45 (foto: Lucija Fon Mervič) Šolsko tekmovanje v poznavanju flore 2017/2018 8. novembra 2017 je na 14 osnovnih šolah in 13 srednjih šolah po celotni Sloveniji potekala šolska raven tekmovanja v poznavanju flore za šolsko leto 2017/2018. Tekmo- valci rešujejo tekmovalne pole v parih, kar je po besedah mentorjev še dodatna vzpod- buda in motivacija za delo. Letos je skupno tekmovalo 179 tekmovalnih parov. Tudi letošnje tekmovalne pole si lahko ogledate na spletni strani BDS (http://bds.biologija. org/?page_id=104) in razmigate svoje možgane ob botaničnih vprašanjih. Organizatorji se že veselimo 12. maja 2018, ko bomo na OŠ Matije Valjavca v Preddvoru gostili državno tekmovanje, na katerem se bodo mladi navdušeni botaniki preizkusili v prepoznavanju rastlin in izdelavi herbarija. Zapisal: Rok Šturm Motivacijski vikend herpetološkega društva Ko gredo plazilci in dvoživke spat, gremo herpetologi v varno zavetje tople koče, da si izmenjamo novice in prigode iz preteklih akcij in načrtujemo nove. S takšnim namenom smo organizirali že drugi motivacijski vikend v letu 2017. Preživeli smo ga na Hočkem Pohorju med 17. in 19. novembrom 2017. V sproščenem delovnem vzdušju smo pregle- dali podatke o razširjenosti dvoživk in plazilcev in razmišljali o tem, kam bomo morali usmeriti terenske napore v prihodnji sezoni. Med drugim smo se dogovorili, katere aktivnosti bomo prijavljali na prihajajoče razpise in si razdelili naloge za akcijo pre- našanja dvoživk na Večni poti in organizacijo Dijaškega biološkega tabora v letu 2018. Pomembna novost je tudi ta, da se bomo na društvenih sestankih dobivali redno, enkrat mesečno, izmenično vsako drugo sredo oziroma četrtek v mesecu. Zapisala: Anamarija Žagar Wraberjev dan 2017 11. novembra 2017 je Botanično društvo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za matemati- ko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru organiziralo vsakoletno srečanje – Wraberjev dan. Zbralo se nas je rekordnih 80 botanikov in raziskoval- cev rastlinskega sveta. Spomin na letos preminula botanika Vlada Ravnika in Marka Accetta je obudil Igor Dakskobler. Anka Vončina je predstavila življenje in delo aktivnega sedemde- setletnika Branka Dolinarja. O novejših raziskavah na kratkozobi kadulji je poročal Boštjan Surina. Manica Balant je spregovorila o sistematskem vrednotenju skupine travniške kadu- lje na območju vzhodnega Jadrana. Peter Glasnović je prikazal biogeografske vzorce vrčic na Balkanskem polotoku, Živa Fišer Pečnikar pa nam je povedala zgodbo o genetskem ozadju blagajevega volčina. Nina Šajna je prikazala za- nimive ekološke učinke biodiverzitete, Branko Bakan pa nam je postregel s florističnimi zanimivostmi iz SV Slovenije. I. Dakskobler je spre- govoril o rastlinstvu Črne prsti in njeni novi botanični poti. Irena Breščak je pripravila prispevek o spreminjajoči se vegetaciji hudournika Bela v Vipavi. Sonja Škornik je podala pregled dela Katedre za geobotaniko Univerze v Mariboru v zadnjem desetletju, Jasna Dolenc Koce pa raziskav o bioloških aktivnostih izbranih invazivnih tujerodnih rastlin. Polona Sušnik je osvetlila dediščino nekdanjega svilogojstva – murve v Sloveniji in na Madžarskem. Simona Strgulc Krajšek je predstavila sistematske zagate gozdne spominčice v Sloveniji, Igor Paušič pa nas je razveselil z novo opisano vrsto – ravnikovo murko. Branka Trčak je pripravila prispevek k ekologiji in razširjenosti jadranske smrdljive kukavice na območju vinorodnih Haloz. Matej Lipovšek je napovedal raziskave rodu Ophrys v slovenski Istri v prihodnjih treh letih. Mnogo predavanj je potekalo v soavtorstvu več botanikov. Med odmori smo uživali ob fotografski razstavi Rastlinstvo Komenskega Krasa, ki jo je pripravil Jošt Stergaršek. Kolegi z gostiteljske fakultete so poskrbeli za toplo kosilo in odlične prigrizke ob kavi in čaju. Zapisala in fotografirala: Valerija Babij Delavnica združenja MedPAN v Izoli Združenje upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij (MedPAN) je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave in Krajinskim parkom Strunjan ter s pomočjo društva Morigenos od 28. novembra do 1. decembra 2017 v Izoli organiziralo regionalno delavnico Morska zavarovana območja, soočena z onesnaženjem v Sredozemlju: razmišljanje preko meja. Glavni poudarki delavnice so bili monitoring onesnaženja, upravljanje prostočasnih aktivnosti, ki „onesnažujejo“, sporni ukrepi čiščenja v povezavi s turizmom, zakonodajna orodja in okoljski sporazumi v sredozemskih morskih zavarovanih območjih. Delavnica je bila združena s konferenco projekta ACT4LITTER, financiranega s strani Evropske unije, ki stremi k izboljšanju sledljivosti morskih odpadkov v sredozemskih morskih zavarovanih območjih z razvojem učinkovitih ciljnih ukrepov. Štiridnevne delavnice se je udeležilo približno 120 upravljav- cev morskih zavarovanih območij in partnerjev združenja z vseh obal Sredozemlja. Zapisala: Petra Podlesek