SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 7 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de maržo - 4. marca 1999 tone MIZERIT ROZMANOVA OPOROKA Počitnice so za nami. Z mesecem marcem se na južni polobli prične delo-Vl,° letno. Pričele se bodo naše šole, l^uštva se prebujajo iz poletnega span-Ja m že pripravljajo načrte za prihodnje Mesece. Bližajo se občni zbori po domovih in organizacijah. Aktivno življen-Je se znova pričenja. In v tem življenju ‘Sra slovenski tisk posebno vlogo. Naš list, ki je po kratkem januars-em premoru zvesto obiskoval naroč-vse te tedne, se tudi pripravlja na n°vo delovno leto. Vemo, da se mora-rri° v marsičem prenoviti, da je mnogo stvari, ki jih je treba izboljšati, da bomo 0s nalogi, ki smo si jo zastavili. A ob ■VSen* potrebujemo, da nas bralci zvesto ^nmljajo, tako s pohvalo kot s kritiko, a tudi z gmotno podporo, rednim pora-naročnine, darovanjem v tis-0yni sklad. . Tisti, ki smo za list odgovorni, zadn- jo y case zaskrbljeno gledamo na njegov rafoj. Priznati moramo da število naročnikov počasi a nenehno pada. Starši zvesti naročniki umirajo. Na njiho-Va mesta sicer stopajo novi, mladi, a ne enakem številu. Zadnje čase pa smo 1 °Pazili tudi pojav, da nekateri list odpo-Vfi da je rojen iz slovenskih kore-i Poudarja škof Rožman. I . Ko poziva, naj ostanemo združeni, 0 n;y bodo skupnosti povezane v 1 m med sabo, pa zapiše takole: »Na nek način naj bi se povezale g PDie me(j seboj. Morda bo mo-Ve C Vse slovensko izseljenstvo po-‘iti vsaj v vez, ako bi jo hoteli •ki ti’ *n to slovenski izseljencih 'se dežele, kjer je več na-jCaseJjeneev, imajo vsaj en list: v °Pft ga ima. Združene države, a ada, Argentina za vso južno v*«k° in Avstralija. Ti listi so j^*ha vez, ki more s celoto naših k ^iencev povezati tudi poedince POSVET Z ŽUPANI 0 MEJI r-Ncnce s žine, zgubljene v tuji okolici. Vsi si morejo naročiti kak slovenski list, ki je kakor dober prijatelj, ki prihaja teden za tednom ali mesec za mesecem na zaželen obisk. Pomen slovenskega branja v tujini je tako velik, da ga ni mogoče pretiravati.” „Zdi se, da velik del izseljencev tega pomena ne ume ali ne upošteva. Zakaj ne? Ali se jim zdi škoda za denar ali pa ga v resnici nimajo? Če se kakšen denar obrestuje, se gotovo tisti, ki ga damo za list ali dobro knjigo. Duhovne obresti prinaša: duhovni užitek daje ob domači besedi, vezi spleta z rojaki po drugih krajih, osamele in zapuščene poživlja. - Vedno bolj spoznavam, kako važno, koristno in potrebno je, da smo vsi izseljenci vsaj s tiskano besedo povezani. In menim, da je zadeva toliko vredna, da jo v novoletnem pismu sporočim in priporočim slovenskim izseljencem, katerim obenem želim vse dobro od Gospoda in jim pošiljam nadpastirs-ki blagoslov.” Sledimo vsi besedam škofa Rožmana, katerega se bomo letos še posebej spominjali. Za nas, ki list teden za tednom pripravljamo, za naročnike, ki ga gmotno vzdržujejo, za podjetnike in ustanove, ki v njem oglašajo, naj bo to pismo pastirjeva oporoka. V uredništvu se zavezujemo v bolj popolno, vestno in pestro obveščanje; podjetnike prosimo, da nam z oglasi in drugo podporo omogočajo redno izhajanje; naročnikom se priporočamo za redno plačevanje svojih obveznosti, branje in nasvet. Vsi skupaj bomo z združenimi močmi omogočili, da ideja našega pastirja o združeni izseljenski skupnosti štirideset let po njegovi smrti zablesti z novo močjo v novi luči. Incident v Piranskem zalivu Slovenski ribiči so prejšnji teden napovedali, da bodo lovili ribe v celotnem Piranskem zalivu kot vedno. Hrvaško zuna-nje ministrstvo je komentiralo na te napovedi: ..Nesprejemljivo je, da slovenske oblasti, lokalne ali pa državne, Piranski zaliv obravnavno, kot da bi bil ves njihov.” Res so hrvaški policisti v soboto, 27. februarja, v Piranskem zalivu slovenskim ribičem ukazali, da prenehajo z ulovom, jim vzeli prostost in zahtevali, da jim zaradi prekrška sledijo na policijsko postajo v Umagu. Državni podsekretar v slovenskem ministrstvu za zunapje zadeve Peter Toš, vodja sektorja za sosednje države, je 1. marca na zunapje ministrstvo povabil hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Ivico Maštruka in mu po krajšem pogovoru izročil protestno Predstavniki slovenskega dela hrvaško-slovenske diplomatske komisije za določitev poteka meje na čelu s predsednikom njenega slovenskega dela Petrom Tošem so 25. februarja na posvetu z župani slovenskih občin, ki ležijo ob meji s Hrvaško, predstavili tudi potek dela mešane komisije za določitev meje med državama. Minister Frlec je dejal, da se pri oblikovanju možnega poteka državne meje skušajo držati načela, da mora biti potek smiseln in življenjski ter omogočati normalno življenje ljudem ob njej, da pa meja ponekod „ni najbolj smiselno postavljena”. Član mešane diplomatske komisije Fatur se je pohvalno izrazil o sodelovanju s hrvaškimi člani komisije in se jim tudi zahvalil. Pojasnil je, da je podlaga za določanje predloga poteka državne meje katastrska mapa, ki pa vsebuje „celo vrsto nesmislov” (na dvokilometrskem odseku cesta kar sedemkrat prečka državno mejo; meja gre skozi gostilno ipd.). Zato je komisija poleg katastrskega kriterija upoštevala še več drugih - od naravnih danosti, poteka cest ipd. do potreb in želja ljudi ob meji, tako da se je z njihovimi predstavniki tudi mnogokrat sestala. Komisija je skupaj ugotovila, kje naj bi mejo korigirali. Kjer bo potrebna zamenjava zemljišč, mora biti razmerje ena proti ena - obseg države se ne sme niti zmanjšati niti povečati, je pojasnil Fatur. Tako on kot predsednik slovenskega dela komisije Toš sta se strinjala, da je komisija našla sprejemljive rešitve, čeprav nekatere morda težje. Župani iz prekmurskih občin so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi stanja nasipov ob Muri, ki jih zaradi onemogočanja hrva- ške strani ne morejo vzdrževati. Spomladi, ko se bo v Avstriji topil sneg, ki je letos še posebej obilno zapadel, zato grozijo poplave. Predstavnike vlade so župani prosili za zagotovilo, da bodo nasip lahko popravili. Toš je povedal, da je hrvaška vlada prav včeraj zunanjemu ministrstvu dala zagotovilo, da bodo pristojni organi v najkrajšem času dali ustrezna soglasja. Prekmurci želijo, da bi meja s Hrvaško potekala po Muri, da bi na slovenski strani ostali človeški resursi, ceste in naselja ter da bi bil varovalni nasip na slovenski strani. Toš je odgovoril, da si je komisija prizadevala, da bi današnjo katastrsko mejo čimbolj oddaljili od naselij, da bi slovenska stran dobila možnost vzdrževanja nasipov, ki jih je gradila in da bi mejo čimbolj potegnili po sedanji strugi Mure. Opozoril pa je, da je po katastrskih mapah v Sloveniji 800 hektarov hrvaških katastrskih zemljišč, na Hrvaškem pa le 260 hektarov slovenskih in da je rešitve potrebno iskati v celotni dolžini meje. V zvezi s spornimi zaselki ob Dragonji je