številka 1. letnik IV., marec 2013
ntvid n | |Ljublja o
Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid


ČetmNa sk&pnrosTšeNTVid vrni na čistilno akcijo 6.4. Od 9. do 11. ure na lokacije (xyy če. želite lepšo - čistejšo okolico, se pridružite.
SPREMNA BESEDA UREDNICE
Sem že mislila, da se mi bo uspelo izogniti temi o vremenu, a ker je letošnji začetek pomladi najhladnejši v zadnjih 50 letih, brez tega preprosto ne gre. Čeprav je bilo snega ponekod dobesedno čez glavo in je povzročal nemalo nevšečnosti, so ga bili brez dvoma veseli ljubitelji zimskih športov in naši odlični športniki.
Letošnja zima je šla na roko vsem zanesenjakom, ki urejajo in uporabljajo smučišče v Guncljah. Živahno ni bilo le zaradi smučarjev, na svoj račun so na edinem urejenem ljubljanskem smučišču prišli tudi mali sankači.
V naši četrtni skupnosti imamo poleg zasenjaških rekreativcev tudi vrhunskega športnika, Jurija Tepeša, kar dvakratnega nosilca zlate medalje iz letošnje Planice. Juriju čestitamo, ponosni smo nanj in na njegove uspehe!
Ne glede na to, kako bogata je bila letošnja zimska sezona, vsem želim, da si čimprej napolnite vazo s pisanim spomladanskim cvetjem, za zdravje pa poskrbite s skledo svežega regrata, čemažem in dolgim sprehodom.
Odgovorna urednica Mateja Brus
IZ VSEBINE:
Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3
Čistilna akcija v ČŠ Šentvid..............................................................4
Prostovoljno gasilsko društvo Vižmarje-Brod..................................5
Smučišče Gunclje.............................................................................6
Zgodovina elektrifikacije v Šentvidu................................................8
Smuk za Mežnarjev pokal 2013......................................................10
Aktivnosti Vrtca Šentvid.................................................................12
Kotiček za najmlajše......................................................................14
Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu.......................................15
Napovednikdogodkovpomlad2013...............................................16
8. MAREC
Nekaj misli ob praznovanju žensk v mesecu marcu. Pobuda za mednarodni dan žena je nastala že v začetku 20. stoletja. Tudi pri nas je potekal boj za enakopravnost žensk in tako je bila po drugi svetovni vojni uzakonjena splošna volilna pravica za ženske. Marsikje je enakopravnost med moškimi in ženskami samoumevna, čeprav ni čisto tako. Zato je prav, da se v marcu spomnimo dneva žena in materinskega dne, ko vse ženske praznujejo svoj praznik.
Pošiljamo vam cvetje in iskrene čestitke ob dnevu žena in materinskemu dnevu.
Svetniki Četrtne skupnosti Šentvid
Izdajatelj:
Odgovorna urednica: Mateja Brus
Uredništvo: Aleš Perčič Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban
Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik
Številka 1. Leto izdajanja IV. Naklada: 5500 izvodov
Tisk: Mako R, d.o.o.
Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si
■ffi	6.4.
OD 11
Na naslovnici: JURIJ TEPEŠ ČISTILNA AKCIJA
DELO SVETA ČS ŠENTVID
Z letom 2013 svet Četrtne skupnosti Šentvid stopa v tretje leto svojega mandata.
Verjetno se še vedno najde kdo, ki sploh ne ve za obstoj četrtne skupnosti, prepričani pa smo, da večina, ki vsaj občasno spremlja dogodke v svoji okolici, ni spregledala prizadevanj in uspehov sveta četrtne skupnosti. Ne nazadnje je ravno ta časopis, ki ga sedaj berete, eden izmed njih. In čeprav ponosni, ne spimo na lovorikah.
Foto: Robert Golavšek
V januarju smo po kar nekaj zapletih vendarle uspeli zaključiti malo delo četrtne skupnosti - oprema dvorane Kosijeva 1 (bivši zadružni dom v Guncljah).
Cilj malega dela ČS je bil povečati funkcionalnost dvorane na Kosijevi 1. Četrtna skupnost se je odločila, da preko malih del opremi dvorano z vsaj osnovnimi telovadnimi rekviziti (ribstoli, telovadne grede, blazine, poganjalčki, žoge in drugi manjši pripomočki za osnovne vaje). Ta del malega dela ČS je bil kar hitro in v roku zaključen. A kot se velikokrat zgodi, smo ugotovili, da uporaba orodij ni varna, če se ne poskrbi za zaščito radiatorjev in drugih možno nevarnih delov dvorane.
Arhiv: Vrtec Šentvid
Pri tem smo hitro našli podporo v Službi za lokalno samoupravo MOL, ki sicer upravlja z dvorano. Zelo hitro smo se dogovorili, da za zaščite poskrbi lastnik dvorane. Žal pa se je zapletlo pri administrativnih postopkih, nekaj težav je imel tudi izvajalec, tako da smo posodobljeno dvorano lahko začeli uporabljati šele v januarju 2013. Posodobljena dvorana je odprla nove možnosti uporabe tudi vrtcu, ki ima prostore v isti stavbi in lahko rečemo, da so bili otroci navdušeni.
Že jeseni so nas člani društva SD Dolomiti opozorili na težave s smučiščem v Guncljah. Dolgoletne pogodbe o najemu zemljišč so se namreč iztekle, tako da je postala prihodnost smučišča, glede na finančne zmožnosti društva, vprašljiva. A o tem več v članku v nadaljevanju. Morda le to, da je letošnja s snegom radodarna zima
pokazala, da si ljudje želijo in potrebujejo smučišče na robu Ljubljane, do katerega lahko vsakdo pride tudi z mestnim avtobusom.
Abonma ŠODRČEK se je kar dobro prijel. Čeprav abonentov ni ravno veliko, so vse predstave dobro obiskane, mladi obiskovalci pa so zadovoljni s predstavami, čeprav jih je morda kdaj tudi malo zeblo. Upamo, da bo letošnje leto vendarle leto realizacije načrta vgradnje sodobne klimatske naprave, ki bo tudi te zadrege odpravila.
Foto: Blaž Gregorin
In kaj pripravljamo v bodoče? Prva večja akcija bo gotovo čistilna akcija v začetku aprila. Kljub temu da je organizatorjem na nivoju Slovenije in morda tudi Ljubljane morda malo pošla sapa, se nam zdi, da je prav, da vsaj enkrat letno malo pospravimo tudi kotičke, ki jih čez leto pogosto obiskujemo. O tem smo se zopet več razpisali v članku v nadaljevanju.
Foto: Damijan Volavšek
Ves čas priprav na Jesensko srečanje Četrtne skupnosti Šentvid lani oktobra smo razmišljali, da bi bilo veliko lažje, če bi bila prireditev v pomladnem času. A ko smo začeli razmišljati o konkretnem datumu, se je izkazalo, da je v pomladanskem času že toliko prireditev, da preprosto naše ni mogoče uvrstiti na koledar, ne da bi s tem konkurirali kateri drugi, ravno tako pomembni prireditvi. Zato smo se odločili, da bo srečanje vendarle v jesenskem času. Potrudili se bomo, da bomo pohiteli s pripravami in bo prireditev mogoče izpeljati v prvi polovici septembra.
