r đf^ ^olCt Gorenjski časnik od leta 1947 Psvi PRSDHOPNiK TEDNIK GoRENIEC ISTA iqOO PETEK, 24. lUNiiA 2005 Leto LVIII. §1.50, cena 300 SIT, 16 HRK I Odgovorna urednica: Marija Volćjak IZHAJA OB TORKJH IN OB PETKIH NAKIADA: 22.000 IZVODOV WU'W.ÜORh N rSKKi LAS.S] Praznik slovenske državnosti Vojna za Slovenijo leta 1991 je trajala-deset dni. Na srečo Jugoslovanski armadi ni uspelo z dodatnimi divizijami in letali še siloviteje napasti Slovenije ložE KoInjek ske vojske Marjan F. Kranjc, s ....................................... katerim smo se na Glasovi Na jutrišnji dan leta 1991, preji pogovarjali v Zgornjih je slovenska skupščina raz- Gorjah, vsebino preje p ob-glasUa samostojno Slovensko javljamo danes, je povedal, da državo. Dan kasneje je bila je beograjski generalštab Že na T^ republike v Ljubljani i2dal uka2 o pohodu treh srb-svečanost v počastitev tega skih divizij nad Slovenijo in o dogodka, ki so jo že motili bombardiranju, v katerem bi preleti letal takratne [ugoslo- junija Ljubljano zravnali z vanske armade. Naslednjo zemljo. Slovenski Častniki, ki jutro je Beograd ukazal na* so še ostali na poveljniških pad na Slovenijo in zavzetje položajih v armadi, ukaza mejnih prehodov. Slovenija niso hoteli izvršit). Slovenija se je enotno uprla. Teritorial- jim bo morala enkrat priznana obramba in policija sta ti. da so tudi oni delovali za bili pripravljeni. VeČina dr- domovino. žavljank in državljanov Slovenije se je postavila v bran domovine. Po desetih dneh vojne je Slovenija zmagala. Slovenija je imela pred Štirinajstimi leti pogum, razum in srečo. Za razglasitev svoje , države je izbrala pravi trenu- Lahko pa bi bilo drugače, tek. Tega se danes premalo hujše, še bolj krvavo. Upoko- zavedamo in ravnamo, kot jeni generalmajor jugoslovan- da država ne bi bila naša. ! vesefi smo. da s vrsto tisoč Sodelujemo v akcij zavdrovanje Slovenije. i I ispevkom pomagamo skrajsati i čakajo na operacip sive mrene. vrste" Zavoda za zdravsh^eno dobro videti dobro. ljubljanska banka Ljubljanski btnk» đ.ti., Uubllim Avstrijci v Termu izvedli udar 1 Stifajj Žargi hotelov in sklenili odstaviti ..............................................................................Deželaka, nadomestil pa naj Žkofja loka • Večinski last- bi ga AljoŠa Križman, dose-nik škofjeloške tovarne izo- danji član uprave Termike lacijskih materialov Termo, Novi Marof. Janez Deželak avstrijska družba Heraklith, trdi, da je bila odstavitev ne-je v sredo objavil, da je nad- zakonita, saj da je zanjo pozorni svet podjetja v začetku trebnih vseh šest glasov Čla- tedna razrešil dolgoletnega nov nadzomega sveta in da direktorja družbe Janeza Deželaka, ki pa trdi, da je bila razrešitev nezakonita. Ponedeljkova seja nadzornega sveta je bila očitno precej burna, saj so jo protestno zapustili trije "Heraklithovi" se Avstrijci pri nas ne more-obnašati, kot da nimamo svoje zakonodaje in pravil, ki jih je družba sprejela. Kljub temu da se je v upravne prostore že vselila" nova uprava, je Deželak prepri- nadzorniki, preostali trije pa čan, da je 'Se trdno v sedlu' so nato razrešili predsednika in bo svoj prav dokazal na sveta Bori$3 r.rosmana. Tri- sodiŠČM. Do sobote bo prije nadzorniki so se nato se- pravil 'prospekt', ki bo osvet-stali v enem od ljubljanskih lil celotno dogajanje. Gorenjska ^UV^.UM \ ' KHAR.nn IN DKVI/AII V petek. 1. julija. izide druga Številka priloge HA POTEP v planine ženijeviđ. reportaže, napotki, program prireditev . i Nanimcanijnjiarocnmm s* v yj bralkm, hMoJtemi njeiß. oorenjski glas 50 C/5 AKTUALNO Zlata zapestnica za učiteljico Ob koncu iolskega jeta s« uč«rcr učiteljem najve^krdt zahvalijo z majhnimi pozoroostrni. Na nekaterih iolah smo se da so klonil pozantma ( marsikaj za dvema učit zlati za pest GORENJSKA Zelena luč športnemu parku Letos se bo začela prenova blejskega iportnega parkd. Gradnja bo končana leta 2007. stala pa bo 346 milijonov tolarjev. Najprej bodo uredili atletski stadion, nato pa nogometno igriSče. Tako so na izredni seji skleniti blejski ob&nsk< svetniki. 5 RAZGLEDI Bojevniki, generali in admirali Slovenski vojaki in častniki so povsod, kjer so se bojevali, pogumn in spoštovani. Našega rodu so znan generali, admirali In obveščevalci. O njih je na Glasovi pre)i govoril gene-ralmator v pokoju Marjan F, Kranjc. 13. 16, 17 RAZVEDRILO Hip hop je pravi boom Pre^Snji teden je bil v Prelernovem gledališču v Kranju zaključek plesne predstave v izvedbi plesnega kluba Tinča, jeseni odhaja skupina plesalk na svetovno pn/enstvo na Slovafko. Želimo j (m veliko uspeha. vreme V manjih dneh bo dopoldne sončno, popoldne pa oblačno. Proti večeru bodo možne posamezne plohe aU nevihte. Večjih bo v soboto in nedelo. ^ 14/28°C jutri: prehodno oblačno m (N o KO (N IT) 2 POLITIK dom i n (i .frelih @ g-gia s. si GORENfSKl GLAS petek. 24. junija 2005 KRATKE NOVICE Trži^ Kritičnost ni blatenje občine Območna organizacija Socialnih demokratov Tržič v izjavi za javnost sporoča, da je sklep vladajočih koalicijskih strank n list na seji občinskega sveta o blatenju občine s strani socialnih demokratov "običajna demagogija župana Pavla Ru-parja, hkrati pa zelo resno opozorilo vsem demokratično mislečim ljudem, da so na vladajočih položajih ljudje, ki si želijo podrejati drugače misleče svoji edinf resnici, o kateri nihče ne sme dvomiti*'. V Izjavo so tudi zapisali, da so liste podaljšana roka župana brez jasnih svojih stališč in posebej omeniii (isto Mladi Tržiča, Listo športniki Tržiča, Listo brez politike za občane, Listo podjetnikov in Novo Slovenijo. Prav tako zavračajo trditev župana na Radiu Gorenc, da se stranka zavzema za delitev občine je še zapisano v izjavi, jo je podpisal Sebastjan Cubič. J. K. 8 Rezj E Za konec šole peš na Brezje Ob zaključku šolskega leta bo Škofijski odbor za mladino ljubljanske nadškofije pripravil tudi letos tradicionalno peŠ romanje na Brezje pod geslom Prüll smo se mu poklonit. Romanje se bo začelo drevi ob 20.30 z mašo v župnijski cerkvi v Šentvidu. Romarji se bodo na poti na Brezje v soboto ob pol dveh zjutraj ustavili v Župnijski cerkvi v Kranju, ob pol sedmih zjutraj pa bo maša na Brezjah. J. K. Kranj Jeseni predlogi za nove škofije V začetku tedna je bila v Vipavi redna seja Slovenske škofov- ske konference, ki se jo je razen slovenskih Škofov udeležil tudi apostolski nuncij msgr. Santos Abryl y Castello. Sklenili so, da bodo do jeseni pripravili predlogeza nove škofije na Slovenskem in jih posredovali Svetemu sedežu, ki je edini pristojen za ustanavljanje novih škofij. Sedeži novih škofij naj bi bili v Murski Soboti, v Celju in v Novem mestu. J. K. LjusgANA Nova funkcija Janeza Remškarja vlada je pretekli teden imenovala Janeza Remškaf^a, zdravnika specialista Internista, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. Janez Remškar je bil 23 let v Bolnišnico Golnik In 8 let direktor Splošne bolnišnice jesenice. Zadnja tri leta je bil nadzorni zdravstveni svetovalec na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.). K. KOT ČEK ZA NAROČN KE Carniola Med tistimi, ki ste sodelovali v nagradni anketi o festivalu Carniola» smo izžrebali 20 prejemnikov vstopnic ene izmed prireditev iz pestre palete kranjskega poletnega festivala. Če Še niste bili obveščeni po telefonu, pokličite v Art center (04/236 06 31) in izberite svojo vstopnico. Barbara Roblek, Zofija Pogorelec, Tina Vrhovnik, Gabrijela BeguŠ» Dasa Velikonja, Vesna Zupan, Jana Remlc, Milena Smolej, Milan jeram, Brane Gubane, NuŠa Skumavc, Romana Schauer, Biserka Gašič, Marija Hočevar, Vanda Gerlica, Janez Kaltenekar, Mitja Avsec, Karmen Avsec, Katja Erjavec, jože Čufar Vsi, ki ste nam pisali, navdušeno podpirate tovrstne prireditve v Kranju, kar naj bo spodbuda organizatorjem festivala in apel vsem, ki ga lahko omogočijo. Uspešna kranjska podjetja, ki se rada pohvalijo z rastjo dobička, si svoj ugled lahko Se povečajo predvsem tako, da del profita namenijo prostočasnim dejavnostim svojih strank in zaposlenih. Francis Bacon je že stoletja nazaj zapisal: "Denar je kot gnojilo, ki je dobro samo. Če se ga raztrosi," Slovenska vojaška inteligenca V današnjih razgledih lahko preberete, kaj smo prejšnji Četrtek v Zgornjih Gorjah razpredali z generalmajorjem Marjanom Kranjcem. Bilo je zanimivo in vznemir - očitno ni iz trte izvita pesem 'V Gorjah zvoni, da se turn maje ...Knjiga s Številnimi podatki o slovenski vojaški zgodovini, ki jo je avtor obiskovalcem preje ponudil s ^o-odstotnini popustom, je še vedno na voljo (informacije po tel: 04/201 42 41). Petra Kejžar Domovina praznuje Mestna odbora Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke sta z mašo, kresom in ognjemetom na Sv. )oštu proslavila dan državnosti. Danica Zavrl žlebir vence osvobodilo izpod pol- ....................................... stoletnega totalitarizma. Sv. )oŠt - Prireditev ob 15-let- Branko Grims pa je poudaril niči domovine so priredite- zlasd aktualne dogodke: ravno na dan druženja je slovenski parlament sprejel novi zakon o RTV Slovemja, s ćimer je po govornikovih besedah v naši državi ures- začeli z mašo, ki }0 je daroval stražiški župnik Bojan Likar. V kulturnem programu je nastopil meSani pevski zbor Sv. TiJen iz Besnice (jeseni bo pel tudi v Vatika- ničena ena od temeljnih nu), slavnostna govornika vrednot» pravica do celovite, pa sta bila Alojz Sok, podpredsednik Nove Slovenije in vodja poslanske skupine objektivne in vsestranske informiranosti. Bog živi našo domovino Slovenijo, Y I J i '4 te stranke v parlamentu, in sta vzkliknila oba govorni- ^^znko Grims (SDS) in Alojz Sok (Nsl), govornika na Sv. )oštu. mag. Branko Grims, pred- ka, preden so obiskovalci sednik sveta SDS, poslanec v sv. [ošta s kresom in ognje- slovenskem parlamentu in kranjski mestni svetnik. Prvi je govoril o več kot tisočletni slovenski zgodovini pod tujo vladavino, slovensko osamosvojitev, Id je brez demokra- metom počastili i5-[etmco domovine. Mag. Branko Grims, ki je bil pred časom izvoljen za predsednika sveta svoje stranke, je na naše vprašanje orga na sle d il prog ramu stranke in tudi programu ko- Ščine zveze NATO udeležuje sestanka v Neaplju. Tema alidje Slovenija. Ob 15. rojst- tamkajšnjih pogovorov bo nem dnevu Slovenije vsem naSim bralcem iskreno Čestita, sam pa bo praznik proslavil delovno. Ravno 25. sodelovanje z državami, ki so v konfliktih, med zanimivimi predavatelji bodo tako predstavniki Izraela kot tudi Palestinske osvobo- tičiuh sli ne bi bilo, pa ozna- o svoji novi vlogi dejal, da bo in 26. junija se namreč kot čil kot sveto dejanje, ki je Sio- pri vodenju tega strankinega vodja parlamentarne skup- dilne organizacije (PLO). KRATKE NOVICE Kandidata tudi Jelko Kadn in Janez Potočnik CERKgE Kakžen dom starostnikov Občinski odbor SDS Cerklje je prejšnji teden organiziral j Liberalna demokracija Slovenije se bo na jesenskem kongresu odločala javno tribuno z naslovom Dom starostnikov v naŠi ob- čini. Cili tribune le bi osvetli- 0 novem programu in predsedniku. ti cilje In usmeritve na po- \ )ože Košniek dročju izgradnje in upravlja- 1, kar pomeni, da bodo iz- Janezom Drnovškom. Možni voliii povsem novo vodstvo novi predsedniki stranke so nja domov za starejše, oce- : Na sredini seji sveta übe- stranke, ki naj bi s tem začela sedanji svetovalec predsedni- nit) stanje na Gorenjskem i ralne demokradi stopati iz krize. ka republike in nekdanji zu- ter najti možne variante za Čim varnejšo izgradnjo Doma starostnikov v Cerkljah. Zato je Davor Domin-kuŠ, državni sekretar ministrstva za delo, družino in so- Ljubljaru so sklenili, da bo je seni kongres, ki ga mora pri praviti izvršilni odbor stranke Anton Rop ostaja še napre predsednik stranke, čeprav s< nekateri pričakovali, da bo od cialna zadeve, spregovoril o i stopil že na tokratni razliki med gradnjo javnega in zasebnega doma s koncesijo, ki je zaradi privatne narave nekoliko dražji, a naj bi imel bolj kakovostno opremo. Andrej Kosec, vodja razvojnega programa SDS Cerklje pa je povedal, da v občini Cerklje okvirno potrebujejo dom s 50 posteljami. Pri gradnji pa zagovarjajo način, pri katerem bi bif dom Čim hitreje zgrajen in v katerem bi imeli prioriteto prebivalci njihove občine. T. M. ti seji sveta, fes bo programski V stranki in javnosti kic^jo nanji minister Ivo Vajgl, ev-imena neuradnih predsedni- ropski komisar Janez Potočkov stranke, med katerimi ni nik, evropski poslanec jelko sedanjega predi>ednika Anto- Kacin, nekdanji generalni sena Ropa, Id naj bi se po neka- laetar stranke Gregor Golobič terih informacijah o svoji uso- in pomemben predstavnik di pogovarjal z bivšim in seda- Slovenije v Oi^nizaciji zdru-njim predsednikom republi- ženih narodov dr. Danilo ke Milanom Kučanom in dr. Türk. WWW.CORENJSKICLAS vm« 5A1 He go-KHE.KHe. f ^ GORENJSKI GLAS petek, 24. junija 2005 KT U (LNO info (S)g'Blas.si 3 Zlata zapestnica za Ob koncu šolskega leta se učenci učiteljem največkrat zahvalijo z majhnimi pozornostmi. Draga darila povzročajo zadrego, ker jih je težko zavrniti. Odarovanje lahko povežemo z bero, ki so jo v preteklosti namesto plačila pobirali učite Mateja Rant Kranj • "Za obdarovanje uči- s tem lahko užalili učence. "Najbrž bi jim poskuSali nekako razložiti, da to ni smisel teljev ponavadi izberemo zahvale in da so njihovi iz-simbolična darila. Prepriča- deüd lahko veliko bolj drago-na sem namreč, da bi z dra- ceni." Enakega mnenja je ravnatelj osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja Niko Slapar. "Će bi recimo učenci učitelju prinesli umetniško sliko, verjamem, da bi ga spravili v izjemno težak položaj, kako to zavrniti, saj tako dragega darila verjetno ne bi sprejel." Svetovalna delavka iz Srednje gostinske in turistične Šole Radovljica Matefa Šparovec pa je pojasnila, da je pri njih obdarovanje v navadi predvsem med dijaki zaključnih letnikov, ki se tako po Štirih letih zahvalijo svojim razrednikom, če so se z njimi res dobro razu-meK, zahvalo pokažejo tudi s Kot nam je še zaupala kakšnim dražjim darilom. gim darilom uätelja spravili samo v zadrego," je razložila mama tretješolca in iretješoi-ke, ki obiskujeta osnovno Šolo Simona lenka. Poklicali smo tudi nekaj šol, kjer so nam prav tako zatrdil i> da učenci večinoma ne kupujejo dragih daril. Če že zbirajo denar, da bi nekaj kupili skupaj, gre prav tako za simbo-ične vsote, recimo po petsto tolarjev na učenca. Zato tudi pri ministrstvu ne Čutijo potrebe, da bi glede obdarovanja ob koncu Šolskega leta izdali posebna navodib oziroma izoblikovali določena merila. zgoraj omenjena mama, )e hčerka darilo izdelala kar sama, saj ima veselje do to zapestnico," je pojasnila. "Letos 50 recimo dvema uči* teljicama dijaki poklonili zla- ustvarjanja in ji zato veliko pomeni, da podari nekaj osebnega. Za sina pa so darilo izbrali v varstveno delovnem centru. "Tako opravimo Še dobro delo zraven. " Po iz- Glede obdarovanja ob koncu šolskega leta pri Šolskem ministrstvu nikoli niso izdali nobenega navodila, je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Mihaela Praprol- kušnjah ravnatelja osnovne nik, "Sicer pa glede spreje-šole dr. Janeza Mendi^erja manja daril za učitelje velja iz Bohinjske Bistrice Jožeta Cvetka učend ob koncu Šol- enako kot za vse druge javne uslužbence, Id jih pri tem za- Ob koncu šolskega leta učenci obdarujejo učitelje z drobnimi pozornostmi. 1 rma skega leta najpogosteje po- vezuje uredba o omejitvah in klanjajo cvetje, včasih tudi dolžnostih v zvezi s spreje- kakšno plišasto igračko za manjem dariJ." Kot pravi, ob- nošolski zakon. Šele slednji spomin. "Prepričan pa sem, darovanje sicer sprejemajo je namreč uzakonil tudi red- Nekoliko dražja darila so prišla v navado šele v osemdese- da je za vsakega učitelja naj- kot del tradicije. Pri tem po no plačilo za uätelje. Bero so tih letih prejšnjega stoletja, bolj dragocena besedica mnenju kustosinje v Sloven- pobirali v obliki domaČih pri- mogoče tudi zaradi splošne- 'hvala'/' meni Cvetko. Dra- skem Šolskem muzeju Mar- gih daril učenci na njihovi jedce Balkovec Debevec mo- delkov» kot so klobase, jajca, celo kokoši ... "Simbolično ga dviga standarda. V nižjih razredih zdaj otroci spet po- šoli ne kupujejo, je zatrdil. V takih primerih, priznava goče lahko potegnemo vzpo- obdarovanje učiteljev, reci- klanjajo bolj simbolična dari-rednice z "bero", ki so jo na- mo s cvetjem, ki so ga otroci la. Še pravi Marjetka Balko- Cvetko, verjetno sploh ne bi mesto plače prejemali uäte- sami nabrali, je bilo prisotno vec Debevec, v višjih razre-vedel, kako ravnati. Darilo je Iji do leta 1&64. ko je začel tudi v socialistični šolL Šlo je dih pa mogoče zberejo denar namreč težko zavrniti, saj bi veljali tretji avstrijski osnov- res za drobne pozornosti." tudi za kakšen večji nakup. Zaloge vode kopnijo V Sloveniji je dovolj kakovostne pitne vode, ki vse bolj predstavlja tudi dobro poslovno in izvozno priložnost. Ovire so v pridobivanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih virov in oblikovanju cen za porabnike. Mendi Ko kot bine 1500 do 4000 metrov, ne, ki se po občinah giblje v ....................................... Tudi brez globinskih virov je razponu od 50 do 350 tolar- Bled - O vodi kot surovini voda pri nas surovina pri- jev za kubični meter. Tu je Slovenije so se 21. junija po- hodnosti. Po podatkih dr. bil tudi glavni očitek državi, govarjali udeleženci okolj- Miha Brenčiča z Geološkega da omejuje cene vode in s skega srečanja, ki ga je pri- zavoda Slovenije ima Slove- tem vlaganja v vodovodno pravil Časnik Finance. Na nija za obnavljanje vodnih omrežje. Hkrati k osnovni območju Slovenije letno po- virov s 1567 milimetri na ceni pritakne davščine v ob- poljščin pomeni več pesticidov in posledično onesnaževanje podtalnice. Viri pite vode postajajo vedno bolj zanimivi za stekleničenj e, tudi za tuje multinacionalke. zato ni odveč poziv, naj se potrudimo, da izviri ostane- rabimo 160 milijonov kubič- kvadratni meter še enkrat liki taks in na vse skupaj ob- jo v domačih rokah. Z izrabo nih metrov pitne vode, zalog veČ padavin, kot je povprečje računa Še davek na dodano temperature globinske vode )e okoli 480 kubičnih met- v Evropi. Skoraj edini vir pit- vrednost. bi se lahko pozimi ogrevali rov. V to so zajete površin- ne vode je podzemna voda, Voda ie v energetiki zeleni in poleti hladili. Težava je ske vode in podtalnica, po- ki jo precej različno vredno- oziroma obnovljivi vir. spet pri državi v zapletenih Inoma neizkoriščene osta- timo. Od tega, da je nepre- kmetijstvu pa je uporaba za in dolgotrajnih postopkih jajo geotermalne vode z glo- cenljivi vir, do plačila vodari- namakanje dvorezna, saj več pridobivanja dovoljenj. ipdom je // čist // "Napadeni smo bili preko ekranov, tudi z macolami, jaz in moja družina/' je ob obisku Draga Kosa v Radovljici dejal Jože Kapus. Urša Peternel Radovljica • Po "aferi" Alp-dom in sumu koruptivnega ravnanja se je minulo sredo v Radovljici mudil predsednik isije za preprečevanje korupdje Drago Kos. Glavna novica je, da ie Alpdom spet m ga m na seznamu 685 podjetij, s katerimi državne ustanove ne smejo P^ ^ ^ slovati, Tako Alpdom lahko ® Še naprej sodeluje z občino prihodnjih dneh in tako bo na stanovanjskem področju. Alpdom še naprej glavnina Jože Kapus kot direktor stanovanjskem področju v Alpdoma in kot radovljiški občini. Na očitke o monopo- podžupan namreč skupaj z družinskimi Člani nič več lupa je Kapus odgovoril, da v tem poslu dela že 26 let in da nima več kot 20-odstotnega ga župan ni postavil za pod» poslovnega deleža v podjetju, župana zato, da bi bil lutka. In kako je nenadoma prišlo temveč zato, ker se na zadeve do te spremembe? Jože Kapus je povedal, da niti on niti njegova žena nista prodala spozna. Sicer pa je Drago Kos na novinarski konferenci ob za- delnic, temveč se je zmanjšal ključku obiska v Radovljici, delež lastnih dehiic podjetja, katerega glavni namen je bil Zaposleni so namreč iz skia- seznanitev predstavnikov obda lastnih delnic odkupili ne- Činskega sveta, krajevnih kaj delnic, s čimer delež Ka- skupnosti in ostalih ustanov pusovih upravljavskih pravic z zakonom o preprečevanju nič več ne presega 20 odstot- kompdje, povedal, da je do-kov. Tako je Občina Radovlji- slej zaradi zakona o prepre-ca že zaključila nov postopek čevanju korupcije odstopilo oddaje javnega naro^ za iz- okrog Štirideset občinskih vajanje strokovnih opravil na svetnikov. Potrdil pa je tudi, stanovanjskem področju in da so prejeli prijavo o sumu med dvema ponudnikoma, komptivnega ravnanja z Ble-Dominvestom in Alpdo- da in komisija je od občine mom, že izbrala slednjega, že zahtevala ustrezno doku-Pogodbo nai bi podpisali v mentadjo. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICA )ože Ko^njek, Gveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINAR)! • UREDNIKI: Bo^tjdn Bogataj, Alenka Bnin, Helena Jetovčan, Igor Kavöi, )ože KoSnjek, Uria Peiemel, Scojan Saje, Vilma Stanovnik. Gveto Zapbtnik, Danica Zas^ Žlebir, Su2dria P. ^te^n stalni sodetavd: J asna Paladin, Ma Qeta Smolnikar, Matjaž Gregonć, Mateja Rant Mend! Kokot, Miha NagiiČ. Milena Miklavčtč. Renata Škrjanc. Simon Šubt Dominik Frehh, Igor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA jemej Smta r, Tno "rtHNIČNI UREDNIK Grega Flafnik FOTOGRAFIJA na Dokl, Coozd Kavči^ Gora2d LEKTORICA ManetaVo^ič VOD|A OGU^SNEGA TT?ŽENIA VOOjA MARKETINGA Petra Ke)žar COfiCN)SKI clas j» rfgistrmna blagovna in storitvena znamka pod It 97719^1 P' UrAdu RS 24 intdektualno lastnino U&Unovite j in izdajate j: Cerenjski glas, d.o.o., Kr^nj Pifekiorica: Manj» V^^jak / Naslov: Zoisova 1.4000 / Tel.. 04/301 42 00, fax: d4/3&i 42 i), p-matf info^f-glasmali ogtasi in osmrtnice: lel,; 04/301 42 47 (sprejem na avtomatskem odiivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7 do 15. / Gorenjski glas je poltednik. liKaja ob to^lelK m petkih, v nakladi 22^0 i?vodov / Redne priloge: Moja Corer>jska, Letopis Gorenjska (enkrat letne) irv sedem lokalnih prilog / Tisk: SET. d.d., L|bibljan4 / Narodnirra: tel.: C4/291 42 4t / Cena izvoda: torek 200 SIT, p«teb! 300 SIT; letna naro^nira: 26.OM SIT. rrdni plačniki imajo 20 % p»pusta, letni 23 % popusta; naročnina 7a tujine: 100 EUR preračunano v tolarje po prednjem Banke Sloven^ie: v cene le vračunan DOV po stoprrji $,5 naročnina se upo&teva od ieko2e številke (asopisa do pisnega preklica, ki velja od zadetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku: oglasne iiienje^ tel t 04/ 42 4$ > 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek 24. junija 2005 KRATKE NOVICE bud Odličnjaki pri županu Minuli ponedeljek je blejski župan |ože Antonič sprejel os-novnoSoice, ki so vse razrede osnovne šole končali z odličnim uspehom. Letos jih je bilo v Osnovni Soli prof. dr. J. Plemlja 6led dvanajst, v Osnovni šoli Gorje pet in v Osnovni Šoli Antona JanSe Radovljica en učenec V blejski osnovni Šot; so bili to: Kaja Bohinec, Marija Marolt, Neža Pirih, Žan Anderle, Eva Markun, Petra IJdrih, Andreja Ferjan, Roko Poček, Nina Zupan» Alenka CašperSiČ, Laura Šimenc in Monika Toman, v gorjanski osnovni Soli so bili odlični: Jure Lazar Gabriela Am-bfožič, Nina Poklukar, Katja Pretnar in Anka TrifkoviČ, v šoli Antona Janše pa Robert Kosi. Odličnjaki so prejeli Blejski zbornik in sezonsko vstopnico za Grajsko kopališče. R. S. BoHiNjSKA Bistrica Bohinjski odličnjaki v bohinjski občini so bili osem let odlični učenci: Matija Cesar, Rok Frelih, Grega Gardener, Matevž Gartner, Luka Ko-mac, Nina Kusterle, Špela LotriČ, Lucija Mikelj, Gašper Mikelj, Martin Mikelj, Ana Milakovič, Polona Šest in Tjaša TiSov. OdiiČnjake bo prihodnji teden sprejela bohinjska Županja Evgenija KegI Korošec in jim podarila knjižna darila, sprejela pa bo tudi učence, ki so bili odiiČnI sedem let; Simona Cvetka> Tamaro Dobravec, Natašo Fujs, Petro Ko-vačič, Lenko Pagon in Neno Šeša. R. i. Hrušica Stoletnica preboja predora Krajevna skupnost HruŠica v občini Jesenice je pred leti za svoj praznik izbrala 21. junij. Povezan je s prebojem Karavanškega železniškega predora leta 1905. Letos je na ta dan minilo 100 let od zgodovinskega dogodka. Osrednja praznična prireditev na MruŠIci bo danes, 24. junija, ob 18. uri pred vhodom v predor. V soboto, 25. junija, ob 17.30 bo maša za krajane, v nedeljo, 26. junija, pa se bodo krajani z vlakom zapeljali skozi predor do Podrožce in nazaj. J. R. }esemce Kdaj igrišče na javorniku Domačini s Slovenskega Javornika, že dalj Časa pogrešajo otroško igrišče. Kdaj ga bodo vendarle dobili, je spraševal občinski svetnik Robert Pesjak na eni od sej občinskega sveta. Kot so mu zdaj odgovorili v svetu Krajevne skupnosti, obstajajo štiri možne lokacije, in sicer na tako imenovani "hal-di", na Javorniškem nabrežju, na zemljišču pri čistilni napravi ali pri TVD Partizanu na Koroški Beli. U. P. Radio Tfiolov® ffri 9I6/Pfri ^tttifk^ Rj0td Togbv Mm«, ä 0 D, TrpTon9fd ćulard 4.«M^lo STEREO, RD5 na frekvencah; 96,0 GORENJSKA •Jes^nk«. I01»s-Kranj8ka0ora. 1D1,1-Bohinj Hodili bodo po stezah do zdravja Steze do zdravja so v Centru Matevža Langusa v Radovljici poimenovali projekt, v katerem so se odrasli varovanci učili vzorcev za zdravo življenje. Danica Zavrl ŽL£bir nje lepot narave z vsemi ..............................................................................Čuti. Pridobljene izkušnje Radovljica • Projekt je pote- in spoznanja bodo pri njih kal vse koledarsko leto, vanj spodbudili skrb in odgovor- so zajeli okoli 60 odraslili nost za lastno zdravje, ki ga stanovalcev zavoda, ljudi z bodo v prihodnje lahko pre- motnjami v duševnem raz- našali tudi na mlajše varo- voju, vodili pa sta jih glavna vance Langusovega centra. medicinska sestra Tatjana Omenjene dejavnosti so Horvat (tudi Prešernova na- bile le rdeče niti, ko so po-grajenka za diplomsko delo vezovale še več dejavnosti, s področja prehrane) in psi' p>ovezane s skrbjo za zdrav-hologinja Polona Rostov. V zdravih kuharskih delavnicah so se učili priprave zdravih peciv» spoznali vrednost sadja in zelenjave v prehrani, si približali Ča- je. Vrhunec so dosegle na zaključni prireditvi, kamor Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa vsako leto povabi vse varovance, njihove star- janko kot družabni obred, še in prijatelje. Letos se je je ' se učili nakupovanja polno- udeležilo okoli 180 ljudi. Prešerno razpoloženi organizatorji zaključne prireditve vrednih živil, narediU tudi udeleženci delavnic pa so so obiskovalcem pokazali steze, ki vodijo do zdravja, plakate in zloženke, ki go- ob pomoči mentoqev prire- vorijo o pravih razmerjih dili srečanje, ki bo pustilo med različnimi živili. S pii- lepe spomine. Celo vodite- stojnicah ponudili vse, kar so se v zdravih kuharskih nam zgodbo o Stezah do zdravja ponovili tudi neka- lagojeno telesno vadbo so Ijici projekta Tatjana in Pol» delavnicah naučili, sami so teri udeleženci. Tadej Kra jih seznaruli z radostmi telesa ob plesu in glasbi, obiskovali so vaje za sproščanje, ob planinarjenju pa spoznavali, da ne gre le za utrjevanje telesne zmoglji- ona sta bili presenečeni. kako samozavestno in sa- sprejemali goste in omizjem stregli s prigrizki. Tudi mberger, Blaž Mužan. Mira Lazarevič in Vesna Poloč- mostojno so udeleženci pri- direktorica zavoda Zvonka nik pa so med drugim zatr- kazali, kaj so vse leto delali, štefančič in vodja varstveno dili. da bodo tudi v vsakda- Najprej je bila to predstavi- delovnega centra Tea Beton njem življenju upoštevali ti- tev v power pointu, zatem sta pohvalili, kako dobro sto, česar so se naučili v le- vosti, pač pa tudi za uživa- pa prireditev, kjer so na jim je šlo. S ponosom pa so tošnjih delavnicah. Kampu Šobec pet zvezdic Kamp Šobec je tudi po novi kategorizaciji uvrščen v najvišjo kategorijo kampov s petimi zvezdicami in je že dolga leta eden najbolje urejenih kampov v Sloveniji. Upravljavci kampov In zasebni sobodajalci so ob pomoči Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za gostinstvo In turizem, po večletnem dogovarjanju dosegli spremembo dosedanjega pravilnika in dosegli uvedbo petih zvezdic za prvo kategorije v Evropi običajna oznaka za nastanitvene objekte )0, najvišje kategorije. V kampu Šobec so novo odločbo pridobili v enem mesecu po objavi pravilnika In Šobec je tako prvi kamp v Sloveniji s petimi zvezdicami, kar je dokaz dolgoletnega dobrega dela vodstva kampa. Zapleta pa se s predpisi o naravnih kopa* liščih, ki postajajo zelo zahtevni, v kampu Šobec pravijo, da se lahko celo zgodi, da v kampu ne bo več javnega naravnega kopališča. R. Š. Kranjska Gora Spust v poletje z Besno Pehto Jutrišnji praznični dan, 25. junija, bo na pobočju Vltranca in ob vznožju v znamenju športa in glasbe. Z uradnim odprtjem poletnega sankališča Besna Pehta ob Žičnici Vitranc I se začenja program poletnih prireditev. Prvi bodo v sobotnem dopoldnevu startali tekači na 12 kilometrski progi do vrha Vršiča. Sankači se bodo po Besni Pehti začeli v poletje spuščati ob 14. uri. Ne bodo manjkali tudi tnkerji na vozilih, podobnih dvojnemu skiroju, adrenalinski kolesarji, prihaja pa še nov Šport deskanje po vsakršnem terenu (dirt-surf), uvožen iz Avstralije. Napeto preizkušanje poguma in moČi bodo pospremile glasbene skupine, med njimi Bid Beng, Kocka, Slon In Sadež. Nedelja bo prava za pohodnike • na Ciprnik ob 9. uri • in kolesarje. Prazničen bo tudi že današnji večer, ko se za hotelom Prisank odpira s skuipturami slovenskih kiparjev na novo urejen park. M. K. MIHA NAGUČ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 105 Moto zbor Sairadi petka do nedelje, je bil že sed- bil med prvimi. Poleg navadne "Motoristični klubi, k) danes rih delujejo tudi vsi drugi na nekoliko drugačen način. mi v orgjnizadji MK Sairach. je pritegnil tudi pozornost stro- delujejo v Sloveniji, združuje- športni klubi, s tem da je v K temu so veliko pripomogli Kar je za Ljubljano Laibach, Tudi motoristična zborovanja kovne javnosti. Primož |ui» jo motoriste in motoristične MK predmet zanimanja mo- filma Easy Riders in Mad je za Žiri Sairach. Stan) nem- so masovke, v treh dneh se man, sodolog iz Medvod, je v navdušence, njihova skupna tomo kolo. Član lahko posta- Max ter zgledniške motori- ško ime kraja je postalo v pr- tam zvrsti na stotine motori- svoji diplomski nalogi "z me- strast in področje zanimanja ne pravzaprav vsak, pri neka- stične skupine iz tujine, pred- vem primeru ime glasbene stov in še več radovednežev, ki todo neposrednega opazova- so motorji in vse, kar je pove- terih klubih je pogoj za vstop vsem Hell's Angeisi." skupine, v Žiieh pa je ime jih pridejo pc^edat, največ v moto kluba in sinonim za veli- soboto zvečer» ko priredijo tudi nja" celo leto raziskoval žirov-sko motoristiäio sceno in nato zano z njimi. Med seboj pa se moto klubi močno razlikuje- lastno motorno kolo. Druga vrsta motorističnih klubov so V letu (najbrž 1995), ko je mladi sodolog pod mentor- ki medkrajevni, vseslovenski in mednarodni zbor motori- bogat predam. Kdor zdrä do o njej napisal čisto berijivo Štu- jo. lahko jih razdelimo na dve moto klubi MC, Njihovi člani stvom dr. Gregorja Tomca konca, vidi glavno atrakdjo: dijo z naslovom Slovenska generalni usmeritvi: v prvo dojemajo motorno kolo in raziskoval žirovsko in sloven-stov, ki se zgodi v Žireh od striptiz. Sicei pa so tu tri dni na subkultuma motoristična sce- sodijo vsi moto klubi (MK), v motorizem na popolnoma sko motoristično sceno, \e bilo v Sloveniji le pet MC klubov: prvoorganizirani MC Rolling Bones v Ziieh, Satan's Brothers v Medvodah in Tr- 1990 vsako leto ob koncu po- voljohranainpijača, rock, raz- na na primeru "MC Rolling drugo pa moto dubi (MC), drugačen način kot drugi mladi oziroma na začetku po- ne igre, izdelava aiibaishev in Bones" iz Žirov. Izšla je v Ča- Delovanje subkultumih mo- moto klubi MK. Čeprav je tudi pri njih v središču zanimanja motorno kolo. Takšni klubi so letja. Včasih je bil na Ledinid tatoojev... Predvsem pa veliko sopisu za kritiko znanosti, št torističnih klubov (MQ v Slo-pri 2iieh v organizaciji MG paSe za oÖ, ogledovanje vse- 1S5, leta 1997, na straneh 93- veniji se je razmahnilo šele v Rolling Bones, od 1995 na sortnih motoristov in njihovih 115. Scena se je od takrat goto- zadnjih letih, saj v bivšem se v Sloveniji prvič pojavili ko- bovljah. Bears of Slovenia v traviüku med grapo Pustotnik in Soro na koncu starih Žirov. jeklenih konjičkov. vo močno spremenila, nekate- družbenem sistemu takžne nec osemdesetih, ko so prija- Mariboru, Road Warriors iz Moto zbori so danes pc«osti re ugotovitve pa veljajo in so možnosti ni bilo. MK delujejo teljske skupine motoristov za- Ljutomera in ljubljanski Eisen Letošnji od 10. do 12. junija, od in v številnih krajih, žirovski je tudi sicer zanimive, po splošnih načelih, po kate- čele razmišljati o