloæi Dræavnemu zboru Republike Slovenije v sprejem. 18. Ëlen Izvajalci dejavnosti prenosa in distribucije elektriËne energije ter prenosa zemeljskega plina izdelajo vsaki dve leti naËrte razvoja omreæij. NaËrti razvoja morajo biti sestavljeni za najmanj 10 let in usklajeni z nacionalnim energetskim programom. Razvojni naËrt za obdobje najmanj 10 let izdelajo tudi izvajalci dejavnosti proizvodnje ali predelave energije in goriv ter izvajalci oskrbe z naftnimi derivati. razvoja ne samo za obdobje naslednjih treh let, temveË vse do leta 2015, pri Ëemer so potekale obseæne analize sedanjega stanja omreæja, razmer ob najveËjih in najmanjpih obremenitvah, razmer ob naËrtovanih in obstoje-Ëih tranzitih ter vseh drugih vplivnih obratovalnih dogajanj. Seveda pa bo vse te napovedi in ocene treba nenehno preverjati in usklajevati z dejanskimi podatki in stanjem na terenu. HSE bo investiral v dobiËkonosne objekte Pri Holdingu Slovenske elektrarne sodi med projekte, ki jih bodo gradili v naslednjem desetletju in pol, v prvi vrsti gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. Ker je projekt vreden kar 95 milijard tolarjev, pravi generalni direktor HSE mag. Drago Fabijan, da lahko le pe napteje, kaj poleg tega bodo gradili v naslednjih letih. Ra-zmipljajo in snujejo nov blok na kombinirano proizvodnjo v Brestanici, gradnjo parnega kotla k obstojeËim plinskim blokom v Brestanici. Obdelujejo nekoË aktualno »E Kozjak, sanacijo in doinstalacijo Most, gradnjo »E AvËe. Poleg tega dajejo velik poudarek na obnovljive vire, predvsem veter, sonce in odpadke. Za svojo najveËjo energetsko zmogljivost, bloke v TE ©optanj, prouËujejo moænosti posodobitve. NaËrtujejo, da bi bloku 5 po-veËali moË s 345 MW na 417 MW in zgradili nadomestne objekte namesto prvih treh blokov. Glede na to, da imajo bloki pred sabo pe nekajletno obratovanje, zamisli pe prouËujejo. ˜Zdaj ko je realna moænost, da bo Hrvapka zaËela prevzemati polovico elektriËne energije iz NE Krpko, v naslednjih letih priËakujemo predvsem poveËan uvoz. Ob dejstvu, da bodo uvozne zmogljivosti na avstrijski meji polno izkoripËene, da bo na hrvapki strani vprapanje cene prenosa, da pe tri leta pri nas ne bo zgrajena nobena nova elektrarna, pa tudi prispevek HE Boptanj ne bo po proizvodnji prav velik in da poraba naglo narapËa, bo nujno treba razmipljati, kaj se da v kratkem Ëasu postaviti, katere nove zmogljivosti so to in pri katerih se da zmogljivosti poveËati, da zagotovimo oskrbo napim potropnikom v naslednjih letih, ko pe ni priËakovati novega daljnovoda z Madæarske,« razmiplja o energetski zagati, ki je na vidiku, Drago Fabijan. Poleg nujno potrebnih proizvodnih zmogljivosti naËrtujejo tudi vrsto naloæb za bolj ekonomiËno in træno bolj prilagojeno delovanje skupine. Sem sodijo center vodenja bilanËne skupine, krovno telekomunikacijsko omreæje, postavitev centra za trgovanje, vzpostavitev ptevËnega sistema odjemalcev, vzpostavitev ptev-Ënega sistem HSE in postavitev poslovno informacijskega sistema. Kot pravi Fabijan, je v njihovem koncernu deset odvisnih druæb in vodenje takpnega kon-cerna je izziv, ki ga je moË uspe-pno uresniËevati, Ëe so telekomunikacijski sistemi napeljani tako, da zagotavljajo soËasne informacije. ˜Holding je v vsakem primeru tr-æno podjetje, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da izboljpa konkurenËnost domaËe proizvodnje. »e hoËemo te kriterije ure-sniËiti, je kriterij za naloæbe preprost: vlagati je treba v tiste projekte, ki so træno najbolj zanimivi in imajo ustrezen kapitalski donos. Tudi vodstva posameznih odvisnih druæb se bodo mogla slej ko prej zavedati, da ni njihova naloga samo razvoj in vzdræeva-nje obstojeËih objektov, temveË bo treba iskati na trgu kakrpne koli projekte, ki bodo dajali ustrezne dobiËke,« pojasni strategijo dolgoroËnega investicijskega razvoja direktor HSE. V HSE Po podatkih Agencije za energijo naj bi regulirane dejavnosti, kamor sodita prenos in distribucija, za investicije letos namenile 21,9 milijarde tolarjev, od tega naj bi naloæbe v distribucijska omre-æja znapale 77,1 odstotka, preostanek pa bo namenjen prenosnemu omreæju. so v svojem poslanstvu napisali, da je holding nosilec razvoja na podroËju proizvodnje elektriËne energije v napi dræavi, vendar pa po Fabijanovih besedah to ne pomeni, da se morajo njihove ekonomske dejavnosti odvijati samo v Sloveniji, temveË morajo svoje priloænosti iskati tudi na tujih trgih. Ker tuja konkurenca sili k nam, to spodbuja HSE, da gre na tuje trge, Ëe æeli obdræati in razpi-riti svoje poslovanje. Kot ugotavlja sogovornik, trenutna slika v Evropi kaæe, da se priËakovanja deregulacije in decentralizacije niso popolnoma uresniËila, saj veliki postajajo pe veËji, manjpi pa poËasi izginjajo iz trga. To je tudi razlog, da je HSE ustanovil hËerinsko druæbo v Italiji - HSE Italy in bo odprl predstavniptvo v Beogradu. To pa sta podrocji, na katerih vidi HSE najvecje tržne obete. TE-TOL za ekonomsko ucinkovito naložbo Dolgorocna razvojna politika TE -TOL je še naprej usmerjena v proizvodnjo toplotne in elektricne energije in prilagajanje optimalnim parametrov, ki jih sopro-izvodnja omogoca. Logicna posledica tega so veliki izkoristki, kar pomeni, da se minimalna kolicina energije izgublja v okolico. Kombinirana proizvodnja toplotne in elektricne energije, ki upošteva optimalne tehnicne parametre, ki omogocajo do 80-od-stotne izkoristke, pomeni izogibanje kondenzacijski proizvodnji. Vse to je po mnenju vodstva 5 družbe edina pot, ki vodi dolgorocno v uspešno podjetje. »Razmišljamo tudi o kurjenju drugih primarnih virov, in sicer zemeljskega plina in lesne mase. Z IBE Ljubljana kot projektantsko hišo imamo podpisano pogodbo za izdelavo predinvesticij-ske zasnove, iz katere želimo dobiti odgovore na vprašanje, ali je zemeljski plin kot energent lahko konkurencno gorivo,« meni Marko Agreæ, pomocnik direktorja za tehnicno podrocje v TE-TOL. Vsa sedanja razmišljanja, zamisli in snovanja peljejo h koncnemu cilju vodstva TE-TOL, to je kakšne velikosti oziroma moci bi morala biti prihodnja plinsko parna enota v Mostah, s katero bi pro- ~G Foto Dušan Jež izvajali tako toplotno kot elekt-riËno energijo. Po Agreæevem poznavanju stvari in izkupnjah iz Evrope lahko koncept, ki je v bistvu tehniËno zgrepen, prinese negativne ekonomske uËinke, Ëe-mur pa se æelijo izogniti. Njihov koncept je, da bi postavili letni pas pokrivanja potreb po toplotni energiji z agregatom, ki bi bil temu konzumu prilagojen. To pa pomeni obratovanje na polni mo-Ëi v protitlaËnem reæimu. ˜Sodi-mo namreË, da je edino tako mo-goËe doseËi velike izkoristke in s tem ekonomsko upraviËenost obratovanja in naloæbe kot take. Poleg tega je po napi oceni tudi cena zemeljskega plina s tem kon-kurenËnejpa, ker ga jemljemo v pasu vse leto v pribliæno enakih koliËinah,« je pe povedal pomoË-nik direktorja in dodal, da je njihova naloga zasnovati in postaviti objekt, ki bo ekonomsko uËinkovit ob upoptevanju ekolo-pkih omejitev. Povedal je tudi, da glede na to, da je bilo za objekt v TE-TOL narejenih æe kar nekaj ptudij in je bil ta æe tik pred ures-niËitvijo, ne bo ocenjeval in kritiziral predhodnikov in njihovih del, dokler ne bodo imeli izdelanih vseh ptudij, o katerih menijo, da so potrebne pred investicijsko odloËitvijo. ©tudije se namreË æe izdelujejo, rezultate pa priËaku-jejo v zaËetku poletja. Z njimi bodo seznanili oba lastnika, ki se bosta tudi odloËila, kako naprej in kakpna bo razvojna prihodnost TE-TOL. NaËrtovanje temelji na zahtevah odjemalcev Ker gre v distribucijskih podjetjih tudi na investicijskem podro-Ëju za podobno problematiko, smo skupali podatke o naËrtova-nju razvoja poiskati pri vodstvu GIZ distribucije elektriËne energije. V prvi vrsti nas je zanimalo, na kakpni podlagi je zaËrtan razvoj elektrodistribucijskih omre-æij v srednjeroËnem in dolgoro-Ënem obdobju, zastavili pa smo pe nekaj drugih vprapanj. Kot je pojasnil predsednik GIZ Peter PetroviË, je investicijska problematika razliËna od podjetja do podjetja, zato nam je informacijo posredoval samo za Elektro Celje. V njej je med drugim poudaril tudi problem posegov v prostor, ki je pereË tudi v drugih distribucijskih podjetjih. NaËrtovanje razvoja distribucijskega omreæja temelji na zahtevah odjemalcev po kakovostni elektriËni energiji. Pogojeno je z obstojeËim stanjem vodov in naprav in potrebami novih odjemalcev. Kot podlaga za izdelavo naËrtov sluæijo podatki iz ptudij Redos 2030 o napovedih porabe elektriËne energije in obremenitev in ptudij razvoja distributivnega omreæja. Podatke o zasedenosti omreæja in naprav distributerji pridobijo na podlagi analiz in pretokov, utemeljenost pritoæb odjemalcev in zahtev elektroenergetskih inppektorjev glede kakovosti elektriËne energije pa ugotavljajo z meritvami. Podatki iz soglasij za posege v prostor in soglasij za prikljuËitev na distribucijsko omreæje pa jim sluæijo za naËrtovanje ojaËitev obstoje-Ëih in gradnjo novih vodov in naprav. Pri investicijah so najveËji problem posegi v prostor in pridobivanje sluænostnih pravic. Neurejeni odnosi iz minulih obdobij dostikrat onemogoËajo vzdræevalna dela na obstojeËih objektih in napravah, pa tudi pri gradnji novih. NedokonËani de-nacionalizacijski in zapupËinski postopki, veËje ptevilo solastnikov ter nenormalni visoki zahtevki lastnikov zemljipË po odpko-dnini podaljpujejo izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev dovoljenj za gradnjo in vzdr-æevalna dela. Lastniki zemljipË zahtevajo v nekaterih primerih tudi odstranitev objektov in naprav. Pri tem morajo distributerji dostikrat pristati na izsiljene pogoje. Pri pridobivanju soglasij za posege v prostor se sreËujejo s teæava-mi v zvezi z nepopolno prostorsko dokumentacijo, pojavlja pa se tudi nasprotovanje obËanov zaradi vpliva elektromagnetnega sevanja v okolje. Kljub temu, da predlagane repitve zagotavljajo manjpe vplive od dovoljenih, distributerji ne dobijo soglasja ali pa se morajo odloËati za precej draæjo izvedbo. Vse to precej po-daljpuje roke pri uresniËevanju naËrtovanih investicij, potrebnih za izboljpanje kakovosti dobavljene elektriËne energije. Brane JanjiÊ Minka Skubic Miro Jakomin ZJEMEN FEBRUARSKI SKOK POR Povprapevanje po elektriËni energiji se pe naprej stopnjuje, saj je februarski odjem iz prenosnega omreæja v Sloveniji dosegel 993,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo kar za 10,8 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Poraba se je letopnji drugi mesec krepko poveËala pri obeh spremljanih velikih skupinah, saj so neposredni odjemalci s Talumom na Ëelu februarja iz Ele-sovega omreæja prevzeli 196,4 milijona kilovatnih ur ali za 23,8 odstotka veË kot februarja lani Distribucijska podjetja pa so za pokritje svojih potreb v tem Ëasu prevzela 796,9 milijona kilovatnih ur oziroma za 8 odstotkov veË kot v istem obdobju lani. Dejansko doseæeni odjem je bil tudi za dobrih 6 odstotkov nad prvotnimi bilanËnimi napovedmi, kar potrjuje tezo, da so te z odprtjem trga postale kratkoroË-no manj zanesljive. GWh 1200 1000 I 800 I 1 600 400 200 ¦ 1 i februar 2002 februar 2003 [J NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ O* « .** ELEKTRARNE DELAJO S POLNO PARO Vse veËje potrebe po elektriËni energiji so razlog da morajo tudi slovenske elektrarne kar se da optimizirati lastno proizvodnjo in delati na vso moË. Na sreËo so letopnje hidrolopke razmere na zaËetku leta precej ugodnejpe od lanskih, tako da lahko veË k pokrivanju potreb prispevajo tudi hidroelektrarne, ki so februarja v omreæje oddale 157,6 milijona kilovatnih ur ali kar za 39,1 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Za 4,8 odstotka so lansko primerjalno proizvodnjo presegle tudi jedrska elektrarna Krpko in drugi termoobjekti, ki so februarja v prenosno omreæje prispevali 918,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Tako je skupni februarski proizvodni izkupiËek znapal milijardo 76,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 8,7 odstotka veË kot februarja lani in tudi za desetino veË od prvotnih bilanËnih priËakovanj. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 DEM SEL SENG NEK TES TET TE-TOL TEB D februar 2002 D februar 2003 PO DVEH MESECIH 8-ODSTOTNA RAST POR »e bi lahko leto 2003 sodili po prvih dveh mesecih, bi lahko dejali, da se nam znova obeta rekordna rast porabe, saj smo do zaËetka marca v Sloveniji porabili æe dve milijardi 67,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za 154,9 milijona kilovatnih ur ali za 8,1 odstotka veË kot v istem obdobju lani. Na drugi strani pa se lahko znova pohvalimo tudi z zelo dobro proizvodnjo, saj so slovenske elektrarne v prvih dveh mesecih zagotovile dve milijardi 245,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije ali za 6,8 odstotka veË kot v istem obdobju leto prej. V primerjavi z istim lanskim obdobjem se je precej poveËalo tudi trgovanje prek dræavnih meja, saj smo do zaËetka marca izvozili 519,9 milijona kilovatnih ur (za skoraj 55 odstotkov veË), na tujem pa kupili 391,8 milijona kilovatnih ur (za dobrih 159 odstotkov veË). GWh 1200 900 600 300 SJ februar 2002 februar 2003 [J PROIZVODNJA HH PORABA O UVOZ O IZVOZ 7 ELEKTROGOSPODARSTVO IMENOVANJA NOVIH DIREKTORJEV Slovenska vlada je na seji 20. marca med drugim obravnavala tudi imenovanja direktorjev nekaterih elektroenergetskih podjetij. Tako je za direktorja javnega podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o., za dobo ptirih let po ptevilnih zapletih vendarle imenovala mag. Vekoslava Koropca. Kot je znano, je mag. Vekoslav Koropec dolænost v.d. direktorja oziroma Elesovega zastopnika s trimeseËno prekinitvijo opravljal æe od aprila leta 2000. Sicer pa je vlada na omenjeni seji imenovala tudi dvoËlanski upravi Elektro Gorenjske in Elektro Maribor. Tako bo v slednji delo predsednika uprave poslej opravljal Stanislav Vojsk, univ. dipl. inæ. el., drugi Ëlan uprave pa bo Tomaæ OrepiË, dipl. inæ. str. V Elektro Gorenjski pa bo dolænost predsednika uprave 1. oktobra 2003 prevzel Joæe Knavs, univ. dipl. inæ. el., za Ëlana uprave pa je bil imenovan mag. Andrej ©upterpiË, univ. dipl. prav. Vlada je æe teden prej za predsednika uprave Elektro Primorska imenovala dosedanjega direktorja Davida ValentinËiËa, razpis za Ëlana uprave tega podjetja pa naj bi bil objavljen v pestih mesecih. Brane JanjiÊ TRG ZAHTEVA RAZVITO OMREÆJE Po novi uredbi o splopnih pogojih za dobavo in odjem elektriËne energije so na novo opredeljeni odnosi med odjemalci in dobavitelji elektriËne energije. Vlada je v tem dokumentu doloËila tudi minimalne pogoje za kakovostno delovanje distribucijskega omreæja, ki jih morajo zagotavljati distribucijska podjetja. Kot je povedal dræavni sekretar za energetiko Djordje Æebeljan, je razvito omreæje poglavitni pogoj za delovanje trga z elek-triËno energijo. Trenutno poteka priprava razvojnih in naloæbenih naËrtov, v katero so vkljuËena distribucijska podjetja, prenosno podjetje, Agencija za energijo ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ta projekt naj bi konËali pe letos. Miro Jakomin ELEKTRO MAR DCVOLAJ©UJE TUDI TRÆENJE Elektro Maribor si je na podlagi bilateralnih pogodb z veËjimi dobavitelji v Sloveniji (HSE, NEK, kupovanje preko prednostnega dispeËiranja itd.) zagotovil preteæni del naËrtovanih koliËin elektri-Ëne energije za leto 2003, je povedal Bojan Horvat, direktor sektorja za træenje. Razmere na po- Foto Miro Jakomin droËju trga z elektriËno energijo je ocenil kot ugodne, saj so se zaËele uveljavljati træne zakonitosti. Glavne teæave pa se pe vedno pojavljajo zaradi nekaterih pomanjkljivosti na podroËju podzakonskih aktov, pe zlasti v zvezi s pravilnikom za obra-Ëunavanje odstopanj od voznih redov, ki je bil sprejet æe lani. Problem je v tem, da za uresniËe-vanje tega pravilnika ni zagotovljena tehnolopka in informacijska podpora pri pretoku informacij med upravljalci elektrodistribucijskih omreæij, upravljalci prenosnega omreæja in odgovornimi bilanËnimi skupinami. Ko bo ta podpora zagotovljena, bo trg z elektriËno energijo gotovo boljpe deloval. V podjetju Elektro Maribor pa so v zadnjem Ëasu zelo napredovali s tehnolopko posodobitvijo distribucijskega centra vodenja. Trenutno uvajajo dodatno programsko opremo z namenom, da bi DCV poleg kakovostne oskrbe izkoristili tudi za uËinkovito prodajo elektriËne energije. Letos si bodo pe bolj prizadevali za zniæevanje stropkov odstopanj od voznih redov, natanËno napovedovanje porabe, racionalnejpo porabo elektriËne energije itd. Poleg poglavitnih nalog na podroËjih nabave in prodaje elektriËne energije so pomembne tudi dodatne storitve, s katerimi naj bi pe bolj okrepili sodelovanje s kupci, æelijo pa doseËi tudi veËjo prepoznavnost podjetja na trgu. Miro Jakomin AGENCIJA ZA ENERGIJO REGULIRANJE S KAKOVOSTJO NAPAJANJA Agencija za energijo Republike Slovenije je 7. marca v Delu in VeËeru objavila javni poziv za zbiranje kandidatov za delo v delovnem telesu, ki bo sodelovalo v projektu Reguliranje s kakovostjo napajanja. Za javni poziv smo se odloËili v æelji, da v pripravo reguliranja s kakovostjo vkljuËimo vse udeleæence trga z elektriËno energijo in druge predstavnike zainteresirane javnosti. To so poleg elektrodistribucijskih podjetij, prenosnega podjetja in Urada za energetiko pe predstavniki upravi- Bojan Horvat, direktor sektorja za træenje v Elektru Maribor. Ëenih in tarifnih odjemalcev ter predstavniki strokovnih in svetovalnih ustanov. V agenciji smo pripravili izhodipËa za vpeljavo meril in postopkov, s katerimi je mogoËe s kakovostjo napajanja vplivati na ceno za uporabo omreæja. Delovno telo bo v okviru projekta ovrednotilo komercialno kakovost, zanesljivost napajanja in kakovost napetosti. Komercialna kakovost obravnava odnose med kupcem in odjemalcem, ki so pomembni predvsem za potencialnega odjemalca. Odnosi se zaËnejo z iskanjem prvih informacij o prikljuËitvi in dobavi elektriËne energije ter se nadaljujejo na primer z zamenjavo pregorele varovalke, izstavitvijo pravilnega raËuna, menjavo ptevca in odgovarjanjem na odjemalËeva vprapanja. Ti odnosi se lahko merijo z odzivnimi Ëasi, ki jih æelimo doloËiti oziroma ovrednotiti tako, da bodo stropkovno sprejemljivi za podjetja in hkrati v zadovoljstvo odjemalcev. Zanesljivost oziroma neprekinjenost napajanja je najpomembnejpi vidik reguliranja s kakovostjo napajanja, ki ga bo obravnavalo delovno telo. »lani bodo skupali naËin zbiranja podatkov opredeliti tako, da bodo le-ti med sabo primerljivi. Kakovost napetosti je opredeljena z amplitudo, frekvenco in obliko. Pomembna je za nemoteno delovanje odje-malËevih naprav in aparatov. Delovno telo bo doloËilo naËin uveljavljanja tehniËnih zahtev, zapisanih v standardih, in naËin njihovega opazovanja v omreæju. Odziv je bil velik, nekateri kandidati pa so æeleli pe dodatne informacije in pojasnila. Direktor agencije bo ob imenovanju Ëlanov delovne skupine upopteval enakomernost zastopanosti interesov vseh udeleæencev trga z elektriËno energijo. Prvo zasedanje skupine bo æe aprila, o poteku projekta pa bomo obvepËali tudi bralce Napega stika. Ervin Sersen S PREMEMBA ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RTH Vlada je na seji 20. marca sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. S predlaganim zakonom naj bi zagotovili potrebno prerazporeditev prora-Ëunskih sredstev in izvedbo celotnega programa prestrukturiranja regije, kot je bil zastavljen. V primerjavi z junija 2000 sprejetim zakonom je v predlagani dopolnitvi predviden enak skupni obseg proraËunskih sredstev v obdobju do leta 2006 (do 4.900 milijonov tolarjev), upoptevaje tudi æe dodeljena sredstva v obdobju 2000-2002. Programsko obdobje se predlogu zakona podaljpuje za dve leti (do leta 2006), temu sorazmerno pa se zniæujejo zneski po posameznih letih. Sprememba naj bi imela ugoden vpliv na dræavni proraËun, saj je obveznost dræave razporejena na veËje pte-vilo let. Na podlagi izkupenj z izvajanjem zakona v letih 2001 in 2002 v vladi ocenjujejo, da bo sprememba imela tudi ugoden vpliv na izvajanje celo- DRAVSKE ELEKTRARNE SPREJETA UREDBA O IZRABI DRAVE Vlada je 27. februarja na podlagi Zakona o vodah, ki ureja koncesije na vodnem dobru, sprejela uredbo o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo elektriËne energije. Kot je znano, je podobno uredbo v zaËetku februarja vlada sprejela tudi za izkoripËanje reke Save, sama uredba pa ureja opredelitev naravne dobrine in predmet koncesije, vsebino, trajanje in obmoËje koncesije, prenos posesti objektov na koncedenta, pogoje za koncesijo, obveznosti in pravice koncedenta, pravice konce-sionarja, naËin podelitve koncesije, medsebojna razmerja, plaËilo za koncesijo, stropke koncesionarja in nadzor nad izvajanjem koncesije. Koncesija se bo podelila za dobo 50 let, izkljuËno za proizvodnjo elektriËne energije v verigi hidroelektrarn na reki Dravi, brez javnega razpisa imetniku obstojeËe pravice uporabe, to je Dravskim elektrarnam Maribor. Slednje so tudi dale pobudo za sprejem omenjene uredbe. Dravske elektrarne bodo morale plaËevati letni znesek najmanj v vipini deset odstotkov od prodajne vrednosti proizvedene elektriËne energije, vipina plaËila za koncesijo pa se bo natanËneje doloËila s koncesijsko pogodbo. DrugaËe pa si bodo dr-æava in udeleæene obËine plaËilo za koncesijo razdelile v razmerju 40:60 v korist obËin. Kot nam je povedal direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef, uredba prinapa povsem nov naËin plaËevanja dajatev za izrabo reke Drave, ki se precej razlikuje od dosedanjega naËina pla-Ëevanja nadomestila za uporabo mestnih zemljipË. Tako bo poslej izhodipËe za plaËilo energetski potencial Drave na obmoËju posamezne lokalne skupnosti, pri Ëemer naj bi priplo do bistvenejpih sprememb predvsem v spodnjem toku reke Drave oziroma na obmoËju hidroelektrarn ZlatoliËje in Formin. Do deleæa sredstev bodo po novem upraviËene vse vpletene obËine in ne samo nekatere, merilo za dodelitev sredstev pa bo za Dravo nekoliko specifiËno, saj je bilo treba upoptevati tudi obmoËje dravskega kanala. Tako naj bi se deleæ denarja, ki ga bodo prejele posamezne obdravske obËine, doloËal v vi-pini 70 odstotkov sorazmerno pripadajoËemu deleæu potencialne energije reke Drave v obËini, 30 odstotkov pa glede na povrpine vodnega bogastva, kot so zajezitev in kanali hidroelektrarn na Dravi. Sicer pa naj bi bil nov naËin plaËevanja dajatev veliko primernejpi, saj bo zagotavljal enotnost kriterijev na obmoËju vse dræave, pre-preËeval samovoljno zvipevanje prispevkov s strani posameznih obËin in zagotavljal, da se bo del tako zbranega denarja preko dræave dejansko vraËal v projekte na obmoËju Drave. Po prvih izraËunih naj bi nova uredba v primerjavi s prejpnjim naËinom plaËevanja dajatev za Dravske elektrarne pomenila tudi za pribliæno tretjino manj stropkov. Brane JanjiÊ y 10 tnega programa, saj bo njegova raztegnitev na daljpe Ëasovno obdobje omogoËila zaporedno izvajanje nekaterih dejavnosti, kot so priprava poslovnih con in spodbude podjetnikom za investicije v teh conah. Razporeditev zneskov po letih bo po novem predlogu naslednja, leto 2003 - do 850 milijonov tolarjev, leto 2004 - do 850 milijonov, leto 2005 - do 800 milijonov in leto 2006 - do 750 milijonov oziroma skupaj do 4 milijarde 900 milijonov tolarjev. Brane JanjiÊ P OPOLNA RAZPOLOÆLJIVOST IN IZKORI©»ENOST Krpka jedrska elektrarna je februarja proizvedla 466.375 MWh elektriËne energije in jo v elektroenergetsko omreæje oddala 449.250 MWh. S tem je presegla meseËni naËrt za 4,5 odstotka. Elektrarna je bila stoodstotno razpoloæljiva in prav tako stoodstotno izkoripËena. Reko Savo so zaradi delovanja NEK dogrevali povpreËno za 2,5 stopinje Celzija od dovoljenih 3 stopinj. Deleæ najveËje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekoËih izpustih je bil v dovoljenih mejah. Februarja so v Krpkem uskladipËili dodatne ptiri sode z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Minka Skubic »iiHiiiimw DOSEDANJA VLAGANJA UPRAVI»ENA V elektrodistribucijskih podjetjih v tem Ëasu potekajo intenzivna dela za obnovo nizkonapetostnih in srednjenapetostnih omreæij, ki so bila popkodo-vana ob moËnem februarskem sneæenju. Eno so najnujnejpa dela za zagotovitev redne oskrbe z elektriËno energijo, drugo pa dela za temeljitejpo obnovo popkodovanih elektro omreæij (druga faza sanacije). Med najbolj prizadetimi obmoËji celjske elektrodistribucije so bila Zgornja Savinjska dolina, okolica Velenja, Celja, Lapkega, ©entjurja, Rogapke Slatine, Mokronoga, Sevnice, Breæic, Kr-pkega, Kozjanskega in Bizeljskega. Kot ugotavljajo na upravi Elektra Celje, se je pri selekciji in odpravljanju okvar ter vzpostavljanju rezervnih napajanj pokazalo, da so bila dosedanja vlaganja v avtomatizacijo srednjenapetostnih daljnovodov upraviËena. Z daljinsko opravljenimi stikalnimi manipulacijami na daljinsko krmiljenih odklopnih loËilnikih na daljnovodih so v podjetju prihranili veliko Ëasa in voæenj, kar je vplivalo tudi na hi-trejpe zagotavljanje elektriËne energije. Za dokon-Ëno sanacijo distribucijskih omreæij pa bo seveda potreben daljpi Ëas. Miro Jakomin NE KRŠKO PORAZUM VELJA, SKUPŠCINA APRILA Potem ko je slovenski parlament 25. februarja ratificiral pogodbo med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo, in sicer z 41 glasovi za od 63 navzocih poslancev, je sredi marca naše Ministrstvo za zunanje zadeve poslalo v Zagreb diplomatsko noto o ratifikaciji meddržavne pogodbe. K dodatku k ratifikaciji je bila priložena nota, s katero je slovenska stran obvestila hrvaško vlado, da bo slovenski del meddržavne komisije po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zavezan k spoštovanju evropskih direktiv glede rokov, v katerih bo treba urediti skladišce radioaktivnih odpadkov. Z izmenjavo not je pogodba zacela veljati. NE Krško je postala družba z omejeno odgovornostjo, katere družbenika sta Eles Gen in Hrvaško elektrogospodarstvo, vsak do polovice. Na ustanovni seji skupšcine nove slovensko-hrva-ške družbe, ki bo upravljala NE Krško, in je sklicana za 5. april 2003, bodo clani skupšcine izvolili nov nadzorni svet družbe in imenovali predsednika uprave s slovenske strani in njegovega namestnika s hrvaške strani. Minka Skubic ELEKTRO PRIMORSKA KAJ SE DOGAJA NA VOLOVJI REBRI? Mediji so februarja in marca precej poroËali o moænostih in ovirah za postavitev vetrnih elektrarn na Primorskem. Med drugim je bilo slipati, da razmipljanja o postavitvi vetrnic na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico navdupujejo lastnike zem-ljipË, razburjajo pa naravovarstvenike. Slednji so opozorili, da bi tovrstni objekti uniËili edinstveni æivljenjski prostor mnogih ogroæenih æivalskih in rastlinskih vrst. Ker smo napim bralcem æeleli predstaviti nekatere aktualne vidike pri uvajanju vetrne energije na Primorskem, smo v zaËetku marca skupali dobiti informacijo na upravi podjetja Elektro Primorska. Pojasnili so nam, da nam o tej problematiki za zdaj pe ne morejo posredovati podatkov. Miro Jakomin V OGNJU KAR NEKAJ NOVIH PROJEKTOV V Dravskih elektrarnah se letopnjo pomlad poleg nadaljevanja projekta prenove pripravljajo na uresniËitev pe nekaj novih zamisli, pri Ëemer je po besedah direktorja Danila ©efa v ospredju postavitev nove organiziranosti podjetja. Gre za nadaljevanje projekta, ki ga je zaËela æe prejpnja vodstvena struktura, a ni bil v celoti dokonËan. K sodelovanju pri postavitvi uËinkovitejpe organiziranosti bodo Dravske elektrarne pritegnile tudi zunanjega strokovnega sodelavca oziroma ustanovo, ki naj bi jim pomagala odgovoriti na vprapanje, kakpno naj bi bilo podjetje v spremenjenih trænih razmerah videti ne samo jutri, temveË tudi Ëez pet in deset let. Postavitev ustreznih dolgoroËnih ciljev podjetja naj bi, kot poudarja Danilo ©ef, bila tudi podlaga za sprejemanje vseh nadaljnjih poslovnih odloËitev. Sicer pa se poleg omenjene reorganizacije podjetja v Dravskih elektrarnah ta hip ukvarjajo tudi z naËrtovano tretjo fazo prenove, ki zajema posodobitev hidroelektrarne ZlatoliËje in naj bi bila predvidoma konËana do leta 2006. Termin-sko projekt pe ni podrobneje opredeljen, saj nekateri elementi pe niso v celoti obdelani, prav tako pa ga je treba tudi pe uskladiti in umestiti v okvire investicijskih naËrtov Holdinga slovenske elektrarne. Zelo zanimiva je tudi obuditev projekta gradnje Ërpalne hidroelektrarne Kozjak, za katero je bil idejni projekt sicer v celoti æe izdelan pred petnajstimi leti. V tem Ëasu se je veliko spremenilo, od tehnologije do energetskih potreb, pri Ëemer pa potreba po elektrarni, ki bi sistemu zagotavljala koniËno energijo, vse bolj narapËa. Projekt naj bi novelirali do konca leta, prvi podatki pa kaæejo, da bi plo v tem primeru za postavitev elektrarne z 250 do 300 MW moËi in tedensko akumulacijo. Brane JanjiÊ I ZVOLJEN NOVI SVET DELAVCEV Prvemu svetu delavcev, ki je bil v Dravskih elektrarnah izvoljen 15. marca 1999, je letos potekel ptiriletni mandat, zato so v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri soupravljanju razpisali volitve za novi delavski svet. Po uspepno opravljenih volitvah, ki so potekale po posameznih organizacijskih enotah, je 28. februarja na sedeæu podjetja potekala tudi ustanovitvena seja, na kateri so izbrali novega predsednika sveta delavcev in nekatere druge Ëlane v organih upravljanja. Tako je bil za novega predsednika sveta delavcev Dravskih elektrarn izbran Bojan MajheniË, ki je prejel sedem od devetih moænih glasov, na mesto podpredsednika pa z enakim rezultatom Tomaæ Mar-kelj. »lani sveta delavcev so med predlaganimi kandidati izvolili tudi tri predstavnike v nadzorni svet druæbe, in sicer bodo to po novem Bojan Maj- heniË, Tomaæ Markelj in Ervin Kos. Hkrati pa sta bila izbrana tudi predstavnika v svet delavcev HSE, ki sta v skladu z dosedanjo prakso predsednik in podpredsednik sveta delavcev druæbe. Kot nam je povedal novoizvoljeni predsednik sveta delavcev Dravskih elektrarn Bojan MajheniË, bodo v prihodnje najveË pozornosti namenili boljpemu obvepËanju zaposlenih, saj so po dosedanjih izku-pnjah ugotovili, da najbolj pkripa ravno pri izmenjavi informacij med svetom delavcev in zaposlenimi, ki imajo tako premalo podatkov za uËinko-vitejpe odloËanje oziroma ustrezno vkljuËitev v so-upravljalske procese v podjetju. Zato naj bi v kratkem uredili tudi posebno spletno stran, ki bo omogoËala veËjo interaktivnost med Ëlani sveta delavcev in zaposlenimi v podjetju. Brane JanjiÊ Foto Brane JanjiÊ S EMINAR O ORGANIZIRANEM TRGU Z ELEKTRI»NO ENERGIJO V hotelu Barbara v Fiesi je v organizaciji Izobra-æevalnega centra elektrogospodarstva 11. in 12. marca potekal strokovni seminar na temo Organiziranega trga z elektriËno energijo. Seminar je bil v prvi vrsti pripravljen za Ëlane nadzornih svetov, ki se pri sprejemanju odloËitev pogostokrat sreËu-jejo s teæavami, povezanimi z odprtjem energetskega trga, trgovanjem in novo terminologijo, tako da so bila tudi predavanja porazdeljena nekako v podobne tematske sklope. Uvodoma je tako beseda tekla predvsem o trgovanju z elektriËno energijo, njegovih znaËilnostih in tehniËnih teæavah, ki jih prinapa, nato sta predstavnika Borzena orisala temeljne znaËilnosti delovanja slovenske energet- Bojan Maj-heniË: Zaposlene naj bi pe posebej vkljuËili v naËrtovane procese nove organiziranosti Dravskih elektrarn. 