freiexemplar V. b. b. SLOVEflSKpf * '4 ~, * *. - lisi GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE nt. letnik v DUNAJ, V SREDO, 30. Vlil. 1950 Znano, vedno pereče poolavje Vilajet je imenoval slovenski državni poslanec, France Grafenauer, 19. marca 1907 koroško ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci. Vilajet so se imenovala turška upravna okrožja, kjer je turška oblast brezobzirno teptala najosnovnejše naravne človečanske pravice svojih podanikov, posebno slovanskih narodov na jugu. V podobnem položaju so živeli Slovenci na Koroškem in slovensko ljudstvo se je že davno in takrat v dobi Grafenauerja borilo, kakor se tudi danes bori, za svoje naravne pravice, za svojo nacionalno eksistenco. To borbo slovensko ljudstvo ni vodilo zaradi mirne asimilacije slabejšega z močnejšim narodom niti zaradi vsrkavanja posameznih, raztresenih nedomačih narodnih drobcev, temveč proti načrtnemu, čim hitrejšemu, nasilnemu in neprostovoljnemu raznarodovanju na strnjenem ozemlju, s svojimi značilnimi narodnimi potezami živečega avtohtonega naroda. Kaj je vodilo in kaj vodi kroge vladajočega Večinskega naroda, da skuša tesno ob državni meji slovenskemu ljudstvu oropati njegovo narodnost in kakim interesom naj bi to služilo? Ali naj je to sredstvo za dvig patriotizma slovenskega naroda na državni meji, v neposredni bližini bratov, ki živijo svoje lastno življenje? Ali se tako gradi most sporazuma med dvema narodoma, ali naj je to doprinos k poglobitvi dobrih odnosov med dvema sosednima državama? Ali ne povzročajo s takšno metodo nepoboljšljivi in ne-poučljivi krogi, ki zlonamerno nimajo in nočejo imeti razumevanja za težnje in potrebe drugega naroda ter ga tirajo v narodno smrt, ravno nasprotje od tega, nemir in sovraštvo. Zaradi tega slovensko ljudstvo na Koroškem nima samo pravice, temveč dolžnost, da se nasilnemu raznarodovanju odločno zoperstavlja. Zato je zgodovina koroških Slovencev neprestana borba za svoje življenjske pravice in posebno od leta 1848 so poklicani voditelji naroda nenehoma klicali, opominjali in opozarjali na krivice ter postavljali jasne, pametne in naravne zahteve predvsem v zadevah šolskega Pouka. Jamstvo narodove bodočnosti je mladina, a slovensko mladino odtegujejo lastnemu narodu predvsem v nenarodni in (protinarodni šoli ter jo trgajo iz slovenskega narodnega občestva. Boj za pošteno, pametno ljudsko šolo na Koroškem traja več kot sto let, vse od Einspielerjevih časov do danes. V revolucionarnem letu 1848 je dunajski ministrski svet odločil, da mora biti pouk v ljudskih šolah v materinščini. Toda že leta 1851 je izšel odlok, ki določa od drugega šolskega leta nemščino h°t učni predmet. Iz tega šolstva se Je polagoma izcimila tako imenova-|>a utrakvistična šola, ki bi morala hiti nekako dvojezična. Toda kakšne so bile v resnici te dvojezične šole? Slovenske otroke s° kvečjemu prve mesece učili slo-venski, toda ne pismene slovenšči" ne, temveč dialekt, to se pravi, če so imeli srečo da je znal učitelj vsaj narečje. Na utrakvističnih šolah ni bilo niti ene učne knjige, recimo slovenskega berila za celoten pouk, razim 46 strani obsegajočega primitevnega Abecednika, ki je vseboval slovar: miza-Tiseh, riba-Fisch in ni presegal niti najprimi-tivnejših stavkov, šolski uspehi so bili takšni, kakoršne si je vladajoča gospoda želela. Slovenska mladina je po tej metodi ostala duševno nerazvita, poneumnjena, ki ni znala niti enega niti drugega jezika in ker ji je bila onemogočena izobrazba v materinskem jeziku je rastla v topo ljudstvo, s katerim je močnejši gospodar delal, kar je hotel in ga izrabljal v svoje namene. Upor in borba slovenskega ljudstva proti takemu šolstvu je bila trdo- vratna in vztrajna od Einspielerja, preko velikih ljudskih taborov, celotnega tiska, poslancev, izvoljenih zastopnikov občin in šolskih svetov vseh narodnih organizacij in vsega poštenega in zdravega slovenskega ljudstva do današnjih dni in preobširno bi bilo opisovati to zgodovino. Enako trdovratno pa je branila ta šolski sistem celovška vlada vseh barv, ker je bila utrakvistična šola najbolj poglavitno ponemčevalno sredstvo, poleg socialnega in gospodarskega pritiska seveda, kar je že neštetokrat ponovljena slovenska trditev. Tega se zavedajo avstrijski Nemci tudi sami in že leta 1900 je celovški okrajni glavar izjavil, ko je pri ljudskem štetju padlo število Slovencev: ,,Ne smemo pozabiti vpliva utrakvističnih šol.“ (Nadaljevanje na 2. strani) PRISPEVAJTE ZA PARTIZANSKI SPOMENIK V ŽELEZNI KAPLI ŠTEV. 64 ( 336) bolj ostril. Tekmeca sta samo čakala, kdo bo preje odnehal. Hege-monistična politika ZDA ni nikogar presenetila, ker drugačne politike od vodilne imperialistične države ni mogoče pričakovati. Toda sovjetska praksa je bila vedno bolj vznemirjujoča, čim bolj nedemokratična je bila njena mednarodna politika, tem bolj glasna je bila njena kampanja za mir, tem bolj odkriti so bili pozivi Moskve Wa-shingtonu, da je najbolje, če se „dve najmočnejši sili na svetu11 nekako sporazumeta. V enem letu so stvari že toliko dozorele, da je 14. 1. 