motorizmu Kreuz. GORENJSKI CIAS petek, 24. junija 2005 GORENJSKA i nfo (Sig'glas.si 5 več let Nadzorni odbor Občine Preddvor je ugotovil, da obveznosti ne bi pokrila niti dva letna proračuna. Stoj an Saje brez rednih odhodkov," je dane občinskega sveta, pred- Franc Ekar, so se z izvajalci ....................................... osnovna ugotovitev nadzor- vsem z namenom lažjega del dogovorili za dokončanje Preddvor • Na dnevnem nega odbora. Le-ta je dodal: odločanja in iskanja novih del pred določenim rokom redu 19. seje občinskega sve- "Seznanjeni smo 2 že izgub- rešitev iz finančnih zadolži- zaradi zmanjšanja stroškov Ijeno sodbo Okrožnega so- tev," so med drugim zipisali gradnje, oni pa se sprejeli dišča v Ljubljani o zadevi nadzorniki poslovanja obči- plačilo v obrokih glede na ta Občine Preddvor je bilo tudi poročilo nadzornega odbora. Ob sklicu seje niso priložili gradiva» saj naj bi ga IBE. Sodbo je pojasnila Obä-ni Preddvor odvetniška druž- dana odbora predstavila kar ba Hočevar 13. maja 2005. pojasnil, da je imela Občina na seji. Zgodilo se ni niti to, saj je predsednica Francka Prczelj opravičila svojo odsotnost. Svetnikom so razdelili Ugotavljamo, da se je prvotna obveznost Občine P red- ne. zmožnosti proračuna. Glede Tajnik Marko Bohinec je obveznosti pri gradnji sistema ogrevanja je menil, da je treba občino refeiti teh bre- Preddvor konec leta 2004 skupno 591 milijonov tolar- men s prenosom na Energe- dvor s približno 23 milijonov jev odprtih obveznosti. Od tiko Preddvor Ugotoviti bo tolarjev povečala na približno tega jih je bilo dobrih 317 mi- treba tudi, koliko omrežja je zapisnik o ugotovitvah odbo- 40,7 milijona tolarjev, kar lijonov za sistem ogrevanja bilo zgrajenega v resnici, ra in popis obveznosti občine pomeni dodatno obremeni- na biomaso in 25S inilijonov Kakšna bo usoda celotnega 31. decembra 2004. tev občine za približno 17,7 za novo Šolo. Za slednjo na- projekta, je težko napovedati, Labodji mladički R£ Nata Š KRfanc cev. Nekateri le občudujejo, ....................................... dru|p "ohranijo" na fotc^rafiji, Bled - Kraj je prepoznaven marsikdo pa želi mladičke tudi tudi po belih labodih, ki jim zadnja leta ne kaže najbolje, saj hianiti. Pri tem je dobro vedeti. da mladih labodov ne hranimo v Blejskem jezeru plava vse s kruhom, slarum pedvom in manj. Lani so od devetih labod- dnigo hrano, ki jo jemo ljudje. jih mladičkov preživeli le trije, saj jim zelo škoduje, lahko pa "Ta popis kaže na tako vi- milijona tolarjev. Zato Nad- ložbo bodo namenüi 212 mi- saj se avstrijski partnerji j soke obveznosri občine, da zorni odbor predlaga, da se z lijonov letos, uo leta 2006 umikajo iz Slovenije. Kdaj in j Labodja mat» s svojima mladičkoma v Milnem. jih ne bo zmogla kriti v bre- navedenimi ugotovitvami in in 25 milijonov tolarjev leta kako bodo rešeni zapleti, bo me dveh proračunskih let, popisom obveznosti seznani 2007. Kot je poudaril župan odvisno od odločitev sodišča. Zelena luč športnemu parku Nedavno pa je novo življenje jih hranimo z remtom. In do- prišio v obe labodji družini Po brodošel naj bi bil nasvet, da jih jezerski gladini plava šest la- ne vznemirjamo s približeva- bodjih mladičkov. Štirje v Zaki njem. Morda bo tudi to ponia- in dvav Mlinem, Labodji druži- ^0, da bo letos preživelo vseh ni sedaj privabljata še več po- šest labodov, Šest novih življenj gledov mimoidodh sprehajal- v Blejskem jezera Prenova blejskega športnega parka se bo začela letos. Vrednost naložbe je dobrih 346 milijonov tolarjev. Gradnja naj bi bila končana do leta 2007. Rinata Škrjanc Bled • Blejski občinski svetniki so na nedavni izredni seji prižgal) zeleno luč gradnji športnega parka na Ble- narja, ostalega pa iz drugih ska Infrastruktura 42 mili- jektov bosta v parku tudi virov. Športni park Bledeč jonov tolarjev, ministrstvo montažna tribuna za okoli za Šolstvo in šport 21 milijo- 1000 gledalcev in parkiriš-nov tolarjev, fundacija za fi- če. Športni park Bledeč bo namenjen pripravam vrhunskih Športnikov, re-kreativcem in domačinom. bodo gradili postopoma, gradnja pa naj bi bila končana leta 2007. Najprej bodo uredili atletski stadi- nanciranje športnih organi- zaci i 15 milijonov tolarjev, du. Strinjali so se s projek- on, v drugi fazi pa naj bi po- 7) milijonov tolarjev pa tom prenove in posodobitve sodobili nogometno Igrišče, bodo morali zagotoviti s dobrodošel pa bo tudi za parka in odločili, da z grad- uredili večnamenska igriš- sponzorji in donatorji. blejske otroke, ki sedaj upo- njo začnejo še letos. Predla- ča in igrišča za odbojko na Letos potrebujejo za grad- rabljajo le manjše Šolsko ganima sklepoma so dodali mivki, balinišča, atletsko njo športnega parka skoraj igrišče, Ker gre za obsežen tudi tretjega, po katerem stezo in otroška igrišča, naj bi občina naslednji dve Gradnja naj bi stala dobrih 90 milijonov tolarjev. Zgradili ga bodo na dobrih in drag projekt, so občinski svetniki menili» da naj bi leta 2006 in 2007, za 346 milijonov tolarjev, od 36.000 kvadratnih metrov športni park uredili v celoti, gradnjo parka zagotovila polovico predvidenega de- tega bi občina zagotovila velikem zemljišču, ki je last ne le atletsko stezo in nogo-195 milijonov tolarjev, blej- občine, poleg naštetih ob- metno igrišče. 100 leti na letalo Urša Pfffnel v Časopisih), Še vedno kuha ..............................................................................in sama skrbi zase. In ima, Radovljica - V sredo se je pe- kot pravi> vsak dan "pro- Ijala z letalom nad Lescami, met". Obiskiijejo jo otroci, v petek gre na morje- Najsta- pet jih ima, pa vnuki in pra- rejša Radovljičanka Ana Ma- vnuki, tako da ni nikoli vec, ki je v sredo dopolnila sama. In čeprav je bilo v živ- sto let, je neverjetno Čila in ljenju vsega, dobrega in sla- Hudomušna gospa, ki Še bega, pravi, da se ne more vedno nadvse rada bere (in pritožiti. Glavno je, da ni se pri tem Čudi nad betežni- imela nobene bolezni, ne ^ru stoletniki, o katerih bere revme, ne glavobola. ■•KI Loški muzej Škof ja Grajska pot 13, 4220 te].! 04/5170400, fax: Loka Škof) a Loka 04/3170412 s.si C- pošta: loski.muze|®guesi. Sobota, 25. junij Loški muzej -st^nc zbtrkc: arhcološk;!. zgcKiu\'inska> kul-uirnozgodovinska, umctnosma, cinoloj>k:« in jirirt)doslov-na, otl 9 do 18. ure, prosi vstop. Razstavišče Okro^ stolp - raz.stava Poslikane paj)|skc končnice v/. LoSkcga muzeja, od 9. do 18. ure, prost vstop. Galerija Loškega muzeja - ra/stitva Arheološke razi.skavc srednjeveške sokolje Ix>ke. od 9. do 18. ure, prost vstop. Mestni trg - srednjeveška prireditev Venerina pot - Muzejska delavnica zz otroke PosUkajmo panjsko končnico, od 10. do 12. in od 16.30 do 18.30- Mestni trg - srednjeveška prireditev Venerina pot-prikaz posUkave pinjskih končnic Galerija Ivana Groharja - Mestni trg 37 - Razstav a 9. kolonija Iveia .Gubica, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, prost vstop. Gaieri|a Franceta Miheliča - Spodnji trg ] - Slikarjeva stalna zbirka, od 12. do 17. ure, prost \'stop. Vabljetii! o zanesljivo vreaen vec 3,9% obrestna mera 2a tolarske depozite, vezane za obdobje 18 mesecev Akcija velja za fizične o$et)e do 30.6.200S. DnjgaČna banka 6 GORENJSKA GORENJSKI CIAS petek, 24. iunija 2005 Naibližje najnižje! 99.990 SIT O Hladilnik In zamrzovalnik, SIEMENS, KC 31 V 310 5.590 SIT Cdmitura skled, PIREX O S.590SIT Ponev, TEFAL Act i v M«re: 26 x 26 cm O 1S.990 SIT Meialnik, BOSCH, MM B 2000 O 109.990 SIT Televizor, GOREN|E, TVF29V 15/100 O 9 i 7.990 SIT Suiilnik las, ROWENTA, CV 8030 O Po^ru poni>db^ od 16. do 24 6 2003 v. Hc prodai« zalog. MERKUR. C suneta Isgjr^a 6/ KfanL tel.. 04/201 7900 MERKUR Ustvariamo adovoljitvo Cesto bodo širili Cesto na Štefanjo Goro nameravajo obnoviti in v delu tudi razširiti. Zadnja analiza vode iz vaškega vodovoda opozarja na bakteriološko oporečnost. Simon Šubic imeli pomisleke, se bo moral V vaškem vodovodu je ....................................... dogovarjati svet vaške skup- bakteriološko oporečna Stefenja Gora • Župan občine nosti (ta je v novi sestavi, nje- voda, je pokazala zadnja Cerklje Franc Čebulj je prejš- gov predsednik pa je postal analiza zavoda za zdravstve- nji teden na sestanku s prebi- Jože Škerjanc), je dodal žu- vald Stefanje Gore. na katerem je predstavil naätovano obnovo tamkajšnje ceste, na- pan. Sestanka z županom se je udeležil tudi Anton Kosec in no varstvo, zato je župana zanimalo, kaj bo vaška skupnost ukrenila. "Vodovod lahko predate v uprav- povedal, da si bodo še ta te- se pritožil, da v "vrtačo", ki jo Ijanje javnemu podjetju Koden skupaj s predstavniki iz- sicer zasipavajo z izkopanim munala ali pa z njim še na-vajalca del Cestnim podjet- materialom pri rekonstrukci- prej sairu upravljate. Zave-jem Kranj in lastniki zemljišč ji ceste na Brniku in Iqer že- dati pa se morate, da občina ogledali, kje bo potekala trasa lijo vaščani urediti Športno prevzema odgovornost le v razširjene ceste in se dogovorili za izvedbo meritev. igrišče, odlagajo vse mogoče, primeru, da postane del jav-"Tja vozijo pesek s Spodnje- nega vodovoda," je pojasnil. "V sklopu obnove ceste je ga Brnika, ki je poln svinca. VaŠČani so bili skeptični, saj predvidena tudi razširitev Ta pa, vemo, vpliva na razvoj se ne želijo kar tako odreči vpadnice v vas v Širini štirih možganov," je med drugim svojemu vodovodu, v kate- metrov," je vaSčanom pojas- očital Kosec, ki pa med priso- rega so vsa leta sami vlagali, nil župan, ki ga je zanimalo, tnimi ni naletel na podporo, prav tako pa jih niti rezulta- ali je pričakovati kaj zapletov Strinjali so se, naj se jama za- ti analize niso prepričali, da s pridobivanjem soglasij. Na suje, župan pa je opozoril, če voda ni dobra. Prav zato si sestanku prisotni lastniki so vanjo nekdo res odlaga kaj bodo vzeli nekaj več časa. da Že napovedali, da zapletov ne Škodljivega, naj na to pazijo bo. Z lastniki, ki bi morebiti vaščani. razmislijo o županovem predlogu. Enoti spričevalo kakovosti Upravna enota Kranj je včeraj prejela certifikat kakovosti ISO 9001:2000, kakršnega ima v Sloveniji doslej 28 upravnih enot. Dakica Zavrl Žlebih Kranj - Spričevalo kakovosti, ki potrjuje, da upravna enota dela dobro, učinkovito in uporabnikom prijazno, je vršilka dolžnosti načelnika Zdrava Mravlje prejela od Franca Tomažiča, direktorja Direktorata za e-upravo in pravne procese in v navzočnosti Zorana Lekiča iz cerdfi-kacijske hiše Biro Veritas (na sliki). Pri pridobitvi tega do- slovanju na pravi poti. Franc čani. Med njimi so tudi elek-kaza o kakovostnem poslova- Tomažič z Ministrstva za jav- tronska matična knjiga, 1. ju- nju je delala cela vrsta ljudi, no upravo je ob čestitkam pobuda za postopek pridobit- prejemnikom certifikata lija pa začne veljati sistem, ki bo poenostavil registracijo ve je nastala leta 2001, v omenil veČ projektov, po- zasebnih podjetij. Od 28 kranjski upravni enoti pa membnih za dvig učinkovi- upravnih enot, ki že imajo menijo, da so že vse desedet- tosti dela upravnih enot in certifikat kakovosti, sta ga na je od njenega nastanka pri odpravljanje administrativ- Gorenjskem pred kranjsko dobrem in učinkovitem po- nih ovir pri poslovanju z ob- dobili že jeseniška in tržiška. Drugačnost v gledališču V Prešernovem gledališču je bila predstava, ki so jo uprizorili i\?r\\ centrov duševno zdravje Šent in njihovih partnerjev iz Avstrije. DA>ircAZAVKi ŽuBiR v duševnem zdravju, učenje Kranjski in radovljiški "lent- ..............................................................................novih veščin in vJdjučevanje ovci " so nastopili združeni v Kranj • Z gledališko predsta- v skupnost. Področje kulture gledališki skupini Mica Poti- vo so zaokrožili projekt Pha- je prostor, kjer je v ospredju ca, celjski so se predstavili s reCBCznasJovomSplettra- človek in ne bolezen, zato se poezijo Edvarda Stradovnika, dicije. dela in umetnosti. V ravno tu kaže možnost sode- mariborski z glasbo, gostje iz njem so sodelovali centri lovanja in povezovanja soci- Celovca in Gradca prav tako Slovenskega združenja za alno izključenih skupin s z odrskima predstavama, duševno zdravje Sent (tudi skupnostjo. Tudi gledališče Srečanje v Kranju je bil za kranjski in radovljiški) ter so- je prostor za drugačnost, so vse krst na pravem gledali- rodna avstrijska organizacija ugotovili ustvarjala, ki jih je škem odru. S predstavo bodo Promente. uvodoma nagovoril in opo- še nastopili. V okviru tega Namen projekta je čezmejno gumil ravnatelj Prešernove- projekta so že izmenjali obi- sodelovanje ljudi s težavami ga gledališča Borut Veselko. ske na obeh straneh meje. KRATKE NOVICE Kran) Pred nebotičnikom bo gradbišče Parkirni in prehodni plato pred kranjskim nebotičnikom in ekarno bodo že konec junija začeli obnavljati. Prostor je v precej slabem stanju in zahteva delno sanacijo asfaltnih površin, popolno obnovo plošč in odvajanja padavins voda. Ko bodo gradbena dela končana, bodo bolje poskr-i za mirujoči promet na tem mestu, postavili pa bodo tudi kolesarska stojala. D. Ž. Kranj Stanovanja na Drulovki slednjič prodana Javna dražba za prodajo stanovanj v novem bloku na Drulovki, ki so biJa v lasli mestne občine Kranj, je bila končno uspešna. Za stanovanja, ki so jim tokrat postavili izklicno ceno 290 tisoč tolarjev za kvadratni meter, se je potegovalo 11 dražiteljev. Štiri stanovanja» ki so v prejšnjih dveh dražbah ostala neprodana, $0 sedaj našla nove lastnike. Eno je bilo prodano za izklicno ceno, pri ostalih pa je kupnina slednjo presegla od 9 do 15 odstotkov. Na isti dražbi je občina prodala Še dve stanovanji na Zlatem polju. D. 2. Kališče Čistili planinske pot! V soboto je bil na KallŠču tradicionalni naravovarstveni dan, ki ga organizirajo člani Planinske sekcije Preddvor pr PO Kranj, Agrarne skupnosti Baielj in Občine Preddvor. Planinci In kmetje so se že zjutraj lotili čilčenja zaraščenih planinskih poti in pašnikov na Ba^eljskem sedlu fn Bašelj-skem vrhu. Druga skupina se je podala na pohod iz doline PodstrožfČ na KaliŠČe. Tam so dopoldan pripravili v koči Še pogovor o varovanju gorske narave. S. S. Kranj Sejem rabljenih šolskih knjig Ob koncu šolskega leta je v Kranj'u vsakokrat sejem rabljenih šolskih knjig in drugih potrebščin, ki ga prirejata Društvo prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj. Letošnji bo jutri, v soboto, 25. junija, od 8. do 12. ure v avli mestne občine. Jeseni bodo pripravili še enega, in sicer 2. In 3. septembra. D. Ž. Kranj javno stranišče na istem mestu avno stranišče v Kranju bodo prihodnje leto začeli obnavljati. Ostalo bo na istem mestu, saj načrti, da bi ga uredili v sklopu mestne tržnice, niso uspeli. Staro bodo podrli In na istem mestu zgradili novo, Da se obnove mestna občina ni lotila že prej, so bili krivi neurejeni spusti fekalij v Kokro, sedaj pa so z ureditvijo javne kanalizacije hkrati z obnovo Tavčarjeve ulice rešili tudi to težavo, je povedal Marko Hočevar z občinskega oddelka za gospodarske javne službe. Drugi problem, ki ovira gradnjo javnega stranišča, pa ostaja še nerešen, namreč možnost, da bi javno stranišče uporabljali tudi invalidi. Zal bo tudi v prihodnje do njega mogoče priti le po stopnicah, ker je pod nivojem ceste, dvigalo pa bi gradnjo močno podražilo. D. i. Visoko Igračke za Botswano V preteklih mesecih smo se v Vrtcu "janček" na Visokem veliko pogovarjali o ljudeh, ki živijo na našem planetu Zemlja, o njihovi drugačnosti in njihovem življenju. Imeli smo priložnost spoznati življenje v Afriki • državi Botswa-ni. Preko elektronske pošte smo se povezali z njihovim vrtcem Little Friends, ki ga obiskujejo otroci sirote. Zanje skrbijo prostovoljci In med njimi so tudi Slovenke, s katerimi smo se lahko sporazumevali. V njihovi dežel ljudje množično umirajo zaradi spolne bolezni AIDS. Z našimi otroki smo se odločili, da vsak otrok podari eno igra* čo. ih bomo poslali vrstnikom v Botswani. NaŠi otroci so zares odprli svoje srce za dobroto. Radodarnost je bila obilna in tako smo zbrali za dobrih kg različnih igrač. Upamo, da jim bodo darovane igrače polepšale dneve v njihovem vrtcu in jih spominjale na prijateljstvo. Čeprav na daljavo. hA. S. GORENjSKI CIAS petek, 24. junija 2005 GORENJSKA 7 seksteta Ob desetletnici delovanja so člani seksteta Poljana pripravili slavnostni koncert Matija Raht Gorenja vas • Sekstet Poljana je "delovno" proslavil desetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so namreč v avli osnovne Šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi pripravili koncert, ki so ga popestrili 2 nastopom družine Sti-beij in citrarke Kamien Bon-Ča. Predstavili so se z "napit-nicami, ob katerih za vriska srce, ljubezenskimi pesinJ* mi, ob katerih vztrepeta du&a. in pesmimi slovesa, ob katerili se orosi oko", kot so zapisali v vabilu. Začetki seksteta Poljana predstavili občinstvu v do* mačem kraju na občinskem srečanju pevskih skupin. S svojim nastopom so nato v vseh teb letih popestrili marsikatero občinsko prireditev, nastopali so na medobčinskih pevskih sreča-niih, 2 veseljem pa so se odzvali tudi povabilu drugih pe vs ki h sku pin. Njihovi glasovi so odmevali po Vipavski dolini, Ribnici, Ljubljani ... Zadnje leto prepevajo pod umetniškim vodstvom Pavle Grahek. Na sobotnem koncertu so se predstavili s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmi- segajo v leto 1995, ko so za- Prvi tenor pojeta Milan Ka- je Davorin Vodopjvec, drugi mi, občinstvo so navdušili čeli peti pod strokovnim lan in Janez Purgar, drugi bas pa pojeta Ciril Pleško in tudi z dvema dalmalinski-vodstvom Borisa Vodopivca. lenor Ivo Kristan» prvi basist |anez Pelipenko. Prvič so se ma pesmima. Ob desetletnici je sekstet Poljana pripravil koncert v avli gorenjevaške osnovne Šole. / f«^» iMam Nagelj na gorenjski balkon Igor Pavuč Voklo • V petek je bila na vrt-nariji Kozjek v Voklem podelitev priznanj vokviru projekta "Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon in okna" v letu 2004, ki poteka že peto leto. Podelitev je bila združena s predavanjem gospoda Homarja, ki prideluje in pakira posebno mešanico zemlje za gojenje nageljnov. Vrtnarij a Kozjek je daleč naokrog znana po različnih vrstah pel argoni j, vzgajajo pa tudi nageljne, predvsem Švi- Gabrijela jen ko je prejela posebno priznanje; r^or» Tm« Dob carske temno rdeče, ki diši- ca Atman, Mari Petrovčič, Francka Šavs, Antonija Torka r. Franc Korošec, Marija Grilc, Ana Marija Dijak, Lado Zavelcila, Marija Novak, Marija Sekne, Dušica Kunaver, Lojze Slak, Gabrijela Jenko, Igor Vozel, posebno priznanje pa sta prejela Stanko Arh in Gabrijela lenko. Vrtnarstvo Kozjek je vsem obiskovalcem podarilo tudi čudovito visečo fuksijo. Da se je akcija in Ijubitelj-stvo te že skoraj izurmle rastline dobro prijela, priča tudi podatek, da so gorenjski vrtnarji letošnjo pomlad prodali jo. Na Gorenjsko turistično po količini rastlin, kot po bo- kar, |oži Polajnar, Marija 5000 sadik, nekatera turi- zvezo je letos prispelo 157 gatem cvetenju nageljnov, KerŠič, Poldka in Francka stična društva pa so jih po- prijav ljubiteljev nageljnov Prejemniki priznanj so bili: in komisija je ocenila in Stanka Kepic, Anica Ple- Potočnik, Marina Brane, Ire- klanjala tudi svojim članom, na Jugovic, Pavla in Cene In projekt, ki se je dobro pri- zbrala 31 oseb, s tem, da sta melj, Lenka Tomazin, Miro dva posebno izstopala tako Rozman, dr. Metod Prašni- Pirnat, Mimi Zupan, Zinka Okršiar, Francka Šavs, Joži- jel, bo GTZ v prihodnje še nadgradila. M l DVODP Škofja Loka Najboljši učenci pri županu Novo kolo za otroke s težko gibalno oviranostjo Župan Stanislav Žagarje sprejel učence osmih razredov, ki so V sredo so predstavniki Rotary duba Škofja Loka osnovni bili odlični vsa leta ali pa so prejeli najvišja priznanja. To so: šoli jela Janežiča izročili nov tricikei, ki je prilagojen otrokom Neža Barte> Ajda Bračič, Luka Cvajnar, jan JasniČ, Nejc Košir, s težko gibalno oviranostjo. Na Šoli do sedaj niso imeli to-Martina MohoriČ, Ana Novine, Petra Pahor^ Gašper Podobnik, vrstnega kolesa. Prilagojen tricikel bo uporabljalo veČ kot 20 Polona Zavašnik, Tjaša Berčič, Sonja Bernard, Klemen Bizjak> otrok. ''Prva takšna akcija je nakup tricikla za varovance OŠ Petra Jenko, Uršula Jenko, Tlva Nemartid, Maša Pimat, Anže Jela Janežiča. Z drobno pozornostjo jim poskušamo polep-Žitnik, Katarina Bačnik> Petra Hren, Spela Kern, Tomaž Mis, šati in popestriti vsakdan/' je povedal Andrej Šubic. Otroci Nika PerČiČ, Tin Barbo, )ana Bogataj, Matevž Ribič, Gašper so z nestrpnostjo pričakovali izročitev, v zahvalo pa so do-Rozman» Tilen Stenovec, Klara Tršan, Dominik Weber In San- natorjem poklonili sliko, ki so jo izdelali sami. A. H. di Kranje. Učence je občina bogato obdarovala 7 U.^R MP3 predvajalniki. S. K. Gorenja vas - PogANE Za nagrado v Čateške toplice Najboljše učence iz osnovne Šole Ivana Tavčarja Gorenja vas in osnovne Šole Poljane je župan Jože Bogataj presenetil z izletom v Čateške toplice. V osnovni Soli Poljane so bili vseh osem let odlični Alenka Alid, Katarina Bogataja Eva Peterrtel, Jurij Robba, jerca Oblak, Uroš Gantar in Nataša Debeljak. V osnovni Šoli Ivana Tavčarja pa se vseh osem let z odličnim uspehom lahko pohvalijo Taja Gorjan, Matic Radič, Tadeja Pivk, Klara Bohinc, jenieja fMmožič, Maja Rezar, Urša Mravlja, Simon RlhtaršiČ, Jakob Dolinar in Karmen Hrast M. R. Seststo pevcev v en glas v Arboretumu se je na tradicionalni prireditvi Ko pesem srca vname predstavilo 17 pevskih zborov iz vse Slovenije in zamejstva. Iasna Paiadin kamniške občine pa tudi Dobran Juiičan. "Noben narod v Evropi nima toliko narečij, toliko registriranih Volčji Potok - Zelo živahno je bilo v soboto, u. junija, parku Arboretuma, kjer se je pevskih zborov in toliko pev- v prekrasnem okolju zbrala cev kot prav Slovenci in prav Številna množica pevcev in naša pevska kulturna razno-ljubiteljev petja iz vse Slove- likost je tisto, s Čimer se lah-nije. Že 9. tradicionalno sre- ko pohvalimo pred Evropo", Čanje pevskih zborov od Če- je poudaril evropski posla- dada do MonoŠtra z naslovom Ko pesem srca vname, se je v teh letih iz manjše prireditve v Cerknem razvilo v eno večjih pevskih srečanj pn nas. Organizacijo dogodka že od samih začetkov vodi prizadevni Peter Razpet, spr- nec Peterle in zbrane prijetno presenetil z glasbeno točko. s čim dnjgim kot s svojimi orglicami. Pevsko srečanje so s prisrčnim nastopom odprli najmlajši pevci Vrabčki in Cicibančki DKD Solidar- va s pomočjo prijateljev in nost Kamnik, ki jih vodi somišl)enikov, zadnja leta pa Marina Apamik. V nadaljevanju pa se je s pestrun izborom ljudskih in umetnih kot predsednik kulturno hu-manilarnega društva Aiva- dor. ki je prevzelo tudi letoS- pesmi predstavilo kar 17 zborov iz vse Slovenije ter njo 0rganizaa)0. Nastopajoče in številne zamejstva. Moški, ženski in obiskovalce so doslej vsako mešani pevski zbori so se leto pozdravili mnogi znani Slovenci in tudi letos sta po posameznih nastopih predstavili tudi s tremi pevce, ki so se že tretje leto skupnimi pesmimi, kar je zapored zbrali vVolČjem Po- bil zagotovo vrhunec sreča-toku, nagovorila Lojze Peter- nja, saj je naenkrat zapelo le in Jerca Mrzel, v imenu kar več kot 600 glasov, KRATKE NOVICE š kofja lo ka Srednjeveško mesto bo ponovno zaživelo jutri in v nedeljo bo mesto ob sotočju obeh Sor ponovno zaživelo v srednjeveškem duhu. Tudi letos bo na zadnjo soboto v juniju, tokrat tudi na dan državnosti, v srednjeveškem jedru potekala Venerina pot. Srednjeveško prireditev bo ob 10, uri tradicionalno odprl mestni klicar, obiskovaki pa bodo uživaJi v sprehodu in ogledu srednjeveški in živilski tržnici, otroci bodo uživali v raznih delavnicah, dogajanje bodo spremljali plesalci, razstave, vitezi, glumačl. Osrednja prireditev bo borba vitezov, za želodČke pa bo poskrbljeno z domaČo in srednjeveško hrano. Ko se bo spuščal mrak, bo na Mestnem trgu zaigrala srednjeveška glasba, ob 22. uri pa bodo na Škofjeloškem gradu prižgali ognjemet. B. B. Kamnik Maturitetni tečaj v šolskem centru Na šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik bodo v šolskem letu 2005/06 začeli izvajati maturitetni tečaj. Tovrstna pri- prava na maturo, ki jo v šolskem centru pripravljajo prvIČ, bo zajemala tri obvezne maturitetne predmete • slovenski jezik, tuj jezik in matematiko, ter zgodovino, geografijo in ekonomijo kot izbirne predmete. Cilj maturitetnega tečaja, \ bo trajal 29 tednov, je omogočiti dijakom, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v program, da se ustrezno pripravijo na maturo in jo tudi opravijo. Dijak bo tečaj opravil, če bo pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in Če bo opravil vse obveznosti, ki zajemajo tudi vaje In seminarske naloge, z uspešno opravljenim tečajem pa bo vsakdo pridobil pravico do opravljanja mature.). P. r» e: 1.000.000 sir B so minut + darilo ' 1 www.nlb.si ljubljanska banka 8 :t:x : I "yihä i viima .stan ovn ik @s'glas.5 i GORENJSKI GLAS petek, 24. junija 2005 Na Bledu jubilejna regata Kljub odhodu nekaterih veslačev na Sredozemske igre, bo jubilejna mednarodna regata na Bledu postregla z liekaj zanimivimi obračuni Vilma Stanovnik vanja v kategoriji mladincev, nem dvojcu. Za blejski čet- ............................................................................rudi za naše reprezentančne verec z Janijem KJemenči- Sled ' Z današnjimi predtek- kandidate pa bo to zadnja čem, Gregorjem Sračnje- movanji se bo na Bledu zače- preizkušnja pred mladin- kom in bratoma Pirih je oba ]a 50. mednarodna regata, skim svetovnim prvenstvom dneva predviden nastop v Čeprav ie termin regate neugoden, saj je precej veslačev v Brandenburgu. Za nekatere članske re- Četvercu, tudi letošnja nedeljska tekma četvercev pa odpotovalo na sredozemske prezentance bo blejska rega- bo posvečena spominu pre- igre (med njimi tudi šest slo* ta tudi pregledna, za naše pa zgodaj umrlega veslača Saša venskih posadk), pa so orga- bodo nastopi prilagojeni MirjaniČa. nizatorji iz Veslaškega kluba sredozemskim igram oziro-Bled dobili prijave več kot Šeststo udeležencev iz kar Organizatorji tudi sporoma nastopom na zadnji tek- čajo, da do nedelje kopanje v mi svetovnega pokala v Lu- jezeru v mali Zaki ne bo mo- enajstih držav. Po prijavlje- zernu. Iztok Čop in Luka goče, od danes pa do nedelje nih posadkah sodeč, bo izredno kvaliteten del tekmo- Špik bosta jutri tekmovala v bo zaprta rudi Župančičeva enojcih, v nedeljo pa v dvoj- cesta. Poletna hokejska šola z znanimi strokovnjaki Vilma Stanovnik poleg tega pa bo ena skupina Edo Terglav in Anže Ulčar. ..............................................................................sestavljena tudi iz deklet- Prvi Nekaj prostih mest za udele- Bled - Tudi letos bo na Bledu termin šole je med j8. in 24. Žence je še, več pa lahko izve-potekala mednarodna polet- julijem, drugi pa med 25. in ste in se prijavite na elektron-na hokejska šola, ki je^v za- 51. julijem,Treningebodovo- skih naslovih www.sloho-dnjih petnajstih letih postala dili Gorazd Hiti, Vaday Čer* kej.net ali hdk-drustvo.si. Poena najbolj znanih v srednji veny» Franc Žbontar, Janez datne informacije dobite tudi Evropi. Namenjena je hokeji- MJakar in Toni Tišler, kot de- po telefonih 202 85 05 (do-stom mlajših kategorij, roje- monstiatorji pa se jim bodo poldan) ali 031/313 690 ozi-nih med leti 1986 in 1998, pridružili Bruno SI. Jacques, roma 031/235 092. Kot mamica je še hitrejša Valerija Mrak bo v ekipi štirih Slovenk, ki bodo za našo državo tekle na EP v gorskem teku na Crossglockner. Maja Bertonceli Gorenja vas - Valerija Mrak (AD Posočje) je doma v Gorenji vasi v Poljanski dolini in bo letos dopolnila 34 let. Zaposlena je kot vodja prehrane v radovljiškem vrtcu, trenutno pa na porodniški, že drugič zapored. VeČino prostega časa posveti rekreaciji/ zanimivo je, da po vsakem otroku na tekme pride še bolje pripravljena. "Res sem po vsakem otroku boljša. Telo preprosto nar vadiš na vse hudo. Na trening grem takoj, ko mlajši zaspirtudiče sem lačna. Vza- Valerija Mrak z Aljažem In jernejem. mem ga predvsem kot sprostitev, da potem laije skrbim za otroka," razmišlja Valeri- nastopa v Avstriji, Do takrat se bom Še bolj intenzivno ja, ki se s športom ukvarja 10 pripravljala. Fino je. ker je let. Za največji uspeh šteje prvenstvo blizu, tako da bo uvrstitev v slovensko repre- tam zame lahko navijala tudi zentanco v gorskih tekih za družina." Avstrijo ima v le- ciljih pa doda: "Ciljev pravzaprav nimam, saj ob dveh otrocih težko karkoli načrtujem. 