Poštnina plačana v gotovini ¦. UOMULUU' iriii ivnwf « Bkv^wv y <»¦»¦ Cena 1.50 din Izhaja vsak pctek ob 16. // Naročnina znaša rnesečno po pošti 5 diti, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: lcvo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani Stev. 10.666 Leto XXL Celie, petek 18. avgusta 1939 Štev. 34. O novi hmeliski sezoni Dolgo in tcžko pričakovani čas hmeljske sezone, ki naj bi prinesel hmeljarju plačilo za njegovo celoletno trudapolno delo v hmeljskih nasadih ter povrnitev obilnih stroškov in inve- sticij, ki so v zvezi s hmeljarstvom, je zopet napočil. Zaskrbljen in nervozen čaka naš savinjski hmeljar, kaj mu prinaša letošnja hmeljska sezona. Pre- senečenje ali razočaranje ?! 2e več let čakajo naši hmeljarji zaman obilne hmeljske letine in rentabilnih ccn. Vi- soke mvesticije, ki so bile potrebne za gradnje hmeljskih sušilnic in nabavo hmeljskih drogov, so premnogim sa- vinjskim hmeljarjem naložile težka bre« mena, katerih se bodo kljub kmečki razdolžitvi in olajšanju načina plačeva- nja dolgov le s težavo in le polagoma rešili. Krizna leta v hmeljarstvu pa so rodila poleg drugih nevšečnosti in go- spodarskih težav tudi to slabo posledi- co, da so onemogočila hmeljarjem ob- navljanje starih in že obrabljenih hmeljskih drogov sproti, tako da so isti danes bolj podobni fižolovkam, ka- kor hmeljskim drogom. Naše hmeljarje čakajo torej nove in težke investicije, katerim se ne bo mogel nihče izogniti, ako hoče gojiti hmeljarstvo kot ko- ristno gospodarsko panogo z uspehom še v bodoče. Da pa bo zmogel naš hme- ljar te nove denarne žrtve, mu je po- trebna dobra hmeljska letina, ki mu bo prinesla zadovoljiv uspeh tako v po- gledu količine produkta kakor tudi ce- ne hmeljskega pridelka. Ali je letošnje leto ono težko priča- S kovano dobro hmeljsko leto? O tem ne j more dati nihče pred začetkom hmelj- j ske sezone zanesljivega odgovora. Vse, j kar se govori in piše danes o novi se- | zoni, so samo ugibanja in kalkulacije, | ki pa se pozneje dostikrat izkažcjo j zgrešene. Upoštevati je namreč treba, j da visi momentano še ves hmelj po | vsem svetu na drogih, in da se obiranje j pričenja te dni šele pri nas, ki smo najbolj zgodni, medtem ko obirajo an- gleški in ameriški hmeljarji skoro me- sec dni za nami. Kakšne spremembe položaja vsled ugodnega ali neugodne- ga vremena v Angliji in Združenih a- meriških državah, ki pridelajo skupno toliko nežlahtnega hmelja, kolikor zna- ša celokupen pridelek žlahtnega in ne- žlahtnega hmelja vseh ostalih hmelj- pridelujočih državah na svetu, nam pri- nesejo prihodnji tedni, ne ve danes nihče, niti trgovina, niti producenti. O hmeljskih cenah odloča torej v prvi vrsti dobra ali slaba letina v teh drža- vah in še le v drugi vrsti letina v ev- ropskih državah, ki zalagajo s svojim žlahtnim hmeljem te velike potrošniške zemlje. Eno pa je gotovo že danes, da sve- tovni hmeljski pridelek ne bo dosegel lanskega, ki najbrž ni zadoščal potroš- nji svetovne pivovarske industrije, ako upoštevamo dejstvo, da je bil ves Ian- ski hmeljski pridelek pokupljen v ne- običajno kratkem času, da je cena do konca rasla in da je bila svetovna hmeljska trgovina celo primorana seči po starejših letnikih hmelja, tako da je izčrpala vse stare hmeljske zaloge pri producentih in trgovcih. Res je sicer, da razpolagajo z večjimi ali manjšimi zalogami hmelja velike in imovitc pivo- varne, toda še več je takšnih pivova- ren, ki so docela izpraznile svoje hmelj- ske rezerve in komaj čakajo novega pridelka. Hmeljar je zanima pred vsem, kakšno je stanje hmeljskih nasadov v posa- meznih državah, zlasti v inozemstvu. V Nemčiji se je stanje hmeljske ra- stline vsled ugodnega vremena v zad- njem času izdatno izboljšalo, kljub te- mu pa letošnji pridelek po količini ne bo dosegel lanskega, pač pa računajo hmeljarji z dobro kakovostjo. V Sude- tih se je istotako stanje nasadov pod vplivom ugodnega vremena zadnjih tednov toliko izboljšalo, da se more oz- načiti kot dobro in zadovoljivo tudi glede cvetnega nastavka. Močno dežev- je zadnjih dni pa je pospešilo razvoj peronospore in oncmogočilo škroplje- nje, zato so izgledi na brezhibno zeleno barvo manjši. Letošnji hmeljski pride- lek ne bo dosegel rekordmh letin zad- njih treh let, ker so morali hmeljarji omejiti površino hmeljskih nasadov za 700 ha. V Ccäko-moravskem protekto- ratu je stanje hmeljskih nasadov vsled škode rastlinskih in živalskih škodljiv- cev in toče znatno slabše od lanskega. Razen tega ogroža deževje zadnjih dni lepo zeleno barvo letošnjega pridelka, fci ga je močno napadla peronospora. Zaloge hmelja so razprodane in je no- tiral lanski hmelj pri poslednjih kupei- jah Kč 2500.— za 50 kg t. j. din 75.— za 1 kg, za letošnji pridelek pa računa- jo v protektoratu s ceno Kč 2000.— t. j. din 60.