Fatur ponovil, daje meja vedno potekala 50 metrov ali več južno od Dragonje. Če bi kdaj prišlo do kakšnih sprememb, bi te morale potekati po točno določenih postopkih, ki pa jih ni bilo, je dodal. Kar pa zadeva Piranski zaliv, je Toš menil, da bi bil pravi pristop skozi začasen režim s kontinuiteto stanja, kot je bilo v nekdanji skupni državi, dokončno rešitev pa naj bi prepustili „naši skupni evropski prihodnosti”. Fatur je poudaril, da je Piranski zaliv vedno bil integralni del Slovenije, dostop do odprtega morja pa njena neodtujljiva pravica. KMMHMHHHI Proti večinskemu volilnemu sistemu Državni zbor (DZ) je razpravljal o predlogu parlamentarnih vladnih strank LDS, ZLSD, DeSUS in SNS za poskus spodbijanja odločbe ustavnega sodišča za uzakonitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Poslanci socialdemokratske stranke (SDS), so ponavljali argumente o upravičenosti uzakonitve večinskega sistema. Janez Janša (SDS) je ugotovil, da liberalna demokracija (LDS) večinskemu sistemu nasprotuje predvsem zaradi preglednosti, ki jo ta sistem uvaja. Bojijo se, da ne bi mogli vladati s politično korupcijo, je poudaril ter za sedanji volilni sistem dejal, da je „ko-rumpiran in degeneriran”. Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je razpravljal o politič- noto glede sobotnega incidenta v Piranskem zalivu. Pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Vladimir Drobnjak je pa izrazil protest slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu Boštjanu Kovačiču zaradi najnovejših incidentov v Piranskem zalivu, kot tudi nespre-jemanje stališč v slovenski protestni noti. nih razmerah v Sloveniji. Ker se politična kriza v Sloveniji lahko zaostri zaradi nespoštovanja odločitev ustavnega sodišča v zvezi s spremembami volilnega sistema, so krščanski demokrati sklenili predlagati skupen sestanek predsednikov parlamentarnih strank o pobudi proti odločitvi ustavnega sodišča. Če se bo polarizacija v parlamentu v zvezi z omei\jenim predlogom nadaljevala, Peterle napoveduje ustavno krizo. Če pa bodo poslanci in državni zbor spoštovali odločitve ustavnega sodišča, pa Peterle „vidi podlago za to, da v težki situaciji stranke najdejo prave rešitve in da pride do predčasnih volitev”. Končno je skupina več kot 40 poslancev LDS, ZLSD, DeSUS, SNS po nedavno prekinjeni oziroma neuspeli parlamentarni razpravi generalnemu državnemu tožilcu sama poslala predlog za vložitev, na podlagi katere naj bi se sodišče zaradi domnevnih procesnih napak odločilo za morebitno ponovno odločanje o lanskoletni odločbi, po kateri bi moral državni zbor (DZ) v obstoječo volilno zakonodajo uvesti dvokrožni večinski volilni sistem. STRAN 3: Slovenska kolesarska tura Zgodilo seje Iz življenja V TRSTU NASPROTUJEJO Deželno tajništvo Slovenske skupnosti (Ssk) odločno nasprotuje novemu poskusu deželne uprave, da bi odpravila „gorske skupnosti”, in težnji, da bi z reformo krajevnih uprav prisilili manjše, torej tudi pretežno slovenske občine, da se „utopijo” v širših območjih, so v zvezi z zakonskim osnutkom o upravni preureditvi dežele Furlanije Julijske krajine sporočili iz Ssk. Po njihovem mnenju je takšna vsebina zakonskega osnutka nevarna in v škodo slovenskemu prebivalstvu. V nasprotju pa naj bi bila tudi z mednarodnimi obveznostmi Italije, saj 7. člen posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu, izrecno prepoveduje ..spremembe meja osnovnih upravnih enot z namenom, da bi ogrozili narodnostno sestavo omenjenih enot”. KUČAN ZANIKA Na uradu predsednika republike Milana Kučana so zanikali trditve predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janše na novinarski konferenci stranke, da ima ..informacije o tem, da naj bi imel predsednik države v zadnjih dneh nekaj pogovorov s potencialnimi kandidati, ki bi znotraj obstoječega razmerja sil zamenjali premiera Drnovška”. Kot je STA izvedela na uradu predsednika Kučana, „se predsednik Slovenije s tem ne ukvarja”. ŠE O AFERI HOLMEC Afera Holmec ni problem slovenskega novinarstva, temveč vrha slovenske policije oziroma notranjega ministrstva. Tako je izzvenela okrogla miza o dilemah in mejah preiskovalnega novinarstva na primeru te afere, ki jo je pripravil Sindikat novinarjev Slovenije. Afero je sprožil novinar Slovenskih novic Bojan Bučjja s pisanjem, da naj bi med osamosvojitveno vojno na Holmecu slovenski policisti streljali na vojake JLA, ki so se predajali, ter dva ubili. Zaradi razžalitve nameravajo koroški policisti vložiti civilno tožbo proti Slovenskim novicam in Bucjji, iztoženi denar pa nameniti svojcem padlih na Holmcu. Predstavnika koroških policistov sta Briclji na okrogli mizi očitala, da podatkov ni dovolj preveril, predvsem ne pri njih, in da do afere ne bi prišlo, če bi to storil, saj bi mu dokazali, da kaznivih dejanj ni bilo. O tem, kako profesionalno in v skladu z novinarskim kodeksom je Budja ravnal, bo odločalo častno razsodišče Društva slovenskih novinarjev. PONUDBA ZA SODELOVANJE Na slovenski diplomatski misiji pri zvezi NATO so povedali, da je Slovenija ponudila sodelovanje v mednarodnih enotah Kfor, ki naj bi na Kosovu skrbele za uresničevanje predvidenega mirovnega sporazuma med kosovskimi Albanci in Srbi. Slovenska vlada je o tem že obvestila odbor DZ za mednarodne odnose. Kot so povedali na zavezništvu, je NATO vabilo naslovil na vse partnerske države, nanj pa so se doslej poleg Slovenije odzvale še Finska, Švedska, Latvya, Litva, Estonija, Avstrija, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Izvedelo se je, da Slovenija najverjetneje ne bo ponudila sodelovanja v bojnih enotah, temveč v podpornih silah, kot so enote za zvezo, meteorološke ter medicinske enote. PROTEST Pred parlamentom je približno 3000 protestnikov, slovenskih delavcev, članov devetih sindikatov oz. treh central, poslanke in poslance opozorilo, da ne soglašnjo s predlogom zakona o pokojninski reformi. Sindikati zahtevajo, da se predlog zakona vrne v obravnavo v ekonoms- ko socialni svet, parlament pa naj bi ga obravnaval šele potem, ko bo usklajen s socialnimi partnerji. Oba sta tudi poudarila, da bodo sindikati v primeru, da se oblasti ne bodo odzvale, nadaljevali s protesti in pritiske še stopnjevali. ŠE EN PROTEST Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 nasprotuje in protestira zoper napovedane spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja, s katerimi se želi poseči v nekatere že uveljavljene pravice, nezadovoljni pa so tudi nad počasnostjo sprejemanja zakona o poplačilu vojne odškodnine, ki po dobrih treh letih in pol še vedno ni prišel v drugo parlamentarno branje. Predstavniki DIS sicer upajo, da bo omenjeni predlog zakona uvrščen na marčno sejo DZ, zato vlado in premiera Janeza Drnovška pozivajo, naj se vendarle opredelijo do vprašanj poplačila vojne škode in zakon pošljejo v parlament. V skrajnem primeru bo društvo, ki v