3 nć.
11$. številka.
(v Trstu, t soboto zvečer dne 18. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
.EDINOST" Uhaja po trikrat na tfdsn v ieatih is-4aaj:h ob toKjfeflfe* ^Mttotkflh
1» *c»t>o<jce?j. Zjntranje izdanje i»-taaja ob uri zjutraj, večerno pa ob 7.
nri večer. — Obojno izdanje stane: a* Jedeijme««c . f. 1.—, iavan AvatrUa I. l.SO •• trt Mesec . , . S,— % 3 . 4,50 »» Pol Ima ... 1,- . , , 8,—
t« vt* iuf(» . . „	t	m
Marečelia Je olaievaii naprej ■« ■araŠI« fcrez priložene »reftaln« te ipriva m •zlra.
Poaami&tie iterilke ae dobivajo ▼ pro-iajfclnioah tobaka v lr*tu po S utč. Uven Trata pa 4 nri.
Oglaal •• račan* p« terltu t petita; ■« naalove ■ debelimi Črkami ae pUčnjis proator, kolikor obsega navadnih vrati?. Poslana, oamrtnioe In javne zuhtale, lomači oglati itd. a« računajo po pogodi-1
V»i dopiai naj •• poiiljajo andaiftiu nliea Caaerma It. 18. Vaako ptamo ncrt kiti frankovano, ker aetrankovana ae a« »prejemajo. Rokopiai •• ne vrečejo.
Naročnino, reklamacije ia oglaae apte jema upravniHvo uiiea Molino piv oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglas« je plačevati looo Trat. Odprta reklama eije to pro«te pottniue.
ai Q I ,
,r «MmotU J« m**'
Vseslovenski in istrsko - hrvatski shod
,i v Izubijani.
Dne 14. neplembra 1897.
(Dalje.)
Rekli smo zadnjič, da hočemo spregovoriti še par besed o govora gosp. dra. Šusteršiča. Vzrok, da se za trenotek povraćano k tena govora, je ta: X ker je v tem govoru dana slovenskim poslancem dobra direktiva za bodoče postopanje, in 2. ker je to direktivo označil — dr, Šusteršič, jeden voditeljev kranjskih konservativcev.
Ne treba razlagati in povdarjati, zakaj da polagona toliko važnost na ta drugi moment. Kdor je zasledoval dogodke zadnjih let v našem domačen taboru — sosebno ua Kranjskem —; kdor ve, kako stališče smo zavzemali mi ozirom na te dogodke, vsikdar zavedajoči se velike nevarnosti, izvirajoče iz nesrečnega prepira: ta nas razume, kaj sno hoteli reči.
Nedavno temu še smo povdarili na tem me« sta, da nismo toliko najivni, da bi pričakovali, da izginejo domaČa nasprotatva kar čez noč, aH svarili smo rojake, naj ne pozabijo nikar, da je stvarij in toček, pred katerimi morajo utihniti vsa na-sprotstva, ker so nam te stviui lastna vsern ker se dotikajo ukupne narodne koristi t Zlasti za naše zastopnike na Dunaju morajo biti te točke touiilna vez!
Salus publica suprema lex esto 1 To bodi tudi nam vrlini zakon l Kadar gre za ukopno veliko korist naroda, tedaj noramo biti zložni, tedaj treba, da stojimo rama ob rami kakor sinovi iste domovine in istega naroda.
Ta Ye!;ks, ta plemenita, ta rešilna misel nam zveni tudi iz govora g dra. Šusteršiča.
Govorniku se vidi zadnje zasedanje državnega zbora velikega pomena za Hrvate in Slovence ravno zato, ker se je v tem zasedanju doseglo spo-razumljenje in sjedinjenje vseh hrvatskih in slovenskih poslancev, Navedšl nekoliko toček, ki so združile vse poslance na ukupno delo, je vskliknil govornik željo, da bi iste točke skoro združile tudi tae stanove našega naroda na ukupno delo.
Gosp. dr. Šuatersič je torej priznal v slovesnem treuotku in ua slovesen način, kar smo mi trdili vedno in ob vsaki priliki: da je takih toček, ki nas združujejo in ob katerih je možno ukupno delo.
Dmzeg* tudi ne zahtevano. Ne zahtevamo,
o čemer vemo, da ni mogoče, ne zahtevamo, da bi se stranke zlile v jedno; ali pravico imamo zahtevati, da pred vseaknpno koristjo naroda naj ne sili jedna stranka nad drago, ampak vsi naj stoje v jedni vrsti, jednako zvesti, jednako navdušeni, jednako neizprosni nasproti ukupnenu sovražniku { To ni le nožno, ampak to je tudi dolžnost; to je pri poznal tudi dr. Šusteršič.
Drugi razlog, da smo se od srca razveselili na govoru dra. Šusteršiča, je bila odločnost in jasnost tudi v izjavah, merećih navzgor. Ako bodo izjavam dra. Šasteršiča sledila tudi primerna dejanja, potem je vendar enkrat dosel tisti veseli trenotek, da moremo vsklikniti: minoli so časi tiste pretirane slovenske obzirnosti, tiste nesrečne potrpežljivosti in — recimo kar naravnost — tistega neznanskega respekta pred vsako osebo, stoječo na viiih klinih uradniške in državniške hierarhije — tistega nezdravega oportunizma, ki. se je ravno v odločilnih trenotkih umikal najraje, ker ni imel vere v svojo vrednost, in je tako često škodoval več, nego vsi naši nasprotniki. Klic dra. Šusteršiča je bil bojni klic. Si via pacera, para bellnm — in: Močni moramo biti pa bodo paktirali z nani! Tako je vskliknil dr. Šusteršič. To moč pf» je videl govornik, v .zvestih zaveznikih'.
Dr. Šusteršič je načrtal velik okvir, v katerem nhj se giblje naše delo. Ta okvirje slovensko jedinstvo, kakor je je označil poslanec Spinčid: v potrebnih stvareh bodimo zložni; kjer so razlike v menenjih, spoštujmo vsako menenje, ne da bi se izneverili svojemu; a v vsem naj nas vodi — ljubezen!