Čestitamo prostovoljcem, ki so letos pripravljali smučarski poligon za 26 obratovalnih dni in absolutni dosežen rekord časovnega obratovanja, in sicer na dan 27. 3. 2013.
Za zaključek naj vas ponovno povabimo, da spremljate našo spletno stran www.cs-sentvid.si, kjer boste našli aktualne informacije o dogodkih v Četrtni skupnosti Šentvid.
Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid
ČISTILNA ŠENTVID
AKCIJA V ČETRTNI SKUPNOSTI
Tudi letošnje leto Četrtna skupnost Šentvid prireja čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 6. aprila 2013. S skupnimi močmi in odgovornostjo do okolja bomo odstranjevali odpadke v okolicah vrtcev, izobraževalnih ustanov, na obrobjih cest, naselij in zelenih površinah.
Po podatkih s Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2011 vsak prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 352 kg komunalnih odpadkov oziroma 1 kg odpadkov na dan (SURS, 2013). Količina le-teh se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 16 %, pa vendar so kljub zmanjšanju količine komunalnih odpadkov še vedno precej visoke. Tako je naš cilj skrbno očistiti področja s smetmi, nelegalna odlagališča kosovnih in gradbenih odpadkov pa le evidentirati za nadaljnje delo s strani državnega inšpektorata.
Vir: http://www.sentvid.org
Čistilni akciji se na ta dan lahko pridružite ob 9. uri na spodaj navedenih zbirnih mestih:
ZBIRNA MESTA ZA UDELEŽENCE
ŠENTVID - Ljudski dom
BROD - Vrtec Mravljinček
GUNCLJE - PGD Gunclje-Male Vižmarje
GUNCLJE - Rugby igrišče
STANEZICE - PGD Stanežiče-Dvor
MEDNO - PGD Medno
Udeleženci bodo na dan akcije na zbirnem mestu prejeli rokavice in dve arsti vreč, tako za embalažo kot tudi za ostale odpadke.
RUMENA VREČA: za prazno in čisto (ne blatno) embalažo (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke ...). Priporoča se, da se votlo embalažo stisne(na njo stopi) , da bo v vre čo možno spraviti več odpadkov. V te vrečo ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi podobni, pokvarjeni izdelki.
Vse prebivalce ČS Šentvid prosimo, da čim prej sporočite lokacije, ki jih je potrebno očistiti na telefonsko številko 01/ 512 4122 ali pa nam informacijo posredujte po e-pošti: mol.sentvid@ljubljana.si.
Pri organizaciji in izvedbi čistilne akcije bodo pomagala vsa gasilska društva v ČS Šentvid, društvo tabornikov rod Beli bober ter Rugby klub Ljubljana, k sodelovanju pa smo povabili še vsa ostala športna in kulturna društva, društva upokojencev, vrtce in izobraževalne ustanove, s katerimi odlično sodelujemo že vrsto let. Na pomoč nam bodo priskočili tudi donatorji.
Vir: http://www.sentvid.org
K akciji ste prisrčno vabljeni tudi vsi prebivalci ČS Šentvid. Zelo bomo veseli, če nam boste svojo udeležbo predhodno sporočili na tel. 01/ 512 41 22 ali mol.sentvid@ljubljana.si.
Zaključek akcije bo na Rugby igrišču Oval v Guncljah od 11. ure naprej, kjer se bodo lahko vsi udeleženci akcije okrepčali z odličnim golažem, kuhanim vinom in toplim čajem.
Se vidimo!
Simona Križanec
Vse prijave v zvezi odpadki gredo na Mestni inšpektorat, proletarska 1, Ljubljana, telefonska številka: (01) 306 16 00 (divja odlagališča, napačno odlaganje).
Odvoz kosovnih odpadkov se naroči na portalu Snage (www.mojiodpadki.si) ali po telefonu na številki (01) 477 96 00 (podpora uporabnikom).
ČRNA: vsi ostali odpadki, tudi embalažno steklo, baterije, tonerji, čistila, zdravila, plenice, tkan1 ne, atiropor, keramika, kasete, CD-ni, avtomobilsko steklo in drugo.
Zbirna mesta za vreče z odpadki bodo na istih lokacijah kot zbirna m esta za udeležence, torej pred Ljudskim domom v Šentvid u, pred vrtcem Mravljinček na Brodu, pri Rugby igrišču v Guncljah ter pred gasilskisi domovi Medno, Stanežiče-Dvor in Gunclje-Male Vižmarje.
Premična zbiralnica nevarnih odpadkov bo v Četrtni skupnosti Šentvid 3. in 4. aprila pri Mercatorju Na Gmajni 1, 17. in 18. junija pa na parkirišču pri mercatorju na prušnikovi ulici.
PROSTOVOLJNO "	-BROD
GASILSKO
DRUŠTVO
Prostovoljstvo in nesebična pomoč sočloveku sta glavni značilnosti, ki odlikujeta vse člane PGD Vižmarje-Brod. Z usposobljenimi operativnimi člani, urejenim gasilskim domom, posodobljeno opremo ter številnimi pozitivnimi ukrepi utrjujemo prepričanje, da naše delo opravljamo za vse, ki delajo in živijo v našem kraju in širši okolici delovanja društva.
Obisk vrtca Brod
Zgodovina gasilstva na širšem območju našega kraja sega v leto 1888, ko je bila v Šentvidu ustanovljena t. i. požarna bramba v takratnem Št. Vidu nad Ljubljano. Skupini gasilcev v Šentvidu so se pridružili tudi krajani Vižmarij, ki so zaradi lažjega delovanja kmalu ustanovili svoj odsek za območje Vižmarij in Broda.
Obisk sejma EXPO 112 Beograd
Samostojno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1904, in sicer za območje takratne davkarske občine Vižmarje. Kmalu po ustanovitvi so se v društvu pojavile prve investicije, leta 1905 prva črpalka, leta 1907 pa je društvo dobilo svoj lasten gasilski dom. Društvo je poleg gasilstva ves čas delovalo tudi na kulturnem področju. Imeli so svoj pevski zbor in dramsko skupino, ki se je med krajani uveljavila z uspešno uprizoritvijo več ljudskih iger.
Vozila pred gasilskim domom
VIZMARSKI GASILCI DANES ...
Prostovoljno gasilsko društvo Vižmarje-Brod danes šteje nekaj več kot 100 članov in skupaj z ostalimi društvi v Ljubljani tvori Gasilsko zvezo Ljubljana. Smo društvo II. kategorije, kar pomeni, da smo opremljeni z dvema voziloma, in sicer vozilom s cisterno in vozilom za prevoz moštva. Poleg omenjenih vozil imamo še starejše orodno vozilo, ki ga uporabljamo predvsem pri dogodkih kot so poplave in večji požari. Pri opisu operativne dejavnosti poleg vozil in opreme ne smemo pozabiti na nepogrešljivo ekipo 37 strokovno usposobljenih gasilcev, ki so s svojim znanjem in požrtvovalnostjo 24 ur dosegljivi za vaš klic na pomoč. Zaradi vedno zahtevnejših intervencij, s katerimi se srečujemo člani operativne enote, svoje znanje obnavljamo in dopolnjujemo na izobraževanjih v okviru društva, Gasilske zveze Ljubljana, Slovenije in vedno pogosteje na usposabljanjih v organizaciji oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL. Poleg dela s starejšimi ves čas skrbimo tudi za naše najmlajše člane, ki jih na rednih tedenskih srečanjih na družaben način skušamo seznaniti z osnovnim gasilskim znanjem predvsem pa z uporabnimi nasveti za vsakdanje življenje.