okviru svojih 82 krajevnih organizacij šteje 20.000 članov, letos spomladi organiziralo vseslovenski protestni shod. UMRL REŽIMSKI ČASNIKAR V 70. letu starosti je umrl Tit Vidmar, dolgoletni režimski urednik časopisa Delo, novinar, kulturni urednik, ustanovitelj priloge Književni listi, dopisnik Dela v Rimu in Moskvi ter do upokojitve leta 1989 pomočnik glavnega urednika Dela. Bil je tudi avtor publicističnih prispevkov, pesmi, epigramov in vinjet ter ustanovitelj pesniške zbirke Lirika. MEDNARODNI SEMINAR V Ljubljani in na Brdu pri Kranju je v soorganizaciji Mladih krščanskih demokratov (MKD) in Mladih evropskih demokratov (DEMYC) februarja potekal mednarodni seminar s temo Človekove pravice -pravice in dolžnosti mladih. Resolucija v sodobno razpravo o človekovih pravicah vnaša seznam povsem konkretnih dolžnosti. Seminarja se je udeležilo 45 predstavnikov desnosredinskih podmladkov, med njimi tudi nekaj članov nacionalnih parlamentov ter približno 20 mladih iz Slovenije. IZGRADNJA PROMETNIC Drnovšek in predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki se je mudil na enodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, sta se pogovarjala o programih za izgradnjo prometnic v okviru koridorja št. 5, ki je v Sloveniji prednostnega značaja. V pogovorih o manjšinah sta ugotovila, da obstaja visoka raven zaščite manjšin. PREISKAVA O PONAREJEVALCIH Kriminalisti Urada kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Ljubljana so predstavili uspešno zaključeno preiskavo o ponarejevalcih in njihovi preprodaji različnih osebnih dokumentov. Med hišno preiskavo pri osumljenem 35-letnem slovenskem državljanu albanske narodnosti v Ljubljani so v začetku februarja zasegli 1780 različnih osebnih dokumentov in obrazcev. Osumljeni pa naj bi bil v Slovenji pravnomočno že obsojen zaradi trgovine z mamili. S prvim marcem se je v Argentini pričelo novo politično obdobje. Po spremenjeni ustavi se ta dan prične redno zasedanje kongresa. Po poletnem premoru se s polno paro razvije politično in ustavno življenje. OBDOBJE ZORENJA Carlos Saul Menem je kot predsednik odprl ta zasedanja in imel nagovor, kakor ga tudi predvideva ustava. To je storil že desetič. Če temu prištejemo še šest Alfon-sinovih nagovorov, bomo dobili šestnajst let nove argentinske demokracije, ki je trdna kljub številnim težavam in zaprekam. Res v tem obdobju ni bilo vse prav. Zmot je bilo nešteto, napak obilo pa tudi izkoriščanj in zlorabljanj. A eno je jasno: ne moremo zahtevati popolnosti od mlade demokracije, ki še išče prave poti, katere mnogokrat ne najdejo niti v ustaljenih evropskih državah s stoletnimi izkušnjami. Kadar ocenjujemo in opisujemo argentinsko življenje, nikakor ne smemo pozabiti raznolikosti, ki je bistvena za to državo. Težko je sploh govoriti o narodu. Če kateremu predelu sveta lahko prav Argentini zadamo naziv topilnika ras. Le poglejmo sedanjo vlado: če sodimo po izviru in korenini, vidimo da je Arabec predsednik, Jud notranji minister, Italijan zunanji minister, Španec gospodarski minister. Če bi se spustili na nivo državnih tajnikov in podtajnikov, višjih funkcionarjev pa tudi vojaških ustanov in cerkvene hierarhije, je težko najti narod iz stare Evrope pa celo Azije in ostale Amerike, ki ne bi bil zastopan na ta ali drug način. Ob vsem pa moramo ohraniti zaupanje, suj je Bog to deželo posebej obdaril z naravnimi bogastvi pa tudi z iznajdljivostjo. Le malo več odgovornosti in delavnosti je treba, pa bomo rešili marsikateri problem, ki nam danes jemlje upanje. DESET LET To je doba, ki jo je predsednik povzel v svojem nagovoru Kongresu. Tu pa zapustimo splošen pogled in znova zabrodimo kruto vsakdanjost. Nekateri so ta povzetek razlagali kot „poslovilni govor”, s katerim nuj bi Menem nakazal, da se poslavlja od predsedništva. Enako so tudi razumeli predsednikovo omembo, da bi bila potrebna nova ustavna sprememba, da se zagotovijo vse revolucionarne spremembe, ki jih je uvedla vlada v teku desetih let. S tem naj bi izrazil, da je edina možna pot za tretjo predsedniško dobo ustavna reforma. In ker je ta v danih okoliščinah nemogoča, je obenem tudi konec predsednikovih naporov za novo kandidaturo. A temu ni tako. Vsa ostala dejstva govorijo o zadrgi veliki ofenzivi menemizma za dosego predsednikove habilitacije. Naj predsednik trdi eno ali drugo, dejstva so sledeča: uspelo mu je prestaviti notranje volitve za predsedniškega kandidata v stranki za nedoločen čas; uspelo mu je zavreti notranje volitve v stranki v provinci Buenos Aires, s čimer je zadal guvernerju Duhaldeju hud udarec; v Cordobi je guverner De la Sota formalno predstavil na sodniji zahtevo, da se Menema habilitira za novo predsedniško kandidaturo. Sodnijsko stanje je medtem sledeče: nekaj postopkov je že na Vrhovnem sodišču, ki pa jih bo zavrnilo iz formalnih razlogov: posamezniki ali privatniki niso pristojni za take zahteve. Drugačen pa je primer Cordobe, kjer je postopek začel vladajoči guverner v imenu formalno konstituirane strannke. Isto se bo dogodilo, če v Catamarci čez dobra dva tedna zmaga pe-ronizem. Te zahteve bodo kaj hitro na vrhovnem sodišču, vendar v stranki ne Tone Mizerit bodo tega čakali. Komaj se bo pozitivno izrekel sodnik v Cordobi (domnevajo, da bo odgovor pozitiven), bodo oklicali predsednika za kandidata. Vendar Menem temu ne zaupa Zato zavlačuje notranje volitve in je prosil tudi Reutemanna, naj počaka z odgovorom na ponujeno kandidaturo. Če bi predsednik k dosegel habilitacijo, potem bodo notranje volitve Menem proti Duhaldeju; če do habilitacije le ne pride, naj bi bil Menemov kandidat Reutemann. Seveda vsi ti načrti se sučejo po ostrim j noža. Sedaj, ko se je Duhalde povezal t | Ortegom in je predsednik v tej šahovsk* j partiji izgubil enega izmed tekačev, se lahko zgodi, da se mu izneveri tudi drugi’ Vprašanje je, če je Reutemann pripravljen čakati v nedogled, medtem ko izgublja dragoceni čas, ki ga je mislil posvetiti guvernerski kandidaturi. Sicer je te dni prejel nepričakovano zaslombo. Kordobski kardinal Primatesta je kot mimogrede omenili da je od vseh še najboljši kandidat Reutemann. Od vseh peronistov?, se je glasile vprašanje. Od vseh kandidatov, je izzvenel odgovor. TAKTIKA IN STRATEGIJA Politični opazovalci so že nekaj oasa ločeni v dva tabora. Eni trdijo, da Menem pravzaprav ne išče resno tretje kandidature in da je vse le taktika, da obdrži v roksl* oblast nad stranko in državo; drugi Pa menijo, da je napor resničen in če se m0 izjalovi, bo rajše videl, da zmaga Povezava kot pa peronizem. Znan je izraz, da Je Menemu ljubši De la Rua na predsedniškem sedežu kot pa Duhalde. Guverner je s svoje strani tudi jas8** pokazal, da je njegov glavni cilj prepreči*1' da bi Menem ostal na predsedniškem preS" tolu še tretjo dobo. Če bo Menem kandid8* peronizma, tedaj bo on sam kandidira1 „izven stranke”. Ta grožnja še