— za 1 kg. Na Poljskem je večtedenska vročina neugodno vplivala na razvoj hmeljske rastline, vrhu tega je nastopila v okoiišu Lublinu močno hmeljna ušica. V zadnjem času se je stanje nasadov vsled izdatnega deževja znatno izboljšalo, vendar bo kolieina letošnjega pridelka zaostajala za lan- skim za 10% in bo znašala 45.000 kvin- talov napram 51.000 kvintalom v pro- šlem letu. V druženih državah severne Amcrike bo znašala lefc^r:ja letina pri- bližno 40,000.000 bbs ali 360.000 kvin- talov napram 320.000 kvintalom v lan- skem letu. Da bi vlada zaščitila hme- ljarje, se dela na tem, da bi se dalo v j promet samo 30,000.000 bbs. Pripominjamo, da cenitev letošnjega pridelka doslej še ni bila izvedena v Angliji, Franciji in Nemčiji, vendar je danes že gotovo, da bo nekoliko manj- ša kakor v letu 1938. Vsekakor pa bo, kakor smo že omenili, odvisna letošnja hmeljska letina — kakor vedno — od vremena pred in med obiran jem,. ki s$ zaene v drugih državah šele köncem avgusta ozir. začetkom septembra. Stanje naših nasadov je — dasiravno neizenačeno — zadovoljivo in obeta 40.000 do 45.000 kvintalov v barvi gladko zelenega inna lupulinu bogate- ga in prvovrstnega blaga. Močno de- ževje zadnjih dni je prišlo žal za 14 dni prepozno, vendar je ugodno vplivalo na razvoj kobule in lupulina. V Vojvodini pa stanje nasadov ni zadovoljivo in cenijo po tamošnjih po- ročilih letošnji pridelek samo na 16.000 kvintalov napram 22.000 kvintalom v letu 1938. Na vprašanje, kakšna bo cena je se- daj še težko odgovoriti, prerokovanja raznih »strokovnjakov« pa so nam do- slej vedno bolj škodovala, kakor kori- stila. Pač pa svetujemo in toplo pri- poročamo našim hmeljarjem, da so pri prodaji skrajno previdni in oddajajo svoje blago le sukcesivno ter tako pre- prečijo prekomerno in škodljivo po- nudbo, ki je doslej še vsako leto tako kvarno vplivala na razvoj hmeljske ce- ne! Komu v korist ? Glasom časopisnih vesti je »Prizad« do 11. t. m. odkupil od producentov že 266.978 vagonov nove pšenice. »Pri- zad« plačuje letošnjo pšenico po izred- no visoki nakupni ceni 165 din za 100 kilogramov kvalitete la I. teže 80 kg na en hektoliter. V istem času je zna- šala svetovna cena pšenice din 65.40, ki se je kasneje znižala celo na din 52. Na vsak način je svetovna cena psera- ce letos zelo nizka. Dejstvo pa stoji, da plačuje »Pri- zad«, ki je dejansko državna institu- cija, letošnjo pšenico po okroglo naj- manj 100 din pri 100 kg nad svetovno paritetno ceno. Ker je po zadnjem po- ročilu odkupljenih do 11. tm. že 26.978 vagonov, — po istih vesteh je dala ta nad vse ugodna nakupna cena zlasti vojvodinskim producentom pobudo, da nudijo v vclikih količinah pšenico »Pri- zadu« v odkup — znaša ta diferenca 269,780.000.— din. To vsoto dobijo ti srečni producenti kot nagrado od »Pri- zada« v dar. Kdo pa so ti srečni jugo- slovanski državljani? Po prvi letošnji objavljeni oceni mi- nistrstva za kmetijstvo bo znašal celo- kupni letošnji pridelek pšenice v naši državi 282.300 vagonov, od katerih se jih bo pridelalo samo v dunavski ba- novini 128.600 vagonov, v vseh ostalih banovinah pa 153.000. Z drugimi bese- dami povedano, za odkup prideluje pše- nico samo Vojvodina, skoro vse druge banovine, izvzemši savsko, ki bo pride- lala letos 42.100 vagonov, pa pridelajo pšenice premalo za svojo potrebo ter so pasivne. Nekatere imajo pri tem večje potrebe, nekatere manjše; med tiste, ki imajo veliko potrebo, spada Slovenija. Slovenija mora letno uvoziti pšenice ozir. mlevskih izdelkov' za din 250,00(Xp00. Vojvod,inski producenti so tedaj tisti, ki so deležni tega nad četrtmilijardne- ga priboljška, ki ga dobijo od »Priza- da«. Vemo pa tudi, da je med temi producenti okrog 80% naših »jugoslo- vanskih« ; ^ tisti, ki pa morajo plačati ta horendni znesek, so pa skoro vsi Slovenci brez razlike stanu. Vsaj vemo, da ga skoro ni go- spodinjstva v Sloveniji, ki bi ne bilo navezano na nakup mlevskih izdelkov, morebiti s prav, prav malo izjemo. Naš kmet na visoki odkupni ceni pše- nice ni interesiran iz razloga, ker pora- bi vor pridelek pšenice za svoje potrc- l! be. Zanimiva je konstatacija, kolik zne- sek prispeva Slovenija h gornjemu ce- trtmilijardnemu priboljšku vojvodin- skih producentov pšenice. Ako mora uvoziti letos Slovenija pšenice za 250 milijonov din, znači to pri gornjih ce- nah, da je uvozi okoli 15.000 vagonov. Ker znaša diferenca med svetovno pa- ritetno ceno pšenice in nakupovalno ceno določeno od »Prizada« po uvodnih navedbah ca din 100, sledi iz tega, da plača samo letos Slovenija vojvodhr- skim producentom pšenice okoli 150 milijonov več, kakor je ta pšenica vredna, ter bi ta znesek v nasprotnem slučaju ostal v žepih slovenskih potro- šačev. Ni pa ta škoda edina, ki nastane jugoslovanskim potrošačem pšenice v pasivnih krajih. Tako drago kupljeno pšenico prodaje »Prizad« v veliki meri tudi vojni upravi in ne bi bilo težko izračunati, koliko manj bi stala pre- hrana vojaštva, odnosno koliko večje množine pšenice bi se lahko nabavile za vojaške svrhe, če bi imeli pri nas ceno pšenice, ki bi odgovarjala svetovni pa- ritetni ceni. Obeta se nam pa še nadaljna škoda povzročena po