1949 State Departement že lahko dal izjavo, ,,da severno atlantski narodi grade mir, ko organizirajo kolektivno varnost na področju Severnega Atlantika.11 To se pravi: obrambni zvezi petih zahodnoevropskih držav iz prejšnjega leta pod neposrednim vodstvom Anglije, se je pridružila še Kanada, na čelo vseh pa so se postavile ZDA. Dogodki so drug drugega skoraj prehitevali. Nosilci kapitalistične ekspanzije se začenjajo še bolj vmešavati v notranje zadeve drugih narodov, razpihujejo državljanske vojne, odkrito pomagajo najbolj reakcionarnim silam in otežujejo izgrajevanje ljudskih demokracij, teptajo pravico osvobojenih narodov, da ,,Si sami urejajo svojo hišo —da ustvarijo red, kakršnega si oni žele in kakršen jim najbolj ustreza11 (Kardelj'). Sovjetska propaganda in 'sovjetski državniki upravičeno napadajo thko prakso kapitalističnega ekspanzionizma, pa četudi se ta skriva pod ,,nedolžnim11 geslom ,,obramba ameriške neodvisnosti.11 Toda zmerjanje drugega s tolovajem samo zato, ker je večji in spretnejši tolovaj kakor ti, ne bi nikoli iztrebilo tolovajstva. Te nesreče lahko reši človeštvo samo borba proti tolovajstvu. Zmagovita pot narodnoosvobodilnega gibanja kolonialnih in pol-kolonialnih narodov po drugi svetovni vojni, predvsem pa zmaga kitajskega ljudstva, proti kateri si imperialisti niso upali nastopiti z organizirano oboroženo intervencijo, govori, da so vojni hujskači vedeli, da ne bi pred svojimi ljudstvi mogli opravičiti tega posega v notranje stvari narodov, ki rušijo svoje gnile in reakcionarne režime. Stvar s Korejo je drugačna. Meja na Koreji je bila potrjena v OZN. Zato je Varnostni svet OZN lahko takoj zahteval (25.julija) : prenehanje sovražnosti in pozval oblasti Severne Koreje, da umaknejo čete na 38. vzporednik. I11 so si lahko sledili dogodki tako, kot so si. Ko danes pregledujemo v kratkem potek teh treh let, tedaj zlahka pribijemo naslednje: Če bi voditelji Sovjetske zveze dejansko spoštovali enakopravnost narodov, če bi njihove fraze o demokraciji in miru ne bile samo krinka za nezaslišano tlačenje in izkoriščanje zaostalih in manjših narodov, če bi gledali na nadaljnji razvoj mednarodnega delavskega gibanja predvsem kot na nalogo, katero morajo rešiti revolucionarne sile znotraj vsake dežele, potem bi bila zmaga socializma v svetu mnogo lažja in bi se na lahek način lahko izognili morebitni novi svetovni vojni. Razvoj odnosov med dvema naj močnejšima silama na svetu Ko danes ocenjujemo mednarodni položaj, je prav, da se ozremo malo nazaj. Spomnimo se na leto 1946, ko je revolucionarni val delavstva v Franciji in Italiji močno majal obzidja reakcionarne trdnjave. Francoska KP je dobila na volitvah največ glasov. Tlmrez je bil kandidat za predsednika francoske vlade. Francoska buržoazija je bila v stiski, Blum je potoval v London in Washington, Churchill pa se je izkrcal v Dunyueryueu. V Parizu so ga sprejeli kot osvoboditelja Francije. Stvar delavskega razreda Francije in Italije pa še vedno ni bila izgubljena, Sovjetska diplomacija, je imela vse pogoje za najrazličnejše iniciative. Toda sovjetsko vodstvo se je raje usmerilo v ,,politiko utrjevanja mednarodnega položaja prve dežele socializma11, v mednarodno politiko, zgrajeno na napačnem računu o neizbežni krizi na Zahodu in na angloameriških na-nasprotjih ter na razvijanje teorije o možnosti zmage socializma v zahodnih deželah le s pomočjo armade Sovjetske zveze. Medtem ko so se vrstila potovanja državnikov Vzhodne Evrope v Moskvo, ko je bil ustanovljen Inform-biro in so padali sovjetski protesti proti nameravanim pogajanjem za separatno sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, proti ureditvi v Porurju, ko so pričeli groziti, da vržejo zapadne zaveznike iz Berlina, so na drugi strani bile sklenjene prve pogodbe o medsebojni pomoči. Objavljena je bila vojaška zveza med ZDA in Filipini, razglašena zloglasna Trumanova doktrina in julija meseca Marshallov plan, na katerem se je nekdanje vojno zavezništvo Vzhoda in Zahoda dokončno razbilo. Odslej gresta Vzhod in Zahod vsak po svoji poti. ZDA z mrzlično naglico grabijo majhne in velike dežele. Sovjetska zveza pa se vedno bolj izolira od sveta izven svojih meja, v državah ljudske demokracije pa uvaja režim nezaupanja. Vedno bolj sta pričeli v svetu nastopati dve konkurenčni sili — ameriška in sovjetska — ki bijeta boj za interesne sfere. V novem letu 1948 je ,,Novoje vrenja11 zapisala: ,,Preteklo leto je bilo leto nadaljnje popularizacije političnih sil, ki delujejo v svetovni areni. Aktivizira se imperialistični in antidemokratični tabor z ZDA na čelu, ki zbirajo pod svoj ščit reakcionarne sile vseh držav, vključujoč tudi nedavne vojne nasprotnike. Na drugi strani pa je nastal demokratični in antiimperialistični tabor s Sovjetsko zvezo na čelu.11 Vsebina take ocene mednarodnega položaja je, da Sovjetska zveza ni računala in ne računa niti z milijonslkimi množicami proletarcev v kapitalističnih državah in s kolonialnimi ljudstvi, ki se bore za enakopravnost, svobodo in proti izkoriščanju, niti z onimi elementi v srednjih slojih in v vrstah kapitalističnega sveta, ki so proti vojni. Ta ocena sloni na politiki hegemonije ZSSR, nad ostalimi socialističnimi državami, na ideji razdelitve sveta na kapitalistično in ,,socialistično11 interesno sfero. V pričetku leta 1948 so začele nenadoma prodirati revolucionarne Maocetungove armade. Iste dni je ZSSR podaljšala sporazum s Cangkajškom. ZDA izzivajo z objavo tajnih dokumentov o nacistično-sovjetskih odnosih. Sovjetska propaganda je nekaj časa odgovarjala, potem pa je kmalu prenehala. To so bile menda zadnje besede sovjetskih zgodovinarjev in filozofov o ,,stalinski politiki11 sporazumevanje s Hitlerjem. Potem je šlo za CSR in Finsko, kamor so ,,izvažali11 socializem. Ameriški dolar ni izgubil glave. Temeljito je ,,zdravil11. Podpisan je bil ameriško-francoski sporazum o začasni pomoči, Mac Neil je z ameriškim dovoljenjem v Bruxellesu vodil pogajanja za organizacijo za-padnega vojaškega bloka. Ameriški senat je odobril 4 milijarde „pomo-či“ po Marshallovem planu. V Nemčiji se je položaj vedno Znano, vedno pereče poglavje Tako so onemogočili in zatrli uro za uro slovenskega pouka v šolali, dokler niso v prvi avstrijski republiki vpeljali absolutno samo nemški pouk, preko Hitlerjeve strahovlade, ko je protislovenska akcija Maier Kaibitscha, Ur. Hansa Steinacherja in drugih triumfirala. šole po zlomu fašizma, pod pritiskom zunanje političnih razmer, je izdala koroška deželna vlada uredbo o dvojezičnih šolali, ki določa, da se morajo na določenem ozemlju Koroške učiti otroci vsai v neki meri slovenščino. Ta uredba, ki nikakor ni povolj-na, je