Tako slovensko jedinstvo bodi potem v zvezi „z zvestini zavezniki" in imeli bodemo, kar jedino mora biti v podlago srečni bodočnosti naši: vzajemnost avstrijskega slovanstval
Nismo mogli drugače, nego da smo — predno preidemo k drugim govornikom — načitali ntis, ki ga je napravil na nas dr. Šusteršič se svojim nastopon na vseslovenskem shodu.
Sedaj ne treba druzega, nego da besedam konservativnega govornika slede tudi povsen primerna dejanja konservativnih poslancev in vse konservativne stranke, pa bodemo sadovoljni. Nočemo trditi, da bodemo vedno soglašali vsi in o vsem; ali v jedoem bodemo soglašali: v skrbi za bodočnost naroda. V tej skrbi pa bodemo imeli jamstvo za naš narodni obstanek. (Pride še.)
PODLISTEK
.4
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper.
.Zadnje znam*, je pristavil Ivan, .ali je predstavljajoča geometrij* težka? Matematik sem dober..."
.Težka; s^ioh pa rabimo Slovenci še drugih močij. Glej, mati narava ti je bila naklonjena, rodila te je mati v tem lepem kraje, cvetlice, rastline, sploh stvari v naravi te veselć; ali ti ne bi bilo všeč ^naravoslovje ? Zdiš se mi rojen za to vedo".
„Da, lep, idejalen predmet!" je odgovoril Ivan čndć se sam pri sebi, da se ta misel dosedaj ie ni porodila v njegovi glavi.
„Gospod Ivan pravi, da ga veseli pravoslov-je. Oj ti dolgočaini juristi! Ako sta priila dva skupaj; kaj govorita ? Paragraf in zopet paragraf
pa tiste juristične termine. Ko sem spremljala zadnjič mojega papa k sodniku, pomenkovala sta se med drugimi paragrafi tudi o .ornnis culpa" ali kako, vprašala sem /papa, kaj je to, pa mi je rekel, da se to pravi: tožnik dobi od toženca povrnjeno škodo, naj se je prigodila na katerikoli na-r čin. No, pa je bolje, da molčim.* , Nekako zbadljivo je pogledala Hermina Ivana
• izpregovorivši zadnje besede: .Sicer pa, kaj bi i govorila o gospodu Ivann, saj sem vam že rekla, da v rumeno hišo'.,.
.Tu je moja roka, jaz pojdem na Dunaj 1" In Ivan'je nstal ter pomolil Hermini roko, katero mu je stisnila ta hvaležnim pogledom...
Z velikim ropotom so prisopihali na vrt pred uto s polšjimi pastmi na hrbtu Gomoljev Dolfe, Konrad in Egon.
.Izvrstno, izborno! Kedaj pojdemo polhe lovit?" je vprašala družba v uti jednoglasno.
DOPISI.
Iz Ljubljane, dne 15. septembra 1897. (Sestanek slovenskih literatov, u-m etnik o v in kn igo tri cev v Ljubljani.) [Isv. dop.] V ponedeljek zvečer, 13. t. m., dan pred vseslovenskim shodom, se je vršil komers slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržcev v zgornji kavarni .Narodnega doma". Zbralo se jih je zares lepo Število. Došlece je pozdravil z gor-kirai besedami urednik .Ljublj. Zvona", g. prof. Bežek. Na njegov predlog je bil zgodovinar, g. prof. R u t a r, voljen stoloravnateljem. Na to je prof. Bežek obširno razlagal umetnost in korist kongresa, ki naj bi se vršil prihodnje leto. Podal je več razmotrivanja in premišljevanja vrednih točk, glede slovenske literature, umetnosti in knjigo-tržtva. Nastala je nato prav zanimiva debata, katere se je udeležilo več govornikov. Tako je pov-darjal pisatelj Terstenjak, da je najti celo v manjših slovenskih mestih in trgih po gostilnah in kavarnah večina le nemško-politično in jlustrovauo časopisje, dočim zanan povprašuješ py slovanskih časnikih ali so pa le malo zastopani. Tako postopanje je nam Slovencem gotovo le na nečaBt in v škodo. Notar Hudovernik se je hudoval nad komodoostjo slovenskih knjigotržcev in nad zanikerno^tjo naše kolportaže ter konštatoval, da dobiva z Dunaja naročeno knjigo tri dni preje, nego iz Ljubljane. Župnik Đercć je predlagal, naj bi se povzdigala kultura slovenskega naroda potom cenenih, poljudno, a vendar natančno pisanih brošuric ter je stavil v vzgled Ruse, ki na ta način izobražujejo ljudstvo. Pisatelj in urednik Govekar je obžaloval, da nas Slovence drugi narodi kar nič ne poznajo. Nasvetn-val je, naj bi se naša najboljša dela prevajala tudi v druge jezike, s tem bi se množila samozavest naših književnikov ter bi se širil njih renomč. Nemci imajo na pr. krasen list j.Aus frenden Z im gen \ v kateren nahajamo prevode in celo iz japanske, turške, danske literature, često celć is literatur, katere naše slovstvo daleko nadkriljoje. Naša skromnost in še bolj naša nebrižnost je kriva, da povprašuje često tajec: ,Li imate tudi vi kako literaturo Pa Skrbeti je, da se temu pride v okom kar je že z vapehem začel jezikoslovec Vidic, ki je prevel na nemški jezik nekaj najlepših spisov Krsnikovih.
Nadalje so posegli v debato še pesnik psal-mov, dekan Vesel, pisatelj dr. Medved, knjigo-
Potem, ko se je konstatovalo, da je mnogo žiru, da pojde ž njimi Gomoljev oče, določila se je sobota večer, če bode lepo, vedro vreme in ako Be bodeta Konrad in Egon dobro učila.
.Gospodičina, pojdete tudi vi z nami ?" je vprašal Ivan Hprmino, stiskaje jej roko v slovo.
.Kako pa, da!" se je odrezala ona prijazno šalečim glasom, ki je povedat baš nasprotno.