A

Požar hiše v Kladeh
Gasilstvo je dejavnost, ki ima življenje, je organizacija, ki združuje in povezuje ljudi z istim ciljem - POMAGATI sočloveku v nesreči.
Požar zapuščenih vozil v Rojah
Če se bi tudi vi ali vaši najmlajši radi pridružili gasilskim vrstam, nas obiščite ali nam pišite na elektronski naslov info@pgd-vizmarje-brod.si, kjer vas bomo še dodatno seznanili z aktivnostmi društva in vam predstavili naše delovanje.
Festival na Gaju (sodelovanje z OS Vižmarje-Brod)
PGD Vižmarje-Brod
SMUČIŠČE GUNCLJE
Smučišče v Guncljah ima že več kot šestdesetletno tradicijo. Prav tu so svojo skakalno pot začeli skakalci, ki so ime Slovenije ponesli v svet.
Vir: spletna stran smučišča
A časi se spreminjajo. Podpora smučanju v Guncljah je z leti počasi usihala, kar gre vsaj deloma pripisati tudi pomanjkanju snega, in brez prizadevanj Smučarskega društva Dolomiti oz. peščice zagnanih, bi smučanje v Guncljah že davno ugasnilo. A k sreči niso vsi pozabili na potencial smučišča na samem robu Ljubljane, ki bi, ob podpori sodobne tehnologije zasneževanja, lahko nudilo možnost smučanja tudi tistim, ki težko pridejo do bolj oddaljenih smučišč. Rojevati se je začela ideja o ureditvi športnega parka, ki bi omogočal rekreacijo skozi vse leto. Tovrstna razmišljanja in prizadevanja je še vzpodbudilo dejstvo, da so se iztekle dolgoletne najemne pogodbe z lastniki parcel, na katerih leži smučišče.
Vir: spletna stran smučišča
V iskanje rešitev se je jeseni 2012 aktivno vključila tudi Četrtna skupnost Šentvid. Skupaj s predstavniki SD Dolomiti smo nekajkrat obiskali Oddelek za Šport MOL v želji, da pridobimo podporo pri razvoju smučišča. Odziv je bil pozitiven, tako da smo se januarja letos sestali s podžupanom MOL prof. Janezom Koželjem vsi potencialni nosilci projekta Športnega parka Gunclje in se dogovorili, da se pripravi vsaj idejna zasnova projekta.
Foto: Ana Marija Brodnik Duhovnik
Četrtna skupnost Šentvid vstopa v izvedbo projekta tudi s čisto konkretnim vložkom. Odločeno je bilo, da se v okviru malih del četrtne skupnosti zagotovi nadomestno otroško igrišče v okviru bodočega Športnega parka Gunclje. Edino obstoječe otroško igrišče v
Guncljah je postalo za krajane z izgradnjo otroškega vrtca nedostopno oziroma uporaba v veliki meri problematična tako za vrtec kot tudi za krajane, kljub veliki pripravljenosti vrtca, da odpre vrata na igrišče tudi zunanjim obiskovalcem.
I F"
1 —
OiL | j |
I H SI ES j h
Bi^MPl JHMBGOI
Vir: spletna stran smučišča
Žal do zaključka redakcije ni bil zaključen, še manjusklajen, niti idejni osnutek, tako da ta hip ni mogoče natančneje predstaviti ideje športnega parka, bomo pa gotovo o projektu pisali tudi v prihodnjih številkah.
Vir: spletna stran smučišča
SD DOLOMITI: TRADICIJA SMUČANJA IN SMUČARSKIH SKOKOV V ŠENTVIDU PRI LJUBLJANI
Smučarsko društvo Dolomiti je bilo ustanovljeno leta 1976 z namenom, da se ohrani tradicija smučanja v Šentvidu in okolici. Športna dejavnost v okviru nekdanje občine Šentvid je bila zelo odmevna. Že pred letom 1940 so bila organizirana tekmovanja v smučarskih tekih in smučarskih skokih. Alpsko smučanje pa je bilo omejeno na turno smučanje na bližnjih smučiščih na Šmarni gori, Golem brdu, Toškem čelu in šentviškem hribu.
V	Šentvidu je bil znan telovadec in učitelj smučanja Marjan Jeločnik, kasneje profesor na VŠ za telesno kulturo, sodobnik znanih reprezentantov Vadnova, Longike in Janeza Grilca, ki so nastopili tudi na prvi balkanijadi v Sloveniji po osvoboditvi.
V	Malih Vižmarjah pri Šentvidu, ki mejijo na Gunclje, je stala prva prava tovarna smuči, imenovana Kolbl - Predalič, ki je z izdelavo smuči močno vplivala na razvoj tekmovalnega smučanja v Šentvidu. Lastnika tovarne g. Kolbla so ustrelili kot talca v Šentvidu pred skakalnico l. 1944, kjer stoji danes spomenik 25 aktivistom. Tovarno so nacionalizirali in s tem prekinili izdelavo smuči.
Na prošnjo ga. Kolbl, roj. Predalič (sestra g. Staneta Predaliča, ki je imel trgovino s smučmi na Kongresnem trgu v Ljubljani, velik športni
delavec, ustanovitelj SK Ilirije), se je skakalnica v Šentvidu prestavila v Gunclje, kjer se je z izgradnjo še štirih skakalnic razvil smučarsko-skakalni center društva Dolomiti. Projektanta skakalnice sta bila ing. Stanko Bloudek in Tone Erman.
Prva tekmovanja v alpskem smučanju po osvoboditvi leta 1946 so bila organizirana v Šentvidu na Poseki, ki so jo izsekali Nemci za mejo med vojno med Italijo in Nemčijo.
Foto: Ana Marija Brodnik Duhovnik
Vsa smučarska tekmovanja po osvoboditvi so se odvijala pod okriljem telovadnega društva Šentvid, ki je imel več sekcij. Večina članov je tekmovala v telovadbi, atletiki, odbojki, nogometu, namiznem tenisu in pozimi v vseh smučarskih disciplinah. Tekmovalci so bili zelo uspešni in so osvojili več državnih prvenstev - v tekih: Roza, Ana, Joži Erman in Zvona Štrukelj, v VSL: Mara Erman, Jule Juvančič, v skokih: Janez Gorišek, Albert Šoba, Marjan Jemec.
Z ukinitvijo občine v Šentvidu je prenehalo športno društvo l. 1953, ostal je TVD Partizan in tekmovalci, ki so vsi prestopili v tedanjo SK Enotnost v Ljubljani (društvo, ki je nadaljevalo tradicijo predvojne SK Ilirije). Večina mladih in dobrih tekmovalcev je bila iz Guncelj, ki so se pripravljali doma. Tako so alpinci najprej trenirali na "poseki" v Guncljah, ki so jo ustrezno povečali s posekom drevja in grmovja. L. 1971 so s skupnimi močmi športnih delavcev bivše Ljubljanske Enotnosti- sedaj SK Olimpija - zgradili osrednje smučišče, imenovano Poseka in montažno žičnico cca. 230 m. Skakalci so od l. 1946 trenirali na K 40 m in zgradili še štiri nove.
