15. štev, V Kranju, dne 15. aprila 1911. XIX leto. i*, o .i ' orci Političen in gospodarskj list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poati sa celo leto 4 K, za pol leta 'i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 1U no. — Na naročbe r>r«s istodobne »poAiljatve naročnine .8 neorir*. Uredništvo in upravništvo je na pristavi jr. K. Flonana v t Zvezdi., izdajatelj in odg. urednik Mir. Ambroži«, Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto —— zvečer == Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vsem sotrudnikom, naročnikom in prijateljem našega lista želi vesele velikonočne praznike Uredništvo in upravništvo. Cerkljanska fara za železnico ■otnlk- Kamnik - Cerklje - Kranj. (Javni ljudski shod pod milim nebom v Cerkljah dne 9. aprila 1911.) Javni ljudski shod za železnico čez Štajersko na Motoik po tuhinjski dolini na Kamnik, Cerklje in Kranj, sklican po «Gorenjski kmečki stranki* v Cerklje, ae je obnesel na cvetno nedeljo nad vse sijajno. Ker je bilo nemogoče, da bi prišli vsi udeleženci ped streho precej obširnih Matevievih spodnjih prostorov, se je vrtil shod fi milim aeboas, na pros!ess. Navzočih je bilo najmanj 600 ljudi iz vseh vasi cerkljanske obširne občine, nekaj tndi iz sen« čurske in drug h, kateri so energično in dostojno manifestirali in zahtevali: HeSsmo ioleiaiot Is Kamnit gkail Cerklje t Kranj. Kako navdušenja zs železnico vlada pri prebivalstvu, kaže značilni dogodek, da se jo po shodu sglasilo več tak.h oseb, katere nimajo svojega lastnega premoženja ter stanujejo po biiah, s ponudbo : Kakor sem reven in sam potreben denarja« takoj plačan deset kron iz svojega v ta namen, če pride klic po darovanju prostovoljnih doneskov. PODLISTEK. Velika noč. V čitalnici se je zbrala na Veliko soboto mestna elita kakor že par let in zopet je bil izmed vseh najzahtevnejši in najveselejši dr. Krian. «No, sedaj pa nam povej, ko si že parkrat obljubil, za kaj ti je Velika noč tako pri srcu!» Dr. Krian je povzdignil kotarac, izp-1 ua dušek in izpolnil prošnjo sodniku Hjdetu z zadovoljnim nasmehom. «No, da vam ustreženi, naj bo, dasi je to čisto navadna zgodba, pravzaprav tako neznaten dogodek, da skoro ni vreden spomina, a jaz se ga spominjam s veseljem, ker mi je bil v gotovo rešitev. C e bi se ne zgodilo, kakor se je, in za kar pojem hvalo vsem svetnikom, kar jih je v pratiki, bi bil danes ožeojen puščobnež.» Nato je srknil dvakrat is kosarca in nadaljeval: .Pred petimi leti sem stradal na Dunaju kakor jih strada mnogo le dandanes za ta prokleti nič, ki oam ga nudi življenje, zakaj, takrat sem bil mlad, zaljubljen v vse dobro in lepo, a najbolj v svojo Ang*-lo, ki sem jo moral pustiti v domovini. No, in ljubil sem tisto dekle bolj, kakor veren kristjan posmrtno' isveličanje, sanjal sem o njej vse dni in vse noči in bil morda več bolan zaradi nje, kot zaradi lačnega želodca. In seveda, ljubila ne je tudi ona zelo . . . Pisma so prihajala, mokra od njen-h sjU, m ko bi prekoval vse poljube, ki mi jih je pošiljala, v svetle zvezde, bi ne Shodu tudi prav nič ni škodovalo, da je par dni poprej nek domišljav in napuhnjen klerikalni profesor delal proti shodu, vtiled tega, čujte — ker so se tiskala vabila, oziroma lepaki za: shod v Kranju! So res čudni nekateri ljudje. V Cerkljah so taka svarila ž« skoro takorekoč «glas vpijočega v puščavi*. .Slovenec* je celo vedel povedati: politiziralo se bode na kmečkem shodu in pokopalo železnico. Toda shod je pokazal, da imajo pristali kmečke stranke desetkrat več smisla za resno delo, vsesplošne krajevne zadeve in potrebe, kakor takozvani »ljudski prijatelji ali « Slo ven če vi* pristali*. Na shodu kmečke stranke se ni slišala ni t na hnjskajoča beseda proti komu ali celo o politiki. Govorilo se je zgolj stvarno, kar se v Cerkljah še ni slišalo od Demšarja, J srca ali celo Kreka. V sledečem podamo poročilo, kakor nam je došlo: Imenom sklicateljev, oziroma »Gorenjske kmečke stranke* je otvoril shod kmalu po končanem nauku g. Jože Jenko. Naznani, da je bil obveščen o vršečem se shodu glavni deželni železniški odbor, lokalni železniški odbor zr ftfofco Kotnik - Kamnik -Cerklje - Kranj in vsi poslanci, ki zastopajo kraje, kjer bi tekla železnica. Ostali so vai doma in molčali. Predlaga, naj se izvoli predsednikom shoda g. Tomaž Znpin in zapisnikarjem g. Fran Ahlin. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Predsednik se zahvali na zaupanju častnega mesta in podeli besede J. Je iku, kateri govori približno takole: Važno in pereče vprašanje za prebivalstvo gorenjske ravnine od Kamnika do Kranja je vprašanje železnice, katera bi vezala med seboj ta dva ostalo na nebu niti za palec temnega prostora. Tako je bilo z nama in jaz sem presedel z veseljem pri knjigah cele noči, samo da ji zagotovim srečoo bodočnost. Ko bi se mogel povspoti do, cesarja, bi se gotovo tudi odločil sa kaj takega, samo če bi zahtevala ona, pa naj bi me stalo še toliko in toliko trpljenja! Tako je, če je človek zaljubljen in močan v enaki meri. Kaj je torej čudno, če sem hotel svojo Angelo sa piruhe vedno s čim razveseliti. In zato sem zbiral skozi vse leto de-setice in jih metal nalašč v zato pripravljeno skle-dico, vsak vinar, ki sem ga mogel prihraniti, sem položil kupčeku in če se je nabiralo le prepočasi, sem parkrat opustil večerjo, drugič zopet kosilo ali zajutrk in z veseljem sem prešteval včasih zvečer, koliko sem že prihranil. Stel sem in štel in ugibal, kaj bi ji mogel kupiti za tiste kronice, a vse se mi je zdelo preskromno in naposled sem si naložil davek celo na tobak in prihranil tako zopet vsak teden par vinarjev več. Težko se jo bilo premagati in hoditi s praznim želodcem, ko so počivale doma v skrinjici srebrne kronice, a misel, da razveselim za piruhe Angelo s tem ali onim darilcem, mi je bila trdna opora, da sem vstrajal. Prejšnje leto sem ji kupil prstan s tremi dragocenimi kamni in bila ga je vesela, da se mi ni mogla dovolj zahvaliti. Tisto leto pa sem se namenil, da ji kupim zlato zapestnco, zato sem hranil na vse kriplje ia načine. Moogokrat sem živel cel dan samo ob kruhu in vodi in to je bilo tudi največ vzrok, da sem na pomlad tisto kraja in bi tekla pe nalih gozdih. Speljana bi bila iz sosednje štajerske dežele mimo Motnika, po tuhinjski dolini na Kamnik, odtod po podgorskem polju skozi občine Križ, Moste, Kaplja vas, Klanec, Breg, Nasoviče, Lalnviče, Zalog, po ozemlju velike cerkljanske občine, šsnčurske in predoseljske do Kranja. Tukaj bi bila zvezana z nedavno dodelano progo tržiške železnice ia takoimenovaoo gorenjsko ali cesarjevi č Rudolf o vo železnica. Od Kranja bi tekla na Skofjo