11 5059 5059 12 Foto Brane JanjiÊ ske borze, v nadaljevanju pa so izhodipËa za poslovanje prenosnega in distribucijskih podjetij podrobneje opisali pe predstavniki Agencije za energijo. Drugi dan pa je bil bolj namenjen predstavitvi pravil za dostop do prenosnega omreæja, dolo-Ëitvam Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti in teæa-vam, s katerimi se pri svojem delu sreËuje uprav-ljalec prenosnega omreæja. Med uvodnimi besedami, ki jih je zbranim namenil sekretar za energetiko mag. Djordje Æebeljan, gre poudariti predvsem opozorilo, da se bo moral slovenski organizator trga pa tudi ves elektroenergetski sistem v kratkem sooËiti tudi s spremembami, ki jih pomeni priËa-kovana vkljuËitev Slovenije v Evropsko unijo. Prav tako pa je poudaril, da vlada pe vedno podpira tudi privatizacijo distribucijskih podjetij v vi-pini 25 odstotkov in ene delnice, pri Ëemer pa naj bi plo predvsem za izbiro takpnih stratepkih partnerjev, ki naj bi slovenskim distribucijskim podjetjem omogoËili uspepno delo tudi v razmerah odprtega evropskega trga z energijo. Po oceni udeleæencev je bil seminar dobro pripravljen in tudi zanimiv, organizator pa nam je zaupal, da so pogrepali veËjo udeleæbo zunanjih Ëlanov nadzornih svetov elektroenergetskih podjetij, katerim je bil omenjeni seminar pravzaprav namenjen. V dogovoru s pristojnim ministrstvom, kot pobudnikom tovrstnega izobraæevanja, naj bi zato v kratkem organizirali pe en podoben, a bolj strnjen seminar v Ljubljani. Brane JanjiÊ STROKOVNA POSVETOVANJA CIGRE IN CIRED MAJA V PORTOROÆU V Porotoroæu bo od 26. do 30. maja æe 6. konferenca slovenskih elektroenergetikov, ki sodi v sam vrh strokovnih posvetovanj in je namenjena izmenjavi domaËih in mednarodnih izkupenj na podro-Ëju elektroenergetskih sistemov. Kot je znano, je z osamosvojitvijo Slovenije nastala potreba po nadaljnji koordinaciji strokovnega dela na podroËju elektrogospodarstva in je bil zato marca 1992 ustanovljen Slovenski komite Mednarodne konference za velike elektroenergetske sisteme. Slovenija je nato avgusta istega leta na zasedanju v Parizu bila sprejeta med polnopravne Ëlanice mednarodne Cigre in postala tudi pridruæena Ëlanica njenega administrativnega komiteja, s Ëimer so bili izpolnjeni pogoji za nadaljnje uspepno delo slovenskih strokovnjakov v tej najpomembnejpi elektroenergetski strokovni organizaciji. Po prvem zasedanju v Ljubljani so sledili pe kongresi v Novi Gorici, Mariboru, Rogapki Slatini in na Bledu. Predstavniki slovenskega komiteja Mednarodne konference za velike elektroenergetske sisteme Sloko Cigre in sekcije Cired, ki je specializirana za problematiko s podroËja distribucije elektriËne energije, so tudi za tokratno zasedanje v Portoro-æu pripravili vrsto izjemno zanimivih in aktualnih tem, med katerimi gre pe posebej poudariti razpravo o privatizaciji slovenskega elektrogospodarstva ter problemih, povezanih z naËrtovano vno-viËno vkljuËitvijo juænoevropskega elektroenergetskega omreæja v zahodnoevropsko intrekonekcijo Ucte. Podrobnejpe informacije lahko dobite na spletni strani druptva Sloko Cigre na naslovu www.cigre-drustvo.si. Brane JanjiÊ f/llWiHUIIHI^Il'lHlhllWW POMO» ENERGETSKIM MENEDÆERJEM V okviru projekta OPET Slovenija, ki je namenjen promociji energetsko uËinkovitih tehnologij, in s podporo Centra za energetsko uËinkovitost pri Institutu Joæef Stefan je nedavno izpel prevod zanimive anglepke bropure z naslovom Vodenje in motiviranje zaposlenih za varËevanje z energijo. Knjiæica na pregleden naËin opozarja na kljuËne elemente pri spodbujanju zaposlenih k varËevanju z energijo, od opisa potencialnih ovir in naËinov njihovega premopËanja do izdelave in spremljanja konkretnih energetskih naËrtov v podjetjih. Skratka, gre za uporaben priroËnik, ki bo posameznikom v podjetjih, ki jim skrb za uËinkovitej-po rabo energije ni tuja, vsekakor lahko v veliko pomoË pri oblikovanju in spremljanju uËinkov lastnega dela. Ali Ëe povzamemo kar poglavitne sklepne misli. Uvajanje in izvajanje dobrega energetskega menedæmenta je eden najenostavnejpih nacinov povecevanja ucinkovitosti poslovanja in zmanjševanja stroškov, saj lahko v sorazmerno kratkem casu in le z reorganizacijo že obstojecih procesov dosežemo prihranke v višini 5 do 10 odstotkov vseh stroškov za energijo. Brane JanjiÊ Z©LA ZLOÆENKA O AARHU©KI KONVENCIJI Pod okriljem Slovenskega E-foruma je pred kratkim v obliki stripa izpla zanimiva zloæenka o Aar-hupki konvenciji in dejavnosti mreæe EDA Network. Kot so zapisali avtorji, ima vsakdo pravico vedeti, kaj se dogaja z okoljem. Med drugim so poudarili tudi naslednje temeljne vidike Aarhupke konvencije: prost dostop do informacij o okolju, moænost sodelovanja pri odloËanju, ki vpliva na okolje, ter dostop do pravnega varstva o okoljskih zadevah. Mreæa EDA Network je bila ustanovljena leta 2001, in sicer na pobudo danske okoljske nevladne organizacije Severin. Namenjena je povezavi nevladnih okoljskih organizacij jugovzhodne Evrope ter pretoku informacij in izkupenj. V mreæo je trenutno vkljuËenih okrog 13 okoljskih nevladnih organizacij iz Slovenije, Hrvapke ter Bosne in Hercegovine, v prihodnje pa se bo mreæa razpirila pe v druge dræave v jugovzhodni Evropi. Predstavniki EDA Network so doslej pripravili æe veË seminarjev in na njih predstavili pomen Aar-hupke konvencije, med svojevrstne akcije pa sodi tudi promocija s privlaËnim stripom, ki naj bi bil dostopen pirpemu krogu ljudi. Miro Jakomin SINDIKAT ENERGETIKE BO ©E NAPREJ VODIL FRANC DOLAR V hotelu Habakuk v Mariboru je 20. marca potekal tretji kongres Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki so se ga poleg delegatov iz posameznih sindikalnih organizacij udeleæili tudi ptevilni gostje iz domovine in tujine, med katerimi so denimo bili predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dupan SemoliË, dræavni sekretar za energetiko mag. Djordje Æebeljan, direktor Hol-dinga Slovenske elektrarne mag. Drago Fabijan, predsednik GIZ Distribucije Peter PetroviË, direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef, podpredsednik krovnega evropskega sindikata rudarstva, kemije in energetike Jean-Michel Klampuch, predstavnik evropske federacije delavcev v energetskem sektorju Jan-Williem Goudriaan, predsedniki sindikalnih organizacij Vipjegrajske skupine, dræav nekdanje Jugoslavije in Bolgarije. DrugaËe pa je bil kongres programsko volilne narave, saj so delegati po podrobnej-pem pregledu dosedanjega dela izvolili predsednika in podpredsednike ter Ëlane nadzornega sveta in statutarne komisije. Tako bo sindikat tudi v naslednjem mandatnem obdobju vodil dosedanji predsednik Franc Dolar, najveË glasov za podpredsednike pa so delegati namenili Iztoku Cilenpku, Joæetu Kopinji in Juriju Ævanu. Kot je bilo slipa-ti, bo v ospredju dela sindikata pe naprej skrb za zagotovitev ekonomske in socialne varnosti zaposlenih v energetiki in spoptovanje sklenjenih kolektivnih pogodb, precej dela pa sindikat Ëaka tudi v zvezi z napovedanim nadaljnjim prestrukturiranjem in privatizacijo elektrogospodarstva. Kot je poudaril Franc Dolar, SDE ne bo pristal na brezglavo odpupËanje delavcev, saj je prepriËan, da je dela dovolj za vse, pri Ëemer pa bo treba poiskati tudi nekatere nove træne nipe. Kot zelo dobro je ocenil tudi dosedanje delo ekonomsko socialnega sveta, ki je bil ustanovljen ravno z namenom, da bi pomagal tvorno razrepevati pere-Ëa vprapanja. DrugaËe pa naj bi sindikat dejavnosti delavcev energetike pe naprej krepil tudi stike s sorodnimi evropskimi sindikati in vlogo v kljuËnih evropskih sindikalnih organizacijah, kjer je, sodeË po mnoæiËni udeleæbi vseh vidnejpih evropskih panoænih sindikalistov, æe doslej zelo cenjen. Naj pe omenimo, da je SDE minulo poslovno leto sklenil pozitivno ter da bo del preseænih sredstev v vi-pini 2,8 milijona tolarjev namenil za potrebe solidarnostnega sklada. Slednji je lani pomagal 27 Ëlanom sindikata, in sicer s pomoËjo v skupni vipini pribliæno ptiri milijone tolarjev. Brane JanjiÊ E NERGETSKO ZDRUŽENJE ISCE NOVA POTA Dr. Franc Žerdin, predsednik Združenja za energetiko pri GZS, opozarja, da so si razlicni interesi predstavnikov energetskih podrocij v vse vecjem nasprotju, kar precej ovira normalno delo združenja. Zato so se odlocili za pripravo projektne študije, ki naj bi dala podlage za reorganizacijo združenja. Kljub velikim oviram je bilo delovanje združenja v letu 2002 razmeroma uspešno, kar pomeni dobro podlago za uresnicevanje prihodnjih nalog. Med letošnje dejavnosti sodijo tudi priprave na volitve organov združenja. Med projekti, ki so jih lani uresnicevali v Združenju za energetiko, je dr. Franc Žerdin omenil izdelavo ocene vrednosti nepremicnin ter strojev in opreme podjetij elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije ter pripravo predloga metodološkega pristopa k programu reševanja nasedlih investicij. Poleg tega je omenil tudi sodelovanje pri pripravi NEP, obravnavo predloga uvedbe modela oblikovanja cen elektricne energije za tarifne odjemalce in 2. konferenco o sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru z naslovom Graditev elektroenergetskih in plinovodnih omrežij ter njihova sprejemljivost v prostoru (v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije). Glede pomembnih zakonodajnih okvirov je povedal, da še naprej ostaja potreba po izdelavi predloga zakona ali predpisa o koncesijah za raziskovanje in izkorišcanje ogljikovodikov ter zakona ali predpisa o programu razgradnje NEK po koncu obratovanja. Poudaril je tudi, da je leto 2003 za energetske družbe pomembno z vidika hitre in uspešne prilagoditve novostim, ki jih prinaša tuja konkurenca na podrocju odprtega trga z elektricno energijo in zemeljskim plinom. Združenje za energetiko bo moralo iskati poti za cim boljše sodelovanje z vlado in Ministrstvom za okolje, prostor in energijo pri doseganju skupnega cilja usposobitve podjetij za uspešno in profitabilno poslovanje na skupnem evropskem trgu z elektricno energijo in zemeljskim plinom. Izhodišca za letošnje delo Prvo pomembno izhodišce za letošnje delo Združenja za energe- Foto Miro Jakomin Dr. Franc Zerdin, predsednik upravnem odbora Združenja za energetiko pri GZS, je povedal, da je doslej na tej funkciji deloval že dva mandata in na letošnjih volitvah organov združenja ne bo vec kandidiral. tiko so dejavnosti s podroËja GZS, kamor sodijo spremljanje gospodarskih gibanj, ekonomska politika, sistem izobraæevanja, carinska tarifa, ekonomski odnosi s tujino, vkljuËevanje v mednarodne gospodarske zveze itd. Drugo izhodipËe je spremljanje in vkljuËevanje v dejavnosti dræave pri oblikovanju in sprejemanju stratepkih dokumentov, zakonov, predpisov, pravilnikov in uredb s podroËja oskrbe z energijo. Tretje izhodipËe je spremljanje in vkljuËevanje v usklajevanje slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije ter spremljanje uveljavljanja evropskih energetskih dokumentov. Poleg tega pa obstaja pe vrsta drugih izhodipË, med katerimi posebej omenimo sodelovanje pri izdelavi NEP, priprave na volitve organov zdruæenja, spremljanje naËrto-vanja in izvajanja investicij v energetske objekte, vkljuËevanje v dejavnosti na podroËju uporabe obnovljivih virov energije in pe bi lahko naptevali. Glede letopnjih aktualnih nalog omenimo pe, da je Zdruæenje za energetiko predlagalo izdelavo treh razvojno raziskovalnih ptu-dij, kot so EkonometriËna analiza dejavnikov tehnolopkega napredka pri uporabi energetskih surovin na Slovenskem, Razvoj programov certifikatskega pridobivanja znanja in izobrazbe na podroËju energetskih dejavnosti ter Analiza delovanja evropskega trga elektrike in zemeljskega plina v luËi slovenske liberalizacije trgovanja s tema dobrinama. Miro Jakomin ZAPIRANJE NUKLEARK Belgijci nameravajo med letoma 2015 in 2025 zapreti svojih sedem jedrskih reaktorjev, natanËneje ob datumih, ko se bo iztekla njihova 40-letna doba obratovanja, se je odloËila vlada v tej dræavi. Toda ob tem je pe dopustila moænost, da v primeru pomanjkanja elektriËne energije regulator trga vendarle dopusti podaljpanje delovanja posameznih jedrskih elektrarn. Man-ko elektriËne energije, ki bo nastal zaradi zapiranja, naj bi proizvajalci v naslednjih 25 letih nadomestili z obnovljivimi viri energije. TRI PONUDBE ZA TALUM Za nakup 85,78-odstotnega deleæa v Talumu (njegov veËinski lastnik je pe vedno Eles) so do roka prispele tri ponudbe. Najresnejpi kandidat med njimi je norvepka druæba Hydro Aluminium, ki je del skupine Norsk Hydro, poleg nje pa so odkup ponudila pe madæarski Magyar Aluminium in slovenska druæba Sinal. Komisija za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje kapitalske naloæbe v Talumu naj bi ob pomoËi finanËnega svetovalca preverila ustreznost prispelih ponudb in izbrala ponudnike, ki bodo lahko oddali zavezujoËe ponudbe za nakup. Kdaj bo potekal drugi krog izbora novega lastnika edinega slovenskega proizvajalca aluminija, ni znano, postopek pa bi lahko trajal tudi veË mesecev. Finance 5. marec VERBUND ZAHTEVA ODŠKODNINO Slovensko-avstrijsko podjetje Sava, d.o.o., od slovenske vlade s toæbo zahteva izplaËilo 58 milijonov evrov odpkodnine, ker vlada s Savo, ki jo je leta 1998 izbrala za koncesionarja, ni podpisala pogodbe za gradnjo petih elektrarn na spodnji Savi. Verbund izplaËilo omenjene vsote zahteva kot povraËilo za stropke izdelave dokumentacij in ptudij ter za izgubljeni naËrtovani dobiËek. Kot je znano, se je konec lanskega leta z Ver-budom za odkup dokumentacije in ptudij oziroma 35-odstotnega deleæa v Savi pogajal tudi Holding Slovenske elektrarne, vendar pogajanja niso bila uspepno konËana. Delo, 5. marec SLOVENIJA SE ZANIMA ZA ODKUP NEK Slovenija je zainteresirana za odkup hrvapkega deleæa jedrske elektrarne Krpko in takpen predlog je bil hrvapki strani æe nekajkrat posredovan, vendar pa naj bi Hrvapka vztrajala pri solastniptvu. To je v izjavi za hrvapki Nedeljnji jutranji list povedal slovenski minister za okolje, prostor in energijo Janez KopaË, ki je med drugim pe dejal, da je NEK po letu 1998, ko je upravljanje prevzela Slovenija, proizvodnjo poveËala za pest do sedem odstotkov ter obnovila vrsto naprav, tako da je danes na trgu vredna precej veË kakor pred ptirimi leti. Hkrati je dodal, da so hrvapke ocene vrednosti njihovega deleæa nerealne, saj se govori o 700 milijonih dolarjev, kar je dvakrat veË od vrednosti nove elektrarne. Naj spomnimo, da je podjetje British energy hrvapki deleæ ocenilo zgolj na 85 do 148 milijonov evrov. VeËer, 15. marec JANUARSKI ZASLUŽKI REALNO NlZJI Januarja zasluæene in februarja izplaËane plaËe so v primerjavi z mesecem prej realno nazadovale, saj naj bi po podatkih slovenskega statistiËnega urada v povpreËju v Sloveniji prvi letopnji mesec zasluæili 155.936 tolarjev ali za 4,8 odstotka manj kakor decembra lani. PreraËun plaË v evre tudi kaæe, da so februarski prejemki v povpreËju dosegli 1068 evrov bruto, od Ëesar je bilo za 394 evrov prispevkov in za 674 evrov Ëiste plaËe. Povedano nekoliko drugaËe, februarja naj bi v Sloveniji v povpreËju prejeli za dobrih 36 evrov manj kot mesec prej (5,1-odstotni padec), v primerjavi z lanskim februarjem pa za 31,5 evra veË (4,9-odstotna rast). Delo, 18.marec Priredil Brane JanjiÊ 15 RI NEP DOSEÆENA VISOKA SPREJEMLJIVOST Kot je sredi marca povedal koordinator Ivo Novak iz Urada za energetiko pri Ministrstvu za okolje prostor in energijo, v teh dneh zbirajo pripombe, kritike in pohvale na prvo inaËico osnutka Nacionalnega energetskega programa (NEP). S pripravo tega stratepkega dokumenta so dosegli veliko sprejemljivost stroke, saj je prispevke za flmodro knjiæico« pisalo veË kot 40 slovenskih strokovnjakov. Ko bo dokument usklajen v okviru Urada za energetiko in znotraj MOPE, ga bodo posredovali v nadaljnjo usklajevalno proceduro z drugimi ministrstvi. Strokovne podlage za pripravo NEP je v drugi polovici oktobra lani po naro-Ëilu Ministrstva za okolje, prostor in energijo pripravil Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Jasno pa je, da kljub velikemu prizadevanju pri usklajevanju razliËnih interesov ni bilo moË pripraviti takega dokumenta, ki bi poæel vsesplopno odobravanje. Kljub temu na Uradu za energetiko menijo, da je to gradivo sprejemljivo za veËino strokovnjakov. V bistvu ne gre za dokument vlade, parlamenta ali koga drugega, temveË predvsem za slovenski dokument o ravnanju z energijo. Skratka, to naj bi bil dokument slehernega slovenskega dræavljana. Prednost tudi uËinkoviti rabi energije Pri pripravi osnutka NEP so bila kot glavna izhodipËa upoptevana zanesljiva in varna oskrba z energijo, konkurenËnost cene vseh vrst energije (to je kljuËni pogoj za uspepen razvoj nacionalnega gospodarstva in socialne blaginje) ter vpliv na okolje, kar pomeni, da naj bi NEP z vsemi moænimi ukrepi minimiziral okoljske vplive vseh vrst ravna- Ivo Novak iz Urada za energetiko pri MOPE je povedal, da so s pripravo NEP dosegli veliko sprejemljivost stroke. Foto Miro Jakomin nja z energijo. Pomembno je tudi spodbujanje obnovljivih virov energije in izpolnjevanje direktiv Evropske unije glede doseganja zahtevanih deleæev do leta 2010. Nadalje je pomembna dolgoro-Ëna izboljpava konkurenËnosti proizvajalcev vseh vrst energije. Poleg tega daje NEP velik pomen tudi prednosti uËinkoviti rabi energije ter finanËnim in dav-Ënim spodbudam. In kaj vsebuje zadnja inaËica osnutka NEP? Poleg splopnega uvoda tudi oceno trenutnega stanja in priËakovanih sprememb, sedanjo rabo energije v Sloveniji, zunanje dejavnike, cilje razvoja ravnanja z energijo, oceno prihodnje porabe energije z ustreznim scenarijem gospodarskega razvoja Republike Slovenije, program mehanizmov za doseganje ciljev NEP ter izvajanje, financiranje in spremljanje NEP. Avtorji so pri pisanju tega dokumenta (vsebuje 76 strani) poleg æe omenjenih temeljnih izhodipË upoptevali tudi spremenjene okolipËine pri odpiranju trga z elektriËno energijo in trga s plinom ter smernice Evropske unije, ki bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo za nas postale obvezna zakonodaja. Na Uradu za energetiko naj bi pri pripravi konËne inaËice NEP Ëim bolj upoptevali pripombe strokovnih krogov in v naslednjih dneh uskladili pe zadnje odprte zadeve, potem pa bodo osnutek posredovali ministru Janezu KopaËu. Ko bo osnutek NEP usklajen na ravni MOPE, ga bodo posredovali v medmini-strsko usklajevanje, zatem pa v vladno in parlamentarno proceduro. Miro Jakomin VPRIPRAVI TUDI NEVLADNI NEP Razprava o Nacionalnem energetskem programu, ki sodi med najpomembnejpe programske dokumente Republike Slovenije, poteka na razliËnih strokovnih ravneh, tako v vladnih kot nevladnih krogih. Med nevladnimi organizacijami se je v smeri razmipljanj, kako pripraviti tak stratepki dokument, ki bo Sloveniji zagotovil uËinkovito ravnanje z energijo, pe najbolj angaæiral Slovenski E-forum. Pred kratkim je pripravil osnutek nevladnega NEP, ki vsebuje pest ciljnih in pest izvedbenih tez. Po besedah dr. Mihe Tomšica, predsednika strokovnega sveta Slovenskega E-foruma, so kot najpomembnejši strateški cilj opredelili bistveno bolj ucinkovito ravnanje z energijo (izboljšanje strukturnih indikatorjev). Drugi cilj je vecja kakovost oskrbe in strateška zanesljivost za nujne potrebe, pri cemer si energetsko intenzivno gospodarstvo zagotavlja položaj z lastnimi instrumenti. Pri tretjem cilju je govor o cenah energije, ki jih je treba za vse oblike energije spraviti na evropsko raven (obdavcitev glede na eksterne stroške). Cetrti cilj narekuje potrebo po zmanj-panju obremenjevanja okolja in prostora (NEP naj vsebuje presojo vplivov na okolje). Pri petem cilju je opredeljen krepkejpi razvoj uporabe obnovljivih virov ter razvoj lokalne energetike. Pri pestem cilju pa je zaËrtan razvoj ustvarjalnih zmogljivosti v energetskih tehnologijah. Poleg tega so v predlogu opredeljene tudi izvedbene teze, in sicer: priprava programov za razprpe-ne ukrepe, uËinkovito spremljanje indikatorjev razvoja, uËinko-vitost in javni nadzor nad delovanjem energetskih javnih sluæb, izstop dræave iz konkurenËnih (tr- Med stratepkimi cilji nevladnega Nacionalnega energetskega programa, ki ga je zasnoval Slovenski E-forum, je tudi zmanjpevanje obremenjevanja okolja in prostora. NEP in posamezni programi naj vsebujejo celovito presojo vplivov na okolje. Novo (poveËano) obremenjevanje prostora in okolja je sprejemljivo le, Ëe je povezano z znatnim izboljpanjem gospodarnosti, in Ëe je hkrati predvideno, da bodo drugi posegi v isti dejavnosti nadomestno zmanjpali obremenjevanje okolja in prostora. Dr. Miha TompiË, predsednik strokovnega sveta Slovenskega E-foruma. Foto Miro Jakomin ænih) dejavnosti, mednarodno delovanje za trajnostno energetiko in ohranitev hierarhije ciljev. Po besedah dr. TompiËa je treba zagotoviti, da se programi zaradi ptevilnih zahtev ne bi razvodeneli. Zato je dan pe toliko veËji poudarek na odgovornosti za uresni-Ëevanje NEP ter na kontroli in preverjanju doseækov. Slovenski E-forum bo ta osnutek posredoval v obravnavo tudi drugim nevladnim organizacijam in na podlagi povratnih informacij oblikoval konËni predlog nevladnega NEP. Miro Jakomin 17 DAJ DO DALJNOVODA BERI»EVO-KR©KO? Vlada se je februarja letos seznanila z razliËicami poteka trase novega 400 kV daljnovoda in dala privolitev za zaËetek izdelave lokacijskega naËrta. V najbolj-pem primeru naj bi daljnovod zaËel obratovati leta 2007. 