Razšli so se. Hermina je ostala sama na vrtu in zrla Čez ograjo za odhajajočim Ivanom. Misel za mislijo podila se jej je po mladi glavi: ali bode Ivan trden dovolj — njej, samo njej zvest t Lice jej je žarelo in bila je prav za prav jako zadovoljna.
Deklica mlada, Hermina, upaj, Ivan je tvoj, tvoj; toda ne skrivaj mu ti, da si njegova, povej mu, da ga ljubiš: oba bodeta srečna.
(Pride še.)
tržeč Zagorjan in mladinski pisatelj Afiton Kosi. Vsakdo je predlagal kaj dobrega in umestnega ter navajal nedostatke, kakoršne nahajamo tu in tam. Povdarjalo se je tudi, naj bi Slovenci podpirali z naročili domače umetnike, ki so vsi prav nadarjeni, od katerih lahko pričakujemo rež, nego od ooih, do katerih se tako radi obračamo.
Po debati se je vršila volitev. Imena izvoljenih odbornikov je ž* priobčila „Edinost". Odbor se konstituira v krutkena; prirejal bode po zimi tudi zabavne kongresne večere, na katerih se bode gojilo slovensko slovstvo, glasba in petje ter se pripravljal kongres. Dal B>g mnogo vspeha!
Iz II. Bistrice. (Blagoslovljenje zastave gasilnega društva) [Izv. dop.] V obče zadovoljstvo prisotnih gostov, kakor tudi gaailnega društva, vršila se je dne 12. Um. lepa slavnost blagoslovljenja zastave S posebnim zadovoljstvo« zapiše naj si II. Bistrica ta lepi čin med Bvoj« ljube spomine, kajti pozdravljali smo se po bratsko, pogovarjali se navdušeno, a lotili se s težkim srcem. Naša društva bila so v dobi, ko se je probujal naš narod, med prvimi na Slovenskem ; na naše veselice in tabore prihajali so nepozabni veljaki tedanje dobe, kakor Bleiweis, Vilhar in drugi; tnkaj se so pretresovala prvotna vpralanja našega naroda, tukaj se je j*l narod zavedati svojih pravic in tukaj so se navduševali za domo- in človekoljubna dela. A časi so s* premenili in možje — možje, ki so delali, ki so se žrtovali narodn, odšli so prezgodaj v boljšo domovino, ter ostavili iste, ki nno bili kos enakemu delu. Pojemalo je od ted»j od leta do leta vsako društveno življenje in edine društvo čitalnica bilo bi razpalo, da nas ni še v zadnjem času posvaril dnh očetov, da re-iimo njihovo ostal i no. Od tedai pa rase od leta do leta zopet zanimanje za domo- in človekoljubna društva,
12. dan septembra pa je praznovalo naše najmlajše društvo prelepo sUvnost in, akoravno nam je zelo nagajal stric Pluvius, vendar se je vse isvršilo v naše zadoščenje.
Na banketu pozdravili smo precejšnje število gostov, a najbolj nas je razveselilo, ker nas je počastil državni poslanec, g. prof Spinčič. Reči moram, da je bil pravzaprav on tisti, ki je dal slavnosti pravi sijaj, kajti njega videti in njegove govore poslušati, to vam je pravi vžitek.
Zaradi dežja zadržani, korakali smo še le ob 4. uri v Trnovsko cerkev, kjer se je vršilo blagoslovljenje zastave ter zabijanje žebljev. Kumica zastave, visokorodn* gospa B.;hman, uripela je na zastavo dragocen slovenski trak in jedna izmed svatic podarila ji ja v imenn gasilnega društva eleganten Šopek. Po blagoslovljenju bil je obhod i zastavo po Trnovem in Bistrici, katero je kljub slabemu vremenu spremljalo obilo ljudstva.
Za tem se je pričela narodna veselica, kjer se je ob sladkih in ubranih zvokih naših vrlih tamburasev ter jasnih glasov naših čvrstih pevcev po taktu slavne postojmske godbe razveseljevalo in radovalo pozno v noč.
Polltiike vesti,
V TRSTU, dne 18 septembra 1897.
K položaju. Badeni je srečen človek : če mu je jeden obrnil hrbet, pa mu hitro kdo drugi kaže prijazno lice. Ko so mu Nemci napovedali obstruk cijo do noža, hitro so vzeli Italijani potni les v roke, da mo napravijo svoj poklon; in da hode stvar še gotoveja, vz~l j* jeden Italijanov pero v svojo desno roko in uapisal je v ,Reichswehr" črno ns belem : da se Italijani ne pridružijo ob-strukciji, in da se ne bolo postavljali po robu takim vladnim predlogam, ki so v zvezi z državno koristjo. Formalno da ne rn<>rejo sicer prevzeti naloge posredovateijev, ker stvar šo ni .aktuvelna". Vendar pa bodo skušali gladiti nasprotstva, kolikor bode v njih moči. Na njih strani da je v tem slučaju ta prednost, da stoje brez predsodkov, toliko nasproti manjšini, kolikor nasproti vladi in — večini (! M ). Svoje zahteve hočejo umakniti za sedaj, v nadi, da pride čas, ko se nvažijo iste. Čakati da hočejo, da se zjasne politiški odnošaji na severu države.
To bi bilo torej blagovestje, ki so je poslali Italijani v .Reichswehr\ Današnji listi tržaški se delajo sicer, kakor da je omenjeni list to napisal iz lastnega nagiba, ali wReichswehr" povdarja, da jej je došlo to poročilo iz krogov italijanskih po-
. slancev. Italijani si meada mislijo: Vrag naj vzame pregov.tr, ki trdi, da je tista ženska najbolja, o kateri se govori najmanje ; in zato skrbe, da se govori prav mnogo o njih, o Italijanih. Dobro jim teknilo 1
Ako bi pa že hoteli kaj odgovoriti na te prazne baharije, rekli bi:
da verujemo, da «e Italijani ne pridružijo ob-strukciji, ker vedo, da po ohstrukcifi v parlament® bi postali doma, da ne rečemo ničle, pa vsaj jako — majhni!
da verujemo, da .nočejo" prevzeti naloge po-
, sredovateljev; to pa iz jednostavnoga vzroka, ker oni sami najbolj-? vedo, koliko ugleda imajo pri strankah ;
da smo se smijali prav od srca, ko smo čuli, kako govore o uglajenju basprotstev ljudje, katerih evangelij napoveduje le boj, sovražtvo, fanatizem in uničevanje; in slednjič
da smo se spustili v bomeričeu smeh, ko smo čuli zatrdilo, da Italijani ue goje predsodkov do iste večine, v kateri so jeden glavnih stebrov oni in isti Čehi, na katere so italijanski listi že pometali ves svoj srd, in katere važen sestavni del so oni in isti Slovenci in Hrvatje, ki morajo dan na dan občutiti na svoji lastni koži učinke italijanske — zmernosti.