2elirn se udeleževati predvsem tekem za slovenski pokal v gorskih tekih. Za- SP pred dvema letoma in za letošnje EP. Zaradi dnižin-skih obveznosti na svetovno pem spominu, saj je pred leti gotovo pa ne bom tekla na tam zmagala na kolesar- Grintovec, saj bi bilo to zame skem rekreativnem marato- pretežko," je dodala drobna prvenstvo ni potovala, tokrat- riu Samsonman. nega evropskega pa ne bo izpustila. "2e zelo se veselim tekačica (tehta namreč le 45 , ki največ kilometrov na- Letos se udeležuje predvsem tekaških prireditev, o redi z otroškim vozičkom. U J • r - T^v PAMETNI NAKUP laacBui SUM/POitKOKNAn nasMUiM' 500g zakgSfTSlO,- VSAKODNEVNO VARČEVANJE KOWIA SUDKA 'IMKOOBiT 300g za kg SfT 347. - PtŠČANČJA POSiMA SOOa za kg 5/r 6S8,- Sa ASUOO PAiWAN 1A BomoA DR ausro' m UbodM 15%; aOBASA PKBOUBiA TUNA MfHEM" OUV. OUt 80g za kg S!T 1063,- eovufttüuuflg 500g 2akg^}m ^OCCWQ^ SlADOiBt, KSKS VANjKMK8/i 720g x>kSff8}$, EUnOSPIN MAJVBfiJA ITALklANBKA VERIGA DISKOMrOV Z VEČ KOT BBO PRODAJNIMI MESTI .1« pnu Gb Dravi. aA dakM^teS^ NOVAGOnCA: VaiaMCHta49 ckkwnte: &2D VBJNJE: Ocriika C86ta 46 dekMiyCas: 8« ponsdflllriC'^ohflts 8U3VEN8KE KONJICE: D0M(acam12 cMomi fias: 7-19 ponedejek-petak / 7*15Babota JSENICE: Titova uSca 1, liooomcfi dekMtičas: pOnaoeHeKraoooca TRŽIČ: PflEVAUE: Dete^ca, 10 « Btecrica pri Tr2i5u Movni čae: pOfKnaumBODocs Pri poetaj daiov^teB! ponodBljek^G^KKe 4 NOVO MESrrO: Kotevanova 1 delovni čas: 6-20 ponedaQak-fiobota A VELJA OD 23. JUlUlJA DO 02. JULIJA 2005 GORENJSKI GLAS petek, 24, junija 2005 : i«* •i* 2. : Mi / ma .sta no vn ik @g-glassi 9 Zgrešiti čim manj centimetrov Karavana najboljših evropskih padalcev v skokih na cilj se bo na letošnji tretji tekmi za točke evropskega pokala ustavila v Lescah. Zoran Račić Lesce • Od danes do neddfe bodo padalci iz 39 ekip (17 držav) poskušali s Čimbolj natančnimi skoki doseči le* tošnje najboljše uvrstitve. Na Uvodnih dveh tekmah v avstrijskem Lochnu in na Grobniku sta zmagi odšli na Češko in Madžarsko, tokrat pa na prvo mesto meri zagotovo deset ekip. med njimi tudi naša najboljša v zadnjih letih Flycom. Id bo poskušala po letu 2002 doseä vnovično zmago. V naši najboljši ekipi je prišlo do manjše spremembe, Matjaža Pri-slavca {študijske obveznosti) na Avbelj in trener Di čak ujeta nastop pred centimetrov. A brez bojazni. Motiva za domaČo tekmo nI- mišljamo preveč, sa[ uvrstitve pridejo nekako same po sebi. Če skačeš dobro, to po» meni vrhunski rezultat za ekipo in tudi posamezno si lahko visoko. V zadnjih dveh tednih smo trenirali zelo dobro. naredili smo prw) skokov in upam, da se nam bo pred domačim občinstvom izšlo," je dobro razpoložen pred domaČim nastopom Domen VodiŠek, ki si v letošnji sezoni potihoma želi vsaj ene stopničke na šestih tek-ičič tudi tokrat optimistično mah. Tudi trener Drago ml gledalci. Bunčič pravi, da prvi vrhu- nec od svojih varovancev prijek, Uroš Ule in Maja Sajo- čakuje na domačih tleh. Nje-vic), ter prva ptujska ekipa gov moto je vselej enak: v bo zamenjala Irena Avbelj, ki koli ne zmanjka, dodaten pa sta se sposobni kosati z naj- vsaki seriji čim manj centi-se bo pridružila Romanu Ka- je Se ta nastop v prvi ekipi." boljšimi, medtem ko bo tek* metrov in potem dober re- run u. Urošu Banu. Senadu Najhujši tekmeci Flvcomu movanje za drugo ptujsko rultat ni pod vprašajem. Salkiču in Domnu Vodišku. bodo Čehi, Madžari, Italija- ekipo predvsem nabiranje iz-Pred tekmo je dobro razpo- ni, Nemci, Francozi in Span- kušenj, Tekmovanje se b danes in iutri začelo ob 8. uri zjutraj ložena: "Zavedam se odgo- d, a tudi ostale domače eki-vomosti, kajti v prvj ekipi si pe, predvsem Elan (Corazd ne smem priskakati preveč Lah, Malej Bečan, Jurij Koz- "V našem Športu je vedno in bo trajalo do večera, v ne- V ospredju eiapa, o posameznih uvrstitvah niti ne raz- deljo pa bo končano ob 1$. un. ROKOMET KOLESARKO Naklo K ran) Za Savo tudi Crega Bofe V Naklem so pripravili dan rokometa Prejšnjo soboto so v športnem parku osnovne Šole v Naklem V nedeljo na Ptuju kolesarje čaka boj za naziv najboljšega v pripravili 1, mednarodni ženski rokometni turnir za pokal Nak- državi v cestni vožnji. Na štajerskem naj bi jih na 180 km lega. Gledalcem so se predstavile ekipe različnih starostnih dolgi krožni progi nastopilo precej več kot na-kronometru kategorij domačega ženskega rokometnega kluba RK Vita pretekli konec tedna. V kategoriji elite jih je bilo na startu na- Centra Naklo, v goste pa so prišle rokometne ekipe treh sta- mreč le šest. Valter 8onča je bil 2. Boris Premužič (oba rostnih kategorij iz Borovelj, SC Ferlach. Najprej so se med Sava) S., med člani do 23. let pa je zmagal Miha Švab (Krka). seboj pomerile najmlajše deklice, ki trenirajo.mini rokomet Bolj za sprostitev pa bo torkov 5. Kriterij Medvod, ki ga bo na osnovnih šolah v Bistrici pri Tržiču, v Križah in v Naklem, , letos popestril nastop pevke Alye. "Pridejo vse slovenske 1. mesto pa je osvojila ekipa "mini rokometašic" Iz Bistrice Nato so tekmovale ekipe RK Vita center Naklo in SC FeHac ha, ki so nastopile v treh tekmovalnih kategorijah: mlajše de klice, starejše deklice in kadetinje. Med mlajšimi deklicam so zmagale goste iz Borovelj 26:20, med starejšimi deklica mi je slavtla domaČa ekipa 27:^4, domačinke pa so bile bolj še tudi med kadetinjami, saj so zmagale kar 43:4. V. S. Dupue Rokometni turnir v Dupljah V počastitev praznika občine Naklo je bil preteklo soboto v j^j^ja Valjavca. V nedeljo je končal z dirkanjem po Švici In Dupljah tradicionalni rokometni turnir, na katerem je sode- ^>11 s končnim 9. mestom zadovoljen. Po dirki pa si je vzel iovalo devet ekip, štiri ženske in pet moških. Pri ženskah so ^jg^ih jtlrinajst dni dopusta. "Z ženo bova šla za kakšen ekipe, povabili pa smo tudi slovenske kolesarje, ki nastopajo za tuja moštva. Nastop sta zaenkrat potrdila le Zoran Kle-menčlč in Andrej Hauptman. Nagradni sklad je 400 tisočakov, od tega jih bo zmagovalec prejel 150," je povedal Miro MIškulin Iz KD Radenska Rog. Z najboljšo zasedbo bodo tako na nedeljski cestni vožnji kot tudi v Medvodah nastopili kolesarji kranjske Save. Izjemi sta e oba Avstrijca, saj ima Obwaller državno prvenstvo doma, za Knopfa pa je sezona zaradi zloma obeh rok že končana. Nov član Savčanov pa je Grega Bole iz Begunj, ki je prišel iz Radenske Roga. Zagotovo pa slovenski ljubitelji kolesarstva ne bodo videli v finalu Dupljanke z 12 : 4 premagale Sevnico, tretje in Četr to mesto pa so osvojile igralke Šentjerneja in Borovelj. Pr moških je v finalu Škofja Loka v podaljšku s 14: 13 prema gala Duplje, za njima pa so se uvrstile ekipe Borovelj, KoŠu te in Krmelja. Najboljša strelca sta bila Meta Cradišar (Dup Ijanke) In Dregor Slak (Duplje), najboljša vratarja Tatjana Podpadec (Sevnica) In Matej Kejžar (Škofja Loka) In najbolj ša igralca Liza Bromberger (Borovlje) In Jani Kontrec (Bo rovlje). Tekme so dobro sodili Edo Rakovec, Jože Svoljšak Marjan Kramar, Marko Kavčič in Ivan Benegalija.). K. dan v hribe, v Bohinj, na Bled in verjetno tudi malo na morje. Čim bolje želim izkoristiti te proste dni in se dobro spočiti," je povedal Valjavec, ki ga potem znova čaka trening in dirka Po Nemčiji, ki se bo začela avgusta. M. B. HOKEJ V DVORANI $kof;a Loka Mednarodni turnir v floorballu na Podnu Lukovica Kolesarska dirka po Lukovici člani Kolesarskega kluba Hrast Dob so v sodelovanju z Občino Lukovica minulo soboto organizirali že 2. kolesarsko dirko za VN Občine Lukovica, ki je tudi letos naletela na ve-ik odziv. Na dirki, ki je za imetnike licenc KZS štela tudi za državno prvenstvo Slovenije v kategorijah amaterjev, ma-stersov In žensk, je tekmovalo skoraj 200 kolesarjev Iz vse Slovenije in tudi Hrvaške. Pet kilometrov dolgo krožno progo s Štartom in ciljem v Vidmu pri Lukovici, na kateri je bilo potrebno premagati tudi sto metrov vilinske višine, so naj* Od danes do nedelje bo FBC Loka Spiders organizator turnir- boljši prevozili desetkrat, med njimi pa so v absolutni kon- ja v floorballu, ki se ga bo udeležilo 14 ekip iz sedmih držav, kurenci najhitrejše Čase dosegli: Tomaž Kališnik (1:19.14), Pni^e tekme v dvorani na Podnu bodo na sporedu danes po- Aleš Hren (1:19.50) In Matevž Lapanja {üigrsO* ^ ženski poldne, finalne pa v nedeljo, ko bo ob 13. uri ženski, ob 15. uri konkurenci je slavila Aja Opeka, ki je šest krogov prevozila v pa moški finale. Vstop v dvorano na Poden bo prost. V. S. času 0:53.40. J. P. GORENJSKI SEMAFOR TEK 4. Gorski maraton Štirih občin (35 km) Absolutno moški: 1. Cvajnar (Duplje) 3:44:50, z. Poljanec (Tolmin), 3. Razpet (Cerkno), 4- I. Šavs (Power Fit), 5. Štendler (šmarnogorska), 6. Kavčič (Železniki), 7. T. Šavs {Power Fit), 8. Slejko (Lokavec), 9. MIkelj (Stara Fužina). 10- Udovič (Power Fit); ženske: i. Cashl (Posočje) 4.27.40. 2. Trobec (Kobartd), 3. Škevin (Hrv), 4, Kovačič (Tolmin), 5. Grm (Trmasti), 6. Tolar (Železniki). M.B. ŠAH 6. nedeljski Rating turnir Corenjka i^sce • 1. Vojko Srebrnič MK (ŠK Nova Gorica) 8 2. Marjan Semrl M (ŠD Vele Domžale) 7.5 3. Franc Rodman MK (ŠD Jesenice) 6.5 4. Zlatko Jeraj MK (ŠD jesenice) 6 5. Milorad Bulatovič MK (ŠK Star) Mayr Kranj) 6 itd. najuspešnejši senior. 7. Uroš Ivanovič I (ŠK Stari Mayr Kranj) 5.5 0.0. BALINANJE Rezultati državnega prvenstva Invalidov v Lescah I Moški • skupina A: Dl Maribor r Dl Ilirska Bistrica 11:2, DI Domžale: Dl Ilirska Bistrica 3:5, Dl Domžale: Dl Maribor 3:13. Skupina B: ZDCIVS : Celje 10:7, Dl Nova Gorica : Dl Celje 8:5, Dl Nova Gorica : ZDCIVS 3:9. Mali finale: Di Nova Gorica : DU Ilirska Bistrica 10:4. Finale: Dl Maribor: ZDCtVS 10:8. Končni vrstni red DP: 1. Dl Maribor (Rade Gagič, Doško Zečevič, Milan Gregorinčič, Dragiša Rado- savljevič in Tomislav Brkljačič), 2. ZDCIVS. 3. Dl Nova Gorica, 4. Ilirska Bistrica, 5. Dl Celje, 6. Dl Domžale. Ženske (vsaka z vsako): Dl Hrastnik : Dl Cerknica 4:3, DI Murska Sobota : D( Radovljica 5:7 (proste Dl Sežana), Cerknica : MS 13:3, Sežana Hrastnik4:3 (Radovljica), MS: Sežana 5:6» Radovljica : Cerknica 3:4, (Hrastnik)» Sežana : Radovljica 3:3, Hrastnik: MS 8:3 (Cerknica), Radovljica r Hrastnik 6:4, Cerknica : Sežana 5:2 (Murska Sobota). Končni vrstni red DP: 1. DI Cerknica (Monika Zgonec, Valerija Kandare, Cecilija ZrtmSek, Zora Juvančič in NataSa Zakrajšek) 6 točk, z. Dl Radovljica 5 (-fz). 3. Dl Sežana 5 (•1), 4. D{ Hrastnik, 5. Dl Murska Sobota. C.L 9. KROG - super liga: Bistrica : Lokateks Trata 10:12 (zao-stala tekma), Jadran Izola : jesenice 22:0, Center Pekarna . Vrhnika : Bistrica 17:5, Lokateks Trata : Brdo, VRSTNI RED: Lokateks Trata In Sloga po 21, Center Pekarna Vrhnika 16, Bistrica in Ilirija ZabiČe po 15, Brdo 14, jadran Izola in Krim Špica po 12, Hrast Blagomix 9, Jesenice o; 1. liga: Planina : Antena 16:6, Petrtč Planina : Primskovo ?6:6, Gltas Karcher MengeS : Luka Koper 10:12, VRSTNI RED: Planina 21, Citas Karcher Mengeš 20, Petrič Planina 17 ... Primskovo in Železničar po 9, Jadran Hrpelje Kozina 6; 2. liga vzhod: Radovljica Alpetour : Čirče VAN* DEN 12:10, Tržič 1 EIS Budntčar 9:13; VRSTNI RED: Polje 23, Radovljica Alpetour 21, Čirče VAN-DEN ... Tržič 6. Sodček 3, Fužine o. 1. gorenjska liga, 8. krog: jurč BI. Do* brava : Bratov Smuk ?o:8. Žiri : Rogovila TELE-TV 13:5, Trata Vedrlalp : Sava 12 : 6, Huje : Podnart 15:3, Visoko Rapa : Adrijan Črnivec 10:8, VRSTNJ RED: Huje 24, Trata Vedrialp 18, Visoko Rapa in Rogovila TELE-TV po 16, Žiri in Jurč B). Dobrava po 12, Sava 10, Bratov Smuk 9, Adrijan Črnivec 3, Podnart o. S. Š. Ökofja l^ka d.0.0. Zaradi novih tržnih možnosti in večjega obsega dela iščemo novega sodelavca: PROJEKTNI VODJA - pripravnik (m/ž). Ki bo vodil In usklajeval celoten projekt od naročila novega izdelKa In cdobvo orodja do Gcri}3kG proizvodnjo. Pogoji, znanja in veščine: • inženir strojnica VI. ali VI1, stopnje izobrazbe • aktivno snanje angleikega in/ali nemškega jezika • odlične organizacijske in kon^unikact|sKa sposobnosti • odlične sposobnosti za delo z ljudmi v timu in med oddelki > zaželeno poznavanje tehnologije predelave plasičnih mas in izdela- ve Nudimo vam ustvaija no de ovno razmerje bo sklenjeno za določen jo podaljšanja v v prijetnem kolektivu. Delovno - čas pripravništva, z možnost- Vašo vlogo z skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na o Ii naslov. Kontakt: POLYCOM Škofja Loka. Poljane nad škofjo Loko Tel.: 04/50 70 646 E*naslov; urskaJ .0.0,, 76. 4223 Poljane Jereb) .si IO •• •• vilma .stan ovn i k @fi-g/ös. s/ GORENJSKI GLAS petek, 24. junija 2005 VABiLA PRIREDITVE Duatlon za vsakogar na Jamnik-To nedelja. 26. junija, se bo ob 10.15 s Startom na Njivici uri začel dualon (kolesarjenje in tek) Jamnik 200$. Organizator je Športno društvo Bela peč - Podblica, več Informaci) pa dobite po telefonu 041/790 194 (Igor Pogačnik) ali na naslovu www.agp'pro.si/dua- tlon_jamnfk/. Prijave zbirajo na dan tekmovanja med 8. In 9.30. V. S. Turnir v odbojki na mivki v Škofji Loki • jutri, v soboto, bo OK Termo Lubnik, organizator drugega turnirja "Loka open v odbojki na mivki, Turnir v moSkfh in ženskih dvojicah na novih igriščih za dvorano Pcden se bo začel ob 9, uri In je 2-razfeda. Za zabavo in glasbo bo skrbel Kamn» več informa« ctj (prijave) pa dobite na www.turnirjlogar.com po telefonu 031/624 148 ali na igriščih pred začetkom tekmovanja. V. S. V Kanuju Še mladinci - Na novih igriščih Kluba Kanu v Val-burgi bo jutri, 25. junija, OK Triglav pripravil turnir U 18 v odbojki na mivki za dvojice. Prijaviti se je moČ na naslov Simon.jakici{g)siol.net ali po tefefonu 031/300 087. Žreb bo ob 9.30. Več informacij na viww.0ktriglav.tk. V. S. članski zbor rokometašev Terma - jutri» z začetkom ob 13^ uri, bo na prostoru Kinološkega društva nemških ovčarjev v Crngrobu, potekal članski zbor RD Termo. Pregledali bodo delo v minuli sezoni in se pogovorili o načrtih. V. S. tvi- Duatlon jamnik • V nedeljo, zS. junija» bo ob 10.15 na ci start duatlona za vsakogar Jamnik 2005. Doliina proge je 7,5 km 2 višinsko razliko 350 m. Tekmovalce najprej čaka 5,5 km kolesarjenja od Njivice do Zakotnikove koČe, nato pa ie 2 km teka do cerkve na jamniku. Hkrati bo potekal tudi nastop štafet. (Igor Pogačnik, 041/790-194). M. B. Tek na Vršič • Jutri, 25. junija, bo ob 10. uri izpred sedežnice Dolenčev rut v Kranjski Gori start tradicionalnega teka na Vršič. Proga je dolga 12 km, višinska razlika 801 m. (Andrej Kolenc, 04/5881-768). M. B. Zadnji šahovski turnir tiklusa • KŠK in ŠS Tomo Zupan Kranj vabita vse ljubitelje Šahovske igre na zadnji, 10. turnir CI v nedeljo, 26. Junija 2005 ob 10.00 uri, prijave sprejemajo do 9.45. Tekmovanje bo potekalo v dvorani Zavoda ProŠport, Jernejeva ulica 12 StražiŠČu pri Kranju. Igrali bodo 9 krogov 'švicarskega sistema'» s tempom 15 minut na igralca. Vsak udeleženec mora zagotoviti brezhibno šahovsko uro. Po zaključnem turnirju bo podelitev nagrad za najboljše posameznike, najuspešnejšo žensko, mladinca in se- niorja ter praktične nagrade v s sn do \'2 let. Informacije: Miha Škrij, telefon: 031/416-420 ali elektronski naslov: mi-has@klub'student0v-kranj.si. O. O. Balinarski spored • 10. krog - super liga (sobota ob 17.00): Sloga : Jesenice, Jadran Izola ; Bistrica, Center Pekarna Vrhnika ; Brdo, Lokateks Trata : Krim Špica; 1. liga (sobota ob 17.00): Zarja : Primskovo, Gitas Karcher Mengeš : Skala V. HrvatIČ, Jadran Hrpelje Kozina ; Planina; 2. liga vzhod (sobota ob 10.00): Tržič : Svoboda, Mirna : Radovljica Alpeto-ur, Čirče VAN-DEN Polje (ob 12.00), 1. gorenjska liga, 9. krog (danes ob 17.00): Adrijan Črnivec : Jurč Blejska Dobrava, Bratov Smuk : Žiri, Rogoviia TELE-TV ; Trata Vedfialp, Sava : Huje, Podnart: Visoko Rapa. S. 1 Malonogometi turnir v Radovljici • Novoustanovljeni NK Radovljica, ŠZ Radovljica in ŠD Radovljica organizirajo dvodnevni turnir v malem nogometu na travi, ki bo 2. in 3. julija. Prijave sprejema ŠZ Radovljica, Gorenjska cesta 26,4240 Radovljica, fax: 04/53 731 ^li e-mail s po rtzv (g) s 5. n et, vse dodatne informacije pa so na voljo na GSM 041/219 778 (Jure Šiftar). C. L Kasaške dirke ob jubileju - To nedeljo, 26. junija, konjeniški klub Komenda, ob svoji 50. obletnici delovanja, organizira že tradicionalne kasaške dirke. Začele se bodo ob H-30 s svečano povorko okrašenih dvovpreg z narodnimi nošami, nato pa bodo sledile dirke, ra katerih se bosta pomerili tudi domača in prijateljska nemška ekipa DTC iz Wiersna. V osmih točkah programa bodo tekmovali najboljši domači in tuji konji. Vrhunec dirk bosta 6, točka za veliko nagrado Mobitela in 7. točka za veliko nagrado Komende. P. P. Tekmovanje v balvanskem plezanju v Skofji Loki • Plezaln club Škofja Loka je organizator državnega pn/enstva v balvanskem plezanju za vse starostne kategorije. Tekmovanje na prostem v biižini starega mestnega jedra se bo začelo Jutri ob 10. uri s kvalifikacijami, ob iS. uri pa bo finale. V nedeljo se bo prireditev začela ob 9. uri. V. S. Upa / pico trener "Res je lep občutek, če ti po končani igri nasprotnik čestita za zmago in domov prinesem kolajno, pokal ali diplomo. Na svetovnem prvenstvu si želim predvsem, da bi zbraf toliko točk, da bi mi trener Oskar Orel plačal pico," pravi lo-ietni Ga! Drnovšek. Vilma Stakovnik $kof)d Loka • Ga) Drnovšek je tretješolec na Škofielo-šid Osnovni Soli Ivana Groharja v Podlubniku in Član Šahovske sekcije Toma Zupana v Kranju. Že pri štirih letih mu je oče pokazal prve skrivnosti šahovske igre, ki so ga tako prevzele, da se bo naslednji mesec, od 18. do 29, 3, prvič udeležil sve« tovnega prvenstva v šahu v Frandji. Kdo te je naučil igrati šah? "To je biJ ati, saj je tudi on obiskoval šahovski krožek v Zagorju, od koder je doma. Takrat sem bil star Štiri leta, šali pa me je začel takoj zanimati. Ne le zaradi igre, pač ^gj Drnovšek bo začetek počitnic Izkoristil tudi za pripravo na svetovno prvenstvo v šahu pa mdi zaradi želje po zmagi. ^ ^^^ ^ ^^ 10-letniki zastopal barve Slovenije. Res je dober občutek, če pre- magaš nasprotnika, potem pa ti seže v roke in Čestita. Pa tudi kolajn, pokalov in diplom na tekmovanjih se vedno razveselim." S takšnim znanjem gotovo ram tudi prek intemeta, vča» premaguješ tudi starejše nas* protnike, ali tudi trenerja? "Oskarja ne premagam, sili celo s Kitajd. pri Celju. Tam sem bil drugi. Zmagovalec je izbral, da raje gre na evropsko primaš med šahisti tudi venstvo v Hercegnovo. Meni, 0)1 je pzč predober, saj igra vzornike? i sem bil drus. je tako osta- Za zmage pa potrebuješ veliko znanja. Kako se uČiš šaha? "Se ko sem hodil v malo šolo. sem se vpisal v šahovski krožek v Osnovni šoli Skofia Loka • mesto. Učili so me Oskar, Karmen in tudi Anže Orel. Poleg tega imam doma pet debelih šahovskih knjig in pa še vsaj deset tanjšlh. že štirideset let. Z atijem sva "Kar nekaj jih je, zelo do- la udeležba na svetovnem pr- pri igranju pogosto zelo ize- ber je Domžalčan Luka Le- venstvu v Belforju v Frand-načena, največkrat se partija nič, ki je bil lani dnigi na sve- jL" konča z remijem. Z mamico tovnem prvenstvu do 16 let, sem igral le prvo poletje, od Najboljši, kar jih poznam, pa takrat naprej pa sem jo ved- Gari Kasparov, študiram no premagal in sedaj nima njegove partije, pred dvema več veselja lerati z menoj. Se- letoma na Šahovski olimpija- demna j stle tna sestra pa se za šah ne zanima. Ona hodi v gimnazijo in raje igra violi- Pregledujem partije, jih analiziram in kar se mi zdi dobro ali slabo podčrtam in napišem v zvezek, kaj mi je všeč ali kaj bi bilo lahko boljše. Tudi moj trener Oskar Orel mi da za nalogo reševanje problemov, predvsem končnic in ugotoviti moram, kako matirati nasprotnika." no. II Kaj pa ti poČneŠ pol^ šaha? Kakšne nasprotnike pričakuješ na svetovnem prvenstvu? "Konkurenca bo gotovo huda, saj so nekateri tudi pri desetih letih Že zelo dobri. Slišal sem, da v Rusiji neka-Nastopil si že na veliko ten igrajo samo šah in sploh tekmovanjih, kako pa si pri* ne hodijo v šolo. Mislim, da igrai pot na svetovno prvenstvo? di na Bledu pa sem se z njim tiidi slikal." bo velik uspeh, če se uvrstil med prvo polovico udeležen- "Rad tekmujem v vesel! "Ja, res sem že kar veliko cev. Sicer pa sva s trenerjem šoli. hodim k otroškemu pev- igral, doma imam sedem Oskarjem stavila za pico. Če skemu zboru, nauku o glas- medalj, pet pokalov in vsaj od enajstih možnih točk zbe- bi, igram klarinet, pa tudi rokomet. Všeč so mi tudi raz- petdeset diplom. Nastop na rem več kot pet točk plača letošnjem svetovnem prven- Oskar, sicer pa moram plača- lične računalniške Igre, pose- stvu pa sem si priigral na dr-bej rad pa igram Šah. Šah ig- žavnem prvenstvu v Šentjur- ti jaz. Upam, da bo plačal Oskar." BALINANJE ŠAH Lesce Leta niso bila ovira Izola Med slepimi naslov Francu Mlačniku v soboto so na pokritem balinišču v Lescah odlično pripra- Od 13. do 19. junija je potekalo 6. državno prvenstvo za sle- ili letošnji finale državnega prvenstva v balinanju za invall- pe in s abovidne z mednarodno udeležbo. Vabi u se je od- de. Že dopoldan je tekmovanje odprl župan Občine Radovljica, janko S. StuŠek, kratek nagovor pa sta imda tudi sekre- zvala tudi reprezentanca Češke in Madžarske (po pet predstavnikov), dva reprezentanta iz Nemčije, reprezentant iz tar ZŠIS Igor MallČ in vodja tekmovanja Anton Dežman. Hrvaške in bIvŠI svetovni prvak med slepimi in slabovidnimi Pod slovensko in evropsko žastavo ter praporu 01 Radovlji- mednarodni mojster Milenko Čabarkapa l2 Srbije In čr^e ca, je slovensko himno na trobento zaigral Niko Podgornik, gore. Zmago na turnirju si je zasluženo priboril Milenko Ča-prav tako Invalid. Po več kot šesturnem tekmovanju so se barkapa. Drugo in tretje mesto sta si delila Franc MlaČnik najbolj odrezale invalidke Dl Cerknica, z drugim mestom pa (ŠS Tomo Zupan Kranj), ki je igral res izvrstno in izgubil so bile zelo zadovoljne tudi domačinke, članice Dl Radov samo proti zmagovalcu turnirja m 'papirnatem' favoritu Ja- je zasedel odlično peto mesto, Emit Muri (ŠS Tomo Zu- ca (jožefa Šnajder, Dora Tonejc, Tilka KodriČ, Antonija Čim- rosiav OIsarju s Češkega, oba sta osvojila pet točk. Tudi žar in Marica Čater). Med moškimi je zmagala ekipa Di Ma- ostali reprezentantje so prikazali zelo vzpodbudno igro in si ribor, na drugem mestu pa so prijetno presenetili Člani druš- vsi Izboljšali rating točke. Zlatko Hevir (ŠD Bistrica ob Dra- tva civilnih invalidov vojne za Slovenijo. vi Tekmovanje je bilo organizirano za Čisto "desetko", za ko- pan Kranj) pa je bil deseti, nec pa naj omenimo dve zanimivosti, Članice Dl Murska Tako je državni prvak postal Franc MlaČnik, drugi je bil Zlat- Sobota so morale v soboto vstati že ob pol tretji uri zjutraj, ko Hevir in tretji Emil Muri. Prvenstvo je služilo tudi kot da so pravočasno prišle na Gorenjsko. Največ odobravanja prava slovenske reprezentance na svetovni pokal, ki bo juli- in simpatij je požela članica domaČe ekipe Antonija Čimžar, ja v CrČiji. Našo reprezentanco bodo sestavljali: Franc MlaČ- ki je kljub svojim letom vseh Šest ur vzdržala na igrišču nik, Zlatko Hevir, Emil Mun, MlaČnik janež in Gregor Čiž- in veliko prispevala k srebrni medalji Radovljičank. C. L. man. O. O. H of er sporoča izvleček iz ponudbe RIGGANO Premium pizza globoko zamrznjena, različpi« vrste. 375 g nfifnesto SIT GAMBERINA repki kozle, n«fn»9tQ SIT tzWCß veliki globoko zamrznjeni, Oiilćeni, 250 a H of er namflilB S T Rumpsteaks ali Ribeyesteaks -goveji steaki Nero d'Avola IGT italijansko kakovostno rdeče Ndr>o. suho. pnporočljivo zlasti k divjačini« rah\o zapečenemu rdečemu mesu, mletemu mesu sipom z intenzivnim okLTSom, 0.751 buteljka ntmeslo SIT QRANDESSA Premium vanilijev sladoled globoko zamrznjen, 2,51 € 2.49 MONARC vanilijev sladoled - komet globoko zamrznjen, 6x110 ml n&nitslo SIT namtaTo SIT tekoči puding iz hladilnika, vantiijev ai| čokdatfni, 250 g plastenka Ciabatta«kruh za pripravo v pečvi. različne vrste. 300 g <£ i S HAH specialitete za mačke različne namesto SIT TMl €x5g ROMANO Bambini mozzarella Iz hladilnika. 125 g lonček Id € -,59 www.hofer.at Motft KQ. Ar^t^a &2iitoct. Hon 1 Hofer Kaveijd 2B siekieotce m Cer>e vsetx^^ vse davke ProojfA samo na po^Bbnike Vse dTO«» na^ftä^io na (zdeiKf Oekooofskdgfi nvitansia. Tt^vns napake Cene v SIT so saino mformaKvre m odv«« cd valii^mii raz/r^^i^ Minister za zdravje opozđrja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju! Trgovine Hofer v vasi.blizini: G FerUchmorovI^ O Kttfefrfurt/Celovec Q VilbcK/Beljtk Q VöHcemuHctA^ellkovec Q Ebeffldor^DeörU va& Odprto: pon. • pet. 8.30 • 18.30 sob. 8.00-17.00 Kovinska Bled d.d. Sellška 4 b, 4260 Bled Smo podjetje, ki Izdeluje kc^nske izdelke po naročilih. Že sedaj prodamo več kot polovico proizvodnje na medr^arodnem trzršču. Načrtujemo povečanje obsega poslovan|d. Zato vabimo k sodelovanju za področje proizvodnje novega sodelavca (m/ž). Potrebujemo: nzenfr^ ali diplomiranega Inženirja strojništva Pričakujemo: diplomante ustreznega visokošolskega ali univer7itetnd^ študija z znanjem nemškega aH angleškega jezika, osnovno poznavanje računalniških programov, zaželeno poznavanje CNC strojev s Heidenhain operacijskem sistemom, pri pravljenost za dodatno strokovno usposabCjanje. Nudimo: eno n v pnmeru pričakovanih rezultatov po obdobju treh m zaposirtev za nedoločeno dobo. Kandidate vabimo, da pošljejo pn>ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kontaktno telefonsko številko v 8 dneh po objavi na gornji naslov. PodnDbnejse infonnacije lahko dobite po tefefonu 04/5741 177 - g. Srečo Vemig. O izDih bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku. Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:i r^fo(® radio^ora. si Pokaži svojo moč Novi Cerato Hatchback Novi dizel 1.5 CRDi s 102 KM. Klimat^d naprava, 2 x Alrbag, A6$ z E6D, eiektncni paket, sen/o volan. 3 leta garancije, darilo CD-avtoradio,... 2.999.900 Sit KIA MOTORS TTit AsH tf to Su/prise KMAGdd.. U8koU9ya2.LAjbliMrliLrC1/Sd0402 BLED AVTO AM6R02IC d.o.o. Pungart 2, Ribno, 04/574-1784 KRANJ NASMEH d.o.o. Hrastje 145, 04/235-1777 12 K ik Simon. subic®g-glas.si GORENjSKI CUS petek. 24. junija 2003 Požar v žirovskem kinu Iz kina S€ je minuli četrtek popoldne valil gost dim. V njem so si namreč za potrebe reševalne vaje zamislili požar, katerem je ostalo ujetih sedem oseb. Pri gašenju in reševalni akcij t so po besedah predsednika prostovoljnega gasilskega društva Žiri janeža StrliČa sodelovala vsa štir žirovska prostovoljna gasilska društva, poleg njihovega Še gasilci iz PCD Dobračeva, RaČeva in Brekovice, razen tega pa ie reševalna postaja iz Škofje Loke. "Namen vaje je bilo preveriti odzivni Čas, usposobljenost in razpoložljivo opremo naših enot. Ugotovili smo, da smo ^nančno prekratki za določeno opremo, predvsem bi potrebovali več kisikovih mask za pomoč ponesrečencem v požarih." Sicer pa je vajo ocenil kot uspešno, še posebno, ker točnega časa izvedbe niso napovedali v naprej In je bila torej za vse sodelujoče presenečenje. M. R., fbto: Polona Mlakar Baldasin Ukradli golfa Na Trgu Rivoli v Kranju so v noči na sredo ukradli VW golf 1.9 IDI, Črne barve, registracijska številka KR H9-686, letnik 2002. Vozilo ima zatemnjena stekla In Itta platišča. Tat je lastnika oškodoval za približno 3,2 milijona tolarjev. S. Š. WWW.CORENISKIClAS.SI PBSENniACLSA đ.«.e , p/adalir* /pfod* j j zaposli vodjo proizvodnje Pogoj;: • vi. St. lehnlcne izobraz&e na» kemična, fesna) • pasivno znanje nemškega ai an- gleSkega jeszika pisre pfošniti sprei^mamo po objavi oglasa na naslov; Regeneracija, d.0.0.. Alpska 43.4248 lesce cesta VENERINA POT 2005 SKOPJA LOKA SREDNJEVEŠKA PRIREDITEV 25. IN 26. JUNU 2005 SOBOTA» 2S.06.2005» od 10.00 do 22.00 - MESTNI KLtCAR IN OTVORITEV VENERJNE POTI - srednjeveäk.^ tr2nica s prikazi starih obrti in ŽIVILSKA TRŽNICA . SPREMLJEVALNI PROGRAM: mzstave umeinikov. nasiopi plesnih in glasbenih skupin a ar«dn]eveiko glasbo, viteaki iotor vitesa Janeza Smokulk^. presenečenja in pnka2 ročne iidelav« papiijSr kovnica srednjeveških kovftnccv. pridelovanj« soli na sredajcveški način« viteški boji. mečevanje. lokosireisrvo, vkJcnircv v kJado» gluniaška predstava z ognjenim spektaklom In hojo na hoduljahi v^ieski tabor, vedeževalka, kor\cert... . druvnice (n pravuice za otroke - OSREDNJI DOGODEK: VITEŠKI BOJI IN P0V1TE2ITEV Z ÜVTINSKO MA30, VRT LOSKEGA GRADU - BOGATA SREDNJEVEŠKA KULI N ARI KA . VEČER SREDNJEVEŠKE GLASBE IN PLESA - OGNJEMET DODATNA TURJSnCNA PONUDBA; - dan odprtih vrat Loškega museja, - brezplačni vodeni ogledi mesla ob 14. in 13. uri, - tanimjvi turistični pokati, NEDEWA. 26.06.2005» od 09.00 do 12.00 • RAZSTAVA V, MOHORĆIĆA 'LOSKl PASIJON V BAKRU', - VITEŠKI TABOR. D£UVNICE, PLESI. Lt)KA VABLJENI INrORUACUB- LM«Jni lunaofiv or^inuan)! DlftK* )A. loka Tel • iv/sirećoo rak*' (M/SJ7 MOS E-potu. ifi fmfJt^bl^iek ti, hi cp' / iio bb^B* hirp ^ 1»0K»0VfTEUA Gorcniski Glas Bernarda Eržen Kosmač je bila po oprostitvi na Okrožnem sodišču v Kranju zadovoljna z odločitvijo tričlanskega senata. Tožilec je že napovedal pritožbo. Vale Ril a Čenčur Kranj • V sodni dvorani šte- viUca 121 ie bila v sredo izrečena oprostilna sodba Ber-ruidi Erlen Kosmač. Obtožnica jo je bremenila, da je na Upravni enot Kranj, k]er je zaposlena kot referentka na uradu za tujce, zlorabila uradni položaj in si prisvojila skoraj 130 tisoč tolarjev. To naj bi se dogajalo v obdobju od 17. maja 2002 do 9. januarja 2003. Stranke so želele poslati prošnje za dovoljenja za začasno prebivanje na ambasado s hitro pošto DHL, ona pa naj bi višek denarja Bernarda Eržen Kosmač (ob njej stoji odvetnik Radovan Cerjak) razmišlja o zasebnih porabila za lastne potrebe, tožbah proti nadrejenim. namesto da bi ga vrnila. Ker so morali prejšnjo ob- be. Na koncu je predlagal ka- in drugič» nedokazanost kaz ravnavo zaradi nepriinemega zen petih mesecev zapora in nivega dejanja. Na eni strani kazano. Tožilec je takoj napo- nili, da kaznivo dejanje ni do- vedal pritožbo. Odvetnik Cer- jak je bil z razsodbo zadovoljen. Bernarda Eržen Kosmač obnašanja odvetnika prekini- treh let pogojno, saj obtožena so obtožbe, ki ne povedo niČ Ü, se je najprej nadaljevalo za- še vedno dela na odgovor- na drugi stnni pa so štiri pri sliSanje Hajrija Adem^ja, ki nem delovnem mestu. Žara- Če povedale, da jim je bil de mu je tožilec Stane Boštjan» di dejanja, storjenega iz kori- nar vrnjen. Pred senat je še je po koncu še povedala, da je čič postavil še nekaj vprašanj, stoljubja, pa bi dodal Še 200 zadnjič stopila Kosmačeva in po tihem pričakovala, da bo Ademaj je večinoma odgovo- tisoč tolarjev denarne kazni izjavila: "Na tem sodišču sem oproščena. Sedaj bo verjetno ril z: "Ne spominjam se." in odvzem prisvojenega zne- se znašla zaradi enega same- vložila civilno tožbo proti ti- ga razloga: moji sodelavci so se me hoteli znebiti'' säm, ki SO jo protipravno zaprli v pisarno, in tistim, za- Senat s sodnico Aiidrijano radi katerih je do sojenja Za tem so prišli na vrsto za- ska. Odvetnika Radovan Cer- ključni govori. Tožilec BoŠt- jak in Marko RajČeviČ sta na- jančič je navedel, da sploh ne vedla dva razloga za oprostil- gre za kaznivo dejanje zlora- no sodbo. Prvič» kaznivo deja- Ahačič na čelu se je po krat- sploh prišlo. Kljub oviram be uradnega položaja, ampak nje, kot je opisano v obtožbi» kem premoru odločil za poskuša najti tudi novo delo- za kaznivo dejanje ponever- naj sploh ne bi bilo kaznivo, oprostilno sodbo, saj so oce- vno mesto. KRATKE NOVICE LjUSgANA Za spolni napad 16 mesecev manj Višje sodišče v Ljubljani je spremenilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča. 29. oktobra lani zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka v nadaljeva* njü in kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe v nadaljevanju na enotno kazen 9 let in io mesecev zapora obsodilo obtoženega E. B. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi zagovornikov in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je obtoženega E. B. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 14 let. Izreklo mu je enotno kazen 8 let in 6 mesecev zapora, S. Š. NIKI Zagorelo v lakirni kabini V sredo popoldne je zagorelo v lakirni kabini lakirnice v Dom oprema v Železnikih. Ogenj se je razširil na lesene stene in od tam v dimnik in na ostrešje. Požar so pogasili okoliški gasilci. Nastalo je za okoli lo milijonov tolarjev škode. S. S. Homeopatinjl bodo sodili znova Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča, ki sta nekdanjo zdravnico Darjo Eržen z Zgornjega Jezerskega obsodili zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Simon Šubic kazen osem mesecev zapora ženskih znakih malarije ....................................... s preizkusno dobo dveh let. ukrepati kot zdravnica sploš- Kranj - Obvestilo kranjske- Spoznalo jo je za krivo smrti ne medicine. Erženova je tega okrožnega sodišča o raz- Janeza Podborška iz Trboj, daj Podgoršku postavila dia-veljavitvi sodb prve in druge ki je umrl 26, novembra gnozo respiratorni infekt in stopnje, kakor je vrhovno so- 1996 zaradi hude oblike ga tako tudi zdravila, pri po-dišče odločilo že 24. decern- tropske malarije. PodborŠka, stavljeni diagnozi pa je vztra-bra lani, smo prejeli včeraj. V s katerim so jo vezale tudi so- jala ves čas do njegove smrti. njem je zapisano, da je vr- rodstvene vezi, je Erženova po njegovi vrnitvi iz osrednje Afrike od 16. novembra do hovno sodišče j 'godilo zahtevi odvetnice Darje Roblek. Darja Eržen, ki je po tem dogodku izgubila zdravniško icenco, je po obsodbi na prvi zagovornice obsojene Darje smrti zdravila na homeopat- stopnji dejala, da je med Eržen, in razveljavilo sodbo sid način, kar da je bilo v na- zdravljenjem Podgorška rav- okrožnega sodišča v Kranju in kasnejšo sodbo višjega so- sprotju z veljavno zdravstveno doktrino in s kodeksom naJa po svoji vesti. Njena zagovornika Drago Demšar in dišča v Ljubljani, s katerima medicinske deontologije. Darja Roblek sta v končnih je bila Erženova spoznana za Sodni senat, ki ga je vodil besedah poudarila, da ji ma- krivo storitve kaznivega deja- sodnik Igor Mokorel, \e Erže- lomamosti niso dokazali, ka* nja povzročitve smrti iz ma- novo spoznal za krivo, ker kortudine, da je vedela, daje lomarnosti. Zadevo je tako naj bi lahkomiselno izbrala Podgoršek v resnici zbolel za vrhovno sodišče vrnilo prvo- homeopatijo, prepričana, da tropsko malarijo. Po pritožbi stopenjskemu sodišču v Podgoršek, ki jI je zaupal in tako tožilstva kot obramlje je novo sojenje. je verjel v homeopatijo, ne prvostopenjsko sodbo ljub- Spomnimo, da je kranjsko more umreti. Po mnenju se- Ijansko višje sodišče potrdilo, sodišče nekdanjo zdravnico nata bi morala zdravnica pa- preizkusno dobo pa poda« Darjo Eržen febniarja cienta opozoriti na mogoče IjŠalo na tri leta. Naložilo ji je 2002 obsodilo na pogojno posledice, sploh pa ob bole- tudi plačilo sodnili stroškov. Priloga Gorenjskega glasa Knjiga generala Marijana F. Kranjca o slovenski vojaški inteligenci je bila povod za Glasovo prejo, hkrati je lahko spodbuda za razmišljanje o razmerju med (vojaško) inteligentnim in "navadnim" delom ... Martin Ksi D3 so Naouč z vprašanji, kdo bo šel na vrt kakršna je ta pod Triglavom, ščanskega vidika pa je velik njihovi davru predhodniki ob ali na tržnico, kdo bo zakuril, Tu pa so padli v past, imcno- grešniki koncu trojanske vojne: pobili SDOmJsoi Dolgo je že, kai sem bral skuhal in pospravil, šel po vano Krst pri Savici. Prema- Sicer pa tudi krščanstvo ni so ujetnike, si "vimenu ljud- r J Homerjevo lliado, pesnitev o otroke v vrtec ipd. Za te pri- gani od močnejših s severa, nezdnižljivo z vojno ekono- stva" razdelili plen in ga uži- DrVSki med öt)janski vojni, materi vseh tlehne reü so imeli sužnje in so sprejeli vero, ki vsaj navi- mijo. Kaj pa so počeli križar- vali 45 let! Pokol so prikriva- ^L A « fl^ « T/ ) » « flB «^ ^« « ^ a ^ ^ « A A A A «M aI»«^ kil^tA Mk ^ M* k A M ^ ^jm fl^ M « 1 » ^ mm mm A ^ J ^ ^^ m t« - - - - - - - ^ . vojn. Kakor vsa branja, mi je ženske, ukvarjanje z nižava- dez zaničuje bojevnike ter ^ryigQQvslci tudi to obležalo nekje v globi- mi življenja je bilo svobodne- povzdiguje sužnje in njiho- ^ nah spomina. Ko sem si lani ga moškega nevredno. Zdaj vo miselnost. Da si v potu Španski konkvistadorji, 11, kakor da bi se ga sramova- ameriški pionirji, britanski in francoski kolonialisti dru- storili ogledal zadnji ameriški film pa pomislite, kakšne bedne svojega obraza služiš kruh, gega kot osvajali, pobijali in kot njihovi davni na to temo (Troy, 2004), pa kreature smo v pnmeqavi z v krščanstvu ni le preklel- plenili?! In kaj je sodobni li. Čeprav se ga v resnici niso, kakor se ga tudi Stari Grki ne bi. Rop in delitev plena so oviii v velike besede o sodaJ- se mj je v osprea)u moje zavesti bolj od drugih prikazala ena od razsežnosti tistih dav- onimi legendarnimi bojevni- stvo, mukotrpno delo je ameriški globalizem druge- ni pravičnosti, vendar te tudi ki t. i, sodobm moški. Živi- povzdignjeno v vrednoto, ga kot sofisticirano nadalje- med zmagovalci samimi ni mo v utvari, da smo svobod- Slovenci smo odtlej prežive- vanje te tradicije! Kaj počne bilo. Prvaki so se vselili v za- nih dc^ajanj, Da so bili Grki ni. da pripadamo najbolj de- li ravno na ta način • od tež- ameriška vojska v Iraku? plenjene meščanske vile, na- Pred svetovno javnostjo je tr- vadni vojaki so dobili stano- Prcdhodniki ob -^O se pravi svobodnjaH med mokratični od vseh dnižb, v kega dela. Ne od vojskova r A AITIAIM! «^MA A«* «H 1-1 JKV^^VAI^ «• ^ «v^! M A ^ J ^Ai moškimi - predvsem bojev-konCli ^^ Manj pa smo resnici pa smo pomehkuženi loleki in boleki. cele dneve nja m plenjenja, ne od odi- sejske zvijačnosti vojaške dila, da je prišla zaradi ugrabitve lepe Helene (beri: vanje v bloku ali nadvse ugoden kredit, s katerim so si njihov način življenja in terim že tečejo v usta. se zavedaD dejstva, da so od bredemo po banalijah, te pa inteligence), ampak od bed- "orožja za množično unič- zgradili svojo hišo, posojilo troisnskc ^^^ ^^ žlveli, vojna je bila nam segajo do vratu in neka- nega garanja. Izjemo si je evanje"), v resnici je prišla pa je vrnila inflacija. Prvaki r — --i;- —v.