SLOVENSK.IS
VESTNIH
s
w
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
vabi na

94. Rock ob meii
v četrtek, 25. JUllijcI 1998, ob 16. uri na dvorišču Mohorjeve
NASTOPA OSEN SKUPIN: Emie, Sinnlos, Mokre sanje, God Scard, The base, Space Invaders, Shy in Starfish
Gradnja železnice v soglasju s prebivalci?
O	«F	JL
Pogodbi med deželo in Glasbeno šolo ob robu
radnja visokozmogljivost-ne železnice, ki naj bi najkasneje leta 2010 povezovala vse evropske gospodarske in urbane centre, na avstrijskih tleh krepko napreduje. V torek,
16.	junija, je za načrtovanje pristojna Hochleistungsbahn HL-AG preko svojega hčerinskega podjetja »Arbeitsgruppe Ko-ralmbahn« v Pliberku predstavila načrte za izgradnjo odseka med Dobom ter Starim dvorom (Althofen) pri Grabštanju. V Pliberku, navzoči so bili pred-
stavniki občine, HL-AG ni odprla le lastne pisarne, ampak se je skušala javnosti predstaviti kot podjetje, ki upošteva skrbi občanov, ki se drži zakonskih predpisov in ekoloških in gospodarskih kriterijev. Gradnjo železnice, po kateri naj bi pri polni izkoriščenosti dnevno peljalo okoli 200 vlakov, HL-AG utemeljuje z argumenti kot: evropska potreba, rešiti hočemo ljudi tega kraja okovov obrobja, z juga sili dinamičen sosed (beri Slovenija) v EU, tudi mi
hočemo imeti optimalno železniško povezavo z Gradcem in Dunajem.
Trasa za železnico med Dobom in Starim dvorom je predvidena v dva kilometra širokem koridoru, ki v velikem zavoju poteka severno od Pliberka in se potem v grobem obrisu drži smeri sedanje železniške proge. HL-AG računa, da bojo prihodnje leto lahko predložili smer trase, v petih letih pa naj bi projektiranje bilo dokončno usklajeno.
Prejšnji teden je bila končno podpisana težko pričakovana pogodba med deželno vlado in Slovensko glasbeno šolo na Koroškem. Pogovori so bili dolgotrajni, a kljub temu v pozitivnem vzdušju, kar - resnici na ljubo - ni bilo vedno tako.
Za to, daje dejansko prišlo do podpisa, pa ima prav gotovo neprecenljive zasluge predsednica Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« Ana Blatnik. Prav na njeno iniciativo in z njenim trudom, s posredovanjem med pogovornima partnerjema in s potrpežljivostjo je uspelo, da se je dežela obvezala v naslednjih treh letih podpreti ustanovo z milijonom in pol šilingov na leto.
Ana Blatnik: »To, da je prišlo do pogodbe, je za Delovno skupnost velik uspeh. Treba je vedeti, da tovrstna podpora ni nekaj samoumevnega in da se je bilo treba pošteno truditi in biti potrpežljiv. Argumentirati je bilo treba vedno znova. Poudarjam pa, da je bil deželni referent za kulturo dr. Ausserwinkler vselej zelo odprt za to vprašanje, saj je prišla prva podpora že pred dvema letoma, zdaj pa se je zvišala za 50 odstotkov. Pomislite, da so se zadnje čase vse podpore zreducirale ali celo črtale, zato je to kar dvojen uspeh.
Važno je tudi, da avtonomija Glasbene šole ni okrnjena. Pogovori med zastopniki Glasbene
Furlanija -Julijska Krajina
Na nedeljskih volitvah v deželni zbor Furlanije - Julijske krajine sta bila izvoljena dva Slovenca: prvi je Miloš Budin na listi Levih demokratov, na listi SKP pa Bruna Zorzini Spetič. Kandidat Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar (SSk je kandidirala skupaj z Ljudsko stranko) je mandat zgrešil za nekaj več kot osemdeset glasov.
Prav odličen pa je rezultat za Miloša Budina; stranka Levih demokratov (prenovljeni komunisti) je številčno na tretjem mestu, on sam pa je v stranki dosegel največ preferenčnih glasov. Ljudska stranka, kjer je kandidirala Spetičeva, je komponenta levosredinske oljke.
Slovenski veleposlanik na Koroškem
Novi slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl je te dni opravil svoj predstavitveni obisk na Koroškem. Ob tem je sprejel tudi predstavnike naslednjih slovenskih organizacij:	dr.
Marjan Sturm (ZSO), Nanti Olip (NSKS), dr. Pavle Apov-nik (Inštitut U. Jarnik), dr. Janko Malle (SPZ), Nužej Tolma-jer (KKZ), dr. Jože Marketz (DPU), Bernard Sadovnik (EL) in dr. Matevž Grilc (SGZ).
V prijateljskem vzdušju so zastopniki koroških Slovencev predstavili svoja delovna težišča in svoje poglede na aktualne dileme koroških Slovencev. Veleposlanik Vajgl pa je razložil svoje videnje problemov in nakazal interese slovenske države po dobrih odnosih med obema sosednjima državama ob spoštovanju enakopravnosti ter uresničevanju manjšinskih pravic.
Ob robu slavnostnega koncerta Glasbene šole je bila podpisana tudi pogodba med to ustanovo in deželno vlado o finančni podpori za nadlajnja tri leta. Z leve: Ana Blatnik, predsednica Delovne skupnosti »Narodne skupnosti v SPÖ«, namestnik deželnega glavarja in kulturni referent dežele dr. Michael Ausserwinkler, ravnatelj GŠ mag. Roman Verdel in predsednik GŠ mag. Božo Hartman. Stran 3
Ana blatnik	Foto:sv
šole in deželno vlado so bili izredno odkriti in konstruktivni, to pa je tudi zasluga novega odbora.
Prav ob tem uspehu se dobro vidi, kako zelo je potreben forum, kakršen je Delovna skupnost »Narodnosti v SPÖ«; vsak v odboru je prispeval, da smo gnali zadevo naprej. Omeniti pa želim tudi Kristijano Ogris, ki je kot tajnica v uradu dr. Aus-serwinklerja skrbela za nemoteno kontaktiranje.«
PREBLISK
■ Predsednik slovenske Ljudske stranke gospod Marjan Podobnik je via »naš tednik« spet povedal, kdo je gospodar v slovenski nacionalni hiši. Da vztraja na skupnem zastopstvu in da če ne bo prišlo do soglasja glede financ, bo pač odločal urad za Slovence po svetu oz. gospa Logarjeva (Ljudska stranka).
Za gospoda Podobnika ni pomembno, da je rekel parlament drugače, da je predsednik drtave rekel drugače in celo zastopnik omenjenega urada. Torej se Narodnemu svetu ni treba nič usklajati, ker se jim bo seveda veliko bolje godilo, tako kot doslej, če bo o finančnih podporah odločala Ljudska stranka.
Dvojna politika v Sloveniji se očitno nadaljuje, gospod Podobnik je trdno odločen, da na Koroškem uveljavi svoje vizije demokracije, če jih že v lastni državi ne more. V isti sapi, ko pravi, da vztraja na skupnem zastopstvu, pravi,
da slovenska vlada ne more posegati v način organiziranosti koroških Slovencev .'Vlada ne, on pa lahko? A da ima pravico in dolžnost, da spodbudi Slovence k skupnemu zastopstvu. In ta spodbuda naj bi bila očitno finančnega značaja, kot je Zveza slovenskih organizacij v zadnjih letih krepko čutila.	5. l/V.
Podobnik in mišice
ifligflj
s#®®
M|
SPD »RADIŠE«
vabi na mednarodno poletno noč
»Brez meja -senza confini -ohne Grenzen«
v soboto, 20. junija 1998, ob 20. uri Kulturni dom Radiše
Sodelujejo:
■	pevske skupine SPD »Radiše«
■	kvartet trobil GŠ Radiše
■	PD Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu
■	moški in dekliški zbor
MePZ Koledva KUD Stane Žagar iz Krope
■	AGV Vordernberg
■	Sängerrunde Ebental
r ETOS obhajamo 50. obletiš nico sprejetja Deklaracije Združenih narodov o Splošnih človekovih pravicah. Skoraj dvesto let po francoski revoluciji, ki je prvič formulirala človekove pravice, so Združeni narodi z deklaracijo o človekovih pravicah postavili mednarodnopravni fundament, ki postavlja v ospredje človeka ne-glede na njegovo politično, ideološko ali versko prepričanje, rasne ali etnične oziroma narodne pripadnosti. Do sprejetja te deklaracije je prišlo zaradi brutalnih izkušenj s fašizmom in nacionalsocializmom, ki sta postavila pobesnele vrednote naroda nad vse ostale civilizacijske vrednote. Med temeljne človekove pravice spada tudi pravica do svobodnega združevanja.
Človekove pravice postavljajo v ospredje posameznika in ne kolektive in prav zato tudi vsa manjšinska zaščita temelji na volji posameznika. Člen 7 ADP zato govori o pravicah pripadnikov slovenske in hrvaške manjšine in eksplicitno poudarja pravico teh pripadnikov do npr. lastnih orga-
nizacij. Seveda pa ima člen 7 ADP oziroma zapadna koncepcija manjšinske zaščite tudi določene skupinske aspekte: posameznik ne more govoriti v svojem jeziku sam s seboj, pouk materinščine poteka v skupinah ipd. Kljub temu pa je izhodišče vedno volja posameznika.
To poudarjam zaradi tega, ker smo znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem že lep čas soočeni s fenomeni, ki so po mojem v tendenci v nasprotju z Zgoraj navedenimi načeli.
dr. Marjan Sturm
demokratično izvoljenem zastopstvu«. Tudi ta zahteva je po mojem v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami, ker namreč narodno pripadnost postavlja kot kriterij de-
vijo manjšine, pa je situacija popolnoma drugačna: narodna pripadnost in pripadnost državi nista eno in isto. Država pa ima za kriterije demokracije izdelane norme, to so volitve po principu človekovih pravic, ne pa po principu etnične pripadnosti. Človekove pravice dovoljujejo, da se tudi etnično obarvane stranke potegujejo za volilne glasove, seveda pod istimi pogoji kot vsi ostali in ob spoštovanju dejstva, da se pripadniki neke manjšine z vso pravico lahko odločajo tudi za druge politične opcije.