pridobiva113 sili, odkar se je povezal z Ortegom. T*8*1 javnomner\jske analize kažejo, da je ta korak pri volilcih odjeknil pozitivno in da & je število glasov za tako varianto povečal0' Istočasno pa Menem izgublja zaslomb0 v lastnih vrstah. Nekaj guvernerjev je ® izrazilo zaslombo dvočku Duhalde-Orteg3, nekateri drugi pa sicer podpirajo predse0 nika, a ne brezpogojno. Reutemann sam Je dejal, da je edina možnost za ponovb0 Menemovo kandidaturo ta, da spremeI1) ustavo; kar pomeni, da danes ni nobe°e možnosti. Odklonil pa je tudi ponudbo, °" bi bil Menemov podpredsedniški kandid8 „Jaz ne bom drugi nikogar,” je dejal, 1 obrazom obrnjenim v provinco Santa fe' kjer mu vse analize napovedujejo ponovu0 guvemerstvo. VPRAŠANJE ČASA Guverner Duhalde pa je s svoje stra°j pričel razmišljati o najboljši taktiki, čep18 bi rad čim prej opravil z nasprotnik08’’ sedaj meni, da se pravzaprav tako ne mu Dejansko čas igra proti Menemu. Vsa8 zavlačevanje postaja sedaj nevarno stranko, še bolj pa za njegove osebne am cjje. Sodnjjski postopek v Cordobi m° teči brezhibno, da pravočasno pride Vrhovno sodišče. Ta teden bo v mnogih ozirih odloči*® Za četrtek napovedujejo novo srečaWe vemerjev s predsednikom. Udeležil nal se ga tudi Duhalde, ki je z Menem0 ^ sklenil neke vrste premirje. Tam se . določil bodoč razvoj zasedanj vodstva, tj" tudi datumi, po katerih se bo 11x0 ^ stranka sukati glede na volitve in na tranje delovanje. Tako bo čez teden s8jjjj precej bolj jasna Vse je v zadnjem P8*111 le vprašanje časa. Slovensko-hrvaški odnosi Slovenci v Argentini Slovenska kolesarska tura v Los Penitentes v Mendozi Us Slovenska planinska koča v Los Penitentes je vabljiva točka za mendoške Slo-Vence. Pozimi se hodimo smučat, poleti organiziramo razna taborjenja ali pa se od casa do časa spremeni v cilj zahtevne ^lesarske ture. Letošr\ja je bila četrta in je tokrat štela štiri člane. Taka vožnja zahteva minimalno telesno Popravo, dobra kolesa in veliko vsoto do-e vojje. V nedeljo, 14. februarja ob pol osmih zjutraj smo se odpravili proti hri-°m- Vedeli smo, da bo vožna dolga in Oporna, zato smo kolesarili počasi. Naprej smo prišli do Potrerillos, to je 68 km j2 fendoze. Naleteli smo na krasen dan ,rez običajnega vetra na tej poti, zato smo °segli ta prvi cilj z relativno lahkoto. Druga točka proti severozahodu je bila sPallata, 117 km od pričetka in 1.600 m. JJsd morsko višino. Ta nova etapa je bila °y zahtevna, ker so nam nasprotni veter, udi klanci ter močna vročina zavirali hitrost. Do tega kraja smo dospeli ob treh ®°Poldne tako izmučeni, da smo mislili, da 0 2 nami konec. Pokosili smo nekaj send-ev> ki smo jih nosili s seboj in legli na ^rzel cementni pločnik na petrolejski čr-ik V sref^n’ te gorske vasi. Tako smo KUsali nekoliko odpočiti svoje mišice, da 1 lahko vsaj za nekaj kilometrov nadalje-Val> zaznamovano pot, saj bi nas bilo res Sram> če bi zdaj vrgli puško v koruzo. Ob pol petih smo se spravili spet na olesa in se odpravili na pot proti zahodu. °ti malodušnemu pričakovanju so naša klesa pozitivno reagirala na kratek počitek jj1 smo veselo dospeli do prve vasi Polvare-7s’ oddaljene 47 km od Uspallate. Da smo °Segli ta tretji cilj, smo disciplinirano upo-“Uali svoje moči. Mogoče je tudi vplivalo, nas je na tej etapi spremljal avto, na * terega smo naložili svoj tovor in imeli na ^Polago sredstvo, na katerega bi se lahko Potrebi zatekli. To je brez dvoma tudi 'hološko dobro vplivalo. Ko smo sprevideli, da smo zmožni še p^i trud za dosego zaželenega cilja - Los jnitentes, smo se zmenili, da se lotimo naj stane, kar hoče. Dvanajst kilome- ^^ONIKA VIVOD zato pa le hitimo na gore, kjer radost in veselje nam krepi srce! FILO NORTE Dri *n Bogdan Bertoncelj sta nam •flesla dobro in toplo vreme, ko sta že lij zjutraj prišla v kočo Cerro Lopez, da ^ 1138 skupaj z Borisom vodila na Filo ^ tte, lz k0če smo opazovali pot, ki je od I, Zgledala kratka in lalika. Tričetrt ure m bili smo pred visokim skalovjem, rtio se zavedali, da se bomo tega dneva le pUri'ia** vse življenje. Skale so nas vabi-Pr n ®or*s *n S- Dinko sta nas postavila l dejstvo: „Danes boste dokazali vse to, ste se dosedaj naučili!” h ar(‘dili smo štiri skupine: prvo je vodil h an> drugo Dinko, tretjo Miško in četr-Opasani z vrvjo smo začeli plezati. smo čakali in zmrzovali v senci, rJtp 0r sonce opoldne nikoli ne posije. Me- Angeli iz Carapachaya v Rozmanovem domu trov naprej leži vas Punta de Vacas. Ko smo prišli do tega carinskega centra, je bilo še vedno nek^j rezerve goriva v naših dušah. Tam smo spili čimveč tekočine in ob devetih, ko je bila že temna noč brez lunine svetljave, smo se lotili zadnjega težkega kosa kolesarske ture, nič več kot sedem kilometrov s hudim nasprotnim vetrom ter en sam grozen klanec. Polovico te zadnje etape nam je iz ozadja obseval avto, ki nas je spremljal. Teh borih sedem kilometrov smo obdelali v eni uri in dospeli do planinske koče točno ob desetih zvečer. Prevozili smo v 14.5 urah 184 km in se vzpeli okoli dva tisoč metrov nad mendoško mesto. Tako smo bili veseli tega dosežka, da smo si v zavetju planinske koče kar sami ploskali, posebno, ker je bila to prva slovenska kolesarska odprava, ki je dosegla Los Penitentes v enem dnevu in s tem uresničili prvotni program, zamišljen v dolini. Takoj po večerji smo se spravili k počitku, naši spremljevalci so se pa vrnili domov v Men-dozo, ker jih je naslednji dan čakalo delo. V ponedeljek smo vstali ob pol desetih zjutraj in se začeli pripravljati na vrnitev. Popravili smo nakatere malenkosti na kolesih kmalu pokosili in se spet vlegli. Na programu je bil sestop ob štirih popoldne, pa smo se zmenili, dajo popihamo v dolino eno uro prej. V začetku je šlo vse z lahkoto, saj je po klancu navzdol tudi veter pihal v naše hrbte. Na polovici poti do Uspallate pa se je veter obrnil in nam otežkočal pot, a smo vseeno kar hitro in srečno prišli v Uspallato okoli šestih popoldne. Prespali smo v majhnem a zelo čistem hotelu. Naslednji dan, v torek 16. februarja, smo vstali ob pol sedmih, zajtrkovali in se odpravili v dolino, najprej do Potrerillos, potem pa do Godoy Cruza v svoje domove, Iyer smo prestopili prag točno ob enih in tako srečno končali to našo majhno odise-jo, s katero smo preživeli kopico lepih ur v objemu prekrasne mendoške gorske narave. Bogu se moramo pa zahvaliti, da nas je skozi malo več kot 360 km obvaroval vsakih nezgod. mb (3) Za stanovalce Rožmanovega doma je bilo v soboto, 12. decembra lani spet prijetno presenečenje. Že okoli pete ure popoldan so se pripeljali iz daljnega Carapachaya otroci iz Jurčičeve šole, učiteljice, starši in še nekaj dobrih znancev. Kot vsako soboto je tudi tedaj daroval sv. mašo dušni pastir Toni Bidovec. Seveda so ji tudi obiskovalci prisostvovali, pri njej peli, dva učenca pa sta ministrirala. Čim se je končalo mašno opravilo, že so ume in spretne mlade