Na "Poseki" so trenirali: Milan Janc - državni prvak v SL; Stane Rotar - prvi dipl. trener za alp. smučanje: Magušar, Križaj, Igor Zajc, Aleš Guček, Kavčič in dekleta: Dornik, Mavec, Jerman, Tome, Podgoršek. Na skakalnici je več let trenirala državna reprezentanca: Albin Rogelj,
Peter Eržen, Jože Šlibar, Miro Oman, Janez Gorišek, Podlogar, Milan Rojina idr.
Kljub prekinitvi društvenih aktivnosti v Šentvidu je seme, ki ga je zasejal neizmerno aktivni športni delavec Tone Erman, vzklilo do te mere, da so še aktivni športniki ponovno ustanovili smučarsko društvo Dolomiti (ime je dobila po dolomitski grmadi, do katere so tekli športniki za trening, kajti šentviški hrib spada pod dolomitsko hribovje).
Od leta 1974 je deloval v okviru KS Gunclje "gradbeni odbor" za izgradnjo centra, katerega vlogo so prevzeli Dolomiti. Oktobra l. 1976 je bilo v zadružnem domu Gunclje ustanovljeno SD Dolomiti za zimsko-športne potrebe krajanov Guncelj, Šentvida, Vižmarij in Stanežič. Krajani in KS so bili naklonjeni športni dejavnosti. Žal tedaj ni bilo denarja, pa so športni delavci vse naredili sami. Glede na razvoj alpskega smučanja in plastifikacijo skakalnic je društvo sprejelo načrt izgradnje poligona kot celote. Z zazidalnim načrtom iz l. 1981/82 in potrjeno lokacijsko dokumentacijo iz l. 1988 je smučarska proga in skakalni center definiran. Na osnovi sklepa o izdaji potrdila o priglasitvi del in občinski odločbi za krčitev gozda (golosek), je društvo uredilo celotno smučišče v širini od 35 do 70 m v dolžini 650 m, z viš. razliko 156 m in iztekom v skupni stadion s skakalnicami in parkiriščem.
V 25 letih je največji napredek dosegla SKAKALNA SEKCIJA. Obnovljene so bile vse skakalnice od 8 m do 15 m; 25 m; 35 m in 50 m. Vse so prekrite s plastiko. V načrtu je obnova obstoječe 45 m (zgrajene l. 1945) s povečanjem na 60 m za tekmovanja v zimskem času. Center zahteva stalno vzdrževanje in plačilo najemnine, kar je veliko breme za društvo.
Skakalna sekcija Smučarskega društva Dolomiti nadaljuje bogato in več kot 60-letno tradicijo smučarskih skokov v Šentvidu nad Ljubljano. Na naših skakalnicah so svoje prve skakalne korake delali predstavniki mnogih generacij smučarskih skakalcev in nekateri med njimi so na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih za našo domovino tudi osvojili kolajne (Janez Gorišek, Primož Ulaga, Miran Tepeš, Peter Žonta, Blaž Bilban in Jurij Tepeš). Največja uspeha v zgodovini kluba sta dosegla Miran Tepeš na olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju z osvojeno srebrno kolajno in Peter Žonta leta 2002 na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju z osvojeno bronasto kolajno. Tudi sedaj v društvu raste rod obetavnih skakalcev, ki gredo po stopinjah njihovih predhodnikov in že uspešno nastopajo na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Vir: www.sddolomiti.si
wwwiendtvic.com
Upošteva se 1 bon za 1 obisk. Z bonom lahko prihranite tudi do 100% nakupa
1 euro vrednostni IJ
EURO
1€
1
EURO
EURO
10 let z Vami!
Hvala za zaupanje!
ZGODOVINA ELEKTRIFIKACIJE V ŠENTVIDU, ELEKTRARNA ČESENJ NA BRODU
Minilo je komaj dobrih 100 let, odkar so naši predniki začeli opuščati sveče in petrolejke za razsvetljavo in jih nadomeščati z električnimi žarnicami. Kot predhodnice splošne elektrifikacije so po Sloveniji v osemdesetih letih 19. stoletja nastale miniaturne elektrarne, približno do moči 10 KW. V naslednjem desetletju je bilo do leta 1900 postavljenih kar 28 novih elektrarn. Od tega je bilo 19 hidroelektrarn in 9 termoelektrarn z močjo 1559 KW na enosmerni tok in 1370 KW na izmenični tok.
Zapornice elektrarne leta 1910
V prvem desetletju 20. stoletja se je razvoj elektrifikacije na Slovenskem zelo povečal. Nastalo je 90 novih elektrarn s skupno močjo 2029 KW. Med te uvrščamo tudi elektrarno Česenj na Brodu z močjo 120 KVA, katere gradnja se je začela leta 1908 in končala leta 1910. Ignacij Česenj, rojen 31. 7. 1874 v Tacnu, je bil posestnik in tudi lastnik zemljišča ob reki Savi na Brodu, kjer je izkoriščal del Save za pogon svojega mlina in žage. Padec vode na tem mestu savske struge je bil minimalno izkoriščen, kar mu je narekovalo, da bi postavil elektrarno. Mestna elektrarna v Ljubljani je bila na enosmerni tok in zaradi svoje zelo majhne zmogljivosti ni mogla pokriti Šentvida in krajev pod Šmarno goro, ki pa so nujno potrebovali električno energijo v svoji dobro razvijajoči mizarski obrti. Leta 1900 je bila ustanovljena mizarska zadruga v Vižmarjah, ki je obratovala s stroji, gnanimi z lokomotivo preko transmisije. Tako se je Ignacij Česenj leta 1909 odločil, da postavi hidroelektrarno z močjo 120 KVA na izmenični tok, in leta 1910 je začel dobavljati električni tok v speljano električno omrežje po bližnjih vaseh, v Šentvid, Vižmarje, Šmartno in drugam.
Pogled na elektrarno s Tacenskega mostu
Ko je elektrarna že dobra štiri leta obratovala, je avstrijska oblast Ignacija vpoklicala na fronto, kljub temu da je imel sedem mladoletnih
otrok. Že po dobrem letu se je znašel v italijanskem ujetništvu na sardinskem otoku Asinari in tam 11. 1. 1916 umrl. Tako je njegova žena Ivana kot vdova sama vodila elektrarno in se ji posvetila do take mere, da je povečala zmogljivost elektrarne, tako da so na omrežje priključili še vasi Trata, Podgora, Dravlje in druge. To je trajalo do leta 1929, ko je lastnica Ivana Česenj svojo prvotno elektrarno v celoti obnovila. Vgradila je dve Francisovi turbini po 514 KM, ki še danes preko zobniškega prenosa poganjata vsaka svoj generator z močjo 510 KVA in napetostjo 6,3 KV. S to napetostjo so bili zgrajeni tudi daljnovodi preko transformatorjev do okoliških vasi. Žal je tudi s temi povečavami elektrarna izkoriščala le del moči reke Save na tem mestu. Izdelanih je bilo več načrtov za večje izkoriščanje reke Save na Brodu, žal pa je ostalo le pri načrtih, ki bi jih bilo potrebno obuditi, saj je to najcenejše pridobivanje prepotrebne električne energije, čeprav bi bilo danes skoraj nemogoče pridobiti vsa dovoljenja za gradnjo na tem kraju reke Save. Elektrarna stoji ob kajakaškem klubu, ki na brzicah Save prireja kajakaške tekme, tu se odvijajo tudi mednarodne tekme. Vse to se odvija tik ob stoječi elektrarni Česenj, pa skupno sobivanje nikogar nič ne moti.