Loko, po poljanski dolini, 2 reb, v Idrijo in nadalje do morja. Vsakdo ve, da se ravna vrednost kraja po obilici občil, bodisi dobrih, trdnih, pametna speljanih cest, še bolj pa pridobi vsak kraj s tem, ako je zvezan z železno cesto, ako pridrdra v obližju «iukamatija>, ako ima kraj ugodne zveze z železaico. Kaj pomaga, če ima še tako rodovitno zemljo, zaraščene gozde, razvito živinorejo, prašičjerejo in kar je s tem v zvezi, ako ima kraj zdravo, ugodno podnebje, prikladno privabilvi tujcev ob poletnem ča»u, da bi se rado vali med zdravim zrakom v prosti naravi, če pa ni železnice, da je omogočeno hitro potovanje. Naj ljudstvo takega kraja pridela še ,več žita, naj ima še tolike bogastva t gozdih in gorah, svojih pridelkov, svojih izdelkov ne more spraviti v denar, ker dovoz skoro toliko stane do železnic, kar se izkupi za blago. In ravao ti kraji, katere sem poprej naštel, Imajo vse to, kar sem omenjal ravnokar. V teh krajih, posebno še v cerkljanski naši okolici, je dobiti vsega, promet s tujci bi se krasno vpeljal, ko bi imeli najpotrebnejše, 91 čemur hrepenimo vsi, česar želimo vs» ko ni imeli železnico. V pogorju šenturške gora se nahajajo bogati podzemski zakladi premoga, katerega pa dosoda leto obolel. Počutil sem se tako slabega, da sem komaj lazil k predavanju, oči so mi pešale, da sera se naposled odločil, peljati se domov še pred velikonočnimi počitnicami. Angeli nisem pisal ničesar o svojem prihodu, hotel sem jo presenetiti. Kupil sem ji zlato zapestnico, katero sem > ji hotel izročiti za pirnhe lastnoročno. Tako sem aa odpeljal proti domu, vesel, poln hrepenenja, dasi sem bil ves nadležen in bolan. Kako dobro se še spominjam tistega večera, ko sem. se pripeljal v Ljubljano. Hladno jo bilo, skoro mrzlo. Ulice so bile blatna in puste. A kaj sem se brigal jaz za vso puščobo, ki se je vlačila po ulicah! Napotil sem sa naravnost na njeno stanovanje, a je nisem našel doma. Zato sem krenil po mestu, da jo morda kje srečam. Ravno me je ustavil nek znanec, ko jo zagledam na drugi strani ceste v spremstvu nekega pustolovca. Čadno se je moral ispremeniti tisti hip moj obraz, ker celo dotični znanec je opazil to mojo nenadno razburjenost, ko jo videl, kam blodijo moji pogledi, se je nasmehoil skoro zlobno: «Ab, saj sem že slišal nekaj,* je dejal, «da sta si s tisto stvarfco precej bližnja. Beži, beži! Vsak dan jo vidim s kakim gizdalinom.» «Lažel,» sam mu siknil v obraz in bil sem tndi prepričan, da laže. Ali lagal ni. Se tisti večer sem se prepričal o njeni nezvestobi. Višalo mi je po glavi in hodil sem iz ulice v ulico, dokler nisem ostal na mostu in se zasmejal sam sebi. Segel sem v žep in zapestnica je sfrčala v vodo. odkriti ni moč, dokler ni železnice, ker nihče ne bode toliko nespameten, da bi tako p« val svoj kapital tja, kjer le mu primerno, ne obrestuje. Veliko se ja govorilo zadnja teto, da se gotovo spelje po naših krajih železnica od Kamnika na Kranj, posebno od tedaj, ko se je ta črta na kraajskem železniškem shodu dne 24. januarja 1910 r Ljubljani eficieine sprejeta v program, da se ima zahtevati in graditi ena med prvimi. Vse je bilo veselo in radostno na tej pridobitvi, ter je tudi kazalo vse dobro, kajti do Kamnika ja celo trasa že ugotovljena ter baje cele na stroške interesentov po prostovljnem pokritju, in sicer v lanskem letu. Omeniti mi je, da so merili železnico o 1 Kamnika po kranjski ravnini, in sicer ravno skozi cerkljansko občine, Velosovo, Sančur pred nekako 45_50 leti in ti načrti leže gotovo nakje poiteoa zaprašeni. Ko je že vse ugodao kazalo, da za železnico iz Štajerske po tuhinjski dolini na Kamnik in soveda potem nadalje proti Kranju ne bode nikakih posebnih zaprek, tedaj se je podalo na Dunaju k železniškemu ministrstvu odposlanstvo Djražalcev dokazovat in s prošnjo, naj se gradi železnica od Motnika ne po tuhinjski dolini na Kamnik, temveč od Motnika po predoru čez hrib Kozjek aa Blagovico, po takoimenovanem Ornem grabnu na Domžale. Dokazovali se, da bi bila ta proga cenejša, imela bi več izvoza, ker so baje hribi okrog sv. Valentina bolj zaraščeni z gozdi nego po tuhinjski dolini, in od tam dalje, in da bi bila krajša gradnja, ker se spoji v Domžalah lahko s sedanjo železnico Ljubljana-Kamnik. Da bi bila ta proga krajša nego po tuhinjski dolini, je neresnično, pač pa ja res, da bi bila daljša dva km in za cela dva milijona dražja. Umevno je, ko bi bil odrezan Kamnik od nove proge, da ostanejo za dolgo dobo tudi kraji med Kamnikom in Kranjem brez železnice. Dosegli so toliko, da je dala vlada nekemu inženirju nalog, naj res trasira progo do Motnika na Domžale na vladne stroške, kar se prav sedaj godi, ter mora bili načrt narejen baje do meseca avgusta. lu če sem prav poučen, so plačali traso Motnik-Kamnik prebivalci teh krajev, za načrt proge Motaik - Domžale pa irplača vlada iz svojega 50.000 kron. Konec prih. Gospodarski del. Mestna hranilnica v Radovljici. Koncem preti k'ega leta je zaključila naša hranilnica petnajsto upravno leto. Kljub temu, da so bile razmere na denarnem trgu zopet jako neugodne, dosrgla je vendar izmed vseh prejšnjih let najvišji denarni promet. Zaznamovati moramo osobito denarni promet s hranilnimi vlogami, kateri znaša v preteklem letu nad dva milijona kron. O splošnem poslovanju pa priobčimo slavnemu občimtvn sledeče podatke: Denarnega prometa je imela hranilnica: Na prejemkih K 3 872 753 46, na izdatkih K 2 867.941-59, skupno K 5,740.695*05. Hranilne vloge: stanje dne 1. januarja 1910 K 3 400.21189, od strank vloženo leta 1910 K 1036.18*99, kaplUlitovane obresti leta 1910 K 138 691*37. skupno K 4 574.087 25. Dvignjeno hta 1910 K 1,028 859*92 i.naia stanje vlog koncem leta 1910 K 3 545 177 33, v.a katere se je ioje-časuo so bile razstavljene v železnih posoiah glave eaih pleraenitašev, kateri so bili obglavljeni 21. junija 1621. Kailov most veže staro mesto z mestnim oddelkom «mala stran*. Je najstarejši ia najznamenitejši mestni most. Prvi temeljni kamen za zidavo tega mostu se položili 3. julij* 1357. ob prisotnosti cesarja Karla IV. Ker so stavbi mostu večkrat škodovale pivodnji, bil ju popolaom dokončan leta 1503. Poprej je stal na tem mestu lesen most iz prostih časov začetka mesta. Tudi leta 1890 je odnesla in raztrgala velikanska povodenj del mostu. S popravili so tskoj pričeli ter ga izročili par let nato zopet prometu. Most je dolg 505 m, širok 10 27 m, ima 16 lokov oziroma obokanih vodnih odtokov. Postavljenih je na njem 30 kamenitih spomenikov, najstarejši obstoje iz 18. stoletja. Najznamenitejša je pri tem mostu, da ni zidan v ravni črti, temveč je precej upognjen oziroma zavit. Mastne