Ne, gospoda, dalje ni možno tirati — hinavstva. Koga hočete varati? Povejte raje odkrito* srčno: lovite se sedaj in tresete, ker so se stvari zasukale drugače, nego ste pričakovali vi. To anti-šambriranje Italijanov v ministerskih stanovih In ba-harenje po listih je znak položaja in za nas tolailjivo znamenje, da se gospoda — boje.
Vprašanje bodočega predsednika zbornice poslancev še ni pojašnjeno. Dr. Kathrein je baje proti temu, da bi ae poostril poslovnik ; .Narodnim listom" pa brzojavljajo z Dunaja, da je večina : ukrenila le .vse potrebno, da zruši obstrukcijo. Ve-j čina da ima primernih sredstev na razpolago, ka-: tere hoče rabiti brez ozirov in brez občutljivosti, da varuje svoj in parlamenta ugled.
Vseslovenski shod. Čim dalje in čim pa* zneje čitamo izjave nasprotnih listov o vsesloven« j skem shodu, tem bolj narašča pred našimi očmi I važnost tega shoda: In opravičen je vskllk .Hrvat-j ske domvine* : „Sursum corda! — to je vzvišeno i sporočilo, ki je prihitelo z ljubljanskega shoda • v ? vse kraje Slovanstva, krepeče zamrle, bndeče zaspane, povzdigajoče oslabele in navdajajoče z no-! vimi nadami in krepeče z novimi silami one, ki so | opešali v borbi".
„Politik" pa piše: „Globočji in trajni po-; m e n vseslovenskega shoda, siiajnn izvršenega v j Ljubljani, ni obsežen toliko v razpravljanem dnev-; nem rede, ampak v popolnem soglasju v storjenih j sklepih, v katerih se je zares na vzvišen način manifestovala narodna vzajemnost slovenskega na-| roda". „Politik" piše potem, kako se je v teh res-: nih trenotkih združil ves narod češki in je potih-
■	nil prepir; to istega se nadeja sedaj med ? Slo venci. Le to ne ngaja .Politiki", da je dr.
Šusteršič baje nekoliko preoatro črtal sedanjo situ-vacijo ter se nadeja, da se to pesimistiško nazlranje ne presadi tudi na parlamentarna tla. — Spošto-I vanemu praškemu lista bodi povedano, da je rečeni | govornik izrazil le to, kar čuti in misli ves narod, j sosebuo pa ob periferiji. Saj je bil shodn v prvi vr-j sti ta namen, da povemo vladi in strankam, kako je j z nami. Kdor pozna naše položenje ob periferiji, ta • mora biti uverjen, da mi ne moremo čaka-j ti; a kdor ne more čakati, mora klicati na pomoč, dokler je še Čas za rešenje.
Sedaj par hesed nemškim listom. Najbolj nas i je zaamal članek v „N. Wiener Tagblatt", ker , re» ne moremo pogoditi, ali so „Piccolovci" nare-j kovali v .Tagblatt", ali „Tagblattovci" v „Piccolo*. I Prav take lepo se pokrivajo trditve v obeh Ustih, j da se ubogemu, nedolžno proganjanemu, nikomur zla ! želečemu življu italijanskemu bliža slovanska po* j vodenj m da je poguba tega kulturnega Življa
■	neizogibna, ako se Italijani in Nemci ne postavijo ! po robu najenergičneje. — O „Neue Fr. Pr." smo | že povedali, da skuša sejati razpor med Čehi Slo-! venci s tem, da pripoveduje, da poslednji nikakor ne | soglašajo z češko doktrino : češ, Čehi so za državno j pravo, Slovenci pa niti slišati nočejo o tem, am» j pak zahtevajo narodno avtonomijo, .Neue Fr. j Presse* se posebno sklicuje na govor posl. Povšeta,
o katerem trdi, da je zahteval, da se mora razbiti
. celukupno*t dežel. To je golo zavijanje, ker Povše j ni rekel tega. Celo najgorečneji zagovornik narodne , avtonomije m^d Slovenci, .Slov. Svet", ni načelno
•	proti avtonomiji dežel, ako se nam da jamstvo, | fcakoršno je zahteval tudi prof. Povše : da hodemo , nofli sami upravljati svoje kulturne potrebe in da
. v tem poyledu ne bodemo izročeni na milost in ne-
•	milost nam sovražnim veČinam po deželnih zborih. | Kar blebeće „N. F. Pr." o strašni temni bodoč-
nosti, o razpadu Avstrije, ako bi se ugodilo zah« tevara Slovencev, to so neslana pretiravanja, s kakoršnimi grozijo nemški liberalci vsikdar, ako j ni tako, da le oni, in izključno oni, zobljejo iz — j državnih jasli! Na budalosti nemško nacijonalnih j kričačev ne odgovarjamo; resen filovek ne govori ; resao z — c!owny.
| Nemški cilji in Mađari. Povodom posve-
i to vanj a v občinskem svetu budimpeštanskem o pripravah za vsprejem nemškega cesarja je podal občinski sovetnik Kasič fenomenalno izjavo; dejal je : „Mi Madjari smo bili dolgo časa sluge german-| skih mogotcev ia orodje v njihovih rokah v zatiranje Siovanov. Arpad je pomagal nemškemu cesarju A r n u 1 f u, podjarmiti moravsko- slovansko državo.