učiteljice hitro nanosile in razmestile klopi in stole v vrtnih prostorih pod lipo za gledalce, prebivalce Rožmanovega doma. Nastopili so učenci raznih letnikov šole s peljem božičnih pesmi in deklamacijami. Zatem so nudili navzočim gledalcem božični prizor pred jaslicami ob petju angelcev in pastirjev. Vse oči so bile uprte na ljubkega Jezuščka in na mlada Jožefa in Marijo. Pred zaključkom prizora pa so se angelci razvrstili in posamično s pomočjo angelčkov brez perutnic poiskali vsakega domo- valca, mu voščili in izročili majhno darilce. Po obdarovai\ju so se vsi navzoči pomaknili v jedilnico. Stanovalci in nastopajoči otroci so bili brž postreženi s prinešenim že pripravljenim pecivom in čajem ob skrbni in ljubeznivi prizadevnosti učiteljic in staršev. Po okrepčai\ju so vsi navzoči zapeli še 82-letni domovalki Zorki Šerjak za njen rojstni dan: Kol’kor kapljic, tol’ko let... Prehitro je vse minilo in treba se je bilo posloviti. Za stanovalce Doma je bil to poseben dogodek. Ob prijetno preživetih uricah z angelci iz Carapachaya so kar pozabili na težo svojih let, na starostne nevšečnosti in se čutili kar nekako pomlajene. Dvignila se jim je zavest, da le niso prezrti, kar se v dobi „napredka” in brezdušne robotizacije s starostniki tako rado dogaja. Slovenska skupnost v Carapachayu je s tem plemenitim človekoljubnim dejanjem dokazala, da socialni čut vzajemnosti v njej ni zamrl, ampak še živi. Hvala vam! Odbor Rozmanovega doma 0 študiju v Sloveniji Veleposlaništvo Republike Slovenije nam je poslalo v objavo informacije z Ministrstva za šolstvo in šport glede študija v Sloveniji. V glavnem so to sledeče: 1. Študij leta 1999: Krajše izpopolnjevanje od 3-12 mesecev s prednostjo na področjih slovenskega jezika, etnologije, geografije, muzikologije, umetnostne zgodovine in zgodovine za diplomante višlih oz. visokih šol. 2. Celoletna šola slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani (od 1.10.1999 do 31. 5. 2000) - začetni, nadaljevalni ali izpopolnjevalni teč^j: učer\je slovenščine, spoznavanje slovenske kulture in slovenskega strokovnega izrazja 3. dodiplomski študij (prijave do 3. marca 1999!?) v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v Sloveniji. 4. Pridobitev štipendije: Potomci izseljencev lahko zaprosijo za štipendijo za vse zgoraj opisane vrste študija 5. Bivanje v študentskem domu: Poleg štipendije lahko čimprej zaprosijo za to možnost. Vse to velja - kot piše v Informacijah - za potomce slovenskih izseljencev brez slovenskega državljanstva. Verjetno velja isto za druge, ki slovensko državljanstvo imajo. Pozanimajte se čimprej, da ne zamudite roka Vpisa. Za podrobne podatke, pogoje, zahteve in način vpisa se lahko zanimate pri svojih okrajnih Domovih ali na veleposlaništvu republike Slovenije: Suipacha 1380, p.3 (1011) Buenos Aires tel. (0054-11) 4393-2039/2067/5137 - fax 4326-0829 I valj, rtl k° so drugi plezali, smo jih mi opazo- P°t je zgledala - čeprav zahtevna - kar ar,la’ saj so plezalci hitro vedeli, kam “ti noge in roke in se tako vzpenjali. Polagoma pa je ponehaval pogovor med plezalci in se pravzaprav spremenil v nasvete. Zavij na desno, potem stopi na levo, še više... ali jo vidiš? Tiste šprai\je se primi! Tam imas lep „rogelček”, in slavna Dinkova izjava: „Če greš malo na desno, bo prav, če greš na levo, pa padeš v prepad!” Občudovali smo, kako so vsi kot pajki plezali po skoraj gladki steni Lopeza. Ko je pni - vodič - plezal, ga je varoval drugi tako, da mu je polagoma, ko se je vzpenjal, podajal vrv. Če bi mu slučajno spodrselo ali bi padel, bi ga drugi z vrvjo ujel. Drugi pa je bil tudi privezan na klin in tako je bila sigurnost velika. Ko je prvi prišel do postaje, kjer se je navezal na klin, je dragi varoval tretjega, ki se je vzpenjal. Šele ko je tretji prišel do drugega, se je lahko drugi vzpel do prvega. Tako smo se vsi varovali čisto do vrha. To sodelovanje v skupini pa deluje le, če si vsi plezalci zavedajo, da so ekipa, daje medsebojno varovanj«; nujno in da tvoje življenje odvisi od pomoči ostalih in njih življenje od tvoje pomoči. Kar smeji se mi, ko pomislim, da človek kar hitro pozabi na vso to filozofijo, ko ima pred seboj steno, pod sabo steno, le klin, vponko in vrv okoli pasu. Sam si, čisto sam sredi stene. Sam s seboj... in to ni majhno doživetje... še enkart kličeš vse svetnike in angele na pomoč. Moliš s tako vero kot še nikoli. In tvoje življenje se ti kot film zavrti v glavi. Kar naenkrat pa se zaveš, da nisi tako sam, da imaš prijatelja ki te varuje, in onega, katerega moraš ti varovati. Groza in strah, sodelovanje in borba do cilja, norost in veselje ter občutek, da se meriš z naravo, vse skupaj te objame in takrat se zaveš, kako sijajno mora biti na vrhu... Biti na vrhu pomeni biti v nebesih, kjer kondor s razprtimi peruti gospodiye pokrajini. Kronani z uspehom smo začutili srečo. Zdelo se je, kot da smo na vrhu sveta. Vse gore so zgledale ni/,je. Mi smo bili najviše... In ni besed, ki znale premeriti naše vesele! Zapeli smo »Angelovo češčenje”. Darovali smo se Bogu, se mu v pesmi zahvalili za preživete intenzive trenutke in v melodiji začutili Njegovo prisotnost, Zaželeli smo si, da bi bili tisti trenutki večni. Pogorje je bilo pobarvano v sončnih žarkih, Nahuel Huapi se je svetlo bleščal, kot da bi se veselil z nami. „Zavriskaj in zapoj, preljubi hribovc moj, ko boš od koče tol'ko preč, da te ne bodo čuli več... juhej juhej, hitimo na gore, kjer radost in veselje nam krepi srce!" Za trenutek se spominjam vseh dogodivščin pod vrhom. Miško in Tone sta pogumno plezala po steni, prišla do klina in mislila varovati Bineta, ki bi prišel za njimi. KLIN! Klin se je iztaknil! - je kričal Miško na vse grlo - Bine osupel. Na tistem klinu naj bi se držala vrv, ki bi ga varovala! Potem se je nemo smejal in se povrhu hecal! Oba sta potem varovala Bineta ki je pogumno in brez premislekov hitro plezal do r\jih. G. Boris pa je nato zabil klin, ki je varoval naslednja plezalca. Kar gledali smo se na vrhu in smejalo se nam je srce. Vsak je imel kaj povedati. Zanimiva pa je bila anekdota, ki smo jo vsi na tihem doživeli. Plezali smo po precej gladki steni - relativno malo pod vrhom - in se držali na klinu, medtem ko smo varovali ostale. Gledali smo gor... „verjetno je tam že vrh”, smo si mislili in motivacya nam je dala novih moči! Strmina je bila ostra - vsaj za naše pojme - na vrhu stene odrešenje, spodaj prepad, na sredi - na razpotju - pa mi. Imeli smo življenjski občutek: pred Nad. na 4. str. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. marca 80 let Teološke fakultete Boj za razlaščeno premoženje Najvišja in najpomembnejša slovenska cerkvena znanstvena ustanova - Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani - je v ponedeljek, 22. februarja, dopoldne praznovala osemdesetletnico svojega obstoja in delovanja. To je neprecenljive vrednosti za slovenski narod, prav posebej njegovega vernega človeka, saj so se na njej izobraževali v teologiji, modroslovju in drugih vedah rodovi slovenskih škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic in laikov, ki so tisto, kar jim je ta častitljiva ustanova dajala, najprej živeli sami, nato pa posredovali drugim. V veliki predavalnici Teološke fakultete je bila dopoldne slavnostna akademija. V uvodnem govoru je prof. dr. Anton Stres zgodovinsko orisal nastanek teološke fakultete, ki sovpada z nastankom ljubljanske univerze in je pravzaprav temelj in razlog, da je Ljubljana dobila univerzo. Štiridesetletna izključitev Teološke fakultete iz Univerze od leta 1952 do 1992 je bila neutemeljena in krivična Razlogi za to so bili ideološki in politični in niso imeli ničesar opraviti z znanostjo, ki je edina naloga in pristojnost univerze. Na slavnostni akademiji pa je spregovoril tudi prof. dr. Jože Mencinger, sedanji rektor ljubljanske univerze, kije razpravljal o pomenu univerze v Ljubljani. Slovesnost se je nadaljevala s slavnostnim predavanjem prof. dr. Janeza Juhanta, ki je imelo naslov „Relevantnost teologije v prostoru in času”. Dr. Juhant je orisal pomen teologije kot znanosti skozi zgodovino. Spregovoril je tudi o problemu možnosti teologije v sodobni družbi za katero je značilno, da jo obvladujejo mediji. Vse mrežne povezave so omrtvile odnose med ljudmi, kjer so si le še rivali na trgu, družba pa je utemeljena na prisili. Po dejavnosti politike se teh problemov premalo zavedamo in zaradi tega utegnemo postati lahek plen teh procesov. Teologija lahko pripomore k izboljšanju trenutnega stanja. Za nas politične emigrante je pri tem vzpodbudno, da se je veliko profesorjev ljubljanske teološke fakultete rešilo z nami v svet in so se končno ustalili v Argentini, kjer je veliko let delovala Teološka fakulteta v izseljenstvu pod vodstvom pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Iz te fakultete je izšlo dokaj slovenskih duhovnikov, ki so delovali in še delujejo med nami izseljenci, v argentinski Cerkvi, v drugih južno in severno-ameriških državah, kakor tudi drugod po svetu in končno tudi v domovini. Zadnji slovenski duhovniki iz Argentine pa so se formirali na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer so bili mnogi odlikovani za svoj študij. Manjka slovenski vladi samo politična volja?, se v izdaji 23. februarja sprašuje nemški dnevnik Frankfurter Allgemei-ne Zeitung, ki tokrat prinaša daljši članek v zvezi z razlaščenim premoženjem v Sloveniji. Ali lahko od države reform pričakujemo, da bo povrnila premoženje, ki so ga odvzeli komunisti, in znaša petino nacionalnega premoženja? Ali je to sploh mogoče, glede na nacionalno premoženje, ki je sredi bolečega procesa transformacije in sploh ker to premoženje v nekdanji obliki največkrat sploh ne obstaja več? Ali je povrnitev moralna obveza, ki bi pomenila potegniti črto pod zlobno preteklostjo? Kajti niti demokratičnega pravnega sistema niti tržnega gospodarstva si ni moč predstavljati brez zaščite zasebnega premoženja. Ali je vrnitev premoženja sploh zapoved ekonomskega uma, saj pomeni prav okrepitev tistih dinamičnih meščanskih slojev, za čigar uničenje so se komunisti tako odločno potegovali? Ta vprašanja v zagrenjenosti ločujejo med seboj slaba dva milijona Slovencev. Osem let po razglasitvi samostojnosti (tudi) v majhni državi ob vznožju Karavank, ki si prizadeva vstopiti v zvezo NATO in Evropsko zvezo, vrnitev premoženja še zdaleč ni končana, uvodoma piše FAZ. V sedmih letih naj bi glede na vrednost razrešili ravno 30 odstotkov vseh zahtev, šestino pa zavrnili. Zahteve brez konca ® kraja potujejo med občinami in ministrstvom ali pa se kot na neobdelane na ni® pozabi. „Stari tovariši” pa so zahvaljujoč s« svojim zvezam pri organih in podjetjih na področju vrnitve premoženja opazno uspešni, navaja FAZ. Politično odgovornost za zavlačevanj vse do popolnega zastoja nosi premier Drnovšek, ki je aprila 1992 nadomestil Pe' terletovo vlado. Zadnji predsednik razpadle Jugoslavije in sedanji premier nove, demokratične Slovenije je izvajanje zakona0 denacionalizaciji suspendiral pred pari®' mentom kar trikrat, piše FAZ in med drugim doda, da neodločenost zlasti PeStl katoliško Cerkev, ki si prizadeva za vrnitev 50.000 hektarjev razlaščenih cerkvenih g0-zdov. Teoretično bi morali vrnitev Pre’ moženja v Sloveniji končati do leta 2000' Vendar v to ne verjame niti nekdanji Pre(^' sednik ustavnega sodišča Šturm, ki ironij no govori o kontinuiteti stare miselnostiv glavah mladih. Vrnitev premoženja bi P0-menila konec gospodarske in politic moči nekdanjih komunistov, tega pa nC bodo dopustili. I Slovenska škofovska konferenca Ob šesti obletnici samostojnosti Slovenske škofovske konference je predsednik Milan Kučan 25. februarja v Vili Podrož-nik v Ljubljani priredil sprejem za visoke cerkvene dostojanstvenike. Udeležili so se ga tudi premier Janez Drnovšek, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, veleposlanik Svetega sedeža v Ljubljani in dekan diplomatskega zbora msgr. Edmond Farhat, bivši veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Štefan Falež, predsednik SKD Lojze Peterle in druge osebnosti. * ! Sveti sedež je 19. februarja leta 19$ priznal samostojnost Slovenske škofovsW konference. Od takrat naprej je Katolišl® cerkev na Slovenskem dobila status kr^ vne Katoliške cerkve, ki je tudi v te® pogledu enakovredna drugim cerkvam v sodobnih državah, v katerih živijo katolik ni. S to odločitvijo Svetega sedeža so v skladu s svojim notranjim (samou)pravn111' redom svojo organizacijo zaokrožile tud1 cerkvene ustanove na Slovenskem. Slovenija in šport .— BODENMAIS - Slovenski biatlonec Jože Poklukar je osvojil 11. mesto na tekmi evropskega pokala v Bodenmaisu na 10-kilometrski razdalji. Med mladinci je bil med Slovenci najboljši Davor Tratnjek na 18. mestu, edina predstavnica ženskega spola Martina Mohorič pa je bila na 7,5 kilometra dolgi progi med mladinkami 20. BUENOS AIRES, Argentina - Slovenski plavalec Igor Majcen se je izkazal tudi na tretji tekmi svetovnega pokala v daljinskem plavanju, saj se je spet uvrstil na stopničke. Na reki Parana v Argentini je za Francozom Nicolasom Lecatom zasedel drugo mesto, družinski uspeh pa je s petim mestom dopolnil njegov brat Nace. Igor je po tretji tekmi prevzel vodstvo v skupnem seštevku, pred Špancem Davidom Meco Medino ima tri točke prednosti. ROSARIO, Argentina - Igor Majcen se je tudi na zadnji tekmi ameriške turneje za svetovni pokal v daljinskem plavanju uvrstil na stopničke. Na 60-kilometrski preizkusili na reki Parana je s petimi urami in 53 minutami in 45 sekundami osvojil 3. mesto. Zmagal je Španec Medina (5:53,25) pred Francozom Lecatom (5:53,25). Omenjena trojica vodi tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Medina je zbral 68 točk, Mtycen 