odprtine za odtok vode so tako velike, da gredo skozi veliki in dolgi plavi lesa, katerega vozijo po Veltavi. On izhodu mosta na «malo stran, sta postavljena zopet dva stolpa n sicer neeaaka. Eden je precej večji od drugega. Poleg prej omenjenega stolpa stoji Karolov spomenik, postavljen v proslav* 500!etnio ustanovitve visoke šole leta 1848. Spomenik s podstavkom je visok 9*48 in vlit v Nirnbergu. Sama postava Karola IV. je visoka 3*80 m. O j straneh podstavka so podobe nekaterih znamenitih cesarjevih sodobnikov, živečih tedaj v Pragi. Pozornosti vredna je astronomična ura na mestni hiši, delo mojstra Hanuša iz leta 1490. Ker je bila več časa pokvarjena, popravili so jo leta 1865. Ona kaže solnčni vzhod in zahod, izpre-membe meseca. Ko bije ure odpreta se sami dva okna nad uro ter se prikaže 12 apostelnev s Kristusom in smrtjo v ozadju, ter petelin, kateri zapoje svoj kikiriki, ko ura odbije. Tako, dragi moji, sem bil ozdravljen in z Angelo se nisva videla nikoli več, ali velika noč mi je te vendar vedno v dragem spominu. O. D.: Zgodovina splrltlzma. Konec. Kar se tiče Nemčije, jih je bile zelo malo, ki so vsprejeli kardecizem, pač pa postavili veliko novih teorij. Da v Nemčiji ni bilo s kardecizmom nič, nam Že dokazuje žalosten pogin lista «Licht, raehr Licht», katerega je izdajal skozi 6 mučn h let Charles de Rappard z namenom, da bi se razširil kardecizem tudi po Nemčiji. Sicer pripisuje Gessmann to okolnosti, da so N raci gtoboko-umnejši od Francozov, vendar sera mnenja, da ta nemška globokoumnost ni posebno globoka, kajti i eni so vsprejeli nekaj prec j neumnih teorij, tako n. pr. ono o cestnih paglavcih, katere pravi in prvi začetnik je bil ž« imenovani Daviš. Ta teorija si namreč razlaga razne nepovoljne ponesrečene spiritističao poizkuse s tem, da pripiiuje neuspeh nagajivosti in hudomušnosti spiritističmh duhov. Slučaj: Tu se vpraša o tej ali oni stvari, ki je resna, pa se dobi popolnoma nasproten in smešen odgovor. Res, duhovita budalost! Je pa nekaj teorij, ki dajo mi«l>ti. Na primer teorija kemika in naravoslovca p I. Reichen-bacha, ki je izumil kreosot. Ta razlaga spiriti-stične pojave znanstveno, na podlsgi Fluida, katerega imenuje o d, in kojt ga eksistenco si je trudil dokazati s števiioimi zanimivimi poizk ii in ga otemelj-ti z električnimi in kemičnimi vplivi. Dalje teorija 1. 1740 v Nasavi rojenega J u n g Stil lin ga, imenovana pneumatologija, ki uči, da obstoji človek it treh bistvenih delov, namreč iz okornega, masivnega telesa, živcev in duše, katera naj bi bila od boga in katero neposredno veže živčevje na telo. Z msgaetizovanjem se ta zveza razdruži in tako je mogoče duši duševno delovati in videti. Ta teorija je najbližja okul-tizmu, skoro enako pa oni strogih spiriti-stov, ki istotako menijo, da obstoji človek iz treh delov in sicer iz materijetnega in aslralnega (finega) telesa in duše, ki je princip n; umrljivosti. Ko človek umrje, tedaj se loči duša od telesa (materialnega) ki razpade, obleče pa se v astialno telo; duša namreč ne more neposredno delovati na materijelno telo, zato potrebuje sredine in ta je astralno telo. Pri tem igrajo torej veliko vlogo živci oz. živčevi fiuidi, ki imajo električne lastnosti. Samoobsebi je umevno, da mora imeti povsemtem astralno telo isto postavo, isto velikost, skratka obliko materielnega teleta, ohrani pa isto tudi po ločitvi od njega. Ločitev, ki nastopa n. pr. v višjih stadijih hipnoze, semnambulizma, ali v kaki drugi višji ekstazi spi ih, imenuje navadno ljudstvo «dvojništvo» (Doppelf ftogere ). Zgodi se lahko, da zapusti astralno telo človeško truplo povsem ali pa le deloma; v zadnjem slučaju se potem imenuje ta ločitev eksteriorizacija astralnega telesa. Nekaj posebn°ga je pri tem, da občuti človek pri ekstenorizaoji dotike, suake, ki jih dobi astralno telo; torej jih slednje prenese na materijelno telo. Šs bolj čudno in skoraj neverjetno je, da se lahko senzibilujejo mrtvi predmeti n. pr. kake fotografije; če se jo n. pr. ksj poškoduje ali rani, občuti človek v stadiju eksterioriza-c je isto na sebi. S tem se je veliko pečal pariški raziskovalec de Rochas in popisal tozadevne poizkuse v knjigi «Eksteriorizacija či o ve-šk a oda». Eksteriorizaciji nasproten pojem je materializa cija, t. j. oblečenje duše v pravo, čisto materielno telo, tako da se napravi neposredno vidno. To se zgodi s pomočjo medijev, pri katerih je ločitev astralnega telesa od materielnega razmerno lahka. Ker pa je astralno telo neposredno nevidno in ravnotako neobčutljivo, nedovzetno za optične, vidne pojave, zato je treba raaterializacije, če se hoče opažati fizikalne pojave. Tako sem dospel do o k u 11 i z m a, ki sicer ne negira možnosti delovanja duhov, vendar pa razlaga in pripisuje spiritistične pojave v prvi vrsti duševnim zmožnostim, recimo magičnim, psihičnim močem, ki bivajo v človeku samem. In dasi stoje ti nazori najbližje onim znanstvenih raziskovalcev, vendar si medsebojno zelo nasprotujejo, to pa radi tega, ker je princip obeh skoro enakih teorij popolnoma nasproten. Znanstveniki namreč trdijo, da je človeška duša nekak izločilni produkt, ekstrement materije, in izkušajo s tega stališča razlagati spiritistične pojave. Okultisem pa se drži načela, da ne more nikdar in nikjer nastati I. prllolt ,,Gortn|eu" f f«v. 15 z 1.1911 V zvonika kapucinske cerkve pa ja umeščenih in nastavljenih 27 zvoncev, kateri to taka uglasbeni, da se stili melodija pesmic, ko odbije uro. V mestnem oddelku «Elradčani» se nahaja cesarski grad in mnogo starodavnih in rgodovin-skih palač raznih čeških bogatih in starodavnih rodovi n. S popisom koočamo, kar vse treba videti na lastne oči. Vendar rečemo: vredno je pogledati Prage. Človek z ogltdavanjem ni tak«i gotov. Tudi jo vse stare davno, vse znamenito. Če gre« v gostilao, stojii pred hišo in jo ogleduješ, kmalu ta kdo nagovori, pelje v hišo in ti razloži zgodovino hiše prav od počelka. Gotovo delujo dostikrat poleg tudi domišljija, da nasprotnik dobi od tujca boljšo napitnino. Po mestn se dobi dosti ljudi, kateri ti radi razkazujejo mesto in te tndi v splošnem informirajo o vsaki stavbi in znamenitosti. .Dalje prih. DOPISI. Ii potne torbe. PredosJje — Šenčur — Cerklje. Pomladjo v deželi, vse je tako veselo, praznične, le jaz sem bil oni dan žalosten, ker sem imel prazno mošnjo — kar mi pade t glavo pametna misel — pod streho je polna skrinja semena, kaj, ko bi tega pretvoril v novce — vidite in tako je prišlo, da sem šel s semeni po svetu. Veliko pot sem storil in pogledal nemalo sveta ali čestitim bralcem dtčnega, ali — kakor ga pre-vzvilem Bonaventnra blagovili imenovati — strastnega »Gorenjca* hočem danes predočtti le košček te svoje poti, in sicer od Storilca do Griatavca, pa se te le v ravnini, ker — oprostite — gore rajle odspod navzgor občudujem, pa Se takrat najrajte le iz primerne daljave. Ko jo tako sekam urnih krač skozi tiste gozde, ki loč jo Naklo od one vasi, kjer slavnoznana Gortnarjeva mama točijo rajno viace in različni čuki čukarijo, dotdem dobrorejenega možica zadovoljnega obraza, ki žene par zavaljenih bikov pred seboj. Pogledam nekoliko bolj natančno — glej, saj to je Solnčnjek, znani prijatelj preiičev, govedine in klerikalcev. •Ej, očka, odkod pa,* ga nagovorim. «h Bona jih ženem, iz B tn&.» «Pa so kaj dragi?