bila le bolj za zunanji svet, za č&s pogajanj o avstrijski mirovni pogodbi glede Slovenske Koroške, ko je avstrijski zunanji minister opozarjal v Londonu na vzorno zakonodajo, ki zadeva to področje. V šolali pa je protislovensko nastrojeno učiteljstvo uredbo po svoji volji često preziralo. Kriza Grške vlade Kriza, ki je nastala v Grčiji po ostavki Plastirasove vlade je predmet številnih komentarjev. Mandat za sestavo nove vlade je grški kralj poveril Venizelosu, vodji grške liberalne stranke, ki je s svojimi 63 poslanci v grškem parlamentu najmočnejša skupina. Venizelos je takoj po prejemu mandata izjavil, da namerava sestaviti vlado nacionalne enotnosti na osnovi svobodne izbire svojih sodelavcev. V primeru, da mu to ne bi uspelo, pa bo predlagal kralju nove rešitve. Po poročilih zahodnega in grškegia tiska je Venizelos takoj pričel z razgovori z Kanelopolusom in Zervasom, šefu Demokratske socialistične stranke Papandreu podpredsedniku vKade, ki je podala ostavko in ki je sedaj v Washingtonu pa je poslal brzojavko v kateri ga naproša naj pooblasti nekoga v svoji stranki za razgovore. Venizoles je vodil tudi razgovore s Caldarisom vodjo populistov, obrnil pa se je tudi na šefa nacionalne unije centra Cuderosa. Londonski „Times" piše v zvezi z grško krizo, da je škoda, ker je prav sedaj prišlo do razpada koalicije in pravi, da ,,inora takrat dobiti grška vlada trdno in politično zmerno koalicijo, ki bi lahko nadaljevala začeto obnovo". ,,Daily Te-legraph" pa piše, da mora Grčija, če se hoče izogniti daljši politični krizi sprejeti eno naslednjih rešitev: nove volitve, začasno vlado ali pa novo koalicijsko vlado. ,,Toda — piše list — ni preteklo niti šest mesecev odkar so bile v Grčiji volitve in zahodne sile, kakor smo zvedeli, Odmev korejskega spopada v svetovnem gospodarstvu Oboroževanje bo treba drago plačati — Trdo delo in odpovedi Komaj pa so se po pariški kupčiji začutili varne so stopili v akcijo in hočejo, da se ta uredba ukine. Spet so stopili v osredje ljudje, predobro znani, kakor Maier-Ivaibitschev prijatelj dr. Hans Steinacher, dr. Ka-riscli in neonacistični VdU-jevec dr. Skrienzi. Iz našega lista so že znani atentati iz izjav omenjenih gospodov na uredbo o dvojezičnih šolali na Koroškem, s sklicavanjem na pravico staršev. Znana je depu-tacija treh koroških strank k zvezni vladi na Dunaju, znana je izjava deželnega glavarja V tem vprašanju pri proračunski debati v deželnem zboru, znan je nujnostni predlog VdU-ja na zadnjem zasedanju deželnega zbora in poznamo izpade v VdU-jevskem tisku. Poznamo tudi stališče deželnega glavarja, šefa SPOe na Koroškem, ki ga je zavzel v deželnem zboru, čeprav bolj iz vidikov zunanje poli- ne bi želele na oblasti začasne vlade. če naj se torej nova vlada sestavi na osnovi politične situacije v današnjem parlamentu, moramo upati, da bodo grški politiki pozabili na svoje drobne zgodbice in da se bodo spomnili, da je v tem trenutku maslo zanje prav toliko važno, kakor so bili nekoč važni topovi." Komentar AFP pa pravi, da je dosegel Venizelos v svojih naporih za sestavo nove vlade slabe uspehe. ,,'Venizelos se trudi — pravi AFP — da bi prepričal Plastirasa, naj ga podpre. Ta postavlja kot osnovni pogoj uporabo svojega programa pomirjenja in blagega nastopanja, ki ga je Venizelos nekoč močno napadal. Levica, ki je še včeraj obtoževala Plastirasa za umerjenost, zahteva sedaj od njega naj stopi na čelo enotne demokratske fronte". Komentarji zahodnega tiska so v svojem poročanju precej enotni, medtem ko si komentarji grških listov ostro nasprotujejo. ,,Akropo« lis" zahteva hitro rešitev krize, ,,E1-efterija" pa imenuje Venizelosove napore ,,utopijo na kvadrat" in pravi med drugim: ,,Vlada nacionalne koncentracije se ne more ustanoviti, ker ni danes na horizontu vidna nobena posebna nevarnost1 za narod, niti ne more Venizelos ignorirati grško politično stvarnost." List ,,Dimokritos“ ni zadovoljen s lem, da je mandat za sestavo nove vlade dobil Venizelos. ,,Najslabša rešitev je bila ta, da je mandat za sestavo vlade dobil Venizelos — piše list — ker je Venizelos razvil zastavo izvrševanja smrtnih obsodb..." (Nadaljevanje s 1. strani) Po izgubljenem plebiscitu so se slišale sodbe, da je plebiscit dobila utrakvistična šola. To je potrdil tudi Karntner Heimatbund, ki je imel nalogo čuvati in širiti nemštvo na Spodnjem Koroškem v publikaciji Abwehr und Verstandigung, da je bistven pogoj za boj za Koroško leta 1918 in uspeh pri plebiscitu pripisati utrakvistični šoli. Predsednik ,,Sudmarke“ Bartha je izjavil, da imajo utrakvistične šole mnogo zaslug za ponemčevanje koroških Slovencev. Utrakvistična šola je imela uni-kum, ker nia celem širnem svetu nihče ne najde kakega tako imenovanega utrakvističnega jezika. Prav posebno žalostno poglavje pa so igrali nemško nacionalna vzgojeni učitelji, katerih glavni princip je bil zanikati slovensko besedo v šoli in izven šole, mnogi pa so se odlikovali v naravnost besnem sovraštvu do vsega slovenskega. Otroke, ki so govorili v š°li med seboj slovenski so zasramovali, jih prisilili k nemškemu pozdravljanju, slovenski pozdrav na cesti označili kot provokacijo in otroke kaznovali. Večina učiteljev, ki deluje med Slovenci na Koroškem ni bila v stanu napisati pravilnega slovenskega pisma ter so bili prepričanja, ki ga je svojčas šolarjem v š°li v Grabštajnu izrekel okrajni šolski nadzornik Artnak: ,,Deutsch ist no-bel, ist schdn; windisch ist bau-risch, ist schiech". V takem vzdušju je šola med Slovenci na Koroškem dosledno, in vztrajno služila germanizaciji ter načrtnemu iztrebljanju slovenskega življa. Na področju šole so z nogami teptali najosnovnejše narodne pravice v črnožolti cesarski Avstriji, v prvi avstrijski republiki do danes, kljub zakonito zajamčenim pravicam v § 19 državnega temeljnega zakona v stari Avstriji ter saintgermainski pogodbi o zaščiti