18 Postavitev novega dvosi-stemskega 400 kV daljnovoda BeriËevo-Krpko v prvi vrsti pomeni ureditev prenosnih razmer na ozemlju Slovenije oziroma zaprtje 400 kV daljnovodne zanke, ki ta hip pe vedno poteka preko Hrvapke. Slovenski energetski sistem, ki je bil vËasih del jugoslovanskega, ima namreË danes povsem druge zahteve in potrebuje moËno povezavo med vzhodnim delom, kjer je veËina proizvodnje, in zahodnim, kjer je teæipËe porabe. Prenos energije ta hip poteka po enem 220 in drugem 400 kV daljnovodu v smeri Podlog-BeriËevo, ki pa sta vzporedna in kot takpna tudi bolj ranljiva. »e bi denimo priplo do kakpne veËje naravne nesreËe na obmoËju teh daljnovodov, bi se slovenski elektroenergetski sistem razpadel na dva dela, kar drugaËe reËeno pomeni, da je zaradi poteka daljnovodov po skoraj identiËnem prostoru moËno ogroæena tudi njihova zanesljivost. To je glavni energetski prenosni vidik, ki narekuje nujno gradnjo nove daljnovodne povezave med vzhodom in osrednjim delom oziroma zahodom dræave, drugi pa je predvsem iz-boljpanje vkljuËitve jedrske elektrarne Krpko v omreæje. Glede na dinamiko meddræavnih dogovorov med Slovenijo in Hrvapko ter varnosti delovanja Nuklearne elektrarne Krpko (izklapljanje 400 kV daljnovodov od NEK proti Hrvapki) namreË potrebuje NEK vsaj dva zanesljiva 400 kV daljnovoda za evakuacijo njene proizvedene elektriËne energije in za napajanje lastne rabe v primeru njenega neobratovanja. Brez zapletov ne gre Zamisel o postavitvi 400 kV daljnovoda med BeriËevim in Krpkim je stara æe dobrih 30 let, ko se je zaËelo z njegovo umestitvijo v energetske in prostorske naËrte Slovenije. Takrat je bila doloËena tudi trasa, opravljen je bil del posekov in izdano celo lokacijsko dovoljenje, a pozneje zaradi pomanjkanja denarja do gradnje te povezave ni priplo. Trasa je bila æe tedaj zelo dobro izbrana in je upoptevala vrsto dejavnikov, pri Ëemer so se v danapnjem Ëasu spremenile zgolj teæe posameznih elementov oziroma se je spremenil odnos do varovanja gozdnih in kmetijskih povrpin v korist slednjih. Kot nam je povedal vodja sluæbe za pripravo gradenj v Ele-su Alep Kregar, so ob obuditvi starih naËrtov ugotovili, da je veËina obËin spoptovala predvideni in æe rezervirani koridor in je veËji del trase ostal nepozidan. Naj ob tem navedemo 17. Ëlen energetskega zakona, ki navaja, da so izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti dolæni v svo- jih razvojnih dokumentih naËr-tovati obseg porabe in obseg ter naËin oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Poleg tega pa so lokalne skupnosti dolæne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge naËrte razvoja. »e objekti v nacionalnem energetskem programu ne bodo navedeni, obËine Foto Brane JanjiÊ Aleš Kregar: Vsak nov daljnovod je treba preveriti in oceniti s kar petindvajsetih razlicnih vidikov, tako da je vcasih nemogoce upoštevati vse želje. Vedno pa si na Ele-su prizadevamo izbrati naj-optimalnejšo rešitev. Kot æe reËeno, trenutno z nekaterimi lokalnimi skupnostmi pe vedno poteka usklajevanje dogovorov o optimalni trasi novega 400 kV daljnovoda, pri Ëemer se zaradi zapletov prvotno zastavljeni roki vse bolj odmikajo. DrugaËe pa je okvirni naËrt naslednji: letos in prihodnje leto naj bi sklenili vse proceduralne postopke, leta 2005 naj bi bile sklenjene vse pogodbe z lastniki zemljipË in izpeljani razpisi in sklenjene prve pogodbe z izvajalci in dobavitelji, konec leta 2007 pa naj bi daljnovod tudi dejansko zaËel obratovati. Sicer pa naj bi Eles za postavitev predvidenih 77 kilometrov novega daljnovoda porabil 6 do 7 milijard tolarjev. v prihodnje ne bodo mogle zagotavljati nujno potrebnih koridorjev za naËrtovane daljnovode. Tako torej o tem zakonodaja, praksa pa je æal najveËkrat dru-gaËna. V skladu z veljavno zakonodajo je Eles naroËil primerjalno ptudijo razliËic, ki je bila izdelana januarja 2000 in spomladi istega leta predstavljena tudi na obËinskih svetih, pri Ëemer se je pokazalo, da bi lahko novi daljnovod veËji del potekal po prvotni trasi, veË teæav pa je bilo le v obËinah, ki niso ustrezno zavarovale tega prostora. Tako so se te-æave pojavile v obËinah Krpko, Trebnje in Litija oziroma v novoustanovljeni ©martno pri Litiji, pri Ëemer pa smo doslej, pravi Alep Kregar, v veËini primerov zaplete s pomoËjo projektanta IBE in urbanista Savaprojekt ustrezno razrepili. ©e najveË te-æav je na litijskem obmoËju, kjer je precejpni del prvotno predvidene trase bil pozidan, njihova zahteva po obravnavi trase, ki smo jo tudi skupali kolikor je bilo mogoËe upoptevati, pa je bila, da se poipËe prostor, ki bo Ëim bolj odmaknjen od obstojeËih naselij. V tem Ëasu je priplo tudi do ustanovitve nove obËine ©martno pri Litiji, kjer je Eles æe nekajkrat skupal prikazati obstojeËo problematiko, a se na obmoËju ene izmed krajevnih skupnosti pe vedno precej zatika, saj krajani odloËno nasprotujejo kakrpnemu koli daljnovodu na njihovem ozemlju. Kljub temu Eles upa na pozitivno repitev, saj daljnovoda, ki je na vseh drugih ravneh æe usklajen, preprosto ni mogoËe premakniti povsem drugam. V Elesu smo, poudarja Alep Kre-gar, vsekakor pripravljeni na uskladitev najbolj optimalne ra-zliËice, saj nam je v interesu, da doseæemo dogovor in Ëim veËjo podporo prebivalstva tudi zaradi nadaljnjega sklepanja pogodb. Vendar pa se je treba zavedati, da obstajajo ptevilne omejitve. RazliËice repitve poteka daljnovoda so bile namreË med sabo primerjane z vidika ptevilnih vplivov na regionalni in urbani razvoj, na okolje, glede kriterijev gospodarnosti in energetske uËin-kovitosti ter druæbene sprejemljivosti, in sicer na obmoËju vseh osmih vpletenih obËin. Naj omenimo, da je prvega januarja letos zaËela veljati tudi nova zakonodaja, ki je precej poenostavila program priprave dræavnih lokacijskih naËrtov in v skladu s tem je vlada februarja tudi potrdila predlagano razliËico osnovne trase. Seveda pa sama vladna odlo-Ëitev pe ne pomeni tudi odprave vseh teæav, s katerimi se sreËuje-jo investitorji na terenu. Precej-pnjo teæavo pomeni tudi uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in æivljenjskem okolju, ki je pri nas mnogo strožja od priporocil EU. V tej luci, pravi Aleš Kregar, še zlasti pogrešamo boljše sodelovanje in skupen nastop še z drugimi izvajalci podobnih investicij, denimo distribucijo in Geoplinom, vsekakor pa bi se morali v razreševanje teh vprašanj dejavneje vkljuciti tudi predstavniki ministrstva oziroma urada za energetiko, saj se pogosto dogaja, da teža okoljskih argumentov prevlada nad energetskimi. Pa bi glede na pomen in vlogo energetike za gospodarski razvoj države moralo dostikrat biti drugace. Brane JanjiË ilii'/'kiif'B INA KUPUJE AVSTRIJSKU AVANTI GROUP Hrvapka naftna druæba Ina naj bi po trimeseËnih tajnih pogajanjih vendarle kupila avstrijsko Avanti Group, podjetje za distribucijo naftnih derivatov s sedeæem na Dunaju. Za zdaj konËna cena druæbe, ki ima v lasti 189 bencinskih servisov v Avstriji, na Madæarskem, Slovapkem, »epkem, Romuniji in Bolgariji ter skladipËne prostore na Dunaju, pe ni znana, vendar pa naj bi se po neuradnih podatkih gibala okrog 50 milijonov evrov. Toda poleg tega bo morala Ina prevzeti pe 90 milijonov evrov dolga - druæba je namreË pred dvema letoma skoraj bankrotirala -, kar pa pe vedno dosega le polovico nominalne vrednosti bencinskih servisov. Edini resnejpi konkurent Ini pri tem nakupu je bil avstrijski OMV, a glede na to, da je v zaËetku februarja od BP æe kupil 313 bencinskih servisov, so njegove æelje po nadaljnjih prevzemih ta hip manjpe. »e bo Ini uspel prvi prevzem v tujini, bo ta hrvapka druæba uresniËila æe pred Ëasom naznanjeno æeljo postati regionalni igralec, dodatni bencinski servisi pa ji bodo omogoËili vstop na evropski trg. STA 19 AJ SE OBETA ELEKTRODISTRIBUCIJI? V tem Ëasu v vodstvih elektrodistribucijskih podjetij precej razmipljajo o tem, kako pe bolj racionalizirati poslovanje in kako se Ëim bolj pripraviti na vstopanje zasebnega kapitala. ©e zlasti je veliko govora o Projektu koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v distribucijskem sistemu, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete. Kaj se dogaja na tem za zdaj pe precej skrivnostnem prizoripËu? Kakpni bodo prvi koraki privatizacije v elektrodistribuciji? 20 Znano je, da so avtorji tega projekta na podlagi izho-dipË glede produktivnosti zaposlene delovne sile v elektrodistribuciji, dopolnilnih dejavnosti, strategij evropskih elektroenergetskih podjetij ter nove zakonodaje in stratepkih usmeritev Slovenije predlagali, da se distribucijska podjetja organizirajo v tri velika podjetja: Elektro Ljubljana, Elektro Zahod in Elektro Vzhod. Za informacijo o tej problematiki smo ponovno zaprosili vodstvo GIZ distribucije elektriËne energije. Kot je povedal poslovodja Alojz Saviozzi, se v okviru njihovega zdruæenja v tem trenutku ne bodo opredeljevali do posameznih predlogov, to bodo distribucijska podjetja storila samostojno. Ob tem nam je pe svetoval, naj se obrnemo na posamezna podjetja, Ëe æelimo izvedeti, kakpna so njihova stalipËa. To smo tudi storili, vendar smo kmalu ugotovili, da je zadeva pe vedno precej skrivnostna. Nekateri sogovorniki so menili, da so æe vse povedali, drugi so nas napotili na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (pogovor nameravamo opraviti prihodnjiË), tretji se niso odzvali, v delu distribucije, kjer se zavedajo potrebe po obvepËanju elektrogospodarske javnosti, pa smo vendarle naleteli na ugodnej-pi odziv. UËinki ekonomije obsega so zadostni Po informaciji iz uprave Elektra Ljubljana so avtorji v Projektu koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucij-skem sistemu ugotovili, da ima Elektro Ljubljana dovolj velik trg in da lahko podjetje deluje s skoraj vsemi temeljnimi dejavnostmi na ravni optimalne velikosti. UËinki ekonomije obsega so zado- stni in zato ni potrebe, da bi se geografsko pirilo podroËje delovanja podjetja. VeËji del dejavnosti je take narave, da lahko deluje na optimalnem obsegu poslovanja, manjpi del dejavnosti pa bi primeren obseg pridobil v sodelovanju z ustreznim stratepkim partnerjem. Na podlagi tega izhaja, da Elektro Ljubljana tudi naprej opravlja svojo dejavnost na celotnem obmoËju, kot ga je 25. maja 2000 s sklepom doloËila vlada RS, saj sedanja organiziranost pomeni zaokroæeno celoto distribucijskega omreæja, katere tehnolopki razvoj je bil pogojen s konfiguracijo terena. Elektro Ljubljana se je v skladu z energetskim zakonom in podzakonskimi akti reorganizirala tako, da je æe leta 2001 zagotovila spremljanje poslovanja posameznih reguliranih in trænih dejavnosti v skladu z zakonodajo. Notranji ukrepi, katere je sprejela uprava za izboljpanje in racionalizacijo poslovanja, se odraæajo v poveËevanju produktivnosti. Ta se je od ustanovitve podjetja leta 1990 poveËala z 215 odjemal- Vlada je v zaËetku marca naredila pe en korak pri privatizaciji distribucijskih podjetij. FinanËno ministrstvo je za predsednika komisije, ki naj bi izpeljala privatizacijo petih distribucijskih podjetij, predlagalo Rajka Pirnata, profesorja z ljubljanske pravne fakultete. Ob njem so Ëlani privatizacijske komisije pe Miha Juhart s pravne fakultete, Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete, Anton ÆuniË s finanËnega ministrstva, Valter Vodopi-vec iz SDE Slovenije ter Jasna Kalpek in Djordje Æebeljan z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Kot ugotavljajo avtorji ptudije o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistri-bucijskem sistemu, bi vsa tri predlagana podjetja (Elektro Ljubljana, Elektro Zahod in Elektro Vzhod) morala imeti doloËene tipiËne podjetnipke lastnosti. Usmerjena bi morala biti h kupcu, poleg elektri-Ëne energije bi morala ponujati tudi druge energetske in komunalne storitve s podroËja povezanih dejavnosti, razviti bi morala ustrezno trgovanje z elektriËno energijo, hkrati pa bi se morala z ustanavljanjem stratepkih (holdinpkih) vrhov po eni strani centralizirati, z ustanavljanjem hËerinskih podjetij pa decentralizirati. cev/zaposlenega na 309 odjemalcev/zaposlenega, kar je povsem primerljivo z referenËno vrednostjo iz ptudije. Ugotavljajo pa, da samo z notranjimi ukrepi, ob danih zunanjih pogojih poslovanja, podjetje ne more poslovati pozitivno, saj prodajno ceno elektriËne energije na tarifnem delu doloËa vlada, nakup energije pa je mogoË le na domaËem trgu. Menijo, da je ureditev te problematike prvi pogoj in podlaga za obetaven vstop zasebnega kapitala v delnipko druæbo Elektro Ljubljana. Za sklepe pe prezgodaj Kot so povedali na upravi delnipke druæbe Elektro Gorenjska, Foto Dušan Jež ptudijo o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodi-stribucijskem sistemu uporabljajo kot smernice pri analiziranju in ËipËenju dejavnosti. Po naroËi-lu Ministrstva za okolje, prostor in energijo so pripravili akcijski program, po katerem opravljajo analize dejavnosti, produktivnosti, moænega izloËanja itd. Z ure-sniËitvijo posameznih faz programa se resno ukvarjajo in meseËno poroËajo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Za sklepe in predloge o pravi smeri reorganizacije je pe prezgodaj. V Elektru Gorenjska pupËajo odprto pot tudi povezovanju z Elektro Primorsko v Elektro Zahod, kakor predlaga omenjena ptudija. Menijo pa, da bi morala elektrodi- stribucijska podjetja skupaj ustanoviti druæbo, ki bi se ukvarjala z nakupom in prodajo elektriËne energije za upraviËene odjemalce. Poudarili so tudi, da bi morali vso slovensko energetiko povezati oziroma organizirati v kon-cern, sicer bo prelahek plen evropskih trgovcev. Miro Jakomin 21 NUJNO POVI©ANJE TARIFNIH POSTAVK Direktorji distribucijskih podjetij Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Primorska in Elektro Maribor so vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo 12. marca 2003 predlagali poveËanje tarifnih postavk za prodajo elektriËne energije tarifnim odjemalcem. Iz obpirne predstavitve nezavidljivega poloæaja distribucije in argumentov, ki govorijo v prid povipanju cen, povzemamo nekatere pomembnejpe ugotovitve. 22 Vtem predlogu so direktorji med drugim zapisali, da so iz sredstev javnega obvepËanja izvedeli, da vlada Republike Slovenije za letos naËrtuje podraæitev elektriËne energije le v vipini 7,2 odstotka, in to pele 1. maja. Tak ukrep bo sicer zmanjpal izgubo v distribucijski dejavnosti za pri-bliæno eno tretjino, na 5.505 milijonov tolarjev, kolikor bo znapa-la izguba dejavnosti po naËrtova-ni podraæitvi. Opozorili so tudi, da zaradi dolgoletne podhranjenosti distribucijska podjetja ne razpolagajo s prostimi obratnimi sredstvi, in se vsak dan sreËujejo z vedno veËji-mi likvidnostnimi teæavami, zato je edina kratkoroËna repitev dodatno zadolæevanje. Tako se ne-repeni problemi v poslovanju iz leta 2002 prenapajo v letopnje leto in se dodatno poveËujejo, ko-piËili pa se bodo pe leta 2004. Prihodnje leto priËakujejo poleg ne-repenih zaostankov iz let 2002 in 2003 tudi rast cene elektriËne energije pri proizvajalcih in po-veËanje stropkov za uporabo om-reæij. Omenili so tudi podatek, da cena elektriËne energije tarifnim odjemalcem æe samo v obdobju od leta 2000 do 2002 relativno zaostaja za rastjo æivljenjskih po-trebpËin za 5 odstotkov. Ob tem ugotavljajo, da bo treba do 1. januarja 2004 poveËati tarifne postavke za dodatnih 5,6 od- stotka, kar bi jim zagotovilo ustrezno raven cene za tarifne odjemalce za leto 2004. To pove-Ëanje pa pe ne vkljuËuje stropkov in vraËila kreditov, najetih za pokritje poslovanja v letu 2003, saj jim pogoji najema niso znani. Prav tako priËakovano dodatno povipanje cene tarifnim odjemalcem za 5,6 odstotka ne vkljuËuje morebitnega poveËanja cene za nakup elektriËne energije in æe sprejetega poveËanja cene za uporabo omreæij v letu 2004 in 2005. Pri tem poudarjajo, da gre pri vseh korekcijah omreænine za realno poveËanje, zato je treba k tej korekciji dodati (v skladu z modelom) pe vpliv rasti industrijskih cen. Posebej so tudi opozorili, da zaradi dolgoletne podhranjenosti distribucijska podjetja ne razpolagajo s prostimi obratnimi sredstvi in se vsak dan sreËujejo z vedno veËjimi likvidnostnimi problemi, ki se zaradi nezmoænosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti æe prenapajo na proizvodna podjetja in Eles, in je edina kratkoroËna repitev dodatno za-dolæevanje. Na podlagi podatkov o naËrtova-nih prihodkih, stropkih nakupa elektriËne energije po sklenjenih bilateralnih pogodbah, dostopa do elektroenergetskega omreæja in stropkih poslovanja direktorji ugotavljajo, da bodo poslovanje podjetij na podroËju dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem v letu 2003 sklenili z 8.997 milijonov tolarjev izgube (to so v predlogu podprli s konkretnimi podatki). Ob tem so poudarili, da se bo cena za uporabo omreæja letos oziroma glede na cenik v letu 2002 poveËala za 13,76 odstotka, medtem ko je cena elektriËne energije letos padla na raven 97,8 odstotka. Glede na to so vlado zaprosili, da distribu- Foto Miro Jakomin cijskim podjetjem ob nujni po-draæitvi v predvideni vipini omo-goËi najem ustreznih kreditov za premostitev naËrtovanih likvidnostnih teæav v letu 2003, zaradi predvidene izgube v poslovanju v vipini 5.505 milijonov tolarjev. Miro Jakomin Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ distribucije elektriËne energije, je povedal, da predlog direktorjev o nujnem povipanju tarifnih postavk vsebuje tudi potrebne tabele, primerjavo cen in druge priloge. S tem so pe dodatno utemeljili potrebo po dvigu cen elektriËne energije. AÆELEN NOV MODEL DOLO»ANJA CEN Cene elektriËne energije za tarifne odjemalce, po zakonu o kontroli cen in energetskem zakonu, v Sloveniji pe vedno dolo-Ëa vlada z uredbami o doloËitvi najvipjih postavk za prodajo elektriËne energije. ObstojeËi mehanizem doloËanja cen elek-triËne energije za tarifne odjemalce pa ni najboljpi, saj prinapa distribucijskim podjetjem velike izgube. Zuveljavitvijo energetskega zakona so bili odjemalci elektriËne energije razdeljeni na dve kategoriji, in sicer na upraviËeni odjem in na tarifni odjem. Prvega aprila 2001 so upraviËeni odjemalci dobili pravico in moænost, da kupujejo elektriËno energijo na trgu, medtem ko je oskrba tarifnih odjemalcev opredeljena kot gospodarska javna sluæba. Tarifni odjemalci so vsi odjemalci elek-triËne energije s prikljuËno (obraËunsko, nazivno ali pogodbeno) moËjo do vkljuËno 41 kW. Gospodarsko javno sluæbo dobavo elektriËne energije tarifnim odjemalcev v skladu z uredbo o naËinu izvajanja gospodarskih javnih sluæb s podroËja distribucije elektriËne energije (uredba) opravljajo javna podjetja, ki so na doloËenem obmoËju ustanovljena za opravljanje distribucije elektriËne energije, ki je prav tako gospodarska javna sluæba. Gospodarska javna sluæba dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem po doloËilih uredbe obsega zagotavljanje elektriËne energije tarifnim odjemalcem, prodajo elektriËne energije tarifnim odjemalcem v skladu s tarifnim sistemom za prodajo elekt-riËne energije na distribucijskem omreæju in obvepËanje tarifnih odjemalcev o gibanjih in znaËil-nostih njihove porabe. Dobavitelj elektriËne energije mora po- skrbeti za to, da imajo tarifni odjemalci ves Ëas zagotovljeno vso elektriËno energijo v skladu s pogodbo o dobavi. Po energetskem zakonu in uredbi so v distribucijskih javnih podjetij organizirali poslovne enote za opravljanje dejavnosti prodaje elektriËne energije tarifnim odjemalcem. V okviru teh enot se naËrtujejo obseg porabe elektriËne energije in nakup potrebne elektriËne energije, sklepanje pogodb za dostop do prenosnega in distribucijskega omreæja v imenu in za raËun tarifnih odjemalcev, sklepanje pristopnih pogodb z odjemalci, spremljanje dejanske porabe in ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj od predvidene dinamike in obsega porabe, obvepËanje odjemalcev o njihovi porabi in fakturiranje z izterjavo. Energetski zakon nedvomno pomeni zelo pomemben korak k doseganju liberalizacije energetskega trga v Sloveniji in je osredotoËen na ureditev delovanja energetskega sektorja na naËin, da vnapa elemente trænih mehanizmov v tiste sektorje, ki so zaradi vezanosti na omreæja naravni monopoli. To pa pomeni, da se bodo z Energetskim zakonom zagotavljale razmere za varno in zanesljivo oskrbo z energijo po trænih naËe-lih. Hkrati naj bi se zagotavljala tudi konkurenËnost na energetskem trgu po naËelih nepristranskosti in preglednosti. DoloËila Energetskega zakona æe vplivajo na slovenski trg z energetskimi surovinami, v prihodnosti pa je priËakovati pe moËnejpi vpliv. Pri tem se prepletata spremenjeno povprapevanje in drugaËni pogoji konkurence pri ponudnikih energije. Slednje pa vpliva tudi na poloæaj podjetij za distribucijo elektriËne energije. Vlada mora tako vzpostaviti potrebne mehanizme, ki omogoËajo konkurenco pri proizvodnji in distribuciji ter sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za vstop neodvisnih proizvajalcev in drugih akterjev na trg. Potrebna je svoboda za kupce in prodajalce, da lahko medsebojno sodelujejo v skladu s postavljenimi pravili. Zato je treba oblikovati uravnoteæen in neodvisen sistem predpisov, ki bo omogoËil izvajanje tako zastavljene politike. Potrebe po modelu za oblikovanje cen tarifnim odjemalcem Ukrepi poveËevanja cenovne transparentnosti so pomembni dejavniki zagotavljanja trænih mehanizmov tako za proizvajalce energije kot tudi za odjemalce. Cene elektriËne energije morajo namreË dajati pravilne signale proizvajalcem in odjemalcem, hkrati pa morajo pokrivati tudi polne ekonomske stropke proizvodnje, uporabe prenosnega in distribucijskega omreæja. Navedeni razlogi narekujejo izdelavo pregledne metodologije za izra-Ëun tarifnih postavk za prodajo elektriËne energije razliËnim skupinam tarifnih odjemalcev. Strokovne podlage za izdelavo metodologije za doloËanje cen elektriË-ne energije za tarifne odjemalce dokazujejo, da je po zgledu drugih modelov oblikovanja cen ener-gentov smotrno tudi za elektriËno energijo uvesti mehanizem za nadzorovane spremembe konËne 23 V Sloveniji so trenutno v veljavi trije modeli za doloËanje cen energentov, to so za naftne derivate, zemeljski plin iz prenosnega sistema ter daljinsko ogrevanje. Predlagani model doloËanja cen elektriËne energije za tarifne uporabnike, tako kot veljavni modeli, sledi cilju izpolnjevanja kriterija transparentnosti, ki je kljuËni pogoj za izvajanje pregledne politike nadzora nad cenami naravnih monopolov. cene na podlagi vhodnih podatkov. Namen uvedbe metodologije je predvsem omogoËiti veËjo zanesljivost oskrbe z elektriËno energijo, veËji pregled nad delitvijo stropkov med skupinami tarifnih odjemalcev, veËji pregled nad posameznimi stropkovnimi elementi cene elektriËne energije (nabava, stropki za uporabo prenosnega in distribucijskega omre-æja ter storitve dobave elektriËne energije) ter pregledno, to je jasno in enostavno obvepËanje odjemalcev o vseh elementih raËuna za porabljeno elektriËno energijo. ObstojeËi mehanizem admini- strativnega doloËanja cen posle-diËno prinapa podjetjem za distribucijo elektriËne energije velike izgube, kar neposredno pomeni manjpi obseg investicij in vzdræevanja. Izkupnje iz tujine (ZDA) dokazujejo, da je tako stanje lahko katastrofalno za zanesljivost oskrbe in kakovost dobave elektriËne energije nasploh. Predlagana metodologija predvideva postopni izhod iz sedanjega poloæaja, saj bi prilagajanje cen potekalo v nekaj natanËno naËr-tovanih korakih. Subvencioniranje nekaterih energetskih odjemalcev v obliki plaËevanja nizkih cen elektriËne energije povzroËa velike træne razlike in ovira mehanizme za energetsko varËeva-nje ter strukturne spremembe v smeri uËinkovitejpe ekonomije. Metodologija sama po sebi loËi stropke, ki jih povzroËajo tarifni odjemalci, od stropkov, ki jih po-vzroËajo drugi odjemalci elektriË-ne energije. Ukrepi poveËevanja cenovne transparentnosti so pomembni dejavniki zagotavljanja trænih mehanizmov tako za proizvajalce energije kot tudi za odjemalce. Predlagana metodologija, ki jo je razvil Inptitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji IREET, predvideva spremembo konËne cene ob spremembi vhodnih parametrov, ki vplivajo na ceno elektriËne energije ter ceno za uporabo prenosnega in distribucijskega omreæja. Poglavitni elementi novega modela Poglavitni elementi predlaganega modela so ptirje, in sicer analiza stropkov in izhodipËne cene elek-triËne energije za tarifne odjemalce, razmejitev vseh stropkov na variabilni in fiksni del, doloËi-tev ponderjev fiksnih in variabilnih stropkov v skupnih stropkih, ter doloËitev pogojev za spremembo cene. Poglavitne elemente modela shematiËno prikazuje naslednja slika. 24 Na podlagi razmerja posameznih stropkov znotraj fiksnega in variabilnega dela je treba doloËiti matematiËno formulo spreminjanja v odvisnosti od makroekonomskih in drugih kazalcev, ki so vhodni podatki za doloËitev tarifnih postavk. Pri preraËunava-nju razmerij so po besedah mag. Djanija BreËeviËa zanemarili vse vplivne elemente, ki na konËno ceno vplivajo manj kot 0,2 odstotka. Sprememba cene se pre-raËunava na podlagi povpreËne spremembe stropkov vseh tarifnih odjemalcev po naslednji formuli: C = Cx| ax+ ix F V Analiza tarifnih sistemov v izbranih dræavah EU je pokazala, da se z odpiranjem trga vedno bolj uveljavljajo metodologije spreminjanja cen za tarifne odjemalce na podlagi stropkovnih elementov. Predlagana metodologija bo tudi pri nas omogoËala periodiË-no spreminjanje tarifnih postavk na podlagi spremembe stropkov nabavljene energije, stropkov za omreænino ter inflacijskih indikatorjev (indeks cen æivljenjskih potrebpËin, indeks cen industrijskih proizvodov, indeks cen rasti plaË v gospodarstvu ...). Metodologija predvideva tri loËene stro-pkovne sklope - stropke za energijo, omreænino in stropke dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem. Stropek za nabavljeno energijo se v modelu izraËunava na podlagi pogodb med dobavitelji elektriËne energije in distribucijskimi podjetji. Stropek omre-ænine je v modelu vhodni podatek, ki je oblikovan na podlagi Pravilnika o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreæij in kriterijev za upraviËenost stropkov Agencije za energijo. Stropek storitve dobave elektriË-ne energije tarifnim odjemalcem je sicer relativno majhen (pribli-æno 3 odstotke), vendar ga je treba upoptevati. Pri izdelavi metodologije je bila analizirana mo-ænost uvedbe socialne tarifne postavke. Na podlagi izkupenj iz tujine ter stanja v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da te tarifne postavke ni mogoËe dodati v nobeno od obstojeËih tarifnih skupin. Analiza prelivanja stropkov je pokazala na dodatne nevarnosti preliva- nja stropkov, ki ga bo poslediËno povzroËil proces odpiranja trga elektriËne energije. Sklepna misel Uvedba predlaganega modela bi bila za Slovenijo smotrna odloËi-tev predvsem s stalipËa zanesljivosti oskrbe ter transparentno-sti raËuna za tarifne odjemalce elektriËne energije. Stropkovni element, ki pomeni dobavljeno energijo, je treba v prihodnje ˜optimirati« predvsem z vidika pogodbenih parametrov med proizvajalci ter distribucijskimi podjetji. ProuËiti je treba træne razmere pri nabavi elektriËne energije za tarifne odjemalce ter na podlagi teh ugotovitev upopte-vati razmere pri oblikovanju cen elektriËne energije za tarifne odjemalce. Po vzoru drugih dr-æav bi bilo treba prouËiti tudi moænost uvajanja socialne tarife v obstojeËe sheme dræavne socialne politike. Vipina omreænine za uporabo distribucijskega omre-æja, ki jo doloËa Agencija za energijo, mora omogoËati nadaljnji razvoj distribucijskega omreæja, zlasti z vidika poveËevanja zanesljivosti dobave in kakovosti elektriËne energije. Mag. Djani BreËeviË Omenjeno metodologijo je mag. Djani BreËeviË predstavil na 17. seji upravnega odbora Zdruæenja za eneregetiko GZS. Foto Dunja Wedam 25 VELIK IZZIV TUDI ORGANIZACIJSKA KLIMA V zadnjih letih so ptevilna slovenska podjetja vkljuËena v projekt raziskovanja in spremljanja organizacijske klime, ki ga pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije vodi skupina svetovalnih podjetij. Primerjalno raziskovanje (SiOK) je namenjeno poveËanju zavedanja oziroma osvepËenosti o pomenu organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah. Kako o tej sodobni tematiki, ki zadeva tako vodstva podjetij kot tudi vse zaposlene, razmipljajo na upravah elektrodistribucijskih podjetij? 26 Med kategorije organizacijske klime, ki jih spremljajo in ocenjujejo v okviru projekta SiOK, poleg odnosa do kakovosti, inovativnosti in iniciativnosti sodijo tudi motivacija in zavzetost, pripadnost organizaciji, strokovna usposobljenost in uËe-nje, notranji odnosi, poznavanje poslanstva, vizije in ciljev podjetja, organiziranost, vodenje, notranje komuniciranje in obvepËa-nje, razvoj kariere, nagrajevanje, zadovoljstvo pri delu. Ker so te kategorije v Ëasu pribliæevanja Evropski uniji pe toliko bolj aktualne, smo za pojasnilo zaprosili vodstva posameznih elektrodi-stribucijskih podjetij. Katere analize v zvezi z omenjenimi kategorijami so doslej æe opravili? Kaj so pokazali rezultati? Kakpni so njihovi naËrti na tem podro-Ëju? Ali morda naËrtujejo, da bi se tudi njihova podjetja vkljuËila v projekt raziskovanja in spremljanja organizacijske klime v okviru GZS? Na upravi Elektra Ljubljana so pojasnili, da se je delnipka druæ- ba v zaËetku tega leta æe vkljuËila v projekt raziskovanja in spremljanja organizacijske klime, ki od leta 2001 poteka pod okriljem GZS. Na podlagi vprapalnika, ki meri zadovoljstvo posameznika z razliËnimi vidiki njegovega dela, æeli delnipka druæba pridobiti vpogled nad obstojeËim stanjem in se usmeriti k morebitnim potrebnim izboljpavam in repitvam. Hkrati sodelovanje v projektu Si-OK omogoËa v letu 2003 primerjavo s pribliæno 80 organizacijami, ki so veËidel najuspepnejpe gospodarske druæbe v Sloveniji in se jasno zavedajo izrednega pomena organizacijske klime. Po mnenju uprave Elektra Celje je organizacijska klima eden izmed pomembnih dejavnikov za uspepno poslovanje, lojalnost in dobro voljo med zaposlenimi in ima poslediËno tudi vplive na odnose s strankami. Njihov cilj je ustvariti takpno podjetnipko in kulturno klimo, ki bo vplivala na uspepnost poslovanja podjetja in prepoznavnost. Zaradi prizadevanj po izboljpanju odnosa do kakovosti so æe leta 2002 zaËeli izvajati projekt uvajanja sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001/2000. Sicer pa so se zaradi spremenjenih razmer v panogi in ob procesu preoblikovanja distribucijskih podjetij pojavili elementi sprememb v kategorijah organizacijske klime. Na podlagi prouËeva-nja projekta Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij so priËe-li analizirati vse dejavnosti znotraj podjetja. Trenutno doloËajo smer, v katero se bo podjetje napotilo. Poleg tega analizirajo tudi pirpe okvire v prostoru. Ker se nekateri zaposleni te stvarnosti pe ne zavedajo oziroma je ne dojamejo in se teæko prilagajajo, na upravi ocenjujejo trenutno klimo v podjetju s socialnega vidika kot nezadovoljivo. K nekaterim vprapanjem pa prispeva tudi novi Zakon o delovnih razmerjih. Foto Dunja Wedam Poleg tega so pe povedali, da konkretnih meritev po posameznih kategorijah niso izdelovali, ob vsakdanjem delu pa jih vsekakor prouËujejo. Iz uprave podjetja Elektro Gorenjska so sporoËili, da so ob koncu minulega leta uspepno sklenili projekt vodenja kakovosti za pridobitev standarda ISO 9001/2000. Glede na obseænost projekta, tako po obsegu opisanih procesov kot tudi po ptevilu sodelujoËih, ugotavljajo, da se je pokazala velika pripadnost organizaciji in pozitiven odnos veËine zaposlenih do kakovosti. NaËin spremljanja in ocenjevanja posameznih elementov organizacijske klime so predvideli v posameznih procesih, s tem da so nekatere æe izvedli oziroma jih izvajajo, druge pa v prihodnje pe nameravajo. Zaposlene obvepËajo na razliËne naËine, s pogovori, na sestankih, z obvestili, po elektronski popti ipd. KonËujejo tudi prenovo sistemizacije in sistema nagrajevanja. Pripravljajo se na uvajanje letnih pogovorov, ki bodo pomemben kazalec organizacijske klime. Po dosedanjih analizah v Elektru Gorenjska ugotavljajo, da je vloga delavcev pri izbiri oblike organiziranosti relativno majhna, saj mora podjetje upoptevati predpise, ki mu doloËajo organiziranost. Deset let je bilo moËno omejeno tudi kadrovanje, saj so bili stropki priznani le za toliko delavcev, kolikor jih je priznavala Kelagova ptudija. Komaj so se reorganizirali po energetskem zakonu, æe pripravljajo analize glede na naroËeno koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij. Iz tega je razvidno, da je vpliv delavcev na organizacijsko klimo in njeno spreminjanje omejen. Omenjena razmipljanja o pomenu organizacijske klime v elek-trodistribuciji so vsekakor zanimiva in kaæejo, da se v omenjenih treh podjetjih zavedajo velikih sprememb in zahtev, ki jih nalaga sodobni Ëas. Za zdaj pa pe ni znano, kako o tej temi razmipljajo v podjetjih Elektro Maribor in Elektro Primorska, saj nam tokrat niso posredovali podatkov. Miro Jakomin A BRITANIJA BP VLAGA V RUSIJI Britanski energetsko-naftni kon-cern British Petroleum (BP), ki je v zadnjem lanskem Ëetrtletju v primerjavi z istim obdobjem leta 2001predvsem zaradi visokih cen surove nafte poveËal svoj dobiËek za skoraj polovico, bo skupaj z ruskima druæbama Alfa Group in Acess-Renova ustanovil novo podjetje, ki naj bi postalo tretja naj-veËja ruska naftno-energetska druæba. Kot so sporoËili iz BP, bo podjetje za 50-odstotni deleæ v njej plaËalo 6,75 milijarde dolarjev, kar je ena izmed najveËjih naloæb v postkomunistiËni Rusiji. Novo podjetje, ki bo nastalo z zdruæitvijo druæb TNK in Sida-co, v katerih imata ruska partnerja lastnipke deleæe, naj bi imelo 5,2 milijarde sodov naftnih rezerv, njegova dnevna proizvodnja pa naj bi dosegla 1,2 milijona sodov. Mepana druæba bo imela lastnipke deleæe v petih ruskih rafinerijah. STA ZAMUDE BODO POPLA»ALI ODJEMALCI Zaradi zamude pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo 115 kilometrov dolge 380 kV povezave med omreæjema v juæni in severni Avstriji bodo morali odjemalci na ©tajerskem to zimo plaËati nekoliko vipje raËune za elektriËno energijo. Poraba zlasti v okolici Gradca namreË narapËa v pov-preËju za tri odstotke na leto, zaradi Ëesar deluje obstojeËa 220 kV povezava vseskozi tik pod mejo svoje najvipje zmogljivosti, hkrati pa taka obremenitev omejuje morebitni izvoz v Italijo. Prav zato je regulator trga Walter Boltz dovolil, da nastale razmere tokrat izjemoma omilijo s pogonom manj uËinkovitih termoelektrarn, zaradi Ëesar se bodo za 15 milijonov evrov povipali stropki proizvodnje, poslediËno pa bodo kajpak vipji tudi raËuni odjemalcev. Verbund je zaËel gradnjo omenjene povezave naËrto-vati æe leta 1997 - takrat je predvideval, da bo zaËela delovati najpozneje leta 2001, toda nasprotovanja okoljevarstvenikov so zaËetek del prestavila vse do za-Ëetka letopnjega leta, kar je projekt tudi bistveno podraæilo. 