65 in Lecat 57. MADRID - Najuspešnejša slovenska atletinja Brigita Bukovec je dosegla novo zmago. Tokrat je bila najboljša na mitingu v Madridu, kjer je 60 m z ovirami pretekla v 7,82 sekunde. Nigerijka Glory Alozie je zaostala za stotinko sekunde, Kazahstan^ Olga Šišigina pa za pet stotink. Nastopil J£° zmago v karieri po veleslalomu v Bor111' 1995. Drugo mesto je osvojila Norvežan Trine Bakke z zaostankom 17 stotink, tre^ mesto pa je Švedinja Anja Paers*^ (+0,25). Ostale slovenske smučarke so odrezale nekoliko slabše. Miško varuje Toneta na Filo Norte Lopeza Zato pa le... Nad. s 3. str. nami še nepoznano, za nami prehojeno, poznano, a kdo bi sed£y šel rad nazaj? Vedeli smo, da gremo le naprej! In tam gori na vrhu n *edni sestanek sanmartinske Lige 114 mati. čistilke Mare v predstavi Maister in Marjeta Toneta Partljiča v režiji Maria Uršiča in izvedbi SNG Drame iz Maribora. Žlahtni režiser pa je Jaša Jamnik za režijo enodejank Petra Barnesa pod skupnim naslovom Ni tako slabo kot zgleda v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. PARIZ, Francija - V Musee du Montparnasse so odprli razstavo del slovenskega slikarja Vena Pilona (1896-1970). Razstava ima naslov Veno Pilon, pogled Slovenca (Veno Pilon, regard d’un Slovene. Na razstavi do 1. avgusta letos bodo na ogled Pilonove risbe, grafike in fotografije, skupno 46 eksponatov, od tega 35 iz ajdovske zbirke, ostali pa iz družinske zbirke. LJUBLJANA - Zadnja postavitev Hamleta Williama Shakespearea v ljubljanski Drami datira iz leta 1994, v soboto, 6. marca, pa bo doživela stoto ponovitev. Na tej predstavi obenem pričakujejo „preboj magične meje” 40.000 gledalcev. S Hamletom bo Drama 27. decembra letos obeležila še en jubilej, namreč stoletnico prve postavitve te elizabetinske tragedije na gledaliških odrih na Slovenskem. LJUBLJANA - Slovenske devizne rezerve so konec decembra lani znašale 4,766 milijarde dolarjev, kar je bilo manj od skupnega zunanjega dolga države, ki je zadrgi dan lani znašal 4,935 milijarde dolarjev. Večina skupnega decembrskega zunanjega dolga odpade na dolgoročni dolg. PETEK, 19. marca: Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. uri na Pristavi. SOBOTA, 20 marca: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja, ob 15. uri. NEDELJA, 28. marca: V Rožmanovem domu celovnevna prireditev z mašo, blagoslov oljk in butaric ter skupnim kosilom. ZIV STIK „Tvojo razglednico „pozdrav iz Argentine" sem dala na vidno mesto. Večkrat na dan jo vidim in moja misel je pri tebi“. (iz pisma od doma) Za največji praznik vstajenja, po stari slovenski navadi razveselimo svoje drage z voščilnicami. Že so na razpolago v slovenskih središčih, v Slovenski hiši, Slomškovem domu, SLOGI in drugod. Ohranimo živ stik! o Na severnem predmestju Mnogo predvojnih naseljencev se je naselilo v okrožju severnega dela Uenosaireškega predmestja. Marsikdo izmed njih je pomagal povojnim priseljenem do stanovanja v tem delu velemesta. Ko je leta 1950 bil imenovan za kaplana Floridi Albin Avguštin, je kmalu začel na tamkajšnji župniji s slovenskimi iq liskimi mašami, po katerih so navadno imeli kratke prosvetne sestanke. Leta so ustanovili pododbor oz. krajevni odbor DS, kateremu je vsa leta predsedoval !950 JfoSi ravnatelj ljubljanskega učiteljišča Ivan Prijatelj. Florida je tako postala '‘sko in kulturno središče novih Slovencev na severnem predmestju Buenos ~Tesa- Do leta 1954 je tam deloval tudi osnovnošolski tečaj. Vendar so rojaki začeli ®*diti svoje hiše bolj po sosednjih naselbinah. Ko je bil leta 1954 Avguštin j^erneŠčen na drugo župnijo, so rojaki prenesli sedež svojega zbiranja v Carapachay, ffinJe k**ta zanJe bolj priročen. Tedaj je živelo v okolici okrog 250 Slovencev je ^žin)... Začeli so misliti na nakup zemljišča, kjer bi si zgradili svoj Dom. To se 2godilo aprila 1960. Kupno pogodbo sta podpisala Vinko Aljančič in Ivan irrT r Načrte za Dom je napravil Vladimir Mazi... Ustanovni odbor je dal društvu »Slovenski dom v Carapachayu” in določil namene društva: 1. povezovati , genske rojake v tem okrožju; 2. buditi versko in narodno zavest; 3. gojiti srčno turo in družabnost; 4. nuditi medsebojno pomoč.” (ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 554/555). lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.-Dostavimo tudi po pošti. Priporočena poštnina za Argentino $ 10.-; . za Ameriko $ 45.-; za Evropo in ostali svet $ 55.- PREDPUSTNA IGRA V „SAN JOSE“ Za pustno nedeljo je Jgralska družina Narte Velikonja” preskrbela za resnično lep in zabaven večer... Tokrat je režiser M. Willempart postavil na oder znano Moliero-vo komedijo „Scapinove zvijače” po svoji modernizirani zamisli, to se pravi ne v zgodovinskih kostumih Molierove dobe, temveč z današnjimi rekviziti in v danšnji modemi dobi športa in aeroplanov. V središču igre je Scapin, ki je v tej igri dobil novo razlago: če smo ga bili vajeni kot zlvbenga spletkarja, je tu v liku J. Petriča dobil živo postavo in prepričujočo gesto blaziranega bonvivana, ki uživa v zapletih in se mu vse posreči. Težo večera je nosil ta lik, kije dosegel aplavz pri odprti sceni... Predstava je bila gotovo nadpovprečna in je že šla preko diletantizma.... Cbčinstvo je predstavi z veliko napetostjo sledilo in uživalo.... Želeti je samo, da se predstave začno ob napovedani uri in ne z velikimi zamudami. . Srečna zamisel pa je bila tudi, da je odmore napolnjeval komični spored: tako sta naravnost vžgala pevca Lipušček in Bras s petjem kupletov (policaj in pijanček, zlasti pa pesem o muchachu, vzeta iz našega novega miljeja!); pa tudi kvartet violine, kitare in harmonik, ki je v narodnih nošah igral slovenske melodije. Brata Malgaj pa sta še posebej odigrala duet na harmonikah. ZEMLJA V MISIJONIH V nedeljo, 6. marca bo po maši v pisarni DS .... sestanek vseh onih, ki se zanimajo za nakup zemljišča v Misijonih in želijo po ugodnih pogojih priti do njega. Na razpolago je še večji kompleks zemljišča po $62.50 ha. Vzeti pa je treba najmanj 50 ha. v dveh mesecih je treba plačati 40 odstotkov -drugače pa je treba plačati polovico zneska v 14 dneh, ostalo pa v 5 letih.. Z nakupom zemlje najlažje oskrbi vsakdo varno naložbo svojega denarja in preskrbi svojo družino. Važno je to zlasti za vse tiste, ki se razumejo na kmetijstvo. ZUPAN HERMAN KNJIGOVEZ Vsakovrstna vezava kr\jig in molitvenikov. Lepa izbira albumov in spominskih knjig - vezanih in risanih (olje). Solidne cene, točna postrežba! NAROČILA Vsako nedeljo pred cerkvijo na Belgranu pred in po sv. maši, ali pa LANIN 15 - Capital (Constitution). Svobodna Slovenija, št. 9; 3. marca 1949 Slovenija moja dežela Potica SLOVENIJA Potic* Potice, kakršne poznamo danes, so le razvojna oblika nekdanjih potic, torej kolačev iz zvitega testa in z različnimi nadevi. Danes pečemo potice v glinastih in kovinskih pekačih, pred dobrimi dvesto leti pa so jih