V zahvalo temu so germanski zmagovalci pozneje skušali upleniti madjarskemu narodu njegovo svobodo in neodvisnost. — Prihodnjost pa je Slovanov, a ne Germanov! In ako se plemeniti ruski car spravi z našimi vojnimi tovariši, s Po-i Jjalci, in bode povspeševal še nadalje svojo humanitarno politiko, tedaj bodo Slovani niši rešitelji iz jaruia germanske sužnosti. Ali mi moramo skušati, da se pobratimo s slovanskimi brati. Svobodni Madjari nimajo nobenega vzroka, navduševati se sa germanske mogotce. Svet naj izve, da je ta še pravih Madjarov, ki se protive nemškemu na-Bilju".
Ako pride tudi med negerioauskimi sovražniki slovanstva do izpoznanja, da so le orodje v rokah našega glavnega tlačitelja, Germana, kateri goji le ua umeten način sovraštvu in mržnjo do Slovanov, tedaj smemo reči, da nam ne sme biti prevelike skrbi za bodočnost. Osobito Madjari bi imeli največ povoda razmišljati o tem, kako pogibeljno za nje same je bilo vse njih postopanje dosedanje. Izolirani, osamljeni so med narodi v Evropi; nikjer ga nimajo prijatelja, kamo-li sorodnika. Kakor železhu obroč jih obsega malo-ne okrog in okrog slovansko pleme. Zemljepisno in narodopisno položenje jim je tako, da znači za njih uprav živ-Ijoasko vprašanje, kakovo da je njih razmerje do Slovanov I Ali kakovo je bilo njih postopanje sosebuo od nesrečne vojne I. 1866. sem?l Kakor da jih je Bog udaril slepoto. Meneči, da povspe* šujejo svoje velemadjarske in šovinistične namene, služili so le kakor slepo orodje — Nemcem. Leta 1866 so pošiljali svoje dobrovoljce gori v boj proti lastni državi in dinastiji in storivši ta usodni korak, prejemali so navodila iz Berolina. Seveda so dobivali plačilo za svoje podajaštvo. Nemških liberalcev podpora jim je bila gotova vsikdar in v najizdatueji meri proti Slovanom ; cel6 to Be jim je dovolila milostno, da so pomadjarinili nekoiiko tisoč ogerskih Nemcev. Ali te nemške podpore so pravi danaj^ki dar. Velegermanija ima svoje velike cilje. Največje napotje v dosezauju teh ciljev pa je Ger-maniji . . . SlovauBtvo. Za zmago nad takim nasprotnikom treba pomočnikov in orodja.
Takim pripomočkom in orodjem so si Nemci izbrali Madjari. Pumočuika pa tr^ba ohraniti pri dobri volji. Od todi tista navidezna dobrohotnost Nemcev do Madjarov, tiste v primeri z velikim ciljem malenkostne koncesije. Dajmo jim, pustimo jim to veselje Madjarom — tako si mislijo Nemci —, saj ko dosežemo svoj cilj z njihovo pomočjo, vračati nam bodo morali vse in z velikimi obrestmi. Tak je koncept veleuemške politike! Pasti bi moralo slovaustvo; potem bi prišli ua vrsto drogi in tadi — Madjari 1 In le - ti so bili tako slepi, da so seli na liumnico.
Polemike o pripravah za vsprejem nemškega cesarja in sosebno gori navedene, javno izgovorjene besede Kašiča, pričajo pa vendar, da je še nekaj treznih Madjarov, katere — instinktivno sluteče vso pogubnost dosedanjega postopanja Madjarov proti Slovanom — nekoliko mrščalica trese pred uemškimi zaščitniki.
Različne vesti.
Dopolnilna volitev v tržaški občinski svet
Kakor se je že poročalo, sti razpisani dva u*tdo-raestilni vulitvi v mestni svet. Magistrat pridne razpošiljati glasovnice (voliti je za I. in III. volilni razred po j e d u e g a svetovalci) dae 25. t. m. Oni volilci, kateri glasovnic ne dobodu pravočasno, naj pridejo osebno ponje v mestno hišo, v II. nadstropje okoli 9. nre dopololne in okoii dveh popolndne. To se ima storiti za III. volilni razred dne 6. oktobra, za I. razred 7. oktobra. Obe volitvi se bedeti vršili v zbornični dvorani mestne hiše in sicer za III- razred dne 6. oktobra, od 8. ure dop. do 5. ure popoludne, za prvi razred dne 8. oktobra od 10. dop. do l.pop. Pristop v dvorano bole dopuščen satuo volilcem, galerija bode zaprta.
Zlato mašo bode obhajal v Dolini dne 81. septembra t. 1. veleč, gospod Juraj Jan, npo> kojeni dekan, častni korar in vitez Fran Josipo-vega reda. Slavnost bode velikanska, ker se je udeleže mnogi dostojanstveniki, prijatelji in vsa župnija, kateri je načtloval slavljenec blizu 30 let.
Za jutršnjl koncert z bazarjem, ki ga priredi pri sv. Ivanu ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda iz Trsta, je obče zanimanje in se je nadejati, da bode vspeb sijajen v vsakem pogledu. Opozarjamo še jedenkrat posebnim povdarkoa, da bode začetek res točno ob 4. nri pop. V slnčaju neugodnega vremena se odloži veselica na kateri drugi dan.
Na Prošeku bode jntri lepa narodna slavnost,
ki Jo priredb v bratski slogi tri pevska društva okoličanska. Rodoljubi: jutri naj nikdo ne ostane doma! Deviza bodi vsem: ali k sv. Ivanu, ali ua Prosek! Tu in tam se bode vršil krepak pojav našega narodnega življenja.
Il Gorice nam poročajo: V tisto razupito mestno šoto v Podtnrnu se ni upisal letos nijeden slovenski otrok. Lani se jih je upisalo 6, letos pa nijeden. Čast in hvala slovenskim starlšem na taki di^c plini. Upiaovanje v .Slogine" šole pa je letos uprav ogromno. Po Gorici se govori, da se je vlada slednjič vendar povspela do energičnega koraka proti mestni občini radi slovenske šole. Došel da je doli jako energičen pozir.