manjšin, po katerih so vsi narodi enakopravni v šoli, uradu in javnem življenju. Slovenci na Koroškem so nenehoma zahtevali, naj bo šolski pouk tako urejen, da se bodo slovenski otroci, kjakor je pravica vsakega naroda, učili v slovenskem jeziku ter se naučili slovensko brati in pisati. Vedno pa so tudi poudarjali, naj se v šoli poučuje tudi nemški jezili, toda protestirali so proti temu, da bi bil materinski jezik popolnoma izključen ter proti temu, da bi se nasilnim uradnim potom onemogočilo, da bi se Slovenci na Koroškem vzgajali v svojem jeziku. Koroška šolska oblast je te pametne, upravičene in naravne šolske zahteve dosledno in vztrajno zavračala. Znane so zahteve slovenskih staršev iz popolnoma slovenskih občin za ureditev ljudske šdle, ki bi odgovarjali najosnovnejšim pojmom demokracije, kjer niso priznali principa pravice staršev. Slovensko ljudstvo, politično nezavedno in socialno odvisno in računajoč na njegovo zaostalost in preprosto gledanje stvari, so skušali prepričati, kako nepotrebno je, da bi v šoli poučevali v materinščini ter bi tako uspavali manj zavedne starše, jih odvrnili od zahtev po slovenskem pouku. Dopovedovali so jim, da otroci znajo slovenski že od doma, koristno je samo, da se naučijo nemški, ker z nemščino bodo prišli povsod po svetu. Mnogi nemški vojaki obeh svetovnih vojn bodo lahko potrdili, kako daleč po svetu je segala njihova samonemščina. V vseh nemško govorečih krajih, bi smatrali trditev, da ni potrebno, da bi učili v šolah nemški materinski jezik, kot nemogočo neumnost čeprav tudi oni, prav tako kakor Slovenci, govorijo z doma nemški. In še mnogo več: da koroški Slovenci nismo Slovenci, temveč ,,windischarji", da učijo v šolah „novo slovenščino" in tako dalje. Odgovorni državniki, gospodarstveniki in preprost človek z ulice si zastavlja vprašanje, kakšne posledice bo imel spopad na Koreji na razvoj svetovnega gospodarstva. Ne gre samo za korejski spopad, temveč za oboroževanje, ki ga je ta sprožil in ki zahteva od držav in narodov ogromne izdatke. V oboroževanju naložen denar je s čisto gospodarskega vidika mrtev kapital, ki ga čas sproti razjeda tudi zaradi naglega napredka oboroževalne tehnike. Modri državniki in gospodarstveniki se tega dobro zavedajo in finančni ministri neradi odrivajo v ta namen vsote, ki se jim zdijo nujno potrebne za zavarovanje države pred presenečenjem od zunaj. Mrzlično oboroževanje se je pričelo v trenutku, ko si je Evropa že precej popravila med vojno zrahljane kosti in ko je bilo ameriško gospodarstvo v eni izmed najbolj ugodnih gospodarskih konjuktur, ki jih zgodovina pozna, čujmo, kaj pravijo nekateri zahodni gospodar- stveniki o gospodarskih posledicah oboroževanja! Kaj misli angleški gospodarstvenik Richard Dennian (The Econo-mist, 7. julija) meni, da bo korejski spopad silno prizadel svetovno gospodarstvo, čeprav bi se omejil na Korejo. Tudi v tem primeru bodo njegove posledicle za svetovno gospodarstvo težke, ker je gotovo, da smo stopili v novo razdobje hladne vojne. Sama Koreja proizvaja komaj okoli 200.000 ton litnega železa na leto in izkoplje okoli 2,5 milijona ton premoga. Med strateškimi proizvodi se na Koreji pridobiva volfram, ki je bist. sestav, del jekla, brez katerega si ne moremo zamisliti oboroževanje. To prirodno bogastvo je na severu, ter je bilo vključeno že prej v sovjetski gospodarski blok. Tudi s kmetijskega vidika ni Koreja važna za svetovno gospodarstvo. Neprimerno hujše posledice kakor sama vojna na Koreji bo imelo oboroževanje, ki ga je korejski tičnih koristi. Morda pa, rahlo upamo, da v SPOe-ju in deloma tudi v nekem krilu OeVP-ja le prihaja polagoma do veljave pametna razsodnost in s tem doprinos k mirnemu sožitju v deželi in h poglabljanju prijateljskih odnosov med sosednima državama. Ne moremo pa tega upati od neonacističnega VdU-ja, ki je 19. in 20. avgusta skušal po številnih občinah prizadetega ozemlja organizirati zborovalno kampanjo proti ostankom slovenskega pouka ter z velikimi plakati in podrobno agitacijo klical na shode starše in davkoplačevalce, ki vzdržujejo šole. Iz poročil iz dežele, ki jih nekaj objavljamo na drugem mestu našega lista, je razvidno, da so ti pro-vokatorski demagogi doživeli s svojo kampanjo fiasko ter v številnih občinah niso prišli niti do besede, ker v mnogih krajih sploh skoraj nikogar ni bilo na shod. Od ljudstva so lahko slišali, da je ljudstvo sito nemško nacionalne šovinistične politike dr. Steinacherjevega in dr. Skrienzijevega kova in da ljudstvo ne želi drugega, kakor mir v deželi in šolstvo, ki naj bo podlaga za uspešno izobrazbo mladine ter za pameten jezikovni pouk, za pouk materinščine in hkrati, da se otroci, ker so zato pogoji dani, naučijo obeh deželnih jezikov. Zborovanja so pokazala, da je VdU na tem ozemlju v razkroju. To daje nado, da bodo prodrli tudi na Koroškem principi demokracije, demokracije v praksi, ker uresničenje demokracije bo podlaga, da se bo tudi pereče šolsko vprašanje na Koroškem pravično rešilo. spopad izzval na obeh straneh. Proračuni zapadnih držav niso bili doslej posebno obremenjeni z izdatki za oboroževanje. Razvoj pojde zdaj v obratni smeri: zmanjšana bb pfoizVodrija Za civilnnpra trošnjo, povečana pa proizvodnja vojnega materiala. Gomile strateških surovin bodo naraščale. Mnogo civilnih delavcev pojde pod orožje. škoda bo toliko večja, ker ni niti v ZDA niti v Angliji posebne brezposelnosti. (ZDA so imele leta 1939 5,5 milijona brezposelnih, zdaj pa 3,4 milijona; v Angliji je okoli 250.000 brezposelnih zaradi menjanja služb, dejansko vlada pomanjkanje delavstva. Prip. ur.) Proizvodnja bakra in drugih neželeznih kovin ter volne že skoro izkorišča polno zmogljivost. Novo povpraševanje po tem blagu bo povzročilo skakanje cen in s tem inflacijo. Narastlo bo povpraševanje po jeklu in tkaninah kakor tudi po vsakdanjih potrebščinah. Gene volne, kavčuka