abnormalno visoki na- kupni ceni letošnje pšenice. Po najno- vejši uredbi se morajo vstvarjati re- zervne zaloge pšenice za slučaj vojne. V rezervo se bodo dajale ogromne mno- žine letošnje pšenice, ki bo seveda na- kupljena po pri nas veljavni odkupni ceni od »Prizada«. Ogromne bodo sa- mo razlike na ceni, ki jih bodo vsled tega utrpcle osobito naše večje občine v pasivnih krajih. Centralizacija nakupa pšenice potom »Prizada« je za celokupno gospodar- stvo naše države nezdrav pojav, ki je v škodo ogromne večine prebivalstva. Zaprepaščen se mora človek pri tem dejstvu vprašati, čemu vse to in kje je iskati vzrok za tako poslabšanje go- spodarskega položaja pasivnih krajev. Ali res ni dosti, da moramo vsled pa- sivnosti našega poljedelskega donosa kupovati v Vojvodini svoj živež in mo- ra biti isti še tako nesorazmerno drag? Mnenja smo, da je skrajni čas, da se tako gospodarsko izrabljanje čim prej neha! Politika Slovenska sramota »Primorske Novine« in še cela vrsta drugih listov so objavili reklamni letak i neke slovenske tvrdke, namenjen odje- malcem na Hrvatskem. Besedilo letaka je na prvem mestu nemško, nato pa sledi tekst v neki tako polomljeni hrva- ščini, da ni le za vsakega Hrvata žalji- va, ampak je tudi nerazumljiva. Ta slo- venska firma je storila sebi slabo uslu- go in zagrešila slovenski trgovirii in in- dustriji težko škodo. Vsi vemo, kako se danes rado generalizira. Ali smo Slo- venci res še tako naivni, da mislimo, da je nemščina trgovski in občevalni jezik med nami in Hrvati ? Hrvati so narodno ponosni in Občutljivi. Ako ne znamo pi- sati dostojno hrvatsko, pišimo pravilno slovensko in ne sramotimo sebe ter ne i žalimo naših odjemalcev na Hrvatskem, ki se ne zanima jo za našo nemščino, pač pa za naše solidno blago! Koliko meiianskih sol /e v l/oveni/j ? V šolskem letu 1938-39 je bilo v naši banovini 42 državnih meščanskih šol. Od teh s^dem v Ljubljani, štiri v Ma- riboru, dve v Celju, druge pa po sre- skih mestih in važnejših gospodarskih in industrijskih krajih naše ožje do- movine. Celjski srez ima štiri držav. meščanske sole, poleg dveh celjskih še eno v Zalcu in eno v Vojniku. V ob- mejnih srezih ob severni državni meji imamo meščansko šolo v Slovenjgrad- cu, Mežici, St. Lenartu v Slov. goricah, Gornji Radgoni, Ljutomeru in v Dol- nji Lendavi. Celo Prekmurje ima samo eno meščansko šolo, cela dravska doli- na od Dravograda do Maribora je brez meščanske sole. Brez meščanskih šol so laški, šmarski in gornjegrajski srez. Poleg 42 državnih še deluje v naši ba- novini osem zasebnih meščanskih šol s pravico javnosti in pod vodstvom re- dovnic. Od teh je ena tudi v Celju pri šol. sestrah. Po drugih delih naše države je 162 drž. meščanskih šol. Od teh v savski 44, primorski 23, vrbaski 13, zetski 15, drinski 13, moravski 5, dunavski 32, vardarski 11 ter šest na področju u- prave mesta Beograda vključno Zemun in Pančevo. Tako odpade od celokup- nega državnega meščanskega šolstva 21% ali nad eno petino na nas v Slo- veniji. Pri nas so se meščanske sole začcle tudi najprej razvijati in so po naših mestih dosezale tudi vzglednö le- pe učne uspche . Skrb odgovornih čini- teljev mora biti, da nivo teh naših šol j)o mestih ne bo padel vsled pomanjka- nja usposobljenih strokovnih učnih moči. Dvigniti se morajo tudi pode- želske meščanske sole, ki jih prosvetna uprava pravtako kakor po mestih ne sme zanemarjati. Objava, ki so jo pri- občili te dni naši dnevniki, da je mini- strtsvo prosvete linenovalo 30 diplomi- ranih filozofov na razne meščanske so- le ter jih dodelilo v službovanje na gimnazije, ni razveseljiva za razvoj me- ščanskih šol. Iz sredstev, določenih in namenjenih za učne moči na meščan- skih šolah, se skuša odpomoči nevzdrž- nemu pomanjkanju profesorjev na srednjih šolah. In nadomestilo za me- ščanske šole ne glede na specielno strokovno usposobljenost pa bo šlo zo- pet na račun naših narodnih osnovnih šol, kjer istotako še vedno primanjku- je potrebno število učiteljev in učite- Ijic. Preseljevaiije Cehov. Francoski li- sti poročajo iz Präge, da so nemške ob- lasti izdelale načrt, po kojem bi se raaj preselilo najprej 1,750.000 Cehov iz okrožij Praga, Plzen in Morav. Ostra- va v Nemčijo. Nadaljnjih 300.000 bi bilo preseljenih v premogokopne revir- je Rur, 250.000 bi se jih zaposlilo pri gradnji cest v Nemčiji in 200.000 v po- Ijedelstvu v Nemčiji. xS češkimi delavci gredo tudi njihove rodbine. Stran 2 »NOVA DOBA« 18. VIII. 1939 Stev. 34. Govorimo češki! »Sokolski Glasnik« v Beogradu poroča, da je bil češki dnevnik »Narodni listi« za 3 dni ustav- ljen zaradi članka »Govorimo eeski«. List je bil tudi obsojen na denarno globo, ki je bila odmerjena prvotno na en milijon čeških kron, je pa bila potem znižana na 300.000 čeških kron. Vladni list »Der neue Tag« pravi, da je kazen zato tako visoka, ker je eksemplaričnega značaja in se bo v ce- loti izterjala, ako bo imenovani češki časopis zagrcšil še kak tak prestopek. Na interparlamentarno