Koordinacija je potrebna
Če je torej svoboda združevanja osnovna človekova pravica, potem vprašanje organiziranosti ne more biti predmet polemik in razprav. Če je torej svoboda političnega in svetovnonazorskega prepričanja temelj človekovih pravic, potem tudi to ne more biti predmet polemik in razprav.
V razpravi znotraj slovenske narodne skupnosti prihaja v ospredje zahteva po »skupnem
mokracije. Toda narodna pripadnost ni politična, temveč je jezikovno-kulturna kategorija. Odločitev o pripadnosti k neki narodni skupnosti je svobodna odločitev posameznika. Tam, kjer so si narodi ustvarili lastno državo, sovpada narodna pripadnost s pripadnostjo državi. Zato dobiva pripadnost k državi tudi narodnostno konotacijo. Na etnično mešanih področjih oziroma tam, kjer ž.i-
Vse to pa pomeni, da pojem »skupno zastopstvo« ne ustreza dejanskim potrebam slovenske manjšine na Koroškem. Kajti potrebno je sodelovanje in koordinirano nastopanje vseh segmentov manjšine na področju ohranitve jezika in kulture. Ta vprašanja so zajeta v členu 7 ADP. V političnih in svetovnonazorskih vprašanjih pa »skupnega zastopstva« ni mogoče doseči. Nasprotno,
»skupno zastopstvo« sugerira, da manjšina želi vspostaviti znotraj države, v kateri živi, svojo državo. »Samozvani parlamenti in vlade« so potem nujna posledica.
Skratka, zanimivo je, kako hitro neka evforična narodnostna koncepcija pride v nasprotje s temeljnimi človekovimi pravicami. To se vidi tudi še na nekem drugem področju: v odnosu do večine smo koroški Slovenci vedno zagovarjali tezo, da za manjšinsko zaščito ni odločilno število pripadnikov manjšine in pri formuliranju finančnih potreb smo vedno poudarjali kriterij dejavnosti. Vse to pa znotraj manjšine očitno ne velja, tu naj bi veljal naenkrat kriterij številčnosti. To je seveda nelogično in napačno.
Zato ni druge poti, kakor da se vsi segmenti koroških Slovencev dogovorijo za koordinacijsko telo z jasno zapisanimi pravili igre, preko katerega naj bi se usklajevalo vse tisto, za kar se da doseči sporazum. Vsebinska osnova za tako telo pa je člen 7 ADP.
5. SPOMINSKA SVEČANOST NA LJUBELJU
Le demokracija je porok miru
KJIINULO soboto, 13. junija, Iwlje na Ljubelju, tako na severni kot tudi na južni strani predora, kjer je od 1943-1945 bila podružnica uničevalnega taborišča Mauthausen, spet bila spominska svečanost. Na avstrijski strani jo je organizirala delavna skupnost »Mauthausen Aktiv Karnten-Koroška«, na slovenski strani pa Zveza borcev NOB in občina Tržič.
Na severni strani je to bila peta spominska svečanost, prvo je maja 1995 pripravilo in izvedlo Slovensko prosvetno društvo »Borovlje«.
Udeležba političnih zastopnikov dežele Koroške in tudi zvezne ravni je bila primerna. Navzoči so bili deželni glavar Christof Zematto, državnozborski poslanec Anton Leikam v zastopstvu notranjega ministra Schlögla, deželnozborska poslanka Melitta Trunk je zastopala namestnika dež. glavarja Michaela Ausserwinklerja, poslanec Johann Gallo pa Mat-thiasa Reichholda. V imenu ZSO se je proslave udeležil tajnik dr. Vladimir Wakounig, zastopnika R Slovenije sta bila vicekonzul Marko Vrevc in državnozborski poslanec ter tržiški župan Pavel Rupar, občino Borovlje pa je zastopal župan Helmut Krainer. Vence so položile tudi delegacije vojske in eksekutive, posebej prisrčnega pozdrava pa so seveda bili deležni bivši interniranci iz Fran-cije, združeni v društvu »Amicale de Mauthausen«.
Peter Gstettner, predsednik »Mauthausen Aktiv Karnten-Koroška«, je za geslo nagovora izbral misli Jeana Ameryja, avstrijskega Žida, ki je kot član francoskega uporniškega gibanja bil ujet ter mučen v kacetih Auschwitz, Buchenwald in Bergen Belsen. Leta 1978 je
prav zaradi bremena teh izkušenj in doživetij v Salzburgu šel prostovoljno v smrt. Amery je dejal, da tega, kar se je zgodilo, ne smemo brezbrižno vzeti na znanje.
Zato spomin ne sme postati šablona, ne sme služiti ponovnemu zakrivanju in bagatelizi-ranju, ne sme postati zgolj spravni ritual. Spomin nam sproža in izziva sanje, kako se je kaj takega sploh moglo zgoditi, zakaj je večina ljudi to dopustila brez upora, brez ugovora, brez sočutja in solidarnosti z žrtvami?
V imenu slovenskih kacetni-kov in protifašističnih borcev je spregovoril prof. Hlebanja. Nakazal je zgodovinsko vzporednico med gradnjo tunela na Ljubelju in bojem Slovencev za preživetje ter uporom proti okupatorju. Mauthausen je postal sinonim brutalnost in opomin poznejim rodovom, da se kaj
podobnega ne sme več zgoditi. Ljubelj pa je tudi opomin, da se je zločinu treba upreti. Hlebanja je poudaril, da spomin na nekdanje zločine obvezuje, da se upremo sedanjemu nasilju. Obsodil je atomsko oboroževanje na indijskem subkontinentu in mednarodno skupnost pozval, naj v imenu miru končno ukrepa na Kosovu.
Boroveljski župan Helmut Krainerje odločno zavrnil vse težnje, da bi pozabili na grozote, ki so se dogajale v kacetih in je pozval »Mauthausen Aktivsc naj
dosledno opominja k spominjanju na grozote, ki so se v letih 1943-45 dogajale na Ljubelju.
Anton Leikam je pribil, da temnih dob zgodovine ne smemo izriniti iz spomina, jih ne smemo zamolčati. Naglasil je, da niso vsi Avstrijci bili žrtve nacizma, mnogi da so bili angažirani storilci, mnogi pa so
enostavno molčali. Koncentracijsko taborišče Mauthausen in njegove številne podružnice ostajajo spomeniki sramote v avstrijski zgodovini.
V imenu francoskih internirancev, združenih v »Amicale de Mauthausen«, je Jean Baptiste Mathieu prebral poslanico generala Pierra Saint-Macaryja. Uvodoma je poudaril, da je zgolj prepričanje, da bo nekega dne nasilni režim propadel, držalo kaznjence pokonci v času, ko je vsako upanje na svobodo bilo daleč stran. Zločini
nacistov, tisočletni rajh in nespamet nemškega ljudstva, ki gaje Hitler fasciniral, niso padli z neba ali prišli iz pekla, temveč so bili rezultat dolgega političnega procesa, ki je vse razbil, dokler ga ni končno uničilo orožje. Ta proces pa bi lahko preprečili, kajti uveljavil se je s tem, da je. demokracija izgubila
svojo moč in pomen in je bila načrtno razbita solidarnost ljudi. Tudi danes je treba biti pozoren, da se podobno ne ponovi.
Deželni glavar Zernatto je opozoril, da letos praznujemo tudi 50-letnico deklaracije človekovih pravic. A samo deklaracija je premalo, kajti današnji svet je poln temnih in krvavih dogodkov, kot so to jedrsko oboroževanje Pakistana in Indije, krvavi dogodki na Kosovu. Zato današnji človek nima pravice, da bi samozadostno obsojal prejšnje generacije. Le demokracija nas lahko obvaruje pred nasiljem, kajti demokracija ne pozna absolutne resnice, pozna pa toleranco in solidarnost. Spominsko svečanost sta s petjem olepšala zbor »Veter«, ki ga sestavljajo gimnazijci Slovenije, ter skupina flavtistk Zvezne akademije za otroške vzgojiteljice v Celovcu.
Zatem je na južni strani Ljubelja, na kraju svoječasnega ka-ceta pod sveto Ano, bila osrednja slovenska spominska svečanost. Nekaj tisočglava množica in govorniki so potrdili, da je spoštljiv in uporen spomin na žrtve nacističnih grozot živ sestaven del slovenske politične kulture. Hkrati so izpričali, da omalovaževanje partizanskega upora ter zagovarjanje kolaboracije in domobranstva, ki smo mu zadnje tedne bili priča, ne sme in ne more biti spremni pojav pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Kajti združena Evropa se namreč dobro zaveda, daje njena povojna in demokratična ureditev sad antifašističnega upora in boja antihitlerjanske alianse in da Evropa od teh temeljev in načel ne odstopa. V združeni Evropi ni prostora za totalitarizme in nacizme ter fašizme katerekoli vrste.
A. R.
Tudi deželni glavar Christof Zernatto se je poklonil spominu žrtvam na Ljubelju	Foto: sv
20 LET GLASBENE ŠOLE NA KOROŠKEM
Pogodba z deželo in ponos na dosežene uspehe
^ slavnostno akademijo je v J sredo, lO.junija 1998 zvečer, Glasbena šola na Koroškem slavila svojo dvajetletni-co obstoja in delovanja, obenem pa je tega dne s podpisom pogodbe bil položen temelj enakovrednemu sodelovanju z deželo Koroško in njenimi glasbeno-izobraževalnimi institucijami.
organizacij, predsednika ZSO Marjana Sturma, tajnika NSKS Franca Wedeniga, predsednika SPZ Avguština Brumnika in predvsem množičen obisk s podeželja je pokazala, kako priznana in zakoreninjena med ljudstvom je Glasbena šola. Pred koncertom sta v okviru preproste ceremonije namestnik deželnega glavarja in pristojni
zikovno avtonomnost. Ausser-winkler seje Glasbeni šoli zahvalil za dvajset let odličnega dela na področjih glasbene vzgoje in kulturnega sožitja. Kulturna pestrost in živa dvojezičnost ter intenziven dialog med obema narodoma v deželi niso le veliko bogastvo, ampak osnova za prihodnji kulturni, duhovni in družbeni razvoj Ko-
vso pomoč, ki jo je skozi dvajset let nudila Glasbeni šoli, vsem učiteljem in funkcionarjem, ki so tudi v dostikrat trdih okoliščinah stali šoli ob strani, staršem, da so svoje otroke zaupali zavodu, ki ni imel uradnega deželnega žegna, društvom, ki so sploh nosilci šole, ter deželi Koroški, ki je zadnja leta le pomagala in s podpisom pogodbe pripomogla, da bila odprta nova stran v knjigi odnosov med njo in Glasbeno šolo. Hartman se je Ausserwinklerju zahvalil, da je omogočil podpis pogodbe, ki Glasbeni šoli olajšuje delovanje, saj ji je odvzeto tudi veliko finančno breme. »Znali ste prisluhniti«, je poudaril Hartman.