* «No, kaj bo drago, ravno tolike, da sem plačal kože, drugo je pa dobri kaset dal povrhu.* •Hej, prijatelj kmeta,* jem si mislil, a vendar nosi veliki zvonec pri njem in klerikalcih. Iz Koknce jo mahnem proti Predozljam. Tam zagledam majhno prodajalno in gostilno — smuk-nt m notri, da si malo pn vezem dušo, toda uganit*, koga dobim notri — Čuka iz Bobo*ca/bivši ga Župana m začasnega poslanca. •Dober dan, Cuk, pardon, gospod Zabret, kako je že kaj P* . «Ej vraga — vse skupaj naj hudič vzame!* «Ttmu tako ne uldt.te, gospod Zabret, ampak dokler ga še ni, tako dolgo pa korajžo!* Vse moje prigovarjanja ni mnogo izdalo — gospod Čuk ni imel očsvicuao nobsm karajte več. •Veste, zdaj nišam več tupan,* je rekel in gledal žalostne v stran. Zamahnil je s reko, dasi i-.--■_!___Jim ii ■.....................i ,jl ni Vlo fa nič mnh krog nsjn in sva met ji ro priznat: •Veste človek v naglici velikokrat naredi kakšne nemarnost. —- — —» •Vi, pa neumnost — gospod Zabret!» morikaetje is krega medija an unese'i m h oseb; pitkmn višjega sa dajo izpeljati, oz. prenesti na dovzetnost medija; tako n. pr. tiči v mediju sa* mem, da lahko bere misli drugih, Privsd-fovanja mizice ah kakega dragega predmeta, trkanje in pod. pa se vrli le vsled procesov s imenovano paibiono silo, pri čemer velja zakon polaeltets kot v navadaem magnetizmu in elektriki (priviačeaje neerasjkav raznovrstno polnjenih ia oddajanje isto-vrstao polnjenih teles). Ta aile se lahko razvijejo \edoas* m njih moč ne zavisi samo od klianuč-mh in meteorologičaih okornosti, ampak tttdi od soglasja, harmonije pri eksperiraentovanju odele-žsnih oseb, posebne pa od medija. Tako J« raz* AH ima te bolečine? ometi razne neuvpehe pcizku ov, ki se tolkrat ponesrečijo, bodisi, da so udeležene osebe sovražne mediju ali že stvari sam?, bodisi da ne verujejo ne v prvega, ne v drugega. Da bi bila ta teorija bodalo it, si menda nihče ne bo drsali trditi; nasprotno, zasluti vse upoštevanje, saj se naslanja povsem na znanost. Istotako okultitem, ki se sklada do te in tudi glede te točke povsem s isto; ali kakor asm že preje omenil, eknttizem ne nrgira motnosti duh)v in njih prikazni, ampak celo pro-tefitra v gotovem ozira natfranje CUircarnl.tov, strogih spfritiitov, ki delijo, da omenim izuova človeka v materieloo, astralno telo ia dalo. Zanimalo bo marsikoga, ie ie povem, da stremi čisti, strogi sphritisem po ustaoovljenju nove, čisto krščanske vere. Ravno radi tega mu je postale znanstveno raziskav anje postranska stvar in medtem, ko se droge teorije razvijajo in streme po javnosti, je ostal strogi spiritizem tam, kjer je bit, Vsa spi riti stična zasedanja njegovih pristašev so postala takorekeč nekaka religiozna aabožnost fn zadobila značaj obredov po cerkvah. Prodno končam, naj omenim se nekaj glede varan j a in goljufije. Na stotine jih je bilo ie raskrinkanib, ali ravno to je dobro znamenje, ki govori v prilog spiritismu, ksjti goljufija, sleparija ni resnica; goljufi in sleparji pa so ljudje, ki jim ne gre za stvar, ampak le za izkoriščanje. Spin* tizem ostane s tem nepritaknjen, v bistvu neprizadet. In gospod tupan so si naredili nov čik, parkrat krepko pljunili, prijeli za sejalnico in mi obrnili svoj častitljivi hrbet. V Gsrkljah ie sedaj žalujejo za gospodom B litrom — tako izvrstno sa je mož zastopil na ovčice. Drugače pa ni nič posebnega — kaj to, če včasih kakšna marinarica poskrbi za kakšnega angeljčka ali pa če kak član katoliških organizacij posije svojega pajdaia na drugi svet gledat, če res tam nič ni — to so pri klerikalcih malenkosti 1 Dol pod farovžem se krpa na farovlkem svetu počasi katoliški dom — pravijo, da bi ga kmalu vzela burja, čeprav stoji bolj v zatilju. Ce bo pa zato šlo k vragu tistih pol tacata kmetov, ki so podpisali tisto reč — kaj zato, saj bodo berači v večjo čast boljo in fajmoštrovo I Zelo krasen svet je med Gerkljami in Plato — prav nič ne zaostajajo za onim med Lescami ia Steržičem. Pa Izvor Piate! Takoj pri izvora goni velik mlin. Kar me ogovori prijazen glas — obrnem se in pred seboj zagledam poltenega kmečkega moža srednjih let. Par besed in bila sva takoj prijatelja. Pa tudi v politiki sva bila takoj. •Vidiš, Martin,* mi je dejal moj novi znanec in prijatelj Tomaž, < v časih so pridigali: ljubite se med seboj, sedaj pa pravijo: topite se med seboj! Kristus je dejal: moje kraljestvo ni od tegs sveta, ti, ki hočejo biti njegovi namestniki, pa samo gledaje, kje bi več nagrabili. So dejal včasih, da se z dobrimi deli pridobe nebesa, zdsj pa pravijo, da z volitvami; živi, kakor hočeš, samo da klerikalno voliš, to je tako kot fajmoiter Teče, pa je .. . Fajmoiter mora pa tako reči kot mu škof ukafe, škof pa te tako naredi, kot je zanj in za tisto visoko gospodo v njegovih krogih bolj prav--— Saj je le bog najprej sam sebi ustvaril brado, pravijo.---In tisti, ki je izvoljen po milosti duhovščine za poslanca, mora seveda tako plesati kot mu ti godejo —- — — kmet, ubogi kmet je pa v svoji nevednosti le malta, iz katere si gospodje zidajo palače I Kdor jih i spregleda in se jim uda, te toliko zanj skrbe, da ms zamsis usta, pa drugim ga obenem nastavijo za vado--— o nam p», ki se ne udarno in delamo nato, da bi bil kmet sam svoj gospod, a ne igrača različnih koristolovcev, pa pravijo, da smo liberalci. Ampak jaz verujem t boljšo ptihodnjost, Martin, samo vsi, ki razumemo to reč, se borne morali vkup vzeti!» Sj mnogo pametnih ml je povedal Tomaž, zate asm se pa tudi od njega poslovil iele drugi dan. Pred Strmolom srečam Roženo vega Miha — ponudim mu semena, ali mož je hotel videti najprej moj patent, potem Iele seme! Slednjič sva se pa le pobotala; pa Is dober svet mi ja dal. •Stopi v Predklošter v far o vi, tam imajo danes možje shod pri Sapniku Brelarja — gotovo so različnega semena potrebni!