in bakra so se že prilagodile novemu ozračju. Negotovost, ki je nastala v mednarodnem svetu, bo negativno vplivala na zasebno podjetnost. Na takšen razvoj človek odgovarja z čakanjem. Zato se tudi že mnogo varčevalcev skuša otresti delnic raznih podjetij v zameno za denar. Oboroževanje prinaša povišanje davkov, kar deloma ovira razmah inflacije. Kaj italijanski Italijanski poslanec G. Bevione, finančni izvedenec milanskega g°' spodarskega lista ,,24 ore" (2. avgusta) pravi: Korejski spopad je odkril, da Zahod ni dovolj vojaš^0 pripravljen. Sledila je odločitev, d® je treba dati absolutno prednost vojaški obrambi. Toda to pomeni zopet spravljunje v pogon ogromen stroj vojnega oboroževanja. Temu sledijo dobro znani gospodarski učinki: povišanje cen, pomanjka- nje proizvodov, nezadostni napori vlad, da bi upostavile ravnovesje izraznimi omejitvami, postopno razjedanje valut z inflacijo —- najprej kreditno, potem denarno da bi lahko poravnali glavne izda ke, ki jih ne krijejo več davki. V tej smrtni nevarnosti se s (Nadaljevanje na 3. strani) III. koroška brigadi One 31. julija t. 1. je odpotovala I Zagreb III. koroška brigada ,,Tatjana11, da pomaga bratski jugoslo-vanski mladini pri izgradnji študentskega mesta. Brigada šteje 25 mladink in mladincev, ki se vsi z veliko vnemo trudijo, da bi pri delu dosegli čim večji uspeh. Bred kratkim smo od naših brigadirjev prejeli pismo, datirano z t2. avgustom, v katerem nam poročajo o svojih delovnih rezultatih, delajo zelo dobro. Normo presegajo dnevno povprečno za 90 odstotkov, postali so že udarna brigada, kar kaže, da so res napeli vse sile in se Potrudili. Kakor je dalje rečeno v Pismu, imajo vse pogoje, da postanejo tudi drugič udarna brigada. V Zagrebu ji gre zelo dobro. Oklenili so tesno prijateljstvo in tovarištvo z bratsko jugoslovansko '"ladino, prav tako pa tudi z ostali-i d inozemskimi brigadami, ki de-ajo na gradbišču študentskega me- Železna Kapla. — Pri nas v že- 'ezni Kapli smo slišali, da gre val PeonacistiČnih-VdU-jevskih zborovanj po občinah slovenskega ozem-'ja na Koroškem, da bi naščuval starše proti pouku njihovega lastnega jezika, ki ga še učijo malce v osnovnih šolali. Ta val je pripljuskal ^nedeljo, 20. avgusta, tudi k nam v Železno Kaplo. Toda to ni bil val, temveč le majčkena, drobcena kap-tjica, ki se je v vročem poletnem soncu n tunah posušila. Zborovalna Soruna je bila namreč pusta, tiha ' prazna. Kapitani nismo bili naj-r?aiij radovedni na dr. Skrienzija, r nas je hotel poučevati kaj in kako naj pustimo učiti našo mladino. . Starih šovinističnih parol smo ?'ti enkrat za vselej, hočemo pa, da 10 šolski pouk tako urejen, da se „Tatjana" udarna sta v Zagrebu. Na kar pa smo lahko najbolj ponosni je to, da je naša brigada trenutno najboljša izmed vseh inozemskih brigad na gradbišču študentskega mesta v Zagrebu. Osemnajst dni je naša brigada delula v Zagrebu, nato pa je odpotovala na enajstdnevno turnejo po Jugoslaviji. Na Koroško se vrne predvidoma zadnje dni avgusta. Ko je nam odposlala pismo, je bila naša brigada še v Zagrebu, zato ne vemo ali je postala drugič u-darna. Vsekakor pa k njenim uspehom, ki so nam že znani, iz vsega srca čestitamo. Lahko pa smo na naše brigadirje ponosni, saj so na gradbišču študentskega mesta v Zagrebu častno zastopali našo mladino in Slovensko Koroško sploh. Ko se brigada vrne, bomo o njenem delu in uspehih na gradnji, pa tudi o njenih vtisih, ki jih je dobila na turneji po Jugoslaviji, več kaj poročali. bodo otroci naučili v prvi vrsti svojega maternega jezika, pa tudi jezika, sosednega naroda, ker so pri dobri volji za to pogoji dani, otrokom pa more to v življenju samo koristiti. Dohtar Skrienzi je odšel razočaran in upamo za eno izkušnjo bogatejši. Ruda. Nameravali smo veliko napisati o VdU-jevskem shodu, ki bi moral biti 20. avgusta t. I. pri bivšem pliberškem (Jrtsgruppenleiter-ju Gasbergerju na Budi. Toda pri najboljši volji nimamo kaj pisati kakor samo, da se je nam smilil pliberški živinozdravnik Lapornik, ki je še z enim kolegom zehal pri Gasbergerju in zaman čakal hvaležnih poslušalcev, katerim bi rad vtepel v glavo, kakšna krivica se godi nam slovenskim staršem, — saj na Rudi nemških ni — ko se morajo naši otroci učiti tudi nekoliko maternega jezika. Starši sami vemo, kaj je treba in ne potrebujemo nasvetov od stranke, ki koraka po stopinjah Adolfa Hitlerja in bi nas še enkrat rada strmoglavila v gorje, ki smo ga komaj preživeli. Lapornik in Gasberger pa sta se lahko nemoteno pogovarjala • o minulih časih ,,tisočletnega rajha“ in sama obujala spomine na čase nemške slave. Rožek. — V nedeljo, 20. avgusta, so nameravali VDU-jevci napraviti pri nas veliko protestno zborovanje proti pouku slovenščine v šolali. Z naj večjim naporom pa so spravili na zborovanje le dvanajst ljudi in še ti niso bili vsi njihovi. VdU-jevski govornik je razlagal, da se mora manjšina pokoravati večini, to se pravi, ker je pri nas na Koroškem nemško govoreče prebivalstvo v večini, morajo biti šole za manjšino edino le nemške in še, da se godi krivica nemškim staršem in otrokom, ker se jih sili, da se morajo otroci učiti tudi nekoliko slovenščine. H govornikovi izjavi o pravici močnejšega nad slabšim, se je oglasil nek navzoči Dunajčan, ki je iznesel misel, da je pravica nedeljiva, ter velja v enaki meri za vse, brez razlike na moč in število. S tem ugovorom je Dunajčan spravil govornika v veliko zadrego, posebno še', ker je njegovo mnenje odobravala večina navzočih. Dunajčan je še povedal, da bo poskrbel za to, da se bo njegova hčerka naučila kakšnega slovanskega jezika in poudaril, kako koristno je za človeka če obvlada več jezikov, prav posebno pa slovanske, ker smo neposredni sosedje slovanskih narodov. Ta Dunajčan je VdU-jevcem pošteno umil glavo. Rekel je, da VdU stremi le za tem, da bi lahko spet peli: ,,Deutschlankl, Deutsehland liber alles...