Državna sekretarka v ministrstvu za kulturo Teja Valenčič je prinesla tudi pozdrave slovenske vlade, in poudarila je, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala delo Glasbene šole. Izrazila je svoje veselje in zadovoljstvo, da Glasbena šola intenzivno in uspešno sodeluje
na slovenskih glasbenih tekmovanjih in je pohvalno omenila tudi pomoč, ki jo zavodu nudita Koroška in Avstrija. Po informacijah Valenčičeve je v Sloveniji 53 glasbenih šol z nad 20.000 dijaki, to je 10 odstotkov vseh šolarjev.
Po protokolarnem delu se je odprl svet glasbe, ki so ga v celoti oblikovali dijaki šole. Z baletnim nastopom, posamič, v dvoje in troje na glasbilih, na klavirju, s kitaro in klarinetom, flavto in violino, na koncu pa v orkestru, ki ga je vodil ravnatelj Roman Verdel, so šolarji pokazali, kaj jim je šola dala in česa so se naučili. Uspel je tudi nastop treh bodočih zborovodkinj ob sodelovanju mentorskega zbora »Danica«. Zahvalne diplome zaslužnim učiteljem in sodelavcem so zaokrožile prijeten vtis. Res, to je bil večer veselja in zadovoljstva. In če »bomo vsi vlekli za eno vrv«, kakor je uvodoma naglasil Božo Hartman, potem nam za šolo ni treba biti v skrbeh. K. C.
Gostje in poslušalci so srednjo dvorano Doma glasbe napolnili in prisluhnili odličnim izvajanjem šolarjev GŠ
Akademija je bila vrhunec v spletu številnih krajevnih in medkrajevnih koncertov, organiziranih ob dvajsetletnici obstoja našega osrednjega glasbe-no-pedagoškega zavoda. Navzočnost pristojnih osebnosti Koroške in Slovenije, kulturnega referenta Michaela Ausser-winklerja, državne sekretarke iz Slovenije Teje Valenčič, generalnega konzula Jožeta Jeraja, predstavnikov slovenskih osrednjih političnih in kulturnih
kulturni referent Michael Aus-serwinkler ter predsednik društva Glasbena šola Božo Hartman podpisala kooperacijsko pogodbo, ki Glasbeni šoli ob vzporednem usklajevanju z deželnimi standardi in učnimi načrti zagotavlja finančno podporo dežele za tri leta. Ob tem, da je srednjeročni čilj njena delna integracija v deželno glasbeno šolo, bo slovenska Glasbena šola ohranila svojo organizacijsko in predvsem je-
roške. Kajti napočil je čas, ko je treba skrbeti za večjezičnost in kulturno pestrost ter s tem krepiti prekomejno sodelovanje. Dolgoročni cilj pa mora biti, da jezikovno vprašanje rešimo političnih okovov ter tako omogočimo odprto učenje jezikov.
Predsedniku Glasbene šole Božu Hartmanu je napetost dneva in olajšanje nad uspelo prireditvijo bilo možno brati z obraza. Ta dan je bil tudi dan zahvale: Republiki Sloveniji za
Ta trio je načtrno igral napačno, kar je menda zelo zelo težko
Kakšno spričevalo ima moj otrok?
Bliža se konec šolskega leta in vse bliže je trenutek, ko se bodo učenci in dijaki morali sprijazniti z oceno v teku šolskega leta pridobljenega znanja. Mnogokrat bo pri doseženih rezultatih prišlo do razkoraka med samimi rezultati ter lastnimi pričakovanji in verjetno še večjim pričakovanjem staršev. V trenutku resnice se mnogi otroci srečajo z realnostjo, ki so jo do tedaj skušali potiskati v ozadje oziroma vsaj polepšati pred očmi staršev.
Fenomen ugajanja nekomu oziroma ne razočarati ali ali prizadeti nekoga, ki ga imamo radi, nam je vsem dobro poznan iz vsakdanjega življenja. Ta občutek pa je pri otrocih v relaciji do staršev še močnejši. Enostavno zato, ker imajo otroci. kljub prepirom, nasprotjem in vsem mogočim konfliktom, ki jih je v vsakem odnosu med otroki in starši veliko, do staršev visoko stopnjo spoštovanja in ker jih imajo enostavno radi. Pogosto opazimo namreč, da otroci nad dobljeno oceno sami niso razočarani, razočarani pa so, ker mislijo, upravičeno ali neupravičeno, da bodo s tem razočarali starše.
Zato je v tem času, ko je šolski pritisk največji, najbolj pomembno, da starši otrokim stojijo ob strani.
Notranji konflikt učence pogosto vodi do nepremišljenih dejanj in strokovnjaki, ki vsakodnevno delamo z otroki, opozarjamo vsako leto ob tem času na mogoča nezaželjena dejanja in njihove nepredvidljive posledice. Svetovanje staršem je v tem času zelo pomembno in tudi s tem razmišljanjem želim apelirati na starše, naj se s svojimi otroki pogovorijo že sedaj
in skupaj skušajo razrešiti morebitne težave.
Posvetite otroku čas za pogovor in se z njim pogovorite o osnovnih vprašanjih, ki jih vaš otrok občuti kot pritisk.
1.	Kakšna so moja pričakovanja? 2. Kakšna so tvoja pričakovanja? 3. Kakšno je realno stanje? 4. Kaj lahko skupaj storimo? 5. Kakšni so načrti za prihodnje leto?
■ Skušajmo svoja pričakovanja prilagoditi otrokovim, naj ta ne bodo previsoka ali morda celo prenizka.
■	Otroku moramo pokazati, da ga razumemo, da ga imamo radi in da pri nas v vseh življenjskih situacijah lahko najde zaslombo, odprto uho in srce.
■	V primeru, da težavam z otrokom nismo kos, ne bodimo preponosni in si to priznajmo ter v načrtovanju prihodnjega leta oz. otrokovega življenja poiščimo pomoč pri strokovnjakih. Tega koraka ne smemo videti kot osebni poraz, temveč kot investicijo v otrokovo prihodnost.
Biti kos situacijam, ki nastanejo v zvezi z vzgojo, šolanjem in odraščanjem otrok nasploh, je zahtevno delo, ki se zdi pogosto brezciljno, vendar se vse investiranje v to smer obrestuje. Skoraj nikjer ne drži tale pregovor bolj kot pa pri vzgoji :«Kar si sejal, to boš žel.«
Vsem učencem in dijakom ter staršem želim uspešen zaključek šolskega leta.
Za dodatne odgovore na vprašanja smo vam radi na voljo vzgojitelji v Mladinskem domu, telefon 0463 / 35651-11).
Peter Svetina, spec. ped., vzgojitelj v Mladinskem domu
Mladinski dom Slovenskega šolskega društva v Mikschallee	Foto:sv
MLADINSKI DOM SLOV. ŠOLSKEGA DRUŠTVA
■	sprejema dijake in dijakinje, študente in študentke, vajence in vajenke
■	stoji v neposredni bližini Zvezne gimnazije za Slovence, Dvojezične trgovske akademije in Javne dvojezične ljudske šole
■	ima na razpolago eno-, dvo-in troposteljne sobe s prho in straniščem, učilnice, veliko telovadnico, jedilnico s centralno kuhinjo, klubski prostor, lepo urejena zunanja igrišča in drugo. V stavbi imajo dom tudi Slovenska študijska knjižnica, varstvo ABCČ, Dvojezični vrtec Celovec, Sloven-
ska glasbena šola z oddelkom. Košarkarski klub »KOŠ«.
■ nudi: polno oskrbo s prenočiščem (oz. najem sobe), popoldansko oskrbo s kosilom in (po potrebi) z večerjo, opoldansko oskrbo med do- in popoldanskim poukom.
Za strokovno pomoč pri učenju, pri organizirani prostočasni dejavnosti, pri reševanju vsakdanjih konfliktov in problemov skrbijo izkušeni vzgojitelji. Informacije in prijave: Mladinski dom, Mikschallee 4, 9020 Cel., tel. 0 46 3 /356 51, faks 0 46 3/356 51-11.
Te dni smo se koroški Slo-I venci v posebnih in samostojnih prireditvah spomnili dveh kulturnih ustvarjalcev in literarnih osebnosti, ki sta vsaka po svoje in skupno orali ledino literarnega ustvarjanja med nami in pri nas, ki sta s svojim prosvetnim in izobraževalnim delom in s pesmimi krepili samozavest in ponos naroda in ki sta v slovensko literarno zakladnico prispevali bistven del literarnega bogastva, s katerim se lahko po-
LIBUČE IN OBIRSKO
Prireditev in knjiga v spomin
naša skupni slovenski kulturni prostor. Obenem sta gradili in sooblikovali stike do naroda soseda v deželi, pa tudi do drugih etnij. Njune pesmi smo srečavali v Mladem rodu, v mesečniku Vera in dom, v Koroškem koledarju in v mohorjankah, zasledili smo jih v naših listih, kjer sta redno ob-
javljala in nam tako približevala rimano besedo, čuli smo ju preko radijskih valov. Tako sta nam bila pojem in znani osebi že dolgo prej, preden smo ju osebno spoznali. To sta Milka Hartmanova in Valentin Polanšek, kongenialna partnerja in sopotnika in naša spremljevalca skozi literarni, politični, kulturni koroški vek, ki so ga redno za-senčevale in trpinčile nacionalistično-mračnjaške podobe groze in nasilja.