Dva generatorja po 0,5 MW moči, pogon preko prenosa, ki ju poganjata dve
turbini iz leta 1929
Elektrarna, priključena direktno na elek. omrežje
Ljubljanska občina je leta 1934 uspela prevzeti omrežje Česenj ter odkupiti vso proizvodnjo elektrarne. Mestna elektrarna Ljubljana je v ta namen položila 10 KV kabel od Česnjeve elektrarne do mestne elektrarne na Slomškovi ulici. Tako je mestna elektrarna prevzela distribucijo elektrike na celotnem ljubljanskem okolišu, elektrarna Česenj pa je bila nanjo pogodbeno vezana za dobavo električne energije. V obdobju samostojne distribucije električnega toka je elektrarna Česenj obračunavala samostojno električno energijo svojim odjemalcem.
Pogled na elektrarno s Tacenskega mostu
Pred drugo svetovno vojno je lastnica Ivana Česenjuredila premoženjske razmere v Česnjevi družini, poleg elektrarne je bila še lastnica opekarne v Gameljnah. Oboje je združila v delniško družbo z imenom »Elektrarna I. Česenj d.d., Brod pri Št. Vidu nad Ljubljano«. Po odbitku svojega deleža je glavnino delnic razdelila na 7 delov, na vsakega od otrok enako.
Po drugi svetovni vojni je bila elektrarna Česenj nacionalizirana. Dediči so vložili denacionalizacijski postopek, ki po več kot 21 letih še do danes ni končan. Dolgotrajni denacionalizacijski postopki pred slovenskimi sodišči se vlečejo že desetletja, postopek je tekel vse do vrhovnega sodišča, ki naj bi odločalo o zadevi, a je vrhovno sodišče zadevo raje vrnilo zopet na začetek na UE Ljubljana. Denacionalizacijski zahtevek, ki se zavlačuje, je iz dneva v dan vse večji, vrednost elektrarne znaša nekaj 10 milijonov evrov, znesek za proizvedeno električno energijo v času denacionalizacijskega postopka pa bo že blizu 100 milijonov evrov. Gospodarska škoda nacionalizacije je še mnogo večja, saj se elektrarna v tem času ni nič povečala, daje 1 MW moči, kar je toliko kot ob obnovi lastnice I. Česenj davnega leta 1929, čeprav je moč reke Save v tem delu mnogo večja. Če ne bi bilo nacionalizacije po letu 1945, bi prvotni lastniki moč elektrarne še povečali. To je lep zgled, da je država slab gospodar, pa posesti in objektov kljub temu noče vrniti prvotnim lastnikom. Tudi iz tega primera so vidne slabe posledice razvoja gospodarstva zaradi nacionalizacije po letu 1945 in socialističnega upravljanja, ki ni bilo vodilo v razvoj.
Jože Sever, vir: šentviški zbornik in Andrej Česenj
NOVOSTI V LOČENEM ZBIRANJU ODPADKOV, BIO-ZABOJNIKI TUDI V STANEŽIČAH
Po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, sprejeti v mesecu juliju leta 2011, je potrebno razgradljive kuhinjske odpadke zbirati ločeno od mešanih komunalnih odpadkov, lahko pa se jih meša z zelenim vrtnim odpadom.
Odredba določa, da mora gospodinjstvo hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tista gospodinjstva, ki nimajo kompostnika, tovrstne odpadke odlagajo v posebnem zabojniku. Na podjetju Snaga nameravajo začeti v letošnjem letu storitev zbiranja bioloških odpadkov obračunavati ločeno. Zaradi tega so zaznali povečano število odjav iz sistema zbiranja bioloških odpadkov. Uporabnik tovrstne storitve mora v primeru odjave podpisati izjavo (http://www.snaga.si/narocanje-obrazci), da bo po novem biološke razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostiral. Uporabniki, ki bodo imeli na svojem zemljišču kompost, bodo tako za storitev Snage plačevali manj kot tisti, ki ga ne bodo imeli. Eno praznjenje 120-litrskega rjavega zabojnika naj bi stalo 0,90 EUR.
Podjetje Snaga bo ločeno zbiranje bioloških odpadkov razširilo tudi na Stanežiče.
Ekološki otoki za enkrat še ostajajo, namenjeni so odlaganju presežkov odpadkov gospodinjstev. V kolikor bo okoli njih smetenje, bodo v podjetju Snaga zabojnike na ekoloških otokih odstranili.
V drugi četrtini leta 2013 se bo zmanjšala frekvenca odvoza mešanih odpadkov (črni zabojniki) in sicer 1 x na tri tedne. Posledično bodo nekateri uporabniki morda potrebovali večje zabojnike.
Andreja Bečan
(Povzeto po okrožnici podjetja Snaga, 20. 2. 2013)
PROŠNJA VRTCA ŠENTVID - ENOTA MIŠMAŠ -GUNCLJE
Spoštovani sokrajani!
Prosimo vas, da za odmetavanje gospodinjskih odpadkov ne uporabljate zabojnikov vrtca, saj ti komaj zadoščajo za naše potrebe. Če že ne gre drugače, odpadke odnesite nekaj korakov dalje, do konca stavbe Kosijeva 1, kjer je obilo zabojnikov.
Arhiv: Vrtec Šentvid
Težko razumemo tudi tistega, ki je odvrgel odslužen hladilnik v zabojnik, v katerem otroci vrtca ob pomoči staršev zbirajo odpadni papir, da bi zaslužili kakšen evro za dejavnosti, ki jih sicer ne bi mogli imeti.
©točka
Bralce obveščamo, da na sedežu Četrtne skupnosti Šentvid, na Prušnikovi 106, deluje tako imenovana e-točka, kjer lahko krajani brezplačno dostopate do interneta in »brskate« po spletu. E-točke so dostopne v času poslovanja Službe za lokalno samoupravo.
VABLJENIi
Služba za lokalno samoupravo
SMUK ZA MEZNARJEV POKAL 2013
»Cin, cin, cin... Halo, a bo? Lej, kolk ga je vrgl!« Tako se začne vsak smuk za Mežnarjev pokal. Ko pričnejo padati prve snežinke, smo vsi na trnih ali bo zapadlo dovolj snega ali ne. Letos nam ga je vrglo dovolj, zato smo lahko obvestili vse ljubitelje tega tradicionalnega dogodka, da smuk bo.
Foto: Aleš Perčič
Zgodovina Mežnarjevega pokala sega tja daleč v sedemdeseta leta prejšnjega tisočletja, ko se je nekajStanežičanov odločilo, da je potrebno izkoristiti naravne danosti in naravnost idealno progo za Mežnarjevo bajto. In tako se je začelo.