“ Otročjo trditev govornika, da tukaj ni Slovencev je Dunajčan kratko zavrnil: ,,Bil sem v Podgorjah na semnju in sem slišal med množico samo slovensko govorico. Ker ne znam slovenski, sem se počutil kot tujec, kajti, nemško govoreče družbe sploh nisem našel. Govornik je pred peščico zbranih v svojem nadaljnem govoru še govoril nekaj o 10. oktobru in o nekem Abwehrkiimpferju, ki se je bridko pritoževal, da se kljub dobljenemu plebiscitu še vedno poučuje v šoli slovenski jezik. Na to mu je eden izmed domačinov krepko odgovoril in nakazal, da narodnoosvobodilna junaška partizanska borba proti fašističnemu nasilju ni bila zaradi tega, da bi nam še vedno kratili naše upravičene naravne pravice, pravico do izobrazbe v svojem lastnem jeziku. OBVESTILO V soboto, dne 2. septembra t. 1. dopoldne bo predsednik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške uradoval v železni Kapli, in sicer v pisarni Hranilnice in posojilnice (gostilna Kolar). Biivši partizani im partizanke iz Železne Kaple in okolice lahko ob tej priložnosti iznesejo svoje želje, potrebe in težave. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške OBJAVA Zveza slovenskih izseljencev obvešča vse svoje člane, da je dne 19. avgusta 1950 poslala zveznemu ministrstvu za finance prošnjo za črtanje zasedbenega davka (Besatzungs-kostenbeitrag) za 1949-50. Vsem izseljencem bomo v naslednjih dneh razposlali še vzorce za osebne prošnje na pristojni finančni urad za črtanje tega davka oz. odgoditev plačila do rešitve prošnje naše zveze po zveznem ministrstvu za finance na Dunaju. ZVEZA SLOV. IZSELJENCEV Odmev korejskega spopada v svetovnem gospodarstvu sajo varčevalci braniti, kakor pač Tarejo. Nekateri kupujejo zlato, ^Ugi blago, tretji ostanejo zvesti Vt“ednostnim papirjem delniških ^rUžb in prodajajo papirje (držav-116) s stalno rento. Američani pripravljeni na vse >. ZDA vodijo dve bitki: vojaško na /preji in bitko proti inflaciji do« j.ai piše Charles E. Egan in nadalje: Naj se zaključi bitka na Ko-i J’1 kakor koli, gospodarstveniki tlGiijo, da je vlada 'drugo bitko iz-pbila. V vladnih krogih so glede /Sa vprašanja optimisti, toda gospodarstveniki menijo, da je vlada •/ekasno začela bitko proti inflaci« J' Bernard Baruch, eden najsta-('jšili ameriških državnikov in go-jeodarstvenikov, je v Kongresu za-Jeval, Ha mora vlada takoj uvesti [P^zorstvo nad cenami in plačami. °l°vični ukrepi vlade ne zadostu-J° za borbo proti inflaciji. Od iz-iP^lia vojnega požara na Koreji do °nca junija so cene 24 vrstam Ipjholj občutljivega blaga poskočili 2(i 13.5%. Ako se uvede nadzor-A’(J nad plačami, je treba takoj podati dohodninski davek. Ako ZDA upPijo v vojno ali se prično oho-r(.'ževati, bo splošno uveden delov« teden 48 ur — zdaj je krajši ^ delavec bo zaslužil več, čeprav jec*° plače pod nadzorstvom. Zato h treba bolj obdavčiti tudi njega. je Vl korak k inflaciji je bil že štor« L ’ ko je vlada izplačala vojnim ve-ju^em 2,6 milijarde dolarjev, ki hodo ti vrgli na trg. j,, a. je nevarnost inflacije resna, [^Priznal tudi predsednik Truman, Je v svoji poslanici Kongresu dejal, da vlada ne sme dopustiti, da inflacija izpodkopava vojaško obrambo ZDA. Kljub temu se vlada ni odločila za takojšnjo uvedbo nadzorstva nad cenami in plačami, temveč se je zadovoljila s pooblastilom, da to stori v trenutku, ko se ji bo zdelo potrebno. Denar, denar in še enkrat denar V spisku izdatkov za oboroževanje, ki smo ga 'objavili v našem listu od 12. 8. 1950, je treba dodati nove, Ti naraščajo kakor plaz, ki se spusti v nižavo in po poti narašča ter se ustaviti ne da. Anglija je dodala 100 milijonov funtov (okoli 300 milijonov dolarjev ali 150 milijard lir). Ti izdatki so bili že določeni, drugi so še v načrtu, vedno seveda, ako so tudi ZDA pripravljene podpreti Veliko Britanijo. Podobno stališče je v svoji noti zavzela Francija, ki je s svojimi številkami osupnila ves svet. Za oborožitev 27 divizij namerava v letu 1951 potrositi 700 do 800 milijard frankov (1200 do 1400. milijard lir). Ameriški tisk se sprašuje, kako je bilo uporabljenih tistih 49 milijard dolarjev (natančno 48.750,000.000), ki jih je ameriško ministrstvo za narodno obrambo potrošilo od julija 1946 do izbruha korejske vojne. Celo demokratičen list ,,New York Times1*, ki podpira Trumanovo vlado, postavlja to vprašanje. Ko bi bil ta denar pravilno uporabljen, bi bila po mnenju lista ameriška vojska danes bolj pripravljena, kakor v resnici. Prav ameriški primer doka- zuje, kako drago je danes vzdrževanje moderne vojske in samo vo« jevanje. L. 1949 je šlo samo za vojno mornarico 4,445,800.350 dolarjev; od tega za plače mornarjev 1.194,810.000, 117 milijonov za hrano, 20 milijonov za vežbe, 2.869.000 za dobrodelnost in zabavo. Kaj stane samo oboroževanje, nam povedo samo nekateri primeri. 1250 letal, ki jih je naročilo ministrstvo pred nekaj meseci, bo stalo 1.297,000.000 dolarjev. Od leta 1947 dalje so potrošili za letalstvo 4 milijarde dolarjev. Med zadnjimi naročili za 100 milijonov dol. je bilo: strojev za kidanje snega za 317.100 dolarjev, 130.00 granat za 124.000 dolarjev, 1852 gasilskih aparatov, za 102.000 dol. itd. Dalje so naročili za 1,017.000 dol. kamionov, za 124.982 dol. strojev za pomivanje posode itd. Za raziskovanje novega orožja so do danes potrošili 3 milijarde dolarjev. Silnega denarja požre vzdrževanje upravnega aparata v ministrstvu za narodno obrambo, ki po vojni sploh ni bil skrčen. Za novo oboroževanje ne bo za-dostvovalo 10 milijard dolarje, ki jih je Trumanu odobril kongres. Ameriška vojska je toliko dražja, ker jo sestavljajo prostovoljci, ki jih je treba dobro plačati in hraniti. ZDA imajo danes pod orožjem 1.458.000 vojakov. Trumana je parlament pooblastil, da poveča vojsko na 2,005.882 mož. Izdatki vojnega ministrstva bodo v proračunu za prihodnje leto povečani na Trumanov predlog od 13,5 