27 LEKTRU GORENJSKA CERTIFIKAT KAKOVOSTI V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju so 5. marca podelili certifikat kakovosti po standardu ISO 9001/2000 pt. Q-491 delnipki druæbi Elektro Gorenjska. Slavnostni govornik je bil dræavni sekretar za energetiko mag. Djordje Æebeljan, certifikat pa je mag. Dragu ©tefetu, direktorju Elektra Gorenjska, podelil direktor Slovenskega inptituta za kakovost in meroslovje Igor Likar. 28 Dræavni sekretar za energetiko mag. Djordje Ze-beljan je v nagovoru omenil veË aktualnih zadev na podroËju distribucije v letu 2003, pe posebej odprodajo 25-odstotnega deleæa distribucije elektriËne energije in pripravo NEP. Kot je poudaril, naj bi bil NEP referenËni okvir, ki naj bi povedal, kam æelimo priti. Ob tem se je zahvalil mag. Dragu ©tefetu za njegovo dolgoletno dejavno in ustvarjalno vodenje gorenjske elektrodistribucije. Na prireditvi je spregovoril tudi Ivan Likar, direktor Slovenskega inptituta za kakovost in meroslovje. Poudaril je, da je podjetje Elektro Gorenjska ena od redkih organizacij, pri kateri med certi-fikacijsko presojo niso napli nobenih neskladnosti z zahtevami standarda kakovosti. Posebej je omenil celovitost sistema vodenja kakovosti in dobro delovanje procesa notranje komunikacije, uspepno vzpostavitev sistema vodenja kakovosti, usmerjenost k odjemalcem elektriËne energije, jasno doloËene odgovornosti in pooblastila ter cilje druæbe na vseh ravneh, ne nazadnje pa tudi spremljanje doseganja teh ciljev z uËinkovito vzpostavljenim procesom nadzorovanja in merjenja. Poudaril je tudi, da so v tem podjetju z uËinkovito povezavo poslovne politike, naËrtov, politike kakovosti in ciljev kakovosti po- stavljene dobre podlage za razvoj in izboljpanje uËinkovitosti sistema vodenja kakovosti v podjetju. Potrebno neprestano preverjanje Ob tej priloænosti je mag. Drago ©tefe poudaril: ˜Ne morem se pohvaliti, da smo med prvimi, ki so si ta certifikat pridobili. Z nalogo smo bili æe daleË leta 1999, vendar smo zaradi energetskega zakona poËakali, da smo organizacijo prilagodili temu zakonu. OdloËitev je bila pravilna, saj smo tako vse faze kakovosti na-tanËneje razËlenili glede na novo organizacijo. »aka pa nas neprestano preverjanje, popravljanje napak za doseganje zastavljenih ciljev, kratkoroËnih in dolgoro-Ënih, usmerjenih tako navzven kot navznoter. Napa poglavitna dejavnost je distribucija elektriËne energije odjemalcem na obmoËju, ki ga podjetje pokriva. DolgoroËni cilj je zagotavljati kakovostno dobavo elektriËne energije vsem odjemalcem. Za besedo kakovostna dobava smo postavili merila in kriterije, da bi lahko preverjali, ali smo uspepni pri doseganju zastavljenih ciljev. Sprejetje energetskega zakona in spremljajoËe zakonodaje terja prilagajanje poslovanja trænim razmeram. Temu delu poslovanja bo treba v slovenski distribuciji nameniti najveËjo pozornost. V teh razmerah ostaja nemotena in kakovostna oskrba odjemalcev z elektriËno energijo pe vedno najpomembnejpa naloga. Nadaljevanje na strani 37 Foto Drago Papler Mag. Drago ©tefe in Marjan Porenta, predstavnik vodstva za kakovost, s priznanji. E NERGETSKA LISTINA IN NALOÆBE Eden izmed glavnih ciljev pogodbe o energetski listini je tudi pospeševanje naložb v elek-troenegetskem sektorju. V okviru konference energetske listine obstaja tako posebna skupina, katere cilj je prav vzpostaviti taksno delovanje, pri center se trudi zmanjšati vsakršno tveganje podjetij in družb, ki so pripravljanja investirati v razvoj novih zmogljivosti. Glavni cilj doloËil, ki opredeljujejo naloæbe v pogodbi o energetski listini, je torej oblikovati polje, v katerem bodo investitorji lahko delovali brez veËjega tveganja. Tako med drugim tudi pËiti tuje elektroenergetske naloæbe, ki naj temeljijo na ne-diskriminaciji. Osmi Ëlen omenjene pogodbe namreË pravi, da pogodbenice soglapajo, da bodo pospepevale dostop do energetske tehnologije in njen prenos na træni in enakopravni ravni ter tako pripomogle k uËinkoviti trgovini z energetskimi materiali in izdelki in k naloæbam. Zato morajo odpraviti obstojeËe ovire in hkrati prepreËiti nastajanje novih. Dræave podpisnice so se s takim doloËilom obvezale, da bodo podpirale naloæbe na tem podroËju, obenem pa dovolile tudi drugim dræavam, da sodelujejo na njihovih ozemljih. Kot smo æe poudarili, skrbi za nadzor nad izvajanjem teh doloËil posebna skupina, ki jo vodi Argyrios Fatouros, sicer grpki profesor mednarodnega gospodarskega prava. Tri prednostne naloge na podrocju naložb Kot je povedal Argyrios Fatouros, je delo skupine razdeljeno na tri temeljne kategorije: preverjanje, kako podpisnice sprejemajo v svojo zakonodajo doloËila, povezana z naloæbami, pripravo posebne pogodbe za investicije ter promocijo dialoga o rekonstrukciji in liberalizaciji energetskega sektorja v posameznih dræavah. Cilje prve kategorije izvaja s preverjanjem, kako uËinkovito dræave prilagajajo svojo zakonodajo smernicam, sprejetim v pogodbi o energetski listini, pri Ëemer daje velik poudarek predpisom, ki zagotavljajo nediskrimi-nacijo. Sicer pa omenjena skupina pazi tudi, kako odstranjujejo posamezne dræave pe druge omejitve, ki bi lahko posredno vplivale na morebitne tuje naloæbe na svojem ozemlju, denimo, glede omejitev o nakupu zemljipË. Posebna pogodba želi odpraviti diskriminacijo V okviru druge kategorije spodbuja omenjena skupina predvsem diskusijo o nastajajoËi pogodbi, ki bo dopolnila pogodbo o energetski listini in uvedla zakonsko obvezujoËa doloËila nediskriminaci-je na podroËju naloæb. Kljub temu bo podpisnicam ostalo pe nekaj manevrskega prostora za individualne zahteve, Ëeprav zelo omejene. Toda dolo- Ëitev slednjih je pe posebej zahtevna, saj æeli vsaka dræava kajpak zapËititi svoje gospodarstvo, na kar kaæejo tudi dolgotrajna pogajanja o vsebini pogodbe. Omenjena skupina je namreË osnutek besedila sprejela æe leta 1998. Od takrat so pogajanja, kot zagotavlja Fatouros, sicer æe napredovala, Ëeprav bodo s pogodbo doseæeni le formalni temelji za zagotavljanje nediskriminacije na podroËju naloæb, do uresniËevanja teh doloËil pa je pe kljub vsemu zelo dolga pot, je poudaril. Pri napovedih sicer ni bil niË kaj konkreten, dejal je le, da se je zlasti na zadnjem sestanku skupine pokazalo, da pogajanja vendarle napredujejo. Sicer pa vsebuje osnutek pogodbe predvsem dve glavni komponenti - prva ustvarja pogoje za investiranje podjetij v tujih dræavah, ki morajo za to svoj trg pri-vatizirati in demonopolizirati, druga pa, kot æe reËeno, dovoljuje dræavam, da postavijo nekatere izjeme ter s tem tudi nekako zavarujejo domaËa podjetja. Razvoj na temelju izkušenj drugih Tretja naloga skupine je, da spodbuja politiËni dialog med dræavami, tako Ëlanicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot tudi dræavami v razvoju z namenom, da bi oblikovale liberaliziran skupni trg. Pri tem naj bi se uËile predvsem iz izkupenj drugih dræav ter razvile skupne smernice, kako doseËi zastavljeni cilj. Po besedah Fatourosa pripravlja skupina za naloæbe posebne forume, na katerih predstavniki dræav razpravljajo o teæavah, ki nastajajo pri tem procesu, predvsem tistih, povezanih z oblikovanjem novih institucij, z vprapanji plaËil za elektriËno energijo in plin ter morebitnimi drugimi partnericami zunaj meja pogodbe o energetski listini in podobnih organizacij. Omenjeni cilji zagotavljajo Foto Dušan Jež 29 30 V pogodbi o energetski listini so naložbe opredeljene kot vsaka vrsta sredstev, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom investitor, vkljucuje pa opredmetena in neopredmetena sredstva, družbo ali poslovno podjetje ter delnice oziroma obveznice v njem, denarne terjatve, intelektualno lastnino, donose ter pravice iz naslova koncesij ali dovoljenj za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki. Investitorja pa opredeljuje kot pogodbenico (fizicno osebo oziroma družbo ali organizacijo iz domace države) ali tretjo državo, fizicno osebo ali družbo, ki izpolnjuje pogoje za pogodbenico. podlago za uresnicevanje smernic, torej podlago za investiranje držav tako doma kot na tujih trgih, kar je sicer bistveni del liberalizacije. V prvi vrsti morajo države podpisnice vzpostaviti podlago za tako delovanje, torej odstraniti vse pravne in formalne ovire, in obenem spodbujati oblikovanje pravšnje klime v energetskem sektorju. Pri takem delovanju pa morajo po mnenju Fatourosa sodelovati tudi podjetja, morebitni investitorji, in ne le predstavniki držav, saj lahko le oboji s konsenzom dosežejo takšne razmere. Dostop do kapitala Podpisnice v devetem clenu pogodbe o energetski listini priznavajo pomen odprtih trgov za pospeševanje kapitala za financiranje trgovine z energetskimi materiali in izdelki ter za naložbe in pomoc pri naložbah v gospodarsko dejavnost v energetiki na obmocjih drugih pogodbenic, zlasti tistih v tranziciji. Zato si mora vsaka pogodbenica prizadevati za izboljšanje pogojev za dostop družb in državljanov drugih podpisnic do njenega trga kapitala, in sicer v razmerah, ki niso nic manj ugodne od tistih, ki veljajo v podobnih okolišcinah za njene lastne družbe in državljane. Da bi se ti cilji lažje uresnicili, lahko posamezna država sprejme ali izvaja programe, ki omogocajo dostop do javnih posojil, subvencij, poroštev ali zavarovanj. Hkrati pa mora pri tem spodbujati in izrabljati strokovno znanje in izkušnje mednarodnih financnih ustanov - s tem lahko namrec izboljša tako gospodarsko stabilnost kot tudi naložbeno ozracje pogodbenic, je zapisano v tretjem odstavku devetega clena pogodbe. Pospeševanje in varstvo naložb Kot doloca deseti clen pogodbe o energetski listini, mora vsaka podpisnica spodbujati in ustvarjati ustaljene, nepristranske, ugodne in pregledne razmere za investitorje drugih pogodbenic. Njihove naložbe naj tako kot domace uživajo trajno varstvo in varnost, kar pomeni, da ne smejo biti v nobenem primeru obravnavane manj ugodno, kot to zahteva mednarodno pravo. Vsaka država mora pred sklenitvijo sodelovanja s partnerico podpisati posebno pogodbo, ki jo zavezuje k prej opisane- mu ravnanju, pri tem si lahko sicer privošci kakšno izjemo pri obravnavanju, vendar morajo biti te kar se le da minimalne, o njih pa mora porocati sekretariatu pogodbe o energetski listini, prav tako o programih, opredeljenih v sklenjeni pogodbi. Zelo pomemben clen, ki varuje naložbe, je tudi tisti, ki opredeljuje nadomestila za izgube. Pravi namrec, da mora država, v kateri pride do oboroženih spopadov, izrednega stanja ali državljanskih nemirov, investitorju vrniti stroške ali rešiti položaj na nacin, ki je najugodnejši v nastalih razmerah in brez razlik glede na domace investitorje ali investitorje iz kake tretje države. To pomeni, da si morajo države, v katerih je prišlo do nepredvidenih okolišcin, prizadevati za povrnitev v prejšnje stanje ali pa investitorju izplacati nadomestilo. Naslednji, 13. clen, pa pravi, da naložbe investitorjev na obmocju katere koli druge pogodbenice ne smejo biti nacionalizirane ali predmet ukrepov s podobnim ucinkom, kot je, denimo, razlastitev -razen, ce je tak postopek v javnem interesu, nedi-skriminacijski, izveden po pravilnem zakonodajnem postopku in ga kajpak spremlja takojšnje in ustrezno placilo nadomestila. Prenosi kapitala, donosov ali placil Vsaka podpisnica mora v skladu s 14. clenom pogodbe jamciti prost prenos sredstev na svoje obmocje in z njega, vkljucno s prenosom kapitala, donosov, placili po pogodbi, neporabljenimi zaslužki ter placili iz poravnave spora. Prenose mora izvesti po tržnem menjalnem tecaju, ji pa omenjeni clen dovoljuje, da pri tem zašciti pravice svojih upnikov. Naslednji, 15. clen, vsebuje dolocila o pravicah v primeru izplacil odškodnine ali poroštev, 16. clen pa doloca pogoje v primeru, da dve ali vec pogodbenic sklenejo drugi mednarodni sporazum. V zadnjem clenu dela o naložbah v pogodbi o energetski listini je še zapisano, da se lahko vsaka pogodbenica odrece ugodnosti v zvezi z naložbami, ce investitorji ne opravljajo poslovnih dejavnosti oziroma ce pogodbenica s tretjo državo prekine diplomatske odnose ali proti njej sprejme ukrepe, ki bodisi prepovedujejo posle z njenimi investitorji ali pa bi jih investitor kršil oziroma se jim izognil. Podobno kot dolocila v zvezi s trgovanjem, ki smo jih opisali v februarskem Našem stiku, tudi ta s podrocja naložb temeljijo predvsem na nacelu nediskriminacije. Vsaka država mora drugim pogodbenicam zagotoviti enake možnosti, kot veljajo za njena podjetja in fizicne osebe. Pri tem so ji sicer dovoljene nekatere izjeme, vendar morajo biti te res malenkostne, poleg tega pa mora o njih presojati še sekretariat konference energetske pogodbe. A kljub vsemu na tem podrocju vendarle še ni vse jasno, saj pripravlja skupina za naložbe v okviru omenjene konference posebno pogodbo, ki bo natancneje dolocala razmerja pri investiranju. Države si kajpak želijo pri tem pridržati nekatere pravice, da bi zašcitile domace ponudnike, kar pa spet ni v skladu z naceli liberaliziranega trga. Simona Bandur Uradni list RS (17. julij 1997) in spletni strani http://www. encharter. com Uvajanje okolju prijazne energije Delež elektricne energije, ki jo države Evropske unije pridobijo iz obnovljivih virov, je iz leta v leto vecji. Pred dvema letoma je, denimo, znašal nekaj vec kot 16 odstotkov vse pridobljene elektricne energije. Med državami clanicami se med države, ki so do okolja najbolj prijazne, zagotovo uvršca Avstrija, ki pridobi na ta nacin skoraj osemdeset odstotkov vse proizvedene elektricne energije v državi, zelo hitro narašca delež tudi v Nemciji, ki izstopa zlasti zaradi napredka pri gradnji vetrnih elektrarn. Med dræavami Ëlanicami Evropske unije se na podroËju uvajanja obnovljivih virov zagotovo najhitreje razvija NemËija, ki je pe leta 1990 na tak naËin pridobila dobrih pet odstotkov vse energije, do leta 2001 pa se je ta deleæ poveËal za skoraj pe enkrat toliko, vendar predvsem, kot æe reËeno, zaradi novih vetrnih elektrarn. Deleæ obnovljivih virov energije v NemËiji se je v zadnjem desetletju poveËal zlasti zaradi zakona o obnovljivih virih, ki med drugim zagotavlja primerno ceno za nakup te energije in doloËa deleæ, ki ga morajo porabniki obvezno odkupiti od teh proizvajalcev. Brez teh dveh varovalk energija iz obnovljivih virov ne bi bila konkurenËna tisti, ki jo pridobijo proizvajalci iz tradicionalnih virov, saj je proizvodnja slednje mnogo cenejpa. Zakon tako, denimo, doloËa, da morajo porabniki za eno kWh elektriËne energije iz naprav, ki proizvajajo energijo iz sonËne toplo- te, plaËati 45 centov, kar je za dvajsetkrat veË od povpreËne træne cene za elektriËno energijo iz tradicionalnih virov. Najvec novih vetrnic Dve tretjini energije, ki je pridobi NemËija iz obnovljivih virov, proizvedejo tamkajpnje hidroelektrarne, in sicer slabih pet odstotkov. Preostali deleæ pridobijo z drugimi obnovljivimi viri, med njimi najveË iz elektrarn na veter. Od leta 1990 je deleæ te energije praktiËno z niËle narasel na skoraj dva odstotka skupno proizvedene elektriËne energije. Danes je tako ta dræava prva na svetu po izrabi vetra za pridobivanje te dobrine - konec leta 2001 je tam namreË delovalo 11400 takih naprav s skupno moËjo 8700 MW, na leto pa so proizvedle 10,7 TWh elektriËne energije. Sicer pa je deleæ elektriËne energije, ki jo pridobi NemËija iz obnovljivih virov energije, narapËal postopoma, najbolj prav v zadnjih petih letih. Leta 1997 je namreË znapal pele 0,6 odstotka, leta 1998 0,9, leto zatem 1,1 in leta 2000 1,6 odstotka. Nekoliko se je poveËevala tudi koliËina energije, pridobljene v hidroelektrarnah, Ëeprav je treba pri tem najbræ poudariti, da je ta proizvodnja odvisna predvsem od vodostaja rek. Leta 1991 je omenjena dræava s hidroelektrarnami dobila nekaj manj kot ptiri odstotke elektriËne energije, predlani pa 4,5 odstotka, v vmesnem obdobju pa je ta deleæ nekoliko nihal. Z drugimi obnovljivimi viri -sonËnimi kolektorji, lesnimi odpadki in podobno -je pridobila NemËija predlani skoraj odstotek elektriËne energije, prav tako leta 2000, pe leto prej pa 0,7 odstotka. V Avstriji prevladujejo hidroelektrarne Avstrija je leta 2000 proizvedla 52 TWh elektriËne energije, od tega 11,5 TWh s termoelektrarnami in kar 40,5 TWh z napravami, ki delujejo na 32 NemËija je lani proizvedla z obnovljivimi viri 45 milijard kWh elektriËne energije, kar je za 18 odstotkov veË kot leto prej, ko je na tak naËin pridobila 38 milijard kWh elektriËne energije. Leta 2002 je tako znapal deleæ do okolja prijazne energije v celotni porabi osem odstotkov, leta 2001 pa 6,5 odstotka. Polovico je proizvedla s hidroelektrarnami, sicer pa je najbolj narasel deleæ energije iz vetra, saj se je proizvodnja slednje poveËala z 11 milijard kWh (leta 2001) na 17 milijard kWh. Z biomaso je NemËija lani pridobila 2,3 milijarde kWh elektriËne energije, z odpadki 1,9 milijarde kWh, najmanj pa s solarnimi sistemi (0,1 milijarde kWh), saj so stropki za tovrstno energijo najvipji. obnovljive vire. To pomeni, da je tako proizvedla skoraj osemdeset odstotkov vse energije. Kajpak je vecji del tega proizvedla v hidroelektrarnah - v velikih skoraj 85 odstotkov prej zapisanega deleža, v malih dobrih deset odstotkov, skoraj tri odstotke z odpadnimi vodami, 1,1 odstotka z bioma-so, 0,3 odstotka z vetrnimi elektrarnami, 0,25 odstotka s plinom, 0,2 odstotka z odpadki, preostanek (po manj kot odstotek) pa z bioplinom, kanalskim blatom, soncnimi kolektorji in geotermalnimi vrelci. Tako smo torej ugotovili, da proizvede omenjena država - ce odštejemo hidroenergijo - z obnovljivimi viri le pet odstotkov elektricne energije. Ta delež je že bolj primerljiv z evropskim povprecjem, kjer proizvedejo države s temi viri (brez HE) štiri odstotke elektricne energije. Najvec možnosti za nadaljnji razvoj imajo v Avstriji po mnenju strokovnjakov male hidroelektrarne, saj naj bi se njihov delež do leta 2010 povecal vsaj za polovico, kar pomeni, da naj bi te elektrarne takrat proizvedle 0,9 TWh elektricne energije na leto, sledi elektrika, proizvedena z bio-maso, ki naj bi povecala proizvodnjo na 0,5 TWh na leto, in bioplin ter soncni kolektorji, ki naj bi do leta 2010 povecali proizvodnjo na 100 GWh na leto. Najdraæja je sonËna energija Gradnja novih malih hidroelektrarn se Avstriji splaca predvsem zaradi nizkih stroškov in tako tudi zaradi nizke cene dobave, ki naj bi znašala v najslabšem primeru nekaj vec kot 10 evropskih centov na kWh, dalec najvišjo ceno pa dosega energija iz soncne toplote, saj se dviga vse do enega evra za kWh. Glede na to, da stane proizvodnja ene kWh v Evropi v povprecju približno dva centa, je energija iz sonca v nekaterih primerih dražja tudi za petdesetkrat. Cena elektricne energije iz drugih obnovljivih virov naj bi se gibala med tremi in dvajsetimi centi za kWh, kar je še vedno veliko višje od povprec- nih cen na evropskem elektroenergetskem trgu. ©e najcenejpa bi bila elektriËna energija, ki bi jo proizvajalci pridobivali iz deponijskega plina (pri-bliæno tri cente za kWh), toda njihov potencial je zelo majhen, podobno je z izrabljanjem energije na veter (pribliæno deset centov za kWh), zato ostanejo Avstriji na voljo le viri, ki so draæji od desetih centov za kWh. Omenjeni dræavi preostane torej spodbujanje proizvajalcev h gradnji novih hidroelektrarn, predvsem majhnih, saj je cena njihove energije najcenejpa. Temu cilju bo zagotovo morala slediti, saj mora - tako kot druge evropske dræave - zmanjpati emisijo ogljikovega dioksida v zraku, kar pomeni, da se bo morala odpovedati dobrpnemu deleæu proizvodnje elektriËne energije v termoelektrarnah. Slednje namreË proizvedejo - Ëetudi je njihov deleæ v tej dræavi relativno majhen - 0,6 kg omenjenega plina na kWh oziroma skupaj nekaj veË kot sedem milijonov ton v enem letu. Slovenija - skrb za uËinkovito rabo energije Slovenija se uvrpËa z 9,2-odstotnim deleæem obnovljivih virov na pesto mesto v Evropi. K temu sicer ni pripteta proizvodnja elektriËne energije iz velikih hidroelektrarn kot pri NemËiji in Avstriji, zajema pa ta deleæ napredek pri uvajanju sprememb, ki pripomorejo k bolj uËinkoviti porabi energije, in energijo, proizvedeno v malih hidroelektrarnah. Slovenija sicer pridobi najveË preostale energije v Jedrski elektrarni Krpko (skoraj 40 odstotkov), sledi proizvodnja v termoelektrarnah, ki proizvedejo tretjino energije, nekoliko ni-æji deleæ - 27 odstotkov - pa pridelajo hidroelektrarne. Pri doseganju dokaj visokega deleæa obnovljivih virov je dræavi precej pripomogla Evropska unija, saj ji je pomagala predvsem s sredstvi iz programa Phare, gre pa zlasti za projekte s podroËja uËin-kovite rabe energije ter sofinanciranje sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso, kot je povedala Dragica BrataniË, predstavnica za odnose z javno- ii 111^1 If ill JANUARJA BOLJŠA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Obseg industrijske proizvodnje se je januarja letos v evroobmoËju v primerjavi z lanskim decembrom poveËal za 1,1 odstotka, v celotni petnajsterici pa za 0,8 odstotka, je sporoËil evropski statistiËni urad Evrostat. Na letni ravni je omenjena proizvodnja v prvi skupini dræav narasla za 0,7, v drugi pa zgolj za 0,3 odstotka. Toda omenjeni rezultat je glede na doseæke v zadnjih mesecih dokaj obetaven - industrijska proizvodnja se je namreË decembra lani v evroobmoËju zmanjpala za 1,6 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 1,4 odstotka. V tem obdobju se lahko z rastjo pohvalijo Irska, kjer se je omenjena proizvodnja poveËala za skoraj dvanajst odstotkov, Luksemburg s pestod-stotno rastjo, na Portugalskem je bila veËja za 2,3 odstotka, v NemËiji pa za dva odstotka. Po drugi strani je obseg industrijske proizvodnje v tem mesecu upadel na Finskem (za pet odstotkov), Nizozemskem za skoraj dva odstotka in ©vedskem za slab odstotek. STA stmi Agencije za uËinkovito rabo energije (AURE). Dejala je, da lahko Slovenija v prihodnje priËakuje pe veËjo finanËno podporo, njena vipina po bo odvisna predvsem od primernosti in kakovosti predlaganih programov in projektov. Letos se bo, denimo, zaËel izvajati nov program z naslovom Inteligentna energija za Evropo, ki bo namenjen predvsem izboljpanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjpevanju vplivov na podnebje in spodbujanju konkurenËnosti evropske industrije. ProraËun programa znapa 190 milijonov evrov, nove Ëlanice Unije pa se bodo lahko potegovale za pe nadaljnjih 40 milijonov, kar je za 15 milijonov evrov veË od programa, ki se je izvajal med letoma 1998 in 2002. Kot je pe povedala BrataniËeva, bo program pokrival ptiri podroËja, in sicer uvajanje novih in obnovljivih virov energije ter diver-zifikacijo proizvodnje (sredstva za to bo namenil program Altener), uËinkovito rabo energije in usmerjanje konËne porabe (Save), promocijo uËinkovite rabe energije in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na mednarodni ravni (Coope-ner) ter novo podroËje - transport (Steer). Sicer pa lahko Slovenija po besedah BrataniËeve najveË pomoËi priËakuje iz strukturnih skladov Evropske unije, zlasti iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Za sofinanciranje iz slednjega je Agencija za uËinkovito rabo energije æe izdelala osnutek programa z naslovom Trajnostna energija, v katerem je najveË pozornosti namenjene uporabi lesne biomase - tako z vidika ozavepËenosti kot tudi z vidika spodbujanja morebitnih proizvajalcev k naloæbam v tovrstne naprave. Koliko denarja bo AURE dobila, za zdaj pe ni znano, bo pa potrebovala dvanajst milijard tolarjev. Vsaj predvidoma naj bi se z denarjem EU pokrila skoraj polovica tega zneska. V sredipËu ogrevanje z biomaso Slovenija je dobila tudi nepovratna sredstva Sklada za svetovno okolje, in sicer za projekt, namenjen odstranjevanju ovir za poveËano rabo biomase. Ta pomoË je znapala 4,3 milijona dolarjev, skupaj z denarjem obËin, dræave in investitorjev pa je projekt vreden skoraj dvanajst milijonov dolarjev. Njegov glavni cilj je zmanjpati porabo fosilnih goriv ter s tem tudi emisije toplogrednih plinov in obenem poveËati uporabo biomase za ogrevanje. TeæipËe projekta je po besedah BrataniËeve daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, ki so ga æe ptevilne obËine opredelile kot primerno zamenjavo za ogrevanje s fosilnimi gorivi. Z omenjenimi sredstvi naj bi olajpali financiranje od treh do petih takih sistemov, ki naj bi stali pribliæno deset milijonov tolarjev. Kot pravi BrataniËeva, bo agencija pe ta mesec objavila razpis za financiranje sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, priprava na izvajanje projektov pa se bo zaËela pe letos, zlasti analiza moænosti, priprava naËrtov in usposabljanje domaËih strokovnjakov, kako graditi, vzdræevati in upravljati take naprave. Simona Bandur Povzeto po Vjesniku HEP in www.energetika.net K AKO SO LANI TRGOVALE EVROPSKE DRÆAVE? Slovenija je imela lani v trgovanju s tujino 0,6 milijarde evrov primanjkljaja, kar je veliko bolje kot leta 2001, ko je bil uvoz veËji od izvoza za kar milijardo evrov. Dobro