* Ubogam Miha in grem v farovž — le milo mož sem ie tam našel, pa ie od teh se je zdaj eden, zdaj dragi pri vrat.h ven zmusal. Par praznih Štefanov je stalo pa mizah, pa nekaj razbitih kozarcev — koncu sobe pa je stal ob okna zavaljen debel mot v črni oglodani suknji. M skal je z rokami in neprestano govoril — par okoli stoječih mož je bilo kar belih od njegovih pen. Nekds mi pove, da je to župnik Brelar. • Pa dvorazredoico bomo dobili,* je rekel med dragim. •Pa ne po vali zaslugi,* ga nekdo prekine. •Saj bomo morali sami plačevati*, zsmrmra nek Urok močan mat poleg anns. •Pa svojo tapanijo bomo dobili, bomo sami svoji Velesorci,* je hitel vse pre vpiti s hripavim glasom. Vsi so u trenutek obmolknili ob tej novici — oči vidno ni nihče vedel kil je to dobra ali slaba novica. $3 calo tisti mat, ki je prej poleg mene mrmral, je obmolknil, župnik pa je zmagoslavno privlekel en zamazan papir iz malh) in začel brati nekaj o prihodnji velesovski župsniji. •Dajte no kaj reči,* aunem tistega možakarja poleg sebe. Jezno me pogleda, tedaj ga pa spoznam: bil je Kotrjanček iz Velesovega. •Naklade bodo večje,» pripomni Kotrjanček. •No, no, nič ne bo hudega,* se sasmsje Brelar. •Kaj, nič hudega,* poprime zopet Kotrjanček besedo. •Treba bo plačati župana*, tajnika, slogo, reveže v je cel kop, dobrih posestnikov pa malo — plačevali ps bodemo, da bomo črni!* Toda možakarji so imeli oči vidne korajžo — smejali so se previdnemu govorniku in trenili s župnikom na srečo prihodnje tupahije, Kotrjanček pa mesto da bi izkulal prepričati kmetu o svojem mnenju, je zapustil zborovanje in sel v gozd nad svojo divjačino. •Izmed sebe bomo volili župana,* pravi Brelar dobre volje, ko vidi odhajati Kotrjančeka. •Katerega pa F* se nekdo oglasi. •Senca f* •Ksj le! Ta je v gozda doma!* •Drsgarjovega Toneta t* •Pa zakaj pa Toneta?* Revmatične, glhtidne, glavobol, zobobol ? AL tU si vsled prehlajeoja, prepiha kaj pridobili? Poiakuuti vendar bolečin« odatraojajoce, opravljajoče, okrepv«valoa sreds.vo Fslltrjev flu d s.u./ElaaAuid*. To je res dobrot To ni samo reklama 1 Poizkusni tacat 5 K franko. bdelovatelj samo lekarnar FeUer v Stubici, Elsaptatz Nr. 264 (Hrvatsko). Vlagateljem .OUfit peesjllalce v Lfu»l$ael> V VtilMt! Vlagatelji, ki imsjo od te posojilnice le zahtevati kako vlogo, morajo te tvojo terjatev p/iglaaili do 30. april« 1911 c. kr. de£eln«mu sodišču v Ljubljaai, sicer pridejo ob vel prihranek. Edor si torej hoče prihraniti trolke, blU brci skrbi in vendar le priti do avojega denarja vsaj dslao, naj polije svojo vletno knjižico »Glavne posojilnice* priporočeno in a svojim natančnim naslovom na kak slovenski deaarni zavod, ki bo lastniku prejem knjižice potrdil in vlogo takoj priglasil sodišču, Podeljena je župnija Kranjska gora gospodu Andreju Krajcu, župoiku v Seli peči. Posojilnica ▼ Rsdovijtel je darovala prostov. gasilnemu društvu v Ljubnem 50 K. Podpisano ■ačelailtvo ae tem potom najiskreneje zahvaljuje. — Gasilci, podpirajmo vedno ie domače zavode, v prvi vrsti take, ki nam dajejo tako velikodušne darove, obenem pa so pajbolj varni za nalaganje denarja, in to je »Posojilnica v Radovljici* 1 Jos. Ambrožič, t č. načelnik. Prebivalstvo Kraajako. Kranjska ima po zadnjem ljudskem štetju 525.083 prebivalcev. Na posamezna okrajna glavarstva se razdeli to število (brez aktivnega vojaštva) tako-le: Ljubljana (mesto) 41.711 (za 5164 več kot I. 1910), Postojna 43 222 (+ 1310), Kočevje 41.590 (—716), Krško 55.466 (+ 2073), Kranj 52.785 (- 288), Ljubljana (okolica) 67.440 (+ 7413), Litija 36.579 (f 809), Logatec 40.940 (+ 556), Radovljica 34.046 (+ 4598), Novo mesto 47.162 (— 1808), Kamnik 39.604 (— 416), Črnomelj 24.538 (—1762). Gorenjski in dolenjski okraji so torej močno nazadovali Vzrok: izseljevanje. Panja steklina se Hrt. V zadnjem času so se na Kranjskem pojavili mnogi slučaji pasje stekline. Posebno okužen je okraj Kranj, Škofje Loka, Kamnik in ljubljanska okolica, kjer so se Cripetili slučaji v občinah Stražišče, Smlednik, rata, Oselica, Mengeš in D. M. v Polju. Po steklih psih je poškodovanih veliko oseb, katere so poslali na Dunaj v zdravljenje. Da se širi ta ljudem in živini silno nevarna bolezen, jc prav kriva kaznjiva malomarnost nekaterih pasjih posestnikov. Ljudje ne pomislijo, koliko nesreče, stroškov in sitnosti provzročijo s svojimi, večinoma ničvrednimi psi, na katere ne pazijo in se nič ne brigajo za uradne predpise kontumacfje. Želeli bi, da se vsak prestopek kontumacijskih predpisov v interesu človeškega zdravja in življenja kar najstrožje kaznuje. Pa tudi občinstvo naj bi podpiralo oblasti in prijavilo prestopke političnim oblastim ali pa vsaj orožnikom. Samomor aa Jesenicah V soboto se je ustrelil na Jesenicah poštni oficijant g. Konrad Klinar, doma Iz Krope. Bil je zelo značajen, navdušen in zaveden Slovenec. V vseh krogih je bil Izredno priljubljen. Vzrok samomora je doslej še neznan. Občinska krila v Moaajt Sliki Gospodarski konflikt zaradi vodovoda je provzročil v Sp. Šiški občinsko krizo. Odstopila sta župan, g. Pogačnik, in podžupan g. Zelenks. Za njima je odstopilo še osemnajst članov občinskega odbora, ki so s tem korakom izrekli g. Pogačniku zaupnico. Il Begaaj se nam piše: V nedeljo, 2. aprila nam je priredilo naše gasilno drultvo zopet izreden užitek ia zabavo. Nali vrli dtletantje so uprizorili lepi narodni tgrokaz »D vji lovec* s petjem v Itirih dejanj b. Zanimanje za to, pri ljudstvu priljubljeno igro, je bilo veliko. Predstava Je uspela proti pričakovanju isborno. Bl< smo res presenečeni. Vse vloge, zlasti velike, so bile v prav spretnih rokah. Prvo m*sto moramo pač dati Janezu, divjemu lovcu BI je v vseh momentih izvrsten in bi se smel pokarati tudi na večjem odra. — Vredna tovanš ca mu je bila Majda. Igra dobro in v neka ter h pmorih res f no. Vidi se ji, da napreduje. — Obema iskreno čestitamo 1 — Kovač Jure je bit pav dober t p kmetsk^ga kovača. — Valu revček Tonček je ugajal. — Navihani in bahati Gašper je imel svojo vit gp popolnoma v oblasti. Zil, da njevovi sopivci in barantači v krčmi pri Grozdku niso bili vedno aa mesto. — Dobrovolj-ček, fant Tine je bil prav dobro izbran tip kmet* skih fantov. — P-nabiti seveda ae smemo gostilničarja, debeluha Grozdka. Napravil nam je mnogo srn« ha in dobre volje. — Tudi ostale manjša vlog-, kakor tudi petje nam je ugajalo. —- Čtstitamo vsemu igralskemu osobju; čestitamo tud> njegovemu požrtvovalnemu voditelju g. naduč telju Za-vrlu in njegovi vrli g. soprogi na uspehu, sijajnem uspehn njihovega truda. Le tako neustrašeno nsprejl Ns zdrar! Posetaik igro. Osiliae Iraitvo f Begunjah uprizori v ponedeljek, dne 17. nprila 1911 v gasilnem domu narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih: »Divji lovec*. Mladosten tat. Komaj 13 leten fant iz Oovja se je splazil pred kratkim v