milijarde dolarjev, na 23,5 milijarde dolarjev, t. j. za 75%. Tako bodo dosegli skoro dve tretjini vseh dohodkov državne blagajne iz današnjih davkov. — Za oborožitev držav Atlantske pogodbe je ameriški Kongres dodal lanski milijardi še 1,2 milijarde, toda Truman zahteva še druge 4 milijarde. Angleži so v posebni noti izjavili, da so pripravljeni povečati izdatke za oboroževanje za 45%, tako da bi v naslednjih treh letih dosegli 9,5 milijarde dolarjev in bi šlo v ta namen 10% angleškega narodnega dohodka. Toda pristavili so, da lahko izvedejo ta program samo z ameriško finančno pomočjo. Kdo bo plačal oboroževanje Richard Denman se na drugem mestu vprašuje, kako bo mogoče izvesti napore, ki jih zahteva oboroževanje, in kratko odgovarja: s še bolj trdim delom. S področja proizvodnje za civilne namene je treba prestaviti človeške sile na področje oboroževalne industrije. Oboroževalno proizvodnjo povečamo lahko, ako dvignemo proizvajalno silo ali pa ako skrčimo proizvodnjo za civilne namene. Stroške je treba plačati s povišanjem davkov; tega vprašanja ni mogoče rešiti s posojili in ga prenesti na bodoče rodove. Za oboroževanje so potrebne žrtve, ki jih je treba pravilno razdeliti med države in v notranjosti med vse sloje. Največja žrtev naj pade na ZDA, katerih koristi so na Koreji - najbolj prizadete. Oboroževanje Zahodne Evrope bo zadelo njeno gospodarsko obnovo; vendar si bo Evropa pomagala na ta način, da bo več prodajala ZDA, ker bo ameriška civilna industrija morala proizvajati v vojaške namene. Tako bo Evropa poravnala svoje dolgove napram Ameriki. ,,Gospodarstvo11 iz Trsta enkrat: Posejmo dovolj zelene krme ze zgodnjo pomlad K članku ,,0b pogledu na letošnjo letino“ bi iz razloga, da bo v zgodnji spomladi v veliko skednjih že zelo svetlo, rad še nekaj pripomnil. Ko je pisec članka priporočal vrste rastlin, ki naj bi jih sedaj sejali za spomladansko zeleno krmo, je med drugim opozoril tudi na ozimno repico (Winterriipsen). Pomembnost te rastline še vse premalo poznamo, ker smo pač vajeni sejati le tisto, kar smo že pred leti sejali in videli. Pri tem pa skoraj vsako leto v zgodnji spomladi, ko je s senom že pičla in pokladamo večkrat samo še ,,svetlo“ slamo, komaj čakamo, kdaj bo kaj zelenega za nakositi. Znastveniki in podjetni praktiki so našli in preskusili med tem že število krmskih rastlin in prišli do tega, da je ozimna repica tista, ki v količkaj ugodnih pogojih daje zeleno krmo že v prvih dneh aprila. Izkušnje Bo tudi pokazale, da repica sicer ne da toliko beljakovin kot lucerna, detelje, trave ali rž z grašico (le okoli 560 kg surovih prebavnih beljakovin na ha), vendar je vsled svojega povprečnega pridelka 260 met. stot. zelene mase na ha in zaradi tega, ker jo v spomladi že v prvih dneh aprila lahko kosimo, vsega upoštevanja vredna. Odlikuje jo tudi še to, da v pogledu na zemljo ni izbirčna in da uspeva povsod, kjer še raste jab- lana. Na ha potrebujemo 6 do 10 kg semenja. Kilogram semenja stane 4.20 šil. in ga lahko'dobimo v vsaki trgovini s semenjem. Pri ozimni repici smo že nekaj zamudili. če bi jo namreč sejali že za časa ajdine setve, bi jo za krmo lahko izrabili dvakrat in sicer v pozni jeseni in potem v zgodnji spomladi. Na ta način bi se setev še bolj izplačala. Še je pa čas, da jo sejemo za spomladansko krmljenje. V trdih legah jo je sejati že koncem avgusta, dočim jo v toplih legah sejejo lahko še proti sredini septembra. Hotel bi opomniti še nato, da bomo morali v bodoče sploh gledati, Upravni sodni dvor (Vervval-tungsgerichtshof) na Dunaju je pred kratkim v primeru kmetijske dninarce, ki je zaprosila za starostno rento in ji je razsodišče socialne zavarovalnice za štajersko prošnjo zavrnilo, zavrnitev kot protizakonito razveljavil in odločilo, da ima pravico do starostne rente. Kmetijska delavka Kuniganda Ferlitsch je zaprosila za invalidsko da bomo pridelali za zgodnjo spomlad čim več izdatne zelene krme, da mlečnost krav v teh kritičnih tednih ne bo preveč padla in da ži" vali ne bodo šle kot okostnjaki na pašo. Ob zanemarjanju pridelovanja zelene krme za zgodnjo spomlad nima nihče drugi škode, kot mi sami. V zadnjih letih smo si lahko pomagali v zgodnji spomladi z kupljenimi dodatnimi krmili kakor tropine itd. Vendar izgleda, da teh ne bo več toliko na razpolago kot jih je bilo doslej in da se utegnejo podražiti. Zato le glejmo, kako si bomo čim več s)fcmi pomagali, da bo živina do paše ostala na višku in tako krepila naše gospodarstvo. IKiha pod goro. rento, ker je dokazala, da je pogoje zato izpolnila. Razsodišče je prošnjo zavrnilo z izgovorom, da ni naplavila letno dovolj delovnih dni, nakar je F. vložila priziv in navedla, da je od leta 1897 kot dninar-ca stalno delala v kmetijstvu. Ce ni bila prijavljena bolniški blagajni, to ni njena krivda. Razsodišče je tudi priziv odklonilo z utemeljitvijo, da je v obdobju devetih let delala samo 165 dni. Ttidi kmetijski dninarji imajo pravico do starostne rente BUČE ZORIJO Ko so bučni plodi zreli, to je, ko je večina listja že suhega in buče votlo donijo, če nanje potrkamo, jih še pred nastopom slane odrežemo tako, da jim ostane tudi nekaj debelega peclja. Pustimo jih še več dni na soncu, da se osušijo in še naknadno zorijo, nato pa jih shranimo v suhem, hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. V takem prostoru se buče lahko ohranijo še dolgo v drugo leto, celo do Velike noči in še dalj. Da bi napravili iz zelo vodenih buč, ki se posebno pri nepravilnem shranjevanju razmeroma hitro kvarijo, vrednejše in trajnejše krmilo, so v Avstriji svoj čas buče sušili in mleli. Take sušene buče kot nadomestna krma za konje so vsebovale: 11% vode, 6,6% surovih beljakovin, 1,1% surove tol-šče, 61,4% brezdušičnih ekstrativ- nih snovi, 13,2 % surovih vlaken in 6,7 % pepela. Sveže buče so prav dobra krma za prašiče in govedo, vendar jih govedu pokladamo manj in navadno ne same, ampak zrezane ter pomešane z rezanico. Pridelki buč so zelo spremenljivi. Pri samobučnem pridelovanju dosežejo 1200 stotov na ha, a kot medsadež do 300 stotov na ha (30 stotov suhe snovi) ; krompir s pridelkom 250 stotov na ha da 63 q suhe snovi, krmilna pesa 600q na ha (ali 72 q suhe snovi). En bučni plod vsebuje približno 2% semena in znaša pridelek z enega ha 10 — 20 q semena. Seme, ki ga odvzamemo popolnoma zrelim bučam,nič ne peremo in ga sušimo na soncu. Socialno ministrstvo je v svojem preverjanju izreklo dvom o pravičnosti odločitve razsodišča, ki pravi, da F. s 165 delovnimi dnevi na leto ni krila svojih življenjskih potrebščin. 