konferenco v Oslo je odpotovalo iz Jugoslavije ve- liko odposlanstvo poslancev in sena- torjev, ki jih vodi naš minister prosve- te. V delegaciji je kar 18 poslancev in trije senatorji. Pot ' v Oslo je dolgo- trajna in draga. Druge države niso tako številno zastopane. Nemška industrija. »Nova Riječ« poroča, da zaposluje nemška industri- ja 22 milijonov delavcev, od kojih jih je le 8 milijonov na prisilnem delu. Samonemški radio. Ncmški tehniki je uspelo, da je sestavila nov radio- aparat, ki ima to prednost, da prena- ša samo nemške radiooddajne postaje. Izumitelj tega radioaparata je dobil od nemškega propagandnega ministrstva visoko nagrado. Nemci bodo odslej verjetno nabavljali za svojo uporabo samo te vrste radioaparate pristnega j domačega izuma. | Kaj je še clovoljeno židom? Nemška vlada je izdala naredbo, ki določa, da smejo židi v Nemčiji imeti zlato samo v obliki poročnih prstanov, žepnih ur in zlatega zobovja, srebro pa le v obliki jedilnega orodja. Eden nož, ene vilice in dve žlici za osebo. Red mora biti. Tudi Slovaki pridejo. V Niirn- bergu se bo vršil vsedržavni kongres narodnosocialistične stranke, ki se ga udeležijo tudi odposlanci Hlinkove slo- vaške stranke in več slovaških mini- strov, kar pač vidno izpričuje prisrčne in tesne vezi, ki so nastale med »samo- stojno« Slovaško in Nemčijo. . Preseljevanje naroda. Nad 7000 južnotirolskih Nemcev so doslej že iz- selili. Naseliti jih mislijo baje na če- škem ozemlju Nemčije, kar bo nedvom- no služilo okrepitvi prijateljskega so- žitja z Nemci v teh pokrajinah, ki uži- vajo \ nemško zaščilo. Domače vesti — Nj. Veličanstvo Kralj Peter II. je čestital Sokolom. Tekmovalna vrsta ¦ Ljubljanskega Sokola, ki si je v tek- I mah znova priborila kraljev meč, je bi- la sprejeta od kralja Petra II., ki jim je ob tej priliki častital k zmagi. — Imenovanja mladih protesorjev na gimnazije. Prosvetni minister je inienoval 358 diplomiranih filozofov na j razne gimnazije po državi. Zanimivo in značilno je, da je od imenovanih le 28% moških in 72% žensk, ali v šte- vilkah 101 profesor in 257 profesoric. Ze na osnovnih šolah je nekoliko težko j razmerje med ženskimi in moškimi uč- ! nimi močmi, še težje bo to na srednjih šolah. Izgleda pa, da so mlade profe- sorice čakale že dolga leta na name- ščenje, pa je zato letos odstotek ime- novanih tako nesorazmerno visok. — II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani. Ob veličastni udeležbi ga- silcev iz vseh delov Jugoslavije se je vršil v preteklih dneh v Ljubljani II. vsedržavni jugoslovanski gasilski kon- gres, ki so se ga udeležila tudi odpo- slanstva gasilskih organizacij drugih držav. Kongres je otvoril naš minister • za telesno vzgojo naroda. Pozornost in občudovanje so vzbujale velike gasil- ske tekme. — Sprejem gojencev za študij vete- rine. Veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice je razpisal natečaj za sprejem vojaško-državnih gojencev za živinozdravniški študij. Potrebna pojasnila daje veterinarski oddel. min. vojske in mornarice v Beogradu. — Število gostiln silno narašča. Obrtna zbornica v Novem Sadu je iz- delala spomenico, v käteri navaja, da raste število gostiln v nedogled, dasi ni zato nobene resnične potrebe. V ob- močju Novosadske obrtne zbornice je sedaj že nad 4000 gostiln, ko jih je bi- lo še pred nekaj leti samo 2000. Po- dobno je tudi pri nas v Sloveniji, kjer se pravtako nesmotreno dajejo nove gostilniške koncesije ter se prav nič ne ozira na to, da zelo težko uspevajo na- ši veliki gostinski in hotelski obrati, ki vzdržujejo tujski promet in se borijo z velikimi obdavčbami, dragim kreditom in mnogo višjimi režijami, kot jih ima- jo vse razne male gostilnice in točil- nice. — Iz meščanskošolske službe> Pre- mešeena sta na prošnjo strok. učitelj g. Stanislav Kodrič z meščanske sole v Zalcu na meščansko šolo v Domžale in g. Franc Kotnik, meščanskošolski učitelj iz Slovenjgradca v Maribor. — Podpore potrebni in podpore vredni? Delavska zbornica v Ljubljani je naklonila 10.000 dinar jo razno,\ se je pojavila letos še »Kronika« (tudi ime njenega ustvaritelja naj pade v po- zabljenje, ostanejo naj le verzi, ali če niti to ne, pa vsaj napev, ki je tako na- roden in domač, sličen je namreč riapevu pesmi: »Preljubi Sv. Lenart.. .