*.;----------dovolilo le nekaj tipov, pa še zaradi trojanskega pleju-Ču- "prihvatizacije" po letu 1991 so v primerjavi s svojimi gmajnarskimi očeti iz leta 1045 zelo loildvirani gospod- vojne: pobili so Wcrati vir preživetja. tlveU so Kaj se nam je zgodilo? Člo- ti veljajo za problematične vat bogate naftne izvire v celi v vojni ekonomiji. Kadar vek se tolaži z mislijo, da so in je vprašanje, ali so res ži- bližnje vzhodni regiji, da bi Uietnilce si ^^^ ^^ ^ bojmh pohodili, bili vsaj praočetje Praslovani veli, ali pa so le tvorba do- jih lahko Še naprej poceni iz- / ^ fl^Jt«««*»!* ^^ ^ * «i* A MB « A A ^ « A i i te^A «A «J to^A «^litti^^ «r T^^ ^^ to^ li««^ I« Am« X i a / t^ ^ * «te ^^fl&Mi^« Am A }} so počivali ter se ob uživanju kaj drugačni. Ko jim je v mišljije, v katero so naši ljud- koriščala. (Kar je, resnid na je: t i. družbeno premoženje V imenu P^^f^^ ^^ žensk (in dečkov) ukrajinskih nižavah postalo je "projicirali" svoje neizpol- ljubo, tudi v slovenskem in- so pokradli nadvse inteligent- pripravljali na nove spopade pretesno, so se s pakirali in šli njene želje. Saj jih poznate: teresu.) m ropanja. ^'Banalije" niso bile njihov napot. Na pot na zahod, tako Kralj Matjaž, Peter iClepec, Kar velike imperialne naci no, ne da bi pobijali V resnid gre slej ko prej za kot mnogo pozneje osvajala Martin Krpan... Slednji bi bil je počno na veliko, počno pri eno in isto vprašanje: kako go- ljudstva" razdelili problem, v službo tako ali Amerike. In na dolgem boj- za stare Grke velik junak, saj nas na drobno. Kaj pa so spo- sposko preživeti! Da z "navad- tako niso hodili, zaposleni so nem pohodu so si priborili v živi od kontrabanta in pre- mladi 1945 prvaki med zrna- nim" delom to ni mogoče, je ulen in sa bOi v vojni. Niso se ukvarjali trajno posest prelepo deželo, metenega bojevanja. S kr- govalci storili drugega kot menda jasno. Treba je prisili uživali 45 let! ti večino, da dela za manjšino. To je večni problem, spreminjajo se le načiru reševanja, ki so enkrat bolj, drugič manj inteligentni. enkrat manj in drugič bolj bmtalni. Zavedam se, da v tem pisanju preveč posplošujem in nekoliko pretiravam, ampak v bistvu gre za to. Razlika je tudi v rabi pojma vojaška inteligenca. General Kianjc v svoji knjigi s tem pojmom zajame celoto vojaško izobraženih ljudi. Id služijo v različnih voj skah kot njihov poveljniška in strokovni kader, Meni gre bolj za tisto primarno razsežnost teh besed, ki io v svetovni litera- turi pooseblja premeteni bojevnik Odisej, ko z "vojaško inteligenco" dopolni ali nadomesti brutalno moč človeka in njegovega orožja, kadar a sama po m MIha Naglič in generalmajor v pokoju Marjan F. Kranjec. / f^to do^i težavnosti položaja in zahtevnosti odločitve. M GORENJSKI GLAS petek, 2A. junija 2005 GOSPODARSTVO Razgledi 1 če bi vas kdaj vprašali, kaj je sploh to "denar", bi ga po največji verjetnosti najprej hudo postrani pogledali. Denar so vendar kovanci, bankovci in nekatera imetja na bančnih računih ter se uporablja za plačevanje. No, ta laična ugotovitev v splošnem ni napačna, a po kratkem razmisleku bi najbrž ugotovili, da odgovor le ni tako zelo trivialen, kot se morda zdi na prvi pogled. Denar • v resnični sveta adar S sprejetjem mero, ki velja za nekakšno Mi, M2, M3, pri čemer iiuetruk že vezan na določena . HM3 vključuje HM2. evropskih ceno denarja, ali in pred- manjša Števka pomeni večjo okenca in delovni čas banke, repo tei dolžniške vrednostne Ce upoštevamo vse raz- v^em, kol že omenjeno, koli- likvidnost _ Vezani depoziti pa so Še manj papirje z zapadlostjo do 2 leti» sežnost] denarja, lahko zelo Standardov smo ugotovimo, da je äno denarja v obtoku. A pri tem se nam hote ali nehote Za razvrstitev različnih vrst likvidni, a še vedno bolj kot denarnih oziroma finančnih na primer redne delnice ka- denar blago ali terjatev, ki se najpr^ zastavi vprašanje, kaj oblik v agregate potrebujemo kega podjetja, saj prvi praktič- poleg tolarskih tudi v tuji valuti. V tabeli 1 je nanizano nekaj gpf^-j^ll tudi ^ splošno uporablja za pla- to sploh je. Kot je to bilo v do- torej opredelitev velikost njih tako imenovane Čevanje ah kot menialni posrednik in ima hkrati tudi funkciji mere in hranilca vrednosti. Denir kot tak ima no ne vsebujejo tveganja, osnovnih podatkov sloven-brih starih časih in je še ved- likvidnosti. V splošnem se medtem ko druge le-to ima- skega denarnega in bančnega no nekako zapisano v zavesti vsakomur sicer malce sanja. io. §e posebej če ie lastnik sistema v zadnjem obdobju. ljudi, so denar v obtoku tvorili bankovci in kovanci. A z kajlikvidnostje.akopc^eda- delnic v Časovni stisld. Novembra in decembra lani mo malce podrobneje, se tudi Po Banki Slovenije opre v vseh svojih funkdjah mno- razvojem bančnega sistema v strokovni javnosti r>ojavijo delitev primarnega denarja harmonizirane ^^ nadomestkov, v funkciji so postali denar tudi depoziti dokaj različne razlage tega predstavlja vsoto bankovcev Visokä rast dcnamc- menjalnega posrednika ga na vpogled, pozneje Še vezani pojma. No, morda najbolj v obtoku, poravnalnih raču- dename ^^^^ nadomeščajo razne depoziti, pa tudi druge likvid- splošna razlaga pravi, da lik nov bank, depozitov čez noč ga agregata Mz je druge finančne oblike, kot so ne naložbe, kotna primerna- vidnost pomeni sposobnost in drugih depozitov pri BS bila novembra ijl de* to na primer čeki ali menice. Kot vemo, je v neki državi ali zvezi držav za denai najbolj odgovorna centralna ložbe v sklade denarnega trga in delnišld računi. Zaradi naraščajoče zapletenosti in različne likvidnosti raznih vrst hitro in brez izgub konvertirati bodisi EnanČno bodisi realno premoženje v, recimo, gotovino. Sredstva na trans- banka, ki je ustanovljena z denarja, s katerimi je možno akcijskih računih so tako na namenom izdajanja denarja, plačevati v finančnih tiansak- primer skoraj popolnoma lik- S' cembra posledica povečanih neto odkupov na trgih tujega nie, obveznih rezerv hranil nie in hranilnokreditnih služb, poravnalnega računa proračuna ter transakcijskih računov državne zakladnice denarja. kontroliranja količine le-tega v obtoku, skrbi za stabilizad- djah v hudo različnih plaČU- vidna, saj obstaja le minimal- in občin). S sprejetjem ev-nih sls^mih, so se centralne na verjetnost, da banka kadar- ropskih standardov smo po- jo trgov denarja in kapitala, banke morale odloäti, kaj je koli ne bi izplačala sredstev (o leg naše opredelitve denar- so se neto tuja sredstva, ki posojanja denarja drugim sploh tisto, kar naj bi uprav- praktičnih problemih kakš-bankam, ko le-te zaidejo v sti- Ijale ter sprejeti svoje oprede- nega banalnega bankomat- nih agregatov sprejeli tudi tako imenovane harmonizi- kaže prispevek plačilnobi- lančnih tokov s tujino k rasti sko in nenazadnje tudi z na- litve denarja oziroma tako skega mrka ali Sigme tule ne rane denarne agregate, ki so širokega denarja (M3), Ic^o, da omogoča funkdoni-ranje plačilnega sistema. Centralna banka torej s svojo politiko nadzira obrestno imenovanih denarnih agre- bomo razpravljali). Sredstva gatov, ki jih uravnavajo. Gle- na hranilni knjižid, čeprav so izračunani na podlagi opredelitve harmonizira nih de- zmanjšala le za 3,0 milijarde tolarjev, januaria letos pa kar de na stopnjo likvidnosti so še vedno sredstva na vpogled, namih agregatov evro ob- za 41,6 milijarde tolarjev, denarne agregate označili z pa so že manj likvidna, saj je moč j a s strani Evropske cen- Naložbe bank so se novem- tralne banke. Glavne razlike bra in decembra lani poveča- med obema opredelitvama le za 138,6 mrd, januarja le- december 2003 december 2004 januar 2005 DENARNI SISTEM C otovi n a 156.037 167.915 163.106 • letna stopnja rasti (%) 9.1 7.6 6,7 Vpogledne in hranilne vloge 641.132 850.980 840.786 • letna stopnja rasti (%) 11,1 327 33.6 Vezane vloge 1.591,189 1.471.673 1.515.760 • letna stopnja rasti (%) 3.0 •7.5 Devizne vloge (banke) 1.064.432 1.214.722 1.239.158 ■ letna stopnja rasti (%) 4^3 14.1 14.8 Letne stopnje rasti Mi 22,7 25,2 Letne stopnje rasti M2 7,8 4.3 6.9 Letne stopnje rasti M3 6,7 6,6 8,8 BANČNI SISTEM • POSOjILA Tolarska posojila ne-bankam 1.831.044 2.035.011 2.040.706 t ietna stopnja rasti (%) 9.S 11,1 10,0 ■ posojila podjetjem 1.062.889 1.131.074 1.T44.184 ■ letna stopnja rasti (%) 8.7 6,4 7.1 ■ posojila prebivalstvu 637-491 756.377 758.992 ■ letna stopnja rasti (%) 11,2 18,6 ^9.7 • posojila vladnemu sektorju 130.664 147.560 ''37.530 • letna stopn a rasti {%) 7.6 12,9 •1.3 Devizna posojila ne-bankam 644.9 H 945-568 999760 • letna stopnja rasti {%) 36.3 46.6 53>i denamih agregatov so: tos pa za 82,0 rnilijarde to- omejitev roka zapadlosti larj^v. Predhodni kazalniki vključenih postal (harmoru-zirani agregati vključujejo le obveznosti do 2 let), • enakovreden status obveznosti v tuji valuti (v harmoiü- bra in decembra lani je neto ziranih agregatih so slednje nakup deviz na trgih tujega kažejo na nadaljevanje dokaj močne kreditne aktivnosti in zmanjšane plačilnobilančne odlive v februarju. Novem- razvTŠČene v ustrezne postavke enakovredno s tistimi denarja znašal 46,5 milijarde tolariev, tolarske naložbe v domaä valuti, medtem ko pa 88,2 milijarde tolarjev. Jaso v metodologiji naših agre- nuarja se je denarni agregat gatov obveznosti v tuji valuti Mz povečal le za 1,8 milijar- vključene v agregat M3), de tolarjev zaradi neto odku- • obravnava denarno nev- pov na trgih tujega denarja tralnega sektorja (v harmonizira nih agregatih je centralna vlada obravnavana kot in za 29,5 milijarde tolarjev zaradi tolarskih naložb. V februarju se trend skromnih denarno nevtralru sektor) in tolarskih naložb In skrom-• vključitev delnic in/ali nih neto odkupov na trgih točk odprtih investicijskih tujega denarja nadaljuje. Nadaljuje pa se tudi dokaj močna kreditna aktivnost. Prirast skladov denarnega trga (ki jih v Sloveniji ni) v harmoni- zirani M3. naložb domačih bank je v Harmonizirani denarni drugem četrtietju 2004 zna- agregati so opredeljeni takole: šal 160,9 milijarde tolarjev, v zadnjem četrtletju pa 152,5 Tabela 1: Nekateri kazale) denarnega sistema v Sloveniji (v mio SIT) v.r: vntnik. Banb sioven N ž o Kartuzija Pieterje oz. Prwto-la presvete Trojice, danes edina živeča kartuzija na Sloven- " skem, je biJa ustanovljena leta tov celo poslabšalo. Ljubljan-1403, najnujnejša poslopja za ski kolegi? jim je očital raz- delovanje, pa so bila verjetno ustanovljena do leta 1407, ko je grof Herman 11. Cäjski izdal ustanovno listino. sipno življenje in premalo nadzora nad delom in obveznostmi podložnikov. Z uki- prenesli vse premičnine iz kartuzije pri Nancyju, opravo za cerkev, knjižnico, umetniške slike in celo cerkveni zvon. Prvi menihi so katere izvira velika duhovna svoboda in pluralizem. Samotno življenje v celici je čas, ko se menih popolnoma odpre Bogu in postane svo- nitvijo jezuitskega reda 21. bili pretežno francosko go- jevrsten Kristusov ujetnik in Celjani so bili vse do iz- julija 1773 je pletersko posest voreči, prvi Slovenec je med njegov sotrpin. Eno od me- umrtja dmžine, leta 145 ö, veliki dobrotniki samostana. prevzela uprava novousta- brate stopil leta 1906 Ber- niških načel je "Moli in de- novljenega gospostva Pleter- nard Gregorec, prvi sloven- ioj7" Vse, kar menihi pridela- ravno tako številni svetni ve- je, ki pa jo tudi ni uspela ski pater je bil Ferdinand jo na posestvu in Česar ne likaši. Po stotih letih delova- upravljati z dobičkom, zato Stadler. Po drugi svetovni porabijo sami, predelajo v nja je imela kartuzija, kakor so jo leta 1S38 na diažbi pro- vojni je veČina tujih patrov končni izdelek za trg. Eno lahko preberemo v urbarju daii baronu Juriju Adoiiu pl. morala zapustiti Pleterje, najbolj cenjenih izdelkov je leta 1507, v svoji posesti več Borschu, njegovi dediči pa velik del posesti je bil nado- vino; cviček, sivi pinot, laški kot 400 kmetij in 600 vino- leta 1S99 kartuziji Grand naliziran, Naklonjenost sa- rizling, Pridelujejo sadje, ga gradov. V prvi polovici 16. Chartreuse - Veliki kartuziji mostana do Osvobodilne predelujejo v žganja, likerje, po ustanovitvi novega redu, stoletja je bilo precej posesti neznanega W bi povezoval puSČavnlke in izgubljene v korist prebežni- pri Grenoblu. Samostanske stavbe so bile slabo vzdiževa- fronte med vojno je pripo- grenčico. Znamenita je Ple-mogla, da se je kartuzija terska vüjamovka. Izdelujejo se posvečal kontemplaciji. kov-Uskokov, ki jih je dežd- ne, zato so jih podrli in na kljub enostrankarskemu re- in prodajajo Čebelje izdelke sveta, le SvetiBrunosejerodUoko- ni knez naselil na posesti, njihovem mestu zgradili v le- Žimu ohranila. i-i n ^^ ^ Kolnu. Po kon- Turška pustošenja, reforma- tih 1900 -1904 novo kartuzi- ^VOne 1 elKO. Čanem šolanju je postal ka- dja in neugodne gospodar- jo, ki dduje Se danes. ter ekološka sredstva za var-Duhovno izhodišče kartu- stvo jablan in vinske trte. zijancev so v 3. in 4. stoletju Vse produkte tržijo pod bla- nonik v Reimsa Iz ljubezni ske razmere v 16. stole^u so Pri oblasteh je dovoljenje začrtali egipčanski puščavni- govno znamko Pleter. Menihov do Boga je zapustil cerkveno drastično zdesetkale skup- za vrnitev kartuzijanov v Ple- ki. Puščavniško življenje je samih, napredovanje in postal menih. "Toda čeprav je bil doma v vseh vedah, učen in O katerih zdo premožen, je vse preži Razstava je enkraten spre- nost pleterskih kartuzijanov. terje izposloval škof Anton odgovor na religiozno izku- hod skozi zgodovino in tradi-ätevilo menihov se je zmanj« Bonaventura Jeglič, saj naj bi stvo meje smrti in niča. Čla- djo kartuzijancev. Avtor do-ševalo, zalo je Velika kartuzi» bili kartuzijani koristni "ne ni skupnosti živijo v indivi- kumentamih fotografij, ki ja v Pleterje pošiljala menihe le na duhovnem področju za- dualnih bivalnih prostorih, nam pokažejo delček nam ral zaradi Kristusa, sledil je iz Frandje in Italije. razstava govon, golemu Kristusu in samota Leta 2593 je kartuzijo doga je sprejela s številnimi bim v najem protestant Karel Jurič, v letu 1595 pa je bila po radi njihove molitve, ampak povezujejo pa jih površine učend." (Citirano: Zbornik: Redovništvo na Sbvenskem tudi na socialnem in gospodarskem, s posvečanjem znanstvenemu delu in de- malega križnega hodnika. neznanega sveta, je Zvone Pelko. Menihov samih, o ka- na odprtju ne DO, kaitl to D1 I. Benediktind, Kartuzijani, zuiti in kartuzijani pleterska (Citirano: Kartuzija Pleterje Hollenstein, prizemljeno Skupno življenje z bogosluž- terih razstava govori, na odjem in puščavništvo omogo- prtju ne bo, kajti to bi bilo v sklenitvi sporazuma med je- lom ljubezni do bližnjega." Čata, kot pravi pater Janez nasprotju s pravili njihovega reda. Razstava tudi nikdar ni Cistercijani; Pleterje, Stična, posest izročena jezuitskemu 600/100 - Vtihoti in samoti duhovnost, ki obvaruje kar- stala v Pleterjah, kajti po re- V , ^jo.eaukjaju, < «wvci v s/^ v»*«.* / vfaM UM». • < bilo v nasprotju 19S4; str. 90). Moč protesta kolegiju v Ljubljani. To leto , proti zgodnjesrednjeveškim vdja za leto prenehanja "sta s pravili obrncam življenja se je izra- re" Pleterske kartuzije. njihovega reda. najti Boga: razstavni katalog; Novo mesto, ZVKD, OE Novo mesto, 2004). tuzijana pred melanholijo in dovniSkem pravilu 29/18 ne naveličanostjo- Skupno živ- prirejajo ali gradijo objektov, ljenje oblikuje liturgija, sa- ki bi privabljale tujce in s tem žala v ideji uboštva. Ni jim zadostovalo le osebno uboš- Gospodarsko stanje pleter- Zaradi sekularizadje Cerk- motarsko pa notranja moli- motili njihov mir. > 1 skih posesti se je za čas jezui' ve v Franciji, so v Pleterje tev in meditadjav samoti, iz /n to je trtha spoštovatil 1 6 GORENJSKI Gü\S petek, 24. junija 2005 GLASOVA PREJA Razgledi Slovenski vojaki in častniki so bili povsod, kjer so se boriJi, v zmagovitih in poraženih armadah, hrabri vojaki in poveljnild. / genera i in admira Leon RUDnik KoSNfEK venski vojaški samozavesti. * ....................................... v slavo Gorenjske in Gorenj- je bil sposoben ane Potočar • Lazar (1919 • 1998) je bil edini Slovenec Generalmajor v pokoju cev moram povedati, da je bil na položaju načebiika gene-Marian F. Kranjc, ki se je za* prvi doslej ugotovljerü gene- ralštaba Jugoslovanske Ijiid« vem seznamu tudi vojni zlo- nerala sem povabil njegove-6nec Odillo Globocnig (Glo- ga vnuka Boruta, ki je pripeljal s seboj rudi mamo. Maistrovo hčerko. General Mais- boćnik), kakšna je bila usoda dveh Maistrovih sinov in in SDOŠtOVSn očetove službe rodil 15. ral slovenskega rodu Jernej ske armade, generalmajor kakšen je bil poveljnik slo- ter je bil leta 1922 sicer povi- ^ januarja leta 1935 v Kumano- Ba&aj, Jerajeviz Vopovelj.ge- Janez Slapar (1949) pa-je bil- venskih domobrancev gene- šan v divizij skega generala in oficir Hitro ie vem v Makedoniji, je Prlekiz neral Vojne krajine. Rodil se ' Sv. Jurija ob Šćavnici. Po je leta 1719, umrl pa leta napredoval do ^"^"^^ijl se je letlh 1954 do 1784 v gradu Lanšprež pri i 1957 šolal na Vojni akademi- Mirni, Morda je bil še kak- načelnik republiškega Štaba Teritorialne obrambe Slovenije," je pojasnil Marjan F. Kranjc. Brata Žemva naj bi ji kopenske vojske in kot Šen pred njim, vendar je bil bila pokopana v Celovcu. S ral Leon Rupnik. Zanj pravi- imenovan za kraljevega častjo. da je bQ zaveden Slovenec nega pribočnika in je bü za-in zagrizen pro ti komunist, radi upokojitve leta 1923 pri-Nekateri pa trdijo, da naj bi Nemcem izdal skrivnosti zadet. Sinova je vzgajal v jugoslovanskem duhu. Ker sla častnik služboval v različnih Basaj po dosedanjih ugoto- posredovanjem sedanjega obrambne linije, ki jo je gra- oba delovala proti Nemcem, krajih po nekdanji Jugoslavi- vitvah prvi. f II lAt i A iHAli^xr^l 1/1* I/ iri-t. n^c!i-> II mariborskega škofa dr, Fran- dil in se imenuje po njem. so ju v Trstu ujeli in poslali v generala. ji. Več let je deloval tudi v vojaški varnostni službi. Leta 1989 je bil v Bitoli v Makedo- Na naslovnid knjige o slo- ca Krambergerja, Kranjčeve- "Odillo Globocnig (1904 - taborišče. Oba sta preživela. Njegov osebni povišan v generalmajor- * lat/\ I'DcnAva na ca na venski vojaški inteligenci so slike generalov Blaža Žemve, Rudolfa Maistra, Franca ga sošolca, sta dva Slovenca 1945) j^ bil generaUajtnant Starejši sin se je umaknil v odkupila nekaj njune zapuš- nemške policije in višji SS Francijo, mlajši pa je bil ne-čine in jo rešila pred uniČ- vodja nemškega Wehrmach- kaj let po vojni pod nadzo- ja, leto kasneje pa se je na Rozmana - Staneta, Staneta enjem ali pozabo. Slovenci ta, Leta 1944 in 1945 je bil rem oblasti, nato pa je bil di- tajnik Kociper if"" ' * ško službo je zamen al z raz- PotoČarja in Janeza Slaparja. "Blasius Schemua ali Blaž smo imeli v avstrcK^ski voj- poveljnik vseh varnostnih sil rektor gradbenega podjetja v ski še nekaj pomembnih ge- v Julijski Krajini in tudi na Maiiboni. Otiod so se zsle- ie V SDOminill iskovalnlm delom in s pisa- Žemva (1856 • 1920) je bil v neralov in admiralov. Marjan Primorskem, Odgovoren je dovali po očetu. Bilisozaved- ' ^ njem študij in knjig z voja- letih 1911 in 1912 načelnik F. Kranjc je omenil brata za mnoge zločine, med nji- ni Slovenci, sinova pa sposo- Karia (1S26 • i88i) in Wie- mi mdi za tržaško Rižamo. bna vojaka. Trditev, da je bil izšla letos, ima naslov Slo- ba, kar je najvišji položaj, ki helma (VQjema) TegetthofFa Njegov oče Gustav je bil ba- divizijski general Leon Rup- ga je imel neki general slo- (1827 -1871). Viljem je bil vi- ron in feldmaišalpbročnik nik - Lav (1880 • 1946) nem- venskega rodu. Slovensko je ceadmiral in poveljnik gene- avstro-ogrske vojske. Bil je Ški vohun, zaenkrat ni doka- slabo govoril, vendar pravijo, ralštaba avstro-ogrske mor- zaveden Slovenec. Njegov zana. To trdim zato, ker sem napisal da ie ^^^ tematiko, zadnja, ki je avstro-ogrskega generalžta bil pošten do svojega naroda. venska vojaška inteligenca. Pri tem je uporabil tako imenovano "genetsko načelo" in uvrstil v knjigo tudi častnike, ki so Slovenci po materi. Avtor pravi, da je po genski teoriji vsaka polovica osebnosti enakopravna. Ženski geni naj bi bili geni pameti, moški pa geni lepote, lani je prvi v podlistku, ki ga je objavljal Gorenjski glas, obudil spomin na slavna generala avstro-ogrske vojske slovenskega rodu Blasiusa (Blaža) in lohanna (Janeza) Schem-ua (Žemva), Njun oče je bil iz Zgornjih Gonj. Zaradi slavnih gorjanskih rojakov je bila tokratna Glasova preja v Zgornjih Gorjah, med poslušalci pa je bil tudi zadnji potomec rodbine obeh generalov Peter Žemva z Bleda. Gost Glasove preje generalmajor Marjan F. Kranjc je na vprašanja njenega voditelja Miha Naglič pojasnil malo znani pojem vojaške in teligence. "Pojma vojaške inteligence v enciklopediji ni. Uporabil sem manj znani Sušnike v piiiočiiik o akadeniskiii vojaških poklicih iz leta 1932, po katerem spadajo v vojaško inteligenco čini od podčastnika naprej. V knjigo sem vključil častnike slovenskega rodu, ki so se šolali za poklic ali napredovali od n avadnega vojaka, brez ideoloških oznak ne glede, na kateri strani in v kateri armadi so se bori-i. Ugotovil sem, da so bili Slovenci izredno pogumni vojaki in Častniki in da je knjiga velik prispevek k slo- da je bü Slovencem in vsem južnim Slovanom naklo- narice, ki je pri Visu porazila rod izvira iz Tržiča. Sin pa je italijansko floto. Kari pa po- bil zelo ambiciozen in je tudi sam dolgo deloval v vojaški obveščevalni službi in sem njen. Zamenjan naj bi bil za- veljnik divizije in načelnik zato zašel na stranpoti, ki zbiral podatke tudi o tem, obveščevalnega oddelka generalštaba. radi zavlačevanja priprav na napad na Srbijo. General Rudolf Maister (1874 - 1934) je bil prvi slovenski general in yj^^ Clobočnika, je utrdil našo severno me)0. in Rupnika Franc Rozman • Slane (1912 • 1944) je bil prvi partizanski niso v Čast vojaku in častni- vendar nisem našel pisnih ku. Zavezniki so ga ujeli na dokazov, ki so v tem primeru Koroškem. Razglašen je bil za vojnega zločinca. Življenje je končal s samomorom. General Rudolf Maister edini verodostojni. Morda so skrivnosti še v arhivih. Fenomen Leona Rupnika bo treba Se raziskati. Imamo sicer Miha Naglič je generalma- (1874 -1934) je imel hčerko knjigo o Rupnikov procesu. general s Činom generallajt- jorja Marjana F. Kranjca in dva sinova. Na lansko po-nanta. Generalpolkovnik St- spraševal, zakaj je na njego- častitev 70-letnice rojstva ge- vendar na zaslišanjih in procesih lahko obtoženec zaradi Vojaška odlikovanja, ki so jih nosili slavni slovenski generali, in uniformi generala Rudolfa Maistra in avstroogrskega generala slovenskega rodu Blaža Žemve, / f«»: rim cmi GOREN)SKI GUS petek, 24, junija 2005 17 GLASOVA PREJA Razgledi prisüe in strahu pred smrtjo prizna tudi tisto, česar ni storil. Jaz verjamem dokumentom, ki sem jih odkril v arhivih, Leon Rupnik je bil sposoben in spoštovan oficir. Hitro je napredoval do ^ina divizijskega generala. Njegov osebni tajnik Kociper je v spominih napisal, da je bil pošten do svojega naroda, da bi preprečil njegovo trpljenje, je sprejel tako imenovano taktično kolaboracijo, kar nasprotni strani ni bilo všeč in so ga razglasili za narodnega izdajalca. Vedel je, da večina zaposlenih v njegovem uradu, od šoferja do tajnice, sodeluje z Osvobodilno fronto, vendar ni ukrepal. Na koncu vojne so ga prepričevali, naj zbeži, vendar ni hotel. Pripravljen je bil umreti s svojimi fanti. Nočem peti slave Rupniku, ampak pripove- dujem o dejstvih. Tudi nje- Preje so se udeležili tudi generalmajor Alojz Zupane (prvi z leve), generalpofkovnik Ilija Radaković (peti z leve) in Z^IoŽIdH OrsflS Pri organizaciji Glasove preje so sodelovali Gorenjski Glas, Občina Bled, Gostišče Krčmar, Gorenjski muzej. Društvo za ohranjanje vojaške dediščine Kamerad in gov sin Vuk je bil sposoben kontraadmiral Marjan Pogačnik (prvi z desne). / t.«» doh poveljnik. Rupnikova usoda je v tem, da je bil figura v prejšnja oblast zamerila, daje upljividostaiojugoslovanskih Ijati zahtevne teste. Uvedbo Nemci napadli Rusijo, ven- Trade okupaci}ski upravi. Kociper s silo zatrl vojaški upor v Ma- oficirjev, ker niso bili ^veza- testiranja sem predlagal tudi dar mu Stalin ni verjel, saj GrOSUnlie mftp. f^a nai hi hila Hnm/^. rihfini in vel^l «treliati na de- ni s nartiio. čenravso bili izob- direktorju .Slovannhvp'i- i^ nreH tpm <3rtdpl/^val in r^ ) ' piše, da naj bi bila domobranska prisega, ki jo je bral nemški SS oficir in v sloven- riboru in velel streljati na de-rhonstiante. AdmiraJ Stane nispartijo.čepravsobiliizob- direktorju Slovenske obveS- je pred teni sodeloval in raženi in sposobni. Tudi fu- Sevalno varnostne agencija podpisoval sporazume z 'W In lltlirneni Brovet je na pogajanjih na goslovanska armada ni bila (Sova) gene ral podpol kovni- Nemci, Andrej Kobal je po ščino prevajal domobranski Brionih kot predstavnik zvez- navdušena nad oficirji, ki so ku dr. Iztoku Podbregarju nalogu znanega ameriškega nrncrrami i QH prevajalec, izsiljena in več- nih oblasti popuščal Sloveniji bili v begunstvu ali so se Šola- in načelniku generalštaba obveščevalca Donovana pri- a o krat spremenjena. Na koncu in prispeval k mirnemu raz- li v Sovjetski zvezi ali na Za- Slovenske vojske general- šel na Balkan, kjer je poma- SodeloVali je bila napisana po nareku pletu pogajanj o samostojno- hodu, saj naj bi bili vsi po vr- majorju Ladislavu Lipiču. gal organizirati odporniško nemškega SS generala sti Slovenije. Tega marsikdo v sti vohuni. Tudi v teritorialni Znanje je osnova, ki ga je gibanje. Bil je med ustano- npvski zbor Rössenerja. Kociper trdi, da Sloveniji ne ve. General Kon- obrambi Slovenije in kasneje treba dopolniti s prakso. Po vitelji Cie in inštruktor tu- ^ je biJa na slovesnosti prisege rad Kolšek pa ni spoštoval Slovenski vojski je bil odpor mojem so bili najboljši slo- jih obveščevalnih siužb. Če- postavljena tudi slovenska ukaza tedanjega načelruka ge- do oficirjev ILA. Na Hrva- venski obveščevalci Andrej prav nimam podatkov, do- zastava. Krivični do generala Kolška in admirala Broveta neralštaba JLAAdžicaonapo- škem je Tudjman vključil več- Kobal, brigadni general Via- mnevam, da je Balkan tudi titvi treh divizij iz Srbije nad ino visokih častnikov JLA v dimir Vauhnik in losip Ko- danes prestreljen z obveŠČe-Slovenijo in polkovnika Baji- novo hrvaško vojsko, ki je tudi piniČ. Kopinič, ki je bil 10- valnimi službarru, ki nikdar ča, naj letala 31. junija napadejo Slovenijo in Ljubljano zrav- po njihov) zaslugi zmagala. Podobno so ravnali tudi v "Tako kot vlogo Rupnika najo z zemljo, kot so Angleži Makedoniji, bo šele prihodnost ocenila in Američani ra koncu druge tudi delovanje nekaterih slo- svetovne vojne storili z nem- Obveščevalci berejo venskih Častnikov v Jugoslo- Skim mestom Dresden. Edi- časopise jen v Beli krajini, je bil jugoslovanski agent Kominteme in je bil v tem odnosu nad Titom» saj je imel on neposredne zveze s Stalinom. ne mirujejo. Se pa spreminjajo metode njihovega dela. Američani so že pred 20 leti ugotovili, da je te- Anm^rf^ in melj delovanja agentur le- 111 Gorjanski fantje, Tomaž Bregant, Tratovc po vanski ljudski armadi, na pri- no pokojni mariborski škof Vladimir Vauhnik je bil vo- galno zbiranje podatkov iz hänTlOHikar mer generalpolkovnika Konrada Kolška in admirala Sta* Vekoslav Grmič je izrekel Kaj pa vojaški obve^evald jaški ataše Kraljevine Jugos- knjig, časopisov in drugih spoštovanje do tega dejanja in protiobveščevaki. Kdo je lavije v Berlinu, kjer je imel zelo dobre zveze in ie oseb- javnih virov, ki jih potem sistematično, znanstveno an- Matija Bregant nislava Broveta. V knjigi BaJ- generala/' je povedal general- največji slovenski obveŠČeva- no poznal maršala Göringa, alizirajo. Okrog 95 odstot-kanski vojaški poligon sem major Marjan F, Kranjc Po- lec, je generalmajorja Marja- poveljnika nemškega letal- kov obveščevalnih podatkov leta 1998 zapisal, da bo Slove- veda! je,da sobile vzgodovini na F. Kranjca vprašal Miha stva, ki je Vauhniku zaupal, je zbranih m ta način in le še 5 odstotkov s tajnimi pri-sluš kovalnimi in obveščeval- nija obema enkrat postavila vojske vedno nezaupljive do Naglič. spomenik tako, kot ga je Mai- vojakov in častnikov, ki so pristni äde po spoznanju njego- šli od drugod. Na Balkanu so "V obveščevalnih in protiobveščevalnih službah mora - kdaj bo Nemčija napadla Jugoslavijo, vendar mu v Beogradu niso verjeU. Do- nimi viri. Danes se spreje- ve veličine. Čeprav je skupaj s v času Avstro-Ogrske sloven- jo delati sposobni ljudje. Na življal je usodo znamenite- majo pomembne odločitve v škofom Slomškom ubranil našo severno mejo, mu je ske vojake in častnike klicali Švabi". Partizani so bili neza- Šolanju za obveščevalce v ga vohuna Sorgeja, ki je na izoliranih, ozkih in tesno za-Pančevu smo morali oprav- Japonskem zvedel, da bodo prtili krogih in prostorih." Vprašanja in odgovor B^dan Šanca je spraševal nem članstvu častnikov v odškodnino. Vse njihove po- gačne. Vojaki bodo samo svoj poklic in smo vedno po imenih vojnih ladij. Marjan F. Kranjc mu je pojasnil, da so v avstro-ogrski mornarici vojne ladje imenovali po komunistični partiji, o poznavanju mednarodnih konvendj o ravnanju z ujetniki Ln ranjenci in o različ- bude so bile doslej zavmje- specialisti na orožjih, druge ostali Slovenci, zato nam ne. Zoran Klemenčič je po- ravni bojevanja pa bodo po- glede tega nihče ne more vedal, da bomo v prihodnje tekale drugje. Upokojeni ničesar očitati, je dejal. Ge- 0 slovenski vojaški inteli- kontraadmiral Marjan Po- nerala Mladica, ki je službo- admiralih. V prvi Jugoslaviji nih prisegah, ki so jih Slo- genci vedno težje govorili, gačnik, rojen v Kamni Gori- val nekaj Časa v njegovem so imele vojne ladje imena venci izrekli v bivši Jugosla- Tudi za obrambo bomo po- ci, je pojasnil, da je general- poveljstvu v Pulju in je po- mest, v bivši Jugoslaviji pa viji, ki bi jih moral državni tiebovali predvsem nacio- po gorah in rekah. zbor posebej preklicati, sicer nalno inteligenco, ki hoče štab JLA julija 1991 odvezal vse slovenske Častnike in stal general po upokojitvi generala Marjana F, Kranj- Danljel MalenŠek, Vilo- nas bodo še naprej imeli za biti v svoji dejavnosti svo- podčastnike prisege in jim ca, in generala Gotovino tei 'nir Gros in Stanislav Kiep "cestne razbojnike", pa tudi bodna in neodvisna. Marjan dal na voljo odhod ali nadalj- njima podobne, ki so se šli so spraševaH o izobraževa- v nasledstvenih pogajanjih F. Kranjc je prepričan, da nje delovanje v jLA. Sloven- umazano vojno, ne Šteje nju častnikov v JLA, o obvez- nima pravice zahtevati vojno bodo prihodnje vojne dru- ci smo pošteno opravljali med vojaško inteligenco- i8 GORENJSKI GLAS petek, 24. junija 2005 USODE GODOVI Razgledi Janez je celo življenje hrepenel po ljubezni, vendar mu usoda ni bila naklonjena. ne pozna meja Večerov, ko sta m.unamikiavčić odšla spat, se je začel b Lt ti Ko mu je roka kar sama zašla na njeno stran postelje, jo je ponavadi grobo zavrnila. Čepa Vrnitev iz vojske je büa za Janeza poseben šok. Težko se je bilo spet navaditi na vsakdanje življenje, ki je prinašalo povsem drug ritem. Ko je čez dva meseca odšel k vojakom Se njegov brat, je ostal na domačiji sam. "Tedaj pa so začeli na vrata trkati miličniki» vsak dan je kdo prišel» in me vabiti v svoje vrste. Kljub temu da mi je pamet govorila, da še zdaleč nisem primeren za tako službo, sem končno pristal. Edina dobra stvar, ki sem jo se muje le tmelodt^a, sobiliWjuäod sreča je bila spet na moji ca, oni pa gospodje. Prenoä-strani. Povsem slučajno sre- li smo kraljevsko. Pri druži' čam Jožeta, s katerim sva ni, ki nas je vzela pod streho, 50 bili begati, pa to še ni bilo vse. Imeli so tudi izredno bila skupaj pri vojakih, ki mi