Za tombolo v Št. Petru pri Gorici, ki se bode vršila dne 26, septembra na korist .Sloge" in A-lojzijevišča v Gorici, je prevzelo naše uredništvo razprodajo sreček. Po tomboli bode svobodna zabava na dvorišču gosp, Mervica. O tej priliki bodo peli slavnonnani pevci „Blovenske zveze" v Št. Petru in svu-ala bode vojaška godba. Tržaško in okoličansko občinstvo opozarjamo še jedenkrat, da t se prav lahko udeleži te lepe slavnosti naših goriških bratov, kajti troški bodo mali, ker se lahko poslužijo zabavnega vlaka.
Prvi obhod vojaške godbe našega domačega pešpolka štv. 97. vršil se je predsinočnem po mestu tržaškem. Ljudstva je bilo nenavadno veliko po ulicah in trgih, ki je bilo navdušeno ob lepih zvokih godbe. No, saj ao bili naši domači fantje, sinovi Adrije, ki so nam priredili ta izvenredni užitek! Bog jih živi in car avstrijski I
Tržaško Izobraževalno In pravavarujoča društvo skliče jutri, dne 19. t. m. ob 4y« uri pop. javni shod v Rojanu, v prostorih »Društvene krčme" (pri cerkvi) št 7. Na dnevnem redu bode jako važna točka: „Organizacija delavcev in socijalna demokracija". Na shodu nastopi več govornikov. Obilne u teležbe nadeja se podpisani od strani slov. delavcev in tudi inteligance.	Odbor.
Za bazar tri. ženske podružnice so darovali nadalje: G«. I. Mikelič iz Rojana prekrasno kitajsko pahljačo, g. O. Mikelič kitajsko hiico in muho (majolika), g. Mikelič kitajsko nosilo in črevlje (majolika), g. Mikelič kitajskega jezdeca in pripravo za zobotrebnike, g. Mlač, vrli rodoljub iz daljne Češke, 4 Kr., g.a Kristina Stoka 4 Kr., Ronče^j Rudolf 2 porcelanasti podobici, g.a Kristina Fajdiga 2 K., gt. Šmidt dve vazi in tintnik, g. Jože Vatovec košarico grozdja, koš fig, koš breskev in koš Češ-pelj, g. I. M. Vatovec (poslanec) cvetlice za vso utico, g.a M. H. štiri posodice za jajca, g. Toroš blazinico za sivanke. g. Jakob Satler 3 Kr., g. Ivan Paternost 6 tablic, 6 svinčnikov in 6 gobic, g.a M. Pofikaj 1 buteljko malinovca g.a Antonia dr. Slavikova 2 Kr., g.a Bartel 3. Kr. g. Just Guštin duhovnik, podložek za knjige, G. Jak. Vatovec torbico. (Pride še.)
Za narodno petje. Iz okolice nam pišejo: Veseli me, ko vidim, da se tudi drugi strinjajo
narodnega petja s t°m, kar s-ra jaz opazoval že toliko let, čutil, obžaloval in tudi skušal kolikor mogoče pomoči. Jaz sam sem slišal '.ežkrat na svoja ušesa mladeniče, ki bi bili radi peli kako slovensko pesem in začeli so n. pr. ,Od Urala'; a ni šlo, ker se je niso nikoli učili, temuč samo slišali so, ko so jo peli „oni od društva" ; ali tudi, če se je je kedo pred leti učil, jo je pozabil — in ker jim ni šla, popustili so jo ter začeli kako drugo narodno, in ko so te pošle, pa kako najnovejšo — laško; in moram priznati, da te so jim šle bolje. Pomisliti je torej, da ko sliS'mo po okolici peti kako laško lajno, da-si je to vselej obžalovati, vendar ne godi se to vselej iz narodnega nasprotstva ali demonstracije, ampak le zato, da kaj pojejo in zato, ker one laške narodne so vse tako lahke in priproste, da se jih takoj naučč.
ReVel sem, da sem skušal temu pomoči, a povedati moram, da je pevovodja pri nas v tem ozirul večkrat prav v zadregi, kajti nedostaje mu primernih pesmi, bodi-u gledč tekstov, kakor tudi glede napevov. To sem tožil jaz že pokojnemu Hajdrihu in potem pok.) VolariČu, kateri poslednji se je bil slučajno enkrat sešel pri meni z g. prof. Kleinmajerjem. Kazal sem gosp. na veliko potrebo, da bi naši gg. skladatelji poslali m* d svet vsako leto vsaj eno ali dve taki priprosti, narodni pesmi. To potrebo sta priznala i ona dva gospoda in ranjki Volarič je tudi obetal, da bode uvaževal to želje. G. prof. Kleinmajer je bil tudi to objavil v cenj. „Edinosti" ; a kmalu potem je, žal, umrl vrli Volarič; a Želja je ostala le — želja.
Da se pomore temu, moje menenje je, naj bi n. pr. „Glasbena Matica" ali kaka druga družba razpisala vsako leto malo nagrado za najboljši tekst narodni pesmi in potem tudi nagrado za najboljšo skladbo istej. Napev naj bi bil tako priprost in lahek, da kedor sliši melodijo, jej lahko ,sekuu> dira" in .basira" kar po sluhu, ne da bi se učil Še posebej. Take triglasne pesmi bi bile za narod in take bi se ga prijele, take bi narod ohranil. Umetna pesem naj bo rezervirana, kakor tam rečeno, le za koncert, ia še cel6 na koncertih in veselicah naj bi vedno stal zraven umetnih pesmi v razporedu tudi „venec" ali vsaj „venček" narodnih pesmi. Poreče se mi morda, da saj imamo polno narodnih pesmi, le seči da je treba po njih; a jaz pravim : le malo je prav primernih in veči del so Že zastarele ; narod pa ima rad vedno kaj novega, vsaj vsako leto po eno; ali dve.
Za vzgled, kake pesmi bi ugajale narodu, tako glede besedila, kakor tudi nspeva b;le bi: I. „Kje so moje rožice". II. „Ločiva se, zdrava ostani*. III. „Popotnik pridem čez go>'oH (ona narodna) IV. .Soče vola je šumela" V. .Te, te, te ptav raia imam*. VI. „Fantič sem star osemnajst let* in druge tem enake, pa tudi kako veselo „hodnico* bi radi imeli.