PREDSTAVITEV V LIBUSKI GALERIJI FALKE
»Zimske pesmi«, posmrtna zbirka Milkinih pesmi
Zbirko »Zimske pesmi« je na vrtu galerije Falke v Libučah predstavil dr. Pavel Apovnik	Foto:sv
■a J| ilka Hartmanova, pesnica IVI libuškega puela oz. pesniški dojen koroških Slovencev, je umrla pred letom dni. Prejšnji torek, 9. junija 1998 popoldne, na obletnico njene smrti, je v galeriji Falke v Libučah bila predstavljena posmrtno urejena in izdana zbirka izbranih Milkinih pesmi. Zbirka, ki jo je priredil Marjan Strojan iz Ljubljane, nosi ime »Zimske rože«, izšla pa je pri Mohorjevi založbi.
Od vsepovsod, kot lani na pogreb, so tega torkovega večera prišli ljudje, da bi se v zatišju prijetnega vrta in v neposredni soseščini Pece ter nedaleč od njenega groba srečali z Milkino pesmijo. In skorajda ni bilo udeleženke in udeleženca, človeka, ki doma ne bi imel že vsaj ene Milkine zbirke, predvsem »Moje grede«, »Lipov cvet« in »Pesmi z libuškega puela« sodijo med skorajda obvezni del hišnih knjižnic.
Že samo ta namig potrjuje, da so ljudje, preprosti in šolani, kmetje in profesorji, delavci in uradniki, pesmi Milke Hartma-
nove vselej vzeli in sprejeli za svoje in jih čuvajo kot dragocen družinski zaklad. Kadar in kjer je zaželena dobra literarna povezava, segajo po Milkinih pesmih.
Pavel Apovnik, ki je zbirki napisal tudi spremno besedo, je predstavil literarnokritično oceno Milkinih pesmi izpod peresa Marjana Strojana in poslušalcem ponudil prerez skozi Milkino literarno ustvarjanje. Zapisi njenih prvih pesmi segajo v leto 1918, leta 1934 je bila pod naslovom »Dekliške pesmi. Med
cvetjem in v solncu. Zložila in zapela M. H. Harmoniziral Marko Bajuk« objavljena njena prva zbirka. Nacizem je utišal tudi Milko Hartmanovo, leta 1952 je izšla danes že legendama zbirka »Moje grede«, ilustriral jo je župnik Avguštin Čebul, Tomaž Holmar pa je napisal spremno besedo. Za Milkino 70-letnico leta 1972 je izšel »Lipov cvet«, leta 1977 so izšle »Pesmi z libuškega puela« z ilustracijami Zorke Loiskandl-Weissove, pa-vel Zdovc pa je napisal spremno
besedo. Leta 1982 sta Peter Ker-sche in Janko Ferk pripravila nemški izbor Milkinih pesmi »Gedichte aus Kaemten«, vzporedno z njo pa je prav tako istega leta pod vodstvom Feliksa J. Bistra izdala »Skupina M. H.« obširno delo o Milki Hartmanovi. Deset let navrh je Tom Priestley njenim pesmim utrl pot v angleški jezik.
Apovnik je citiral Marjana Strojana, ki je o Milki zapisal, da njen »pesniški doseg ni že kar v celoti podan in zaobsežen
z opozorilom na tradicionalno in narodno v njeni poeziji. Pesmi silijo daleč čez okvir domačijskega in ljudskega prepevanja«.
Milkine pesmi, ki so jih uglasbili znani in priznani slovenski skladatelji, med njimi Radovan Gobec in Marko Bajuk, so zbori vselej radi prepevali. Naj omenim le pesem »O Podjuna«, ki jo je MePZ »Danica« kot obvezni del svojega repertoarja ponesel preko velike luže pa tja do ukrajinskih mest.
Zato je bilo samoumevno, da sta na torkovi knjižni predstavitvi sodelovala tudi dva zbora, s katerima je bila Milka zmeraj in zelo tesno povezana: moška zbora »Kralj Matjaž« iz Libuč in »Foltej Hartman« iz Pliberka. Njuna pesem ni bila samo dostojen glasbeni okvir litrarnemu dogodku, ampak se je razlegala še dolgo v noč tja čez Libuško polje. Katja Danijel in Franc Kuežnik pa sta prebrala nekaj pesmi iz Milkinega opusa.
Zbirka »Zimske rože« stane 240 šilingov, lahko pa jo kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
70-LETNICA ROJSTVA VALENTINA POLANSKA
Na Obirskem so se poklonili svojemu pesniku
|k ■ everjetno, kakšno ustvarili jalno moč in kulturno-prosvetni naboj v sebi skrivata vasi Obirsko in Korte. To je opazil in občutil vsak, kdor se je v soboto, 13. junija 1998, pri Kovaču na Obirskem udeležil proslave ob 70-letnici Valentina Polanška, pokojnega pesnika, vaškega učitelja, skladatelja, komunalnega politika in večletnega predsednika Slovenske prosvetne zveze.
Proslavo je priredilo krajevno Slovensko prosvetno društvo, ki nosi ime Valentina Polanška. Izredno velik obisk je potrdil, da narod pod Obirjem svojega nekdanjega učitelja in pesnika globoko spoštuje in da skuša živeti po smernicah, ki mu jih je le-ta dal. Prireditev pa je tudi potrdila, da kraj še danes črpa iz besed in dejanj, pesmi in skladb Valetina Polanška in
da se prav mladina bolj in bolj zaveda pomena pokončnega duha in dragocene, plemenite dediščine, ki ju je nam vsem zapustil.
Polanškova slika nad odrom, delo slovenskega slikarskega velemojstra Božidarja Jakca, in diapozitivi, s katerimi je Miha Travnik obogatil svojo skrbno pripravljeno in izpovedno globoko povezavo in tako številne posamezne spomine na Polanška strnil v skupno spominsko obeležje, so poslušalcem in nastopajočim tudi vizualno približali in oživili lik in podobo človeka, ki je kot malokdo polagal seme omike in srčne kulture ter narodne zavesti v srca svojih so-
vaščanov in sploh slovenske srenje na Koroškem.
Da je to seme obrodilo stoteren in bogat sad, je pokazala prireditev. Po pozdravu predsednika društva Avguština Brum-nika, posebej je pozdravil člane Polanškove družine, župana in podžupana občine Kapla-Bela Petra Haderlapa, Engelberta Ojstra in Franca Jožefa Smrtnika, je kot prva skupina nastopil obirski cerkveni zbor pod vodstvom Berteja Logarja. Zajetna skupina ne poje odlično le cerkvene in duhovne pesmi, ampak se zna zasukati tudi na profanem odru. To je med drugim dokazala s krstno izvedbo pesmi »Na planincah je lepo« Karle Haderlap, z ljudsko »Sem
pa snoč pri dečvi bil« in z oži-vitjo stare obirske vojaške pesmi »Mirno leto«, ki jo je zapel leta 1870 rojeni Voranc Hribernik, po domače Brumnik in se je ohranila kot najstarejša posneta slovenska koroška pesem.
Sledili so otroški in mladinski zbor, kiju vodi Marija Oraže, šolarji pod taktirko ravnateljice Marte Polanšek, kvartet bratov Smrtnik, ki gaje pokojni Pola-nek učil v šoli in ga pripravljal na prvi nastop leta 1985, učenci Glasbene šole, za konec pa je zapel še moški zbor pod vodstvom Boža Hartmana.
Vmes pa sta povezovala Miha Travnik, kije predstavil lik Valentina Polanška in kaj so o njem zapisali in povedali, kako so ga
videli drugi, ter Franci Sadolšek, ki je bral to, kar je Valentin Polanšek sam napisal.
Ta spominski večer na Valentina Polanška, čigar nenadna smrt pred 15 leti nas je vse pahnila v globoko žalost, je pokazal, kako živ je pravzaprav ostal med ljudmi. Po končani prireditvi so ljudje nizali spomin za spominom na Valentina Polanška, s posebnim ponosom pa so se spominjali prav mednarodnega srečanja evropskih pisateljev, ki ga je dolga leta organiziral na Obirskem. Tako je v to gorsko vas prinašal svetsko svežino in vest o delu drugih narodov in manjšin, od tu pa je s svojimi skupinami, na primer z Obirskim ženskim oktetom, temu svetu prinašal vest o kulturnem delu in ustvarjanju koroških Slovencev.
-n. -c.
Praznik »longo mai« pri Stopaiju
Evropska kooperativa Longo mai je minulo soboto, 13. junija, vabila na srečanje pri Stoparju v Lobniku, kjer je njen koroški sedež. Na ražnju se je cvrlo jagnje, ponudili so sladice in specialitete, narejene po receptih iz najrazličnejših držav Evrope. Pesem in rajanje ter seveda prijazna beseda, vse to je krepilo dobro vzdušje na domala tisočih metrih nadmorske višine. Zapela sta mešana zbora »Danica« in »Zarja«, v goste so prišli prijatelji in znanci od blizu in daleč, najdaljšo pot pa so brezdvomno imeli za sabo člani zakarpatske romske skupine »Romini yag« iz Užgoroda. S pristno romsko skladbo so navdušili navzoče in podkurili plesalcem.
Vodja skupine Adam Ala-dar, ki nosi častni naslov »ciganski baron«, je tudi predsednik romske skupnosti v Trans-karpaciji/Zakarpatju. Na kratko nam je orisal življenske okoliščine romske skupnosti v Za-karpatju. Od 1,2 milijona prebi-
valcev je le pičla četrtina zaposlena, mnogo ljudi životari dobesedno na robu preživetja.
Pri Romih, ki jih je po uradni statistikah v Zakarpatju 12.500, po neuradnih podatkih pa med 60. - 70.000, je položaj zelo hud. Iz strahu se je večina Romov pri štetju izrekla za druge narodnosti, ki jih je v Ukrajini vsega skupaj nad trideset. Za časa Sovjetske zveze so kot
sezonski delavci in kot državno priznani umetniki, glasbeniki in artisti bili pri kruhu. Sedaj pa je zaradi novih meja sezonska zaposlitev docela propadla, pa tudi umetniki in glasbeniki so prišli brezposelni. Kajti čas državne zaposlitve je mimo, ljudem pa primanjkuje denarja celo za najosnovnejše potrebščine in ga za zabavo seveda nimajo odvečnega.