je potem pomagal prebrodit) najbolj kritični mesec," se lepo hčer, ki me je zajahk "Smučarski čevlji so zelo razvoj. Posledica so izdelki, ki velikokrat presenetijo in doživij o pohvale. Za smučarski čevelj "Be3" sta zlato pri- specifičen proizvod, kjer se znanje prejSnji teden prejela je najbrž uveljaviti nov proiz-Robert Križnar, vodja razvoja vod z uveljavljeno blagovno športnega programa in velik znamko, saj jih kupci tudi Robert Križnar/^«® Iportni navdušenec, in Oton lažje sprejmejo. V okviru Žakelj, vodja razvoja kon- otroškega smučarskega pro- strukcije, ki se rajši kot s športom ukvarja s tehniko. Oba 2irovca, a tako različna po razmišljanju, da sta lahko skupaj ustvarila zelo zanimiv smučarski čevelj. Tako zanimiv, da bi lahko povzročil re- grama smo sicer poznanj, a še vedno AJpina potrebuje nekaj več Časa za predstavitev novega proizvoda. Trženje proizvoda se v okviru zmožnosti začne Že z njegovim razvojem, danes pa školjke se spreminja njen volumen. Enostavno vložek zavrtimo za 180 stopinj in ga damo v drug čevelj. Čevelj "Malce dražji je. saj je tu vgrajene veliko novega znanja in tehnologije. A hkrati vemo, da smo nare- tako dalj Časa služi smučar- dili čevelj skozi tehnološko ju, kar je pri mladih smučar- zahtevnejši postopek. Tak-jih, ki jim noga raste hitreje šne novosti se vedno poželo pomembno. Vsaj za tri znajo na ceni." volucijo v smučanju, kot jo je predstavlja delček skupne sezone. smučka s poudarjenim proizvodnje." stranskim lokom. Zakaj je ta otroški čevelj tako revolucionaren, pa v pogovoru z njima, ki je potekal v prostorih Zakaj je Be^ tako revolucionaren? "Vsi smučarski čevlji ima- Ali vse te novosti ne izničujejo dobrih lastnosti smučanja? Ali laiiko pričakujemo takšen smučarski Čevelj tudi za odrasle? "Ideje ze imamo. Hitro "Po informacijah, ki smo lahko pridemo do rešitev, žirovske Alpine, (na vpraša- jo mehki del, tisti, ki se pre- jih dobili od kupcev in iz na- ki pa niso veČ v naši dome- nja sta odgovarjala skupaj} gita nekje v predelu gležnja, ših testov, imamo samo po- ni. Upoštevati je potrebno Naš novi Čevelj pa je gibljiv v sprednjem delu. Koncept zitivne odzive, Preizkušali določene standarde, ki jih smo jih tudi odrasli in je bilo moramo izdelovalci smu- smučarskega Čevlja temelji vse v najlepšem redu, čeprav čarskih čevljev upoštevari. na usmerjanju sil, ki se je Čevelj namenjen otrokom Spodnji del čevlja je že dalj ustvarja jo med smuča n j em v in mladostnikom do Številke časa za vse enak, morda bi sprednji del stopala, kjer zu- 38. Pri smučarskih čevljih je morali novost razviti sku- nanja plastična Školjka z ob- zelo pomembno, komu je le- paj s proizvajalci vezi." liko sledi gibanju stopala, ta namenjen. Ni tako kot pri Tako smučar pridobi več ob- avtomobilu» ko le laliko tako Kar nekajkrat se je že zgo- Čutka za teren, informacije fičo kot mercedes pripeljeta dilo, da so tuja podjetja za- gredo lažje do možganov. Mehki del tudi absorbira veliko vibradj, ki zaradi nerav-nega terena in hitrosti pridejo do čevlja in je tako lažje smučati." do določenega kraja. Če si nimive proizvode prevzeli, Icupiš, glede na svoje smu- prekopirali oziroma ukra- Čarsko znanje prezahteven dli. AJi obstajajo možnosti, čevelj, ne moreš smučati, da neko svetovno podjetje Zato je zelo pomembno» prevzame vašo idejo io tako kakšen je Čevelj, komu je na- izniči delo? menjen in kakšno je znanje "Ideja je pravzaprav pri- Katere so Še druge, postrao- uporabnika. Be} je Čevelj za šla od tujega partnerja, če- ške pridobitve? otroke in mladostnike, pred» lotna izvedba pa je bila na "Lažje je smučati, omogo- vsem za začetnike, bolj za- naši strani, Lahko bi rekel, Oton Žakelj / F«®; PeioM M M>\,n ^^ [^žje gibanje. S smučar- htevni pa potrebujejo trše da je bilonekaj ženarejene- skimi čevlji je ponavadi tež- čevlje. Naš smučarski čevelj ga, mi pa smo idejo nadgra- Pred tednom dni sta prejela ko hoditi. Be3 čevelj pa se namreč posnema naravno dili in ji vdahnili življenje. zlato priznanje za inovacijo spredaj prepogiba in je zato gibanje stopala, tako se iz- Res pa je, da takšne izvedbe Komisije za inovacije pri območni zbornici za Gorenjsko, in sicer za otroški in mladinski smučarski čevelj "Be3". Kaj vama pomeni takšno priznanje? gibanje veliko lažje. Vzvodi boljša kontrola in obvladova- nima nihče drug na svetu, čevlja so namreč tako zelo nje gibanje telesa med smu- Tako smo se odločili, ker drugačni. Hkrati pa se čevlji čanjem. Prenos sil preko enostavno zapenjajo, samo-vodljiv pokrov školjke zagotavlja enostavno obuvanje in smu6 na podlago je učinkovitejši." "Prav gotovo je to potrdi- s^uvanje, hlcrati pa so prsti tev, da nisva delala "zastonj", vedno topli. S pomočjo pla- smo pomemben proizvajalec otroških smučarskih čevljev, kako se bo pa novost prijela ... Tudi smuči s Ali je zaradi vseh novosti poudarjenim stranskim lo-takšen smučarski Čevelj kom so se prijele šele po To pomeni, da so tudi drugi stičnega dela v notranjosti dražji od običajnih? neka) letih." ■ Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti ie svet« KD Prvi izbor, V2d;emni sklad deiniiKrh skladov Vlagajte v najboljše svetovne delnffke sk/adel rm^finSm poMeifc« d» f^etlM rM a m: 04 2381196 KD V Slovenijo prihaja Hofer Avstrijska družba bo prve trgovine pri nas odprla že letos. V Lukovici osrednji logistični center. Jasna Pamdin Lukovica - Na slovenski potrošniški trs Že z letošnjim centra, ki ga bomo zgradili pri Lukovici/' je o načrtih na slovenskem trgu na ne» davni tiskovni konferenci letom prihaja nov trgovec, spregovoril direktor podjet-avstrijsko podjetje Hofer, ki ja Helmut Schodl ter poudaril, da njihovo podjetje v Sloveniji zaposluje večinoma Slovence ter da bo tako si je za center svojega poslovanja v Sloveniji izbralo Poslovno cono Želodnik v občini Lukovica. Na dobrih tudi v nadaljevanju. Med 13 ha zazidljivih površin v prvimi trgovskimi centri, ki t.i. Prevojskih gmajnah, jih bo Hofer odprl Še letos, bodo do konca leta 2007 bo tudi en na Gorenjskem zgradili velikansko distribu- in sicer v Radovljici, cijsko skladišče za živila z lastno avtopralnico in ben- hodu novega cinskim servisom. "Prodor vidi tudi lukovški župan Mana slovenski trg sicer načrtujemo v dveh fazah. Že le- Izredno priložnost v pri- tej Kotnik, ki gradnjo centra opisuje kot naravi in ljudem tos bomo v večjih mestih prijazno investicijo. Če bo odprli nekaj naših trgovin, lokacijski načrt za območje ki jih bomo sprva oskrbova- poslovne cone sprejet in nali še iz našega avstrijskega črti investitorja izpolnjeni, centra. Že Čez dve leti pa se občini Lukovica že kmalu bomo vse trgovine, ki jih bo obeta vsaj 200 novih delo-Sloveniji predvidoma vnih mest. razvoj infi^struk-okrog 80, oskrbovali iz ture ter pomemben gospo-osrednjega logističnega darskl razvoj. I 1.000.000 srr s 30 minut + darilo ' www.nlb.si Ijublianska banka Ne čakajte na maj, uresničite si že zdaj. KREDITI Z ZNIŽANO OBRESTNO MERO, DEPOZm Z ZVfŠANO OBRESTNO MERO. . Ogl&sit« sc v eni umeke in rinjge k SÖ obratno mero. C« pa imaie prihranke, lahko sedaj 12 Za vrzavo v obliki ^ih 5n i\i. Tam z u^nej- dobite vfl^^ i. Iskonsilip sforittv. Deželna Banka Slovenije I>/fln4 IWbublj.vru. T0]H7j7 JCiO, infnrih. I novativn o fi nanciranje; 30% vrednosti vozila plačate ob nakupu (finančni irzing); 6 mesečni odlog pla6l (brez obresti); nizki mesečni obroki. 4J Avto Aktiv d.9.0.,C««ta v Mestni kOflSBa, 1000 LiuDljana, 031 SO, Avto Aktiv P5C 7rTin.gu0lidnskacesl9 24.l236Trzin,i9l.01 560 Sa 00, Avto Aktiv d.o.o., PE Maribor, 2e0feb&ka cesta 3d, SOCND Uaabot, lel.: O? 46 01 000. Avte Mottv d.o.b,, PE Kop«r,ST7ia^ c«sia 2.5000 Kooof, (e^^ 05 625 03 33; S«lm«r d.o.o.. U^Dorsk» 119,3000 Ceire, iev. 03 42 44 000. Makoma d.e.o., 6r^ijin 3.6000 Novo mesto, tel: 07 3934 215. Avte SelMtd.e.o., ces(a Krofnberk, 5000 Goncd. tel.: 05 330 60 60. A LEASING Vai finančni partner Sparkassen Leasirtg, dnj2t>a za fir>arcIrsnje, d.o.o., Ounajska 63, LuUiartd. lel.: 01 309 23 80 Kmalu mlečni konzordj Pogajanja o odkupni ceni mleka med Ljubljanskimi mlekarnami in pogajalsko skupino kmetijskih zadrug naj bi bila končana do poletja Matiaž Gr£GOrjč pred poletnimi dopusti, saj se sicer lahko zgodi, da bodo pridelovalci in zadruge iskali mlečne poti v smeti tujine. Da se tü že dogaja, je potrdil Emil Petemel, direktor Kmetij sko gozdarske zadruge Sava iz Lesc. Po odpovedi p<^odbc Ljubljanskih mlekarn, so se na leško zadrugo obrnile tudi zadmge s Štajerskega in Koroškega. LeŠČani namreč svoje mleko že od marca izvažajo v mlekamo v italij anski Vero-ni, od začetnih 50.000 pa so zdaj količino že povečali na 75.000 litrov dnevno. Peter-nel zatrjuje, da so vsa pogodbena določila v celoti izpolnjena, vključno s pbälom, prav tako imajo v pc^odbi zapisano najnižjo odkupno ceno. Si-težko ^povedati, kakina naj cer pa naj bi kmalu zaživel bi bila cena, ki bi jim ustreza- tudi konzorcij, ki bo združil načelno pa sprejemajo zadruge s skupaj okoli M edtem v pogajal ski skupin i predlog predsednika uprave 240.000 litri mleka dnevno pričakujejo, da se bodo poga- Matjaža Vehovca, da bi ceno namenjenega odkupu, kar je janja o odkupni ceni mleka usklajevaU bolj pogosto. V približno 30 odstotkov mleka, nadaljevala, vendar je po Str- pogajalski skupini upajo, da ki ga odkupijo Ljubljanske garjevih besedah trenutno bodo pogajanja končana še mlekarne. Ljubljana - Po odpovedi pogodb z dobavitelji, ki so ga v Ljubljanskih mlekarnah sprožili sredi prejšnjega tedna, so se nekateri pridelovaJ-d in kmetijske zadruge 5p>et bolj množično začeli zanimati za izvoz mleka v tujino. Ljubljanske mlekame so namreč enostransko odpovedale pogodbe, pr' Čemer niso upoštevale pogodbenih določil, trdijo v pogajalski skupini kmetijskih zadrug dobaviteljic. Kol je pravi vodja pogajalske skupine lože St^r, je še vedno aktualna tudi tožba zadrug proti Ljubljanskim mlekarnam zaradi kršitve v zvezi z odkupnimi cenami, ki se d<^iajo že od februarja. Tožba je v pripravi, odlo-Ütve, kdaj bo vložena, Še ni. » GORENJSKI OAS petek, 24. junija 2003 23 i poravn Upniki pristali na petinsko poravnavo, lastnik krivi davkarijo. ŠTIFAK 2AÄCI bilnih stroškov ter spiošni sla* bili upniki poplačanih 20 od- Dejavnost se je izredno hitro ....................................... bi plačilni disciplini naročni- stotkov svojih terjatev v roku širila, odprU so svoje poslo- Kraoj-V petek je bü na stečaj- kov, ki je vplivala na likvid» enega leta. Skupna vrednost valnice v Laškem, Novem nem oddelku Okrožnega so- nostne težave. Ko so ugotovili terjatev znaša 423 milijonov dišča v Kranju narok za prisi]- slabšanje poslovnwa rezulta- tolarjev» pri čemer je za 1,7 mestu, Ljubljani, Izoli in Mariboru. Danes sta zakonca no poravnavo ti^ovske družbe IKA d.o.o. Žiji, katere \ista- ta, so začeli zniževati Jtevüo niilijona tolarjev privilegira- Mrak lastnika vrste podjetij, zaposlenih, ki se je v letu nih terjatev zaposlenih {ena znana tudi po tem, da veliko novitelja in lastnika sta zakon- 2004 zmanjšalo od 42 na 10, neizplačana plača). Med ter- gradita - tudi nov poslovno ca Lado in Mojca Mrak. IKA tako da se je prodajna realiza- jatvami je tudi terjatev Davč- prodajni center v Žireh, pri je lani poslovala s skoraj 140 dja na zaposlenega poveč^ nega urada, ki pa ji upnik v čemer imata tudi nekaj težav milijoni tolaiiev i^^ibe, kljub za polovico, vendar je dodana pritožbenem postopku opo- z dovoljenji in sporov z obči- temu da so prodajo povečali za 32 odstotkov. V sodišču predloženem načrtu finančne leto poprej, reorganizacije negativni po- vrednost kl|ub temu padala na samo Četrtino vrednosti reka. Sklep o prisilni porav- no glede plačila komunalnih navi še ni pravnomočen. prispevkov. Ko smo poklicali Na spletnih straneh [KA Lada Mraka, ta ni želel prisil Kot nam je povedal prisilni d.0.0. lahko preberemo» da ne poravnave posebej ko-slovni rezultat pripisujqo zni- upravitelj Vdjko Jan, odvet- sta družbo za trgovino na mentirati, opozoril je le, daje žanju prodajne marte, kot po- nik iz škofje Loke, je v petek djobno in debelo z ogrevalno pc^avitni vzrok za slab polo- sledice povečanja konkurence na sodišču 5 skoraj 70 od- in vodovodno tehniko zakon-(pogosto tudi nelojalne) na stotki glasov upnikov bil iz* ca Mrak ustanovila v letu trgu: previsokim stroškom dela in ostalih fiksnih in varia- glasovan sklep o prisilni po- 1090 kot prvo tovrstno pri- Žaj IKE sporna davčna odločba in dejstvo, da pritožba po naSem sistemu ne zadrži ravnavi, pri čemer naj bi do- vatno trgovino v Jugoslaviji, njene izvršitve. BSCUNJE NACOft€N}SKEM Elanov A Sport v stečaj v ponedeljek je bil na kranj-skem okrožnem sodiŠČu okiican stečaj begunjske družbe A Sport, trgovskega podjetja skupine Elan. Kot je medijem pojasnil predsednik uprave Skimarja, večinskega lastnika Elana in Elan Ataca. pod katerim de luje tudi A Sport, Tevž Tav čaf, je razlog za stečaj pred vsem slabo vodenje družbe Tako naj bi bila slabo izdela na strategija družbe in dolo čene slabe prodajne lokaci je, poleg tega pa naj b^ stečaju botrovala tudi premalo kapitala in premalo znanja. V osmih prodajalnah A Sporta v Slovenrii bo delo izgubi- lo $0 zaposlenih. Trgovine so od ponedeljka zaradi inventure, ki naj bi bila končana v sredo, že zaprte. O prihodnosti prodajaln pa bo nato odločal stečajni upravitelj Brane Corše. Ostala naj bi le Elanova tovarniška prodajalna, kot je bila to tudi že v preteklosti. S. Ž. V Obrtni zbornici so za obvezno članstvo Predstavniki obrtnikov ministra Vizjaka seznanili s predlogom bodoče zbornične organiziranosti. STIFAN ŽARGI povežejo v svojo Zbornico Takšna zbornična stališča ..............................................................................obrti in podjetništva (ZOP), potrjujejo tudi rezultati jav- Ljubljana - Kot so sporočili iz katera bo glavni poudarek nomnenjske raziskave, ki ka- Obrtne zboinice Slovenije, namenjala zagotavljanju ne- žejo» da so člani obrtne zbor- so predstavniki obrtnikov s posrednih interesov äanov, nice še naprej pripravljeni predsednikom OZS Mirosla- velika podjetja pa naj se po- plačevati Članarino, saj se vom Kluiiom na čelu v sredo vežejo v Zbornico industrije zelo dobro zavedajo pomena obiskali ministra za gospo- in trgovine (ZJT). Obrtna zbornice, njenega ključnega darstvo mag. Andreja Vizja» ka in ga seznanili s pogledi zbornica zagovarja stališče, da tudi nova zbornica ohrani vpliva na zakonodajo in oblikovanje ugodnejšega okolja in stališ6 skupščine OZS na obvezno Članstvo in obvezno za uspešno poslovanje majh« zelo aktualno vprašanje zbornične organiziranosti. plačevanje članskega prispevka. Le obvezno članstvo nih podjetij in obrti. O predlogu bodoče zbornične orga* niziranosti bodo obrtniki do Predlagajo dvotimi model namreč lahko zagotavlja ve-organiziranosti gospodar- rodostojnost dela zbornice 10. septembra letos izvedli široko in poglobij eno razpravo v vseh 62 območnih obrt- stva, ki temelji na Lizbonski ter njeno strokovnost in ob- strategiji, ki vidi prihodnost v inovacijah, spodbujanju pod- jektivnost, kar je bistvo zbornične neodvisnosti. V večini nih zbornicah in strokov- jetniStva in razvoju malega dilav EU, ki so naše po- nih sekcijah, zaključke te pa gospodarstva. Zato obrtna membne gospodarske part- upoštevali pri nadaljnjem zbornica predlaga, da se interesi obrti in maiih podjetij nerice, je članstvo v zbornicah obvezno. oblikovanju predloga prihodnje organiziranosti. d.d. KRANJ VODNOGOSPODARSKO PODJETJE d.d. Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 KFmj objavlja na&iednja prosta delovna rri«$ta 1. GRADBENI DELOVODJA (m/ž) Pogoji: 'deiovodsKa sola - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesecev 2. STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (m/ž) Pogoji: * 1 leto delovnih izkušenj -vozniški izpit kat. C - poskusno delo 2 meseca 3. TESAR (m/2) Pogoji: * poklicna šola gradbene smeri * 1 leto delovnih izkušenj * poskusno delo 1 rnesec C>elovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanj za nedoločen čas. PfBŠemovo gledališče vabi K sodeKnrainju Glavni trg e 4000 Hsvi. S4Mr>lja Telebn uprave 04/2804900 Tele^ blagain« 04/20 10 200 Faks 04/2a049l0 ,corr www.presomcvMleda isc^.eom prodajalca / prodajalko vstopnic. Kanüfdat/-ka bo cdgovor9n/-na za komuniciranja 2 obiskovalci, prodajo vstopnic, vodenje obračunov tn sodelovanje pri dn>gih opravilih v rvezi 9 oo&fedovanjem Informacij in Pogoji: ^iriletna srednja sola. ^ leto deiovnih izkušenj, dobro obvladanje Oela z računalnikom. Od kanddalK in Karxjidatov pričakujemo dobra kornunikadjske lastnosti. veselje do dela z n oripravtlenost na čobraževanje. Delo je honoran^o in poteka v dopoldanskem in večernem oasu. S kardioatom/kandidalko bofno sklenili DOOjemno pogodbo. Nastop dela 39. 8.2005. Prijave 2 dokazili o Izpolnjevanj u pogojev pošljite do vključno 1. 7, 2005 na nasJov: Prešernovo gioOB^šče Kranj (Priliva na razp'S) Glavni (rg 6. 4000 Kranj O bodo kandidati pisno obveščeni. LjUSgANA Novi razpisi za razvoj l2 Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so sporočili» da so objavljeni novi razpisi za spodbujanje razvojnih projektov. In sicer: javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka; javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v malih in srednje velikih podjetjih v letih 2005 in 200Č; javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2005 in javni razpis za spodbude tehnoloških centrov v letu 2005. Več informacij o razpisih je mogoče prebrati na spletni strani ministrstva. S. Ž. KRANj V vzajemne sklade NFD preko Gorenjske banke z Gorenjske banke so sporočili, da je na vseh 29 ekspoziturah te banke mogoče vpisovanje investicijskih kuponov v vzajemne sklade Nacionalne finančne družbe. Ta ima dva vzajemna sklada: NFD delniški vzajemni sklad in NFD ob-vezniSki vzajemni sklad, Gorenjska banka pa je eden od po» oblalčenih agentov NFD. Poleg vpisov v ekspoziturah banke nudijo v oddelku vrednostnih papirjev na sedežu banke tudi svetovanje borznih posrednikov. V času slabših donosov na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so naložbe v investicijske kupone vzajemnih skladov, ki vlagajo pretežno v vrednostne papirje na tujth trgih prav gotovo zanimive. Naložbe v vzajemne sklade so namenjene varčevalcem, ki želijo z dolgoročnim varčevanjem oplemenititi svoja sredstva, pri tem pa so pripravljeni sprejeti tudi določena tveganja. Doba varčevanja je sicer lahko različna vendar v banki kot primerni časovni horizont z varčevanje v vzajemnih skladih priporočajo vsaj nekaj let. Opozarjajo pa tudi, da naložba v vzajemni sklad ni bančna naložba in tudi ni vključena v sistem zajarričenih vlog. S. t. ALPĐOM, Inženiring, d.d. Cankarjeva 1 4240 Radovljica pO pooblastilu lastnika stanovanja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. d.o.o., Mata ulica S. Ljubljana objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje nepremičnine Trisobno stanovanje št. t3, v 4. nadstropju, na Trgu svobode 5. 4264 Bo^isnjska Bistrica, ki stoji na pare. št. 256/10» k.o. Bohinjska Bistrica» leto izgradnje 1971: Stanovanje obsega: sobo 13.71 m^, sobo 8,25 m^, sobo 15,62 m2, kuhinjo 9,50 m^ predsobo 10,16 m^, kopalnico z WC 5,23 m2. balkon 1-1,65 m? balkon 2-1.65 m^ In klet 4.81 m^ S pripadajočimi skupnimi deli; Skupna površina stanovanja je 70,58 m^. Izklicna cena stanovanja je 14.700.000,00 SIT: Naveder^a nepremičnina je naprodaj po nač Nepremičnina še ni vpisana v zemljiški knjigi POGOJI PRODAJE do začetka dražbe morajo dražitelji pooblaščencu predložrti overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme bit starej^ od 10 dni oz. potrdilo o državljanstvu za H- zlčne osebe: potrdilo o plačilu varščine v višini 10% izklicne cene nepre« mičnine, ki jo morajo dražiteljl vplačali na TTR Aipdom, dsd.. Radovljica Cankarjeva 1 it. 0000031130 Gorenjska banka,d.d. Kranj, Enota Radovljica dO dneva dražbe i namenom "Vplačilo varščine': z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz pn/ih dveb točk, se dra-žitelj Ukaže pred zače^m dražbe; če je ponudnik samo eden, ie stanovanje prodano za izklicno ceno: čestadvaafi več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, sta-novanje ni prodano, če eden ne zviša svoje ponudbe; najnižji znesek višanja cena je 50.000,00 sit; dražba fe končana, ko voditelj trikrat neuspešno ponovi Isto najvišjo ponudbo; uspelemu dražiteiiu se vplačana varščina vračuna v kupnino, nauspeiim pa brezobrestno vrne v 5 (petih) dneh po končani draž&i oziroma po obvestilu dražjtelja o številki njegovega transakcijskega računa; kupec mora skfenrti prodajno pogodbo s prodajalcem v 8 {osmih^ dneti po končani dražbi; način plačila kupnine bo določen s prodajno pogodbo, če to ne bo mogoče, se šteje, da je celotno kupnino potrebno plačati v 30 dneh po podpisu prodajne pogodbe; če kupec ne bo sklenil pn^dajne pogodbe in/aH plačal kupnine v postavljenem a)! dogovorjenem roku, se šteje, da odstopa od dražbe • nakupa, plačano varščino pa kot skesnn no obdrži prodajalec: davek na promet nepremičnin in vse druge stroške kot so zapfs pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo plača kupec. Javna dražba t>o v petek 6.7.2005 v se;nf sobi doižbe AIpdom, d.d.. Radovljica, Cankarjeva 1 z začetkom ob 11.00 uri. Vse Informacije o nepremičnini so na voljo pri Zdenki Dolar 04/537 4516 vsak dan od 8,00 do 10.00 ure. 1 24 HALO-HALO,KAZIPOT info@g-^s.si G0REN|SK1 GL\S torek, 24. junija 2005 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 H»roiil9 li obi«»0 »rejfmdm« m tdplonv l^i^u il «fbi« Foi^ovi I vKtdivru«? MM^ri dO M«i<đf ^(irTk« dO ' 1 C9ur;' C«i| o^'iuhr iti pongilb r rub^Vi InNwugcaiN ROZMAN BUS, Rozman janež, s.p., Lancovo 91, Radovljica TRST 50.6.; MADŽARSKE TOPLICE 4.7.00.7., 10.8.16.8; NOČNI GAROAUND • AKVALANO 27.6. Tel. I 531-S2-49 MET£OR, Cerklje, d.ox)., Stare c. 1,4207 Cerklje, tel.: 04/25 28 300,041/660658 CARDALANO 16. 7. 200S Obvestila o docodkm osjavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Slovesnosti ob dnevu državnosti jesenke • Občina Jesenice vds danes, v petek, 24. junija, ob >9.30 vabi v dvorano Gledališča Toneta Čufarja na osrednjo proslavo ob počastitvi dneva državnosti. Dob • Občina Domžale in KS Dob vabita na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti, ki bo v soboto, 25. junija, ob 20.30 pri spomeniku v parku pod MoČilnikom v Dobu. Kamnik • Na Glavnem trgu bo danes, 24. junija, ob 18. uri slovesnost, na kateri bo govornica Mojca Drčar Murko. Po slovesnosti bo nastopila skupina Vlharniki. Veselo bo tudi v soboto» ko bodo zbrane na Glavnem trgu zabavali Mambo Kingsl. Bled • Drevi ob 19. uri bo na Blejskem otoku osrednja prireditev ob praznovanju dneva državnosti. V kulturnem programu se bo s svojim 21. letnim koncertom predstavil Oktet Lip Bled, gost večera pa bo Kvartet Val. KUD Zasip, ki bo občinstvu zapel slovenske in dalmatinske narodne pesmi. Od 18. ure dalje naprej bodo izpod Vile Bled na otok brezplačno vozile pletne. Moravče - Osrednja slovesnost v občini Moravče bo danes, ob 21. uri v središču Moravč. Ob kulturnem programu bodo ob tej priložnosti odkrili spomenik Braniteljem slovenske samostojnosti. Kranjska Gora • KPD josip Lavtižar Kranjska Gora, Občina Kranjska Gora in LTO Kranjska Gora vabijo na prireditev ob 14, obletnici samostojne Slovenije in na otvoritev parka za Grand hotelom Prrsank, ki bo v petek, 24. junija, ob 20.30 ha Trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori. V primeru slabega vremena bo prireditev v Ljudskem domu. t Radovljica - Občina Radovljica vabi na osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti, ki bo jutri, v soboto, 25. junija, ob 19. uri pred lipo samostojnost? v Radovljici (na Gorenjski cesti) . Radovljica - Župnija Radovljica, KD Sotočje in Mlada Slovenija RO vas vabijo jutri na otvoritev obnovljenega atrija v Župnijskem domu in na praznovanje dneva državnosti. Ob 19.'uri bo sv. maša, ob 20. uri blagoslov atrija sledil bo kulturni program ter družabno srečanje. Kranj • Mestna občina Kranj vabi, da se udeležite prireditve, posvečene dnevu državnosti, ki bo danes, ob 20. url na Slovenskem trgu. Maša za domovino Kofce • 00 SDS Tržtč vabi k mali za domovino, ki bo jutri, ob 10. uri pri kapelici na Kofcah. Po maši bo družabno srečanje pri planinski koči na Kofcah. Dan kriških planincev Krtže • V nedeljo; 26. junija, vas PD Križe vabi na Kriško goro na Dan kriških planincev. Veselo srečanje se bo začelo ob 11. uri. Družabno srečanje Cozd Martuljek - PD Gozd Martuljek organizira družabno srečanje pri brunarici pri Ingotu, in sicer jutri, v soboto, 25-junija, z začetkom ob 14. uri. Člani društva se lahko udeležite tudi pohoda do Bivaka pod Špikom. Odhod bo ob 8. uri izpred penziona Špik 80 let PCD Bes niča Besnica • PGD Besnica vabi na praznovanje 8o-ietnice obstoja društva. Slavnostna prireditev bo v petek, 24., in v soboto, 25. junija, pri Gasilskem domu v Spodnji Besnici. Danes, ob 20. uri bo slavnostna seja UO. jutri ob 16. uri bo sektorska vaja, ob 18. uri pa se bo začela vrtna veselica z ansamblom Katerman. Trzinska pomlad 2005 Trzin • Občina Trzin in TD Trzin vabita na Mednarodno srečanje folklornih skupin 2005, ki bo jutri, ob 19. url v Trzinu ' športna ploščad OŠ. Po zaključku srečanja vas PGD Trzin vabi na gasilsko veselico. Veselici na Kokrici Kranj • Kokrški gasilci vas vabijo veliki vrtni veselici, ki bosta danes in jutri na Kokrici. Danes vas bodo zabavali Okrogli muzikanti, jutri pa Fantje z vasi. 8. Grajski lov Begunje - Vitez Gašper Lambergar vabi domačine in turiste, da si ogledajo 8. Grajski lov s tradicionalnimi loki, ki bo jutri, v soboto, 25. junija, ob 17. urr na gradu Kamen - Begunje. Prireditve na Bledu. Bled * Danes, v petek, 24. junija, od 8.30 do u. ure bo na promenadi razstava vozil • 15. Slovenija Classic Marathon, jutri, v soboto, 25. junija, ob 10. uri se bo na zgornji terasi Trgovskega centra začel Sobotni direndaj. Tokrat vas bo zabaval lutkar Boštjan Sever z gledališko predstavo za otroke. Na promenadi bo med 12. in 14.30 srečanje [)ubite- Ijev športnih avtomobilov. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj • Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob zaključku šolskega leta organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, in sicer jutri, v soboto, 25. junija, od 8. do 12. ure. Ponovitev sejma bo predvidoma 2. in 3. septembra. 8o let PCD Podbrezje Podbrezje - Danes, ob iS. uri bo v Podbrezjah slavnostna seja ob So-letnicf gasilskega društva s kulturnim programom. Ob 20. uri se bo začelo kresovanje ob dnevu državnosti. Za zabavo bo igral ansambel Kiki band, jutri, ob 17.30 se bo praznovanje nadaljevalo s prevzemom novega gasilskega vozila in veliko parado gasilcev in gasilskih vozi. Sledila bo gasilska veselica, na kateri vas bo zabaval ansambel Monroe. Prireditev bo v Šotoru. Vstopnine ni. Slovesnost na Sv. Primožu Sv. Primož na jamniku • Župnija Besnica vabi v petek, 1. julija, ob 16. url k slovesnosti pred začetkom obnove zvonika pri cerkvi, Mašno slovesnost bo vodil g. nadškof Alojz Uran. Po sv. maši bo sledil krajši pevski program. Poletje na vrtu Smarjetna gora - V sklopu prireditev Poletje na vrtu, vas bo danes, od 19. ure dalje, na vrtu restavracije Bellevue zabaval kvartet Ajeto. V nedeljo, med 12. in 15, uro, pa bo za dobro razpoloženje skrbel harmonikar. V primeru slabega vremena obe prireditvi odpadeta. IZLETI Družinski pohod Kranj - TO vabi ljubitelje hribov na družinski pohod v škofjeloške hribe. Zbor pohodnikov bo v nedeljo, 26. junija, ob 13.30 uri na parkirišču pri Mercatorju. Na Storžič Kranj - Vodniški odsek pri PD Kranj vas v nedeljo, 3. julija, vabi na Storžič • skozi Žrelo. Odhod bo ob 5.30 uri izpred hotela Grelna. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do srede, 29. junija, Kolesarski izlet Kranj • DU Kranj • kolesarska sekcija organizira v torek, 5. julija, kolesarski izlet na relaciji Kranj • Podhrezje • Kovor • Begunje - Brezje - Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. V Dolomite Radovljica • PD Radovljica organizira 2. julija odhod gorske skupine Croda da Lago v italijanskih Dolomitih. Prijave in dodatne informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 53^-55-S5 ali 031/345-209. Na Montaž Kranj - PD Iskra Kranj vabi člane in planince v soboto, 16. julija, na Montaž - po zavarovani plezalni poti Leva. Odhod s posebnim minlbusom ali osebnimi avtomobili izpred hotela Grelna bo ob 4. url. Informacije in prijave: prelovsek@gmail.com, 040/255-163 (Uroš), 041/734-049 (NIko Ugrica) ali v pisarni društva od sredah od 17. do 18. ure. Rok za prijave je do srede, 13. julija - število udeležencev je omejeno na 15. KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE? Uh gi deset do dvajset centimet- ^ rov in nimajo razvite semen- J ske zasnove. Take plodove dušimo, lahko jih pripravljamo v solatah (kuhane in na« lik pekač. Dodajte opran in na kocke narezan krompir, na trakove narezano čebulo in na kocke narezano papriko ter paradižnik. Začinite s sesekljanim česnom, origa-nom ter soljo in poprom. Dobro premešajte ter prelijte z oljčnim oljem in vročo vodo. M ešanico enakomerno razporedite in postavite v na 190 stopinj C ogreto pečico in pecite eno liro. Vzemite iz pečice, primešajte peterSilj in po potrebi še malo vode. Postavite nazaj v pečico in pecite še deset minut pri 200 stopinj C, da se bo krompir lepo zapekel. nim oljem, balzamičnim ki- solite in popoprajte po okusom, soljo in poprom. Vse su. Kuhajte kaJdh dvajset mi- Široki rezanci z bučkami Poircbujefno: 5 žlk oljčnega olja, 5 majhnih buČk skupaj s rezane na kolobaqe) ali pa premežajte tiui, potresite z dobro sesek- ^ ^ }ih skupaj z drugo zelenjavo in pustite stati eno uro stati v Ijanim koprom m postrezite. na I dl mesne juhč, 0,5 dl slad- pripravimo v okusnih juhah Poleg se zelo dobro poda v ^ ^^ ^^ (mineš trah). Koristno lahko uporabimo tudi cvetove, ki Er>olončnica z bučkami jih paniramo, polnimo, pečemo ali duSimo. juhi skuhan riž. Potnbwjcm-o; 2 čebuli, 4 buč- j^ Bučke s krompirjem Paradižnikova solata z bučkami ke, j ilice oljčnega olja, 50 dag na kocke narezane tektine. t i per, )o dag ftVokih rezancev. V večji posodi na oljčnem olju prepražite na kocke narezane bučke skupaj s cveto- Potrebujemo: 60 dag bučk. vi. Dodajte sesekljan Česen mesne juhe ali vode. 1 dl belega 40 dag mladega krotnpi/ja, j ter zalijte z mesno juho in uina. sol. sueie mlet poper, So- večjo čebule, i rdečo papriko, sladko smetano. Začinite s Potrebujemo: 40 dag svežega p^ kopra. 