Foto: Aleš Perčič
V začetkih se je proga pripravljala tako rečeno na roke in noge, danes pa vsa moderna tehnologija omogoča lažjo pripravo, saj progo obdelamo z »ratrakom«. Seveda brez pomoči fantov, ki progo pripravijo do pike natančno, ne gre, tako da brez rok in nog ni nič. Tudi letos ni bilo prav nič drugače. Teden pred samim startom smo se dobili, dogovorili smo se, kaj mora kdo narediti, in šli v akcijo.
Foto: Aleš Perčič
Foto: Tina Pavčnik
Foto: Uroš Pirc
Ko smo pripravili progo, je bilo več kot pol že narejeno. Potrebovali smo le še lep vikend. In je tudi bil. Naš trud je bil tako poplačan. Uradni trening smo izvedli dan pred tekmo. Smuk za Mežnarjev pokal je že tradicionalno vedno v nedeljo. Tokratni datum je bil 17. 2. 2013 s startom ob 10.30. uri.
Foto: Tina Pavčnik
Foto: Tina Pavčnik
Na letošnje tekmovanje se je prijavilo 73 tekmovalcev, ki so se razvrstili v devet kategorij. Med njimi je bil tudi naš nekdanji smučarski as Tomaž Čižman, ki je v svoji kategoriji s časom 1:02:45 osvojil prvo mesto. Tomaž Čižman je pravzaprav naš redni tekmovalec že kar nekaj let. Absolutni zmagovalec Mežnarjevega pokala 2013 je postal naš vaščan Blaž Sirnik, ki je s časom 1:01:99 pometel s konkurenco.
Foto: Tina Pavčnik
Po uradnem delu tekmovanja smo razglasili rezultate in podelili devet kompletov medalj. Vsi tekmovalci do 15 let, ki so se udeležili smuka in ostali brez odličja do tretjega mesta, so prejeli medalje za sodelovanje. Podelili smo tudi veliko praktičnih nagrad, ki so nam jih priskrbeli naši sponzorji.
Foto: Tina Pavčnik
Foto: Tina Pavčnik
Foto: Tina Pavčnik
Po končani podelitvi točno ob 13. uri pa so za zabavo v ciljni areni poskrbeli Velenjski trubači - Fešta Band. Zabavali smo se ob zvokih znanih melodij, ki so nam na plano izvlekli kar nekaj nostalgije. Prav tako smo poskrbeli, da nihče ni ostal lačen in žejen. Glede na odziv večine navzočih nam je zopet uspelo izpeljati odlično smukaško obarvano nedeljo.
Na koncu bi se rad iskreno zahvalil vsem sponzorjem in prijateljem iz Stanežič, ki so odlično pripravili progo. In vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom kakor koli pripomogli, da smo pod streho spravili še en smuk za Mežnarjev pokal.
Aleš Perčič ŠD Stanežiče
VA
RWE
TOČKE
ŠIŠKA
Adriatic Slovenica, poslovna enota Ljubljana Celovška cesta 182 Cvetličarna Klivija Milana Majcna 17 M Hotel Derčeva 4 UNICEF Slovenija Pavšičeva 1 CSD Šiška Celovška 150 Policija Šiška Podutiška 88
Linija L (Tržnica Koseze) Vodnikova 187 ČMC Šiška Tugomerjeva 2 Patrick Sport Celovška 34 Knjižnica Šiška Trg Komandanta Staneta 8 Avtotehna Vis d.o.o. Celovška c. 228
šentvid
Knjižnica Šentvid Prušnikova 106 Frizerski salon Anamarija Selanov trg 3
Baby center Šiška Celovška 268
IANA&BOBOLI Mercator Center Šiška Cesta Ljubljanske brigade ""
ft
Î
KAJ so Varne točke?
Varne točke so različni javni prostori, kjer se nahajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otrokom v stiski. Z otrokom se pogovorijo, mu svetujejo in pomagajo pri reševanju problema.
KAKO lahko Varne točke pomagajo otrokom?
Otroci se najpogosteje zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši ali pa potrebujejo zgolj pozornost in prijazen pogovor.
»Pozivam torej vse otroke in mladostnike, da o svojih težavah spregovorijo in se kadarkoli zatečejo v Varne točke, kjer se bom o zavzeli zanje,« mlade poziva Boštjan Gorenc Pižama, podpornik projekta, ter s tem poudaril pomen nenehnega informiranja otrok, da so Varne točke namenjene prav njim.
G
ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
MESTNA OBČINA LJUBLJANA
VABI UPOKOJENCE NA
BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE
(WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMRETJA)
PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEJU CETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUJBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE.
PRISRČNO VABLJENI!
Lekarna Sanofarm Celovška 142
Cvetličarna Gardenia Celovška 117
Vitalka, center dobrega počutja Prušnikova 106
Kava bar DAMA Ulica bratov Babnik 10
MAREC - MULTIKULTURNI MESEC V VRTCU
Letošnji marec je v Vrtcu Šentvid že tradicionalno multikulturni mesec. Tokrat namenjamo posebno pozornost državam, s katerimi sodelujemo v projektu Comenius NIFE (Irska, Islandija, Finska, Belgija, Nemčija in Italija). Veliko skupnih nalog smo si zadali znotraj eko projekta (skrb za vodo, sajenje različnih rastlin, spremljanje njihove rasti, opazovanje klimatskih razmer in primerjava z ostalimi državami, izmenjava zgodb, maskot, ljudskih običajev, pesmic, plesov ...). O vsem se sproti obveščamo preko projektnega foruma explorarium, kar lahko spremljate na spletni strani vrtca.
Arhiv: Vrtec Šentvid
Najprej smo v vrtcu spoznavali Belgijo z Brusljem, našo skupno evropsko prestolnico, sledil je teden sosede Italije, zato tudi risbica s tematiko iz teh držav.
UPORABA TELOVADNICE NA KOSIJEVI 1
Arhiv: Vrtec Šentvid
Četrtna skupnost Šentvid nam je omogočila uporabo telovadnice, za kar smo hvaležni otroci in zaposleni v vrtcu, še najbolj seveda tisti, ki so v Enoti Mišmaš. Pustno rajanje v telovadnici.
Arhiv: Vrtec Šentvid
V Vrtcu Šentvid smo izjemno veseli snega, ki nam ga je zima to leto obilo nasula. Otroci so se naužili zimskih radosti: kepanja in izdelave snežakov, gradov, sankanja, »lopatkanja«, kotaljenja ... Otroci uživajo v zabavi na snegu in raziskujejo, hkrati pa z gibanjem na zraku pridobivajo na odpornosti telesa in se navajajo na zdrav življenjski stil.
Arhiv: Vrtec Šentvid
Tudi v letošnji zimi smo otrokom omogočili za večino novo športno izkušnjo: tek na smučeh.
Arhiv: Vrtec Šentvid
Priprave na spoznavanje z novim načinom gibanja se začnejo v telovadnici, kjer se na posebnih preprogah otroci privajajo na gibanje na tekaških smučkah. Ob prvem snegu pa se poskusijo še na pravih tekaških smučeh.
I
Arhiv: Vrtec Šentvid
DRUGA POLETNA ODBOJKARIADA PONOVNO V ŠENTVIDU
Na drugi vikend v juniju, v soboto, 8., in v nedeljo, 9. junija, se bo na peščenih in travnatih igriščih Športno-rekreacijskega centra ŠD Šentvid (Bokalova 14, Ljubljana Šentvid) odvijala že druga poletna Odbojkariada, festival odbojke na mivki in odbojke na travi, ki je v premierni izvedbi doživela velik uspeh z udeležbo več kot 300 mladih odbojkaric.