polovico blaga je prodala v dræave Ëlanice Evropske unije, najbolje pa je trgovala z nekdanjimi republikami jugoslovanske federacije in Rusijo. Kot je izraËunal slovenski statistiËni urad, je Slovenija lani izvozila za skoraj pest odstotkov veË blaga kot leta 2001, uvozila pa ga je za dva odstotka veË, kar pomeni, da se je primanjkljaj zmanjpal za skoraj 40 odstotkov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila nekaj manj kot 95-odstotna. Lani je Slovenija tako izvozila za skoraj enajst milijard evrov blaga, predlani pa 10,3 milijarde evrov. NajveË blaga je leta 2002 potovalo v NemËijo, in sicer skoraj 25 odstotkov vsega slovenskega izvoza, sledi Italija, kamor je Slovenija izvozila 12 odstotkov blaga, na Hrvapko skoraj devet odstotkov, v Avstrijo sedem, Francijo 6,7, v Bosno in Hercegovino skoraj pet, v Jugoslavijo tri, v Rusko Federacijo 2,9, na Poljsko 2,8, na »epko 1,8, prav toliko tudi na Madæarsko, na Nizozemsko 1,7, v ©vico 1,6, v Makedonijo 1,5, na Slovapko 1,2, v ©panijo odstotek in na ©vedsko nekaj manj kot odstotek blaga. V domala vse naptete dræave se je izvoz v primerjavi s predlanskim letom poveËal. Po drugi strani pa je Slovenija lani uvozila za 11,6 milijarde evrov blaga - iz NemËije dvajset odstotkov od tega, Italije 18, Francije deset, Avstrije 8,2, s Hrvapke 3,6, iz ©panije dobre tri odstotke, z Madæarske tri, Zdruæenih dræav Amerike 2,8, s »epke 2,5, iz Velike Britanije 2,4, Ruske Federacije 2,3, z Nizozemske za dobra dva odstotka, iz ©vice 1,6, iz Belgije 1,5, s Poljske 1,45, Slovapke 1,4, z Japonske 1,3, s ©vedske odstotek in iz TurËije nekaj manj kot odstotek blaga. V tem primeru pa se je skoraj iz vseh navedenih dræav uvoz lani nekoliko zmanjpal. Lani manjpi primanjkljaj Primanjkljaj blagovne menjave Slovenije, ki je predlani znapal skoraj milijardo, se je lani, kot æe reËeno, zmanjpal na dobrih 600 milijonov evrov. Pri tem je treba poudariti, da je najveËji del primanjkljaja nastal v trgovanju z Evropsko unijo -lani ga je bilo namreË za kar 1,46 milijarde evrov, kar je skoraj toliko kot leta 2000 - takrat je namreË znapal skoraj 1,4 milijarde evrov. Torej je Slovenija toliko boljpe trgovala z drugimi dræavami, predvsem z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in dræavami nekdanje Sovjetske zveze. Lanski primanjkljaj z Unijo je bil tako za 9,4 odstotka veËji od predlanskega, z neevropskimi dræavami organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znapal 267 milijonov in je bil 33 34 tako za skoraj dvajset odstotkov manjši kot leta 2001, s Cefto pa je znašal 140 milijonov ali 45 odstotkov manj kot predlani. Ravno obratna je slika trgovanja z državami nekdanje SFRJ, kamor je Slovenija izvozila za 1,38 milijarde evrov blaga vec, kot ga je od tam uvozila, to pa je kar za dvajset odstotkov vec kot predlani. Z državami Ruske federacije je imela Slovenija za 173 milijonov evrov presežka, kar je za skoraj 74 odstotkov vec kot leta 2001, z Efto je bilo presežka za skoraj pet milijonov evrov, medtem ko je Slovenija še lani od tam bistveno vec uvozila - takrat je namrec znašal primanjkljaj skoraj šestdeset milijonov evrov. Evroobmocje povišalo presežek Slovenija je lani iz držav Evropske unije uvozila za skoraj osem milijard evrov blaga, kar sta vec kot dve tretjini nakupov v tujini, ki so se leta 2002 povzpeli na 11,6 milijarde evrov. Sicer pa so v Evropski uniji najbolj uspešno poslovale clanice ev-roobmocja, saj so pridelale lani presežek v višini 102 milijardi evrov, kar pomeni, da se je njihov presežek povecal za skoraj petdeset milijard evrov. Veliko slabše je šlo celotni Uniji, ki je imela presežka le za dobrih šest milijard, a to je še kljub vsemu veliko boljše kot predlani, ko je imela skoraj 43 milijonov evrov primanjkljaja. Samo decembra lani je imelo dvanajst držav evroobmocja 7,4 milijarde evrov visok trgovinski presežek, petnaj-sterica pa dvemilijardnega. Kot je ugotovil Evropski statisticni urad Evrostat, je na ugodno zunanjetrgovinsko bilanco evroobmocja vplivalo predvsem zmanjšanje primanjkljaja na podrocju energije, saj je upadel s 110 na 101,5 milijarde evrov, povecala pa sta se tudi presežka v menjavi strojev in vozil (od slabih 73 na 87 milijarde evrov) in kemicnih izdelkov - s šestdeset na 65 milijard evrov. Sicer pa je bila rast trgovinske bilance Evropske unije z najpomembnejšimi trgovskimi partnericami lani dokaj mešana. Najbolj je upadel uvoz iz Japonske, in sicer za kar dvanajst odstotkov, podobno iz ZDA, ki je upadel za enajst odstotkov, sledi upad uvoza iz Norveške, ki je bil sedemodstotni. Po drugi strani pa je uvoz najbolj narasel iz Ceške, in sicer za devet odstotkov, iz Turcije za osem in iz Kitajske za šest odstotkov. Izvoz se je najbolj povecal v Turcijo - za 18 odstotkov, na Kitajsko za dvanajst in v Rusijo za deset odstotkov, najbolj pa se je zmanjšal v trgovanju z Japonsko in Švico - pri obeh je namrec upadel za šest odstotkov. Najuspešnejša je bila Nemcija Se bolj uspešna v trgovanju od držav evroobmocja je bila Nemcija, ki je povecala predlanski presežek v višini 87 milijard evrov na skoraj 118 milijard evrov leta 2002. Sledi ji Irska, ki je imela lani 35,4 milijarde evrov presežka, vendar jo je najbrž težko dajati v isti koš z Nemcijo, saj ima 75 milijonov prebivalcev manj. Tako se je petmilijonska Irska uvrstila pred trikrat številcnejšo Nizozemsko, ki je dosegla 23,4 milijarde evrov cistega izkupicka. Po drugi strani pa je globoko v rdece številke zabredla Velika Britanija, ki je imela 63,6 milijarde izgube, polovico manj je je imela Španija, sledita Portugalska s skoraj 13 milijardami evrov izgube in Luksemburg z 2,8 milijarde. Med pristopnicami najuspešnejša Madžarska Domala vse države pristopnice so v preteklem letu v primerjavi z letom 2001 povecale izvoz v Evropsko unijo. Najbolj je napredovala Litva, ki je povecala izvoz za 14 odstotkov, njen primanjkljaj v trgovinski menjavi pa je znašal 0,9 milijarde evrov. Za devet odstotkov je izboljšala svojo prodajo v Unijo Slovaška in tako dosegla 0,4 milijarde evrov presežka, sledijo Ciper, ki je povecal izvoz za osem odstotkov, njegov primanjkljaj pa je lani znašal 1,3 milijarde evrov, Ceška je povecala izvoz za sedem odstotkov in med državami pristopnicami hkrati tudi najbolj povecala presežek v trgovanju z državami clanicami Evropske unije -leta 2002 je namrec narasel z 0,3 milijarde evrov na 1,6 milijarde. Prav tako za sedem odstotkov sta povecali uvoz v Unijo še Madžarska in Latvija - prva je tako dosegla 4,6 milijarde presežka, druga pa 0,8 milijarde primanjkljaja. Za štiri odstotke je povecala izvoz Poljska in imela 5,8 milijarde evrov primanjkljaja, Slovenija pa je izvoz povecala le za odstotkek, zaradi cesar se je tudi njen primanjkljaj z Unijo, kot smo že poudarili, povecal na 1,4 milijarde evrov. Prodajo v Unijo sta zmanjšali Estonija, in sicer za štiri odstotke, ter Malta, kjer je upadla za kar 14 odstotkov. Maltin primanjkljaj se je tako povecal za sto milijonov Slovenija je imela najnižji primanjkljaj v trgovanju z državami Evropske unije leta 1998, ko je ta znašal 972 milijonov evrov, leta 1999 se je povecal na 1,2 milijarde, leta 2000 na skoraj 1,4 milijarde, predlani je znašal 1,24 milijarde evrov, lani pa omenjenih 1,36 milijarde. Foto arhiv Preseæki v trgovanju z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami so se v zadnjim petih letih skokovito poveËevali. Leta 1998 je namreË imela Slovenija z njimi 716 milijonov preseæka, leto pozneje je sicer nekoliko upadel -na 682 milijonov, leta 2000 je znapal 838 milijonov, predlani pa je æe presegel milijardo, saj se je povzpel na 1,246 milijarde evrov. Lani je znapal 1,377 milijarde evrov. evrov na 0,9 milijarde, estonski pa z 0,1 milijarde evrov leta 2001 na 0,5 milijarde lani. Hkrati se je v vseli državah pristopnicah povecal uvoz iz Evropske unije, najbolj v Litvi (za 21 odstotkov), sledijo Latvija (desetodstotno povecanje), Estonija (osem odstotkov), Slovaška (sedem), Ciper in Malta (štiri), Poljska in Slovenija (tri), ter Ceška in Madžarska, ki sta povecali uvoz iz Unije za dva odstotka. Skupna menjava dræav pristopnic Kljub temu da so skoraj vse države pristopnice lani povecale skupni izvoz, so vse še globoko v rdecih številkah, vsaj kar zadeva trgovinsko menjavo. Najvecji primanjkljaj ima Poljska, ki ga je sicer v zadnjem letu zmanjšala s 14,4 milijarde evrov (leto 2001) na 13,9 milijarde. Nobena država v omenjeni skupini se ji ni tako približala, saj so imele povecini vse približno dve milijardi primanjkljaja: Madžarska 2,9 milijarde evrov (zmanjšal se je s 3,1 milijarde leta 2001), Ceška 2,7 (predlani 3,3 milijarde), Slovaška in Litva 2,3 (prva je izboljšala poslovanje za sto milijonov, druga pa ga je poslabšala za 400 milijonov), Ciper 2,2 (enako kot predlani) in Latvija 1,9 milijard evrov, ki je tako v primerjavi z letom 2001 poslabšala zunanjetrgovinsko bilanco za dvesto milijonov. Za poldrugo milijardo evrov je v minusu Estonija (rezultat je poslabšala za štiristo milijonov), 0,8 milijarde Malta (enako kot predlani), Slovenija pa je med njimi še najbolje trgovala, saj je imela omenjene 0,6 milijarde evrov primanjkljaja, ki ga je zmanjšala s predlanske milijarde evrov. Slovenija je lani sicer najvec blaga izvozila v Evropsko unijo, a kljub temu se je primanjkljaj v trgovanju s temi državami povecal v primerjavi z letom 2001. Svojo skupno zunanjetrgovinsko bilanco je tako nekoliko ublažila z izvozom na vzhod in v republike nekdanje Jugoslavije ter zmanjšala razliko med izvozom in uvozom za skoraj polovico. Simona Bandur Povzeto po Delu in STA K AKO POISKATI POMOC PRAVIH LJUDI? »e pomislimo na zadnjih nekaj let, morda desetletij, ali na dan, ko smo prviË zaËeli delati, se skorajda ne moremo veË spomniti, koliko formalnih in neformalnih povezav s sodelavci smo morali skleniti, da smo se nauËili opravljati delo tako, kot ga opravljamo danes. Resda smo pripli z doloËenim znanjem in poznavanjem æe na delovno mesto, toda najveË smo se vendarle nauËili med delom samim, predvsem od ljudi, ki so æe opravljali to delo in ki æe imajo izkupnje. Tokrat torej o tem, kako poiskati ljudi, ki nam lahko pomagajo, in ne nazadnje, kako uporabljati takpen imenik znanja. »V tirnih, oddelkih, poslovnih enotah ali celo na novo združenih podjetjih obstaja težnja, da se znanje prilagodi organizacijskim oblikam, zato prihaja do vzporednosti, kjer ena enota ve, kaj pocne druga.« Tako pišeta Chris Collisonin Geoff Parcellv prirocniku za upravljanje znanja Ucimo se leteti. Podjetje mora torej ustvariti mreže in skupnosti ter spodbujati zaposlene, da se povezujejo med sabo in da razmišljajo tudi o dejavnostih, ki sicer niso zgolj njihova naloga. In kako ustvariti takšno okolje? Okolje, v katerem pridemo v stik z ljudmi, ki vedo? Ustvarite notranji imenik znanja Povezovanje zahteva po mnenju omenjenih avtorjev vec kot zgolj mehansko združevanje pravih ljudi. Zaposleni morajo cutiti željo po ucenju in biti kajpak tudi pripravljeni na izmenjavo znanja, kot smo že velikokrat ugotovili. Za primer navajata avtorja podjetje BP, mednarodno družbo s sto tisoc zaposlenimi, ki se ukvarja s crpanjem, rafi-niranjem in distribucijo nafte, proizvodnjo in distribucijo plina, trženjem bencina, maziv in letalskega goriv in proizvodnjo elektricne energije. Povezovanja zaposlenih se je namrec lotilo »od spo- 35 36 daj«, in to tako, da je razvilo imenik znanja, v katerega je vkljucilo na tisoce zaposlenih, izdelek pa je poimenovalo Connect (povezovalnik). To je v bistvu baza podatkov na intranetu, v kateri lahko vsi zaposleni poišcejo ljudi z ustreznim znanjem in izkušnjami. Hkrati pa so dobili s tem programom tudi možnost oblikovati domace strani, dostopne vsem ljudem, ki so povezani v mrežo. Podjetje je crpalo izkušnje od drugih podobnih projektov, ki so temeljila predvsem na poglavitnih spoznanjih glede urejanja notranjih imenikov znanj, ki vkljucujejo predvsem jasno vizijo in dodelane sisteme za upravljanje cloveških virov. Podjetje mora tako opraviti niz pogovorov med morebitnimi iskalci znanj in ljudmi, ki jim jih lahko ponudijo, šele na tej podlagi pa je mogoce ustvariti tudi ucinkovit in uporaben imenik znanja. Informacije morajo biti namrec last vseh vpletenih posameznikov, takšen sistem je torej nadgradnja obstojecih kadrovskih sistemov in ne nadomestek zanje. Pomaga graditi živo, tridimenzionalno sliko o cloveku, ki je veliko vec kot zgolj skupek delovnih izkušenj in pridobljene izobrazbe. Ce bo podjetje uspešno zacelo graditi tak imenik, bo po mnenju Collisona in Parcella želel v izmenjavi sodelovati vsak posameznik. Povezovanje v manjpih podjetjih Vse lepo in prav, a vendarle je tak sistem najbolj primeren za velika podjetja, kjer so stiki med posamezniki po navadi skopi, saj se ne poznajo med sabo ... Ali tudi manjša podjetja potrebujejo imenike znanj? Avtorja se strinjata - ce ima podjetje le 50 ali nekaj sto zaposlenih, takšni sistemi nemara res niso potrebni, a vendarle obstaja možnost, da posamezniki le ne vedo, kakšna znanja jim lahko ponudijo doloceni sodelavci, saj jih poznajo le po dolocenih projektih, ne pa tudi po tistih, po katerih nemara niso tako znani. Tudi v tem primeru je torej zaželena izmenjava znanj in nekakšen seznam podrocij, ki jih posamezniki obvladajo, vendar ga je morda bolje urediti na drugacen nacin, denimo, zgolj z informacijami in povezavami po elektronski pošti. Sicer pa je imenik znanja zaželen tudi v primerih, ko ima podjetje malo zaposlenih, a so ti razkropljeni po razlicnih lokacijah. Prepletanje osebnih in poslovnih stikov »Poslovni odnosi se razcvetajo v osebnih pogovorih,« trdita Collison in Parceli. Ze z obicajnimi pogovori zaposleni velikokrat zvedo veliko o svojih sodelavcih oziroma jih vsaj toliko spoznajo, da vedo, katera podrocja so jim pisana na kožo. Toda zlasti v velikih podjetjih ima le malo ljudi stalne stike, zato sta dobra mreža znanj in hipen dostop do nje izredno dobrodošla. Prav zato mora vsak takšen imenik vsebovati tudi dovolj neformalnih podatkov o življenju zaposlenih - »tako dobite obcutek, da cloveka že poznate, še preden ga sploh srecate,« menita avtorja. Tako oseben pristop je najbrž za naše okolje vendarle nekoliko manj primeren, saj smo navajeni locevati poslovno in osebno življenje, ceprav se v zadnjih letih z daljšanjem delovnega casa ta meja vse bolj briše in le malo komu še uspe ti dve podrocji lociti. Na delovnem mestu ali vsaj v mislih nanj preæivimo domala ves dan, zato se kaj kmalu tudi poslovne vezi spremenijo v bolj ali manj prijateljske. A kljub temu si pri nas le teæko predstavljamo, da bi zaposleni dovolili, da se na delovnem mestu razpi-rijo tudi informacije, ki izhajajo iz njihovega zasebnega æivljenja. Kaj naj vsebuje imenik znanja? TipiËna domaËa stran, ki jo je uvedel Connect podjetja B P, vkljuËuje ime in fotografijo posameznega zaposlenega, njegov strokovni naziv, poslovno enoto, nekaj prostora za osebno predstavitev, prostor za opis strokovnih podroËij, podatke o znanju tujih jezikov, njegove notranje in zunanje stike, morebitne spletne povezave, kratek æivljenje-pis, morebitno Ëlanstvo v posameznih mreæah in interesnih skupnostih ter glavne podatke, kot so telefonske ptevilke, elektronski naslov ipd. Takpne opise zaposlenih imajo sicer tudi æe nekatere nape spletne strani, vendar so tako podrobno obiËajno opisani le vodilni delavci, ne pa tudi vsi zaposleni, kar bi bilo zlasti v veËjem podjetju nemara zelo zaæeleno, da bi lahko sodelavci uspepno izmenjavali informacije. Tovrstne spletne strani morajo posamezniki kajpak sproti dopolnjevati, pe naj-boljpe je, da to poËne vsak zase, brez kakrpnih koli vplivov vodilnih delavcev in morebitne samocen-zure ali celo cenzure z vrha podjetja. Opisani imenik znanja, ki naj bi ga prej ali slej vzpostavilo sleherno podjetje ali organizacija, je sicer eden izmed pilotskih primerov, morda je za nape razmere celo nekoliko preveË ameripki, a vendarle kaæe na neko primerno repitev pri povezovanju zaposlenih in uËinkoviti izmenjavi znanja. Ljudem namreË pomaga vzpostaviti stike in morebiti oblikovati med njimi tudi trajnejpe poslovne odnose. Simona Bandur Povzeto po knjigi Chrisa Collisona in Geoffa Parcella UËimo se leteti (priroËnik za upravljanje znanja) ROPSKA U INFLACIJA ©E KAR RASTE Februarja se je inflacija na evroobmoËju povzpela na 2,4-odstotno ter se tako pe dodatno oddaljila od dveodstotne stopnje, ki jo kot najvipjo sprejemljivo priporoËa Evropska centralna banka - januarja je namreË ta raven znapala 2,2 odstotka. V celotni Evropski uniji se je inflacija poveËala z januarske 2,1-odstotne stopnje na 2,3 odstotka. Februarja je tako evropski statistiËni urad Evrostat najveËjo letno raven inflacije ugotovil na Irskem, kjer je znapala 5,1 odstotka, sledita GrËija s 4,2 odstotka in Portugalska s 4,1 odstotka, najmanjpo pa v NemËiji (1,3 odstotka), v Belgiji (1,6 odstotka) in v Avstriji, kjer je znapala 1,8 odstotka. Sicer pa so dosegle v omenjenem mesecu najveËji relativni padec inflacije v primerjavi z januarjem Belgija, kjer je upadla z 2,5 na 1,6 odstotka, na Nizozemskem, zniæala se je s 4,5 na 3,2 odstotka, in v NemËiji, kjer se je zmanjpala z 1,7 na 1,3 odstotka. Po drugi strani so cene v tem mesecu najbolj zrasle v Luksemburgu (z 2,2 na 3,2 odstotka), na Portugalskem (s 3,3 na 4,1 odstotka) in v ©paniji s 3,2 na 3,8 odstotka. STA Nadaljevanje s strani 28 Dogodek ob podelitvi certifikata ISO 9001/2000 je bil pe posebej zanimiv v luËi kakovosti in napredka, ki æe veË kot sto let spremljata razvoj gorenjske elektro-distribucije. Letos distributerji praznujejo: 110-letnico prve luËi v Kranju, 90-letnico ustanovitve Kranjskih deæelnih elektrarn, 50-letnico nastanka podjetja Elektro Kranj in 40-letnico zdruæene gorenjske distribucije, katere pravni naslednik je Elektro Gorenjska, d.d., iz Kranja. Projekt kakovosti ISO 9001 pomeni nov izziv in je opredelil strategije in cilje kakovosti v podjetju. Na poti k pridobitvi certifikata kakovosti po evropskem standardu so utrdili in preËi-stili vse poslovne procese, ki bodo racionalizirali notranjo organiziranost podjetja, zniæali stropke poslovanja, poveËali produktivnost in izboljpali storitve za odjemalce elektriËne energije. S premipljenimi vlaganji v minulih letih nam je uspelo delno sanirati in obnoviti omreæje, kar bo treba v prihodnje pe nadaljevati. Prednostne naloge so zgraditev daljinskega centra vodenja, nadaljevanje prehoda na 20 kV napetost, dokonËanje gradnje RTP Medvode in RTP ©kofja Loka ter delna ukinitev 35 kV napetosti. Potrebna bodo vlaganja v zazan-kanje in izboljpanje omreæij, obnovo naprav vodenja in avtomatizacijo, vse z namenom skraj-pevanja trajanja izpadov in zagotavljanja neprekinjene dobave. Letos bo ob zagotavljanju nemotene in kakovostne oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo posebna pozornost pe naprej namenjena trgovanju z elektriËno energijo. Z uvajanjem integralnega sistema kakovosti so podane moænosti visoke poslovne kulture in utrditev dolgoroËnega konku-renËnega poloæaja.« Neposredno sodelovalo 48 sodelavcev Ob tem se je mag. Drago ©tefe zahvalil vsem sodelavcem, ki so poleg svojih obveznosti kakovostno opravili tudi dodatno delo pri opisu procesov podjetja. Pomembno vlogo pri vodenju in izvedbi tega projekta je odigral Marjan Porenta kot predstavnik vodstva za kakovost in vsi direktorji sektorjev in dejavnosti, ki predstavljajo odbor za kakovost. Slednji so sestavili svoje projektne skupine z vodji sluæb, ki so popisali dejavnosti na tretji ravni s 103 izvajalnimi procesi. Zdruæujejo se na drugi ravni v 25 nadrejenih organizacijskih procesih sluæb. Povezani so v pest razvojnih ali dejav-nostnih procesov na prvi ravni, nad katerimi bdi na najvipji ravni s stratepkim procesom kot skrbnik uprava, to je direktor Elek-tra Gorenjska. V tem projektu je bilo evidentiranih 887 vrst dokumentov, ki pri posameznih dejavnostih procesov nastajajo (obrazci - zapisi) ali se v njih uporabljajo (reference) in jih aæurirajo skrbniki. Procesi in dejavnosti z vso dokumentacijo so vnepeni v Poslovnik podjetja ter Organizacijske predpise in Navodila v posameznih poglavjih po vrstnem redu standarda ISO 9001/2002. Usposobljena je bila skupina zaposlenih za samostojne notranje presoje. Pri obliko- vanju sistema kakovosti, vse do pridobitve certifikata, je neposredno sodelovalo 48 zaposlenih. Prvi predlogi in tudi æe izvedbe nekaterih izboljpav pa konkretno kaæejo na uspepnost sistema kakovosti. Slovenski inptitut za kakovost in meroslovje - SIQ je 27. novembra lani opravil certifikacijsko presojo, pri Ëemer ni ugotovil neskladij, podal je le nekaj priporoËil. Na podlagi poroËila certifikacij-ske komisije je skupna komisija za certificiranje pri SIQ 10. decembra 2002 sprejela sklep, da se delnipki druæbi Elektro Gorenjska podeli certifikat ISO 9001/ 2000 pt. Q-491, in sicer za nakup, prodajo, distribucijo elektriËne energije in upravljanje elektroenergetskega omreæja in naprav ter razvoj, projektiranje, gradnjo in vzdræevanje elektroenergetskega in telekomunikacijskega omreæja in postrojev. Podjetje Elektro Gorenjska je s tem dobilo pravico do uporabe slovenskega znaka SIQ in mednarodnega znaka IQNet. Miro Jakomin, Drago Papler REKORDNA PROIZVODNJA ZAPOROZJA Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporoæje je po podatkih uprave nuklearke od zaËetka svojega obratovanja novembra 1984 proizvedla 500 milijard kWh elektriËne energije. To pomeni, da pridobi omenjena elektrarna, ki je tudi najveËja v Evropi, toliko elektriËne energije kot vse druge ukrajinske nuklearke skupaj ter Ëetrtino elektriËne energije v svetu. Stopnja izrabe Zaporoæja, ki leæi na levem bregu reke Dnjeper, iz leta v leto celo narapËa - lani je dosegla veË kot 78 odstotkov in proizvedla 41,2 milijarde kWh elektrike. To se sicer sklada z naËrti uprave elektrarne, a vendarle ni odveË dodati, da je to eden izmed najveËjih obsegov proizvodnje, ki so jih kdaj koli dosegli reaktorji z moËjo 100 MW. STA. 37 66 INISTER PREDAL TE-TOL ISO 14001 V ljubljanski TE-TOL se dobro zavedajo, da ne morejo Ëakati le na novo naloæbo z novo tehnologijo, temveË da morajo storiti vse, da so tudi obstoje-Ëe naprave in tehnologija Ëim bolj uËinkovite in ekolopko sprejemljive. S tem so v zaËetku marca seznanili tudi ministra mag. Janeza KopaËa. Slednji jim je tedaj, kot prvi termoelektrarni pri nas, podelil certifikat ISO 14001 s« VTermoelektrarni toplarni Ljubljana so že lani izdelali realno oceno preostale življenjske dobe vseh treh agregatov, tako njihove strojne in elektro opreme kot gradbenega dela. Prav tako so izdelali možno projekcijo poslovanja družbe do konca leta 2012. Vse to z namenom, da zmanjšajo stroške poslovanja. Cim manjši vhodni stroški so tudi razlog, da prav v tem mesecu izvajajo tehnicni preskus uporabe in kurjenja kaloricno bogatejšega premoga na kotlu 3. Premog je prav tako indonezijski. Vsebnost pepela, žvepla in drugih onesnaževalcev ni nic manjša kot pri do zdaj kurjenem premogu, le njegova kaloricna vrednost je višja. Pri sedanjem premogu je 18 MJ/kg pri premogu, ki ga preskušajo, pa 21 MJ/kg. »Ce bo poskusno kurjenje uspelo, bi lahko na ta nacin zmanjšali letno potrebne kolicine premoga za kurjenje v tretjem bloku TE-TOL za 30.000 ton, kar je polovico tovora, ki ga prepelje ena ladja iz Indonezije v Koper. Temu primerno bi bili nižji tudi stroški prevoza in pretovora,« je povedal Marko Agreæ, pomocnik direktorja TE-TOL za tehnicno podrocje. Enomesecno poskusno kurjenje drugega premoga bo trajalo do konca marca. Ob koncu poskusnega kurjenja bodo izvedli pe poskusno mepanje in kurjenje novega premoga z lesno maso. Kot pravi Agreæ, Ëe bodo ti poskusi uspeli, bi na najcenejpi na-Ëin dosegli zahteve iz Kyotskega protokola. Seveda pa se zaveda- jo, da je to zgolj del njihove razvojne usmeritve, ki pa ni nujno, da uspe. Z namenom, da s svojim delom in prizadevanji za uËinkovitejpe poslovanje seznani svoje lastnike, je vodstvo TE-TOL v zaËetku marca povabilo na obisk ministra za okolje, prostor in energetiko mag. Janeza KopaËa in dræavne-ga sekretarja za energetiko mag. Djordja Æebeljana. Na okrogli mizi so jima predstavili lanske rezultate poslovanja in trenutno stanje v druæbi, stratepke razvojne usmeritve, okoljsko politiko in nove spletne strani. Ob tej priloæ-nosti je minister KopaË izroËil direktorju TE-TOL Aleksandru Mervarju okoljski certifikat ISO 14001. Certifikatsko presojo je prestala mopËanska termoelektrarna toplarna lani jeseni kot prvi termoenergetski objekt pri nas. Varovanje okolja se tudi z Prva TE pri nas s certifikatom ISO 14001 uvedbo tega sistema uvršca med najpomembnejše cilje družbe. Sistem jim bo omogocil boljšo ucinkovitost procesov zaradi jasnih navodil za delo, predvidevanj nadaljnjega razvoja, zmanjšanja tveganja okoljskih nesrec, vzpostavitve komuniciranja med zaposlenimi ter okoliškimi prebivalci in drugimi zainteresiranimi pa tudi vecji ugled v javnosti. Boljši, lažji in hitrejši komunikaciji TE-TOL z okoljem so namenjene tudi v tem mesecu postavljene, sodobne in ažurne spletne strani družbe. Na njih poleg svojega poslanstva in vizije predstavljajo svoje proizvodne zmogljivosti, najnovejše dosežke, skrb in ukrepe za varstvo okolja. Poleg tega omogocajo, da jim obiskovalci spletnih strani postavljajo vprašanja ter sporocajo svoja mnenja, na katera jim bodo odgovarjali. Zaposlenim v TE-TOL pa bo še v posebno veselje, ce bodo z nazornim prikazom svojega proizvodnega procesa ucencem, dijakom in študentom pripomogli k boljšemu ucenju in lažjemu razumevanju pomena energije, hkrati pa jih tudi okolj-sko osvešcali in spodbujali k njeni varcnejši porabi. Šolam so njihova vrata vedno odprta. Minka Skubic Foto Minka Skubic IZPRED DVEH LET ©E VEDNO TERJAJO SVOJ DAVEK Energetska kriza, ki je doletela Kalifornijo pozimi na prehodu med letoma 2000 in 2001, je stala omenjeno zvezno dræavo pribliæno 45 milijard dolarjev. ©est elektroenergetskih mrkov namreË pe danes terja svoj davek, saj so se znatno poveËali stropki proizvodnje elektriËne energije, podjetja so imela manjpi dobiËek, ne nazadnje pa se je zaradi tega upoËasnila tudi gospodarska rast. Kot pojasnjujejo predstavniki kalifornijskega inptituta za javno politiko, je do pomanjkanja energije privedlo prizadevanje dræave po deregulaciji tega trga - podjetja so namreË zaËela zniæevati cene, kar je poslediËno okrnilo tudi proizvodnjo. Po drugi strani so prav leta 2000 zrasle cene zemeljskega plina, severozahodni del zvezne dræave je prizadela huda su-pa, kar pomeni, da se je zmanjpala proizvodnja v hidroelektrarnah, vse to pa je pridobivanje elektriËne energije pe dodatno okrnilo in podraæilo. »eprav predstavniki omenjenega inptituta menijo, da bi do posameznih mrkov priplo tudi brez zahtev dræave po deregulaciji trga z elektriËno energijo, pripisujejo podjetja pe vedno najveË krivde prav tem pritiskom. V novih razmerah so se namreË posvetila predvsem osvajanju tr-ænih deleæev in sklepanju dolgoroËnih pogodb, kar je vodilo do finanËnega poloma. Omenjeni inptitut tako predlaga predstavnikom dræave nekoliko drugaËen model deregulacije - takpnega, ki bo vkljuËeval zahteve po dodatnih zmogljivostih za primere pomanjkanja elek-triËne energije in dolgoroËno naËrtovanje infrastrukture v posameznih dræavah, predvsem pa reorganizacijo kalifornijske agencije za energijo, ki ji v obdobju po mrkih ni uspelo umiriti dogodkov na trgu z elektriËno energijo. PRODOR NA »E©KO ©vicarsko elektroenergetsko podjetje Atel je konËalo pogajanja o odkupu 44,5-odstotnega deleæa Ëepkega proizvajalca elektriËne energije ECKG. Prvi pogovori o kupËiji so se zaËeli septembra lani, prenos lastniptva iz rok podjetja NRG Energy, ki ima sedeæ v Zdruæenih dræavah Amerike, pa se je zaËel 9. januarja letos. ECKG proizvaja elektriko v ptirih elektrarnah z moËjo 516 MW, zaposluje pa 300 ljudi. Sicer pa je nakup le del Atelove strategije prodora na trg Srednje in Vzhodne Evrope. IZVOZ ZEMELJSKEGA PLINA NARA©»A Decembrski izvoz ukrajinskega zemeljskega plina na trge Zahodne in Vzhodne Evrope ter Balkan se je pove-Ëeval za deset odstotkov. Ukrajina je namreË v omenjena obmoËja zadnji lanski mesec prodala 10,4 milijarde kubiËnih metrov zemeljskega plina, mesec prej pa 9,4 milijarde kubiËnih metrov. V zadnjem letu je najbolj narapËal izvoz na Slovapko, in sicer v povpreËju za 4,5 odstotke na mesec, nekoliko pa pepa prodaja na Poljsko in Madæarsko, ki ju povezujeta z Ukrajino le dva manjpa plinovoda. Kljub temu je prodaja na Poljsko decembra narasla s 690 milijonov na 937 milijonov kubiËnih metrov, na Poljsko pa s 173 milijonov na 295 milijonov kubiËnih metrov zemeljskega plina. 