Tudi bi bilo dobro, da bi ked6, ki ima za to potrebno zmožnost in okus, zbral i rt izdal že sedaj obstoječe narodne pesiui, harmonizjraue svobodno, triglasno.
Veseli konac žalostno ljubezni. V nekem
hotelu na Dunaju se je miuole dni ustrelil 301etni sin jako odlič.ie rodbine v Jassy ju (v Rumuniji) z imenom Konstantin Au.iri.jpol Samomorilec je imel, ko so ga našli, v ustih c gareto iu poleg sebe ua mizi steklenico konjaka. V nekem pismu — to obligatno pisni" -tamomoi ilce* 1 — ju poveoal, da je hotel veselo umreti, ker mu ui bilo dauo, veselo iu srečno živeti. Mladi kavalir se je bil namreč ^uijubil v krasno ličerko nekega ruinuu skega veleposestnika iu jo žrlel v *ako:i. Stariši dekletovi niso hoteli privoliti iu mlad: mož je po vrsti šumno prežitih dni na Dunaiu, kjer je v razkošnonti hotel preboleti srčno rano, naredil svo-jej tragični srčni u<odi — vesel konec.
Lakota v deželi zlata V Washingtonu je zahteval narodni zbor, da se odpošlje v Alatko rešilna ekspedicija, da zatre lakoto mej iskalci rlata.
Abeslnski gostje v Petrogradu. U Odese se javlja: abesinsko odposlanstvo, pod vodstvom Leontijeva, se je podalo v Petrograd. Saboj nosi darove kra'ja Menel'ka carju Rusije in caiici mat-ri. Mcnelik se s tem izkasuje hvaležnega na udeležbi ruske družbe rudečtga križa o poslednji vojni z Italijani.
Klanje v Hazletonu ~ Ameriki Rulniški delavci v Hazletonn s > se uprli in zam-avlll d do. Več tiso* delavcev so je uprlo. Ti pa j«1 tako razburilo tamošnjega vrhovnega političnega uradnika ali šerifa, da je dal neusmiljeno s"M;at! med delavce obojega spola Tri in dvajset žrt*v štrajka, oziroma šerifove surovosti je že umrlo na ranah, več druzih leži na polu mrtvih v bolnici. Med delavci je polno Avstrijcev, Ognv, Italijanov, Poljakov, Čehov in Slovencev. Na pogrebu ubitih, katerega se je udeležilo nad 2000 delavcev, je ojstro govoril P. Dombriski in grajal n°opravičeno streljanje med mirne delavce. Govori se naravnost o klanju „uradnim potom". Avstro-ogersk: in ruski zastopniki preiskujejo stvar natančno. V Sbeldoku se je zbralo veliko Madjarov, Hrvatov i i ruskih Poljakov, da nabirajo svote za sodno nastopanje proti nradoikom
Amerikanska jabolka. Iz Berolina prihaja poročilo, da na ondotnem trgu delajo veliko konkurenco domačemu sadju jabolka, prihajajoča iz Amerike. Ta jabolka so mnogo cenejša o i domačih in občinstvo jih rajše kupuje, mogoče tudi za to, ker so amerikauska. Veliki trgovci sadjem se zatorej ne morejo zalagati z jabolki ua debelo, ker jih ameiiska konkurenca veduo sili da zuižajo svojemu sadju cene. Poleg tega je domačemu sadju škodovalo tudi slabo vreme ob času zon t ve in vsled tega ne prenese sadje daljšega čakanja v shrambah. Ameriška konkurenca tišči torej tudi v tem obziru Evropo gospodarski. Kako priti v okom tej koukurenci ? V prvi vrsti seveda z uređenjem visoke carine na ameriški uvok, zajedno pa prizadevanje evropskih gospodarjev, vzajemao l oblasti, da se domaČa produkcija glede cene zaa^re meriti z ameriškim uvozom.
To bi bila stvar zastopnikov naroda, da ukrenejo potrebno na m«rodavnem mestu.
Najnovejše veatl«
Dunaj 18. „Vaterland" potrjuje razveljavljenje izobčenja P. Stojalovskega iz cerkve.
Dunaj 18 ,W:ener Z^itung" objavlja novi izpraševalni red za učit. kandidate na gimnazijah in realkah.
Carigrad 17. (Iz uradnega turškega vira.; „Daily Me*sagerM je raznesel vest, katero so posneli nekateri pariški časopisi, da so bili štirje Armenci v štambulski ječi u-'mrteni. Ta vest se ne potrjuj".
Atene 17 (Poročilo „Agence Havas). Nekateri listi poročajo v posebnih nočnih izdajah, da se je završila mirovna pogodba. Vlado pa sh je obvestilo, da ie završena konečna sestava pogodbenih členov ter da se poffo'tbn p. d, š? Sele v 2—3 dneh. Nemčija da je v poslednjem tre-notku odiibrila predloge.
^tf Za slabotne T;;
bolehsve vttlud pomanjkanj« krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiaku&enaga učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska ce«ta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Poiiitorska steklenica velja 1 gld., pet polliturakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Kdor hoče piti novo, dobro in sladko vipavsko vino belo ali črno, naj se potrudi v gostilno
Frana Valetič,
Via Solitario št. 12, katera je odprta do 2 popolunoči.
E
B,Narodnem domu" v Celju
je oddati v najem še nekaj prav lepih h prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-■ niče ležo zel<5 ugodno, ker bo nasproti c. ^kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker Him sta v „Narodnem Domu* dva denarna za-Q voda, namreč „Posoiilnica* in „Južno štajerska
I hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji .Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet izSu- ■ vinjske doline. V „Nar. D w je tudi gostilna, I čitalnicainzbirališče celjskih narodnih društev I
Pogoji 80 izvejo pri „Celjski posojilnici kamor
naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe.
iraor j
NAZNANILO.