konjski hlev v Mojstrani in ukradel hlapcu Antonu Obidu novo obleko. Obleko so pozneje našli pri fautu in mu jo odvzeli. Mladostni tat je izvršil tudi že več malih tatvin. Il ssliks delina nam pišejo: V našem okrajnem glavarstvu je pasji kontuaaac Glavarstvo pa posveta psom tako pozornost, da je že pretirano. Sedaj je razglasilo, da morajo imeti psi nagobčnike, pa ie privezani morajo biti. Cemu tako močiti žival r Razglasilo jn tudi, da bo konjar postrani mačke, ki bi se oddaljili od doma. Ljudje te opravilno jeza nad tem, ker vedo. da tak maček ai kaj prida, ki le pri peči 4ep*. Ztto pravijo, da če bo konjsr streljal mačke, be moral petem tudi miši postreliti. — Na velikonočni torek bo občni zbor sodarske zadrug« na CelnjicL Takrat se bo odlečlo, če bo imet S mena konje in fija-karja s rumenim klobukom ali ne. Saalmlfl regrese!. Pred kratkim sa je vršil v Skorji Loki pogreb anoinsedemdsset let starega invalida Patra Omejen, cerkovnika pri Sv. Olboltu. Ranjki se je bil udeležil bitke pri Knstoci na Laikom leta 1866 Na njegovi zadnji zemeljski poti so ga spremili tudi njegovi ie živeli bojni tovariši iz Škofje Loke, to je občinski sluga Jožef Perko, posestnika Mstevž Inglič in Valentin Janko, zidar Miha Kobal, vpokojeni sodni sluga Anton Klua ter žagarski delavec Andrej Bozovičar. Najmlajli med njimi ima 67 let, oslsli so pa pe 70 stari. Vsi si upaj so služil pri sedmem lovskem bataljonu ter so bili v ognju dne 24. junija 1866 pri Kustod. Vsekakor zanimivo je bilo gledati te starčke, kako so s svečami v rokah izkazovali zadnjo čast svojemu najstarejšemu bojnemu tovarlu. Taki dogodki so redki. Umetnost in književnost. Koncert čltalnlikega pevskega ibera v IranJtL (Nekaj opomb k t borovim točka«.) Na belo soboto priredi nal pevski zbor zopet koacert. Izvajanja samega ae smemo kritizirati ob slehrni točki s strogo koncertnega stališča; sakai pevski zbori po deželi se morajo boriti večkrat s težke čami, ki so zborom v ve "jih mestih v marsikaterem pogledu docela tuji. Vendar pa je gotovo, da so se redni koncerti naiemu cenjenemu meiSaritvu priljubili, ker se opaža, da zbor od leta do leta vedni napreduje; saj ima stalna pevske .aje molki sbor že nad deset let, melan zbor pa štiri leta. Pri sobotnem koncertu se pojeta dva molka, en ženski in pet mešamo zborov, zadnji s sprem-Ijevanjem orkestra aSloge*. Prvič nastopi v Kranju gospod prt fjsor dr. Pavel Kozina, ki je poznan v Ljubljani kot izvrstno itiolan pevec s simpatičnim tenorom. Vse pevska točke, ki so prirejene za sprem-Ijevanje klavirja, spremlja gospa Anica Pirnatova, ki nam je prav dobro saana že s msgih prijlnjih koncertov. Izvajajo sedeče skladbe v naslednjem redu: SL 1. Oskar Da v, skladatelj ia sodnik v Škof ji Loki, je Kranjčanom vrlo dobro znan, ker je te parkrat sodeloval pri aaiih koncertih, a tudi sicer rad prihaja k našim pevskim prireditvam. Izrednih zaslug za slovensko pesem ai je pridobil zlasti s tem, da je nabral in objavil koroške naroda« popevke. Njegova »Zarja* je ena tetjih kompssicij. Lep je srednji del, ki gn isvaja triglasea ionski zbor, mogočea pa konec, ko se vzneseno slika pozdrav prihajajoče ssrje. St. 2. Jakob Aljat, župnik na D j v jem, je naš pristni planinski pevec. Menda se je zaljubil v krasne pesmi S. Gregorčičeve, zakaj nibče izmed akiadateljev ni zložil na njegovo besedilo toliko pesmi, kakor on. Res je, da m zahtevajo njegove skladbe od pevejv posebn h spretnosti, a mične in melodij osne so, zato pa bodo sigurno ostale pevcem ia poslušalcem mile ljubljenke. Peaem «Na bregu* je eden njegovih najtfektnejlih molkih zborov, St. 8. a) Fran Gor bič jote nad petindvajset let vodja »Glasbene Mat.ce» v Ljubljani. Dasi ja pesem »Pogled v nedolžaa oko* konponirana na rasne načine od mnogih skladateljev, vendar je tudi U skladba lep totospev, v katerem je vzel skladatelj namenoma za podlago neko znano melodijo. b) Dr. Gojmir Krek. Skladatelj in urednik cNevih Aiordov* na Dunaju, se nam predstavi t/ naj no veji, skladbi »Sum vira in sefira». V nato glasbo je nvel moderno »trnje ia priznati se mu mors, da jo vodi ie nad deset let z velčo in srečno roko, Od solista sahteva mnogo: pri tej pesmi mu je napisal na koncu zgornji h. St 4. Krnil Adamič. Ta skladatelj, sedaj učitelj na C m-Metodovi ioli v Trstu, je eden najplodovitejših slovenskih glasbenikov. Ne dobil skoro steviike « Novih Akordov*, kjer ne bi bilo po več njegovih del. Je izreden talent, vedno izviren in vedno popolnejši. Skladba, ki se poje U vnčsr, aam je te znana. Pevski zbor jo je izvajal letos v Ljubljani ob l. koncertu pevske »Zveza* s prav lepim nspehom. Kompozicije zahteva posebno mnogo od moškega zbora, pa tudi ženski in metan zbor h s če na mnogih krajih dovolj iz-vežbaoih in pazljivih pevk. V najtiljem pianissimu se posljavlja dekle od svojega fanta. St 5. Hrabroslav Volarič je eden onih skladateljev, ki so nas zapustili vse prekmalu. Star nekaj nad 80 let, je umrl sa sulico kot učitelj aa Goriškem. Melodijozne ao njegove skladbe vse po vrsti. »Divja rožica* je nežen dvospev poln miline. SL 6. Ivan p 1. Zaje je največji in najplo-^ovitsjli hrvatski skladatelj. V pesmi »Onogorac Grnogorki* prosi ranjen Crnogoroc, naj se maščuje Crnegorka in t njo preostali sinovi s mečem nad turškimi krvniki. Krasna, a pretresujota bojna petero js to. 3l 7. a) Franc Dol tan: «Vrtee ogradila bom*. Med onimi, ki marljivo nabirajo med nami narodne popevko, je tudi profesor Pr. Dolžan. Ze pred leti je poslal lepo zbirko narodnih pesmi •Glasbeni Matic!*, ki jih ob priliki ponatisne. Lansko leto sta se peli pri koncertu njegov molki sbor »Barka zaplavala* ia melan zbor «Dobra jutro, Uriikal* Šaljivo-zbadljiv oarodni ton je v tej harmoolzaciji, pogodtn prav hvnlno. b) O. Devova: »Barčica* ja beneška narodna pesem, v kateri se nam pripoveduje, da se poslavlja jokajoča deva od fanta, ki se odpelje is pristana daleč v tujino, is katere se ne vrne več. Naš narod je silno bogat v iznajdbi izvirnih melodij: črez 800 slovenskih narodnih pesmi z raznimi varijantami je doslej te nabranih kot pristno narodno blago. 