« Pra- vim sličen, kajti avtor kronike, ki je pel verze, je imel slab posluh, tako da so mu toni včasih zašli malo previsoko ali prenizko. Sicer pa tudi to ni važno. Ko je brat Ban izpreminjal svoje pro- pte vaje skoraj vsak dan, tako da amo bili včasih čisto zmešani, se je zvečer pri tabornem ognju oglasil »kronik« in zapel v vseobče veselje sledeče: Izpreminjal je vaje vse ljube te dni, „ poskusne živalce za njega smo b'li. Ali pa je sledila kot odgover na opaz- ko enega izmed članov vodstva češ, da so naše pesmi preveč svobodne in da gremo preko dopustnih mej sledeča: Naš slavni Prešeren je rekel nekje: naj slavček t'ko poje, kot najbolje ve! Pa pustimo »Kronikoo ii;:sih ulicah ? Ze dolgo vrsto let se dogajajo po naših ulicah skrajno nesramni primeri iz višjih družabnih krogov, katerih žene, hčere in služkinje iztepavajo iz nadstropij na ulice, četudi so polne letoviščarjev, preproge, odeje, rjuhe, cunje, sadne odpadke, cigaretne ogorke itd. Ce te grde razvade ne opu- ste, jih objavimo prihodnjič z imeni. Za- kaj se milostivam ne ljubi, opravljati taka dela na dvoriščih in oknih na zad- nji strani his? 1 Ali res še ne bo konec preganjanja naprednega življa? Veliko gradiva in dokazilnega matcriiala imamo že zbra- nega, kako so razni katoliški veljaki vo- clili zakulisne akcije z namenom, da se preganjain'premesca nacionalni in na- predni živelj. Kakor pa izgleda, tega ne- poštenega početja še ni dovolj. Kljub vsemu se še najdejo pokvarjeni tipi, ki ne mirujejo in žele še kar naprej uživati nad družinskimi tragedijami, ki jih po- vzročajo v svoji pokvarjenosti. Tako je naša obveščevalna služba izvedela, da sta se dva taka znana pokvarjenca iz našega kraja pogovarjala v vlaku in krvavo želela, da se mora zlasti v enem primeru preganjanje še kar nadaljevati. Ta dva gospoda naj spravita čim- preje svoja umazana jezika tesno za zobe, da ne bosta presencčena. Naša statistika je zopet za eno ostudno željo in dve imeni bogatejša za bodoče case. 1 Mogoče vas zanima? Nekemu gospo- du v Laškem je kupila neka kuharica odejo za 700 din, neka hišna posestnica pa za 300 din. Govori se, da sta pri tej kupčiji druga na drugo tako ljubosumni, da hodita ob večernih urah kontrolirat, s katero odejo izmed njiju se ta«gospod pravzaprav odeva ... Pozimi bosta goto- vo obe zadovoljni. 1 Grob se za grobom vrsti... V teku cnega tedna se je preselilo v večnost iz našega mesteca kar 6 zemljanov: o g. Francu Fabjančiču smo že poročali, prav tako o ge. Julki Kunejevi roj. Urankar, v torek dne 8. t. m. je umrl v celjski bolnici zaradi vnetja slepiča 14- letni rudarjev sin Ivan' Podbevšek iz Hu- de jame pri Laškem, v nedeljo dne 6. t. in. je bil pokopan na domačem pokopa- lišču 75-letni posestnik iz Gabernega nad Laškim Miha Senica, istega dne je umrla v Laškem ga. Amalija Hinter- maierjeva v starosti 70 let. Pokopali so jo v Zagrebu. V sredo dne 11. t. m. pa je bil pokopan 85-letni posestnik Hrast- nik Blaž iz Stopc pri Laškem. N. p. v m.! Hrastnik h Krst v Savi. Clani »Baptistične cer- kvene občine v Trbovljah« so imeli v nedeljo 13. t. m. i2redno slovesnost. Vr- šil se je krst in sprejem štirih članov v Savi. Navzočih je bilo poleg vernikov te cerkve tudi izredno veliko občinstva na obeh straneh reke. Krščenje je izvršil dušebrižnik g. Aleks Novak iz Prekmur- ja. Obredu sta prisostvovala tudi dva Amerikanca, po poklicu eden doktor, drugi pa profesor, ki sta dopotovala iz Palestine v Evropo in bosta obiskala vsa glavna mesta držav. Zanimiv je obred krsta. Krščeni so oblečeni v bele obleke (halje). Duhoven jim napravi primeren nagovor, nakar polože zaobljubo, da ve- rujejo kar piše sv. pismo. Nato vsakega posebej za trenutek potopi popolnoma v vodo. Po obredu so verniki peli svete pesmi, predsednik cerkvene občine g. Cater iz Hrastnika ter gori imenovani so pa imeli zato priliko primerne govore. Občinstvo je z zanimanjem sledilo obre- du te vere, ki se polagoma tudi v naših industrijskih krajih širi. h Nesreča slaboumne. Dne 14. t. m. je na vrhu Ojstro, kjer se nahaja pinga (bajer), v duševni zmedenosti skočila v vodo samska Rozalija Keršičeva, stara preko 40 let, doma iz Trbovelj. V tem času je stanovala pri svoji sestri, poro- čeni Pešl na Ojstrem. Rajna je bila že dalje časa živčno bolna. Oof pri Hrattniku o Vsi smo ljudje. Pregovor pravi: »Ce želiš, da te bodo ljudje hvalili, pa če prav si velik grešnik, moraš umreti. Da te bodo pa grajali, se oženi.« Ni pa obi- čaj, da bi se toliko govorilo o otroku že ob rojstvu, kakšna usoda ga čaka v živ- ljenju, kot se je o onem, ki ga je babica poleg botra in botre prinesla h krstu predzadnjo nedeljo, čakala štiri ure in se končno vrnila, tako da otrok ni bil krščen tisti dan. Kakor smo zvedeli je g. boter dal izraza svoji nevolji zaradi predolgega čakanja pred našim g. žup- nikom, kar je rodilo baš ne ravno vlju- den razgovor in prišlo je do preložitve krsta na drugi dan. Mi ne izrekamo sod- be, če se ob nedeljah krščuje ali ne, ni nam pa vseeno, da se je ob tej priliki napadal Sokol — morda je bil povod, ker g. boter nosi sokolski znak. Mi bi svetovali g. župniku, kot dušnemu pa- stirju nas vseh, da naj svoj glas dvigne tudi nad onimi, ki ne nosi jo sokolskega znaka, v svojih hišah pa uvajajo po naši sodbi poskusne zakone, da jih drugače ne imenujemo, kar je v pohujšanje vsej mladini. Spreiemni pogoii Dri. moške obrtne sole za pfefarsfvo v Ptuiu Ta sola ima značaj nepopolne sred- nje sole znižjim tečajnim izpitom. Na- loga iste je dajati učencem obojega spo- la poleg obče vzgoje, teroretično in praktično strokovno i^obrazbo v ple- tarstvu in vrbogojstvu in jih usposo- biti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako nebi mogli izvräevati pletarstva na svojih domovih. Na zavodu se poučuje razven prak- tičnega pouka v pletarstvu: slovenšči- na, obrtna korespondenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripravljalno ri- sanje, lepojnsi, kalkulacije, knjigovod- stvo, državoznanstvo, higijena, opisna geometrija, strokovno risanje, slogi umetnosti, tehnologija in vrbogojstvo. Vse šolske potrebščine prejemajo učen- ci na zavodu brezplačno. Učna doba traja tri šolska leta. Sol- sko leto prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci o1.'ojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske sole ali šest raz- redov osnovne sole in so atari najma- nje 12 let. Prijave kolekovane z kole- kom din 10 je vposlati vključno do 3. septembra t. 1. Vsebovati morajo: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. izjavo starišev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca Stran 6 »NOVA DOBA« 18. VIII. 1939 Stev. 34. Nevarna razboiniška folpa v rokah pravice Grebenšek in tovariši priznavajo šfiri umore in druge zločine Kakor smo v zadnji številki lista na kratko poročali, so velenjski orožniki aretirali v planinski koči na Kozjaku nevarnega razbojnika Alojzija Greben- ška iz Kavč pri Velenju. Močno uklenje- nega so ga pripeljali v Celje in ga iz- ročili celjskim orožnikom, ki so takoj pričeli s preiskavo. Preiskavo je vodil osebno poveljnik celjske orožniške čete g. major Vindakijevič, kateremu je po dolgem zasliševanju le priznal številne zločine, ki jih je izvršil v družbi svojih tovarišev bratov Andreja, Ivana in Av- gusta Zganka iz Založ pri Polzeli ter njihovega zeta Pavla Arha iz Ločice. Na podlagi teh navedb Grebenška so se celjski orožniki takoj podali v Zalo- že in Ločico im tarn aretirali nevarno razbojniško družbo. Pri zasliševanju so se zločinci prvotno izvijali na vse načine, nato pa so pod težo dokazov priznali dolgo vrsto tatvin, vlomov in drugih razbojstev, ki so jih izvršili po- samezno ali skupno. Z aretacijo razboj- niške tolpe, sta med drugim tudi po- jasnjena umora v Medlogu in v Šeščah. Pri roparskem umoru gostilničarja An- tona Ocvirka in njegove ženc Rozalije so sodelovali Grebenšek, Avgust in An- drej Zgank, Pavel Arh in natakarica pri Oevirkovih Julčka Terčičeva. Jul- čka je bila namreč ljubica Avgusta Zganka ter sta se mislila tudi poročiti. Pogosto je hodil k njej ter je poznal razmere pri Oevirkovih ter mu je Jul- čka pripovedovala, da imata Ocvirkova 8000 din gotovine. V Pintarjevi hiši v Založah so sklenili izvršiti grozno de- janje. Usodnega večera so se napotili vsi ob Savinji do mostu, ki pelje v Li- bo je, kamor so prišli ob mraku ter ča- kali do pol 11. zvečer, ko so se podali v Medlog, kjer jih je čakala Julčka. Po dogovoru so šli po brajdi v podstrešje. Prvi je šel Grebenšek, nato ostali ra- zen Julčke, ki je čakala zunaj. Gostil- ničar Ocvirk se je vsled ropota zbudil, skočil k vratom, se zaklenil ter čakal, pritiskajoč vrata, z nožem sluteč, da so vlomilci. S ponarejenim patentnim ključem je Grebenšek odprl vrata, v tern hipu pa je Avgust Zgank ustrelil skozi vrata ter zadel Ocvirka, ki se je takoj mrtev zgrudil. Nato je še An- drej Zgank trikrat ustrelil v Ocvirkovo ženo Rozalijo, ki je tudi ostala mrtva. Ko so ta zločin izvršili, so pričeli iska- ti denar, katerega so našli okrog 600 din. Med tern je prišla tudi Julčka ter pomagala iskati 8000 din, ki naj bi jih imela Ocvirkova. Ko so ves posel iz- vršili, so se pokrepčali z jedačo in pi- jačo nakar so zaklenili sobo in hišo ter odšli ob pol 3. zjutraj za Savinjo proti Levcu na Pintarjev dom v Založe, kjer so si razdelili plen. Pred odhodom so še Julčko zaklenili v šupo. Dogovorili so se namreč z njo, da bo ona zjutraj šla k sosedom iskat pomoči. Uraor v Seščah je zasnoval Avgust Zgank, ki je delal ob Savinji v bližini Janšetovih, od katerih je slišal. da ima- ta denar, ki sta ga baje prinesla iz Amerike. K izvršitvi zločina so se po- dali Grebenšek, Avgust in Andrej Zgank ter Arh, na lice mesta so prišli ob pol 1. ponoči. Grebenšek je šel zo- pet prvi ter hotel priti skozi okno v hišo. Ker ni mogel sneti okna, je An- drej razbil Sipo. Prvi je sei notri Gre- benšek. Svetili so si z električno lam- po. V notranjosti so našli dve kladivi. Andrej Zgank pa je prinesel s seboj dvorezni nož. Odprli so sobo, kjer sta spala zakonca Janšetova, tiho stopili do postelje, kjer je spal France Janša, katerega je Grebenšek s kladivom po- bil. V težkih mukah je Janša padel s postelje. Zbudila se je žena Julijana, enkrat, kriknila, nakar jo je Avgust Zgank s svojim kladivom udaril po gla- vi ter jo ubil. Zaradi sigurnosti, da jih ne bi prepoznali, je Andrej -gank oba še z nožem prebodel. Grebenšek je pre- brskal posteljo ter našel v njej 2000 dinarjev. Poleg teh dveh umorov so zločinci priznali še celo vrsto drugih zločinov. Tako je Grebenšek priznal roparski napad v hišo Franje Zolnirjeve v Go- renju pri Smatnem ob Paki, ki ji je vzel 4000 