Ukrajinska romska skupina »Romani yag« na Stoparjevem skednju Foto:sv
MEŠANI PEVSKI ZBOR »ZARJA«
Na srečanju štirih pevskih zborov v Brežicah
Le redka so srečanja preko meja, ki bi imela tako tradicijo, kot jo ima »Srečanje štirih pevskih zborov«. To »Srečanje«, ki je preživelo razburkana leta, mnoge viške in tudi tudi krize posameznih zborov in ki je dobilo v delovanju sodelujočih zborov in društev posebno mesto, je izraz skupnega hotenja in veselja do povezovanja ljudi preko državnih meja in je zraslo resnično v Srečanje pevske štiriperesne deteljice, kot so v zadnjih letih zapisali v programske liste.
V prelepi viteški dvorani v Brežicah se je odvijalo letošnje
26.	Srečanje. Posamezni zbori so najprej nastopili s svojimi prispevki. Ob nastopu vsakega posameznega zbora pa je predstavnik dotične občine predstavil kraj, iz katerega je prišel zbor in misli k temu srečanju. V imenu občine Brežice, ki je
bila tudi pokrovitelj, je pozdravil občinstvo in nastopajoče brežiški župan in državni poslanec Jože Avšič, občino Železna Kapla je zastopal podžupan Engelbert Ojster, za Stražišče je spregovorila predstavnica mestne občine Kranj Mira Starc, za Prosek Kontovel pa predstavnik vaških organizacij Bruno Rupelj, ki spremlja ta srečanja od samega začetka kot njegov kronist, saj so v njegovih zapiskih zbrani vsi za popolno kroniko potrebni podatki.
Kot vsako leto pa so pod izmeničnim vodstvom dirigentov najprej združeni moški zbori zapeli Aljažev »Triglav«, Hajdrihovo »Morje Adriansko« in prav za ta Srečanja napisano Gobčevo »Bratje, zapojmo«, združeni ženski zbori Adamičevo »Oj le sijaj, solnce« in združeni mešani zbori z nad petsto pevkami in pevci Vrabčevo
pesem »Dober večer«. Tokrat so dirigenti bili Rudi Cere (MePZ »Svoboda« iz Stražišča), Miran Žitko (MPZ »Vasilij Mirk« iz Proseka Kontovela, Dragutin in Elizabeta Križanič (MePZ in ŽPZ KUD Brežice) in Slavko Mežek (MePZ »Zarja« iz Železne Kaple).
S tem impozantnim in vsako leto bučno pozdravljenim skupnim nastopom se je končal programski del Srečanja, ki se je v hotelu Čatež ob okusni večerji in ob zvokih mladega ansambla šele v zgodnjih jutranjih urah izteklo v prijateljskem vzdušju. Po tej poti se zahvaljujemo brežiškemu Kulturno-umet-niškemu društvu, ki mu je pod vodstvom predsednika društva Janeza Avšiča spet uspelo presenetiti z brezhibnim potekom prireditve in spremnega programa vse sodelujoče zbore.
B. J.
Zgodba celjskega glavnega trga
V Kulturno-informacijskem centru Križanke v Ljubljani gostuje do konca meseca junija razstava, ki sta jo pripravili avtorici Iris Zakošek in Tanja Roženberger-Sega iz Muzeja novejše zgodovine Celje in Branka Primic iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, in sicer o življenjski zgodbi celjskega Glavnega trga.
Celju, danes tretjemu največjemu slovenskemu mestu, so bile mestne pravice podeljene leta 1451. Glavni trg predstavlja jedro nekdanjega srednjeveškega mesta, tržni prostor so na zahodni strani oblikovale plemiške hiše in javne stavbe, na vzhodni pa hiše drobnih trgovcev in rokodelcev. Ne samo, da je bil v različnih časovnih obdobjih ta osrednjji mestni prostor namenjen različnim dejavnostim, tudi njegovo ime se je v času spreminjalo: najprej je bil Trg, potem Veliki trg, pa Glavni trg, Markov trg,
po vojni Tomšičev trg, od leta 1993 pa zopet Glavni trg.
Sredi trga je stal mestni vodnjak, ki so ga uporabljali vse do leta 1871. V virih je leta 1503 prvič omenjen sramotilni kamen ali pranger, h kateremu so privezovali prestopnike in zločince. Tiste celjske peke, ki so pekli premajhne hlebce kruha, pa so zapirali v železno kletko, ki je stala na trgu v drugi polovici 18. stoletja. Baročno Marijino znamenje, ki so ga po letu 1776 postavili na mestu, kjer so usmrtili morilca in je bil prvi javni spomenik v Celju, naj bi mesto varovalo pred takimi in podobnimi zločini.
Za vse trške hiše je bilo značilno, da so imele v pritličju lokal, nad njim pa je bival lastnik. Najbogatejšo zgodovino ima hiša št. 18, v kateri je bila najprej orožarna Celjskih grofov, potem pa kar 300 let mestna hiša.
Irena Destovnik
BOROVLJE PO DEŽELNI RAZSTAVI
Muzej in razstava o jelenu
Zdaj je jasno, da prostori, urejeni za lansko deželno razstavo, ne bodo samevali tja v nedogled, ampak bodo služili drugim namenom. Tako je del razstavnega ambienta v boroveljskem gradiču odslej namenjen puškarskemu muzeju. Doslej je muzej bil stisnjen v mestni hiši, kjer zaradi manjkajočih prostorskih kapacitet seveda ni bilo mogoče urediti razstavnega prostora, ki bi odgovarjal sodobnim pedagoškim in sploh muzejskim potrebam. Zdaj bo vse bolje, pravijo na občini, in preteklo nedeljo, 14. junija, je ob navzočnosti deželnega kulturnega referenta Michaela Ausserwinklerja novi muzej odprl svoja vrata.
Sploh za muzej sta najbolj zaslužna že pokojna šolnika Hubert Orasche in Josef Düsel, ki sta neumorno zbirala primerke boroveljske puškarske umetnosti in jih tako rešila pred razprodajo, uničenjem ali pozabo.
V adaptacijo prostorov pa je veliko truda vložil tudi mag. Hartwig Pucker, organizacijski šef biroja za deželne razstave. Muzej v gradiču je zares velika in pomembna atrakcija za Borovlje in celotno okolico in seveda vreden obiska.
Vzporedno z odprtjem novega puškarskega muzeja se je začela samostojna razstava o jelenu kot mitičnem bitju. Razstavo je pripravil profesor Gia-como Camuri iz Milana.
RECENZIJA
»Teorija in praksa« o Evropski zvezi
n #ljubljani je pravkar izšla V posebna številka renomira-ne revije Teorija in praksa (1/98), kije v celoti posvečena Evropski zvezi.
Revija je tematsko zelo široko zasnovana: Slovenija, EZ in globalizacija, Slovenija in Evropska gospodarska in denarna zveza (Evro-valuta); Slovenija in skupna zunanja in varnostna politika; Slovenija, kmetijstvo in telekomunikacija; manjše države v EZ, pa še moj prispevek o Evropskem parlamentu. Manjka morda le še kak članek o strukturnih in drugih skladih, saj predstavljajo finančno jedro regionalne in gospodarske razvojne politike EZ.
Vsekakor je zbornik zelo dragocen, ker sproža vsebinsko diskusijo o EZ in presega stanje
evforičnega, nekritičnega sprejemanja; ob takih spremembah je namreč potrebna široka demokratična diskusija. Posebno zanimiv je pričujoči zbornik torej za javnost v Sloveniji, saj se država nahaja v predpristopni fazi in ker se morajo socialni partnerji čimprej aktivno in odgovorno vključiti v evropski demokratični diskurz.
Pa tudi za zamejske Slovence v Avstriji in Italiji je zbornik dragocen vir informacij in inspiracije za možna področja delovanja v bodočnosti. Na vsak način bo temeljnega pomena, da vse regionalne, politične, kulturne ali druge družbene
skupine (pojem manjšine se s pristopom manjših držav močno relativira!) razmišljajo o možnostih dinamičnega in aktivnega sooblikovanja evropske integracije in dolgoročne politike. Slovenija n. pr. pravkar izvaja poseben program prevajanja pravnih tekstov in sam se že ponudil širši javnosti prevod osrednjega stališča EP o socialni dimenziji vzhodne integracije, katerega avtorje Harald Ettl. Kdaj bosta n. pr. končno preve^ deni Maastrichtska in Amsterdamska pogodba, še ni jasno, četudi je to osrednjega pomena! V tem sklopu se skorajda avtomatično postavlja tudi vpraša-
nje koriščenja naših umskih virov, ki imajo posebne konkurenčne prednosti. Zamejski Slovenci nismo le dvojezični, temveč poznamo dodatno tudi kulturne in politične tradicije več držav. Ob primernih izobraževalnih strukturah lahko torej vnesemo dodatno, vsestransko kooristno kakovost, kar je za pravilno in visokospecializirano prevajanje na ravni EZ izredno pomembno. Torej bo s približevanjem in pristopom Slovenije k EZ močno narasla potreba po dobrih in dobro izobraženih prevajalcih in tolmačih, to pa so delovna mesta tudi in še posebej za zamejske Slovence!
Velik zaslužek revije je, da prikaže področja, kjer bodo kritične mase terjale inteligentno placiranje legitimnih specifičnih interesov, torej pripravljanje akceptance določene javnosti, to pa pomeni »strateško« lobiranje. Revija pa razvija tu-displošno zavest o tem, da je Evropska zveza, kakršenkoli odnos že imamo do nje, resnično zveza in v bodoče celo federacija držav, ki se dinamično spreminja, ki je zgodovinsko, politično ali gospodarsko dejstvo, ki temeljito sooblikuje naše življenje in razvojne možnosti.
Zbornik Teorija in praksa je torej dragocen priročnik za vse, ki so politično zainteresirani, zlasti pa še za študirajočo mladino.
Bojan-Ilija Šturm-Šnabl
6 18. junij 1998
PRIREDITVE
ČETRTEK, 18. 6.
DOBRLA VAS, na dvorišču kultutnega doma -SPD Srce in Dvojezični zbor
20.30	Open air- Linda Tillery & The Cultural Heritage Choir
PETEK, 19. 6.
GLINJE, Valentinov pristan ob Dravi - UNIKUM
19.30	Glasbeni projekt; nast. carinthia Saxophon-Quartett,
Komorni zbor Borovlje, MePZ ZG za Slovence.