8. a) F. S. Viihar-Halski je naš rojak z Notranjskega, a prebiva že dokaj lat mod bratskim narodom hrvatskim. »Nezakonska mati* apada med starejše njegove kompozicija, i se vsled prikopljivosti Is sedsj rada poje. b) Josip Prochaska je rodom Csh in sedaj profesor na praškem konservatoriju, pred leti pa je bil učitelj »Glasbene Mitlce* v Ljubljani. Zl >žil je dosedaj več samospevov in dve-spevov, več skladb za klavir in gosli ter sa klavir in violončelo. Zi komorno glasbo ima neprecenljivih zaslug. Nal zbor je pel pred leti ojegor učinkujoč meian zbor »Ljubezen*, v soboto ps bomo culi njegov samospev »Poslednja noč*. c) Anton Lajovic je eden najpomembnejših slovenskih skladateljev. Absolviral je dunajski konservatorij z odliko, kjer se je posvetil zlasti kontrspunktu in kompoziciji. Poleg tega je dovršil pravae Študije in je ravno v tam času dodeljen tukajšnjemu sodišču. Velik je llsstl v snovanju izvirnih simfoničnih skladb, zaksj na tem polju je med Slovenci doslej edini. Od pevcev in spremljevalcev sahteva visoke naobratenosti, zate se je doslej proizvajalo le malo njegovih del. Samospev «Serenada» je prirejen sa klavir, prvotno je bil zasnovan s spremljevanjem orkestra. 9. Dr. Anton Schwab, zdravnik v Celjn in pevovodja celjskega pevskega društva, zaključi nai koncert s skladbo «Dobra jutro.* To je mikaven koncertni valček, ki ne stavi niti na orkester, niti na metan sbor sitnih ovir. Kot pnkapljiv ples je med Slovenci ljubka novost, ki gotovo vsaj za h p potivi tndi zakrknjene plesalce. Skladba ja dolga, efektna in lahko umljiva. Devova »Zarja* in Schwabovo »Dobro"jutro* sta komponiram na isto besedilo — in vendar kolika razlita msd obema skladbama. Vstopnice se dobivajo v predprodajl v trgovini gospoda f. Sajoviea in aa večer koncerta pri blagajni. Spored m besedilo pesmim se posljtjo slavnemu občinstvu na dom. Ker ja vsa dobro naitudirano in je pevski odsek sa dostojno prireditev storil vse po svoji najboljši volji, pričakovati se torej sme, da stori tudi meičanstvo svoje, kar naj posvedoči aajšta« vilnejši obisk. V. R. loterijska srečka dne 9. aprila t L Trst 12 70 89 65 2? Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, [če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal Že desetletja kot najboljši, „pravega ;Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mtinčkom kot tovarniško znamko. PREMIER Najboljša izdelava In naj višja tehnična popolnost PREMIER se se se se se se se se: se^ se Krasni ceniki zastonj. j Edina prodaja Low. Rebolj, Kr&iij • Ker ui tako smrtno i grunta prodajati parcele!» Razposajen grohot eiedi tem besedam — očividno Teaeta ni bilo zraven. «Ali pa Sajovica 1» »Seveda — ker zna tako izvratno postavljati Znamenja 1» hprevidel sem, da v tej dru*bi ne bom modrejli, zato grem ven in atopim v cerkev, ki je bila ravno odprta. Prijatelj ml ja pripovedoval, kako kraaen loatev imajo v Veleaovem, da ao pred dvema letoma zanj nabrali in da ga baje takega nmetnilkega dela aa celem Kranjskem ni. Radoveden stopim notri — toda o Iuatru ni na duha, ne sluha 1 Potegnil me ja torej mej prijatelj, kakor je tudi a tem lustrom Brelar najbrž nekoliko potegni svoje preljube ovčlce. Ob cesti v Velesovem zagledam nizka, pobeljeno hilo z nadpisom «Gostilna Sajovic*. •Aha, to je tisti Sajovic, ki nosi Črno suknjo,* mi pade v glavo. Sicer pa pravijo, da on potrebuje precej semena — morda bo kupil kaj! Stopim notri. Kobasar, Kralovec, Kobilekar, Martojek — vsi sede krog mize, v sredi pn Sajovic Zalo bahaiko govore, kdo ima več in kdo je že več skoči djal — očividno je Sajovic prvi med mojstri, ker tistega znanega mlatila is Šenčurja ni zraven. Ponudim jim semena. »Saj le svojega ne moremo nikamor prav od Jati,* ae zareže molje. »Potem mi pa prinssi en kozarček slivovksl* »Zganja ne — če hoče! vina » odvrne Sajovic slabe volje. Sil sem ž njim v vežo in viiefi, da je mot slabe volje, nberem druge strune. »Jaz, čestitam, gospod načelu k! Vsaka čast se najprej vam ponudi, čeprav ste pred kratkim žrli farje le kosmate, gospod nacehvk I* Tedaj se mu je pa t jase lo lice in pris d< 1 je k meni. »Znat' se moral Jas aem ie vedno isti kot sem bil — ampak klerikalci mene potrebujejo, jai pa nje. Oni bi pri nas brez mene nič ne pomeaili — saj ste vidili te slove v kili, katerim moram biti zdaj prijatelj —jas sem jim pomagal do zmage, oni pa meni do stolčkov. Sicer pa —-čakajte, bom malo letošnjega prinesti pokuutl* Prinesel je steklenico slivo tke — bila je res izvrstna. »Pot tisoč litrov sem ga skuhal zadnji dve leti — polovico ga popijemo kar doma I* Visoko Število — ali njegov nos je pričal, da moi govori resnico. »Kdaj vam bom pa lahko čestital k županstvu, gospod načjlalk P* »Ne vem, če kaj kmalu. Upam, da bomo muitacarja spravili po kobile na Hrvaško, če ne bomo pa Velesovci kar sami naredili občino — veste za ienčursko občino sem malo preveč v strani, župan je pa najbolje, da je v središču*. »Ampak vala značajoost ia neomadetevnnosr, gospod načelnik, bo premagala tudi te ovire. Toda povejte mi, ali se vam nič ne toži postarih svojih liberalnih prijateljih, ali se nič na sramujete stopiti pred nje kot uskokP* Malo zardel je tu mož — očividno vem ga zadel. *h začetka že -*> le na ceato ae nisem skoro upal pokazati. Ali p a čari se človek navadi — saj mi s častmi hlade klerikalci to neprijetno stran, toda popolno ta lomastilo pa le to ni za stare svoje prijatelje, s katerimi smo mislili, če smo stopili, vkup bodisi v Kranju na trgu ali pa pri kaklnem prijatelju, da je cel svet nas. — — — Oa bi se me. le tako na izogibali ae —-- ssj nisem kužen.--- —» Mož je začel postajati žalosten ob starih spominih; ker ne ljubim take dražbe, sem se poslovil m sel dalje — kaj aem le dalje nabral, bom pa povedal drugič. _____ H—— il Begun) pri Leieah. Pred tremi leti je stopil pri nas v zasluženi pokoj gospod župnik Kosatelj. Bil je blaga duša, M so nt brigal sa politiko in njegovo geslo so bile vedno besede Zve-iičarjeve: »Moje kraljestvo ni od tod*. Po tem geslu je živel, deloval in učil tako na prižoid, kakor v izpovednici in v življenju sploh. Za olepšavo cerkve je daroval nad 40 000 kron, koliko pa je se drugih, manjših stvari popravil na svojs stroške. Vsled njegovih zaelug ga je takratni napredni napredni občinski odbor imenoval častnim občanom. To je bilo sicer gotovim krogom trn v peti, toda mi smo točili solze, ko se je poslavijsl od tod. —- Za njim je pričel novi topu k, sedanji gospod Kleiudienst. Tudi malo ni podoben svojemu predniku. In to je tudi takoj pokazal. Prvo delo mu je bilo, da je zopet zbobnul nkupnj Marijino družbo, ki je štela 90 članic Petem je nstnnovil izobraževalno društvo in podružnico »Slovenske sirsže*. Njegov pomagač, Krofičov lemenatar, je lovil nato in nalovil tudi na razne načine ljudi vseh vetrov. Enkrat jo je pri tem svojem poslu tako skupil, dn je njegov frak kar plaval za njim. Tako ima srdsj izobraževalno društvo članstvo precej dvomljive vrednosti Marijina družba se prihaja do apoznaoja, da je človek tndi brez te drutbe lahko, ali pa se ložje, polten kristjan, zato se članice zadnjega občnega zbora sploh niso udeležile. Pel nre po naznanjeni mi jih je čakal župnik v zakristiji, pa nobene ni bilo. Župniku ae ostane torej od Marijine dražbe drugega kakor zastava, katero pa lahko" porabi sa podružnico sv. Petre. Prejšnji župnik jje namreč, prodno je stopil v pokoj, daroval 800 kron za bandero te podružnice la denar pustil novemu župniku. Ia kadar bo gospod župnik napravljal bandero za podružnice sv. Petra, ki je že staro in zakrpano, takrat si lahko pomaga s zastavo Marijine družbe, da bo novo tem teple in veličastneje. 