, Spodaj podpisani raznaAale«; lifta .Edinost* i ki ie zajeduo URAH priporoča se toplo p. u. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udaui > F r i deri k C olj a, vratar hiSe št. 8 via Solitario
f
s )
Aite & Zadnik
TRST Via Nuova na vogala via S- Laazaro TRST
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v •jiestu, okolici in na deželi bogato zalogo tna-nifakturnega blaga Dobiva ae najnovejše
blago m jesensko-ziraako sezono. z;i moške, ženske in dero Ro<?at izbor vsakovrstnega perila, stofe. forštanja. fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Kazne drobnarije čipke in vezanja v obilni meri. Dobivajo še tudi najnovejše st ie za moške ^bleke, huveloki, ovratnik1 in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moSkih oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zantevanje takoj. Pošiljate? poštnine prosto.
Držeč so narodnega gesla: Svojim k svojim!
ostajeva udana Ait« & Zadnik
I
I
l
I
I
I
I
Rujav, pristen, naraven sladkor
dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam vi-liko ceneje od lanskega leta. PriporaCaje se, sem udani
Anton Godnig,
trgovec Via Nuovb.
leva
Sanmg
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga
I„ „ — *<tjrt*jr Jtrinnanje —
na II. mlinar, farm., razstavi v Prajri 18i*> London —Pariz—Ženever 1892—189H. !
Železnato vino
prplakujSen^a^anesljlTCfifttiifiinka, ima v sebi ehho prebavi j iV železnat preparat kateri učin-kuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na aivcib trpečih oaebah, priporočljiv posebno tndi za slabotne, blede otroke. III
V** P^ar»?tt i,,,a v »»bi 25 miligramov že-leznateKa kialoka m 10 miligramov izlećka iz skorje kineš-krua drevesa.
Lekarnar Piccoli y ,JJ"'»U»ni jamči za ozna-
---.-<^no. zmeraj jednako sestavo, potrjeno po kemični razkrojiti dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Udri in prof. Balt. Knapit acha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani"
Steklenica imajoča pol litra volja 1 pld., 4 polliterske steklenice 3 gld. (Ki kr., trunko s poštnino vred 4 sld-
Naročbc odpošiljajo se točno proti poštnem povzetju.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s s a n dr o Zevi Min* i Trst, Via Rlborgo, 21 In Plazza Vecchla it. H
Zaloga pohištva in taprtarij vseh slogov, lastnega i*-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastopj in franko. Naročeno blago stavlja se parni k, ali- na železniško postajo, ne da bi za to računi! stroške.
►
S
se ■f
o O
a
se
u
Ulica I). nota štev. 9.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave Šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota Stev. 9.
»
a ©
s
o p*
se
XX —»
(b <
40
lOO do 300 gld.
prisluži si meaefino oseba vsak^i stanu, v vsakem kraju, gotovo in na p-.šten nućin, br^z kapitala in mika * ;noi1ajanjern postavno dovoljenih državnih papirjev n sivčk.
Ponudbe na Ljudevita Oesterreicher
VIII. Deutsohegasse 8 Budapest.
Direktno iz Brna
svetovnoslovee rudi elegantnega in reelnega mikna, pofiitjam po prtznano nizkih cenah
blago za mozke obleke in suknjo,
angleške novosti, blago-loden. chevost itd. nnjpriprn-steje do najelegnntnejcga. Izvrstna zbirka uzoreov gratis in franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzorci. Tvorniika zahaja »akna
S. pl. Braunek v Brnu (Brilnn).
šivalnih strojev
in dvokoles
pooooocoooooobooooobo ooooooooooo&ooocooooooooj
•'Mxiii> 'm®* 4h
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.
a,
I Spi
Špiritu« sinapis compositui
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nS.
ter s«- dobiva jedino lo v lekarni
Praxmarer (Ai due Mori.)
TRST - Piazza grande — TRST.
Paziti na ponarejanje.
8

Tiskarna Gutenberg
flljnlUn oe«. krnlj. unlvomitotne tiMknrne „ Ntyrla •«
13 Sackstrasse — GBADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO\TO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raztplrnl zavod — Knjigoveza t v o.
pnporočuje ne za prijazne naročbe so zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, broSur, plakatov, ?eJ,.ov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil it<L itd. — Bogata zaloga glavnih-. Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture, DebUoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, iournalov, Prlma-note, odpravnih. menjičnih. caso-zapadnn in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, akledlc Iz
oinka za kopiranja itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti bo je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN - Via delle Aoque 5 Trst
»cOOOOOOOOOOOOOOO
M
ZALOGA OLJA
i. t. «1.
Prodaja na debelo in na drobno Pošiljatve na zunaj od 5. litrov naprej.
CENE: Olje jedilno fino . . .
finejše.....
,, oljkino.....
m oljk no lino . . .
iMtuizno poludno ,, namizno fino . . .. namizno fineHe .
namizno najfinejše „ extrafino .... „ spocijalitetno . . Za Trst in okolico prosto na dom pusti vsi vre brez zadatja Anton inca, Via Acguedott^ št. !), nasproti ^Latteria Svizzera".
4zlate. 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in prlznalnib dlplomov
veterinarsko-dijetiino sredstvo za konje rogate živali in ovce.
llabi ko že 43 l t v mnogih hlovih kiider noče živina jesti, pri slabem prcbavljanju, za zboljšanje in pomnoženje mleka pri kravah. Cona V, Akatljici 70 nvč. II n '/• h 35 w
Dobiva ho priHten le z gornjo varstveno znamko v vsoli ltikurnab in trgovinah z luirodijami.
Glavna zaloga:
FRAN. IV. KWIZDA,
!n k. avBtro-og.;rskl In kr. romunukl dvorni liferant.
Okrožni M<nrnar. Kornenlmrg pri Dunaju.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradst'
CENE Z NOVA ZNIŽANE.
Cenike in spričevala zastonj !
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna s®stava. Ta Rcstava Btiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsehdrugili, kakoršnih - koli Htiukalnic.
Stiskalnice z«1 masline, liidravligke stiskalnice, brizpaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/, Praterstrasse 49.
i»ćem zastopnikov! — Čuvati we je ponarejanj 1

Lastnik konaorcii lista .Edinost4". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik.
— Tiskarna Dolenc v Trstn.