Samo z rezervacijami na tel. 0463/26 26 21. Vstopnina 250.- šil.
SOBOTA, 20. 6.
ŠKOFIČE, v ljudski šoli - SPD Edinost
14.00	Mladinski popoldan pod geslom »Pokaži kaj znaš!«. Sodelujejo: Mladinski zbor Zvezne gimnazije, otroci dvojezičnega vrtca Škofiče, otroci občinskega vrtca, učenci glasbene šole, plesna skupina iz Škofič, otroci ljudske šole
GLINJE, Valentinov pristan ob Dravi - UNIKUM
14.30	in ob 19.30 Glasbeni projekt; nastopa Carinthia Saxophon-Quartett, Komorni zbor Borovlje, MePZ ZG za Slovence.
Samo z rezervacijami na tel. 0463 / 26 26 21. Vstopnina 250,- šil.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
15.30	Plesna predstava »Čudežno mesto«
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPD Rož
19.30	Plesna predstava »Čudežno mesto«
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše
20.00	Mednarodna poletna noč
»Brez meja - senza confini - ohne Grenzen«
SUHA, na gradu - KPD Drava, KKZ, Oktet Suha
20.30	Srečanje oktetov »Suha '98«
NEDELJA, 21. 6.
KAZAZE, v gostilni Kowatsch - SPD Srce
9.30	Pevski koncert. Nastopajo: MePZ Srce, dekliška skupina STEM in kvartet A-Capella
OBIRSKO, v cerkvi - Farni svet Obirsko
9.00	Obirsko žegnanje
ŠMIHEL, v farni dvorani
11.00	Lutkovna igra »Sapramiška«.
Nastopa: lutkovna skupina Ml SMO Ml iz Celovca
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Kulturna prireditev z družabnim večerom.
Nastopajo: Hodiški oktet, Pavle Kernjak s harmoniko
DUNAJ, Familienkirche Neuottakring -Tamburaški ansambel »Fermata«
19.30	Tamburaški koncert. Sodelujejo: Adria (Čehi), Fermata (Slovenci) in Tambečari (Hrvati)
SREDA, 24. 6.
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve
20.30	Open air-Vlado Kreslin & Beltinška banda
ČETRTEK, 25. 6.
CELOVEC, v Mladinskem domu - Slov. študijska knjižnica
18.30	21. podelitev bralnih značk
CELOVEC, v Modestovem domu - MePZ Gallus
19.00	Razstava slik z Gallusovih turnej
CELOVEC, na vrtu Mohorjeve - KDZ
20.00	95 Rock ob meji, koncert
PETEK, 26. 6.
LIBUČE, v galeriji Falke
20.00 »Če prekoračimo besedo« - literatura s Koroške, iz Furlanije in Slovenije
SELE, v farnem domu
20.00	Koncert ob 45-letnici PD Sele; sod. MoPZ Valentin Polanšek, Mlad. PZ Sele, Pevska skupina s Kota, ljudskošolski zbor Sele; predstavitev ČD MePZ Sele pod vodstvom Romana Verdela
SOBOTA, 27. 6.
ŠENTJANŽ, v cerkvi
19.30	Koncert Dekliškega zbora BEL CANTO VOICES iz Minneapolisa. Sodelujejo: MePZ Gallus, Dvojezični zbor in cerkveni zbor Šentjanž; prireditelji: Farna skupnost Šentjanž, SPD Šentjanž, MePZ Gallus, Dvoj. zbor, KKZ, SPD Kočna
NEDELJA, 28. 6.
CELOVEC, v kapeli Slomškovega doma
9.30	Dekliški zbor BEL CANTO VOICES iz Minneapolisa ZDA -sooblikujejo sv. mašo in kocert; prireditelji: Slov. pastoralni center, MePZ Gallus, KKZ in SKD v Celovcu
MLINČE, pri Pegrinu - Podjunski ribiški klub
10.00	Piknik podjunskega ribiškega kluba z ribjimi špecialitetami, bogatim srečolovom in kegljanjem
VRBA, v Casineumu - SPD Drabosnjak in KKZ
20.00	Koncert Smrtnikovih bratov & ansambla Korenika
SREDA, 1. 7.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
Kreativna dneva za mlade med 15. in 19. letom. Traja do 2. 7.
ČETRTEK, 2.7.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
19.00	Validacija - občevanje s starejšimi zmedenimi ljudmi. Predavateljica: Sr. Anadet Nussbaumer
GALERIJA ŠIKOHONJA ROŽEK
Ivo Prančič
razstavlja svoje slike
Odprtje: 20. junija 1998, ob 19.30
v galeriji Šikoronja,
Semislavče pri Rožeku Razstava bo odprta do 18. julija, od srede do nedelje med 15. in 18. uro
GALLERY 'ANIN
vabi na razstavo del
Sabine Dobernig & Sabina Rupic
v soboto, 20. junija 1998, ob 20. uri
v galeriji 'anin v Šmihelu nad Pliberkom Nato prisrčno vabljeni na »La grande fete«
SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA PRIREJA INPUT-SEMINAR
Start v podjetništvo
Investirajte nekaj ur v svojo prihodnost!
Cilj seminarja: priprava za ljudi, ki so se odločili za pot v podjetništvo.
Čas: torek, 23. junij 1998, ob 19. uri
Kraj: Dom Sodalitas v Tinjah
Vsebina: od ideje ustanovitve do firme - optimalno načrtovanje ustanovitve podjetja -pravni aspekti - usmerjanje podjetja.
Referenti: mag. Hermann Klo-kar, davčni svetovalec; dr. Roland Grilc, odvetnik; g. Johann Singerl, vodja AMS Velikovec
«*«
Sl
r-

1»
Vabilo
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV in prijateljev protifašističnega odpora
vabi na letošnjo osrednjo tradicionalno prireditev
TOVARIŠKO SREČANJE PROTIFAŠISTOV IN DEMOKRATOV
ki bo v nedeljo, 28. junija 1998, s pričetkom ob 14. uri, pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo.
Tudi letos se bomo protifašisti in demokrati zbrali na zgodovinskem kraju protifašističnega boja na Koroškem. Kakor v minulih letih bomo skupaj obudili spomin na čase, ko smo se uprli nacifašističnemu nasilju in se na strani zavezniških sil borili za svobodo, demokracijo in mirno sožitje med narodi in državami. V tem smislu naj bo prireditev izraz naše zvestobe izročilom protifašističnega boja. Obenem pa naj bo tudi manifestacija naše pripravljenosti, da se tudi danes in v bodoče zoperstavimo vsem pojavom nasilja, nestrpnosti in krivic.
Na sporedu bodo polaganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja ter nastopi kulturnih skupin, za zaključek pa bo sledilo družabno srečanje.
Vabimo vas, da se s svojci, prijatelji in znanci udeležite našega tradicionalnega srečanja.
Zveza
slovenskih
žena
ml
sporoča, da bo letos
letovanje otrok v Poreču
od 17. do 27. julija.
Cena za enajstdnevno letovanje in prevoz v obe smeri znaša 3.400 šil. Svoje otroke lahko prijavite na sedežu ZSŽ, tel. 0463-514300, kjer prejmete tudi nadaljnje informacije.
28. likovna kolonija v Vuzenici
Sporočamo, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23.-29. avgusta 1998 v Vuzenici. Udeležili se je bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega. Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici.
Interesente (otroke med 10.-15. letom) prosimo, da se čim prej prijavijo v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/514300-22
Bernardka Sakovnik iz Globasnice - rojstni dan; Ema Pas-terk iz Dobrle vasi - 30. rojstni dan; Amalija Vavti v Repljah -rojstni dan; Marija Nachbar iz Vidre vasi - rojstni dan; Luka Kordeš iz Podjune - rojstni dan; Peter Hutter iz Večne vasi - rojstni dan; Alojz Krištof iz Šmihela - 80. rojstni dan; Engelbert Pernutsch iz Sinče vasi - rojstni dan; Toni Ainruš s Tešinje - rojstni dan; Monika Hribar-Smrtnik z Obirskega -rojstni dan; Gretka Čepin s
PRAZNUJEJO
Podgore pri Globasnici - 60. rojstni dan; Čili Razdevšek iz Kazaz - rojstni dan; Germanija Golob iz Dobrle vasi - rojstni dan; Greti Bučovnik iz Gosel-ne vasi - rojstni dan; Hanzi Ogris - Kovač s Šajde - rojstni dan; Hanzi Dovjak - Breznik z Borovnice - rojstni dan; Hanzi Kelih - Mlakarjev iz Sel - rojstni dan; Lojz Krištof iz Šmihela - rojstni dan; Mici Pegrin s Šajde - rojstni dan; Amalija
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 18. 6.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 19. 6.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 20. 6.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 21. 6.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (p. Anton Rožmarič) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 22. 6. 18.10 »Kratek stik«
TOREK, 23. 6.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 24. 6.
18.10 Glasbena oddaja: »Poletje je tu«
21.04 Večerna oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 21.6.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 22. 6.
3.15 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I »Obljubljam - ich gelobe«: Karel Smolle ponovno v avstrijskem parlamentu I Unikum: Glasbeni projekt ob reki Dravi
I Popotnik v svetu in skozi svet: Umetnik Jože Ciuha I Popotnik v svetu in skozi svet: Umetnik Jože Ciuha I V šesto zlahka gre: Na suškem gradu se bodo zopet srečali okteti I Linda Tillery: Pet izrednih glasov iz Amerike odkriva korenine črnske glasbe
Sadovnik iz Lepene - 61. rojstni dan; Antonija Kosmak iz Globasnice - 50. rojstni dan in god; Franc Kropfitsch iz Šmarjete pri Kotmari vasi - 50. rojstni dan; Vida Brumnik z Obirskega - rojstni dan; Hani Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; mag. Melita Trunk iz Celovca - rojstni dan; Lojze Lach iz Grabalje vasi - rojstni dan; Danica Kežar s Horc - rojstni dan; Hanzi Incko iz Celovca - 70. rojstni dan.