165 delovnih dni na leto znaša obdobje najvažnejših kmetijskih opravil, vsled česar je domneva, da je F. kot dninarca krila svoje življenjske potrebščine, upravičena i*n da ima pravico do starostne oskrbe. Upravni sodni dvor je to utemeljitev priznal in odločitev štajerskega socialnega razsodišča kot protizakonito razveljavil. Za kmetijske delavce in dninarje je s tem določeno v enem izmCd zelo perečih spornih vprašanj v njihov prid. Dokazana zaposljenost v kmetijstvu v obdobju najvažnejših kmetijskih opravil (od začetka aprila do konca oktobra) daje vsakemu dninarju pravico k dosegi invalidske oz. starostne rente tudi tedaj, če v industriji potrebna delovna doba ni dosežena. (APA) POZGANICA TT' „Tu ga imate vašega §ravfa!“ se je Rok mirno obrnil h grozeči množici. ,,To je čisto navadna svinja, ki ga je osemnajstega leta iskala vsa Mežiška dolina, da bi ga ubila! Zdaj smo mu dali majhen spomin.“ Nemški kresovalci so osupnili. Skoraj vsi velikovški in okoliški slovenski propagandisti so jim bili znani, tega golimprata s kito rdečega jesenskega vresja za klobukom pa še niso opazili med njimi. Iznenadilo jih je tudi to, kar jim je ta človek tako mirno povedal. Najbrž bi se bila vsa zadeva s tem končala, če bi v lem hipu ne bil priskočil bivši mežiški stražnioister Tepan. Navdušenje in številna množica pristašev sta ga zapeljala, da je posegel vmes. Ko je zagledal na pločniku svoje stare sovražnike iz Mežice, ga je premagal srd in ves besen se je pognal iz vrste v ospredje: ,,Banditi! Jutri bomo z vami obračunali!“ Repežev Rok, Naraglavški Anzuli, Maklin in Dren so se osupli spogledali, kot bi ne mogli verjeti lastnim očem. Kljub temu, da niso prišli v Velikovec vsi štirje z enakimi čustvi, so se zdaj takoj razumeli. ,,A tako!** je dejal Naraglavški Anzuh in že se je zagnal v Tepana, še preden je Repežev Rok utegnil stegniti svoje dolge roke. Takoj nato se je iz Tepanovih ust izvil bolesten vzdih, potem ie bledega obraza in zaprtih oči zakrilil z rokami in začel padati vznak v roke najbližjih kresovalcev. Težak sunek Anzuho-vega okovanega kvedra v trebuh ga je onesvestil. To je bil povod za spopad med obema nasprotnima skupinama. Okoli nezavestnega Tepana se je zavoz-ljal srdit tepež, v katerega so posegli številni kresovalci na eni strani, na drugi strani pa Mežičani ter za njimi stoječi malgajevci in propagandisti. Donebesni hrušč je napolnil tisti kot trga. Iz vozla, ki se je motal bolj in bolj, se je iznenada začul šanlačev zagrizeni glas: ,,Jazbine ne bodo!** Pesti so phale na vse strani, nekaj ljudi je že popadalo po lleh. Ko so že mislili, da se bo tepež razširil v splošen napad, so se na nemški strani pojavili najprej reditelji, vozel pa so obkolili žandarji, ki so se zagnali v Mežič&ne in njihove številne pristaše. ,,Kaj pa delate! Ali ne veste, da je prepovedano vsako izzivanje? Mi smo odgovorni za red!“ Naposled so orožniki razdražili nasprotnike in pomirili besne Meži-čane. ,,Pustite babo!** lled in Lužnikov sta dušila na tleh Požgajnarja in njegovo hčer. Fanatična herrenbau-erjeva hči se je takoj zakadila v gručo, čim je zaslišala gravfovo napo« maganje, ter s tem tudi Požgajnarja pritegnila v pretep. Orožniki so morali oba malgajevca s silo odstraniti. ,,Kakšno zgago ste napravili!“ Vojaški komandant mesta, ki je medtem sam prihitel na lice mesta, se je drl nad slovenskimi pretepači. VPRAŠANJA Ur Kaj in kako je z grašljinko? Vprašanje: Pričakujem v na' slednji številki Vašega lista natanč' nejše pojasnilo, kaj je grašljinke, koliko semena rabinnf na oral io pri kateri zadrugi ali trgovini se da kupiti (cena za kg) — Kmet iz Podjune. Odgovor: Orašljinka (nemšk° Landsberger Gemenge) je mešani' ca iz naslednjih stročnic in trave: kosmata grašica (Zottehvieke), in' karnatka (Inkernalklee) in laška ljulka (Italienisches Raygras). ^ primeru strojne setve vzemite na en oral za mešanje povprečno 20 kg kosmate grašice, 10 kg inkaf' natke in 10 kg laške ljulke. V ugod' nih legah Podjune in v primeru po' manjkanja zimske kosmate grašice (ki je draga) se lahko zadovoljil z mešanico 12 kg inkarnalke in 10 kg laške ljulke. če sejete na roke, morate množino semenja temu pri' merno povečati, lukarnalka je naj' cenejši detelja, laška ljulka najce' nejši trava. ,če bi hoteli v letu 1951 prav zgodaj kositi, bi morali iuno' žino inkarnalke povečati, če bi pa hoteli dvakrat kositi, pa bi morah množino ljulke znatno povečati. Seme grašljinke Vam preskrbi Zveza slovenskih zadrug v Celovcu oziroma kmečka gospodarska za' druga v Dobrli vesi, Pliberku, Glo' basnici ali železni Kapli. Veletrgo' vina s semenjem Keuschnig v Ge' lovcu ima na razpolago grašljinkft iz Francije s ceno okoli 7.— Dosedanje zaloge grašljinke po ce' ni 5.80 za kg so žal že razprodane-Tudi je letos za setev grašljinke Že skrajni čas. Zamorete jo sicer .se' jati s pridržkom do sredine sep' tembra. .Vsekakor pa bi bili bolj®' storili, če bi jo bili sejali že k°' nec julija, kajti v tem primeru bl imeli že eno košnjo v letošnji je' šeni. V. Ali je za več Prašičev res treba novih svinjakov? ,,Rad bi povečal število prašič^' Govoril sem že z gradbenim moj' strom, koliko bi me prišli novi svi' njaki, pa mi je napovedal takšn