39 ELIMO NAVZGOR NE NAVZDOL Z zacetkom letošnjega leta je novega prvega moža dobila se zadnja hidro družba, to je Soške elektrarne. Direktorja z najdaljšim stažem v elektroenergetskem sistemu Valentina Goloba je zamenjal Vladimir Gabrijelcic. Domac in preskusen strokovnjak, ki je vso svojo delovno dobo delal na Soških elektrarnah. Na primorskih rekah je opreativno vodil gradnjo vrste hidroelektrarn in upa, da bo tako tudi v okviru Holdinga Slovenskih elektrarn, le da bo za operativno vodenje pooblastil svoje sodelavce. * Kot ponosno pove Vladimir GabrijelËiË, mu je bilo æe v genih dano, da postane delavec Sopkih elektrarn. Njegova rojstna vas so Plave, ki so takrat, ob koncu pti-ridesetih let, æe imele hidroelektrarno, v kateri je delal njegov oËe. Sopke elektrarne so ga pti-pendirale na ljubljanski elektro fakulteti. Po konËanem ptudiju se je pri njih zaposlil in ostal njihov vse do danapnjih dni. Pripravnip-tvo je opravil v razvoju, kjer so pod vodstvom Rajka KorenËa in Marka Mladovana snovali potencialno HE Kobarid in delali tudi na Ërpalni elektrarni na Trebupi. Njegovo prvo samostojno delo pa je bila MHE Kneæke Ravne, takrat hidroelektrarna v sklopu SLO. V zaËetku osemdesetih let so So-pke elektrarne zaËele graditi HE Solkan in GabrijelËiË je pri tej investiciji æe vodil elektro del. Po konËani gradnji Solkana je nadaljeval projektiranje in delo na malih elektrarnah na razliËnih primorskih rekah. V drugi polovici osemdesetih let so pod njegovim vodstvom gradili HE Zadla-pËico za oskrbo Tolminskega, tako z vodo kot z elektriËno energijo. Zahtevno gradnjo - zaradi ve-Ënamenskosti objekta, sodelovanja s Tolminskim vodovodom, gradnje objekta v zunanjem pasu Triglavskega narodnega parka -so v zadovoljstvo vseh uspepno konËali. Potem so priple ponovno na vrsto male hidroelektrarne, tokrat povezane z obnovo starih HE Pluæne, Loga pod Mangartom in Kneækih raven II. In ponovno preskok na velike konec devetdesetih let. Tokrat na Ga-brijelËilËev najzahtevnejpi projekt, tako zanj kot za Sopke elektrarne : gradnja hidroelektrarn Plave II in Doblar II. ˜Gradnja vsakega objekta mi je dala doloËene izkupnje. Pri gradnji HE Plave II in HE Doblar II je bila zbrana ne samo slovenska, temveË tudi nekdanja jugoslovanska operativa in predvsem evropska. Tako smo po tej plati dobili stik z evropskimi partnerji in smo v bistvu ves projekt vodili po evropskih kriterijih in v praksi ugotovili, da nape delo ne zaostaja za evropskim. Obe hidroelektrarni smo konËali tako po finan-Ëni plati kot po terminskem naËr-tu skladno s prvotnim naËrtom, kar je svetovni doseæek. Pri Do-blarju smo sicer presegli rok gradnje za dva meseca, kar pa ni veliko v primerjavi s statistiËnimi kazalci pri gradnji tovrstnih objektov v svetu,« pripoveduje Vladimir GabrijelËiË. Æeli in upa, da bodo pozitivne izkupnje iz tega zadnjega projekta prenesli tudi na gradnjo HE na Savi. Meni, da bi bilo pkoda, da se takpne izku-pnje iz kakrpni koli razlogov izni-Ëijo. Ne glede na to, v kakpnem obsegu bodo njihovi delavci vkljuËeni v ekipe na projektu gradnje savske verige, ob podpori HSE pripravljajo gradnjo Ërpalne elektrarne AvËe, kjer s pridom izkoripËajo znanje, ki so si ga pridobili v zadnjih letih na Plavah in Doblar-ju. Za to elektrarno trenutno ob-Ëina Kanal pripravlja spremem- Foto Minka Skubic bo prostorskega naËrta, hkrati pa investitorji s Sopkih elektrarn naËrtujejo vse potrebne akcije, s katerimi bodo do konca leta projekt vkljuËili v prostor, to obsega od sprememb prostorskih planov do sprejetja lokacijskih naËrtov in pridobitve gradbenega dovoljenja, skladno z novo zakonodajo. Na vprapanje, kakpen je posluh za »E AvËe v HSE, sogovornik pravi, da tudi v holdingu ni natanËno doloËeno, kdo bo urejal gradbeno dokumentacijo, znano E Foto Dušan Jež Vladimir GabrijelËiË, od letos direktor SENG-a jim je le, da bo holding prevzel stratepki razvoj. Tudi ni pe na-tanËno opredeljeno, kako bodo poleg hidroelektrarn na Savi, ki je za zdaj glavna naloæba HSE, potekale umestitve drugih objektov v prostor. Kot pravi Gabrijel-ËiË, bi bilo smiselno, da bi za vse objekte holdinga veljal enak na-Ëin umepËanja v prostor. ˜Za zdaj vse delo v zvezi z gradnjo AvË vodimo sami, s tem da se dogovarjamo z vodstvom HSE glede posameznih nalog, kot sta izdelava idejnega programa in zapiranje finanËne konstrukcije,« nadaljuje direktor SENG, ki je prav gradnjo te Ërpalne elektrarne postavil za svoj glavni cilj ob imenovanju. Takoj za tem æeli rekonstruirati stare elektrarne v Doblarju in Plavah in v naslednji fazi obnoviti tudi druge starejpe elektrarne. Kdaj bodo obnove priple na vrsto, pa je odvisno od gradnje »E AvËe, katere zaËetek naËrtujejo æe za naslednje leto. Zagotovo pa bo najprej deleæna obnove hidromehanska oprema na jezovih Ajba in Podselo. Pravzaprav v Ajbi dela æe potekajo in naj bi bila konËana do naslednjega leta, ko naj bi se zaËela na Podselu. Pomembna naloæba, ki je povezana s holdinpko organiziranostjo, je gradnja novega centra vodenja SENG, ki bo nepo- sredno povezan s centrom vodenja HSE v Mariboru. Gradnja naj bi bila konËana do konca leta. Glede zmanjpevanja ptevila zaposlenih je direktor trenutno 143-Ëlanskega kolektiva optimist. Pravi, da imajo objekte na SoËi avtomatizirane in prav zdaj poteka poenotenje ekip za nadzor teh elektrarn. RaËuna, da bo vsaka reorganizacija prinesla tudi racio-nalnejpe pridobivanje elektriËne energije, kar je bila praksa æe tudi prejpnjega vodstva. Morebitne preseæke delavcev bodo repevali z naravnim odlivom zaposlenih v pokoj. Tako so storili tudi ob koncu lanskega leta, ko so odpli v pokoj glavni direktor, tehniËni direktor in vodja enote, ki so jih nadomestili domaËi delavci. Taka je bila in ostaja politika SENG, da sami vzgojijo vodilne delavce. Z odveËnimi delavci za zdaj nimajo teæav, saj poslujejo kot samostojno podjetje z vsemi samostojnimi sluæbami, razen sluæbe za prodajo elektriËne energije, ki je na HSE. PriËakujejo, da bo znal HSE tako organizirati delo in vkljuËiti tudi njihove strokovnjake, da bodo od tega imeli vsi koristi. GabrijelËiË upa, da bo znal HSE kot lastnik ceniti njihove tehniËno usposobljene ljudi in da bodo sami znali izkoristiti pre- dnosti stnadardizacije in tehni-Ënega poenotenja sistema. Ne nazadnje so bile tudi SENG za to, da se ustanovi HSE in da prevzame nekatere skupne funkcije, mora pa biti to druæba na vipji ravni, kot je bil nekdanji sozd EGS.˜Od HSE in nas je odvisno, kako bomo uspepni. Ali bomo samo izvajali naloge, ali bo raven znanja vipja pri vseh, da bo Slovenija tudi v Evropi nekaj pomenila.« Sodelovanje z okoljem, ki je bilo doslej v dolini SoËe izredno uËin-kovito, naj bi se nadaljevalo tudi pod GabrijelËiËevem vodstvom. Zagovarja doseganje sporazumov za Ëim ugodnejpe skupno bivanje vseh v danem prostoru. Prostora za dialog bo manj, ker imajo podpisano koncesijsko pogodbo in del njihovih dajatev dobiva lokalna skupnost. Donatorstvo kajak klubu Sopke elektrarne ostaja. ˜»e bi to ukinili, bi izgubili nap ponos, in glede na to, da tekmuje tudi moj sin, bi izgubil pe svoj ponos,« poËasi konËuje Vlado GabrijelËiË, ki so ga nenehne naloge tako okupirale, da je pozabil na rekreacijo in sedaj kot direktor æe Ëuti potrebo po njej. VËasih je igral koparko, sedaj se nagiba k hoji v hribe. Minka Skubic 41 REALNOST EVROPSKIH TRGOV V MINULEM LETU PrejpnjiË smo ugotavljali, da na odprtih trgih z elektriËno energijo obstajajo ra-zliËne nepopolnosti trgov in problemi ter da razmere nikjer niso idiliËne. Tokrat pa bomo ocenili pe zrelost trgov v posameznih evropskih dræavah, predstavili poslovanje evropskih organiziranih trgov z elektriËno energijo in jih primerjali s tistimi v Sloveniji. 42 Glede na relativno neugoden razvoj dogodkov na dvostranskih trgih v posameznih dræavah EU, bi lahko priËakovali pozitiven vpliv na poslovanje organiziranih trgov z elektriËno energijo. V nasprotju s prostim dvostranskim trgom je organizirani trg oziroma borza elektriËne energije (organized market, power exchange) osrednje mesto, kjer se na organiziran naËin sreËujeta ponudba in povprapevanje. Prvenstveni ekonomski vlogi organiziranega trga sta transparen-tnost cen ter zavarovanje oziroma zapËita pred tveganji. Proizvodi, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, so standardizirani. ObiËajna sta predvsem dva trga, in sicer finanËni trg izvedenih finanËnih instrumentov -predvsem finanËnih terminskih pogodb (futures) in opcij - in dnevni (spot, fiziËni) trg elektri-Ëne energije. V Sloveniji obstaja za zdaj le dnevni trg, poleg tega pa Borzen organizira tudi prodajo energije iz naslova prednostnega dispeËiranja. Med prednosti trgovanja na organiziranem trgu lahko priptevamo zapËito pred fi-nanËnimi tveganji, likvidnost in veËjo varnost, urejeno in nadzorovano trgovanje glede na vna- prej znana pravila, javne objave cen in podobno. Pregled borznih obsegov trgovanja V praksi so evropski organizirani trgi v letu 2002 imeli zelo razliËne rezultate. Enega kljuËnih organiziranih trgov za slovenska podjetja predstavlja nempki organizirani trg EEX. V NemËiji je lani priplo do zdruæitve dveh glavnih organiziranih trgov, in sicer frankfurtske (terminske) borze EEX in leipzipke (spot) borze LPX. Nempki organiziran trg je zaznamoval rast obsega trgovanja s finanËno terminskimi pogodbami z 20 TWh v letu 2001 na 117 TWh v letu 2002. Odstotkov-no gre sicer za veliko rast, vendar je doseæen obseg trgovanja pe vedno relativno majhen v primerjavi s koliËinami, s katerimi se je trgovalo na dvostranskem trgu. Na nempkem trgu je zaznati tudi rast trgovanja na dnevnem (spot) trgu, in sicer za 42 odstotkov glede na minulo leto. Obseg trgovanja na dnevnem trgu je tako dosegel okrog 33 TWh, kar sestavlja okrog 7 odstotkov porabe elektri-Ëne energije v NemËiji. Podoben deleæ v celotni slovenski porabi dosega tudi Borzen, vendar med slovenskim in nempkim organizi- ranim trgom obstaja nekaj bistvenih razlik. Skandinavski organizirani trg Nord Pool je lani poveËal obseg trgovanja za 12 odstotkov, na 1.143 TWh, pri Ëe-mer odpade na dnevni trg 124 TWh, veËina (1.019 TWh) pa na terminski trg. Sodelovanje udele-æencev na tem trgu je prostovoljno, dnevni trg pa je s 124 TWh dosegel okrog 35 odstotkov celotne porabe, kar je daleË najboljpi rezultat med primerljivimi evropskimi borzami. Najbliæjo konkurenco slovenskemu Borze-nu pomeni avstrijski organizirani trg v Gradcu (EXAA), ki podobno kot Borzen, za zdaj omogoËa samo trgovanje na dnevnem trgu. EXAA, ki ima trenutno okrog 20 Ëlanov, je s poslovanjem zaËel marca leta 2002, doseæeni obseg trgovanja v letu 2002 pa je skromen, saj je znapal le okrog 2 odstotka celotne porabe v Avstriji. Vsekakor raËunajo na rast obsega trgovanja tudi s povezovanjem elektroenergetskih trgov centralne, vzhodne in juæne Evrope. Amsterdamski organizirani trg, ki je eden najstarejpih v Evropi, je dosegel 71-odstotno rast obsega trgovanja, kar je za lanske evropske razmere dober rezultat. Takpen obseg pomeni 14 odstotkov nizozemske porabe elektri-Ëne energije. Vendar je bilo poslovanje tega trga lani zaznamovano s pojavom ekstremno visokih cen. Organizirani trg v Veliki Britaniji je s poslovanjem zaËel spomladi leta 2001, rezultati pa pomenijo precejpnje razoËaranje za veËino udeleæencev na trgu. Sicer glavne elemente tega trga sestavljajo UKPX dnevni trg, UKPX terminski trg ter APX (Automated Power Exchange). Ta borza je lani sicer dosegla manjpo rast obsega trgovanja na dnevnem trgu, kljub temu pa se je celotni obseg trgovanja zmanj-pal za okrog 4 odstotke. Samo na APX-u se je obseg trgovanja zmanjpal za okrog 38 odstotkov, deleæ obsega trgovanja na organiziranem trgu pa znapa manj kot 2 odstotka celotne porabe v Veliki Britaniji. Vzpostavljanje organiziranega trga v Italiji je poseben primer, saj je bil organiziran trg zakonsko predviden, s poslovanjem naj bi se zaËelo æe januarja 2001. Kakor koli æe, ta projekt se sreËuje s ptevilnimi (predvsem birokratskimi) teæavami, in obstajajo ocene, da utegne biti vpra-pljiv celo zaËetek poslovanja v letu 2003. Zamude pri vzpostavljanju te borze so teæko razumljive, saj italijanski kupci za elektriËno energijo plaËujejo ene najvipjih cen v Evropi, trg pa je relativno netransparenten in nelikviden. Poleg navedenih trgov obstajajo pe nekateri drugi organizirani trgi, kot na primer v ©paniji in Franciji. V Franciji je obseg trgovanja prav tako kot v Veliki Britaniji in Avstriji zelo skromen, saj pomeni le okrog 2 odstotka celotne porabe v dræavi. Borzna cenovna gibanja »e si podrobneje ogledamo gibanja cen na evropskih organiziranih trgih z elektriËno energijo, lahko na splopno ugotovimo, da so ptevilni na poti, da postanejo zreli in likvidni trgi. Torej takpni, kjer udeleæenci lahko raËunajo, da bodo zadostne koliËine elek-triËne energije praviloma vedno na voljo, oziroma jih bo mogoËe prodati, in sicer po razumnih tr-ænih cenah, brez manipuliranja s trænimi cenami in koliËinami in podobno. Eden od glavnih kazalcev zrelosti trgov so pojavi cenovnih konic (price spike), ko v dolo-Ëenem (navadno krajpem) Ëasov-nem obdobju cene elektriËne energije poskoËijo na ekstremno visoke vrednosti. Razlogov za takpne dogodke je lahko veË, npr. izredne vremenske razmere, kombinirane z izpadi omreæij ali zmanjpanjem prenosnih zmogljivosti, izpadi veËjega ptevila proizvodnih zmogljivosti, nenadni propadi pomembnih trgovcev (npr. Enron-a, TXU ...), pa tudi manipulacije moËnih igralcev na trgu in tako naprej. »eprav lani na evropskih organiziranih trgih ni bilo tako sistematiËnih in dra-matiËnih dogodkov, kakrpni so zaznamovali Kalifornijo, pa tudi Evropa ni bila imuna pred pojavom cenovnih konic. Tako je nempki organizirani trg lani zaznal najvipje cene takoj v zaËetku leta, najvipja cena za pasovno energijo pa je dosegla 72,52 €/MWh. To je sicer pe vedno precej manj kot v letu 2001, ko je najvipja cena dosegla vrednost 240 €/MWh. Na nekaterih drugih borzah so bila borzna dogajanja obËasno precej bolj dra-matiËna. Tako je amsterdamska borza, ki je sicer na letni ravni zaznala v povpreËju 10 odstotkov niæje cene kot v minulem letu, do-æivela tudi nastop cenovnih konic, najvipja od njih je dosegla vrednost preko 700 €/MWh (pov-preËje leta 2002 je bilo sicer okrog 30 €/MWh). Po propadu in umiku pe enega pomembnega ameripkega trgovca z evropskih trgov, in sicer TXU Europe, so cene na dnevnem trgu v Veliki Britaniji izjemno zrasle in dosegle vrednost 235 €/MWh. Takpne cenovne konice sicer nekaterim Ëlanom borze kratkoroËno omo-goËajo nenormalno visoke zasluæ-ke, vendar pa imajo dolgoroËno slabe posledice za vse udeleæence. »e bi bile cenovne konice le opozorila za sistematiËno nesorazmerje med ponudbo in povpra-pevanjem, bi lahko dajale dobre spodbude za gradnjo novih, fleksibilnih proizvodnih zmogljivosti. Vendar so te konice dokaj tudi posledica manipulacij organiziranega trga s strani posameznih (moËnih) podjetij, kar ustvarja nezaupanje preostalih Ëlanov v poslovanje borze. Pomanjkljivosti v poslovanju organiziranih trgov vËasih povzroËijo umik posameznih Ëlanov borze, ter srednje in dolgoroËno poslabpujejo likvidnost borze, kar se lahko razvije v zaËaran krog, ki ima za posledico propad borze. Celo tako uveljavljen in relativno dobro delu-joË trg kot je Nord Pool, se sooËa z obtoæbami o manipulacijah in izigravanju trga. Slovenski organizirani trg Borzen v letu 2002 Nekoliko podrobneje si oglejmo pe poslovanje na slovenskem organiziranem trgu, Borzenu. Tabela 1 nam prikazuje doseæeni obseg trgovanja po mesecih v letu 2002 in 2003 ter povpreËno in najveËjo doseæeno vrednost SLO-ex v posameznem mesecu. Iz tabele je razvidno, da je bilo lani na dnevnem trgu prodano okrog 267 GWh elektriËne energije. To je 2,3 odstotka celotne slovenske porabe v letu 2002, ki je znapala okrog 11.574 GWh. Poleg trgovanja na dnevnem trgu je Borzen organiziral tudi trg prednostnega dispeËiranja, kjer se je trgovalo z elektriËno energijo, proizvedeno v TET in TE-TOL. V okviru prednostnega dispeËiranja se je trgovalo predvsem s pasovno elektri-Ëno energijo, ki se je prodajala oziroma kupovala na tedenski Tabela 1: Trgovanje na dnevnem trgu (Borzen) v 2002 Mesec 2002/2003 Obseg trgovanja (v MWh) Max. vrednost SLOex* (SIT/MWh) Povpr. vrednost SLOex (SIT/MWh) januar 02 2.585 8.893 8.014 februar 02 12.534 7.318 5.626 marec 02 28.106 5.311 4.774 april 02 10.086 6.828 5.302 maj 02 18.442 6.487 5.183 junij 02 10.844 7.087 5.641 julij 02 9.136 6.898 5.855 avgust 02 16.373 8.104 5.596 september 02 24.902 7.691 6.269 oktober 02 33.185 7.027 5.756 november 02 49.342 4.056 5.133 december 02 51.486 8.484 5.634 skupaj 2002 267.021 7.015 5.732 januar 03 33.002 12.170 6.067 februar 03 41.798 13.500 8.971 * SLOeX je indeks elektriËne energije na organiziranem trgu z elektriËno energijo v Sloveniji in predstavlja povpreËno dnevno ceno sklenjenih poslov na organiziranem trgu. SLOeX se izraËuna kot vrednost povpreËne tehtane cene sklenjenih poslov na dnevnem trgu. 43 44 ravni. Doseæeni obseg trgovanja iz tega naslova je bil lani okrog 592 GWh, kar pomeni 5,1 % celotne lanske porabe v Sloveniji. Obseg trgovanja preko Borzena je lani torej skupaj znapal okrog 7,4 % slovenske porabe. Letos se je spremenil sistem trgovanja z energijo iz naslova prednostnega dispeËiranja. Za leto-pnjo prodajo elektriËne energije prednostnega dispeËiranja je namreË Borzen decembra lani organiziral draæbo za prodajo te energije. Upravljavec prenosnega omreæja je kot prodajalec na draæbi, v odkup ponudil skupaj 801.722 MWh elektriËne energije. Izklicna cena za ponujeno energijo je bila za vse mesece enaka, in sicer 7.600 SIT/MWh. V prvih dveh mesecih tega leta je obseg trgovanja na slovenskem dnevnem trgu, preraËunano na letno raven, znapal okrog 4 odstotke, vendar je za boljpe ocene letopnjega trgovanja na Borzenu pe prezgodaj. Zanimivo pa je dogajanje na podroËju gibanja indeksa SLOex, saj je najveËja vrednost SLOex na Borzenu presegla najveËjo vrednost, kadar koli do-seæeno v letu 2002, za kar 52 odstotkov (13.200 SIT/MWh februarja 2003 v primerjavi z 8.893 SIT/MWh januarja 2002). Leto 2003 torej obljublja zanimivo dogajanje na podroËju gibanja cen na slovenskem organiziranem trgu. »e primerjamo pe slovenski organiziran trg z nempkim EEX, lahko ugotovimo nekaj poglavitnih razlik. Prva je ta, da na Bor-zenu ne obstaja tudi terminski trg. Po drugi strani pa Borzen organizira tudi prodajo elektriËne energije iz naslova prednostnega dispeËiranja, kar je v letu 2002 pomenilo okrog 69-odstotni deleæ njihovega celotnega obsega trgovanja. Kot tretjo razliko pa lahko omenimo dejstvo, da je na nem-pkem (in praviloma tudi na drugih evropskih trgih) med Ëlani borze veË moËnih proizvajalcev elektriËne energije, kar zagotavlja doloËeno raven likvidnosti in varnosti poslovanja. V Sloveniji pa med Ëlani borze na strani ponudbe elektriËne energije obstaja predvsem en moËan proizvajalec (HSE), ki ima poseben poloæaj. Kako ga bo izkoristil, pa nam bodo pokazali tudi obsegi trgovanja in doseæene cene na Borzenu. Mag. Klemen Podjed M———HB ^i ilk / / /IL 4ci M Foto Dušan Jež FEBRUARJA PRESEGAL REKORD Sneæen in mrzel februar je pustil svoj peËat tudi na dnevnem trgu z elektriËno energijo. Ravno obratno kot izjemno nizke zunanje temperature so namreË cene elektriËne energije na borzi skoraj ves mesec strmo narapËale in dosegale astronomske vrednosti. Tako je SLOeX v drugi polovici februarja dvakrat zapored postavil nov rekord. Sedemnajstega februarja je prviË presegel do tedaj najvipjo vrednost, in sicer je ob koncu dnevnega trgovanja dosegel rekordnih 13.490 toËk. Novi rekord ni zdræal dolgo, saj se je æe naslednji trgovalni dan SLO-eX ustavil pe vipje, pri 13.500 indeksnih toË-kah. Navkljub zelo visokim povpreËnim cenam elektriËne energije v februarju pa je bilo trgovanje na Borzenu zaradi poveËanih potreb po elektriËni energiji æivahno. Tako je bilo v samo 28 dneh na borzi 41.798 MWh prometa, kar pomeni v primerjavi z januarjem, ko je meseËni promet znapal 33.002 MWh, skoraj 27 odstotkov veËji meseËni promet. i:Ln7.1^l1i'f.lHi'l4'li'l:i'illi:LllA^i'l:li »e letopnji februar primerjamo z lanskim, lahko æe na prvi pogled opazimo velik napredek organiziranega trga. Letopnji meseËni februarski promet je namreË veË kot trikrat presegel lanskega, ki je znapal 12.534 MWh. Tudi izra-zitejpih negativnih nihanj dnevnega prometa energije na borzi letos ni veË opaziti, medtem ko so bila ta lani pogost pojav predvsem v prvi polovici februarja. Letos so Ëlani Borzena nekoliko manj æivahno trgovali le v februarskem obdobju najvipjih cen energije, ki jih odraæa velika rast SLOeX. Cene so februarja letos na Borzenu poskoËile predvsem zaradi rasti cen na tujih evropskih borzah z elektriËno energijo, te pa so v nebo izstrelile nizke temperature po vsej Evropi. A najniæji dnevni volumni leto-pnjega februarja so kljub temu povsem primerljivi oziroma so celo veËji od najvipjih februarja lani. Ker je bila trgovana dnevna kolicina na borzi februarja v primerjavi z januarjem precej višja, je tudi delež dnevnega trgovanja z elektricno energijo v primerjavi s celotnim odjemom nekoliko narasel Povprecni februarski delež dnevnega trgovanja v primerjavi s celotnim odjemom je tako znašal 4,15 odstotka. Ta delež je bil denimo januarja letos v povprecju precej nižji, in sicer je znašal 2,93 odstotka. Kot je razvidno iz priloženega grafa, pa je delež dnevnega trga v primerjavi s porabo predvsem v zacetku februarja, ko cene še niso dosegle tako astronomskih vrednosti, vecino trgo-valnih dni znašal vec kot pet odstotkov in se celo povsem približal šestim odstotkom.V drugi polovici meseca se je ta delež nekoliko zmanjšal ter se vecinoma gibal med 3,5 in 4 odstotki. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SIM ZA FEDRUAR 2003 Ol.feb03.feb OS.feb07.feb09.feb ll.feb13.feb IS.feb17.feb19.feb Zl.feb Z3.feb ZS.feb Z7.feb ZlKOLICINA V MWh —VREDNOST SLOeX PRIMERJAVA VREDNOSTI SLOeX IN KOLI»IN PRODANE ELEKTRI»NE ENERGIJE NA DNEVNEM TRGU FEBRUARJA 2002 IN 2003 01.feb02JsbM.feb04JsbOSJsbOBJsb07Jsb03JsbMJsb10.feb11Jsb12.feb13Jsb14.feb1SJsb1B.feb17lsb13.feb19.feb20.fsb21.feb22.feb23.feb24.feb2S.feb2B.feb27.feb23.feb ENERGIJA PRODANA NA DNEVNEM TRGU ZA MESEC FEBRUAR 2002 VREDNOST SLOeX ZA FEBRUAR 2002 ENERGIJA PRODANA NA DNEVNEM TRGU ZA MESEC FEBRUAR 2003 VREDNOST SLOeX ZA FEBRUAR 2003 DNEVNI PROMET NA TRGU IN DELEŽ DNEVNEGA TRGA ¦^ /^\A» /> l v I n ^ 1 l\A '-^ /Av^-^ W n n n n ^ ^W W W _n_ 4 Delež dnevnega trga v konzumu 45 5000 14000 12000 4-.-.-J 10000 3000 BOOO 6000 4-.-.-J 1000 2000 5000 l-l'J'J'J 12000 -I-"-'-" 3000 [¦'¦'¦J 6000 2000 4000 1000 2000 2500 2000 1500 Datum Dnevni trg 56 OVEMO, KAR MISLIMO Ob koncu lanskega leta je vodenje Druptva jedrskih strokovnjakov Slovenije prevzela dr. Romana Jordan Cizelj z Instituta Joæef Stefan v Ljubljani. Dotedanji enajstletni predsednik druptva prof. dr. Andrej Stritar je odstopil s tega mesta, ker je bil imenovan za direktorja Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Nova predsednica æeli dati druptvu novo vsebino in veËjo prepoznavnost, jedrski stroki pa mesto, kakrpno ji pripada. Pravi, da ji uspeva, da jo kolegi poslupajo, in ne gledajo. VOdseku za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan delate kot raziskovalka, je vaše delo strogo raziskovalno ali tudi aplikativno? »Delo našega odseka, ki ga vodi prof. dr. Borut Mavko, je usmerjeno v raziskovalno dejavnost in vecina našega dela je namenjena temeljnim raziskavam, ki jih sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Opravljamo pa tudi aplikativne raziskave, predvsem za jedrsko elektrarno v Krškem. Sama sem v zadnjem casu pristojna za oceno negotovosti rezultatov verjetnostnih varnostnih analiz, ki so delno temeljne raziskave in delno razvojni projekt.« Lani jeseni ste na podlagi predloženega programa postali predsednica Društva jedrskih strokovnjakov. Kot ženska strokovnjakinja ste dobili med kolegi vecjo podporo kot kandidat, ki ga je podpiral vaš predhodnik. S cem menite, da ste pridobili na svojo stran clane društva? »Pri svoji odlocitvi za kandidaturo nisem izhajala iz tega, da sem ženska, saj sem se vedno pocutila enakovredno s kolegi. Najpo- membnejši razlog za kandidaturo je bilo moje opažanje, da je društvo bolj pasivno, kot bi želela, in da bi ga bilo treba oživiti. Iz tega spoznanja sem sestavila program, ki obeta dejavno vkljucevanje vecjega števila clanstva v dejavnosti društva, kot je bilo to doslej.« Kakšna je glavna vsebina vašega programa? »Najbolj pomembni štirje cilji so: širša vkljucitev clanov in clanic v dejavnosti društva, podpora clanstvu pri strokovnem izpopolnjevanju, zagotavljanje prepoznavnosti društva v slovenski družbi in spodbujanje dejavnosti mlajših generacij jedrskih strokovnjakov. V nadaljevanju programa je podana ocena dosedanjega desetletnega dela društva in navedene dejavnosti, ki jih je treba uvesti, da bomo temeljne štiri cilje dosegli. S tem namenom bomo organizirali strokovna predavanja, razprave in okrogle mize, oblikovali strokovna stališca, sodelovali s sorodnimi društvi in organizacijami. Z javnim delovanjem društva želimo prispevati k povecanju tehnicne kulture v Sloveniji. Jedrski strokovnjaki želimo soodlocati pri vsebini jedrske energetike, tehnologije, izobraževanja in znanosti.« Se vam ne zdi, da je bila doslej jedrska stroka premalo prepoznavna ob aktualnih dogodkih, ki so se je zelo dotikali, na primer meddržavni sporazum o NEK? »Strokovna vprašanja se ne rešujejo z javnimi izjavami, temvec s tem, da se nas pravocasno povabi k sodelovanju. Pri nastajanju meddržavnega sporazuma tega niso storili, celo vec, stroka je bila izlocena iz sporazumevanja. Ali so bila stališca stroke v sporazumu upoštevana ali ne, ni naša odlocitev. Ko je bil sporazum dogovorjen, smo ukrepali. Sprejeli smo stališce do njega lani junija, pa se ni nic zgodilo. Letos, ko je bil uvršcen na sejo državnega zbora, smo še enkrat opozorili na njegove slabosti. Mislim, da smo opravili svoje delo.« Pred skupšcinsko obravnavo ste napisali izjavo za javnost, ki ste jo poslali tudi vsem parlamentarnim strankam. Na kaj ste v njej opozorili? »Opozorili smo predvsem na dolocbe, ki v meddržavni pogodbi niso urejene v skladu z zahtevami iz osnutkov direktiv EU. Po teh direktivah in Mednarodni konvenciji o jedrski varnosti je za varno obratovanje jedrskega objekta odgovoren imetnik obratovalnega dovoljenja, to je NE Krško. Da takšno odgovornost lahko prevzame, mora imeti možnost samostojnega sprejemanja operativnih odlocitev. Meddržavna pogodba doloca kot najvišji organ odlocanja poslovno tehni- Dr. Romana Jordan Cizelj Foto Minka Skubic P Pri nastajanju meddr-æavnega sporazuma o NEK je bila stroka izlo-Ëena iz sporazumevanja. cno arbitražo, ki ni del NEK in torej za varno obratovanje objekta ne nosi nikakršne odgovornosti. Nadalje odgovornost za razgradnjo jedrskega objekta in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi po zahtevah iz direktive država, v kateri je jedrski objekt. Financna sredstva se zbirajo v casu obratovanja objekta po nacelu »onesnaževalec placa«. S tako zbranim denarjem naj ne upravlja nosilec obratovalnega dovoljenja. Ustrezna denarna sredstva bi torej morala zagotavljati NE Krško iz cene proizvedene elektricne energije, ki pa z njimi naj ne bi upravljala. Meddržavna pogodba predvideva drugacno rešitev teh vprašanj. Glede izbire lokacije in dodelitve obratovalnega dovoljenja za odlagališce RAO v državah z jedrskimi objekti so v direktivi jasno doloceni roki, tudi zato, da za ustrezno ravnanje z njimi poskrbi generacija, ki je od proizvodnje elektricne energije iz JE imela koristi in da se dvigne raven jedrske varnosti. Meddržavna pogodba pomika te roke precej bolj v prihodnost. Po mnenju našega društva Slovenija z ratifikacijo take pogodbe uzakonja rešitve, ki za vzdrževanje že dosežene visoke ravni jedrske varnosti v naši državi niso sprejemljive, zato smo predlagali, da se v taki obliki ne ratificira.