40 dag paradižnika, j stroke soljo in poprom ter dobro radižnika, 30 dag majhnih Čebulo sesekljajte in jo česna. }dl oljčnega olja, i dl prevrite. Primešajte skuhane bučk, J žlice oljčnega olja, J žJi' prepražite na oljčnem olju, iroče vode, 2 žličko sesekljane- in odcejene široke rezance, ce ba/zamičnega kisa, sol, sve- dodajte na kocke narezano ga svežega origana, 2 žlici se- dobro premešajte, prevrite in te mlet poper. teletino in vse skupaj dobro sekljanega svežega peteriilja, postrezite z naribanim par- Paradižnike narežite na spražile. Dodajte na kocke sol. sveže mleti poper. kihlje, bučke narežite na tan- narezane bučke, prelijte Bučke operite, jih narežite ke kolobarje, začinite z oljč- mesno juho ali vodo, vino ter na kolobarje in jih dajte v ve- mezanom. Lahko pa jih po-imdite tudi kot prilogo k pečenemu mesu. ZELENO CVETOCE Igor Pavlič Mirini nageljni Začetki gojenja segajo 30 mine in se raje primejo. Tis-let nazaj, ko je od sorodnice te, ki poreže zgodaj spomla-iz Švice prinesla vršiček na- dj, pa posadi kar v vrt. stare geljna, ki se je tam imenoval in potezane sadike se zgosti- velikocvetni Švicarski nagelj jo in močneje odženejo ter je rasel na dežju, pripove- nastavijo cvetne popke. Vse öuje Mira, ki ima že dolga zaliva z deževnico, posadi pa leta veselje z vzgojo te čudovite rože. Pa tudi veliko časa jo v kompost, pripravljen doma, doda le malo kuplje- posveti oskrbi in s tem si je ne zemlje, čez leto pa jim nabrala mnogo znanja. Ta dodaja gnojilo za rast in cve- prvi vrSček je skrbno čuvala tenje. Ima tudi ustrezno in vzgajala, da je rastlino v zimsko prezimovališče, pod naslednjih letih lahko raz- teraso, kjer je toplo okrog 5 tožila, ga razdelila prijate-Hem, pa tudi doma jih je stopinj Celzija in še to le ob najbolj nizkih tempe ratu- ostalo kar za nekaj korit. Res rah. kasneje jih prenese na so čudovite barve, živo rdeä zaprto teraso in pokrije. ^ prvi cvetijo že za 1. maj. ^sako leto poskrbi za nove Marca pa jih Že postavi na okna. vendar zadnje čase jih Mira Petrič s svojimi nageljni. /^Rrtm Dok sadike, najbolje se primejo tudi vrabci radi okljuvajo, vršički posajeni v razkuženo zato jih malo dalj časa zadr- ji pomaga tudi mož, zaliva- asparagus. Torej pravi slo- 2fmljo, v stiroporaste škadi- ii na terasi, pod teraso pa so nje pa je njena skrb. venski šopek. V starih časih pravi, ker so tople in se jih tudi že napadle miši, Nekaj posebnega pa ima je bila tradicija pred vhodom gotovo vsi primejo. Potakne jih oktobra ali novembra. tako da je res treba imeti sta- gospa Mira pred vhodom. Po imeti roženkraut, to pa zato, len nadzor, če hočeš, da rast- meri narejeno posebno kori- ker ni bilo Škropiv proti mr- ^r jih je prej škoda poreza- line ohrariiš za več let. Pri to, iz katerega rastejo: nagelj. Česu, in so dišavnice odga- pa tudi poletna vročina že oskrbi in nameščanju korit rožmarin, roženkravt in njale neprijetne žuželke. KUHARSKI RECEPTI -J.j Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: grahova kremna juha z ziatimi krogficami, telečje zarebrnice v naravni omaki, zelenjavni riž, glavnata solata z drobnjakom, jagodna rulada; Večerja: pica, solata. Ponedeljek - Kosilo: plščančja obara z veliko zelenjave, krompirjevi svaljkl z gorgonzolo» solata z rukolo; Večerja: blitva s sirom In jajci, poinozrnat kruh. Torek • Kosilo: rižota s koščki teletine in bučkami, solata z zelišči, jagode in borovnice s smetano; Večerja: prosena kaša z mlado špfnačo, mešana solata. Sreda - Kosilo: polenta, mlada goveja jetra s Čebulo, zelena solata; Večerja: pehtranov zavitek, bezgova šabesa. Četrtek - Kosilo: juha iz bučk, mesni hlebčki iz mletega mesa n kosmičev, solata s krompirjem, sadna kupa z borovnicami; Večerja: rižev narastek z marelicami, sadni sok. Petek • Kosilo: skuŠe na žaru, krompir v koscih z olivnim oljem in peteršlljem^ solata z zelišči, puding z jagodami; Večerja: ocvrto bezgovo cvetje, drobno pecivo, sadni sok. Sobota • Kosilo: svinjske zarebrnice In mini hrenovke na žaru, kumarična solata s krompirjem In smetano, polno-zrnat kruh, jajčevci na žaru v marinadi; Večerja: stebla blitve s koščki pršuta, čebulna torta, zelena solata s paradižniki, zrnat kruh. Sabesa • napitek iz bezgovih cvetov Za litrov šabese potrebujemo 10 velikih ali 20 manjših bezgovih cvetov, ^ kg sladkorja, 4 limone narezane na kolo-barčke, i del vinskega kisa. Vse sestavine damo v 10 litrov hladne vode, pokrijemo s o In vsak dan premešamo enkrat do dvakrat. Posoda naj stoji na sobni temperaturi, ne na prevročem ne na prehladnem. Če po Štirih ali petih dneh ne postane rezna, dodamo za 1 oreh kvasa In šabesa bo v enem dnevu gotova. Tako pri« pravljeno šabeso precedimo in nalijemo v steklenice, zapremo in postavimo na hladno, to je v hladilnik ali v hladno det. Bezgova pijača je zelo dobra, osvežilna In zdrava, žal pa ne zdrži dolgo In jo je treba kmalu popiti. STIMIJIAliVNO IVAGRAJEVANJIi;, D<»DATIVO POKOJNIIVSKO ZAVAROVANJE } J I m MOZKOST ]VAPUli:i)OYA]V.lil MMBMMi u prttnvfM M tfnif w 6ii£EWad lioeiilto W11» M »m eMlKASU9Ve>UA AMSTRSTVO 2A OUtMsftO SLOVENSKA VOJSKA v 26 ZANIMIVOSTI in/o (g>g-g/ö s. s i GORENJSKI GLAS petek, 24. junija 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar povzetki člankov o corenjski in corenjcih od 17. do 24. junija 1905 KfiAN)» 22. jUNIl 1905 Ne zanašajte se na uro v zvoniku Kranjčani se v zadnjem Času večkrat pritožujejo, da so zamudili sestanek ali vlak in s tem zelo važne opravke, ker so se ravnali po uri v zvoniku mestne cerkve. In res, že dlje časa je ta ura včasih za deset minut zadaj, včasih spredaj, nikdar pa ne kaže enako z železniško uro. To je že pravi škandal! Zakaj pa je vendar ta ura na zvoniku^ Če ni za občinstvo mesta, da bi se ravnalo po njej. in sicer pravilno, potem dol Ž njo! Za okras na zvoniku je ni potrebno, je lep sam po sebi, tudi brez netočne ure, Tsžič, 19. jUNrj 1905 Telovadnica za Tržiški Sokol Telovadno društvo Tržiški Sokol prosi slovenske rodoljube podpore» da bi si moglo zgraditi lastno telovadnico. Telovadcem je to pač nekaj, česar ne morejo več pogrešali na noben način, ako hočejo slediti svojemu namenu in cilju. Tr* žič telovadnice, žalibog, še nima, dasi društvo deluje tu že dve leti, V mestu in okolici telovadci ne morejo dobiti pripravnega prostora, ker pa se nahajajo v slabih gmotnih razmerah, ne bi mogli pokriti stroškov za izgradnjo telovadnice. Torej Sokol prosi rodoljube za denarno podporo in želeti bi biio, da vsakdo prispeva po svojih možnostih, Še posebej ker je to društvo v Tržiču, zaradi tam močno delujočih Nemcev eminentnega pomena tako za Tržičane, kakor tudi za ves slovensk narod. Neznosna vročina Neznosna vročina je ta teden, kakor povsod drugje po Kranjski, pritiskala tudi na Gorenjskem, Višek je dosegla konec tedna, ko ie popoldan toplomer celo v senci kazal čez 35 stopinj Ce zija. V kranjski lekarni, kjer zapisujejo dnevno temperaturo že skozi 35 let, Še niso imeli prilike zabeležiti tako visoke Številke. Običajno "najstarejši ljudje'*, ki se seveda ne vedo spominjati tako hude vročine, so zopet prišli na svoj račun z pripovedovanjem in stokanjem. Da pa je zares hudo, priča, da je šolska oblast vsied neznosne vročine v šolah odredila, da se vrši na ljudskih Šolah pouk le dopoludne. Svet pred sto leti Teža in vrednost vladarskih kron Izmed vseh evropskih vladarskih kron je najlažja krona, ki je napravljena za vsakokratno angleško kraljico. Težka je samo poldrugi funt, vredna pa je kar šest in pol milijona kron. Naslednji dve dragoceni kroni sta varno shranjeni v vatikansk zakladnici. Eno izmed teh je cesar Napoleon poklonil papežu Piju VIL, rn vanjo je vdelan največji znani smaragd na svetu. Vredna je kakih devet milijonov kron. Druga krona pa je dar Španske kraljice Izabele papežu Piju IX., ter je vredna nad štiri milijone kron. Kljub ogromni vrednosti pa obe kroni tehtata le približno tri funte. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (junij 1905) UUBO DOMA, KDOR CA IMA r Tokrat lahko posvojite male mucke, ki so jih našli v Kranju, n sicer dve črno beli samički in črnega samčka, VeČ informacij je mogoče dobiti na telefonski Številki 04/23 8i 050. V Kranjski Gori prav tako oddajajo tri mlade mucke in sicer dve tigrasti samički in enega samčka, stare dva meseca in pol. Za več informacij ali ogled so dosegljivi na telefonski številki 041/607 370. M. R. Planinski kotiček: Komna O520 m) Vrata Zatrep bohinjske doline zapira prostrana visokogorska planota Komna. Svet prepadov in strmin, svet bajk in legend, ki mu je svojo lepoto doda! tudi čuvaj visokogorja, Zlatorog. I BLEW A jUSTlK Če se ustavite pri cerkvid Sv. Janeza pri Bohinjskem jezeru, pogledate v smeri jezera, boste v samem zatrepu bohinjske doline, na višini več kot 1500 metrov zagleda-kočo. Videti je daleč, pa tako blizu, njena lega pa daje občutek, kot bi jo nekdo s fračo ustrelil tja gor. Pa pojdimo danes na Komnol Ko pridemo do Bohinjske- 4 h ga jezera, zavijemo levo proti hotelu Zlatorog. Od tam je do Savice Še 4 kilometre asfaltirane ceste. Par-tdramo ob Koči pri Savici in gremo v smeri slapu Savica. Tam, kjer je kiosk in pobirajo vstopnino za obisk slapu, gremo mimo in že smo na Ponovljeni Dom na Komni, 15^0 metrov. j i..,,. poti, miilatjeri, ki nas bo popeljala na Komno. Pot ie več obdaja in nad seboj gledaš Dom na Komni v celoti za- preko Bogatinskih vratc pri kot udobna, lepo speljana, strme skale. Po dobri un gledate, ko stojite pred njim. pelje na vrh, ki je skalnat, številne oštevilčene serpenti- hoda, na 48 serpentini, se Pravkar obnovljen dom vas ozek in izpostavljen. A o poti ne pa olajšajo vzpon. Vse strmina rahlo položi. Pride- kar vabi, da ga obiščete. Ko na Bogatin kaj več, kdaj dru- skupai deluje dokaj zložno. Osebno mi ie bila pot, ko mo do razglednega pomola, se vzpenjate v jedilnico in po domaČe "Bekslna". Tukaj razmišljate, s čim bi potešili giž- s Komne se v dolino vrne- sem prvič hodiia po njej, dol- je namreč v Času prve svetov- lakoto, vas bo premamil vonj te po poli pristopa, lahko gočasna, ker nima nobenega ra^leda. Na parih mestih se ne vojne stal steber vojaške žičnice, ki je oskrbovala po pravkar pečenem jabolč- "usekate" kakšno bližnjico, a nem "štrudlu", ki vam ga po- pazite na varen korak. Pa še odpre pogled proti Bohinj- avstro-ogrske vojake na So- streže prijazno osebje. V bli- nekaj! Zjutraj» ko boste prišL skemu jezeru» sicer pa lahko ^^ fronti. Od tod naprej se žini Komne, le 15 minut in parkirali avto, pazite, da le opazuješ bukov gozd, ki le začne položnejši del vzpona, stran, je še ena, manjša koča, bo na parkirišču, sicer bo va- la poteka vzdolž koritaste doline imenovane Pčkd. Iskre- Koča pod Bogatinom, 1515 m. Okoli nje je junija, baje, Šega jeklenega pnjatelja obiskalo redan tvo. Dostop na Komno sam po no rečeno, morda boste res vse modro od endjana in šte- imeli občutek, da ste v peklu, vilnega drugega planinskega sebi ni nič posebnega, je pa saj se bo pot kar vlekla in vlek- cvetja. Baje pravim zato, ker idealno izhodišče za ture na- la. Na nekem mestu, kjer se sem sama videla le enega sa- prej, v osrčje Julijcev. Do pogled rahlo odpre, boste za- mega samcatega, Imela sem Krna je 5 ur, do Triglavskih gledali Dom na Komni prav občutek» kot da se je Človeška jezer 3 uri in pol, do Črnega blizu, a je do njega še kar da- pohlepnost "pasila" po po- jezera 1 ura in Četrt, do Vogb leč. Pred ciljem je še nekaj bočjili in oskrunila ta Čudovi- pa ravno tako 5 ur. Komna je serpentin. Nisem jih štela, a ti cvet Z1 atorogovega kralje- križišče in stičišče poti sveta, baje je vseh skupaj 66. Na stva. kjer človek najde notranji Edini, samcat in osamljen. Pustite nekaj mestih so zaradi var- Od Koče pod Bogatinom je mir, si zbistri misli od vsako- jlh tam, domain I I. tustm kjer so nosti in boljšega občutka do vrha Bogatina iura in pol. tudi varovala. Udobna markirana pot nas dnevnega stresa in svet kamor se Želi Še in Še vračati. ST Rl TACKE movalcev iz različnih držav, boste zagotovo lahko videli ve» liko odličnih tekov in morda dobili kakšno idejo, kako z vašim kužkom Še bolj uživati v skupnem življenju. Aha Bešter Pasja mala šola: Agility Veliko mladih kužkov ima ogromno energij« Če želimo, da nam ne delajo škode po stanovanju, jih moramo zamotitl, oziroma poskrbeti, da svojo energijo potrošijo kje drugje. Odličen način za tekanje, igranje in zabavanje je agility, ki ga je možno trenirati v nekaterih pasjih malfh šolah. To je kino- loška disciplina, kjer vodnik in pes premagujeta ovire, in sicer tako, da vodnik psa usmerja, pes pa ovire preskakuje. Vse skupaj mora temeljiti na igri, saj grobost ni dovoljena niti zaželena. Gre namreč za to, da pri agifityju uživata tako pes kot vodnik. Našega mladega kužka lahko začnemo uči ti osnov agilityja že zelo zgodaj, vendar pa moramo paziti da z vajami ne pretiravamo, saj mlad kuža lahko pri preska kovanju previsokih ovir poškoduje sklepe. Če vas zanima kako izgleda agility v živo, kako tečejo tisti psi, ki ovire že ob vladajo, ste vabljeni na 11. mednarodno tekmo v agilityju, k bo v soboto, 25. junija 2005, na stadionu Kinološkega dru štva Domžale. Ker organizatorji pričakujejo več kot 120 tek Preskakovanje ovir je za kužka zelo zabavno./ roto uic novji GORENISKI GLAS petek. 24. junija 2005 POROKE, OGLASI info(§)g'gla5.si 27 ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Jesenice, 9. aprila • Kristian Melihen iz Škofje Loke, Pod-übnik 155 in Erika Brojan» iz Mojstrane» Veliki Breg 14. Preddvor, 9. aprila Ciperke in lanja G re gor Križnar, iev\ć z Jesenic» Ul. Viktorja Kejžarja 52 A. Kranjska Gora • Liznjekova domačija, 12. maja - Igor Ba- novec iz Kranjske Gore, Sav sko naselje 52 m Tania Di- Grdo pri Kranju, 14. maja • $kof|a Loka, 28. maja • Viljem UlČar in Mihaela De- Franc Temelj in Martina avec, Šenčur, Mlakarjeva ul. Lavrinec; Boris Mikul in 53. Barbara MuŠič; Boštjan Pin- Preddvor, 14. maja • Simon tar in TjaSa Reven; Roman Vreček In Marjeta DajČar, Kos in Anja Semič; Dejan Vopovlje 14; Darko Slapnik Cfuškovnjak In Anita Bam- , Robo- bič; AleS Štefančič in Ana G&P HOTEU BLED va ul. n; Tomaž Cimerman Oto, Zgornje Bitnje 255; Niko Av- mic iz Ljubljane, Gerbičeva p..,. pr^MorstA C u • l ^ i « • l beli in Rozallia Nastran, ulica 23 A in^Petra Bmgo, l^odgrad^ C Kranjska Cora • Lizniekova Nastran, Metod belj in Rozallja ČeŠnjevek 24; Gašper) in in Barbara Pintar, Šenčur, Sveteljeva ul. 18. Preddvor, 29. aprila • Uroš in Nataša Avguštin, Men Kresnice 30; Primož Gale domačija - Boštjan Osvaid O&P HQT£U eL£D,d.o.o Cankarjeva 6, Bled, odda v nalem Kert in Larisa Marke j, Kranj, Čirče 17: Aleksander Šesta- \z Rateč it- 71 in Monika Ra- POSLOVNI PROSTOR V OBJEKTU KAZINA NA BLEDU geš, Zavrti S; Boris Dolinar škoija Loka, 30. aprila • Zo- novič in Maja Filej, Forme na. Zaloška c. 15. ran Jugovič m Marija Katic; Klemen Karlin in Marija Neža Pire; Borut (určič in Simona Dolenec; Aleš Golob Golo brdo 1 £. in lana Verbič. sfnger iz Podkorena št. 63 in Biljana Tomovski, Ljublja- Preddvor, 4. junija - Metod Žebovec in Tadeja KriSelj, 42; Borut Dermastja m Mo)- ^^^^ , 21. maja • Peter Zgornja Bela 41 A. ca Vergant. Dornice 13; Marko Cerar in Urška Kransik. Cvirn in Helena Marn; Damjan Oblak in Rosanda Šubic; Corenjski glas vsem mlado- Primož Panjtar in Ema Mo- pn^rir^o česti- Preddvor, 7. maja - Tomaž hortč; Janez Bernik in Ana «a s čestitko, prejeto Ško^a Loka, 7. maja • Stan^ Sterle in Viktorija Špenko, ko Raztresen in Marinka Ljubljana, Ižanska c. 145; Gartner; Gregor Vidmar in Silva Dolinar: Aleksander epec, Rodica, Slomškova Mojstrana - pri slapu Peri6 23 A. nik, 20. maja - Matej Križnik Jesenice, 7. maja • Dejan Ka- Kranj, 11. maja - Igor Grilc in iz Celja, Kreigherjeva ulica 7 radžič z Jesenic, Cesta mar- Jana Vrhunc, Trata pri Vele- in Anja Tomažin iz Ljublja- Šala Tita 15 in Dragana Kne- sovem 23. ne, Poljanski nasip 30. iZDePi.Si Ena spWna Siran, ki združuj« 7 &aflopi*ov z vMh koncav Slovani}*! Obil^» www«l2iMri*$l. oddA|te svoj mali oglMi OQiajte si popotnejšd oglase sprehodile sfl po rumenih siraneli irr nai vas navdušilo kadrovski oglasi! DELO VESTNIH VMSiovenskI portal mal II) oflluov Brskanje po malih oglasih i« nikoli nI bilo tako udobno. Gorenjski Glas 'She •ihiK-^'h ercator CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA BO NA DAN DRŽAVNOSTI V SOBOTO, 25.6.2005, MERCATOR IMEL NA GORENJSKEM ODPRTE NASLEDNJE PRODAJALNE: I - SP BOROVSKA 92. KRANJSKA GORA 8.00-12.00 - SP irrOVA 79. JESENICE 8.00- 12.00 ' SPUUBUANSKA13A. BLED 8.00- 12.00 - MARKET 2AKA Kidričeva C-10 a. BLED 7.00- 20.00 - SP RIBIČEV LAZ 49. BOH. JEZERO 8.00- J 2^0 - SM RADOVUlCA, C. Staneta Žagala 1. RADOVLJICA 8.00- 12.00 - SM TRŽIČ. C. Ste Marie Aux Mines 4, TRŽiČ ' 8.00 - 13.00 - SM KOKRICA Cesta na Brdo 5. KRANJ 8.00- 12.00 - SM CERKLJE Slovenska c. 10» CERKUE 8-00- 12.00 - SP PODLUBNIK 139. ŠKOFJAIOKA- 8.00-12.00 rr. •1 r num A mim /A mim A > ^ ♦ -v- v neposredni bližinr Kranja, prav ob sami 9orer>jski avtocesti, gradimo v kraju Kokrica poslovno cono. Objekti so zgrajeni do tretje podaJjiane gradbene faze in b^o namenjeni za različne dejavnosti. Vse informacije in proddja; www.savd-ip.si Sava IP» d.o.o., Slovenskd56,ICl00ljublj»^ _Tel.;O1/3Q0 98 91.43041 031/688 980, e-rnaii: lnf»gava-lp.sl na Matičnem uradu« podarja polletno naročnino Časo- 8uh, Peter Mrak in Urška Zoran Nikolič in Marjetka šarič in Dijana Hrvačanin; Frelih, Rudi Potočnik in Seidl, Kamnik, Kovinarska c. Ervin Osmanovič in Elvtsa = Mojca Šef, Gregor Erlen in 9A; MIha Pire in Mateja Ve- Bajrtd Matejka Škaper» Rajko Kos in Helena Buh. Prostor je na Cesti svobode 10, s pogledom na jezero in meri 62 m^ ter je neopremljen. \ V pisni ponudbi navedite naslednje podatke: • predvidena dejavnost - ćas najema - najemnina Ponudbe sprejemamo do 10, 07. 2006 na naslovu; G&P Hoteli Bled, d.0.0., CanKarjeva 6, BJed. Ogled je možen 00 Qredhodni naiavi do teL 041 /d4fi 651. oa. f ma Poaačar Nova ^koda Ociavia Elegar^ce - V5a oprema že za 3.630.000 srr Nova Skodd Fabla Combi s klimo 2e za 2.300.000 srr NOVI TERIOS 4x4. S^ontže od 4.0d2.000 SIT kredit na položnice kredit na položnice 3 leta garancije ah 100.000 kilometrov Servis štdm Kranj cJ,o,o. ĆirSe • šmidova 13 Prodaja: 04/201 35 10 Servis: 04/201 35 12 vvww.&eryis*stdm.sl PRODAJA NOVIH IN RABLICNI»« V(^L RC2£RVNI DEU PO U^ODNiH CENAH. KLEPAf^SKE IN LfČARSKC STORITVE Otroški poletni Klselfest 2005 Kranj, vrt gradu Kieselsteh od 30. junija do 25. avgusta^ ob četrtkih ob 18. uri JA 4 G^J^^i nof^flt fer^iAQf^dt Vt^jeMiyv "N^funetam** Sfi^jfm, H^hc tn fif^lcö mi 43 HP^ Ftf^ pnptl/f Y 7.7. gtfiaf/Sfe lUđribor, Povitha P^Mojf x/^wnTih fjydsUyu^k^ b NUJ v dnćh^ fuJaMfi^ sofUf^ K^rttOoMl 14.7. .^ini cirkus Bufftno. AfiTI^^M«^ Atđ powUosfi prrhfiU vrt i^vfU^tffff tnk/7y fMJkiiž^ pömcft/hf^iWiSTJ in 2L7. C iti Lutk^ Cvtie Sew, Ce^arfo'Q n^M obMtlo n^vQ Mo^ih hhk91 yo/d^^f^b icr/rM mćd r^/hötj tn LutkovfM vanctč futhMth l^kfift 2S.t Cirknitn Bmeulng: Krpnk^ (Btlgifai PrnJ ioiorom Kwkfift fkufii^K mtatJ*h eftutćv, ^lüf^oy ri^tviie iole Ctrtks vi (Cfrto/s y jp/Vi^»; Spofiic^/0 k^sois/ APA ^hcali ix^d^ <1 ^htff^fH fwtf^fkryy^ ki ygCiifu 04 CM Jth tnrfi in dtt Mp u (jäpr^fo nQ Joign ptM^M^ff MJ^MQ iMiiLx Uform^cljt: 04/20 r 629. GSH: 040 rst ywp^lce to n% y^tjo MfM prfJprfäslA^, CtM \*^oprfict: 609 sii )• onosonkft Mestno ohdnQ KRAKJ i 28 PSIMA, OGLASI info@g-^s.si G0REN[SK1 OAS wtek, 2^4. juniia 2005 Spoštovani! pismo direktOTKe Združenja zdravstvenih zavodov Slove- plačil akutnih bolnišničnih sto- zdravstvenih zavodov potrdili njega gent:ralmaJon'a Maria- In kako nam je trojica po- ritev (ki jt b il posledica ne • p redlog. po kat erem se bed o na Kra njca. To je hila m oja pestrila veče r ? Prvi je začel g. Vaših pbem smo veseli, toda nekatera so zelo dolga. Zato nije Irene Kapelj z naslovom ustrezno ovrednotenih uteži), cene akutnih bolnišničnih oh- "Predlog znižanja cen v bolnišnicah zaradi zahtev Vza- $0 posameznÜ:i, ki niso dopol- ravnav znižale za 21 odstot- prva preja, ki sem se je udeležil in moram reči. da mi ni Malenšek, ki je odprl razpravo, ki je z njegovega pravni- tti/no zdravstveno zavarovani, kov. Državni sekretar minist- žal. Moderator Miha NagliČ Škega stališča morda zanimi- s mo se od loč i II, da bo mo jem neAvto rica je sk ušala s in prostovoljne za varovalnice v rstva za zdravje Dorja n M a - in njegov gost M a rjan Kra nje va. s stališča drugih p riso tnih objavljali le pifsma, ki ne pismom prikazati. da je zah- povprečju plačevali do }0 od-presegajo 40 tipkanih vrst. teva po odpravi napačnega stoikov previsoke cene doplačil. Če omeji tve ne bosle spošlo- ob raču na va nja ak u tn ih boi • Takšno sta nje je b 1/0 v naspro- n n i h teža vah i n izgu ba h ridičje ob tem v medijih zavrnil trditve bolnišnic o vali, bomo pisma skrajšali nišničnih storitev zgolj muha po svoji presoji. Prosimo vas, Vzajemm, v resnid pa je bilo da omejitev spoštujete, saj model obračunavanja treba bodo le tako aktualna in za popraviti, saj je neupravičeno prenašal stroške na driavlja- Uredktštvo ^ prostovoljne zavaroval- bralce zanimiva. tju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem za obvezno zdravstveno zavarovanje in za doplačila velja obračun od enake cene storitve. zaradi te spremembe, saj zarad i novcga obraču nskega sto se nadvse zanimivo pomenkovala in bilo Jc že skoraj prelepo. da bilo res... A brž $0 se pridrevili črni oblaki v pojavi "trojice mpom i7ikf so s svo- pa povsem zanemarljiva. Govoril je namreč o prisegi, ki smo Jo položili vsi, ki smo žili JLA. Prisege nas nihče ni odvezal.Je dejal. Pa mu je ne- modela bolnišnice prejemajo jim razpredanjem o tematiki. kdanji podmomičar kmalu odstotek več denarja kot prej. ki In' bila lahko tema kakega lepo pojasnil, da je do formal- Vzajemna je želela neureje- drugega omizja, začeli priso- ne odveze prisege kljub temu no stanje uskladiti z z ako- tnim težiti s svojimi zamisli- prišlo, Glede uveljavljanja od- Odgovor Vzajemne na pismo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije nice, obenem pa je bil tudi v Vzajemna je tako bolnišnicam nom in obenem poskrbeti za mi, ki $ samo knjigo niso itnele govon\osti iz naslova te prise-nasprotju z zakonom. Vza- od septembra lani do marca le- zavarovance m druge držav- neposredrui povezave. Nihče ni ge. je vlak že zdavnaj odpe-jemna je torej ščitila interes vsok mesec storitve prepla- Ijane, ki niso dopolnilno za- protestiral, koje n.pr. g. Ma- Ijal, čeprav smo bili po G roso • ne samo zavarovancev, tem- čala za približno 200 milijo- varovani in so zaradi napake lenJ^ek, ki je sedel družno z go- vem mnenju nekaj časa več tudi tistih ljudi, ki niso nov tolarjev, kar skupaj znaša v modelu obračunavanja pla- spodoma G rosom in odvetni- "cestni razbojniki". Ker Je nekdanji kranjski župan in poslanec hkrati omenjal še dopolnilno zavarovani in so 1.4 milijarde tolarjev. Če te čevali previsoke cene akutnih kom Klepom, Tita imenoval od uvedbe novega modela ob- napake mmisirstvo ne bi od- bolnišničnih storitev. Rešitev, za vojnega zločinca (kdo drug računavanja septembra lani pravilo, pa bi imela Vzajem- ki jo je predlagala Vzajemna, bi verjetno navedel kakšno dr. Bučatja, se vprašujem, ali plačevali neupravičeno visoka na v letu 200$ za 2,7 m i/i/ar- je v korist bolnikov, predvsem drugo ime, a to tukaj pravza- ni bilo to nekako povezano z doplačila. de tolarjev višje stroške, ki jih upokojencev, ki največ koristi- prav ni pomembno}. Prav, če zdaj že legendarnim "gunca Da so se pri nove m modelu la hko pok rije le iz prem ij za - bolnišnične zdravstvene tako misli in govori. Svoboda njem afen". Čemur seje vesolj- storitve v bolnišnični dejavno- varovancev. Vse to so razlogi, storitve. Ni moč razumeti misli in govora sta. tako pra- na Slovenija do mrtvega na- sti po skupinah primerljivih da so predstavniki ministrstva predloga Združenja zdrav- prime rov obračunavale na- za zdravje in Zavoda za stvenih zavodov, naj Vzajem-pačno.je potrdilo tudi minis- zdravstveno zavarovanje Slo- na neupravičeno višje stroške Hm. ki jim ne gre ugoi'anati.Je vijo, temelja demokracije. Toda tem visoko letečim mis- V Gorenjskem ^su z dne trstvo za zdravje. Zaradi na- venije kljub nasprotovanju 22. 6. 200j Je bilo objavljeno pačnega obračunavanja do- predstavnikov Združenja m Lizing je preizkušena in po vsem svetu uveljavljena oblika financiranja nakupa premičnin in nepremičnin. HYPQ LEASING ka: od financiranja premičnin • vse vrste v Sloveniji sodi vozil, opreme tn strojev, ploviia, vlaki In med univerzalne letala, do nepremičnin • financiramo tako Izinške hIŠe, us- nakup stanovanja kot tudi poslovnih in merjene tako v fi- skladiščnih prostorov. Tudi po vrednosti nanciranje pre- poslov nismo omejeni, v Kranju je možno mlčnin (vozila, skleniti kakršenkoli posel." oprema, plovila) kot nepremi-čnin. V {em je razlika med lizingom in sku pina HYPO banälim kreditom? LEASING, v kateri "Poenostavljeno povedano se lahko liz- je že več kot 130 zaposlenih» je lani v Ing zelo lepo dopolnjuje z bančno ponud- Sloveniji ustvarila nekaj manj kot 400 mil* bo. Predvsem pri deležu lastne udeležbe Ijonov evrov prometa In dosegla skoraj 38 v financiranju stranke» lahko lizing ponu- odstotkov tržnega deleža. Od oktobra dl nekoliko več. Razlike so sicer še druge, 2003 Inisjo svojo poslovno enoto tudi v a za splošno javnost je ta najbolj oprl- Kranju na Koroški cesti u Vodja te jemfjiva. Prav odstotek financiranja je poslovne enote, ki ima Štiri zaposlene, je danes še kako pomemben pri nakupu Robert Nograšek Robert Nograšek. stanovanj oz. drugfh nepremičnin. Tud) će zbrati 20 Se Gorenid radi poslužujemo lizinga? posameznik uspe odstotkov lastnih sredstev mu lahko v "S poslovanjem poslovne enote HYPO naši hiši že rešimo stanovanjski problem. LEASING v Kranju smo zelo zadovoljni, Prednost je tudi, da poleg rednih saj smo v lanskem letu sklenili skoraj 800 mesečnih prihodkov {plače} pri odobra- lizinšklh pogodb tako za premičnine kot vanju financiranja upoštevamo tudi tudi nepremičnine. TI podatki kažejo, da morebitne dodatne prihodke {avtorski je Gorenjska dober trg In da Gorenjci go- honorarji, pogodbeno delo, ...). Ker pre- jijo veliko zaupanje do HYPO LEASINGA, vzemamo nekoliko večja tveganja, je llz-za kar bi se jim na tem mestu zahvalil. Vsr ing za malenkost dražji od kredita, obenem pa ne zahteva dodatnega zavarovanja terjatev, kar povzroča znatne dodatne Opravljate v Kranju vse storitve, ki jih stroške. Na trgu smo prepoznavni, ker so imajo tudi v ljubljanski centrali? Ste na$i pogoji za pridobitev llzinga enos- so dobrodošli pri nas. mogoüe omejeni oo vrednosti lizinga? tavnejSi in ker nudimo veliko možnosti, "V Kranju opravljamo prav vse storitve da ga prilagodimo strankinim željam." HYPO LEASINGA. Paleta storitev ie širo- pač uravna z viš/imi premijami - ne le. da bi bila takšna nujno treba dodati, da ^vojegß mišljenja nlhČe ne sme kakor smejala. No, na preji je g. Gros to modro zamolčal, da ne bi bil deležen ponovne salve krohota... Kar se tiče "cestnih razboj- i-TrM lA««« d»a, Cv<4|\»4 M;, rešitev v škodo zavarovanca, koli vsiljevati drugim, kajti v nikov", se spomnim Šale, ko pomenila bi tudi dopuščanje tem primeru trči na svobodo so se pripadniki različnih ev' kršenja zakonodaje. drugega; spoštovanje pravice ropskih narodov pogova^ali o drugih, da odločajo sami o odporu. Med njimi Je bil tudi Petka Cotman, sebi, Je U druga plat prej ome- Čeh, ki je izjavil: "Kako? Pri odnos: z )avnostmi, Vzajemna, d.v.z. J» njene pravice. Eno je parla- nas je bilo to prepovedanol ment, kjer so poslatu^i za to do- Vse odponiike takrat in tudi bro plačani (to g. G ros dobro danes imajo vsepovsod po sve- ve J), na predstavitvi knjige pa tu za "razbojnike", "bandite" Slovenska vojaška inteligenca je takšno početje milo rečeno : po moderno "teronste". Da neumestno. V Gorjah nismo Jih ne ščiti nobena konvencija. iskali "razsvetljenja po gospo- Je pa samo po sebi razumljivo. dih MalenŠku. Klepu in G ro- Je res ta ko samoumeim o ?! su". Saj res: le kje je ostal četrti. Jz govorar^e odvetnika KU' da bi bila analogija s štirimi pa se spominjam le trditve, da evangelisti popolna?! Kakšen je v bitki za Borovlje (ali mor- Glasova preja v četrtek, s6. Sašo Lap bi s svojimi tako ime- da ob prečkanju Drave?) po- junija 2005 Tega večera smo predli na gornjo temo po knjigi nekda- zal takšni druščini! novanimi oz. samozvanimi veljeval tudi on. Česar doslej si- Slovenskimi Sokoli kar ustre- cer Še nikier nisem zasledil, a GRRjSHI UITRRS 5 LET ciHLUs GiasseniH uecerou u shofh ioni HOnCERT rfii^fiWi im LOHR m na craou le 20.30 'i J f F \ preDsi^upina HRunHR Cena vstopnic« v predprodaji: študenti 1500 SIT, ostali: 20DO SIT Pr«dprodaja vstopnic: $kofja Loka (KSS. Tgrv$öino dfgStvo), Rftöovliica {Ml&dmski $eivis). 2iri (Klub 2lrov9kth ituddnlov]. Gorenja Vas (Klub &tuder>(ov pol)anske dolin«). (Klub S& ali eoeinpolsobno stanovanje. Ljublj«nti Medved«! ik. Loka^ Kranj, eno* »V\ dvosobno sunova* nj«, Cena: do t^.ooo*o&o SIT. Trii«' Mdjic» ali bfržnja okofiu, SfT^er Ko vor, enosobno stanovanje v bloku a ti hi S i* Cena: dc \KOOO.OOO sr PARC€LE KUPIMO Knn) aH bližiH« oke^^ $rner Pred-dvor» šk. Loka^ zazidljive parcele, 400 m2 ali več^ kupimo* Kran) in okolica^ Soo • 3000 ma. za-zidtjive. z objeMom aH prazne. Frek* ven me lokacije^ urejen dcsiop^ pimo za znane ^ank«. Redovljka, Use«, Coq«, dohinj, manjio enodružinske hiSo ali vrkend, fahko z zemljiičem, takoj primemo z» brvanje^ küpirno za zna* no stranko. HiSO PRODAMO Podnart, gostinsko * poslovni ob* jckt v obratovanjzgrajen Ict3i992i 134 fti2 üpor^bne površine s pokrrto teraso^ ms zemljiS^ z urejenim prostorom, prevzem ta* Možnost tudi 2* «tnega najema prostorov s kasnejiim odkupom. Pnmerno za piaenjo ali storitveno deiavnosi. Cena: 26.900*000 SIT. POSLOVNI PROSrOft NAIAMEMO ica, 40 «100 niz, za neživilsko trgovino, zaieleno dva prostora, v pritličja, na frekventni lo^ kad ji, najamemo. ODDAMOr DVOSOBNO STANOVANjE Knnj • šoriljevo ruseT)*, dvosobno* m2^ najem za najmanj € mes ^ odlična loVa&ja. vsetjivo takoji ddno adaptirano pred 4 leti. Ceni! yoö EUR/mesec ^ stroSki, predplačilo* POSLOVNI PRODOR Kranj • C* Staneta Žagarja. 3S ms, posili prosto^ za trgovino afi sto* ritev, f^kventna lokacija, oddamo. Souporaba sanitarij* Cena: 95.000 SIT/mesec ♦ stroiki. L^sce • je^lčA« hiža, poslovnih prostercFv oddamo v najem: skladlSČe ♦ vj ma (700 CUR/mesec)^ neopre* mijena pisarna • 28 m (140 £ U R/mesec)* opremljena pisarna ♦ 14 ms ()oo£UR/mesec) fn nočni lokal v obratovanju * 200 m? (1300 EUR/ maesec). Souporaba sanitafij* Trek^ ventna lokacija. Carktjet ^30 mz, večr^amenski prostor, oM^mo Cena: 400 EUR/r7>esec 4 stro* ih Krtnji Nižina 311 ms, prostor za skiadi$Če ali trgovino* vsi pn* ključki toćeni* Cena: EUR/mz stroSki. gekkoprojektj nepremi^ine j ^ 4000 iw>j I 04 2341999 031 67 40 33 noomo SrANOVAN|A KAMNIK CENTIS: dvosobno, mi, 1. nad., novo. kvalitetno, funk« cionstno, son(no. tako) vseljivo, mirna okolica, vredne o Z^r 2i4MfO SIT. K((AN) • VOOOVODM STOLP: 59 mi, dvosobno, 1, nad., I, 64, obn, 2000, J lega, odlična lokacija, delno opremljeno, 18,5 mio SfT, KRAN I MLAKAftlEVA: dvosobno. SO m2, 4. nad,/4. kompletno obnovljeno 1.2000,} lega, balkon, iS,5 MIO SIT. KRAN}. PUANINA I: 8S.10 ma, tri- s^no, I, nadstropje, kvalitetne obnovljeno 1.02,* sončna lega, funkd* onalno, opremljeno, 14 mio SIT, KAMNA GORICA: 73,50 m2. prostorno dvoinpolsobno v m ansa rdi dvonadstropne Hiie, obn 95, 12 mio SfT. dLEJSKA OOBAAVAr 77,28 mi. dvosobno, 1. nadstropje., I. 20, del» no obn. ^995, prostorno, svetlo, 12 mio SlT. PRODAMO POSLOVNI PROSTOR KRAN). PLANINA: ^$00 m2, prodamo obnovljerr poslovni center, I. 1999, na zeml}ii^u 1S42 mz, dobra poslovna priložnost, KiiOŽNOST P^REUREDITVg V JTANOVANjSKE EN0T6, cena s« mio SIT, Tel. KRAN)! bližina sodiiča, 90 m2 v rneS^anski hiši, nadstropje, I. ^935. primerno za odv«mfSko pisar-cena 20 mio SIT KRANJ • CENTER: 30 mi, kompletno obnovljeno I. 2001, no za storitveno dejavnost, cena 3.4 mio SIT. KUPIMO KRAf^f: m okolica kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, sončna egd< tdkoj$nJc plačilo. KRANJ • ŠOftUJEVO NASELJE: nujno kupimo dvo- aH trisobno stanovanje, takojinje plačilo. KRANJ: okolica, kupimo tri> ali večsobno stanovanje. PRODAMO ZEMLJIŠČA 8RIT0F - VOC E: 440 m2. sončna, rdvna lega« razgled, možna takojS» nja gradnja, 14,5 mio SIT, N EPREM IČ N I N E Mtfttw trg 12,4000 Kr^nj Tel • 04/302 202 ?s ZSM 2. odkup irtveno/ia 3,2 mio SIT^ mesečnr najem >30*000,00 srr/mes* KRANJ) Prnsfawe • v t nid. poslovna ga objekta )6o ms ^ 100 m: tldad^Sä» staro4 letđ, cena •ijoo.oo SlT/fna. Picdvntt KAAN^: bllilna poslovt^o sunovanjs ob^ klet prid^ in neizdelana man* ur6», v pritličju gostilna v izmeri 17? ma, nadstropje 85 ma, itto mansarda. v prizidku sobi 26 m2, suro 40 let. cena « 29^0 mio SCT* Ško^Lola^posL prostor v cenim 31 mz v potii^u objeida« obnosH|ef>o leta 2000. cena ■ 8.64 mio ST. HI$E' pioduno Pnxbmo: KAAN)«smer iko^a Laka: bldina - hiio vllLgr* ba^ vprttli^u 99 m2, mansarda m2, podstreha parcela S70 mi, cena • 381S mio SfT KRANJ • Srtnje, slan. hila v eni etaii 66 m2» starost let* slan. povriine rm, parceU 622 mž, cena - mio SIT. KRANJ • smer Krvavec dvostanovanjska htia v podal|Šar\i lit. p. fci^ M19,5 m^ par^a 939 nv. cena m mto SrT* GOLNIK: let stara hiia, Uet. pntLčje in mansardai ^ ma v ctažii parc^ je £47 mi, cena ■ 384 mio SIT, pnmema tudi aa dru£ni. BESNlCAK^v etaži, kJet, prHtiä lima . gr. rta, 55 m2 V enr e m nadstropje» parcela 363 ma, mima lokaoja s pc^edom na hnbe, cena mio SIT* TRŽlC PKsM: pred 3 M obnovljena vrstna končna hiia, na parceli 339 rra, cca. 70 m? v etaž», mima lokaoja. cena = 43,2 mio srr» ZEMUI^ĆA; F^odarm Seniur: m 00 m 2 za stan. Mo po 26400,00 SlT/m2i možnost delrti na dva dela. Bitn|e • stavbna pamla 3453 ma, mož« nost dHftve, cena • 24000,00 SFT/mj. Sitnje« Aav^a parcela m2zobjek^ tom^ 2a naöomcftno gradnjo, cens • 384 mho SIT« Krvnji Primsiioyo * ind, cona parcela 1*374 ma po 6o.ocC.oO SIT/mi pTebača««stavbnaparceia758m2,rav* na, pravokotnai cena = z^oooioo srr/ma. VIK&JDI: Prodam« Bohlr^ apartma 39 ma v prftii^u objeta, obojen pred 2 letoma, majhna te* rasa, lastna CK, lo^na spalnica, Uetni prostor, cena» 18,7 mio SIT* SNOVANJA: Precfama Novo^n^ v KRANJU * 3 stancvanjske enote, last K 3 KE RN do Maistrov trg ' 2 enoU tnsobno 2 atnjem vei. S6i7S 931.62 mio SfT in 1 enoa enosobr>o v 1* nadstropju vel. 3S4$m2za i9vCemio srr. V ceno je 2e ^MfJien OOV Vsako stanovanje Ims svoje parkirno mefto pred hHOy (d je vračunano v ceni Tn last* no CK na p)in. Rok dokončanja le junij KRANJi Vodcvodnj ftdp trisobno 735 m2 v3. nad7^6 nad^ posnema obnov* 1^1.200$. letnik 64 a 22,5 mio SIT. KfiANJi Zbto pote dvosobno aK 70 ma V3. rua./mansaroa^oDrwv^reno e(a 2003. bstna CK ma plin, za 21.0 mio SFT. TRŽIČ, Center er>oscboo 34S4 mj v 1 nard.. letnik 1900, obnov^eno 2CC5. cena • 7tj5 srr. TRŽiC, BiArrea: enosobno 44 ma v nad., soba In kuhinja, staro So teta. cena ® 172.800,00 srr/mi Na^ Knn), Sato po1{e, novogradnja: enosolv no 38 ma v 1. rud«, vsa op^vma. garalno mesto, cena» 65 cooioo StT/mev vtr-ifina www. k t *ltern.si GRADNJA ZA TRC, UPRAVLjANJE tN vzdrževanj?. tNEftCETIKA. VPIS V zeul|iSko knjigo, posredovanje nepremičnin ALPDOM,d.d., Radovljica. Cankarjeva 1, 4240 Radovljica : 04 537 4J 00. fax. 04 53142 e^ poStar a I pdom ^alpdom .si STANOVANJA PRODAMO gUBLJANA ' eCŽICRAD: 59 ma, dvoinpolsobne v tretjem nadstrop* jUi leto izgradnje 1980, kuhinja z je* dllnico, dnevna soba, dve sobi, pred$oba> kopalnica. Cena: 27.ooo»ooo,oo SIT, l£SCE « VODNIKOVA: 4936 mz, enosobno v tretjem nadstropju, leto ^{gradnje 3002, veranda, kopal* niča z WC*jem, kuhinja, bivalni prostor, balkon, klel, vsi priključki. Vseljivo takoj* Cena: i7*ooaooo.oo S IT, ZAPU2E: 3d J4 m2, enosebr>o v pr* vem nadstropju^ leto izgradnje 1999^ predprostor, sanitarije, bival* nI prostor s kuhinjo, balkon, klet, nadstrešnica za avto. Stanovanje je opremljene* Cena: 16*000*000,00 SIT, RADOVLJICA « GRAD NI KOV Ar 49^70 m2« dvosobno v visokem pri* jU| leto izgradnje je 1977 nja. dve sobi, kopalnica, predsoba, oža* kletr vsi priključku Cena: 16 000 000.00 SIT. KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kupi« . mo ved manjilh stanovanj na ob* u ob^ne Radovljica ir) Bled POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE; V pritličju novega dela tr« gevsk>po$lovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 177 m2r ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vsefjivo konec septcm* bra. Lastna novogradnja. Cenar $3.100000,00 SIT (cena ne vklju* čuje DDV) wvAv.tpc-fe$ce*si LESCE: V pritličju novega dela tr* govsk>poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 97,zi mz, ki je namenjen trgovski, stor^ni, izobraževalnr fn sei\isni dejavnosti* Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 29.163.ODO.OO SIT (cena ne vklju* čuje DDV), www*tpc*lesce.8l LESCE; V pritličju novega dela tr* govsko^poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 71,96 ma. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni In servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem^ bra. Lastna novogradnja. Cena: a3*68S.ooo,oo SfT (cena ne vklju^ Čuje DDV), www,tpc*!esce sr LESCEt V pritličju novega dela tr* govsko'poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 42i95 ki je namenjen trgovski, storiftreni, izobraževalni In sen/isni ivo bra Lastna novogradnja* Cena: i3.iS5.ooo,oc SrT {cena ne vključu* je ODV}, www.tpc-lescc.si : V medetažr novega dela tr* govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikost) 77,70 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisnj dejavnosti* Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja* Cena: 21.445.200,00 SIT (cena ne vključu* je ODV), wv^.tpc'(esce.si LESCE: V medelaž^ novega defa tr* govsk>poslovnega cenlia v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 245,10 mz. ki je rvsmenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja* Cena: 67*647*600^00 SIT (cena ne vklju* čuje DDV), wvAv^tpc'lesce.si LESCE: V medetaži novega dela tr* govsk>poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 107,85 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni ivo bra. Lastna novogradnja. Cena: 29*766.600,00 SIT (cena ne vklju« čuje DDV). www.tpc-lesce.si LESCE; V medetaži novega dela tr« govsko-postovn^a centra v Lescah prodamo poslom 85,05 ma, ki je namenien storitveni, izobraževalni In sen^lsnr dejavnosti. Vseljivo konec septem« bra* Lastna novogradnja. Cena: 23-473.800,00 SfT (cena nevkljuAj^ je DDV), \Mhv*lpc-lescs si LESCE: V medetaŽi novega dela tr* govsk^poslovneg* centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 42,70 mz« ki je namenjen trgovski, storitveni^ izobraževalni In servisni dejavnost}, Vseljivo konec septem* bra Lastna novogradnja. Cena: 11*78^*200.00 Si ^cens ne , vAvw*tpc^ esce.si USCErVphtličjuvhodazAJpskece* ste novega dda irgovsko'pos lovne* ga centra v Lescah, prodamo gostir^ ski tokal velikosti 15545 mz Vseljivo kor>ec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 46.635.000.00 SIT (cena r>e vključuje DDV)^ wwwDAMO ZGORNJA UPNICA; Prodamo vikend v izmeri 30 m2 ria parcdi 981 mz. Leto izgradnje 1975 Cena: 5^000000,00 srr. Nudimo ugodno In kvalHetno po* sredovtnj« pri nakupu» prodaji In najemu rvepremičnin* www.dlpdom.si » i i NEPREMIČNINSKA DRUŽBA P£ Stritarjeva 5/l!| Kranj Tel: 04/2367373 e^poita' infbidfesst.si Za najem h za nakup iičemo ve^ man^A tisnovanj v Knnju ki okoSo a nam znane slnnk& ODDAJA V NAIEM: TRŽIČ«Ravne Enosobno stanovanje z balkonom v II* nadstropju stano* vanjskega bloka, v Izmeri 38^20 m2» I. czgrWnje 1987. r\ajemnrna 54.ooo.co SIT, predpfaölo Sest mesecw^ en> mesečna varSäna. KRANJ»aNTEft Zgornj 1 dei dvostano^ vanjske hSe (vile) z delom vrta na vpo rab. svo| vhod oddamo u 110*000,00 SIT ^ sir^U* Pii6h en mesec vnaprej, varifina Vseljivo tak^. HIŠE PRODAMO: BOHINJSKA KLA: Enostanovanjska hfia, velik balkon, z garažo, paiklri^ Cem. brez vrta^ (dvorii^ 58 mz}, vsi k), popolnoma obnovljena v etu 1994. mima lokadja* Cena 33 000*000,00 SfT oziroma po dog> voru phkijuć letu u ZCOSA pri BEGUNJAH: vi tli&ia dvostanovanjsU hiSa na parceii 425 m2, I. iZgradn^ 2001^ izdelani spanja in srednja etaža^ cena 39*8oo.occ,oo srr oziroma pc dogovoru. BANOVANJA PRODAMO; TRŽIČ • Zefo lepo dvosobno stanova* nje s prostorno verando, v izmeri 57.81 ms, prodamo za 17.000.000,00 Srr. Letoi^radnjei864.obnov^enov ftu 2000. Možnost dokupa garaže. JESENICE «dvosobno stanovanje v Iz« meri 68 m2.10. nadstropje, leto izgradnje 1972, balkon, vsi prildjućkj, lep nugied. Cena 14.000.000,00 SIT ozi* roma po dogOi«ru. KRANJ - v bližini zdravstvenega doma dv^obno stanovanje v izmen 59 m2, IIL r\ddstropje, balk^. teto (gradnje 1963. cena 16*900.000,00 SIT* KRANJ ^ PIANINAI: enosobno stano- mz, II. nadstropje, brez balkona, leto izgradnje T954, obnovije* ne, cena 12900.000,00 SIT^ M^NJ «Zlato polje trisobno stanova nje v skupni izmen 68 ma, fV. nad' stropi» balkon. I. izgradnje 1961, cena 17 900.000 J» srr. TRŽIČ • Deteljica ch^osobno stanova^ nje, pop^noma obnovljeno, v izmeri 62,70 mz, balkon, v). rudstn»pj«, I. iz* gradnje 1981, cena 18.900.000,00 S1T, POSLOVNI PM^STOR PRODAMO; TKttC: Poslovni prostor v izmeri 22,73 mz s pomožnrmi prostorr v izmeri mz, pnmewn za mimo trgovin-dejavnost z uporabnim dovolje* njem* Objekt obnovHjer^ v letu 1992. Cena io.OOO.OoO,OOSn'. PARCEIE PRHAMO: MO^JE- POĐVIN: Prodamo stavbno zemljiške opredeljeno kot stavbno 2em ža Možnost delitve parcele na posamez* ne enote* sprememba namembr>ost>. Elektnka, voda, telelbn ob parceli. KMEnjSKO ZEMgt^E: Sp. COf^E * Mevkuž painrk v ^men 3086 mz In travnik ter delno gozd v rz* meri 3352 mz, prirnemoza paSo drobnice, cena 15 £UR/m2. VIKEND BOH(N|: v naselju vikendcv prodamo bf^lnl vikend 2 vso oprerno, na parceli 1020 m2. Cena 51 ooo.coopoSIT* WWW.f^SSt .si domplan drufcMzt ntoWtrtg, nepfMMrv. Wd. bWwetoi t4 04i/947^499 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranj, Planina I, trisobno 4 2 K, . nadstropje^ v izmeri 103J kopalnica obnovljena leta 2004, leto Izgradnje 1979, cena 26^5 mio SIT; Šenjur* v starem delu trisobno. I* nadstropje, 88,^0 ms, leto izgrad* nje 1988. cena 21 mio SIT; Tržič, trisobno, L nadstropje, 75.33 mz, (elo izgradnje 1962, cena 18,3 mio SIT; Blede alpski bloki, garsonjera, IV. nadstr*! lamere 18,79 ^^^ opremi* jena, i* izgr. 1974, cena 12,5 mio SIT; HliE^ PRODAMO bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 121:11 mz, na parceli 372 mi, staro 12 let, 37 mio SIT; Visoko, prit Ii ina, tlorisa cca 150 m2, na parceli velikosti 725 m2, starost 80 lee, obnovljena 2001. centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SIT: Kranj ♦ Stražii^e - polovica hiie. bivalne povriine 100 ma, na cca ^70 m2^ leto izgradnje 192S. obnovljena >980. cena 26*5 mio SIT; ienöur. visokopritlifna* tlorisa 10 X 8 m, na parceli velikosti 730 mz, leto izgradnje 1972, cena 52 mio S iT; Bled, enonadstropna, potrebna obnove, tlorisa 11 x 6 m, na parceli velikosti cca 170 ms, leto izgradnje 1910, cen» 16 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS* PRODAMO Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartma* i, bazeni, igrii^a, na parceli ve« i kosti 10.847 ^2; (v cc otk zazidljiva, možnost dodatne iz* gradnje), starost izgradnje od leta 1975 dal/e postopoma, cena 87 mio* SlT: POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranj, Planina III, v trgovskem centru Spar^ L nadstropje, 147.30 mz (lastna novogradnja)^ starost 3 letai cena mio SIT; škofja Loka: bližina hotela Trans* turist; v III in IV« nadstropju * posamezna etaža 324 mi, dviga« centralno ogrevanje, leto iz« gradnje 1975. cena 182.500 SIT/m 2; Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav^ primerne za Irgovino, banko aü podobno v skupni izmeri 552 mz, leto izgradnje 1978, 87 mio SIT: POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca40 mz, 116.500 SIT/meseöio; Pod na rt, ob glavni cesti* pritličje, izmere 179 m2, leto i 1904, prenovljeno eta 2002, primerno za trgovino ali mirno obrte najemnina 1800 SiT/mz + stroiki; Kranfi Planma (L, pritličje, fzmere 43 mz, za mesnico, leto izgradnie 1992. cena 13SOOO SIT/mesečno SKLADIŠČNI PROCTORI • PROIZVODNE HALE * PRODAMO Stegne pri Ljubljani, mz, starost 30 let, cena iTa^5 mio SIT; PARCELA-ZA POSLOVNO SKU- DliČNE PROSTORE PRODAMO: Trji^ • v izmeri cca 3000 mz, ko munalno oprerntjena^ cena 24.000 PARCELA* PRODAMO Kranjska Gora • Podkoren, izmere 2500 m z, cens 14*000 SIT/mz: Kranj Primskovo: izmere 4.500 mz; 2a rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost gradnje športnih igri«, s spremi* jajo^imi objekti, voda, pirn. elek* trika na parceli). VumaŠe pri ^kofji Loki, izmere 549 m2* cena 25 300 SIT/ma; PARCELA ZA V^I^NO • PRODAMO: Palovi^e ' Bistrica nad Trži^m, v izmeri 1097 mz, cena 6.000 Srr/ma; GG WWW.CORENfSKIGLAS.SI NEPREMIČNINC REAL CCTATE 9V(T aiCA 12 4000M4JI) lili 04/2*11 00» £mail: kranj^Svet*neprerr http:/AMWW.svet*ni ne.si STANOVANJA prodamo 2ato pe|« 4t mz, enosobr>o predela* no v dvos^rw, blok adaptiran 11994 v 3. nad. nižkega Uoka, vu prfkljufld, bre; balkona, kopalnia adaptirana, opremljena kuhinja, prevzem dogo* vor. Cena 14,3 mio SIT. Ske^a Loka - ua\\m. 86 ma, trisobno, ada^irano 1.199& me$£anska hiša z oboki, loćef>a kopalnica in wc, garaža, pogled na Mestni trg, ZK. Cena 23.8 mio SIT, Begunie • 45,75 mi + 7 mz ka* binet. I* 2000 obriovijeno enoinpol* sobno stanovanje v z. nad. starejSe većstanovanjske hüe, z etažno CK, brez balkona, ZK. Cena 9 m 10 S FT, Kran)'Center 128 mz* 4 sobno sar» vanje v mansardi nove poslovno sta* novanjske hiie, 11991. Cena 30 mb srr, Kr«n) * Zebevc 72 rm, I €4, trisobno s kabinetom, 4 nad., potrebno adaptacije, nova okna, balkon, CK-plin, pre^ N«em dogovor. Cena 21 mio SIT, Kf^nj • Planina II): $$,93 m2. I 86, opremljeno enoinpolsobno stanova* njft nad. od 7, kopalnica adapürana i. 2001, kabinet» dnevna soba z jedilni* co in kuhinjo, shramba, balkon, Ue(* Cena 19m« SIT* Do(fiv^73,iS mz, 1.2004, novo dvo npobobr^ stanovanje v pritjif)U hi^ z zimsbm vrtom, CK m plin, telefon, domofon, satelitska TV, vs^rtev takoj. Qna 234 mio SiT, Cdnik: 86 rn2. L i960, popolnoma obnovljeno trisobno banovanje v pri^ u: predsoba, kuhinja^ tn ica, velik ba kon, dve kletnishram* M, etažna CK, dobra bkatija. Cena 17 mio SIT, oddaiTK) Knnj«Sortievcc zelo lepo ^ luksuzr^o dvosobno stanovanje v velikosti 54 m2,2* nad. nizkega bloka, adaptirano 12003, opremljena kuhinja. 6 meseć* na variđna, vsd^ 17« Cena 74.500 bjpimo Kwij: za nam znane stranke kupimo stanovanja različnih velikost). HI^E PRODAMO Krai^ * Primskovo: ru (okaciji ob Za* družni in jelenčevi ulici bo do jeseni do 3. podalj&ane faze zgrajenih 14 sta« novanjskih hi$: iest manjiih dvoj&ov s po 120 rnz, šest podkle(enih dvoj* 6(0V s po 155 mz in dve samostani er>ob s poi6o rnzstancNanjskepovr* Parcele so velike od 236 do 600 mr Cene od 38^2 do 6i i9 mio SIT. Ve^ na spletni strani; wynv.svet*nepremic* nine.si. 2irt 140 ma. delno podkJeCenadvosta* novanjska Ki&a, obr>ovl|ena 1.04» par* cela s hiio 351 m2 ^ parcela 386 m2 z garažo, drvarnico ter vrtom, CK na olje^ telefon, satelitska 7V* Cena: 39 mtoSn. Knnj«95 rn2, poh/ia hiše, adaptirano I 2000. 90 ma zemljiSča. Cena 25 mio SfT. LESCE • Hlebe« 225 ma, prodamo starejio hiio vcentnj v^si. Zgrajena je bNa I* 1937 in je potrebna adaptacije. Parcela meri 509 m2. Cena iSh( mio srr. ZEMgiŠĆE PRODAMO Kran) • Kdricz kmetijsko zemljlke v vdik^ 6$9 mz, ki meji na sON^no zemlj^i^, vložena je vloga za spre* membo namembnosti, priključci so ob parceli, ravr>a, sončna, leži v nas^ lju hil, urejen dostop, 2 km s Kranja. Cena 6.6 mio SIT. Pod^ »Možr^ 465 m2, ravna, son6 na, pravilne oblike, v obmo^u bkadj* ske^ načrta enodružinskih hiS, Cena 10*3 mio S(T* POSLOVNI PfKtSTOR oddamo . 05, od 38 mz do 450 rn2. v novogradnji, na prometni lokadji, ure* ditev po žeJjl rxajemnilo Cena 2400 srr/ma. prodamo Kfanp 211 mz* ^uS^a kurilnica brv* iegaCP na Kokrid, dotrajana, L1950. Parcela meri 1113 mam je komunalno oprvnijeruz vsemi pnktjučki. Cena 52 mio S1T www.svet*nepremicnine«si ? I 30 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.5i GORENISKl CUS petek, 24. junija 2005 iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem ponalu Izberusil Male oglase $pr«|emamo pri okencu na Zoisovi i v Kranju in telefonsko od ponedeljka 60 petka od 7. do ure. Male oglase za objavo v petek s p reje mamo do srede do 33*30^ za torkovo itevilko pa do petka do i4.ure* Oglase lahko oddate po telefanih 04/201 42 47 ali 04/201 42 491 po faksu 04/201 42 13, po ^po&ti malioe[asi(S)g'gias.sl, ali na spletnem mestu IzberLsi* »S oelasi, oznaćeni s to 0| so objavljeni tudi na i spletnem mestu wwwjzberi.Sit kjer si ogledate tudi slike in datjSi opis oglaSevanega predmeta a i storitve. C^PMjiU filV^^ o . u OIHJ NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PflODAM ENOSOBNO. STANOVANJE. 39.3 m2, Plsmna ll, po 1Ö. uri, 9 04/23- 041/290-978 »oe^»» EN OSOBNO STANOVANJE. 52. 46 na Planini II, v Kranju, certt po d^ oovonj, 8 041/460-047 soewi DVOINPOLSOBNO, opremljeno novdne s pan^rnim prosio 1*00), 040/963-122 4M2iB DVOSOBNO. 53 m2. Planina I, stolp-JV l©ga. 16 mio SIT, S 040/831- 102 90»u DVOSOBNO STANOVANJE. 47 m2. l laamm M^rt^m.« 041/77-44-32 KUPIH GARSONJERO. aJi enosobno stanovanje v thifli Loki, « 041/682-741 »oes" DVO AU VEČ SOBNO, stanovanie v Km-gotcwna, • 04/2>24^9l smsa« DVOSOBNO, manj&9 stanovanje (45-S & T 2) rta obrT>oč|u šorlij^nsga nas^ Ija. Vodovodne^ sloipa aii tehega Ht> palidća. 9 041 /50^*902 ALI NAJAMEM, stanovanje v Radovljici ati okolici, « 031/608-770 UM^3^ ODDAM SOBO, v Kreniu, opromlieno, ogr^i'Sno. samsltdmu 9 070/297-601 CNOSOBNO. opremljeno stanovanje na Dataljlci v Bistrici pri Trtiij, S 04/595-66-91 ftM2ir MAJAVKV SOBO. v Kranju ali oKolici alt oeneiio garsonjero, s 031/587^32 boew GARSONJERO, aii rr^anjše eoosobno stanovanje v Radoi/jici, Lescah afi okolic». 8 040/265-379 wmr OVO- AU TFtSOBNO, stan9)«nja. opr^ mijeno - Kram, 9 051/238-651 DVOSOBNO, stanovanje, Zlato polie< 04/20-11-817 «»777 MISE PnODAM HIŠO, v III. gradbeni fazi, naaort&nl parček, velikost 120 m2, bläna vrtca. Oš. trgo^fne, pUhioinega bazena In zđr»«^» ne^ doma. Železniki oKobca. 9 01 /Si-46-052 HIŠO. 2 gospodarskim poslopjem v ßntofu S 040/537^7 OKOUCA BLEDA. Sp. Upnica, prodam majhno idiflino hćo ob vedi. odUd^ iok., 1300 m2. obnovljena, lepo opr^m.. vsi priKljučki. CK, cena 19. 5 mlo SIT, od. 27.6. po 17. grl, a 041/658-705 »«73 STANOVAHJSKI DVOJČEK. Piimsko-vo ot> saOružnem <>omu, nasproli cer-Vve s podalj^r>o III. grad, fazo z vsem« pnkJjućki. zemeljski plin Inl. Lko, d.d., Liboje, STANOVANJSKO POSLOVNi. obleki v oKoiia Kranja prodam sli oddam v na^ KUPIM HIŠO. tudi itiTOjćek do 44 mlo SFT af zazidljivo parceiodo 16 mlo SIT v Kr» aJiokĐloi.«041/596-01S Messi MAJAM eM MANJŠO HIŠO. ali starr» kmetijov oko- icl Krinta, 9 031/20-67-24 POSESTI PRODAM PAHCCLO. «po. v okolici d.d.. Lboie. 9 041/647-257 la. LiHo. &oei67 PAAC&O. v isDi 700 m2, s pcrušeno nao. cera 7.200.0QC STT, 9 031 /6a5-756tpc«XH PARC E LO v tega 600 m2 zazidlj^ra. 62, 041/796-789 ci, 3000 m2 o^ 04/531-54-aoaur VEĆ NEPOZIDANIH, stavbnih zenv lji&ć. Ur>covo, 9 031/451-822 ZAZIDUTVO PARCELO, 615 m2. na nT. &on6nl leg< v novem rtaseiiu Brttof - 031/456- 60ZD, me&ani, 2ha, v bictini Ajdne. 04/58-01-915 KUPIM KMETUSKO ZEMUIŠ6E. ali kmelijo, gotovina. POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI PROSTOR Stražišće • Kranj, pritli^ie. lasten vhod. ob C9sti< m0žr>08( spremembe v äanosonje. Üko. d.d., Lboie, ODDAM SAMOSTOJNI POSLOVNI OBJEKT v Radovljici, za trgovino ali storitveno ^ javnost. 50 m2 + 60 m2 tiOadilćd, na odJtčm lokaciji. • 041/616-506 vj^ RENAULT MEOANE 1.6 RT. I. 96, 041/951-246 S0«?09 RENAULT TWINGO 1.2,1. 96. el. 3te-kta, el og(edAlđ. 9 040/429-945 LEON 1.4 16 V. I. 00, vsa oorema razen klime, servisna knjiga, odlično ohranjen. 9 041/662-698 so«^ SEAT CORDOBA 1.6. I, 98. 130,000 km, klima m ostala oprema, cena: 780.000.00 srr.« 040/703-206 SEAT ibiia 1.4 se. I. 96/97, «rebrna. 1. lastnik. 1. barva, zredno ohranjena. MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PflODAM ODKUP IN PROOAJA. od 1.97 d^ie, cte- öio v GOTOVINI. Uretero prenos lastni Srva. Adna avto. Partizanska 1, Šttolia Loka (bfi^ voia^ica) w^.iwskcr/^ lee.com/adna3Nlo. • 04/51-34-146, 041/632^77, adia.avt0@s)0l.net ODKUP, PRODAJA, r^n^ vos vinsxo ptačibo, Avto Kranj, d. 0.0,. Savska 34. Krvi. 9 041/707-145.031/231-358 golo CnROEN CS 2.2 HDI \sa oprema. 157.000 km. 2 SOO.C« SB » 041 721 572 .1.01, Cena VH7» RAT8fVVV0a016V,r. 01, l.EastnK servisna sv( itiima, 8 031/32^11 SEAT IBIZA 1.4, I, 00, 1. reg. Ol, 1. lastnik, Avtomehanlka Ludina, 9 04/502-20-00. 041/630-754 SUBAM^ LEGACY J'^ftAAVAN 1.6.4V^. 1.93.207.000 km. servo vc4an, centralno SUZUKI ALTO, I. 99, 37.000 Km. 9 04/25-11 -552 i09229 SUZUKI SW3FT 1.3 GU. I. 00. 1, lastnik, Avtomahanika Lu&lna. V 04/502-20H30.041/630-754 ŠKODA FEUCIA 1.3 L». I. 97,36.000 km, reQ.do3/06. 1, častrnK. « 04/57- 44-561.031/666-236 Wiu IKODA FEUCIJA 1,3.1. 96.1. re999. 1 lastnik. Avtomehanlka Lu^na, 9 04/502-20-00, 041/630-754 ŠKODO FAVORIT 6L;<, I. 91, 71.000 km. eredno ohranjen, brez r^. reg. 3/06. cena: 170.000.00 SfT. 9 04/566-42- 65 FORD FIESTA 1.3 BUDGET, I 00. 1. lastnik. Avtoma hanika Luölna, 9 04/502-20-00.041/630-754 FORD FOCUS. I. 04/6, črne kovinsks barve, veitko Oodatrve opremo, možert k;edn aH leasmg. 9 04/56-40-086. 051/398-718 GOLF DIESEL. I. 91. 5 prestav. Odlično ohran)en, reg. celo leio, 9 040/607-502 6Mifir GOLF III, I. 95, bele barve, lepo ohranjen. cena po dogovoru. 9 031/652- 966 GOLF SOI. f. 01, « 070/231-995 FORD MONDEO KAftAVAN 1.6 TOl. I. 99. 158.000 km. srebrr>6 barve, zelo lepo ohranron, cena po dogovoru, • POLO, I. 95.5 vrat, bele barve. 1, lastnik, garniran. 9 040/98-55-16 &CA11M DRUGA VOZILA PfiODAH HONDA CMC 1.4 Hfi GINGO, kjima, kov. sv. zelen, ostala oprema, usodno. 9 041 /787-050 MK?e9 HYUNOA> LANTRA WAQON 1.6 QLS, I. 98. 1. Lastnik. Awtomehani^a Lu^. 9 04/50^2CK)0. 041/630-754 6im*6 AVTODELI IN OPREMA BRAKO PnKOUCO KAMPER, z batda-hwpm, 4 (ažilće. rnato rebljana. cena po dooovonj, 9 04/23-12-228 LADA KARAVAN. 05 in vedo onkolico . do konca leta za osebni avto, 9 SdMfO PRODAM OPELASTRA KARAVAN 1.6,1 94.club oprema, stresno okno, 00 radtc, pttjaž* nI r^lo, nove zimske gume s pkahKi. d^ bfQ (hranjen. 9 05l /322^2 MIM PEUGEOT 106 1.0,1.99.137.GOO km. el. p^.DCZ,aonćru9ieha, srefim, i.ieslr» ca, 9 031/28&066 m?» PEUGEOT 405. I. 69. 13S.000 km. reg. do konca leta 05, vozen in lapo vzdrževan, n'izka cena • po dogovoru. 04/23-11-334 MOTOft. za Gotla, diese), senja il. 1600 cm3, 9 041/597-^33 VX34i ZIMSKE GUME, 4 ko;^. 165/dO-13, rrvUp vcćena. profila 7mrT>. cena lO.OOO SfT. •041/540-965 KARAM BO LIRAMA VOZILA PROOAM PEUGEOT 306, 1.6, I. 97, poikodo- v9n. CUO 1,4 RT. I. 91,190.000 km. Oele Ciarve. ll6aßho obnovljen. CZ, vzdrževan. Blaž. cena: 160.000.00 $rr. 9 04l/?12-905 MM^ CUO. I. 93, rdeče barve, odličen, reg. do 4/06. Oter Ui^. cena: 270.000,00 S;T.«041/819-642 KUPIH POŠKODOVANO VOZILO, tudi MaiKa • nudim naf/eö, takojšen odkup, prevoz. R CUO 1,2, I. 95, 121.000 km, bele t^arve. otv^ien. garaž^an. • 041/55& 136 fM779 RENAULT 19 ADAClO, 1.95. kovinska barve, zelo ohranjen, v 041/227-336 RENAULT 5 1.4. f. 96, 120.000 \o ali z rnotorjem v ckverf. od I. 95 da^, prepis in o<^oz na rrolo atr> ške. 9 031/629-504 STROJI IN ORODJA PRODAM RENAULT CUO 1.4 16 V. i. 03. 16.000 krr, t. Issir^k. ^ oprema, cena: t.650 000.00 SfT, • 031 /547-185 soKti MIZARSKO KOMeiN^KO. i dod. pripomočki in stružnico OraksI. 9 041/712-660 weji3 SEKULAR. M10 sta/idard, • 051/386- 020 soMos STROJ, za rezanje acrylrHh kAov In zidnih barv lip Texsprej ameriške izdelave tn plinsko pei znamke JunKer? pnrrer-no žA vikend, • 040/624^78 RENAULT lAGUNA 1. oprema, klima, ohranjen, 066 . vsa STROJ, za žično erozijo brezhiben. 041/669-669 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PAO DAM DESKE, smrekove 2,5 m3 m smrekov ooai. DVA RADIATORJA, Jugoterm, malo rabljena dim 40x90 in 50x100 cm, 9 04/252-30-94.031/627-094 ujt^r HRASTOV PARKET, klasični, rabijen, primeren za delavnico. 150 m2. 9 031/666-450 i093ü2 NOVIORAD. 300 m od rrorja oddam apartma za 4 osebe. 9 031 /635-756 &ce?oe ODDAM APARTMAJE, po ugodrd ceni na otoku Pagu {Uelajna) S pogledom na morja, • 00385/53-667-22?. 00365/96-92-30-962 eoini OTOK VIR. 4 poste^ini apartmaji 70 m od morja, lermini 2.7,-10.7.. po 24, av- gusiu. oddamo wvav,apartmari-sarh pMrcom. 9 031/377^99 froufi} KURIVO PRODAV POREÖ - ČERVAR. aparut\a 4-5 oseb, («rasa, ^ 1%7 in od 24.6., cena 6000 Srr/dan. 9 040/392-603 tC9t99 TROCtR -. oddamo 4 apwtmajc 30 m od mofla, kfima, parKinšće. žar.... 8 00365/969 634 759, 00365/21 869 361. eKarsic^net.hr 60w»9 6UK0VA DRVA. suha, • 041/608-642 MQSttt DRVA, rr»errska. Klana, sekana 10 m. • 04/514.11-14 MEŠi^A DfiVA. tn butare 04/533- M«»Q KUPiy v PIRANU. GcMam apartma za dopusi, 9 04/232-61-61.041/99-22-13 VMV3 v PREDMESTJU IZOLE, oddam pnko- loe v ćasu dopustov za 2 öo 6 0S9t7. • 05/641-&1-12 SOUS« V TERMAH ĆATCŽ, oddam opremljeno hišico. 9 031/647-623 DRVA, • Klaftre, bukove aH hraslove, vecjo količino z dostavo na dom, 0 041/641-142 K«3»8 HOBI PRODAH STANOVANJSKA STRIPE, večjo koNčmo. tudi 04/23^^25 OPREMA KUPIH POHIŠTVO STAR DENAR, B 040/366-662 Mm PRODAH 2 VZMETNICI MEBLO, Tofma] 190x90 A^ll A cm, lepo ohfanten, 9 031/430-108 031/430-108 iMHC GOSPODINJSKI APARATi PRODAH HLADILNIK Gorenje, bel. tvostosfo-134 I z zamrzo^riikom 34 I io v garanciji, a 25.000 SrT. 9 041/991-390 POMIVALNI STROJ. Gorenje. 25.000 srr. «031/401.501 PRODAH NARODNO NOSO, moško, po ceni.« 070/515-414 OTROŠKA OPREMA PRODAH PRALNISTROJ.Intiladdnlk 1701. Go-ranie, 9 041/876-494 04/23- ZAMRZOVALNO OMARO. Gorenie, po 20. un. 9 04/531-66-70 sou«? OGREVANJE, HUU6NJB PRODAH RABUENE RADIATORJE, različna dimenzije, ugodno, 3(W25 VRTNA OPREMA PRODAM DVOKRILMA VRTT4A VRATA, za odprtino335cm.VÄ lOOcmdo 120cm. vioče ctnkana. nova -» nemonlirana. 9 04/232-65-36. 041/375-441 OTROČKI SEDEŽ, za kolo Hamax kiss na chp. Kol nov, modre barve, cena 6000 Sn. 9 040/535-647 sc«M7 OTROČKI T060G/U4. In sedež zadnji za kolo. »041/70-71-82 OTROiKI VOZIČEK. Maxt-cosi max taxi $peeđy z zimsko vrećo In globoko koiaro dreamy, malo rabljen, cena 50.000 srr. 9 041/515-526 ueua OTROŠKI VOZtĆCK. Pe^Per^ Ptho Comoieto. vsa dodair^ oprema. Lepo olwijen, uQOdno. 9 041/515-528 GLASBILA ZA KOLO. otroako koKi 16 avto na pedala in Oanjico. 9 031/329-207 KUPIM QUGALNICO. za olroka. samostojeöo. PRODAH ROLAND RA-95, zvoćni modul z disketno enolo In avtomatsko spremljavo midi. uoodno. • 041/569-969 boess? ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM KUPIH FMJTONARIOO. dobro ohranjeno, CE, EF, BE + aakov gumb * 6, bas za primerno ceno. Govekar, Kocjanova 15. Kranj so&aie PTIČKE AQAPORNISE. nlr^fe. skoO-ćevke. kanarčke In gale bike, 9 04/204-66-05 VARAŽDINSKO ZEUE. sadike, 8 04/25-71-041 SPORT, REKREACIJA PODARtH KUŽKE, meiančke. 227 04/580-02- PRODAM 2£N$K0 KOLO. za Sfmboiii^no ceno. 9 04/231-22-^9,041/274-402 MEŠANCA. med nemškim chow-chowoft), star 6 zen z otroki, dober čuvaj. 9 510 in < onja- ROLERJI, kotesa In di^jgo, komisijska oroda^, Rubin Koknca, od 15. do 19. ur9. • 04/204-91-91 TURIZEM DOPUST MALO DRUGAČE. nje po Jadranu od 1. 6. do 2005, MUCKA, črnega, starega 2 rneseca in 7^ mesecev starega pnpeljemo na dom, 9 031/683-422 »eiM MUCKE, igrK«. lepe. vajer>e čistoće ^ čejo ropel dom. ■ 04/533-62-36 11. msmi MUCKE, 40-91 . 040/634-675, 070/40- NA OTOKU KRKU. oddam apa/lmaza štin oaebe. 9 031/309-764 wo?)? MUCKI. Z9iy dom. devel tednov fcšceio pnja- 04/532-90-20 M9><3 MUCKO, staro dva meseca, sVo bele barove. 9 041/675-091 soe^s« PRUAZNEGA, tigrastega mvcka. vajenega pas^ družbe, 9 04/53-33-296 «M192 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 (et, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % o bf C m e n ttve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni» nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter ledsfnge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel«fi)nske Številke: 02/2S2'4^I€, 041/750-560, KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM KOSILNICO, Tw«t. diBzel motor. i\f, 170. 9 04/51-22-654 NAKLADALXO. 16 m3, hidr^^rH dvig gr^Oend. fHjhalnik Tajfun z etektrom> tor]en\ in več cevmi, naoravo tA suäe- f^ senä Adtrfti^iB moni^. obrdddlo^k SIP. PUHALNIK, Tajfun In traklor««o škropilnico, 9 04/515-45H30 SILAŽNI KOMBAJN, SiP, &I0 60 8 m 30 I Kangle za rrHeko. 9 04/252*10-66 TRAKTORSKO PRIKOLICO, - den:. 041/669-424 KUPIH CISTERNO, a gnojevko m itRopalnik kfompirid. 9 041/536^97 uwsr iZfiOVAČ KftOMPIPJA. e^0Dra2dn^ 9 04/53-33-237 »«TM MOLZNI STROJ, Virovitica, enofazni. 9 04/25-03-220 »0213 RAZMCTALEC SENA. U puhalnikVre-cek In raOl^ene pralne plošče, 9 031/360-176 VMxa TRAČNI ZQRABUALNIK. 041/82«24 TRANSPORTNI TRAK. dof. cca 4 m 04/516-10-66 ŽELEZNA KOUSA. la kosilnico SIP Buher, S04V214'S00 soMie PRIDELKI PflODAM GOZDNE BOROVNICE, Ćn^^o rtaOrane. ugodno. 9 031/764-630»M:«r KORUZO, v zmju. cena 32 SfT/kg. 9 KOZJg MLEKO, m domače žgariie, 04/257-14.72 KROMPIR. kvaJrieien, (ansKj >eOilnl in krmiln 041/376-913 MEO, več vrst in cvetni prah. Uuner. Begunje 170. 9 04/53-33-014 iomi MLADI KROMPtR, Kmets^ Jerela. Podre 216. 9 04/S3i>66-44 w«ws SVEŽE. StADKE JAGODE, dobite pn Markuti, Čadovije 3. Trslenik, 9 04/256-00-46. 041/629-676 6oeM VZREJNE ŽfVAL! PRODAH 2 čb teućki. 9 041/376-9116c«s«s 2 ćb TEL|6ki, s1a/1 en teden. 9 606363 BIKCA, starega 2.5 co. B 04/25-71-626 KRAVO, simentalko, b 041/675-25$ iOBUt KRAVO, Oojii)o, pa&ono. v d. mes. bre-04/5&<^l-915 KRAVO, tf^io 7 mesecev tev. moUnica. B teli- (MX' UPE ZAJKU, (n zaico za pleme al meso, stare 5 mes., • 04/255-14-87 5CS276 TELICO. s^m^ntaJko, visoko txeio, b 04/531-45-73 T6UĆK0. »laro 14 dni, Pateče. 04/5&-7e-178 ZAJCE, m podarim Ova Kasirirana, leoa. dolgodlaka mucka, b 04i /d9fr- 972 MAS» KUPiy BIKCA, Sirnaolalca, 04/51-31-229 14 dni, b ftOUiO BIKCA, simentaica, slar^oa Oo 14 om 041/841-632 VEČ BIKCEV, masra pasma, 14 b 031/37-35-38 VEČ ÖB BIKCEV, starih 14 dni. 041/767-995 dO 1 OSTALO prodam MESEJANO ZEMUO, humus li vn ali zelenice, b 041/756-007 PTIČJO KLETKO, lepo m PVC Qajbe 30 kg, b 04/25-11-976 M949 kupjh NEPRESEJANO ZEMUO, 4 n^3. s prevozom, dopoldan, b 04/25S'lCK 44 ZAPOSLITVE hudim POPOLDANSKO FiZiĆNO, 4-umo honorarno deio nijdiTi v ŠK. LokJ, Andrej Zavr9mK a.p.. Pod Ptevno S, Školja idtfa. Ae6er, b 040/732-745 KOĆA STARI VRH, ^tete Gregor s d.. Zapreval 5, Poljane redno aposb kuhar-h s trimesečnim DocKusn^n <3elom m I» noramo iaposfi r%atakana t možnostjo redne zaposfafve, s CM/51 B-dCM)7sc«iS7 P1C0PCKA. 4eK)e za stražbo In kp^. zaposlim. Pavtm Dare s.p., Sp. Brtrie 2, Zabnca, b 031/325-442 »oaOM Zaposlimo moškega ali žensko za peko rib Tel.: 041/645-195 T«urjs a, Joitii iH 73- '<•19» ZAPOSLIM NATAKARJA, v noćnem b3r\j. del, čas txl 21. do 4. ui9 (lal^ko zavetnik). Manan Slaonšek s p.. Gorenje-sa^c. iSc. Kranj, B04T/684-403 «Ml»! ZAPOSLIM VOZNIKA. E kat., Bertoo-eelj Pavel s.p.. Na trati 22. Lesce, b 041 /676-336 ZAPOSLIMO V02NIKA/CO, tahko pnpravnika, v dom, in mednar. pro- tneiu 7 vn^nLikim B. C. F Pisne DOOUOM z dokazjil: Habian irenspon, d.o.o,. Zminec 76, 4220 WjaLoka TAKOJ ZAPOSUMO, 2 Kornerciabsta z nucbn akjžten GSM. nagra-^ 2a usoelnost, 3x lelno ptačano poto-«Wiie. Vegastar, d.o.o,, Motn»ca ii.Tran, 01/530-i t-80.040/679-169 MKt Namfja ^ KV rratakarfco ZBpo^ resta^acija v ijiAljan. Takcq nu^ (no redno zaposlitev, ter stimutabv- en OD. Prevoz povrnemo v celoti. Točajko ali KV natakarico oz. Ms-bčno dtiavko takoj redno zaposlimo za deio v Šanku in fecepciji. Pobral & M, d.0.0., Zaloška 110, Uutliana. Tetefon. 01/54 00660 Mlinarič (iorerfjskr mtsnt iicfbrrUe Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo: 1. kuhar 2. mesar 3. trgovec Pogoj: • M/Ž do 35 let, okolica Lesc • izobrazba ustrezne $meri •veselje do dela s strarekami •osnovno poznavanje računalnika Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: Mešanja Mlinarič, d.o.o., Lesce, Železniška ul. 1, 424S Lesce POOSLA^ENI SERVIS, deutz motorjev šče rrt^tanfka s splošnim znanjem raöunabäriiQ. A^ mobil, d 0,0., LetaH-ika 37, Šenčur, • 041 /69d-3dS soäwo REDNO DELO, v ure)eni del»mie» doti orodjar - oblikovalec. Jei Janez s p., Seio 6, Vocfice, B 01/63-2^455 ZAPOSUMO. 4 KV eiektrićarje. Vc 9re0, a.o.o., Milje 44. Visoko, b 04/25-31-133 »oeisa O^nimrćvi^ iKf ftrehovni^kf v podjetju DON DON d.o.o se ukvaijamc s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega pedva. V obratu Kranj, Straž Išče zaposlimo: SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA Dolo obsega sprejem in izdajo blaga iz skladišča. Pisne ponudbe pošljite na naslov: KOZMETIČARKO, s končano vednjo Solo ZB zOBvstvo m tamiac^ smer mebcni tehndt z okolic« Kian^ (OCfcv z^ DCfiimo, Pisne pro^nte Dctfne na naslw S4jdi Sence. Ukozai^eva 2d, Kranj MOŽNOST TAKO^NJEQA ZASLUŽKA, -samo resnil. Območie oek)iDe veni^. To^až Jennar>čić S.D.. Rečeva 14, Kranj, B041/764-151.041/43-43- 83 W6M' liÖEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, ilče Oelo: pomoč pri učenju. b 040/361- 295 »«««;> IŠĆEM DELO, kol «n^Ktorneml^ne • Domoč pri popravnih Upltih. b 04/58-62-2/4, 031/701-964 609?00 IŠĆEM DELO, kolv&nj6ka vašega malčka - Poljanska tiotma, b 041/320-126 OElo, hcl likATlca na svojem flomu. b 031/292-212 DUO BON • BON. ^ delo. Igra na ob-leiwtf, ccmkan in druoiK onnedttvah 041/382-367,041-5Ö6-277 DUO BONSAJ, i^če fle'o ne porokah inobleinicah, b 031/595-163 m«02>« NARODNI ONE MAN BAND, liče delo na raznih zaDavah in obletnicah. STORITVE NUDIM ASFALTI RANJC. Uakovanje do* voz. pob, piAHiCa poMg. robniKcv. pni* nih piošc, iz<3. MrorisKin In kamnitih ikarp. AditMC & Co. đ.n.o^ Jelcp^dXova 10. Kamnik. • 01 /&3M&14 BEUENJE. hitro Nan rigal šor 031/506-166 n kvalitetno. Roman Kranj. DELAMO OD TTMEUEV DO STREHE. notranji ometi, adaptaclie, vf\9li fwti. prsciein* «ene. ire^u^je irt iJat-^vanie ler iKarpe. Bene in d.n o^ Stn> i»fc Krani. « 041/561^ mmi GfUDSENIK REXHO ć.n.o.. Adergas Cerklje« cvsja dela od temeljev do alr»he< notranji omeli. on>eii fasad, kamnne ikame^ urejanje m tlakovanje IZVAJAMO e sar^ije dimnikov, vrtanie^ zidava, montaža novih, poo^ia sianh, nudimo dimne o&ioge. dimne Kape« Novak & Co. LjuD Domžale, iZVAJAMO VSA, Krc^Ko4depar9ka in tesarska deia. Pooblaićeni Krovec Gerard Sramac Tondach« Marko SvetelJ s p., Grml&eva 31, Kranj, « 041/642* 424 SMi^e KROV$KO« KLEPARSKA, deLa. fri» da, obnova dimnikov, barvan)e napu^ ćev, super aKcya do 27 6. nudimo IS % popust Commit, d^o^o«, Olavaneva , U., « 031/e9&^9 NOVO V BEQHADtJ. tonev ingrsnulatov vam po u^M^'l^ nah nudrmo vas ostali gradben) mateiv al. opra^mo maleriala. Bagrad. Savska loka, Kranj. « 04/23-64^30 ffOLfTMSTVO SeßCAN U'ft^ ^lul IJ TENDE - MARKIZE Popust do 20% 8rttphS/>e amw m t^fta^ßOf^ M abif y^kot »opjffMA ioifuoH ^kitfo pogoi^, st/obmi nwjtaiö bfti Ul,: öj/i6s 32 u d/f OiV^JO 700 OD TEMELJEV, do strehe, notranje omete, fasade, adaptaefje. tlakovanje in urejanje dvoHic. SGP Bytyqi d.n.o., Strvževo 33, Kranj, • 041/2 22-741 «M140 OKNA, VRATA, 2SMSKI VRTOVt, pr«. grade v alu in pvo tzvedbi, garažna In protipožarna vrata* Vojko Remdkar s*Pm Vojsko e, Vodic«, VAvw alu^rrv skar.eom, 9 031/d&S^970, info^alLh cBmskarxom Gndbno Ifl pnrailBD ttN < nudimo celostne pcosiixske reSirve od MttkUam htafi • Metaspacd2, uravnotežene upor^ prostora. K> mensto^a 12/Ilf, Ljubljana. met> 01/23a>1&62. do kmtM tMfte. DM.D, d.o.o.. Uib- IJan$ka 45, Kamnik, 031/327-119, mias.cvim@vold.nel SENČILA ASTER IKS. Rozman Peter s.p,. Senićno 7, Križe, Tel.: 1?Q, 04i/?33-r09; markize. tervSe, rolete, žalozlie. larrelne zavese, plise zavese, roloji, komemHo ugodni ceni. Urmar, d.0,0.. ZaKel] 1S, Sta^o^ca, 041/642-097 ZAKUUĆNA DELA SLODOM, stene, stropi. Knauf. Armstrong, Izd podstreh. adap. stanovanj, pleskarska dela. l&minali. okna, vrara. str. okna. Markotia Slavko s.p., Suika c. 2d, S. Loka, b 04/S1&-22-3e, 041/806- ?S1 ŽALU21JE, lameir«, roK> in plise zav^ se. screen senčria, senčila za stre^ okr^a rolete izdelamo in monllramo, Rono senčHa, d.o.o., Mavsa/^eva 46, Notranje Godce, b 01/365-12-47, 041/334-247 so4i't titmu ISĆEM MLAJŠEGA MOŠKEGA, vajenega krrtečkih del za pornoč na kmeiili, b 031/627-876 soe»? ZASEBNI STIKI UPOKOJENEC VALKO, za družbo ler za vse b ISĆE SPREMU E- . plarrinaiienje n lepo lepo v žMJenJu, RAZNO PRODAM AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, noa. 600 kg in betonski meSafeo, rabljen, b ru/f^13-71-41 60*31? KOŽE JAGNJETA. lepo ustrojene. 