Slovenski vestnik čestita!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu,
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE...............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba
Tajništvo.................Urška Brumnik (14)
Naročniška služba...........Milka Kokot (-40)
Prireditve.............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI--------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
SPD JEPA-BASKO JEZERO
Društveni izlet v Heiligenblut
Ob najlepšem vremenu smo se društveniki in prijatelji SPD Jepa-Baško jezero 7. junija odpravili na svoj že tradicionalni izlet. Lansko leto smo ob tem malo pobliže spoznali Lesko dolino, letos smo se odločili za takorekoč skrajni kotiček se-vernozapadne Koroške v Heili-genblutu z željo, da iz neposredne bližine pozdravimo najvišjega očaka našega gorstva -Veliki Klek - Großglockner z njegovimi 3.797 metri. Načrtovan je bil tudi obisk Franz Josefs Höhe, sprehod po ledeniku Pasterce ali vsaj ogled mogočnega slapa Gössnitz.
Domala poln avtobus je tako krenil s polno paro v pozno-pomladansko jutro. Enako sončnim žarkom so švigali tudi številni glasovi malčkov po vozilu ter se postavljali korajžno, češ: nič ne zaostajamo za odraslimi. Pot po Dravski dolini je bila kmalu za nami in ob uvozu v Melsko dolino so nas z leve in desne že pričeli pozdravljati številni dvatisočaki skupine Kreuzeck ter Reißeck in za njimi so se kmalu zvrstili prvi tritisočaki gorovja Schober in skupine Sonnblick.
Po dobrih dveh urah smo dospeli v Heiligenblut. Kratek ogled kraja ter majhno okrepčilo in že so vabili zvonovi v cerkev. Tam je bila sv. daritev, ki smo jo pevsko oblikovali pretežno v našem materinem jeziku. Videti je bilo, da so do-
mačini in tujci radi prisluhnili našim slovenskim vižam, tudi mašnik se je zahvalil za naše sodelovanje. Po maši je vodička (sicer po rodu iz Štajerske) povedala kratko zgodovino znamenite cerkve, stare že nad 500 let, o njenih umetninah ter zanimivi grobnici. Na pokopališču smo potem iz njenih ust slišali še mnogo o razvoju gorske vasi ter drugih posebnostih tega kraja. Čeprav je bil Veliki Klek zavit v neprodirno sivino, smo vendarle iz pripovedovanja vodičke izvedeli dosti novic, o prvem vzponu na vrh Kleka ter o velikem razmahu alpinizma na tem področju. Jeklena knjiga na pokopališču pa beleži niz tragedij in vse znane žrtve, ki jih je terjala znamenita gora. Tam beremo tudi podatke o našem smrtno ponesrečenem vrhunskem alpinistu Marjanu Tschertovu, ki mu je postal usoden Pallavicinijev žleb.
Ob tem so mi prišli v spomin dogodki iz leta 1951, ko smo koroški slovenski mladinci pomagali pri popravi škode, ki jo je povzročil snežni plaz pozimi. Četverica popolnoma neizkušenih hribolazcev se nas je takrat lotila podviga na ta najvišji vrh, ga po dramatičnem poteku tudi dosegla ter se na povratku brez pomisleka spustila po ledeni strmini na Pasterco.
Tokrat nam torej Klek ni pokazal svojega vrha, tajinstveno je zakril svoje lice. In vreme se je po kosilu končno tako poslabšalo, da ni kazalo nadaljevati poti. Po kratkem obotavljanju smo se tako usmerili zopet proti domu. Vmes smo imeli še krajši postanek v Millstattu, kjer je vsak ubral svojo pot. Doma nas je pozdravil spet najlepši dan in tako smo se kljub neugodnemu vremenu tam na severu vrnili polni lepih doživetij na svoje domove.
Ob robu povedano - pogrešali smo nekaj več naših prizadevnih odbornikov.
F. Č.
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
ŠTEV. 24
VODORAVNO:
1. delavec na ladji 6. plemenit kamen
12.	površina, zemljišče
13.	gospodarica, ženska z veljavo
14.	rezljati, izrezovati iz lesa
16.	vrednostni papir
17.	italijanski spolnik
18.	idiličnost
19.	kravji glas
20.	grška boginja nesreče
21.	mednarodni pisateljski klub
22.	država ba jugu Balkana
24.	steza, ali tudi znoj
25.	zimsko središče na Predarlskem
26.	kazalni zaimek
27.	po božje čaščena oseba ali predmet
29.	odriv s tal
30.	kasiranje
32.	dve enaki črki
33.	arabski žrebec
35.	obarvan z rjavo
36.	okrajšava za »limited«
38.	umetniška smer v prejšnjem stoletju 41. pozitivna elektroda
43.	glagol premikanja
44.	mik, očarljivost
45.	država v Himalaji,
ki so jo zasedli Kitajci
46.	cvetni izcedek
48.	pripadnik akademije
49.	nezmožen premikanja
NAVPIČNO:
1. pristanišče za jahte
2.	planinska ptica
3.	poteg z nožem
4.	ženska, ki nabira
5.	junak iz zgodb »Tisoč in ena noč«
6.	moško ime
(Majar Ziljski, Čop, Valjavec)
7.	grški polotok
8.	dve enaki črki
9.	sila, energija
10.	obmolkniti, izgubiti dar govora
11.	severnoameriški medvedek, ki »opere« hrano v vodi
13. število s šestimi ničlami
15.	porivati, tiščati
20.	reka v Španiji
21.	človek, ki vsako stvar naredi le napol
23.	moški, ki je vedno lačen; junak stripa Mikija Mustra
24.	mil veter
27.	staro ime za mesec maj
28.	nadležen insekt, ki piči
29.	priloga jedem iz presne zelenjave
31.	nasprotno od dolg
34.	travniki, livade
37.	era, vek
39.	nasprotno od »maxi«
40.	barva igralnih kart 42. stari oče
47.	Teodor Herzl
Rešitev št. 23
VODORAVNO: 1. MAGNET 6. SEKRET 11. IGRA 12. RUT 14. RIDA 15. SAK 16. PARAT 18. MAJ 19. TR 20. SOMEREN 22. Ml 23. UPRIZORITEV 25. RAGLAN 27. VA 28. ECK 29. VRAŽEVERKA 31. PLEŠEC 32. RINKA 34. RAZEN 35. INJE 36. NE 38. AN 39. STO 40. ZOGU 42. LETO 44. TAST 46. BO 47. ERIS
48.	ALTA MIRA 51. TO 52. TONA 53. KORAN
NAVPIČNO: 1. MISTER 2. AGAR 3. GRK 4. NA 5. TRAMINEC 6. STAROVERNOST 7. KR 8. RIM 9. EDAMEC 10. TAJIVKA 13. UREZ
16.	PORAŽEN 17. TERARIJ 20. SPLAŠENOST 21. NI 23. UGREZATI 24. TEAK 26. AVLA 30. KNEZ 31. PROLET 33. ANGORA 35. ITALA §/: EU 39. STAN 41. OBIR 43. ERO 45. TAK 40. MO 50. AN
SPD ROŽ, SPD DANICA, SPZ
vabijo na plesno predstavo
v
Čudežno mesto
Koreografija Mojca Horvat Gostuje Plesna šola iz Ljubljane
v Šentprimožu, v kulturnem domu v soboto, 20. junija 1998, ob 15.30
v Šentjakobu, v farni dvorani, v soboto, 20. junija 1998, ob 19.30
V čudežnem mestu preebivajo čudne stvari: srebrni avtomobili in mački, ki ljubijo jazz. Na ulicah stojijo cestne svetilke, v njihovem siju se ponoči prikaže privid lepe deklice. V čudežnem mestu je čudežni park z drevesi in modro fontano, z žabami in rožicami ... V čudežnem mestu vlada čudežni ritem!
Na PIKINEM FESTIVALU je ta predstava prejela prvo nagrado, uveljavila pa se je tudi v evropskem merilu.
MOHORJEVA ZALOŽBA PRIREJA KONCERT POD MILIM NEBOM
»Vlado Kreslin in Beltinska banda«
v sredo, 24. junija 1998, ob 20.30
na dvorišču Mohorjeve hiše v Celovcu, Viktringerring 26 (vhod s ceste 10. oktobra 25)
V Sloveniji skoraj ne boste našli koga, ki bi ne poznal imena Vlado Kreslin in Beltinška banda. Svojo popularnost si je pevec »zaslužil« v dveh desetletjih nastopanja doma in v tujini. Njegova izredna muzikaličnost, s katero mojstrsko povezuje elemente ljudske glasbe z umetno, navdušuje mlado in staro.
Kot študent germanistike je nekoč nastopal z rock skupina-
mi, potoval po Evropi in si nabiral izkušenj. V začetku devetdesetih let seje začel zanimati za svoje korenine, za Prekmurje in tam kaj hitro našel skupen jezik s tam znano Beltinsko bando, doma iz prekmurskega kraja Beltinci. Skupaj žanjejo velike uspehe in so danes prav gotovo najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji.
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
Nastopi učencev
ŠMIHEL, v farni dvorani, za oddelka Šmihel in Globasnica: četrtek, 18. 6.1998, ob 19. uri BILČOVS, v ljudski šoli petek, 19. 6. 1998, ob 19.30 CELOVEC, v Mlad. domu v torek, 23. 6. 1998, ob 19. uri CELOVEC, v Mod. domu sreda, 24. 6. 1998, ob 19. uri ŠENTPRIMOŽ, v kult. domu, za oddelke Šentprimož,
Dobrla vas, Žitara vas in Galicija
četrtek, 25. 6. 1998, ob 19. uri ŠENTJAKOB, v društveni sobi torek, 30. 6. 1998, ob 19. uri SELE, v farnem domu sreda, 1. 7. 1998, ob 18. uri PLIBERK, v Posojilnici-Bank, za oddelka Pliberk in Vogrče sreda, 1. 7. 1998, ob 19. uri
Za Glasbeno šolo: mag. Roman Verdel, ravnatelj mag. Božo Hartmann, predsednik
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
ODBOJKA
Dob / AVC prepričal na kvalifikacijah
Pred dvema tednoma, 6. in 7. junija, je spojena ekipa Dob / AVC odigrala zadnje tekme sezone 1997 / 98. Ta kvalifikacija je bila odločilna za obstoj v 2. avstrijski odbojkarski ligi. Nasprotniki Dobljank so bili ATSC iz Celovca, WAT 20 z Dunaja in Krottendorf s Štajerske. O nasprotnikih Dobljanke niso vedele veliko, le da bo verjetno ATSC najmočnejši nasprotnik.