« Kakšne so bile reakcije na vašo zadnjo izjavo? »Minister je povedal svoje mnenje o njej in nakazal, da naših stališc ne bodo upoštevali in jih tudi niso. Minister se je pogajal z lokalno skupnostjo tik pred sprejetjem sporazuma, ni pa pokazal namena, da bi se pogovarjal z nami ali da bi nas zaprosil za natancnejše obrazložitve naših stališc. Kar koli je bilo sprejeto dodatno v zakonu k ratifikaciji, je bilo sprejeto na podlagi njegovih pogajanj z lokalno skupnostjo, in ne na podlagi napih stalipË.« Kje vidite najveËjo slabost v meddræavnem sporazumu o NE Krpko? ˜Predvsem v tem, da sporazum stvari ne ureja ustrezno za vzdr-æevanje visoke ravni jedrske varnosti v Sloveniji. Mednarodna konvencija o jedrski varnosti posebej zavezuje dræavo, da je treba pri objektih, kot je krpka jedrska elektrarna, vsak problem najprej prouËiti z vidika jedrske varnosti in pele potem so na vrsti drugi vidiki. Ta sporazum pa z vidika jedrske varnosti ni bil prouËen in glavna naËela jedrske varnosti niso upoptevana. Jedrska varnost je pojem, na katerem se gradi na dolgi rok. Vanjo je vkljuËeno vse, od izobraæevanja strokovnjakov v elektrarni kot pirpe javnosti do najrazliËnejpih raziskav. Prav zato ne moremo raËunati, da bo za jedrsko varnost skrbel nekdo od zunaj. Za jedrsko varnost povsod po svetu skrbijo domaËi strokovnjaki.« Poznan je primer kanadskih jedrskih elektrarn in njihovega optimiranja obratovanja glede na stropke, ki je pripeljalo do zapiranja elektrarn. Slednje pe-le zdaj, po veË letih, ponovno stavljajo v pogon. ˜Res je, na ta primer smo slovenski jedrski strokovnjaki javno opozarjali æe lani Na eni strani je treba poskrbeti, da ljudje, ki so odgovorni za jedrske elektrarne, lahko samostojno sprejemajo odloËitve, na drugi strani pa je treba poskrbeti za strokovnjake in njihovo izobraæevanje. Vse to je dolgoroËen proces.« DolgoroËen proces, ki se z na-paËnimi potezami in akcijami hitro izniËi in se teæko ponovno pridobi zaupanje. Kaj menite o tem? ˜Pri jedrski tehnologiji so manipulacije z ljudmi enostavne, saj je jedrska varnost kompleksen pojem, povezan z varnostno kulturo neke druæbe. Na visoko varnostno kulturo vplivajo ptevilni dejavniki in dræava mora poskrbeti za pogoje, da je varnostna kultura na visoki ravni. Pri »er-nobilu na primer tehnologija in z Z Za jedrsko varnost povsod po svetu skrbijo domaËi strokovnjaki. njo povezano delovanje varnostnih sistemov ni bila vprašljiva, stanje zadostne ravni varnostne kulture pa je bilo. Seveda je pomembna tudi kultura odlocanja v družbi na sploh, ali upošteva strokovnjake ali ne.« Verjamete v pomembnejšo vlogo društva tudi po zacetnem hladnem tušu? »Ce v to ne bi verjela, se ne bi lotila njegovega vodenja. Prvi korak je, da imaš o strokovnih vsebinah svoje stališce in da ga poveš. To smo storili.« Je vaše 239-clansko društvo pretežno moško zastopano? »V društvu nas je 34 žensk, kar je petnajst odstotkov. Dovolj, da prav zdaj ustanavljamo sekcijo žensk, ki se bo drugace lotevala aktualnih vsebin. Ustanovni sestanek sekcije nacrtujemo za april. Sekcija žensk v društvu jedrskih strokovnjakov je bila ustanovljena tudi na evropski ravni.« Vam poleg strokovnega dela na inštitutu, ki zahteva obilico izpopolnjevanja, dejavnega dela v društvu in družinskih obveznosti z dvema osnovnošolcema ostane kaj prostega casa zase? »Prosti cas, kaj pa je to? Z možem, ki prav tako dela na podrocju jedrske varnosti v IJS, in obema sinovoma nam je letošnjo zimo uspelo dvakrat iti na smucanje. Upam, da bom v nekaj letih, ko tudi otroka zrasteta, imela vec casa, da preberem vec, kot le strokovno literaturo, si ogledam vec filmov, vec gledaliških predstav.« Minka Skubic 4:7 V MARIBORU PRVA ÆARNICA ZASVETILA ÆE LETA 1883 Maribor se je v desetletjih pred letom 1883, ko je v mestu zasvetila prva elektricna žarnica, razvijal dokaj uspešno. Hitrejši gospodarski razvoj mesta se je zacel ze z odprtjem železniške proge od Dunaja do Maribora, pozneje tudi do Trsta, vsekakor pa z zacetkom delovanja Delavnic južnih železnic. S tem so bili dani pogoji za razvoj mnogih obrti, saj je njihovo število stalno narašcalo. Tako je bilo leta 1846 v mestu 293 obrtnikov, nekaj let pozneje pa ze preko 300. Po letu 1859, ko je bil sprejet novi obrtni red -zakon, se je ptevilo obrti in obrtnikov pe poveËa-lo. Na podlagi tega zakona je pri-plo do razdelitve obrti, in sicer na tisto, za katero je bilo treba pridobiti koncesijo; na primer obrt tiska, gradbeniptva, izdelovanja oroæja in streliva, obrti gostiln in toËilnice alkohola itd. Vse druge obrti so dobile oznaËbo prosta obrt. Obrtniki so se veËidel zdru-æevali v zadruge ali druptva. Leta 1871 je bilo v Mariboru æe 381 obrtnikov, med njimi so se pojavljale nove obrti, med katerimi na-vedimo na primer; izdelovanje oblek. Do doloËenih sprememb je prihajalo posebej pri tistih obrteh, katerih dejavnost je bila tesneje povezana z uporabo doloËe-ne energije. Tako je bilo leta 1846 na reki Dravi pe devet ladijskih mlinov, leta 1864 jih je bilo pe pet in leta 1871 le pe trije. Namesto njih so se zaËeli pojavljati novi industrijski mlini, ki so kot energijo zaËeli uporabljati parne stroje, imenovane lokomobile. Prvi parni stroj v Sloveniji in v Mariboru je bil namepËen v tovarni Æganja in likerjev lastnika Jakoba Felberja v Pristanipki ulici. Delovati je zaËel æe leta 1825. ©te-vilo obrtnikov se je proti koncu devetnajstega stoletja pe naprej poveËevalo, tako da jih je bilo v mestu Maribor in njegovi oæji okolici leta 1884 vseh 593 in leta 1899 æe kar 610. V mestu lahko od leta 1860 govorimo tudi o industrijski proizvodnji, saj so v mestu delovale velike pivovarne, in sicer lastnikov Tappeiner, Götz in Tscheligi ter velike usnjarne lastnikov Staubinger in Kleinsc-huster. Prve naprave namenjene posameznikom Vsekakor pa se na slovenskih tleh v drugi polovici 19. stoletja za-Ënejo pojavljati naprave za proizvodnjo elektriËne energije. Te naprave so bile po moËi majhne, vendar so bile namenjene izklju-Ëno proizvodnji elektriËne energije za potrebe industrije, obrti in posameznim potropnikom. Te naprave, ki jih lahko æe imenujemo elektrarne, med seboj niso bile povezane, Ëeprav so nesporno pripomogle pri elektrifikaciji. Po definiciji iz leta 1932 je ˜elektrifi-kacija preskrba vsakega interesenta s trajno kar najcenejpo energijo v zadostni mnoæini z naj-manjpimi sredstvi in tehniËno najpopolnejpe«. Za zaËetek elektrifikacije Maribora, Slovenije in tega dela Evrope razglapamo leto 1883. Od tega leta naprej lahko dokumentirano spremljamo uporabo elektriËne energije za prak-tiËne namene. Taka uporaba je povezana z odkritjem Simensove-ga prvega dinama leta 1866. Z njim se je dalo proizvajati elek-triËno energijo namenjeno najprej obrti in pozneje industriji in pe pozneje piroki uporabi. Ob tem so se zaËeli pojavljati poskusi uporabe elektriËne energije tudi za razsvetljavo, najprej z Gö-belovimi in Lodiginovimi obloË-nicami, potem ko je Thomas Al-va Edison leta 1879 izumil moderno æarnico, pa tudi z njimi. Thomas Alva Edison se je rodil 11.februarja leta 1847. Svojo æiv-ljenjsko pot je priËel kot raznapa-lec Ëasopisov in je bil, ko je 18.oktobra leta 1931 umrl, pro-glapen za najuspepnejpega severno ameripkega izumitelja, saj je prijavil sam ali s sodelavci preko tisoË patentov. Med najpomem-bnejpa odkritja sodijo leta 1876 patentirani ogleni mikrofon, leta 1877 fonograf kot predhodnik gramofona. Leta 1879 je Edison Foto Dušan Jež patentiral æarnico z oglenim bambusovim vlaknom ter s posebnim navojem za æarnico, imenovanim ˜Edisonov navoj«. Æarnica je dajala ptiri lumne svetlobnega toka na watt dovedene elektriËne mo-Ëi. Leta 1881 je prijavil patent prvega elektriËnega generatorja in bil leta 1882 udeleæen pri projektu prve elektrarne za napajanje veË kot 1000 odjemalnih mest. V Ëasu od leta 1888 do 1891 je skupaj z Dicksonom razvil in patentiral kinetograf, prvo uporabno filmsko kamero na svetu, ter leta 1893 organiziral prvi filmski studio. Leta 1904 je Edison patentiral nikelj - æelezni akumulator, imenovan ˜Edisonov akumulator«, in leta 1907 na primer prijavil patent novega vlivanja betona. Glede na namembnost loËimo tri vrste proizvajalcev elektriËne energije (elektrarne): - industrijske elektrarne, ki so proizvajale elektriËno energijo za svoje lastne potrebe in potrebe svojih obratov, - mepane elektrarne so proizvajale elektriËno energijo delno za industrijske obrate in obrti, delno pa za druge potropnike, ki so elektriËno energijo v prvi fazi uporabljali za razsvetljavo pozneje tudi za pogon elektromotorjev, za gretje in gospodinjske stroje, - javne elektrarne so bile prvenstveno postavljene zato, da so proizvajale elektriËno energijo za najpirpi krog potropnikov. Podjetniški duh Karla Scherbauma Vodilna osebnost mariborskega poslovnega sveta med letoma 1850 in 1900 je bil vsekakor Kari Scherbaum (rojen 1811, umrl 1901). Kot sposoben in dober gospodarstvenik je izrabil dano možnost in kot mariborski pek kupil posestvo »Brandhof« v Magdalenskem predmestju v bližini takrat na novo postavljene Kadetnice in delavnic Južnih železnic, kamor je prodajal kruh in moko ter druga živila. Ker se je prodaja kruha in moke neverjetno hitro povecevala, se je Kari Scherbaum odlocil in leta 1872 zgradil v starem mestnem jedru na dvorišcu stavbe ob Grajskem trgu nov parni mlin. Tako je že 27. januarja 1872 naslovil na Mestni urad Maribor prošnjo z željo, da mu ta kot hišnemu posestniku in lastniku gradbenih parcel št. 4 in št. 5 ob že obstojecem skladišcu za žito dovoli na podlagi izdelanih in predloženih nacrtov zgraditi nov parni mlin z novim parnim strojem za pogon naprav za mletje žita ter pec za peko kruha proizvajalca Wieghor-sta (prvic v takratni Avstriji) in pozneje pec Sebastijana Wenza, ki je bila v uporabi vse do leta 1983. Enajst let pozneje, potem ko je bil postavljen parni stroj, torej leta 1883, je Kari Scherbaum uporabil moc tega parnega stroja in nanj prikljucil dinamo, ki je proizvajalo elektriËno energijo za razsvetljavo s 36 æarnica-mi (Glühlicht - Lampen). Tako je v poslovnih in proizvodnih prostorih in tudi pred vhodom v hipo na Grajskem trgu, v kateri je prebivala druæina Scherbaum, prviË v Mariboru, Sloveniji in v tem delu Evrope zasvetila elektri-Ëna æarnica. To se je vsekakor zgodilo kakpen dan ali dva pred 4. aprilom, ko o tem pomembnem dogodku obvesti prebivalce mesta Maribora Ëasopis Marburger Zeitung. Vendar so podatki v Ëlanku zelo skopi, iz njega ne izvemo niË o tem, kakpna je bila naprava in kakpno moË je proizvajala. Sklepamo pa lahko, da je plo nedvomno za enosmerni tok z dinama, ki je bilo prikljuËeno na æe omenjeni parni stroj, imenovan tudi lokomobila. MoË di-nama je bila, glede na navedeno ptevilo æarnic, lahko do 5 kW. Zanimivo je, da je zasvetila moderna æarnica v Mariboru le dobra tri leta potem, ko je T. A. Edison v Ameriki prijavil ˜novo æarni-cov kot svoj patent. Da je uvedba elektriËne razsvetljave v parnem mlinu Karla Scherbauma dobro uspela, priËa Ëlanek v Marburger Zeitungu z dne 6. junija 1883, v katerem avtor ugotavlja, da je bila uvedena elektriËna razsvetljava prva v Deæeli in napoveduje uporabo elektriËne razsvetljave tudi v valjËnem mlinu Wildonu. S tem letom se je zaËela na napih tleh doba elektrifikacije, Ëeprav v zaËetni dobi izraba elektriËne 49 50 energije ni bila naklonjena razsvetljavi, saj so si uporabo elek-triËne energije lahko privopËili le najpremoænejpi. ZaËasna zmaga plinske razsvetljave V Ëasopisnih virih takratnega Ëa-sa lahko sledimo uporabi elektri-Ëne energije v Mariboru v naslednjih letih. Leta 1886, 3. novembra, lastnik mlina Franz v Melju uporabi elektriËno energijo kot pogonsko sredstvo. Isto leto nabavi Gledalipko in kazinsko drup-tvo v Mariboru posebno elektri-Ëno napravo za razsvetljavo prireditev. Izvedena je bila tudi elektrifikacija Ljudskega vrta -vile Langer, ko so tam 1. avgusta priredili veselico. Leta 1887 je Oleppevalno druptvo Maribor na veliki poletni veselici 3. julija v veËernih urah organiziralo razsvetljavo prireditvenega prostora. Petindvajsetega julija so nastopili razni umetniki v Gützovi pivovarni v dvorani, razsvetljeni z elektriËnimi luËmi. Prvi zaËetki elektrifikacije v naslednjih letih niso prinesli izrazitejpega izkori-pËanja elektriËne energije za razsvetljavo. Ta je bila namreË vse do leta 1863 izvedena s pomoËjo oljenk, po tem letu pa so tu in tam zaËeli za razsvetljavo uporabljati petrolej. Leta 1869 je podjetnik Drap v mestu ustanovil Mariborsko plinarno, in sicer potem, ko je sklenil z mariborsko mestno obËino dogovor, na podlagi katerega bo obËina dvajset let od njegove plinarne kupovala plin za razsvetljavo. Januarja leta 1870 so tako v mestu Maribor montirali za tiste Ëase najmoder-nejpo plinsko razsvetljavo. Zaradi denarnih teæav je podjetnik Drap Mariborsko plinarno skupaj s koncesijo prodal delnipki druæbi Zdruæene plinarne v Aug-sburgu (Vereinigte Gaswerke in Augsburg). Ta je kot lastnica Mariborske plinarne vsekakor vplivala na zastoj razvoja elektrifikacije v Mariboru in njegovi okolici. V tekmovanju med elektri-Ëno in plinsko razsvetljavo so torej zmagali plinarji, saj so v mestu Mariboru veËinoma svetile plinske luËi, tako na ulicah, v javnih stavbah, polah, æelezni-pkih postajah, kakor tudi v tovarnah in obrtnih delavnicah. Leta 1887 je elektriËna energija v mestu Maribor ponovno odigrala pomembno vlogo. Za slavnostni sprejem avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburpkega, sina cesarja Franca Joæefa I., je podjetni Karl Scherbaum skupaj s podjetjem Ganz iz Budimpepte izvedel slavnostno razsvetljavo mesta, predvsem Grajskega trga in ulice okoli njega, ter namestil veËje ptevilo æarnic, za katere je pridobil elektriËno energijo iz sposojenega moËnejpega dinama in lokomobile, ki je delovala v njegovem parnem mlinu na dvo-ripËu hip na Grajskem trgu. Po konËanem obisku so veËino æar-nic vrnili, pustili pa eno æarnico, ki je dobivala elektriËno energijo iz omenjene lokomobile, kot spomin na obisk prestolonaslednika Rudolfa Habsburpkega v Mariboru nad vhodom v hipo na Grajskem trgu 7. Ponovni razmah elektriËne energije Razvoj elektrifikacije Maribora in njegove okolice je v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji potekal po letu 1890 poËasneje. Kljub temu pa so elektriËno energijo za-Ëeli uporabljati v delavnicah Ju-ænih æeleznic, kjer so leta 1890 namestili tri dinama za razsvetljavo. Leta 1900 so v Götzovi pivovarni v Mariboru s trofaznim generatorjem proizvajali pribli-æno 30 kW moËi toka za potrebe delovanja njihovega obrata. Pozneje je Franc Neger, lastnik tovarne koles in pivalnih strojev, namestil v svoji tovarni dinamo s pogonom na dizlov motor. Ta je proizvajal elektriËno energijo delno namenjeno tovarni, delno pa na podlagi koncesije z Mestno obËino za 36 malih obrtnikov in Kralikovo poznejpo Mariborsko tiskarno. Ob koncu leta 1902 se je v elektrifikacijo mesta vkljuËila tudi Mariborska plinarna, ki je elektriËno energijo iz di-nama na plinski pogon namenila novi sodni palaËi, kaznilnici in stavbi Okrajnega glavarstva. V samostanu ©olskih sester so leta 1908 nabavili dizlov agregat za razsvetljavo samostana in pole. Tem malim proizvajalcem elek-triËne energije se je kmalu pri-kljuËila zasnova projekta o izko-ripËanju reke Drave v bliæini mesta Maribora za pridobivanje ve-Ëjih koliËin elektriËne energije. Prvi projekt sta prijavila inæ. Mayrguenter in mariborski indu- strijalec Karl Scherbaum ml. Zaprosila sta pristojne oblasti za koncesijo za izkorišcanje reke Drave pri Fali. Zaradi lobiranja Mariborske plinarne, ki je imela koncesijo za razsvetljavo mesta do leta 1920, ni prišlo do pozitivnih premikov vse do leta 1912, ko je Štajersko deželno namestniš-tvo v Gradcu dovolilo gradnjo elektrarne pri Felberjevemu danes Mariborskem otoku. Okrog leta 1913 je prevzela iniciativo za izkorišcanje reke Drave na Fali za pridobivanje elektricne energije Štajerska elektricna družba. Ta je s pomocjo švicarskega kapitala in po zapletenih postopkih gradnjo, kljub velikim težavam zaradi prve svetovne vojne, leta 1918 dokoncala. Elektrarna na reki Dravi na Fali pri Mariboru je od tega leta naprej nosilka elektrifikacije severovzhodne Slovenije, Prekmurja in Medži-murja. Kljub temu da je leta 1883 v Mariboru zasvetila prva elektricna žarnica, je moralo preteci kar 35 let, da je pobudo za gospodarski in splošni razvoj prevzela elektricna energija. Primoæ Plevnik Arhivsko društvo Maribor A BRITANIJA ZARADI REORGANIZACIJE ODPUSTILI DESET TISO» DELAVCEV Britansko elektroenergetsko podjetje London Electricity Group (LE Group) bo odpustilo tisoË zaposlenih oziroma devet odstotkov svoje delovne sile. Kot so povedali predstavniki podjetja, so se za tak korak odloËili zaradi reorganizacije, ki jo morajo izvesti potem, ko so junija lani od ameripkega AES kupili regionalno podjetje Seebo-ard. Po novem bo LE Group organiziran v tri veËje enote, ki bodo skrbele za omreæje, porabnike in energijo. Za nakup Seeboar-da je podjetje plaËalo 670 milijonov funtov, poleg tega pa je moralo v razvoj omreæja vloæiti pe dobrih 720 milijonov. 28 Moc je v vaših rokah. Povežite se. Ceno od nekdaj dolocata ponudba in povpraševanje. Danes to velja tudi za ceno elektricne energije. Borzen, organizator slovenskega trga elektricne energije omogoca podjetjem, da na varen in pregleden nacin sama izberejo po kakšni ceni bodo kupovala elektriko, ter tako izkoristijo vsako priložnost, ki se ponudi v cedalje bolj konkurencnem poslovnem okolju. Sodelovanje na trgu elektricne energije postaja tako sestavni del ucinkovitega in uspešnega poslovanja. Borzen, organizator trga z elektricno energijo. Postanite gospodar svoje usode. Borzen, organizator trga z elektricno energijo, d.o.o. Dunajska 128 a, 51-1000 Ljubljana tel. (01)474 26 63 fax. (01)474 26 62 info@borzen.si • www.borzen.si R. EVGEN LAMPE IN DUŠAN SERENC UTEMELJITELJA USTANOVITVE KRANJSKIH DEÆELNIH ELEKTRARN PRED 90 LETI Kranjske deæelne elektrarne, javno podjetje Vojvodine Kranjske in njenih naslednic za proizvajanje, prenos in razdeljevanje elektriËne energije ter za gradnjo elektriËnega omreæja, so bile ustanovljene pred 90 leti, leta 1913. 52 Kranjske deæelne elektrarne so v 32 letih pomembno vplivale na razvoj elektrifikacije. »eprav niso bile najveËji proizvajalec elektriËne energije na Slovenskem, so bile pa zanesljivo najodloËnejpi in najbolj podjeten elektrifikator v obdobju med obema svetovnima vojnama. KDE v proizvodnji elektriËne energije v banovini niso pomenile veliko. VeË so pomenile v povezovanju elektrarn, v distribuciji, torej v graditvi elektroenergetskega sistema na Slovenskem, in najveË v elektrifikaciji. Postale so hrbtenica elektriËnega omre-æja, ki je povezovalo vrsto elektrarn v sistem. Do leta 1945 so us-pepno gradile hidroelektrarne in skrbele za elektrifikacijo, postopoma so prevzemale zasebne in obËinske elektrarne in elektriËna omreæja ter se spreminjale v distribucijsko podjetje. Za elektri-fikacijsko politiko si je prizadeval dr. Evgen Lampe, duhovni oËe KDE. Prvi ravnatelj KDE je bil inæenir Dupan Serenc. Dr. Evgen Lampe Dr. Evgen Lampe (1874-1918), politik in knjiæevnik. Rojen je bil 13. novembra 1874 v Metliki, umrl je 16. decembra 1918 v Ljubljani. V letih 1985-1988 je obiskoval gimnazijo v KoËevju, v letih 1988-1893 pa v Ljubljani, leta 1897 je konËal bogoslovje, leta 1900 je bil v Gradcu promoviran za doktorja teologije. Od leta 1908 je bil deæelni odbornik, namestnik deæelnega glavarja in Ëlan ptevilnih komisij in raznolikih referatov. Od leta 1910 je imel referate deæelno banko in iz-koripËanje vodnih sil za elektri-Ëne naprave. Sodeloval je pri zakonskem naËrtu o izrabljanju vodnih sil, kjer je predlagal pe resolucijo, da se vodne sile proglasijo za lastnino deæele, da imajo deæe-la in obËine pri izrabljanju vodnih sil prednost pred dræavo in zasebniki in da se deæeli prizna pravica obdavËiti izrabljanje vodnih sil. Septembra 1909 je predlagal, naj se deæelni odbor pooblasti, da zgradi podeæelsko elek-triËno centralo na Gorenjskem in da nakupi potrebne vodne sile. Odslej je vlagal in zagovarjal vse potrebne predloge in nasvete za gradnjo elektriËne centrale, predlog zakonskega naËrta, po katerem je razlastitev mogoËa v prid podjetjem za izkoripËanje vodnih sil, ter vso zadevo vodil, o njej stalno porocal in se boril za potrebne kredite do zgraditve elektricne centrale na Završnici. Dr. Evgen Lampe si je s svojimi gospodarskimi predlogi, organizacijami in ustanovami, z ustanovami, ki jih je moral braniti pred avstrijsko birokacijo, prizadeval Slovence gospodarsko osamosvojiti, prepreciti izrabljanje kapitala in industrije v škodo Slovencev, podpirati slovensko kmetijstvo in industrijo ter po možnosti iz gospodarskega življenja izlociti tuj kapital in tuje moci. Menil je namrec, da bodo Slovenci vzdržali samo, ce postanejo gospodarsko mocni. Po obsežnosti svojega znanja -ukvarjal se je z romanskimi in slovanskimi jeziki, z glasbo, literaturo, likovno umetnostjo, s sociologijo, s financnimi, gospodarskimi in politicnimi problemi - in po delovnosti v slovenskem javnem življenju sodi dr. Evgen Lampe med najpomembnejše slovenske delavce svoje dobe. Inženir Dušan Serene Dušan Serene (1882-1952), elektrotehnicni strokovnjak in politik. Rojen je bil 8. julija 1882 v Mariboru kot dvanajsti otrok odvetniku in politiku dr. Janku st. ter njegovi ženi Josipini roj. Srebre, umrl je 15. februarja 1952 v Ljubljani. Dušan Serene je leta 1900 v Mariboru koncal gimnazijo, v Pragi nato odslužil vojaški rok, se hkrati vpisal na strojni oddelek graške tehnike in diplomiral leta 1905. Potem je odšel na elektrotehnicno specializacijo v Francijo (Grenoble, Pariz) in Nemcijo (Karlsruhe). V letih 1906-1913 je služboval pri Allg. Elektrizitatsges na Dunaju, v Trstu in Ljubljani. Ko je Kranjski deželni odbor na pobudo dr. Evgena Lampeta (vir: SBL I.) sklenil elektrificirati Kranjsko, je bil Serenc prvi ravnatelj, od 1913. do 1922. leta, novoustanovljenemu podjetju Kranjske deæelne elektrarne. Slednje so leta 1915 dogradile elektrarno Za-vrpnica pri Æirovnici. Prve svetovne vojne se Serenc ˜iz zdravstvenih razlogov« ni udeleæil. V BrejËevi vladi je bil od marca do novembra 1920 poverjenik za javna dela ter skrbel predvsem za elektrifikacijo. Od decembra 1922 do avgusta 1923 je delal kot pooblapËeni inæenir na Bledu, septembra 1923 je postal docent za elektriËne inptalacije na tehni-Ëni fakulteti v Ljubljani, februarja 1925 poslanec v narodni skuppËini na listi SLS, oktobra 1926 izredni profesor. Od februarja do aprila 1927 je bil minister za zgradbe, od 14. februarja 1929 ljubljanski podæupan, od 9. oktobra 1929 pa ban Dravske banovine. Od septembra 1930 je bil minister za gozdove in rudnike, od junija do septembra 1930 minister za zgradbe, potem je odstopil, se razpel s SLS in æivel kot zasebnik v Ljubljani. Ostal je le upravnik Kmetijske posojilnice. Po okupaciji Jugoslavije, aprila 1941, se je med prvimi mepËan-skimi politiki prikljuËil OF in postal Ëlan Vrhovnega plenuma. Ob boæiËnih racijah leta 1942 je bil prijet, nato spet izpupËen. Septembra 1943 je odpel in kmalu za njim vsa druæina na osvobojeno ozemlje, bazo IO OF pt. 20 na Rogu. Drugo zasedanje Avnoja v Jajcu ga je imenovalo za finan-Ënega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Jeseni 1944 se je preselil v »r- nomelj, nato z letalom odletel na Vis in novembra v Beograd. Ko je bil 16. junija 1944 sklenjen sporazum Tito-©ubapiÊ in novembra 1944 dopolnjen s sporazumom o kraljevskem namestniptvu, je bil Serenc z dr. S. BudisavljeviÊem in dr. A. MandiÊem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do 29. novembra 1945, do proglasitve Demokratske republike Jugoslavije. Upokojen se je vrnil v Ljubljano in tu preæivel zadnja leta. Dupan Serenc je z elektrotehni-Ënega podroËja napisal Ëlanke (vir SBL II.): Vodne sile na Slovenskem in falska elektrarna (1920), O vodnih silah, elektrarnah in sliËnem (1921), Narodno premoæenje in elektrifikacija Dravske banovine (1932), Dr. Vidmarjev naËrt elektrifikacije Slovenije (1932), Velenje in napa elektrifikacija (1932). Drago Papler Foto Dušan Jež 53 LDOM SIRI SVOJO PONUDBO Ceprav je bila letošnja zima ljubiteljem zimskih radosti sila naklonjena in nekatera slovenska smucišca še vedno omogocajo ugodno smuko, so prvi toplejši spomladanski žarki marsikomu misli ze usmerili na prihajajoce poletje. O njem pospešeno razmišljajo tudi v Eldomu, kjer so za letošnjo sezono pripravili tudi nekaj novosti. Z letošnjo zimsko sezono so v Eldomu lahko nadvse zadovoljni, saj so bile, kot nam je povedal direktor tega podjetja Marjan Sres, snežne razmere na Krvavcu vso zimo skoraj idealne, tako da je bil tudi tamkajšnji pocitniški dom ves cas zelo dobro zaseden. Nizke temperature in obilica snega so zagotavljale dobro smuko tudi marca, ceprav so v Eldomu zaradi premajhnega zanimanja moraU pocitniški dom na Krvavcu sredi marca zapreti. Ne glede na to pa je bila po besedah Marjana Sreša letošnja sezona ena boljših, pri cemer v Eldomu upajo, da so bih s ponudbo zelo zadovoljni tudi gostje. Teh ni manjkalo vse od odprtja doma konec decembra pa do srede marca, nekaj manj ugodnih terminov pa so v Eldomu uspešno zapolnili tudi s šolami v naravi in gosti s Hrvaške oziroma Elektra Slavonije iz Osjeka, ki že vrsto let radi prihajajo na Krvavec. Letošnjo sezono se je izboljšalo tudi sodelovanje med lastniki domov na tem obmocju, ki so prvic združili moci in izdah skupen prospekt s celovito ponudbo Krvavca. Z RTC Krvavec pa jim je uspelo doseci tudi dogovor o podaljšanju obratova- nja gondolske žicnice konec tedna, s cimer so se še bolj približali željam obiskovalcev. Drugace pa se te dni v Eldomu že pospešeno pripravljajo na letno sezono, saj dnevi hitro minevajo, pred odprtjem pocitniškega doma na Belem križu pa želijo še marsikaj postoriti. Tako naj bi do sezone uredili gostinski vrt in park pod domom, v nacrtih pa je tudi obnova streh na enajstih bunga-lovih, ki so v lasti Eldoma. Med letošnjimi novostmi v ponudbi gre omeniti še apartma v Morav-skih tophcah, ki ga je Eldom prevzel v upravljanje od nekdanjega EGS.R.I. iz Maribora, ter ponudbo v hrvaški Istri oziroma dveh apartmajev v Maredi in enega v Barbarigi. Za zaposlene v elektrogospodarstvu je zanimiva tudi ponudba turisticne agencije Bonus, ki daje posebne popuste za letovanje na Rabu, ima pa na voljo tudi še vrsto drugih pocitniških zmogljivosti. Žal je manj dobrih novic glede možnosti letovanja v nekdanjem elektrogospodarskem objektu na Rabu, v katerem je še vedno okrog 15 beguncev in prakticno nobenih informacij o njegovi nadaljnji usodi. Nekoliko bolje pa kaže domu v Veh Luki na Korculi, ki je v ve- Ëinski lasti Dravskih elektrarn, saj naj bi pe letos pripravili idejni projekt in finanËno konstrukcijo za njegovo obnovo, kar drugaËe reËeno pomeni, da bi lahko predvidenih deset apartmajev dali v uporabo æe v sezoni leta 2004. Rezervacije mogoËe tudi po spletu Na Eldomovih spletnih straneh naj bi bila aprila dosegljiva celotna turistiËna ponudba z aktualnim cenikom, æelene termine do-pustovanja pa bo mogoËe rezervirati tudi po spletu. V Eldomu pravijo, da bodo skupali razpolo-æljive poËitnipke zmogljivosti Ëim bolje predstaviti tudi z ustreznimi slikami in opisi krajev, kjer se nahajajo sobe in apartmaji, saj so prepriËani, da lahko to precej vpliva na odloËitve o izboru kraja poËitnic in poslediËno tudi na Ëim boljpo zasedenost turistiËnih zmogljivosti. Kot je poudaril Marjan Srep, njihov namen ni ustvarjanje velikih dobiËkov, temveË bolj pokrivanje stropkov, jt.'