Odbojkariada 2012, foto: Spela Bokal
Tudi letos bo organizator Ženski odbojkarski klub Šentvid k sodelovanju povabil vse ljubljanske odbojkarske klube, odbojkarske šole ter okoliške klube iz Domžal, Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Grosuplja in Logatca.
Odbojkariada 2012, foto: Spela Bokal
Samo športno dogajanje bo potekalo na petih igriščih, treh peščenih za odbojko na mivki (beach volleyball) in dveh travnatih za odbojko na travi (green volleyball), ki jih bodo organizatorji tekom nastopa najmlajših odbojkarjev in odbojkaric v kategorijah mini in male odbojke spremenili v kar osem peščenih igrišč.
Odbojkarsko dogajanje bodo v soboto in nedeljo spremljale še druge športno-zabavne aktivnosti. Udeleženci in obiskovalci Odbojkariade bodo lahko uživali še v dvodnevnem glasbenem programu, preizkusili svojo srečo na srečelovu in zavrteli kolo sreče. Zanje bodo pripravljene številne promocijske aktivnosti sponzorjev, partnerjev dogodka in odbojkarskih klubov in šol.
Odbojkariada 2012, foto: Špela Bokal
V primeru slabega vremena se bo Odbojkariada odvijala v rezervnem terminu, 15. in 16. junija.
Odbojkariada 2012, foto: Špela Bokal
Več informacij pa lahko najdete na spletni strani www.odbojkariada.si ali na www.facebook.com/odbojkariada.
Karmen Jakob
WSSnmi^i
Veselo v pomlad v kotičku za najm lajše
Ma rjeta Bilban
Spoštovani najmlajši!
Tu so pomladni dnevi. Ptički nas zjutraj budijo. Prinesimo si lepote pomladi v sobo. Pred vami je nekaj nalog za vas, dragi m ladi bralci, in za vaše starše. Naj vam aprilske d ni krajšajo uganke, labirinti in ustvarjalni duh.
Za izdelavo ptič; ka potrebujemo:
>	barvni papir,
>	lepilo mekol,
>	škarje,
>	nitko poljubne dolžine.
Na papir narišeš dve enaki obliki, tako kot kaže slika 1. Nato odrežeš poljuben konec nitke. Na koncu jo zvežeš skupaj. Naneseš lepilo (slika 2) in dodaš nitko. Zlepiš skupaj. S škarjami oblikuješ; krila, tako daz rezilom večkrat potegneš po krilu. Naj ti pomagajo starši. Lahko pa jih samo upogneš. Na vsako stran na riši oko i n Išljun . V klj unčšk zatakni košček zelenega papirja (slika 3).
Slika 1
Slika 2
Slika 3
POMAGAJ PTIČKI DO MLADIČKA IN JAJC. NATO JO PO ŽELJI SE POBARVAJ.
Poveži od pike do pike, nato slikico še pobarvaj. Katero ptico dobiš?
3-1.
Vprašaj starše, ali morda vedo, katera ptica je to? LJUBA ŽEROVC:
SELIVKA JE TA PTICA, A NJENA JE "ODLIKA", DA RADA SVOJA JAJCA V TUJA GNEZDA PODTIKA. (KUKAVICA)
MIRA VOGLAR:
VESELO ŽVIŽGA BREZ PIŠČALI. KDO? RUMENOKLJUNI PTIČEK ZALI. (KOS)
TALE PTICA SI POD NAŠO STREHO GNEZDO JE ZGRADILA. TALE PTICA JE POD NAŠO STREHO JAJČECA ZVALILA. TALE PTICE BO JESENI V TOPLE KRAJE SE SELILA. TALE PTICA BO SPOMLADI K NAM SE SPET VRNILA. (LASTOVKA)
MED PTICAMI JE PTICA, JI PRAVIJO TATICA. (SRAKA)
SLOVENSKA seOKSARSKA liga V LJUDSKEM DOMU
V soboto, 23. 2., se je v Ljudskem domu v Šentvidu dogajal 5. krog 1. in 2. slovenske boksarske lige (SBL), ki ga je organiziralo športno društvo Golden Gloves iz Ljubljane. Od začetnih prijav, ki jih je bilo 50, je na tehtanje je prišlo 30 boksarjev in boksark, od tega se jih je borilo 14. Pred začetkom lige smo imeli javni sparing med Emo Kozin in Valentino Vidovič, nato se je ob 12.30 začela 2. SBL, v kateri nastopajo boksarji, ki so imeli do sedaj do 5 borb. 2. SBL nam je postregla s prvo borbo med kadetoma v srednji kategoriji (do 75 kg), v kateri je zmagal Nino Baraga, drugo borbo med mladincema v lahki kategoriji (do 60 kg), v kateri je zmagal Tim Poljanc, in tretjo borbo med članoma v velter kategoriji (do 69 kg), v kateri je s prekinitvijo trenerja v drugi rundi zmagal Daniel Babic.
Arhiv: ŠD Golden Gloves
Sledil je 15-minutni odmor ter začetek 1. SBL za boksarke in boksarje, ki so imeli že več kot 5 borb. Zvrstile so se 4 borbe. Po kratkem odmoru sta prvi v ring prišli članici v mušji kategoriji (do 51 kg), v kateri je zmagala Mateja Rajterič, nato pa so sledile še 3 borbe članov v polvelter (64 kg), v kateri je bil zmagovalec Tadej Mernik, velter (69 kg), v kateri je zmagal Nejc Nedeljko, in težki kategoriji (81 kg), v kateri je zmagal Matic Samastur.
Arhiv: ŠD Golden Gloves
Točke so v predzadnji ligi te sezone odšle v BK Slovenska Bistrica, BK Ring Ptuj, BK Kranj, BK Dolomiti, TKD Gepard ter v DBŠ Combat Academy.
Arhiv: ŠD Golden Gloves
Zbralo se je veliko ljudi, ki so si prišli ogledat dogodek ter navijat in spodbujat boksarke in boksarje v ringu. Vzdušje je bilo odlično, prav tako pa tudi celoten dogodek. Več si lahko ogledate na fotografijah.
Andraž Ciuha
POLETNI ORATORIJ 2013
Čeprav smo ravnokar končali s postnim oratorijem, ki je potekal v soboto, 23. marca, se animatorji šentviške župnije že pripravljamo na poletni oratorij, ki ga bomo organizirali v prvem tednu poletnih počitnic (25.-29. junij 2013). Letošnji oratorij bo nekoliko bolj domišljijsko obarvan, saj nas bodo v prvih poletnih dneh spremljali junaki iz pravljične dežele Narnije.
In kaj bomo počeli na oratoriju? Same zabavne reči. Ogledali si bomo gledališko igro o Potovanju Jutranje zarje, se o njejpogovarjali, ustvarjali, se igrali, peli, družili, odšli na izlet ... vse skupaj pa bomo s starši zaključili v soboto popoldne.
Vabljeni vsi otroci in mladi, da se nam pridružite! Animatorji se bomo potrudili, da vam ne bo žal.