pekli neposredno v peči, in sicer kot kolače. Danes so potice dobile nekakšen „narodni” predznak in se uveljavile kot stereotip za opredeljevanje „značilnih, tipičnih, starih” narodnih jedi oz. sladic. Bogastvo današnjih potic lahko vrednotimo po njihovih oblikah in nadevih. Po slednjem se tudi imenuj (»j o. Tako poznamo Osebne novice Krst: V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena v nedeljo, 28. februarja, Lucijana Petkovšek, hčerka inž. Janeza in ge. Ane Marije roj. Štefe; botra sta Ivan Petkovšek in Nežka Štefe; krstil je prelat Jože Škerbec. Čestitamo! orehovo, rozinovo, makovo potico, špehovko ali ocvirkovo, pehtranovo potico in potice z drugimi zeliščnimi nadevi, potico s suhim sacljem, medeno, sirovo, marmeladno, čokoladno itd. Posebno vrsto potice predstavlja pisan kruh, v bistvu potica, sestavljena iz treh vrst testa (ajdovega, pšeničnega, koruznega), zvita v klobčič in pečena Z uporabo treh barv moke in s tem testa so tako ponaredili nadev, ki ga sicer ni bilo. Ta vrsta potice - kruha je bila svojevrstna ilustracija ekonomskih in družbenih razmer v preteklosti. Pisan kruh je na marsikateri poroki nadomeščal pravo potico z nadevom. Tridesetletni moški iz Slovenije s priporočili išče stanovanje pri slovenski družini za dobo treh mesecev. Plačilo po dogovoru. Podrobnejše informacije v pisarni Zedinjene Slovenije, osebno ali po telefonu 4636-0841. VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ! Ključ do uspeha je v vaših rokah. Sloga vam ponuja lepe priložnosti. Ena teh je Karta Sloga. Poleg mnogih ugodnostih še možnost udeležbe pri nagradnem žrebanju za dve nagradi: 1. Letalska vozovuica in 1000 dolarjev. 2. Desetdnevne počitnice v Hanželičevem domu za dve osebi, v poletni sezoni. SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ! Mali ogiasi j TURIZEM el. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. "F”, San Justo. Tel. 4482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vrvodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uradtye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI bo v nedeljo, 7. marca, ob 16. uri 1. dobitek: računalnik 2. dobitek: hladilnik s frizerjem 3. dobitek: T.V. 20" in še mnogo lepih in bogatih dobitkov. Zelena Pristava vas vabi na uspešen začetek delovnega leta. Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar - Tel.: 4483-4528 FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Začetek slovenskih osnovnih šol bo v nedeljo, 14. marca, v Slovenski hiši msgr. Antona Oreharja ob 16. uri sv. maša na čast Svetemu Duhu ob 17. uri v dvorani škofa Gregorija Rožmana spevoigra SNEGULJČICA Izvaja šolska skupnost Prešernove šole Režija: Veronika Vivod, scena: Božo Urbančič, pri klavirju: Anka Savelli-Gaser Vstopnina: prostovoljni prispevki. V veži pred dvorano bo razstava ročnih del in slik iz šolske kolonije. Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije ZAHVALA Upravni odbor MUTUAL SLOGA se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pokazali izredno solidarnost in pripravljenost za pomoč ob nesreči, ki je zadela našega člana Toneta Jermana, v nedeljo, 21. fefruarja t.l. Posebej velja naša zahvala in priznanje naslednjim: ga. Marija Zurc Čečeva, dr. Heman Molina in oskrbnik g. Aleks Ahčin. Ko nas po eni strani vzpodbuja visok čut solidarnosti naših članic in članov, pa izrekamo naše sožalje družini pokojnega Toneta, kateri naj ti izrazi sočutja pomagajo spreti ta hud udarec z zaupanjem in vero. Upravni odbor MUTUALA SLOGA ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš° pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA d0''1 ostale države po svetu 130 USA dol.; vse # pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošt® 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre“^) Stav\jerye, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L Estados Unidos 425 - (1101) Buenos AiT&' Argentina - Tel: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar Poravnajte naročnino! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 3. marca 1999 1 dolar 174,44 SIT tolarjev 1 marka 96,96 SIT tolarjev 100 Ur 9,79 SIT tolarjev Začetek slovenskih šol Balantičeva 20. marca ob 8.15 Rožmanova 13. marca ob 8.15 Jegličeva 13. marca ob 9.30 Baragova 13. marca ob 8.00 Prešernova 13. marca ob 8.30 Slomškova 13. marca ob 8.00 Jurčičeva 20. marca ob 8.30 Aljaževa po dogovoru Ciril Metodova po dogovoru Bog, naše upanje in ljubezen V neizmerni žalosti sporočamo prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil v 37. letu starosti naš preljubi mož, ata, sin, brat, stric in svak Tone Jerman Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, ga kropili in zanj molili. Posebna naša zahvala župniku slovenske fare v San Martinu Francu Šenku za daritev svete maše ob krsti, za vodstvo pogreba, molitve in poslovilne besede; g. Cerarju za asistenco. Iskrena zahvala delegatu prelatu Jožetu Škerbcu za molitve in tolažilne besede ob krsti. Naša zahvala zdravniku dr. Hemanu Molini, ki mu je nudil prvo pomoč, ge. Mariji Zurc Čeč, Aleksu Ahčinu in Jožetu Beltranu ter drugim. Žalujoči: žena Veronika roj Petkovšek z hčerkico Natalijo in sinom Pavlekom; oče Ivan; mati Ana roj. Vombergar; brat Ivan; brat Jože poročen z Marto roj. Rupnik in otroci: Martin, Damijan in Danijel; tast Gabrijel Petkovšek z ženo Ireno; otroci Gabrijel poročen z Moniko Pergar, hči Elizabeta por. z Milošem Mavričem in otroci Matija, Nadjica in Luka, ter hčerka Karolina, in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Slovenija, Moste pri Komendi t Vsem prijateljem in znancem sporočamo, daje 10. februarja t.l. po kratki bolezni Bog nepričakovano poklical k sebi našega ata in starega ata, gospoda Andreja Drenika Zahvaljujemo se prelatu Jožetu Škerbcu za vse molitve, daritev svete maše U1 spremstvo na zadnji poti. Hvaležni smo g. Toniju Bidovcu, ki gaje obiskoval za pr*® petke in ga tako pripravil za večnost. Zahvala vsem, ki ste ga kropili, molili zanj & ga spremili na zadnji poti na pokopališče Villegas. Žalujoči: žena Antonija, sin Andrej, snaha Marija, vnuka Andrej in Tomaž, sestra Stanka por. Puntar nečakir\je Verica, Danica in Minka ter ostalo sorodstvo San Justo, Cerknica, Radovljica t Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 19. februarja v 76. letu starosti zapustil naš dobri mož in oče Jože Nagode Zahvaljujemo se vsem, ki so ga prišli kropit, posebno še prelatu Jožetu Škerbcu za podelitev zakramentov in molitve pri pogrebu. Prav lepa hvala prijateljem in sosedom za molitve v njegovi hudi bolezni, ki J° je vdano prenašal do zadnjega kot zvest domobranec in dober katoličan. Za r\jim žalujejo: žena Nada roj. Tomažič sin Edvard z ženo Delio hči Magda z možem Markom vnuki Noelia, Fernando, Andrejka in Maksi sestre Mici, Ivana, Roza in Francka in ostalo sorodstvo Buenos Aires, New Jersey (ZDA), Žibrše pri Logatcu -A