- nap Foto Dušan Jež ki jim na eni strani zagotavlja normalno poslovanje, na drugi pa zaposlenim v elektrogospodarstvu omogoca tudi cenejše preživljanje pocitnic. Tej usmeritvi sledijo tudi poslovni rezultati, pri cemer naj bi Eldom za leto 2002 izkazal malenkostno izgubo, ki pa jo bodo pokrili s presežki sredstev iz leta 2001. V luci zagotavljanja ugodnih cen dopustovanja je zanimivo tudi razmišljanje na temo, ali ne bi vendarle kazalo združiti moci in vse razpoložljive pocitniške zmogljivosti v elektrogospodarstvu zbrati pod isto streho, saj bi na ta nacin zagotovo lahko precej zmanjšali vzdrževalne in upravne stroške, zaposlenim pa ponudili širšo paleto možnih pocitniških lokacij. Ne nazadnje so takšno rešitev, ki se je potrdila kot uspešna, že uporabili tudi v nekaterih sosednjih evropskih državah. Brane JanjiÊ Sodobnim usmeritvam na podroËju elektronskega turistiËnega poslovanja sledi tudi Eldom. Tako naj bi na naslovu www.eldom.si æe aprila napli celovito posodobljeno ponudbo za tekoËo turistiËno sezono ter si izbrani termin v doloËenem kraju tudi rezervirali. 55 OTOGRAFIJE S HIMALAJE MarËevsko odprtje fotografske razstave Toneta ©karje z naslovom Obrazi Himalaje, gore-deæela-ljudje v ljubljanski stolpnici TR 3 je uvod v letopnje okrogle jubileje: 110-letnica Planinske zveze, 40-letnica Komisije za odprave v tuje gore in 50-letnica prvega vzpona na Mont Everest. Tone ©karja je v alpinistiËnem svetu ime, ki je pustilo peËat v vseh treh jubilejih. * Tone ©karja, sedaj sedemdesetletni upokojenec Elektro Ljubljane, je za-Ëel zahajati v gore v otroptvu. Pri devetnajstih letih je postal Ëlan alpinistiËnega odseka Kamnik, v naslednjih nekaj letih gorski repevalec in gorski vodnik in nazadnje naËelnik AO in GRS Kamnik. Sredi pestdesetih let prejpnjega tisoËletja je postal Ëlan in zadnjih 23 let je naËelnik Komisije za odprave v tuje gore pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). Sedaj je tudi njen podpredsednik. V svoji plezalni karieri je opravil vrsto pomembnih prvenstvenih vzponov v domaËih stenah, pa tudi prve slovenske ponovitve sten v Alpah, Kavkazu. Sredi pestdesetih let je bil Ëlan odprave na KangbaËen, ki so mu sledila tri desetletja njegovega vodenja odprav. Pod njegovim vodstvom so alpinisti povzpeli na KangbaËen, Everest, Jalung Kang, ©ipa Pangmo, KangËend-zengo, Anapuirno in na Everset. Foto Minka Skubic Poleg tega je bil v Himalaji vodja vrste izvidnic pred odpravami in se udeleæil pestih trekingov.Poleg po vrsti uspepnih alpinistiËnih vzponov in odprav je Tone ©kar-ja poznan tudi po mnogih Ëlankih v domaËih in tujih revijah ter so-avtor knjig Hoja in plezanje v gorah, Na vrh sveta, Na vrhovih sveta in Stoletje v gorah. Sam pa je napisal knjige Stene mojega æivljenja, KangbaËen, Everest, Jalung Kang. Sodeloval je tudi pri tujih izdajah zbornikov o Eversetu in izdaji specialke naj-vipje gore. Fotografski aparat Toneta spremlja æe od mladosti. Njegove fotografije dopolnjujejo Ëlanke, besedila v knjigah in krasijo planinske koledarje. MarËev-ska razstava v Ljubljani je njegova tretja samostojna razstava. Kot je ob odprtju dejal avtor, so fotografije lepe, kot so lepi ljudje in narava v Himalaji. Na ptevil-nih izmed njih so domaËini. Lahko da imajo maske na obrazu ali pa tudi ne. Tone ©karja meni, da so Tibetanci veseli ljudje, ki najdejo veselje tudi pri delu, pa Ëe-tudi v delovnem taboripËu. VËa-sih je bilo domaËine v Nepalu, Si-kimu, Tibetu in Indiji teæko posneti, njihovo voljo pri tem je bilo treba spoptovati. Nekateri menijo, da fotograf vzame Ëloveku, ki ga fotografira, dupo. ©karja pa meni, da oni vzamejo fotografu dupo, ker mora pri fotografiranju vso pozornost usmeriti na te-hniËne detajle. Kljub temu, da je lepota in ume-tnipki vtis narave v prednosti na ›› Fotografije so lepe, kot so lepi ljudje in narava v Himalaji. Tone ©karja na slavnostnem odprtju razstave. Mont Everest je doslej osvojilo 13 slovenskih alpinistov. njegovih fotografijah, pa je iz njih razviden tudi zgodovinski razvoj tega dela Azije in zgodovina napih alpinistiËnih odprav v zadnjih desetletjih. Za ptevilne alpiniste, njihove prijatelje in znance je lep spomin na vzpone na himalajske vrhove, ljudi in pokrajino, ki so jo prehodili, videli in opazovali. Na Mont Everest se je doslej povzpelo 13 slovenskih alpinistov, kar je po besedah Ëastnega konzula kraljevine Nepal pri nas velik uspeh za tako majhen narod. K dobremu medsebojnemu prijateljstvu Nepala z visokimi gorami in Slovenije z niæjimi je veliko prispeval prav Tone ©karja s svojim vsestranskim delom, povezanim z alpinizmom tako v Sloveniji kot Nepalu, tam predvsem z organizacijo pole za gorske vodnike. Kot je na slovesnosti ob odprtju razstave dejal Aswin Shretha, Ëa-stni konzul Nepala, je ©karjeva razstava pomemben dogodek, ki zaznamuje tudi 50-letnico vzpona na Mont Everest, ki ga bodo v Nepalu praznovali letos. Ob tej priloænosti je ptevilne obiskovalce razstave - iz vrst donatorjev odprav, ljubiteljev gora, planinskih funkcionarjev, alpinistov, ©kar-jevih prijateljev in znancev - seznanil, da je nepalska vlada letos dala dovoljenja za 15 novih vzponov na himalajske vrhove z veË kot 6000 metri. Motiv veË za novo delo, ideje in motive Tonetu ©karji tako pri aktivistiËnem delu, pri snovanju odprav kot pri pisanju in fotografiranju. Nam pa obet veË za nov podvig, novo branje in nove fotografije. Minka Skubic Foto Tone ©karja 7 OBJEMU PERUJSKIH GORA Južna Amerika je med drugim tudi celina mogocnih gora in je kot taksna seveda zelo zanimiva tudi za slovenske ljubitelje visokih vrhov. Kakšni so bili prvi vtisi skupine plezalcev iz Posavja, ki so se namenili v Peru, smo izvedeli ze prejšnjic, tokrat pa poglejmo se, kako so se pripravljali na spopad z novimi vršaci. zavili v tople spalne vrece, sta Tadej in Tjaša povedala, da se ne pocutita dobro in da naslednji dan najbrž ne bosta mogla z nami. Ocitno se njuni mladi telesi še nista prilagodili na višino in je vzpon na Pisco terjal vecji davek, kakor sta pricakovala. Budilka nas je prebudila ob dveh in potem ko smo na hitro pospravili zajtrk, smo pocasi naložili nahrbtnike in krenili v temo. Pot se je pocasi dvigala po pobocjih stranske doline, ker pa je bila tema, sem samo slutil, kam gremo, in ob soju svetilke iskal pravo pot. Dan se kar nekako ni hotel narediti in pot se mi je vse bolj vlekla. Ob prvem svitu sem pred sabo zagledal bivak, kar je pomenilo, da smo na višini približno 5000 metrov. Ker je bilo od bivaka speljanih vec poti, se najprej nismo odlocili za pravo in smo zašli proti jezercu, kamor so se stekale vode iz okoliških hribov. Koncno je Nejc našel pravi prehod in že smo se vzpenjali po zo- .^ » « Vsi clani odprave skupaj smo si tokrat za cilj izbrali gore nad dolino Ishinca. S »kolektivo-som«, ki se je kar šibil pod težo naše opreme, smo v strmem pobocju naleteli na plaz, ki je zasul cesto. Na sreco smo kmalu ugotovili, da so vecji del zemlje in kamenja domacini že odstranili in je cesta že usposobljena za promet, seveda pa so, ko so nas zagledali, hitro na cesto zavalili nekaj manjših skal, tako da so lahko od nas pokasirali še nekaj solov. Po uri vožnje smo svojo opremo raztovorili pred vhodom v nacionalni park Huascaran. V vasi smo najeli osle, ki so nam nosili najtežjo opremo in že smo hiteli po dolini navzgor, kjer nas je tisti dan cakalo dobrih 20 kilometrov hoje in 1000 višinskih metrov vzpona. Po petih urah smo na koncu doline zagledali šotore baznega tabora. Poiskali smo lepo mesto ob potoku in se kmalu vselili v naše tri »iglujcke«. Med vecerjo smo naredili nacrt za naslednji dan. Za cilj smo si zadali, da se povzpnemo na Ishinko, ki je visoka 5530 metrov, kar bo dobra aklimatizacijska tura, hkrati pa si bosta lahko Sandra in Mojca ogledali strmo steno Ranrapal-ce, kjer sta si želeli preplezati težko ledno smer. Se preden smo se Bazni tabor v dolini Ishinke. prni moreni pod severno steno Ranrapalce. Ko smo se po krušljivi polici povzpeli na ledenik, so nas obsvetili prvi jutranji žarki. Vrli se je kopal v soncu in po slabi uri smo dosegli strmo stopnjo, ki nas je pripeljala na greben in po nekaj metrih tudi na vrh. Od tu se je pogled razprostiral na okoliške vrhove. Sandra in Mojca sta predvsem zrli v steno Ranrapalce, ki sta jo imeli kot na dlani. Preplezati to steno, je bil tudi njun glavni cilj odprave. Proucevali sta prehode med skalami in iskali najlažjo možno smer in se verjetno z mislimi že preselili kakšen teden naprej in ocke so se jima cudno zasvetile. Ostali trije smo pogledovali na Toclaraju, šesttisocak, ki pa bo glavni cilj za naše najmanj izkušene. Martin, Tjaša in Tadej so se do te odprave komaj dotaknili višin do štiri tisoc metrov, sedaj pa jih je cakal pravi andski velikan z vsemi svojimi pastmi in strmimi pobocji. Vse foto Gorazd Pozvek Na vrhu drugega pettisoËaka Ishinka 5530 m. Tudi Nejc ni imel kaj veliko vec izkušenj. Že naslednji dan naj bi se skupaj podali proti taboru 1 te mogocne gore. Tisti dan je bilo seveda treba priti še nazaj v bazo. Sestop nas je vodil na drugo stran gore, saj smo nacrtovali popolno precenje Ishinke. Globoko pod sabo smo na drugo stran gore opazovali naveze, ki so se nam pocasi približevale. Videti so bile zelo utrujene in njihov korak je bil pocasen in negotov. Verjetno je bila to njihova prva aklimati-zacijska tura. Pri spustu nas je oviral južni sneg, ki se nam je prijemal na dereze, zato smo si jih sneli. To pa je bilo skoraj usodno za Mojco, ki ji je ob srecanju s špansko navezo na ozkem in strmem prehodu zdrsnilo in se je zadnji trenutek ujela na »bajlo«. Vse to se je zgodilo prav na mestu, kjer bi padec pomenil krut konec kilometer nižje na razbitem ledeniku. Na sreco so ji vecletne alpinisticne izkušnje pomagale, da je odreagirala v trenutku in se tako rešila najhujšega. Vsak s svojimi mislimi smo nadaljevali najprej po snegu in nato po razriti moreni proti baznemu taboru. Zadnji del poti je vodil po precudoviti dolini, ki je zgodaj zjutraj, ko smo se po temi vzpenjali, nismo videli. Toda kljub cudoviti naravi, ki nas je obdajala, smo si želeli, da bi bilo za tisti dan vsega že enkrat konec. Noge so nas bolele, pa tudi kakšna jedaca in pijaca bi se našim sestradanim in dehidriranim telesom že prilegla. V bazi smo si nato vse to tudi privošcili. Prvi šesttisocak za mlade alpiniste Ze naslednje jutro smo podrli dva od treh šotorov, vso opremo preselili na naše hrbte in vsi skljuceni pod težkimi nahrbtniki krenili proti taboru ena pod vršno steno Tocclarajuja (6025 m). Pot je najprej vodila po položni dolinici, nato pa zavila strmo v breg in se nadaljevala med skalami vse do snega, kjer se je bilo treba znova preobuti v zimske cevlje in si nadeti dereze. Ker se je strmina postavila pokonci, smo v roke vzeli vsak svoje »bajle« in pocasi nadaljevali. Nad seboj smo zaslišali živahne glasove in cudno ropotanje. Zvedavo smo gledali, kaj se bo iz tega izcimilo in kmalu se je proti nam bolj po bokih, kot po robnikih privalil Perujski vodnik na smuceh. Povedal nam je, da imajo njihovi vodniki turo, kjer se ucijo prvin smucanja. To srecanje nam je malo popestrilo vzpon po dolgocasni strmini, ki je ni hotelo biti konec. Po petih urah smo koncno 59 Tabor 1 pod mogocnim šesttisocakom. 60 na vipini 5300 metrov dosegli mesto, ki se nam je zdelo primerno, da postavimo potore. Pripravili smo plopËad in razpeli napa domovanja. Sledilo je taljenje snega za testenine in obvezno pijaËo. (Na tej vipini je obvezno zdravilo proti vipinski bolezni tekoËina. Treba je zauæiti Ëim veË tekoËine in spraviti vase tudi kaj hrane. Voda izhaja iz telesa tako skozi pore ob potenju, predvsem pa z globokim dihanjem, ko hlastamo za redkim zrakom.) Ko smo sedli okoli gorilnika k veËerji, se je tudi sonce zaËelo poslavljati z obzorja in hladen veter nas je opomnil, da se bo kmalu treba zaviti v tople spalne vreËe. Dve uri po polnoËi v sosednjem potoru Sandra æe razbija z lonci in to je znak, da moram tudi sam priskrbeti sneg. Skuhamo prvi liter vrele vode in vsujemo vanjo mleko v prahu in mislije. Drugi in tretji liter sta nato za Ëaj, ki si ga natoËimo v termoske. Nervoza pred vzponom nam ne da, da bi z apetitom pojedli, kar smo si pripravili. Malo se pe prerivamo v ozkem potoru, ko si oblaËimo go-re-texe. Ob vsakem dotiku potora se nam za vrat siplje sren, ki se je naredil na stenah. Obujemo pe Ëevlje in dereze in drug za drugim zapupËamo potor in se podajamo v temo. Prvi smo. Avstrijci, ki so postavili potore niæje od nas, se pe niso odpravili. To je dobro. Se vsaj ne bomo prerivali v vrhnjem delu, kjer je precej ozko in strmo. Drobne luËke migetajo v temi za menoj. Korak prilagodim tako, da mi drugi lahko sledijo. Spomnim se, da sem v potoru pozabil fotoaparat in torbico z denarjem in dokumenti. Razmipljam, da bi se vrnil, vendar vseeno nadaljujem in upam, da ni na hribu kakpnih nepridipravov in da me bo vse poËakalo tam, kjer sem pustil. Ob prvem svitu se postavi nad mano strma stena, odeta v trd sneg. Iz nahrbtnika vza- mem vrv. Tu bo treba varovati, vsaj tiste, ki so manj izkupeni. Nejc je æe ob meni in me vprapa, ali lahko pleza brez varovanja. Najprej pomislim, da bo to zanj prezahtevno. Vprapam ga, kako se poËuti, pa mi odvrne, da dobro. Spomnim se zime pred dvema letoma in pol, ko sva v Jalovcu solirala podobno strmino. Sedaj sva skoraj ptiri tisoË metrov vipje. Tudi on je starejpi in bolj izkupen. OdloËim se in mu dovolim. ReËem mu pe, naj gre pred mano in naj bo pazljiv in osredotoËen le na plezanje. Vstop v steno ni enostaven, saj je treba prestopiti piroko razpoko. Najprej zabijeva orodji v trd sneg, nato pa previdno pe derezo in se potegneva k strmini. Napredujeva enakomerno in vrv, ki jo vleËem za sabo, se poËasi izgublja v globino. Mojci zakliËem, da bom na vrhu naredil varovalipËe in vse druge varoval preko najteæjega mesta. Ta strmi del je daljpi, kot si predstavljam, tako da mora Mojca na vrv privezati pe dve daljpi pomoæni vrvici. Ko z Nej-cem splezava na vrpni greben, za-gledava pred sabo vrh, ki je oddaljen le kakpnih sto metrov. Nejc nadaljuje vzpon, sam pa naredim varovalipËe s svojimi orodji in sabljo (varovalo v obliki kotnega aluminijastega klina). V veter kriËim, da varujem, in kmalu na vrvi zaËutim, da se je nekdo podal v steno. Ko pogledujem v globino pod sabo in vleËem vrv, me preseneti Nejc, ki se dotakne moje rame. Pogledam ga in v njegovih oËeh in na licih se iskrijo solze, ki so se svetile v prvih sonËnih æarkih. Stisne se k meni in mi s hripavim glasom hiti pripovedovati: ˜Na vrhu sem bil, sam, in v daljavi je izza obzorja posijalo sonce. To je moj prvi pesttisoËak ...« Vesel sem in ponosen nanj, saj je z vsem tem, kar je naredil na tej zahtevni gori, pokazal, da je res pravi ˜hribovc«. Takrat pa se izza roba prikaæe tudi Mojca. Videti je zelo utrujena. Ko spregovori, takoj vem, zakaj. Hrope in najbræ so bili ti zadnji metri zanjo prava kalvarija. Posumim, da ima pljuËni edem ali zaËetek pljuËnice. Kar obsedi ob meni. Prosim jo, da mi posodi svoj fotoaparat, da bi se z Nej-cem slikala na vrhu. ReËe, naj pohitiva, saj one, ki pe Ëakajo spodaj, zelo zebe. Nejc se z mano pe enkrat poda na vrh, kjer se samo tiho objameva in potrepljava po ramenih. Z roko mi pokaæe v daljavi vitko goro in reËe: ˜To je Alpamayo, gora tvojih sanj in najin cilj v naslednjih dneh.« Za nami se na vrh povzpnejo tudi Mojca, Sandra, Martin, Tjapa in Tadej. ObËutek je res enkraten, saj nam uspe v celoti doseËi zastavljeni cilj.Vendar se ne smemo prepustiti evforiji, saj nas Ëaka pe zahteven sestop. V potoru so me Ëakali tudi dokumenti in denar. Ni pa nas Ëakal NejËev pohodnipki nahrbtnik. Pustili smo ga v baznem potoru ob drugi opremi, ki je na gori nismo potrebovali. Ugotovili pa smo, da je bil nekdo vseeno ˜pop-ten lopov«, saj je vse stvari pustil v potoru in vzel samo prazen nahrbtnik. Nejcu je bilo za nahrbtnikom sicer zelo æal, saj ga je spremljal na skoraj vseh dosedanjih turah in podvigih, vendar za æalovanje ni bilo veliko Ëasa. V nahrbtnike smo zloæili vso drugo opremo, nekaj pa je je romalo v dolino tudi na osliËkih, ki smo jih æe prej naroËili. Po ptirih urah hoje je sledil pe noËni prevoz po luknjastih cestah v Huaraz. Tam pa je Ëakala seveda prepotrebna hrana za izËrpana telesa in kratko slavje ob uspehu napih najmlajpih Ëlanov, ki so vsi postavili svoje vipinske rekorde. Ta dan je bil res dolg in naporen, saj se je konËal skoraj po 24 urah velikih naporov in na koncu slavja, ki se je konËalo v mestnem luna parku nekaj po eni uri zjutraj. Gorazd Pozvek (nadaljevanje prihodnjiË) ŠTIRIKRAT VECJA PROIZVODNJA V HE KOT LANI ©pansko elektrogospodarstvo je proizvedlo v prvih letopnji enajstih tednih s hidroelektrarnami veË elektriËne energije kot v prvih sedmih mesecih lani, je sporoËilo ppansko ministrstvo za okolje. Do sredine marca so namreË tamkajpnje HE pridobile 12.248 GWh elektriËne energije, v istem obdobju lani pa le 3374 GWh. A kljub temu letopnja proizvodnja ni tako visoka, kot je bila pred dvema letoma, ko so ppanske HE v prvih enajstih tednih proizvedle 14.048 GWh elektriËne energije. ITALIJA V GRADNJI SEDEM ELEKTRARN Italijani v zadnjih letih na veliko dopolnjujejo svoje elektroenergetske zmogljivosti - v tem Ëasu namreË gradijo sedem kogene-racijskih naprav s skupno moËjo veË kot 4 GW. NajmoËnejpo (1GW) med njimi gradi Enipower, prav tako pe 780 MW napravo, elektrarno z moËjo 800 MW bo postavil Elettrogen, preostale ptiri - gradijo jih podjetja Voghera Energia, ASM, AEM in prav tako Elettrogen - bodo od 340 do 400 MW. Poleg tega pa je dræava pred kratkim odobrila pe ptiri do pet podobnih elektrarn. VEG KOT DVE MILIJARDI EVROV ZA OMREŽJE Nempki oskrbovalci z elektriËno energijo so leta 2001 investirali v svoje zmogljivosti za trinajst odstotkov veË denarja kot leta 2000, je sredi marca letos izraËunalo tamkajpnje zdruæenje za elektrogospodarstvo. Pred dvema letoma so namreË investirali 3,9 milijarde, leta 2000 pa 3,4 milijarde evrov. NajveË sredstev so leta 2001 namenili gradnji in obnovi elektroenergetskega omreæja, in sicer kar 2,3 milijarde evrov (leta 2000 2,1 milijarde) ali pestdeset odstotkov vseh naloæb. Za posodobitev obstojeËih elektrarn so podjetja plaËala 0,8 milijarde evrov (leta 2000 0,6 milijarde), preostale 0,8 milijarde (0,7) pa so namenili manjpim naloæbam. GAZPROM VEGA ZALOGE ZEMELJSKEGA PLINA Ruski monopolist Gazprom je svoje zaloge zemeljskega plina poveËal za 524 milijard kubiËnih metrov, s Ëimer so njegove skupne zaloge narasle na 26.000 milijard kubiËnih metrov. Omenjeno podjetje je zaËelo naËrtno poveËevati svoje rezerve leta 1993 in tako te danes sestavljajo 60 odstotkov vseh ruskih in 20 odstotkov svetovnih zalog zemeljskega plina. 61 v v IDRAVILA - OD ZELI©» DO GENETSKEGA INÆENIRINGA V tem stoletju je zdravljenje, kot smo ugotovili že v prejšnji številki, zelo napredovalo, zlasti pri odkrivanju novih zdravil, s katerimi je mogoce danes rešiti številna življenja. ^ s 62 Zdravila veljajo æe tisoËletja za enega najpomembnejpih vidikov medicinskega zdravljenja. Danes jih lahko veliko kupimo kar sami, denimo, aspirin, saj so splopno znani in poznamo njihovo uËinkovanje ter velikokrat æe tudi morebitne stranske uËinke. Druga, kot je penicilin, dobimo pri zdravniku, torej na recept, so pa tudi zdravila, ki jih je mogoËe dobiti le na zdravljenju v bolnipnici - na primer zdravilo proti raku cisplatin. Mnogo stoletij so lekarnarji, zelipËarji in zdravniki pridobivali zdravila iz razliËnih naravnih virov, iz mnogih æivalskih in rastlinskih vrst ter mineralov, danes pa prevladujejo predvsem zdravila, ki so izdelana sintetiËno, torej z raznimi kemiËnimi postopki ali na podlagi genetskega inæeniringa. Naravna zdravila nekoc in danes Med zdravili je kljub napredku pe vedno veliko takih, ki jih farmacevti izdelajo iz naravnih virov oziroma zelipË, na primer, di-goksin (za zdravljenje srËne aritmije) iz naprstca, fenoksimetil-penicilin (za zdravljenje okuæb) iz glive Penicilin notatum, vin-blastin (rakave bolezni) iz zimzelena ... Druge snovi, med katere sodita kofein in atropin, prav tako pe vedno pridobivajo iz naravnih virov, sicer pa so zdravilne snovi naravnega izvora vse pogosteje izhodipËe za sintezo derivatov z izboljpanimi ali povsem novimi terapevtskimi zmoænostmi. Obenem se je spremenila tudi uporaba rastlin - v zaËetku so zdravila pridobivali neposredno iz razliËnih delov rastline, denimo, z mletjem korenin ali semen ali iz posupenih listov, zdaj pa uporabljajo farmacevti predvsem zdravilne snovi, ki jih iz rastlin pridobijo z ekstrakcijo ali izloËanjem. Izolirane Ëiste zdravilne snovi so namreË obstojne in omogoËajo natanËno odmerjanje, primera takpne izdelave pa sta morfij in kodein, ki sta rafinira-na iz opija, snovi, iz nezrelih makovih glavic. Sinteticna zdravila Sintezno in polsintezno pridobivanje zdravilnih snovi je dobrodoplo zlasti takrat, ko gre za teæ-ko dosegljive spojine, saj zagotavljata omenjena postopka velike koliËine teh snovi. To je bilo zelo pomembno pe v 60-ih letih prejpnjega stoletja, ko je bilo odkrivanje novih zdravil veËinoma plod nakljuËij ali preizkupanja, nova spoznanja o delovanju Ëlovekovega telesa in nove moænosti v organski zdravilski kemiji pa so omogoËila naËrtovanje zdravilnih spojin, zato je danes æe mogoËe skrojiti zdravila z napovedljivim delovanjem. Tako je bil, na primer, propranolol, ki je namenjen zdravljenju visokega srËnega tlaka, angine pektoris ali srËnih aritmij, izdelan posebej za blokiranje delovanja naravnih hormonov adrenalina in noradrenalina (njegova primarna naloga je ohranjanje stalnega krvnega tlaka) za srce in oæilje. Podobno zdravi cimetidin ulkus tako, da zmanjpuje izloËanje æelodËne kisline. Sicer pa lahko farmacevti s sinte- tiËnimi zdravili dopolnjujejo tudi hormone ali druge telesne snovi, ki jih organizem zaradi bolezni izloËa v premajhnih koliËinah. Takpen primer je zdravilo levo-dopa, ki ga zdravnik predpipe zaradi pomanjkanja naravne spojine dopamin (uravnava telesno gibanje), kar se zgodi pri Parkin-sovi bolezni. Tako pridobljena zdravila je mogoËe pe naprej kemiËno spreminjati, da postanejo moËnejpa, da dalj Ëasa uËinkujejo ali pa da imajo manj stranskih uËinkov. Genetsko zdelana zdravila Genetski inæeniring se v farmaciji uporablja predvsem pri pridobivanju hormonov in drugih naravnih telesnih kemiËnih snovi. »eprav je postopek dokaj preprost, je toliko bolj zahtevna tehniËna izvedba proizvodnje humanega hormona ali podobne snovi. Gen, ki daje Ëlovepkim celicam navodila za proizvajanje hormonov, je namreË treba izolirati in umestiti v genetski material mikroorganizma, kot sta bakterija in plesen. Slednjega nato strokovnjaki kultivirajo v velikih posodah, da se razmnoæuje in proizvaja velike koliËine hormona. Tako pridobljene snovi se uporabljajo predvsem za proizvajanje humanega inzulina, ki zdravi sladkorno bolezen, ani-streplaze, namenjene zdravljenju tromboze, faktorja VII za zdravljenje hemofilije, eritropoi-etina za zdravljenje nekaterih oblik anemije, Ëlovepkega rastnega hormona in cepiva proti hepa-titisu B. Simona Bandur Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopediji G VTrintovec POZIMI Marec velja za idealen mesec, kar se tiËe hoje v snegu (enako velja za turno smuko). ObiËajno so v tem mesecu padavine spet pogostejpe, zato se sneæna odeja pe debeli. Ti emperature so æe vipje kakor pozimi, pod ledi-pËe v dolinah obiËajno padejo le ponoËi. Na osojnih straneh so razmere pe vedno zimske, na prisojnih straneh pa vedno manj. Hoja je tako v dopoldanskem Ëasu pe ugodna, pozneje pa manj. V snegu smo v napi mini seriji zimskih vzponov opravili le en vzpon na vrhove Kamnipko-Sa-vinjskih Alp (Lepenatka). Zato bo tokrat nap izbranec sam prvak Grintovec (2558 m). To je lep, pi-ramidast vrh, dobro viden iz Ljubljanske kotline. Tako v kopnem kot v snegu velja za enega najbolj obiskanih planinskih ciljev. Najlaæji dostop na vrh vodi z juæne strani iz Kamnipke Bistrice Ëez Kokrsko sedlo in poteka v smeri kopne poti. V snegu je vzpon ‘kondicijsko’ zelo naporen, saj je vipinska razlika od Doma v Kamnipki Bistrici do vrha celih 1958 m! Po cesti ali markirani poti gremo do spodnje postaje tovorne æiËnice (Ëe je cesta prevozna, prihranimo skoraj 300 vipinskih metrov). Tu zavijemo levo navzgor v kljuËih skozi bukov gozd. Vzpenjamo se po levi strani doline, na levi je strma grapa. Na kratkem skalnem delu nam pomaga jekle-nica. Vipje zavijemo skozi nizko drevje preËno v desno nad gozdno mejo do piroke doline v vpadnici Kokrskega sedla. PoboËje je plazovito in nevarno za zdrs. Po dolini, ki je vipje bolj strma, se vzpnemo do Cojzove koËe. Tam zavijemo desno, severno, v strmo poboËje in se vzpnemo na uravnavo (desno odcep za Skuto) kjer preËimo levo v kotanjo Spo- dnje Jame (strmo in izpostavljeno). Iz kotanje se vzpnemo po piroki strmi gredini v levo na vrpno poboËje Grintovca. Krenemo v smeri t. i. Glave, ki jo obhodimo po levi in stopimo na t. i. Grin-tovËevo Streho. Po njej se vzpnemo do vrha. »eprav poboËje ni posebno strmo, je vseeno zelo nevarno za zdrs, saj je obiËajno spi-hano in pomrznjeno. Sestopimo po isti poti. Hoje 10-11 ur, pot je zahtevna. Ker obiËajno odkrijemo pe kak zahtevnejpi pristop, naj bo tudi tokrat tako. Pogosto se pozimi na vrh vzpnemo po dveh laæjih plezalnih smereh. Prva je jugovzhodni greben. Pod greben lahko pridemo po pirokem nezahtevnem slemenu, imenovanem Dolge njive (z Malih Vratc), lahko pa tudi iz kotanje Spodnje Jame (zahtevno). Ko se sleme spremeni v oster skalnat greben, je pred nami zahtevnejpi del ture: pod grebenom preËimo levo do ozke grape. Po njej se vzpnemo do skoka, kjer se levo spet odpre manjpa grapa, po kateri nadaljujemo. Nad njo priplezamo spet na greben, ali v loku z leve ali z desne strani (strmo in izpostavljeno). Po mestoma ostrem skalnem svetu plezamo (teæavnost I-II) do roba stene, zadnji del do Strehe je strma sneæna ‘flanka’. Druga plezalna smer je grapa Ëez Jame: iz kotanje Spodnje Jame se po prehodih (enako kot za JV greben) vzpnemo pod vrpno zgradbo Grintovca (iz Zgornjih Jam je moæen prehod na normalno pot Ëez Streho). ZaËetek grape je dobro viden. Zagrizemo se v strmino, v najoæjem delu se gra- Foto Vladimir Habjan Grintovec s Kokrskega sedla. pa obrne v levo. Na obeh straneh nas obdajajo skoki. Grapa nas v vijugah privede pod rob Strehe (na levi), vzporedno z njo plezamo v desno do stika z JV grebenom. Moænih je veË razliËno zahtevnih izstopov, najlaæji je enak izstop kot pri JV grebenu. Teæavnost: Normalen vzpon na Grintovec je zahtevnejpi na veË mestih: pod Kokrskim sedlom in nad njim v preËnici, na gredini pod Glavo in na Strehi. Slednja se je v praksi pokazala kot precej zahrbtna in varljiva, naklonina poboËja namreË ni velika, ker pa je obiËajno teren spihan in pomr-znjen, obstaja velika nevarnost zdrsa. Cepin in dereze so nujni del opreme. Vzpon Ëez Dolge stene se le v snegu pteje kot plezalna smer, drugaËe ne. V skalnem svetu mestoma plezamo I.-II. stopnjo teæavnosti, naklonina poboËja je do 40-55 stopinj (200 m)! Grapa Ëez Jame je enako strma in enako dolga. V pomoË nam bodo vodniki in zemljevidi: 111 izletov po slovenskih gorah (Stritar, Si-darta), Kamnipko-Savinjske Alpe, Plezalni vodnik, Kamnipke in Savinjske Alpe, Kamnipka Bistrica (Golnar, Pollak), Slovenija, TurnosmuËarski vodnik (JenËiË, Sidarta), Grintovci, 1:25.000, Kamnipko-Savinjske Alpe, 1: 50.000. Vladimir Habjan 63 jI / Vfsakinapl«! ^POZOB! i, / Imrtne lurami NOBELU STRANSKI, MANJ POMEMBEN DOGODEK PREBIVALCI VODIC V V ZADOVOLJNO ŽIVLJENJE ZORMAN IVO OCANEC KRALJICA PRI ŠAHU V BIBLIJSKA OSEBA NEKD. AVSTRIJ. DIRKAC FORMULE 1 NEKD. ŠOLSKI ZAPOR PRIVOLITEV, SPREJEM SKUPNO IME ZA TRI NORO. BOGOVE NAJDALJŠA JUZNOAM. REKA RIM. LIRIK OKENSKA NAVOJNICA, ROLETA OSTRO DISEC PLIN SAMOROD-NA TRTA ETOS, ZNACAJ KREPOST, CEDNOST KRAJ V SUHI KRAJINI Z. IME OLIMPIJSKE IGRE IZVIRI STRUPENA SNOW KOSCICAH OBRAT ZA PRIDOBIVANJE SLADA LEPILO (ZASTAR.) AM. FILM. IGRALEC CRUISE SKLADAT. ARNIC ARTHUR KRAJŠE REKA SENA IZVIRNO PEVKA CALLAS risba LJUBEZENSKO PESNIŠTVO JEZERO V S. ITALIJI NARAVOSLOVEC NOJU PODOBEN AVSTRALSKI PTIC SEVERNOAMERIŠKA INDIJAN. PLEMENA OKROGLA, VOTLA TESTENINA MARXOV SODELAVEC (FRIEDRICH) FR. FILM. REŽISER (ROGER) ZVEZDAR V ZOOLOGIJI DOLGOREPA PAPIGA OVCARSKI PES PRISTANIŠCE V ALŽIRIJI ZELO KISLA PIJACA MNOŽIN. OSEBNI ZAIMEK OLGA KACJAN TISOC KILOGRAMOV ŽRTEV OKUPATORJA RUS. REKA, PRITOK KAME ANICA IVICA KRAJŠE KRAJ Z VAŠKO SITULO SKAND. DROBIŽ TEH. SOLA ERNA MUSER TRGOVINA V VOJAŠNICI AVTOMOBIL. KONSTRUKTOR FERRARI ARGON RASTLINA IZ DRUŽINE SCIRNIC REKA SKOZI FRANKFURT 3