din, roparski napad na po- sestnika Tavčarja in roparski napad v stanovanje posestnice Helene Oničeve v Gotovljah pri Zalcu. V Založah pri i Polzeli je vdrl Grebenšek skozi okno v hišo posestnice Frančiške Vašlove in s samokresom v roki izsilil od nje 350 din. Lani je v Plešivcu pri Velenju na- padel Franceta Zigerta, v Podkraju pri Veliki Pirešici je napadel posestnika Jakoba Blagotinška, letos 17. junija zvecer je vdrl s tovariši v hišo posest- nice Frančiške Romove na Polulah pri Celju z namenom, da bi jih oropal, pa je bil prepoden. V Dobriši vasi je spo- mladi vlomil v hišo posestnice Razbor- škove in odnesel 8800 din. V Dober- teši vasi pri St. Petru v Savinjski do- lini je dvakrat vlomil v trgovino Bla- ža Matka ter odnesel razno blagQ v vrednosti 800 din. Josipu Lenku iz St. Petra je odnesel lovsko puško in več oblek, v Zgornji Ložnici je vlomil v hi- šo Josipa Kralja, v Pesjem pri Vele- nju je vlomil v neko trgovino, v Veliki Pirešici je vlomil v trgovino Zofije Sta- molove ter ji povzročil 1800 din škode. Vlomil je nadalje v železniško skladi- šče v Smarlnem ob Paki ter odnesel več pošiljk. Poleg teh je izvršil še šte- vilne vlome in tatvine v Novem Klo- štru pri St. Petru, v Crnovi pri Vele- nju, v Zgornjih Grušovljah in drugod. Nekatere zločine je izvršil Grebenšek sam, drur>;c pa s pomoejo svojih tova- rišev. Iz vsega tega je razvidno, kako ne- varna tolpa je padla v roke naših vrlih orožnikov, tolpa katera bi v slučaju, da bi ostala še nadalje na svobodi še na- dalje strašila, ubijala in ropala po vsej Savinjski in Saleški dolini ter celjski kotlini. Vse prebivalstvo teh krajev se je sedaj resnično oddahnilo ter z zani- manjem spremlja nadaljne preiskave orožništva. Zločinci so bili vsi pripelja- ni na kraje, kjer so izvršili svoje zlo- čine ter povsod mirno pripovedovali svoja dejanja. Kamorkoli se pripelje orožniški avtomobil z zločinci, se zbira- jo ljudje, ki glasno odobravajo vztraj- nost orožništva a istočasno dajejo du- ška svojemu ogorčenju. Med tern ko so zločinci pri zaslišanju mirno priznali svoja dejanja in jih do podrobnosti opisali, kakor so bila izvr- šena, vztraja Julčka Terčičeva pri trdi- tvi, da je pri vsej stvari povsem ne- dolžna ter da nima nikakih zvez z zlo- činci. Zločinci nasprotno vztrajajo pri svojih trditvah, da je bila pri zasnova- nju umora v Medlogu tudi Terčičeva, ki pa še ne ve, da so vsi njeni znanci že za zapahi. ki je v slabi igri visoko porazil Jugosla- vijo s 6:3. V predtekmi je SK Borut iz Gotvelj porazil rezervo Jugoslavije s 3:1. Moštvo SK Celja je gostovalo v Ma- riboru proti tamkajšnjemu Zelezničarju ter je doseglo neodločen rezultat 2:2, kar je zelo lep uspeh za zacetek sezone in na težkem tujem terenu. Na praznik 15. t. m. sta igrala prijateljsko tekmo na Olimpovem igrišču moštvi Celja in Olimpa. Po obojestranski slabi igri se je zaključila tekma z zmago Celja 6:4. Zasluge na tolikih golih nosita oba vra- tarja. * Alfred Goršek, član SK Celja, juni- orski banovinski prvak v tenisu. Pretek- lo soboto in nedeljo se ie vršilo v Mari- boru v okviru raznih sportnih prireditev ob priliki mariborskega tedna tudi prvenstvo dravske banovine v tenisu. Med številnimi udeleženci je nastopil tudi Celjan A. Goršek, član teniške sek- cije SK Celja, ki si je v tcžki konkurenci priboril naslov juniorskega" prvaka Slo- venije. V četrtfinalu je premagal Milav- ca od ljubljanske Uirije s 7:5, 6:0 ter v finalu mariborčana Vuteja s 6:3, 1:6 in 6:1. Odličen gost v Celju. V Celje je da- nes prišel tiskovni ataše na bolgarskem poslaništvu v Beogradu g. Mihail Geor- nijev na potu, da si ogleda znamenitosti in prirodne krasote Slovenije. V sprem- stvu nekaterih članov jugoslov.-bolgar- ske lige si je naš dragi gost z družino razgledal Celje in njegovo okolico in na- vezal tesne stike s prijatelji bolgarskega naroda. Zelimo dragemu gostu in nje- govi rodblni kar najlepše bivanje med nami. Spremembe na celjski gimnaziji. Pre- meščeni so s celjske gimnazije gg. prof. Srečko Brodar in Ludvik Gabrovšek v Ljubljano, Josip Karba v Maribor, Ivan Krašna v Kočevje, Jožica Tomšič v Ma- ribor. Na celjsko gimnazijo pa so imeno- vani gg. Marjan Cadež iz Prizrena, Ma- ri ja Kapler iz Ljubljane, Ivan Krečič iz Bjelega polja, Cvetko Skok iz Svilajnca in Vlaidmir Zitko iz Ljubljane. Solnčno sobo opremljeno za 1 ali 2 gospoda, oddam. Na- slov v upravi lista. LOKAL oddam v najem s stanovanjem ali hrez. Celje, Dečkova 1. Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. Učenko za trgovino sprejme Cili Rožič Celje, Kralja Petra c. 3. Z znanjem šivanja imajo pred- nost za časa učne dobe in plačali vse stro- j ške, ki bi nastali vsled neopravičenega ' predčasnega izstopa, 4. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov ro- diteljev. Vsak prijavljenec sprejme pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od din 200 mesccno navzgor. Pridnim, podpore potrebnim učencem, se bode po možnosti preskrbele podpore za vzdrževanje. Za podrobnejša pojasnila se je obr- niti na upraviteljstvo. Mešiani prve, druge in tretle vrsfe Po stvoritvi velikih mestnih občin,-so se meje mest tako razširile, da spadajo k mestu tudi gorski pašniki ... Tako so nastali ljudje po gorskih kočah pri- vesek mest, eeravno jih vsak dan uči, da ne bodo nikoli, pa že do konca sveta ni- koli res meščani. Treba je bilo torej mesto razdeliti v ožji in širji mestni po- merij. Tudi to se je zgodilo in tako so nastali pravi meščani in mestni podeže- lani... Vsi smo bili in smo tega 'pri- ča ... Pa tudi med pravimi meščani ni vse tako, kakor bi naj bilo. Je že res, da imajo vsi vsaj enake dolžnosti, če že ni- majo enakih pravic. Vsi morajo plače- vati enake davke, enake gostaščine, ena- ko vodarino in enako kanalščino, in ven- dar so silne razlike med ugodnostmi, ki jih uživajo različni meščani. Ne misli- ffio pri tern ničesar političnega, tudi ni- česar osebnega, kakor bi hoteli na pri- mer reči, da je razlika, če kdo stanuje v županovi ulici ali kje, ^aleč vstran od nje ... Nič tega, marveč splošno, celo pokrajinsko: le primei^f^. ulieno raz- svetljavo: temu sveti ufrčna svetilka ce- lo v vežo, oni tudi meščan rabi žepno svetilko, da ulično najde .. . Vodarina je povsod enaka, le da ti pripelje mestna občina v centru vodovod čisto pred hišni prag, v okolici si pa smeš po več sto metrov vodovod sam napeljati, ako je kje v v bližini. (Pra- vijo, da gredo mestni kanali po glavnih cestah, odcepke mora napraviti pač hiš- ni posestnik, kar sicer popolnoma razu- memo, je pa vendarle ob enakih stroških za vodo večje breme za okolico ko pa za pravc meščane prve vrste.) P^ri tern je se pa ta ugodnost: da tisti meščani dru- ge vrste Tnoreio z gotovostjo računati s tern, da vodovod ne bo imel za nje do- volj vode, kadar bi jo najbolj rabili.. . Kanalska pristojbina je pa sploh nekaj nepojmljivega, kajti predpisujejo jo vsem povprek: tistim, ki imajo kanale — in torej naj resnično plačujejo kanal- sko pristojbino. Drugim jo predpisuje- jo, ker jim bodo nekoč v bodočnosti zgradili kanale in morajo sredstva na- prej zbirati. So pa vmes tudi taki, kjer radi terenskih prilik kanalov sploh ne bo mo^oče zgraditi. Ti pa naj lepo pla- čujejo — za druge. Ker so taki tereni le v okolici, čeravno še v ožjem mest- nem pomeriju z vsemi dajatvami, čutijo ti to za krivico. Da je krivic še drugih manjših, kakor da dobivajo meščani prve vrste pošto dvakrat dnevno, oni druge vrste ob enakih dajatvah komaj enkrat na dan, (morda se za to pri spre- membi* mestnih pomerijev mesto ni za- ftostno pobrigalo?) enako glede varno- sti itd. in to vse, ko imajo taki meščani druge vrste že itak večje izdatke z raz- nimi dostavami: v mestu pošlje trgovec vsak kilogramček domov, v okolico pa vleči Sam, kolikor mores. Pa trgovec je privatnik in ima pravico, da si izračuna, kar je njemu prav. Ni pa prav, da so meščani, ki morajo plačevati občini ena- ke dajatve, pa imajo različne, neenake udobnosti od občine. Spott :; Nj. Vel. kralj Peter II. je prisostvo- val motornJm tlirkain na Ljubelj. Na praznik 15. t. m. so se vršile tradicional- ne motociklistične gorskc dirke na Lju- belj, ki so imele m'ednarodni značaj ter se jih je udeležilo tudi lepo število ino- zemskih tekrnovalcev. Prireditev je jjo- vsem nepričakovano posetil tudi naš mladi vladar Nj. Vel. kralj Peter II., ki de je pripeljal s kneževičem Aleksan- drom. Vladarja je številno občinstvo pozdravilo znavdušenimi ovacijami. V ostri mednarodni konkurenci je dosegel najboljši čas dneva Nikola Jurčič. x" Prvenstvo v tenisu. V nedeljo ob 8. zjutraj se bo vršilo na Rakuschevem igrišču III. kolo klubskega drž. prven- stva med SSK Mariborom in SK Atletiki Nastopili bodo najboljši celjski in Mari- borski teniški igralci. ;: Pričetek jesonske noj;om<^tne sezone v Celju. Preteklo nedeljo je bila otvor- jena nogornetna sezona celjskih klubov. V Celju je gostoval mariborski Rapid, Hiša v Skofji vasi pri Celju po ugodni ceni naprodaj. Vpraša se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. Stanovanje soba in kuhinja s predsobo,Wvse pod enim ključem, se takoj odda. Naslov v upravi lista. VILA na periferiji mesta, 3 sobe, 2kabineta, 3 kle- ti, velik vrt, se da v najem oktobra ali no- vembra. Naslovi naj se oddajo v upravi lista pod »700«. 3 sobe in kuhinjo , oddam s 1. septembrom. Celje, Polule 1. ZAHVALA Vsem, ki so nas ob smrti našega očeta Frania Jošta tolažili ter pokojnemu izkazali poslednio cast s cvetjem, sprem- stvom na zadnji poti, poslovilnimi besedami in petjem, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Celje, 18. avgusta 1939. ______ Žalujoči ostali Franjo Oolzan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instaiacije strelovodne naprave Prevzema «a « zgoraj navedene stroke ipodajoža del a in popravila ~ Cene zmerne — Pojtrežba toJna In tolidno Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Bado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kla«lnik — Oba v Celju