Vir: www.oratorij.net
■A
r r n
Community Health Centre Ljubljana
Mik/«;
I Zdravstveni dom Ljubljana ZD Ljub1 jena-Šentvid
Ob zdravstvenamn domu t, 1000 Ljubljano
Program Cindi učnih delavnic in predavanj
April 2013
8. 4. 2013 od 16.00 do 18.00 testiranje tel. zmogljivosti Test hoje (lokacija atletska steza Gimnazije Šentvid, ZD Šentvid)
11. 4. 2013 ob 18.00 (vpis)(Nordijska hoja)
učna delavnica Telesna dejavnost
3. 6. 2013 od 17.00 do 19.00 testiranje tel. zmogljivosti Test hoje (lokacija Taborska piramida, Vižmarje-Brod)
Vsa predavanja, svetovanja in učne delavnice se začnejo v sejni sobi ZD Šentvid in so brezplačne.
Individualno svetovanje Da, opuščam kajenje poteka v dogovoru z udeležencem. Vsak ponedeljek od 12.00 do 14.00 In petek od 7.00 do 8.30 pa lahko dobite informa v zvezi s programom SVIT.
Informacije: Petra Globočnik, tel. 58 37 435 e-pošta: petra.alobocnik@zd-li.si
MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid
NAPOVEDNIK APRIL-JUNIJ 2013
IZBE
P*
NAVAJENI NA SOK - rock cabaret
Sobota, 135. 4. 2013, ob 20. uri LJUDSKI DOM
ŠODR teater
PREDSTAVA PRESENEČENJA Sreda, 22. 5. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID
Abonma ŠODRČEK in izven
KONCERT MALE SOLE R&R Četrtek, 18. 4. 2013, ob 18. uri OŠ VIŽ MARJE-BROD
Skupina Mala Šola Rock'nRolla
V
PREMIERNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA ROZKA USENIK
Sobota, 8. 6. 2013, ob 19.30. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID
KUD Šentvid - Ženski pevski zbor Rozka Usenik
V
CESARJEV SLAVEC
ob 18. uri
F Sreda, 24. 4. 2013 LJUDSKI DOM
Abonma ŠODRČEK in izven
RITEM NA PARKETU Četrtek, 20. 6. 2013, ob 18. uri VELIKA TELOVADNICA OŠ FRANCA ROZMANA STANETA
OŠ Franca Rozmana Staneta
TO SO GADI
Sreda, 8. 5. 2013, ob 20. uri
LJUDSKI DOM ŠENTVID
KUD Šentvid - ŠODR teater
POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZAVODU SV. STANISLAVA
8.	4. 2013 ob 20.00 - Duhovni večer z glasbeno skupino Dve ribi in pet hlebov, ki igra ritmično duhovno glasbo. Dogodek bo potekal v cerkvi sv. Stanislava.
10. 4. 2013 ob 19.00 - Ženski klepet, koncert treh ženskih zborov v dvorani Matije Tomca. Nastopajo Dekliški zbor sv. Stanislava, Ženski zbor Mens Sonora i n Dekliška vokalna skupina Radost iz Godoviča.
13. 4. od 9.00 do 12.00 - Osnovna šola Alojzija Šuštarj a - otvoritev in blagoslovitev učilnice v naravi, predstavitev projekta Evropska vas - Češka, opazovanje sonca s teleskopom.
21.	4. 2013 ob 17.00 - Svinčnik zanj, muzikal o Materi Tereziji v dvorani Matije Tomca. 24. 4. 2013 ob 16.00 - Dramska igra Sluga dveh gospodov v dvorani Matije Tomca.
9.	5.-12. 5 2013 - Mednarodni simpozij ob 20-letnici ŠKG z naslovom: Šola kot prostor dialoga med vero, znanostjo in umetnostjo. Predavanja bodo v dvorani Matije Tomca in drugih prostorih v Zavodu sv. Stanislava.
13.	5. 2013 ob 18.00 - Jubilejni 20. koncert zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava v Cankarjevem domu, na katerem bo na sporedu krstna izvedba kantate Damijana Močnika na besedilo Frančiškove Hvalnice stvarstva.
14.	5. 2013 ob 17.00 - Osnovna šola Alojzija Šuštarja - Šola za starše: Samospoštovanje - predava mag. Silvo Šinkovec.
16. 5. 2013 ob 19.00 - Dramska igra Pred zlatarno v dvorani Matije Tomca. Nastopajo profesorji Škofijske klasične gimnazije.
24. 5. 2013 ob 20.00 - Osnovna šola Alojzija Šuštarja - dobrodelni gala ples: V ritmu nove šole.
Maj 2013 - Likovna razstava nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije v Kregarjevem atriju.
18.6. 2013 ob 17.30 - V gi mnazijskem atrij u: Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava Koncert pod zvezdnatim poletnim nebom.
22.	6. 2013 ob 9.00 - Osnovna šola Alojzija Šuštarja - Alojzijevo dopoldne ob zaključku šolskega leta
Vse dodatne informacije o dogodkih lahko spremljate na spletni strani Zavoda sv. Stanislava www.stanislav.si.
FESTIVAL NA
GAJU
V soboto, 18. 5. 2013, vas vabimo na že peti tradicionalni Festival na gaju, ki se bo odvijal od 10.00 do 22.00 v prostorih Osnovne šole Vižmarje Brod in v njeni okolici. Športna, kulturna in zabavna prireditev za učence, starše in vse, ki se želijo poveseliti, zabavati in dobro imeti, bo letos postregla s kopico novosti.
Tekmovanja v teku, nogometu, odbojki, košarki in badmintonu se bodo prepletala z igrami brez meja, turnirjem v namiznem nogometu in zabavnimi igrami. Delavnice za staro in mlado, razstave in izobraževalni dogodki bodo potekali v sami šoli. Najmlajši se bodo lahko igrali v vrtcu s kopico igral, ostali pa bodo imeli na voljo skakalne gradove, tobogane in podobno. Bogat srečelov pa je le še pika na i.
Na velikem odru se bodo preko dneva vrstili nastopi vzhajajočih glasbenih zvezd, mladih glasbenih skupin in nastopi učencev šole, večer pa se bo zaključil z nastopom Adija Smolarja in Omarja Naberja.
Poskrbljeno bo tudi za dobro počutje vseh; sladkorna pena in sladoledi
za najmlajše, kavamica za počitek in osvežitev po vseh aktivnostih ter okusna hrana in hladna pijača bodo na voljo do poznih večernih ur.
Vabljeni!
PRIHAJAJOČE RUGY TEKME (IGRIŠČE GUNCLJE - OVAL)
6.	4. 2013	Bolgarija : Slovenija	27. 4. 2013
7.	4. 2013	U18: RK Ljubljana : RK Zagreb	28. 4. 2013
13.	4. 2013	RC Donau : RK Ljubljana	11. 5. 2013
14.	4. 2013	U18: ARK Zrinski : RK Ljubljana	18. 5. 2013 20 . 4. 2013	Slovenija : Avstrija	25. 5. 2013 21. 4. 2013	U18: RK Ljubljana : HARK Mladost	8. 6. 2013
RK Ljubljana : RC Vienna Celtic U18: RK Lokomotiva : RK Ljubljana RC Stade Viennois : RK Ljubljana RK Ljubljana : RFC Maribor RK Ljubljana : RFC Bežigrad Finale Elite lige
Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si