041/448-146 LESTVE, vseh vrst In dolžan dobita, ZPIlje22, b 01/36-11-076 POLIESTERSKI KAJAK, in lepo sedežno gam^u'O, b 041/364-504 S06?1» PRALNI STROJ, ie zapakiran za po)-ov^no ceno, «t/obrazdol olufl In Kultrva-tor z ježem, b 04/269-10-12 TSLIĆKO, sknentalko, bukova drva (er smrekove In 031/271-151 KUPIM DONGO, pomožni motor za bicikei Solex od I 65 daje lahko nevozen. 041/656-149 Ni več trpljenja, ne boUčine življenje je trudno končalo zahvala v 92, letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradcdek. stric in last Metod Porenta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku iz Naklega za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček za pogrebne storitve in pevcem iz Predoselj. Posebna zahvala tudi zakoncema Stamulak in dništvu upokojencev Naklo. Žalujoči, vsi njegovi Naklo, iunij 2005 Vsem, ki so jo imeli radi, sporočava, da je umrla Gabrijela Kuralt poročena Japelj Poslovili smo se v družinskem krogu, v torek, 21. junija 2005, na pokopališču v Zg. Bitnfah. Poävaj v miru in ljubezni. Tvoja: JANKO IN IGOR - OMANI zahvala Poslovili smo se od našega moža in očeta Janeza Koširja Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, sodelavcem CSD Skofja Loka. Loške komunale in SGP Tehnik, ki so nam izrekli sožalje ter daroval: cvetje in sveče v njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. p. Robertu za pogrebni obred, pevcem ter govorniku g. Sušniku in gasilcem za zadnji pozdrav. VSI NJEGOVI škofja Loka, 20. junija 2005 zahvala Ob smrti Frančiške Stefe roj- Jekovec 20. 6.1926 • 15. 6. 2005 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter sveto ma§o. Zahvaljujemo se tudi pevcem, pogrebni službi in gasilcem. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Breg ob Bistrici, 16. junija 2005 Xogar tmo^ raä nikoH ne umre. le daleč je... V SPOMIN Minilo je žalosmo leto, odkar sta me za vedno zapustila dragi mož franci in ljubi sin rado simnovec Vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in prižigate sveče ISKRENA HVALA. ŽENA IN MAMI 32 m/o (S^g-gfa s. 5/ GORENJSKI GLAS petek, 24. junija 2003 Anketa "Odklop" od šole Matera Rant Pred dolarji je najlepši de Šolskega leta • počitnice-VeČina Jih bo vsaj za dva meseca lahko pustila ob strani šolske skrbi ir^ se posvetila svojim najljubšim dejavnostim. Nekaj otrok smo povprašali po njihovih počitniških načrtih. Foie. Tini DoU Elena Kukovka, Sutna: "Z avtodomom bomo ŠH na Korziko, za Štirinajst dni. Zelo se Že veselim. Doma pa se bom igrala s prijatelji- cami, Verjetno bom šla na bazen, zefo rada tudi ro* lam." Patricija Tomažičf Britof: "Šlt bomo na morje, na šoi-to. Veliko bom plavala in se igrala s prijateljico. Rolava in se voziva s kolesom. Med počitnicami bom ver-jetno prebrala tudi kakšno knjigo." £ 4 Maks Božič. Kranj: "Kopal se bom» sonČH, gledal televizijo. Zdaj, ko imam izpit, bom Šel lahko tudi s kolesom v mesto. Počitnice bom preživljal tudi pri sorodnikih v Beli krajini. Kopru in fies II Caber Oblak, Kranj: Barbara Sušnik. Bes ni ca: "Šli bomo na Cres. Tam mi : "Upam, da bom uspešno je zelo všeč. Z jadrnico po- • opravila maturo in se mi iščemo najlepše plaže. Ko- • med počitnicami ne bo tre- pai Vem, se bom in potapljal, da bom soet našel spet lelčurje, saj zdaj že vem, kie se skrivajo." ba učiti. S prijateljico bova šli na morje v Dalmacijo. Predvsem se bom odklopila od šole in uživala." Ostanki starodobnega Mengša Izkop jarka za vodovod na Cobavici zaustavljen zaradi pomembnega arheološkega najdišča. Jasna Paiadin Mengeš • Starodobne najdbe na Cobavici za slovenske arheologe sicer niso nobena novost, saj je bila v strokovni Uleratuii že večkrat izražena predpostavka, da je potrebno grobiščem, ki so jih ob različnih izkopavanjih našli na već mestih v Mengšu, pripadajočo naselbino iskati prav na področju Gobavice, 43) metrov visokega hriba nad mestom. Domnevo so arheologi potrdili že pred dvema letoma, ko so opravili temeljit topografski ogled Gobavice, ter na podlagi tega ugotovili, da je na vzhodnem delu tega območja stal srednjeveški grad z urejenim parkom, našli so temelje grajske kapele ter dragocene ostanke mo- gočnega halštatskega obzid- Arheološke najdbe so si prišli pogledat tudi otroci fz mengeškega vrtca. ja, ki je obkrožal železnodob- no gradišče, ki sodi med naj» ustavil gradnjo vodovoda, Z teriaJ pa strokovno analizirali Po končanem terenskem večje poznane naselbine pri ekipo smo Že odkrili nekaj ter na podlagi tega skušali delu bodo najdišče zasuli nas iz tega obdobja. bogatih kuitiimih plasti znot- določiti» za kakšno vrsto ob- nazaj in gradnja vodovoda Naslednje faze raziskova- raj te železnodobne naselbi- zidja gre, kdaj je bilo zgraje- na Cobavici se bo lahko nadaljevala. nja tega z arheološkimi najd- ne. V profilu več sto metrov no in kdaj je propadlo, bami bogatega terena, pa so dolgega jarka, ki je gradišče se strokovnjaki, pod okriljem prečka] po sredini, smo našli Muzeja Mengeš lotili pred sledove vsaj dveh hiš ter več kratkim, ko na arheološko kot tisoč odlomkov prazgo- najdbo naleteli deiavd ob ne- do vinske keramike," je rezul- davnem nedovoljenem izko- tate prvih strokovnih razis- pu jarka za vodovod v okolici kav na tem področju predsta- Mengeške koče. "Izkopava- vil arheolog Gregor Štiber- nja smo se lotili po posredo- nik, kustos mengeškega mu- vanju Zavoda za varovance žeja, Najdišče bodo podro- kultume dediščine, ki je za- bno evidentirali, najdeni ma- Danes sta izšla Zgornjesav'c Brezplačno za občanke In občane občine Kranjska Gora Jesenice občinske novice Brezplačno za občanke in občane občine jesentce vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v naslednjih dneh bo dopoldne sončno, popoldne bo nastajala kopasta oblačnost. Popoldne in proti večeru bodo možne posamezne plohe ali vročinske nevihte. Verjetnost neviht bo večja v soboto in nedeljo. Agf f^cii« trs ek»l|«. Urad za M«te«(toei|o petek 13/27®C so bota 14/28°C nedelja 15/27®C Murste ?8/lS'C NMmOHO < ^^ C ^e/ie'C VT L 3'/1ffC na koncu Kran; Sanj o sedmici še ni konec v nedeljo izžrebane kombinacije igre loto (8,15,16,18, 20, 23, 36 in dodatna 14) v 25. krogu kljub kar 13.921.770 vplačanih kombinacij ni vplačal nihče, zato bo sedmica v tem tednu predvidoma vredna že 570 milijonov tolarjev. Srečnejša sta bila v prejšnjem krogu vplačnika lotka iz Radovlji- ce in Ljubljane, ki bosta prejela po 164.1S0.673 tolarjev. Na Gorenjskem, natančneje v Žireh tn Domžalah, sta bila v prejšnjem krogu vplačana tudi dva od treh listkov, ki so zadeli kombinacijo 6+t. Dobitek je b\\ vreden 5.802.365 tolarjev. Lov na zajetno sedmico se torej nadaljuje. Da loto vročica iz kroga v krog napade vedno več Slovencev, pa pove , Prejšnji teden jih je bilo za že podatek o porastu igro ioto Že za 696 milijonov tolarjev, medtem ko so konec maja (22. krog) igralci vplačali dobrih 406 milijonov tolarjev. sredi april^, k&je bika sedmica v 16, krogu vredna le 24 mllfjonov tolarjev, pa je bilo za igro loto vplačanih 193 mi-ijonov tolarjev. S. Ž. Sovo DS N j Brez obvoza ob maratonu Pranja Zaradi nevzdržnih razmer na cesti od Trebije proti Sovod-ju so krajam grozili celo z zaporo te ceste, ko naj bi se po njej odvijal maraton Franja. Po tako drastičnem ukrepu zdaj sicer ne bodo posegli. So se pa zato odloČili za drugačno obliko protesta. Z občino so se dogovorili, da organizatorjem maratona ne bodo izdali soglasja za uporabo lokalne ceste Hotavlje - KopaČnica - Planina, po kateri naj bi uredili obvoz. "Uporabo omenjene ceste za obvoz prepovedujemo zaradi neznosnih razmer na cestišču prot Sovodnju. Počutimo se namreč izigrane, saj so doslej na odseku te ceste popravili le štiri manjše usade, konec maja pa je Cestno podjetje Kranj končalo z deli," je ob tem pojasnil župan lože Bogataj. M. R. Za vas beležimo čas WW.COfiENjSKiCLAS.St iZbePLSi vsastoven«m pofui rruiirb oflittov Enasp^etr^ stran, ki zdri^ja 7 i&fiopKev wwwtab^M. oddajte svoj m&W oglas» oglejte si popolnejia o^iaa«, sprehoOii« se po rum«nih straneh In naj vas navduii^ kadrovski e^jlaail Brakanja po malih oglaalh ia nINolI nI bllQtako uMtwo« žZVžjj 'lil' J JU I ^ Ji:: J ijjjl i: u :: t» I ■ "" [ :: a» NA TRETJO •• M «• •• im '46. jazz fieslival Ljubljana, ki se bo «d^ vljal med jojunijem in 2. julijem, po* nuja raznolik In kvalrteten program. V gosteh bedo tudi znana im«r>9 kot sta Macto Parkar in Dianna Reeve$* Cre enega najstarejiih (vstivalov v Ev^ TV VODITE M»jav«na Kanalu Al Alenka Vfdie'Tn Natalija 6ratkoy(\ »'PM i NABUCCO 9 m sonmlni pokrovi MERKUR e naturetä Wu^ok* w ffiprodft) cw običi|iiih pradaiBiK nr^tilL fertivpl www.festiva3camiola.com PETEK 24.6.2005 03 TELEVIZIJ Je mlada, a že uveljavijena režiserka. Naslov njenega zadnjega dokumentarca je Ljubezen.com. Stizana P. Kova^ić akoj po Študiju na Akademiji za gledališče, radio, iilin in televizijo sem se vključila v mladinski program Televizije Slovenija, kjer sem delala občasno že kot Študentka. Uspela sem prodreti z oddalo, ki jo danes poznamo pod imenom Na liniji in je na sporedu Že sedem let," pripoveduje mlada, a že uveljavljena režiserka Špela Kuclar, ki le vedno dela kot "svobodnja-kin ja". Poznana je po dokumentarnih filmih Hribovska saga, Vedežniki, Tisti s katerimi ste nas straSili, Vstajenje po jarmu. Teme za dokumentarce, ki jih dela v celoti, torej scenarij in režijo, jemlje iz vsakdanjega življenja. "Televizija Slovenija ima kader in tehnologijo, s katero bi lahko delali vrhunske filme, nimamo pa scenaristov in to zato, ker za njih ni denarja. Honorar za scenarij je tako bizaren, da ni čudno, da se s tem nihče ne more ukvaijati profesionalno, Nizki honorarji za krea- Slovenija na sporedu čisto nakazala vsebino. te, mai ne.^" je kritična Spe- nju toliko pomeni. Portali so sala roman, ves Čas pa pišem la. ki tudi pravi, da kljub mladosti z avtoriteto nima nova obiika komunikacije, ki poezijo, ki se bo. vsaj upam I o bodo nekateri s pridom iz« posebnih težav pri starejših koristili, drugi pa pač ne. Veliko ljudi se je spoznalo in zaljubilo na tak način, veliko prekaljenih kolegih, kot so snemalci in montažerji. "Tudi sama Imam že toliko tako, drugo leto udejanjila v zbirki," VSeČ so ji režiserji David Lyndi, Ridley Scott, Miloš Forman. od filmov so pa jih ima s tem slabe izkuS- se ji v zadnjem času najbolj prakse, da me redko kaj izti- nje. laz osebno vem, da tam vtisnili v spomin Nebeško n. nimam kaj iskati," je scena- kraljestvo. Vera Drake in 9 V torek bo na Televiziji ristka in režiserka na kratko orgazmov, Na vprašanje, kateri trije slovenski filmi mo- tivno delo so razlog, da se je svež dokumentarni Slm Lju In s čim se Špela še ukvar- rajo biti obvezno na domači bezen.com. "To je zgodba o novem intemetnem habita- v teh poklicih težko razviti v profesionalca in to še nadgraditi. Tako filmarji kot tu, ki omogoča nova znan-športniki pa morajo kar na- stva in na drugi strani zgod- ja? "Zdaj prenavljam stanovanje, končati moram celovečerni mladinski film. ki je v montaži. Morda bom med polici, pa je odgovorila: "Od s lovenskih im a m doma samo füm Babica gre na jug na DVDju, ker sem ga dobila prej vaditi, če hočejo rezulta- ba o ljubezni, ki nam v življe- poletnimi počitnicami napi- zastonj ob Časopisa" Menjave na Kanalu A! Alenka VIdIc in Natalija Bratkovič se poslavljata. ' Suzana P. Kovačič mariborski televiziji. RTS-u, kot urednica in voditelilca. vojäd, Polona in Alenka pa slovo od kokeära-Špda (ambrek, ki nja pred kamero komentira: "Človek po štirih letih dela potrebuje nove izzive. Moje ambicije so delovati na televi- pripravljata prispevke za družabno kroniko na POP TV in Ka- nal A, ho%ti od jeseni nova zijskem področju še v drugih voditeljska obraza Kanala A. vlogah, ne le kot obraz Ekstra Skupaj bosta vodili kar dve magazina. Ostajam pa v re- oddaji, ob sredah Ekstra ma- dakciji in iščem izzive še na gazin namesto Alenke Vidic, drugih področjih, mikajo me ki ostaja Še naprej v redakciji, odnosi z javnostjo. Odločila ob vikendih pa E-i- namesto sem se rudi, da se bom inten- Na&lije BradcoviČ, "Prepriča- zivneje posvetila študiju, mo- na sem, da bodo gledalci nad Polono in Špelo navdušeni. goče celo podiplomskemu." Kakorkoli že, ali bosta saj poosebljata žanr in kon- dvojčid prekosili sedanji vo- cept obeh oddaj - prodornost, diteljid, se boste lahko pre- trendovstvo in svežino," je pričali že 7. septembra v Eks- napovedala urednica obeh tra magazinu. Polona in Špe- oddaj Sonja Javomik. O zamenjavah se je Šu51ja-lo že dali časa. Natalija, ki la sta Ljubljančanki, nekaj televizijske prakse že imata, prva je po poklicu novinarka. prihaja iz štajerske prestobii- druga pa psihologinja. Profil ^e, se je odloČila, da se bo iz-^jučno posvetila delu na za uspešen začetek je vseka- Katera je Polona in katera je Špela? To bomo lahko ugibali kor dober. takoj po počitnicah. Radijsko praznovanje v živo na CTV Gorenjski megasrček, ki letos praznuje is. rojstni dan, danes zvečer z začetkom ob 19. url pripravlja Mega koncert na Slovenskem trgu v Kranju. VeČurno rajanje s številnimi glasbenimi izvajalci in rojstnodnevno torto bo neposredno prenašala tudi GTV - Gorenjska televizija, ki bo jeseni prav tako praznovala 15 let delovanja. "Na$e novinarske ekipe se bodo s Slovenskega trga prvič oglasile malce pred 17, uro, sicer pa se bomo že ob 19. uri 2 neposrednim prenosom koncerta in s krajšimi vmesnimi pogovori z nastopajočimi pridružili praznovanju Gorenjskega megasrčka vse do dveh ponoči," je povedal televtzijec Aleš Zrimšek. Okoli 20, ure bodo neposredno prenašali tudi krajšo slovesnost Mestne občine Kranj ob dnevu državnosti. "Serijo petih posnetkov skoraj sedemurnega glasbenega spektakla si boste na GTV lahko ogledali že v prihajajočem tednu. Utrinki iz dogajanja bodo na sporedu od ponedeljka do petka med 16. in 17. uro ter še Isto noč nekaj minut po polnoči," je povzel načrtovani projekt Aleš Zrimšek. S. K. 0D1 gledali so In ocenili Eva MoŠkok. pcvka Brane Rončel izza odra {TVS 2) Plus: Voditelj pogosto gosti zelo fascinantne ljudi. Razkriva zelo zanimive stvari Oddaja je edinstvena, ena redkih, ki predstavlja latino ritme in etno zadeve. Splača se jo ogledati. 1234 dušan waldhürrei?, ansamsel fftajkinclarii 2iv Žav, TV Slovenija 1 Plus: To je ena boljših oddaj nacionalne televizije. Risan* ke so sinhronlzirane, morda je edina pomanjkljivost ta, da izbor glasov nI malo večji. Sicer pa vsa Čast tistemu, ki risanke izbira. Svetovna ponudba animiranih nimovje namreč Izredna, kakovostnih risank pa je malo. V Živža-vu ni ne nasilja, ne kakšne drugačne agresije. Povečini so nežne, tudi poučne in z otrokoma v nedeljo še sam rad kdaj posedim pred ekranom. 1 234 t d p r gf«0b«nlmat«riaU*Mion her«mlk« prosto delovno mesto SAMOSTOJNI/NA KO M ERC IA LIST/KA (prodaje gfidb^neg» material») v protfftjr>«m canini v ^BNICI. K^ndiOät/kM mw Upclnj^tl nm»Mn}0 pog^: Mtka l2obratb0 V, $topn}e. uialjtne «o dtimn« tzk ui • tegQ {>oćročJe. poznövonjo MS Office. ofgonlzodisHc tpc$^bno$tl. HomunlHaUvn^t In %6moinlciMtfvno$t. D«lovno rezmerjo Domo sklonlii 2a dtfo^dn 2as (1 lot^i • trtma««ćnlm poakusnim »M(»k4'e»ida«m drugimi velikimi slovenskimi plesnimi klubi. "Na dr- pa bodo septembra v klubu uvedli še eno novost. Poučeva- sem takozgodaj začela tekmo- "in", da sem tudi pri pionir- Žavnem prvenstvu smo osvo- ti bodo začeli standardne in vatifsemtudiprejkončabsvo- Čkih začela v koreografije jili prvo mesto v kategoriji di- latinsko-ameriške plese. Tina jo kariero," pravi Tina, ki je pri vnaSati elemente hip hopa, sko formadja mladinci. Cla- si vprüiodnje želi dm več na* samo j6 letih osvojila naslov saj so zelo zahtevni- Vzorni- ni so v isti kategoriji dosegli stopov z njenimi plesala in svetovne prvakinje v stepu v ke imajo med Game Over, dmgo mesto. Tretje mesto pa plesalkami, da bo njihov ples- paiih. Odlodtve, da ie izbrala ples, ni nikoli obžalovala. BBT, všeč sta jim Brimey Spears in lustin Timberlake. je v kategoriji disko solo pripadlo Niki Majcen," se, povsem ni klub postal še bolj prepoznaven med ostalimi. Na tek- "Dolgo časa sem oldevala, po- Komar od Čukov se jim zdi upravičeno, pohvali Tina. Cla- movanjih se želijo uvrščati tem pa sem le naredila "usod- že preotročji," pojasni Tina nice smo obiskali tudi na tre- med tri najboljše. "Poleg tega ni" torak. Najprej sem se ud- in nadaljuje: 'Tudi pri nas je ningu. Tjaša, Urša in Maja pa si želimo, da bi lahko zače- la vs^, potem se je pokazalo, MTV scena, trenutno je hip pravijo, da na treningih, kljub da mi je na kožo najbolj pisan hop pravi boom. Po eni stra- temu da so pogosto naporni, ni mi je, glede na to, da sem zelo uživajo. "VŠeČ nam je, da le trenirati v ve^'i dvorani," za konec doda Tina. s srcem v show danceu, zelo se z ostalimi plesalkami in težko. Čeprav je hip hop su- Tino zelo dobro razumemo," Informocije; 041 6S0 Si per za pogledat" Sicer pa se plesni klub Tinča vse bolj uveljavlja med Še dodajo dekleta, ki so si za cilj na svetovnem prvenstvu zadale uvrstitev v finale. Sicer Informocije; 041 650 8t \yvic\i. 24. junij, oli 2Ü.00 l 'livni Uü. Prcšcmnv.j uliiu »iiivni tfö, Prcšcmnv.j \i\ku irS A HARD Lil t. I OH ANGELS iWhi.i fjr^clstävc iwii k. 24. junij, ob 20.30 Pungč:! I «A KR^VSZIOF GYBULSKI 4 H^prlje^^aw ' i petek, 24. junij, ob 21.30 GvacI Khi^lstfein KLAPA CRIKVENICA I i>et€k» 24. juntj, ob 21.00 [\inflert PINK IHEÜO J.V. , kona-u ^ soboti), 25,.junij, ob 10:00 C^luviii hi\6e! POl Kl.( >HNI ÄfJ>SAMÖEL honciert i hA Si »bota J. Zftyunij. ob 21 1' Jnsert .00 J ^ ^ J sobota; ,25; juniji o1 a ^MH^NiČNi G OOD,- rt A R Izdaja vstopnic: Študentski servis CMOK Kranj, Aligator Music shop Kranj. Kompasove poslovalnice in prodajna mesta EVENTIM po celi Sloveniji spletna prodaja; www.eventlm.5i, vavw. vstopnice .com triglav TUCEI fij^ MERKUR pRoa^NKA PvMU Cm^Oas PETEK 24.6.2005 05 NOMIN i kTOR 'J' CORA2D ŠiNJK Pljuća hlastajo "ZRAKA!", obilo treme, nervoze. Nekate- izračuna je povečala športno ran Čdesnik moji spodbudi čie, se je, ne glede, da je bil hnik Piskemika ali Kordeža, možgani govorijo "PO PAMETI!". a srce kriči "DO ri so jo spretno skrivali s sme- tremo mag. Viktorju Vauhni- na24. serpentini, ter s pravil- ravno po dopustu z ženo Piskemik Kordeža, ali obra-hom, z ogrevanjem, le za- ku, direktorju marketinga in nim dihanjem odpeljal sijaj- Alenko ter hčerkama Lizo in tno, niti ni pomembno. Da- KONG\!" piSe na zadnji, Šti- dnjimi klid prek "gsmja", Če- tujih trgov, prav tako velike- nih 5141- Uf bravo! Nasmeh Luno. silovito spustil v tekmo nes je pač nuja imeti zdravo riindvajseti serpentini, na lade gor in dol, pitje vode.... mu športnemu zanesenjaku. Bincta Kordeža na kolesu, ki s klancem in uro, ki mu je kondicijo. Vsi imenovani ko- nadmorski višini 1556 met- in zadnja servisiranja koles. "Daj, izračunaj mi na okro- so mu ga "poklonili" zaposle- odmerila vrhunskih 59,18. lesarji jo bodo še potrebovali, rov, na poti na Vršič. Za kolesa in 2 nekaj dobio- glo, na dve, ,„" namigne štar- ni, je pričal dobro formo in Čeprav si je Bor želel manj Obeta se vroče poletje in Še A % Franci Hvasti, Marico Polanc Viktor Vauhnik Kolesarji Merkurjevega kronometra na Vršiču «1611. Bravo! Aleš Klement in Branko Cepič. Opozorilo, za nekatere res- došlimi nasveti sta na Startu terju in res se požene cilju veliko kilometrov • po koleno, nekaterim le v nasmeh, poskrbela nekdanji kolesar, naproti nekaj prej. Samo da sarsko "v riti". Le minuta ga voščili sem in tja komu tudi v po- legenda Franc Hvasti, direk- se je oddahnil. Alei Klement. loči od ure. Za šport kar ne-smeh. Vršič je "svojevrsten" tor kolesarskega kluba Sava. direktor Zavarovalnice Tri- kaj, za kar tako na kolesu. minut, so mu nekateri pri- "ne vošči ji v" p>ogled. "še dobro, da imamo ta izziv, če ne še toliko ne bi kolesa- soparnejša jesen. Kam bo pihnil vetrc, bomo kmalu brali. Privoščiti )im gre zares dobro ravnotežje. Jakob Pi- ponos, saj kot srednje visok in Marko Polanc, prav tako glav v Kranju si je po posred- prav niČ. Po kolesarsko "na ril," je bil kritičen Aleš Kle- skemik, lovec, čebelar, leta prelaz v zimskem času ostaja nekdanji kolesar, zdaj trener ovanju Marka Polanca. na škrge" se je "vlekel" skozi za- ment. ki je v spremstvu Bran- 1998 "Manager leta" pravi, zaprt. Hm? Vse od zgodnje mladincev v Savi. Ko sta po- Startu preobul nogavice in dnji zavoj Viktor Vauhnik, ka Cepiča iz Merkurja, na do- da bo kmalu le samo še upo- pomladi do pozne jeseni pa vedala, kar so želeli slišati in potem je bil videti malo manj kar je dalo slutiti, ali da je "za- ber utrip in mimo dihanje kojenec. No ja, ,„ Se veliko ki- privablja mnoge od blizu in so sploh slišali, dvignila sede- daleč. Peš, na motorjih, v av- Že ria pravo viüno, naravnala tih, z busi, ... In s kolesi. Na zavore in menjalnik, sta še kolesih, ki se jim reče gorski • "mountain bike", na cestnih sama "zlezia" v dres in zajahala "bicikla". Le da sta se - specialkah, in še kakšnih. Marko in Franci odpeljala v Vse pa je treba poganjati. In to zelo zelo. Z veliko mero vztrajnosti, volje. Čim več moä in če le je. Še znanja in tehnike. Kot kak zelo zaresen posel bi rekli, kajne. dolino, proti Kranju, dobrili 70 kilometrov. "Lovim trening, bom kar po gasu, imam dve in pol uri Časa," se je smehljal Marko. "Če bo Šel za mano, prav, če ne. naj gre In se je; Vršiču in serpenti- po svoje," namigne na Fran* nam. z voljo in močjo, koraj- ca Hvastija. "V hrib ne gre žno zoperstavila Merkurjeva več kot včasih, na Vršič pa Se ekipa s povabljenimi na 4. pridem okoli ure, * zajaha KronoMerkurju. Kjonome- kolo Franc Hvasti in že sta se Alojz Burja Bor ftozman Veslanje 2 Marljano Rebernik ter je kolesarska disciplina, ki dala gledati v hrbet Še pet- Merkurjevo oranžen in bolj šaltal" na poti, ali da je slabše Triglavo rdeč. Z velikim nasmehom se le Vršiča lotil pnpravi}en. 1, da ga je zdelala medsebojna konku- tudi Ak>|z Burü, direktor Lip renca. Ali pa ni bil dan Vik- Bleda, le da je bil videli malce manj prepričljiv in Športno torja za "V. Mag. Milan Je-lovčan, dan uprave, direktor pripravljen. In zadnji je bil informatike, je bil v cilju prvi prvi. Na vrhu sicer ne, po Času pa. "Ce ne bi bil direk- in je lansld rezultat popravil za celih 20 minut. Ko bo zvozil zadnje metre. Hladen vetrc je kolesarje kaj hitro ohladil. Nekateri so žejo gasili z vodo, drugi z rdečim in tretji z zelenim pivcem, še velika slika za spomin, nekaj smeha, sveže cunje in "gas" v dolino. Tuž je vedno prijeten. In dobrote pri JoŽid. Ideja in volja za zelo pozdraviti! Bravo vsem! lometrov naj naredijo-mo, kajne. V družbi Atotech iz Podna-rta pa so veslali • "rafiari" po Savi. Družba te dni na Bledu gosti 51 udeležencev iz 26 držav Unije, Amerike in Azije. Mednarodna korporacija drži 37 odstotkov tržnega deleža v "dekorativni" avtomobilski industriji, vse od Mercedesa. Kolesari tudi "Merkurjev do Hvundaia, Yamahe in le- tor, bi bil zanesljivo kolesar," imel še kolo konkurenčno Bi- namigne Rok Islenič, Mer- netu Kordežu in Goranu Če- kurjev "piarovec" na Uroša lešniku, mu bo šlo Se lažje v Globočnika, prvega in edine- klanec. Je pa Milan Jelovčan |aka", Jakob Piskemik, pred gendamega Harle>ia David- ga favorita, ki je dodija potre- prvo presenečenje dirke. Ob leti prvo ime v podjetju, zdaj sona. "Razmere na trgu so bovai 45 minut in 4 sekunde. dr. Boru Rozmanu, seveda. nadzornik ekipe Bineta Kor- strašne, zato je treba znati kr- Blne Kordež C o ran Čelesnik Bravol "Hvala," je z drobrura Bor Rozman, izvršni direktor nasmehom odvnul mag. Go- za kadrovsko pravno podro- veleva kolesarjenje na čas, najst sekund, pet štiri, tri,... sam ^ sehoj, hm yjjvptrja, na narekuje štartf^r in dirka s določeni razdalji. Merkurjev klancem, samim seboj, med merkurjevc3, se je začela. "Izračunal sem alternativno va- kronometer je dolg dobrih n kilometrov, s Štartom Kranjski Gori ob hotelu Lek, rianto Štarta na podlagi lan-natanko do table 1611 metrov skih rezultatov, telesne teže, nad morjem, na vrhu Vršiča. Velik osebnostni izziv, šport- starosti in kakovosti kolesa,' je bil temeljit mag. Bine Kor ni cQj, druženje, na koncu dež, predsednik uprave druž-smeh in jedača. Natanko 25 be in v zadnjih letih pravi kose jih je zbralo, ob vsej gami- lesarski zasvojenec. "Ce se bo turi uprave Merkurja, Se ne- izšlo, bi nekako kar skupaj l^j direktorjev in partnerjev. prišli na dlj," je bilo predvide- Kot se za športno dogajanje vanje izračuna. Hm,kotvpo-spodobi, se je na Startu čutilo slu. Altemativnost štartnega Uroš Clobočnik deža. Vprašanje, kdo je koga navdušil nad kolesom • Vau- tr 41 mariti in plavati v vsćdd situaciji," je dejala prva dama našega dela podjetja, dr. Marija* na Rebernik, 'zato gremo raftat" V prvem Čolnu, \6 jih Marko, M i lan I elovča n lakob Pfskernik je pwpeljal proti Podnartu, na močno čakajoč piknik, ji šefinji "Mariani" družbo delal šef mednarodnega programa dekorative Grant Keers. Za-vesljaji so bili torej Šefovsko vodeni. Del Bleda proti Rib-nemu so si udeleženci srečanja ogledali še s kolesa, nad Ljubljano pa bili enostavno navdušeni. Kaj ne bi bili. Saj je res lepo pri nas, kajne. Lepo poletje privoščim vsem rakom in rakicam! 06 PETEK 24.6.2005 KRATEK A v OAXKK s C > g M O •g rS m e v> 0} r. s g? a öomyec « n/ iC2 PRfTOK ÜinUA MCE W SVETNA MIMMKA QSLM* (ANGLk 21I&IM KATDS REHUU POOOeKA AAS RAinAM MALSKO QomvA V HORSKA OBAU REDKO?! KMJKA VOOAV TWEM STMJU LÄÄ RUSSELi SAMA KAAT LFTĐUE STCRCO TUV UE^V STRl OEL OSAAZA MERILNA HAPfUVA AML aA»VHA mus^ KUKMCA OTOKV %f&HJOi JADRANU rrpOüiv SLWEhSn OGRMTf WCSTONA KRASU GIRMEN SKAIVQM KU SHAZAIO 21 IZMR JALOVEC sa 20 15 16 21 22 23 24 .V" ' r''' Jf, J > ^šitve križanke Mega matrix 3. nagrado: 5 % popust na vrednost dela prejme Francka LotriČ, Cankarjeva 50. Radovljica. nagrado: 10 % popust na vrednost dela prejme Leja Smukavec, jereka 4/b, 4264 Bohinjska Trt nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo Fan i Božič, Novi svet Škofja Loka, Zorko Saršon, Bistrica, nagrado: 7 % popust na vrednost dela prejme DjuriČ Ana, j. CabrovSka 23, Kranj, Trg Rivoli Z, Kranj in Anica Gortnar, Sičkova 14^ Kranj. Vsem nagrajencem Čestitamo! PETEK 24,6,2005 DRUZABNy KRONIKy i* "Ljubica, pod noge glej," je opozarjal prijazni soprog svojo gospo, ko sta se sprehajala po Krvavcu, vendar je bil malce prepozen, saj je ta že doživela bližnje srečanje s kravjim 'saj veste čim'. Dan je bi sončen, primeren za hribe, poroke, sprehode, obisk najbližjega jezera, sosed pa se je odločil, da bo gradil hišo. 1Ö Alenka Brun skem omožUa NoeUe Nadi- Grims. Njen najbolj znani popoldanskem Času so obis- šar. Kranjčani }o poznajo predvsem kol voditeljico aerobike. Tržičani kot smučar- član je verjetno glava druži- kovalce zabavali loški Rov* ne, mag. Branko Grims, ki \e larji s svojimi hudomušni-predan politiki in pravi, da se mi uglasbenimi besedili, za- NajveČji med največjima praznujeta Šestdesetletnico • ko. S sedanjim soprogom že veselijo avgustovskega plesala pa je tudi otroSka foi- teden je praznično obeležila Borutom Kavčičem» ki je morja, saj sta mala dvojčka kloma skupina 0$ Davorin Cankarjeva založba, v pone- doma iz Jelendola (Noelle Tim in Tea za kakšno daljše Jenko iz Cerkelj. deljek pa ji bo sledila Mla- pa je iz Bistrice pri Tržiču) popotovanje le premajhna. Krvavec je poznan' pred dinska knjiga. Na Rožniku sta se poročila v Arboretu- Za daljši sprehod oziroma vsem ljubiteljem smučanja, so podelili nagrade za naj- mu v Volčjem Potoku. Da je že kar planinarjenje pa so se poleti pa se za njegov obisk boljši roman leta. Torek in bila poroka sanjska, so po- Številni odloČili v nedeljo, ljudje ravno ne odločajo, Po sreda sta minila dokaj zme- skrbeli z aranžiranjem Mat-deno, saj je bil vpliv polne jaž Begul, Marko Arvaj s Odpravili so se na Krvavec. Z avtom ali krožno kabin- drugi plati pa je Krvavec lahko poleti prava poslastica lune na posameznike kar svojo gostinsko žilico, z sko žičnico. Tokrat so se na- za ljubitelje gorskega kole- močan. Enim je povzročala glasbo in ozvočenjem Igor mreč na Krvavcu odločili, da šarjenja, nordijske hoje in težave na cesti, drugim po- Stefančič, prijetni poročni posvetijo letni sezoni več jadralnega padalstva. Veliko nagajala pri razpoloženju, obred pa je bilo'delo'župana pozornosti in o tem tudi je kolesarjev, ki se odloČijo spet tretji so jokali že ob gle- občine Komenda Tomaža 'glasno'obvestijo ljudi v do- samo za spust in kolo s danju reklam na televiziji. Drolca ter kamniške matičar- lini. Za vse zveste prijatelje krožno kabinsko pripeljejo Tudi poroke včasih na oči ke. privabijo solze. Minuli ko- Lepemu vremenu se rü Rogle in Krvavca, kupce sezonskih smučarskih vozov- na Krvavec, kjer je zanimiv podatek, da vam za vožnjo nec tedna se je na Gorenj- mogla upreti tudi družina nie so or^nizirali piknik. V kolesa ne zaračunajo. • i •• - t / •> s i {is. tmt tt Družina Crims; oče Branko, mama Martina, triletna hči Lara Noelle in Borut Kavčič. / »h^ in januarja rojena Tim in Tea. / foi« jon, o«ki Večina meni, da poleti Krvavec ne more ponuditi tolikšne Prevladujeta rumena in vijolična barva cvetov, krave so pri-lepote, kot jo lahko pozimi. Pa temu ni ravno tako. jazne, možnosti daljših in krajših sprehodov so številne. I fotft TiA» Oftk I ti ooki . . » » ' • J k. P lt.-' ' ■■>' v äTi, -s -H .' 'A m Otvoritev letne sezone je privabila številne prijatelje Krvav- Rovtarji z besedo in glasbo nasmejejo Še tako mrkega ca, pa tudi radovedneže. /^ete:Tir\»oe&( posameznika. / potoi Tm Dok VRTIMO GLOBUS Tom in Katie zaročena r ^ -1 V Tom Cruise je svojo i6 let mlajšo izbranko Katie Holmes minuU konec tedna odpeljal na vrh Eiffelovega stolpa in jo zaprosil za roko. Ameriški igralec je Par^z izbral zato, ker se mu zdi lepo in romantično mesto, poleg tega je tam predstavljal svoj novi film Vojna svetov. Tom in Katie, ki sta postala najbolj vroč hoUywoodsk par, sta zadnja dva meseca nerazdružljiva in v javnosti ne skrivata svojih Čustev. Marlah imela manj kot pet ljubimcev Mariah Carey je v nekem Intervjuju razkrila, da je Imela v žtvljenju manj ljubimcev, kot je prstov na eni roki. Ameriška pevka, ki se s pesmijo We belong together uvršča na vrhove glasbenih lestvic, je sicer imela veliko fantov, vendar z veČino ni imela spolnih odnosov. Glasbena diva pravi, da je imefa veliko priložnosti, vendar jih ni želela Izkoristiti, prosti čas še najraje preživlja s homoseksualnimi moškimi prijatelji, saj si le-ti ob nedolžnem pogledu ne domišljajo, da so jI všeč. Napadeni Leonardo ^ Neznana ženska je na neki privatni hol- lywoodski zabavi napadla Leonarda Di* Capria in ga grdo porezala z razbito steklenico piva. Igralcu so v bolnišnici, kjer so mu zašili obraz, povedali, da je imel srečo, saj bi lahko v nekaj sekundah izkrvavel, Če bi steklenica zadela vratno žilo. Ženska na zabavo ni bila povabljena in je bila večkrat naprošena, naj odide tudi razlog za napad ostaja neznan. Leonardo lepo okreva, vendar pa bo brazgotina, ki bo ostala na nežnem deškem obrazu, vsekakor prizadela nadaljnjo rimsko kariero. Kelly se bori z odvečnimi kilogrami Kelly Osbourne, ki se je minuli mesec prijavila v eno od kalifornijskih klinik za pomoč mladim pri odvajanju od drog in drugih psihičnih težavah, je na robu obupa zaradi debelosti. Kljub tem da je Imela hčerka Ozzyja In Sharon Os-bourne v preteklosti težave z zasvojenostjo z drogami, alkoholom in tabletami proti bolečinam, pa je tokrat doživela živčni zlom zaradi odvečnih kilogramov, ki so ji načeli psihično zdravje. s i \ Andreja Cerkovnik je doma rz Bohinja in je Študentka Šole za Pomorstvo in promet v Portorožu. Je vsestranska Šport' niča, ljubiteljica modnih stez in živali. Pred dvema letoma je bila tudi Super model Slovenije. / m« Pipan