V soboto je Dob / AVC odigral že kar prvo tekmo proti ATSC. Toda tekma je bila proti vsakemu pričakovanju slaba in v začetku zelo enostranska, kajti Dobljanke so vjrrvem setu vodile kar z 12 : 0. Zal so potem močno popustile in set odločile komaj s 17 : 15 zase. Drugi set je bil zelo izenačen, vendar so ga Dobljanke dobile s 15 : 13.
Zatem pa se je ekipa ATSC nehala boriti in tretji set so Dobljanke jasno dobile s 15 : 5.
Potem so na Dob / AVC čakale nasprotnice iz Krottendor-fa, ki so pravkar Dunajčankam podlegle z 2 : 3. Druga tekma je bila že veliko bolj borbena in se je končala šele v petem setu, ki ga je Krottendorf odločil zase. Trener Supnig po tekmi: »Ob koncu nam je zmanjkalo moči, to je čisto jasno, kajti vročina v telovadnici je res neznosna. Kljub temu smo trenutno zaradi boljše razlike setov na prvem mestu in mislim, da bomo to mesto tudi jutri lahko obdržali.«
Z novimi močmi in z novo motivacijo so se Dobljanke v nedeljo odpravile na »delo«. Legionarka Mojca Kristan, ki je v tej sezoni odigrala nekaj od-
ličnih tekem v dresu Dobljank, pred tekmo: »To je naša zadnja tekma v tej sezoni. Pričakujem si zmago, ker potem lahko gremo na zsluženi počitek.« Moštvo je izpolnilo pričakovanja Mojce in Dunajčanke premagalo s 3 : 1. Končni izid kvalifikacije: 1. Dob/AVC; 2. ATSC; 3. Krottendorf; 4. WAT 20. Prva tri moštva tega turnirja so se kvalificirala za 2. avstrijsko odbojkarsko ligo. Tako lahko tudi v prihodnji sezoni pričakujemo napete tekme ženske ekipe Doba v 2. ligi in v domači na novo zgrajeni dvorani v Pliberku. Če pa se bo moštvo prihodnjo sezono spet imenovalo Dob / AVC, pa je še velik vprašaj, kajti kluba se v tej smeri še nista nič domenila.
Mira Trampusch
Pohod in maša v spomin dr. Tschertou
eprav so v zad-s njih dneh nestrpneži, v prvi vrsti huligani iz Velike Britanije, domovine nogometa, poskrbeli za negativne vesti, je prva športna bilanca vsekakor pozitivna. V prvem krogu tekmovanj v osmih skupinah smo videli že celo vrsto dobrih iger in veliko golov. Samo dve od šestnajstih tekem sta se končali brez zadetkov; mreže pa so se zatresle že kar 37krat. Petkrat tudi na srečanju med Španijo in Nigerijo, na doslej najbolj kvalitetni tekmi. Obe enajsterici sta pokazali vrhunsko igro na visoki tehnični ravni. Afriški nogometaši so navdušili z lepimi kombinacijami in tehničnimi finesami, ki so navdušile tudi selektorja Bora Milutinoviča, ki je letos že s tretjo selekcijo na svetovnih prvenstvih. Potem ko je uspel na kvalifikacijah že z Mehiko in ZDA, šteje tokrat z zeleno-belimi v ožji krog favoritov.
Če smo že pri favoritih: brazilska ekipa na uvodni tekmi z bledimi Škoti še ni pokazala vseh svojih zmogljivosti, rayno tako ne Argentina, ki se je mučila z japonskimi novinci. Francozi so brez večjih težav ugnali Južno Afriko, njihov režiser s številko 10 Zinadine Zidane pa bi lahko postal najboljši igralec svetovnega prvenstva. Pa tudi Nemci proti Američanom niso ravno blesteli. Da pa se prav Vogtsov izbor stopnjuje na veleprireditvah, tudi ni nobena skrivnost.
Razočarali so Jugoslovani. Napoved kapetana »Piksija« Stojkoviča, da smo v zadnjih letih, ko reprezentanca ni smela nastopati na mednarodnem nogometnem parketu, mnogokaj zamudili, se še ni uresničila. Nekoliko boljša je bila predstava hrvaške reprezentance proti Jamaiki. Predvsem zadetek Proseničkega je bil prava poslastica, pa četudi je v tej situaciji morda hotel centrirati, toda žoga je našla svojo pot v desni zgornji kot.
Kaj pa skupina B, v kateri igra Avstrija? Točka proti Kamerunu je bila vsekakor zaslužena, pa čeprav so nekateri očitali selektorju Prohaski bojazljivost, ker je postavil vsaj na papirju samo enega napa-
dalca. Toda bolje je imeti točko, kot pa da bi propadli z ofenzivno igro. Šele proti moštvu Čila (tekma je bila v sredo zvečer) se bo pokazalo, če je naša selekcija zrela za osmino finala.
Vsekakor bo ostalo tudi v naslednjih dneh zanimivo, ne nazadnje tudi po zaslugi sodnikov, ki so doslej po novih, strožjih pravilih odločali skoraj v vseh primerih pravilno.
Marijan Velik, dolgoletni kapetan Slovenskega atletskega kluba in sedaj igralec koroškega ligaša Treibach, bo za Slovenski vestnik spremljal dogodke na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji.
Svetovno prvenstvo v Franciji - prva bilanca
ŠAHISTI SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE
6. Filipovičev memorial
» #eč poti je vodilo v nedeljo, w 7. junija, v slovensko gorsko cerkvico na Dobrač, kjer smo se zbrali, da se pri slovesni maši skupno spomnimo tragičnega dogodka na Velikem Kleku, v Pallavicinijevem žlebu pred petimi leti, ko nas je zapustil alpinist dr. Marjan Tschertou, doma iz Slovenjega Plaj-berka.
Njegova dva otroka Filip (5) in Lara (7), njegova žena Olga, starši, sorodniki - vsi so prišli -lepo število prijateljev in znancev, Plajberžani in Brnčani, ki so ga poznali, hodili z njim po gorah in vedeli za njegov varen in premišljen korak. Mnogo
»Poslušati, kako se umiri srce in uživati... to so najgloblji trenutki v življenju. V takih trenutkih človek zoriš in se bližaš popolnosti... misli mi uhajajo dalje, višje od stene na vrh in še višje v višine, v neskončno obzorje, in nekje v soncu se mi zgubijo ...«
(Iz Marjanovega dnevnika)
svojih »poti« je Marjan globoko občuteno opisal v svojih dnevnikih.
V skalnem zavetju, z enkratnim razgledom po Ziljski dolini, nam je slovenska cerkvica (od naših planincev žal že
pozabljena) nudila primeren okvir za trenutke tihih spominov nanj, ki je bil z nami in nas spremlja po gorskem svetu.
Po tej poti še enkrat prisrčna zahvala župniku gospodu An-dolšku iz Celovca, ki je med mašo zbrano in občutno posredoval svoje misli o človeku, ki je na poti, o človeku, največjem prijatelju.
V spomin na tržaškega šahovskega mojstra Božidarja Filipoviča so preteklo nedeljo v prosvetnem domu na Opčinah pri Trstu priredili 6. mednarodni hitropotezni turnir štiričlanskih ekip.
Turnirja, ki ostal v spominu tudi po rekordni udeležbi - sodelovalo je kar 32 moštev iz
Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije - se je udeležila tudi ekipa Slovenske športne zveze, sestavljene iz šahistov SŠZ iz Bekštajna. V postavi Waldemar Grom, ravnatelj Pepi Gallob, Alojz Gallob in Ivan Lukan je SŠZ z 39 točkami osvojila 26. mesto. V izredno močni mednarodni konkurenci je Grom na prvi deski osvojil 7,5 točk, ravnatelj Gallob na drugi 15,5 točk, Alojz Gallob na tretji 10,5 in Ivan Lukan na četrti 4,5 točke.
O prvem mestu pa je po deseturnem šahovskem maratonu odločil prav dvoboj zadnjega kroga med Žusterno (okolica Kopra) in branilcem naslova iz lanskega leta Piranom, ki so ga tesno dobili Koprčani. Tretje mesto je zasedla ekipa San Marco A iz Trsta.
Prireditelji 6. Filipovičevega memoriala so bili: šahovski društvi SST, San Marco in DFL iz Trsta, šahovsko društvo Costa-lunga in slovenski šahovski klub Polst iz Opčin, ki so tekmovanje vzorno organizirali.
/. L.
Vabilo na Mirnopeški tek 27. 6. '98
Organizacijski odbor Mirnopeškega odbora vabi na tradicionalni, letos že 16. Mirnopeški tek (polmaraton, trim-tek in razvedrilni tek) v soboto, 27. junija s Startom ob 17. uri v Mirni peči na Dolenjskem.
Podrobne informacije posreduje organizacijski odbor (telefon / faks 0038/668/784 90 ali telefon 0038/668/780-27, -26) ali Atletska zveza Slovenije (telefon 0038/661/32 97 60).
Zadnji dan rednih prijav je vključno ponedeljek, 22. junij 1998. Startnina za polmaraton in trim tek je 2000 IST, za razvedrilni tek pa 1000 IST.
Slovenska športna zveza
J. D.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 19	Silvo Kovač
Anand - Morovič / Olimpiada Novi Sad ‘90
Ali lahko bela dama ob pomoči kmetov obračuna z materialno močnejšim nasprotnikom? Indijski velemojster Anand, ki je na potezi, je to
abcdefgh
nalogo izpeljal na poučen način. Že prva pravilna poteza belega vam razkrije vse skrivnosti v trenju oreha!
Rešitev št. 18
Z udarom skakača l.sE6! Short ruši vsa upanja črnega na rešitev. Tako na 1 ...Lh3: beli matira 2.Tg7: + Kh8 3. Th3:+; I. ... Lf6 2. Tg7+! še ena odlična poteza! 2 ... Lg7: 3. Dh7+ K17 4. Sg7:! Short se ne ozira na črno damo in igra na mat! 4 ...Kf8 5. Dh8+ Kf7 6. De8: +Kg7: 7. De7:+ Kg8 S.Tdl in črni seje vdal!