17 60-12 Dama ki hoče pospeševati koino nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nelno mehko kožo in bel teint, se umiva le z Steokeajpfertf tllljine mlečno en Ho (mimki Steckenpfard) tvrdke Bergmaun & Co., TeSin ob Lab>. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ia trgovinah s parfumom i. t. d. V Kranja, dne 15. aprila 1911. Bleaertsova vlada si je dovolila s § 14 proračunski prorizorij za — devet mesecev. To je vrhunec absolutistične samovolje, zakaj Bieoerth si ne dovoljuje sredstev le za tiste dobo, ko ne more o njih odločati parlament, ker ga je razpustil, ampak te naprej ia tisti čas, ko bo novi parlament ne la zbran, ampak ko bo imel te več kakor dovolj časa, da sklene, če dovoli vladi kaj ali nič. Bieoerth jemlje ustavno pravico že tistemu parlamentu, ki bo tele isveljen. lakratal kaati|eat ia lato 1911. S cesarskim ukazom od 6. aprila 1911. je po § 14. državnega temeljnega zakona določen rekrutui kontigent za armado in vojno mornarico za leto 1911 na 103 100 mot, od teh 59.024 za kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru, rekrnlni kontigent za vojaško brambo na 19.240 razen rekrutov Tirolske in Predarlske. Ucas je stopil v veljavo s dnem razglasa. Ceikl aeoiata! demokrat)! so sklenut postaviti za državnozborske volitve kandidate v vseh okrajib, isvzemsi v četrtem moravskem volilnem okraju, kjer kandidira profesor M asa r 7 k. S tem hoče stranka izraziti svoje soglasaoje z bojem, ki ga je Masarvz vodil proti Aehrsnthalovi zunanji politiki ? Bokovial so imeli pred kratkim eetal&o-zborske volitve pa novem volilnem, redu, s katerim je vpeljan narodni kataster in volilna obveznost. Ruska stranka je pri teh volitvah popolnoma pogorela; v rutinskem katastra je zmagala mlado-raaioska stranka. V černovtlzem okraju je isveljen socialni demokrat Havrisčuk. On je prvi aeeJahat, ki pride v bukoviashi deželni zbor. Sa predsednika ruike doma namesto Guč-kova, < ki je odstopil, je. izvoljen poslanec R >d-zianko. Tndi on je član stranke oktobristov kakor Gučkov. (Oktobristi se imenujejo pristali tiste ustave, katero je bil car razglasil s svojim mani testom dne 31. oktobra 1905., ki pa jo je pozneje popačil.) Veliki kerusol|ski aiari so prišli v Parizu na sled. V ministrstvu sa notranje zadeve so aretirali tri osebe, ki so Osumljene, da so kradle vatne dokumente in jih prodajale tujim državam. Glavni okrrvljenec je konzularni elev Rer e Rouet; ž njim v zvezi je ail neki Bernard Mjincn m njegov tajnik Pallier. H.lne preiskave pri nj h so baje razprlue vsak dvom o njihovi krivdi. lava raadUiko ao proglasili prebivalci v 8*1-dh, na turlso - črnogorski meji. Imajo te svojo zbornico in pobirajo eoloino. .Republika ima okrog 5000 prebivalcev. Seveda najbrž« stalna ne bo, a značilno jo sa tnrtke razmere, daje kaj takega sploh mogoče. HT Z oziram na po vseh občinah se vršeče volitve priporočamo knjige: «Ma|eev»jil ahelaikl rad la eaoiaihi volila! rad*. Gann 60 vin*, n poštnino 70 vin. Dobiva se v nali tiskarni Novicami*. Nova aapredan poulična leaiedarika ara-Itva ao je ustanovilo v Železnikih. Pravila tega društva za Železnike in okolico s sedežem v Železnikih je deželna vlada potrdila. V najkrajšem ©asu se skliče ustanovni občni zbor. Smela! ljadja. Vse prebivalstvo od Kamnika do Kranja želi, da se izpelje tod železnice. Le nekaj omejenih ljudi hoče, da tri se plazili kmetje pe kolenih okolu njih, da jih ti častiblepneži in me-netnrji smejo pogledati. Jasi j.h, da gorenjska kmečka stranka m vprašala, ali se naj izreče postavno ji zajamčenem »potu za pridobitev železnice. V postav prihajata dva progi: ah Motnik- Kamnik in od tod izpeljana v Krsoj, ah Motnik- Domžale, kjer bi se izpeljala po sedanjem tira v Ljubljano. Kmečki stranki je to znano, sato se je zavzela za prveimeaevano progo, kar bi bilo deležnih te dobrot* več prebivalstva. Nekateri gospodje pa hočejo sedaj sedeti na dveh stolih. Vprašanje železnice razpravljati javno, samostojno, jim ni ljubo. tate pa s kolom po kmečki stranki. A ne hode lio tako lahko. Oe se jim ljubši stranski nameni, tndi prav, ljudstvo teli železnico. Ia ljudstvo je moč, kmečko prebivalstvo jo država v državi, katero je prva oblast la si ne bode pastilo slepomišiti. Je res hudo, če petem ljubljanski gospodje prično spuščati ptice, dokler o zadevi niti poučeni niso. Kmečka stranka je tako pravilno postopala, da je najvplivnejši osebi v Csrkljah, katera pripada Slovenski ljudski strsnki, ponudila skupno aranžiranje shoda. Odgovor te osebe je bil: saj je vse zaatonj; stvar je končana, ker je danes gotovo, da m Izpelje proga Motnik-Domžale in ona na Kamnik odpade; pustimo to stvar 1 Ker pn je rnvno v takem položaju ljudskega glasu, je sklicala gorenjska kmečka stranka sama shod. Taka je zadeva, iz česar se vidi, da nekateri poslanci kujejo nekaj, sicer bi zaupniki Slovenske ljudske stranke oe mogli s tako sigurnostjo govoriti o stnnju gorenjskega železniškega vprašanja. Otaa Zupsnčfč v Kranju. Na dunajskem prostem ljudskem odru so predstavili deveto Beetho-venovo simfonijo. Ljudstvo je poslušalo z napeto pozornostjo. Ko so glasovi na odru utihnili, je vladala po vseh gledaliških prostorih grobna tišina. Ta tišina je trajala kakih pet minut. Potem je elementarno izbruhnilo navdušenje občinstva in nastal je prav orkan. Etbin Kristan, ki Je dne 8. t. m. predaval v naši čitalnici o Otonu Zupančiču, je izvajal v prvem delu svojega govora, da leži v človeški duši hrepenenje po lepoti. V človeški duši sploh, ne glede na stan, na premoženje, na izobrazbo, na spol. Ni samo tercijalstvo, pa tudi ne samo versko prepričanje, ki goni naše ljudi ob nedeljah trum orna v cerkve. Katoliška cerkev zna zelo previdno in uspešno računati s tem čutom. V velikih potezah je risal govornik to večno č oveško hrepenenje po lepoti, kazal pa tudi na dejstvo, kako nas poklic, tok Časa, naši posli ovirajo vživati lepoto, in večkrat nam jemljejo vso sposobnost čutiti lepoto. Kultura je in samo ta, ki daje življenju vsebino in vrednost, živi le tisti In le toliko, kolikor je deležen kulture. Grki in Rimljani niso bili takrat na višku svoje moči, ko so nagrabili v Aziji in Evropi ogromnih zakladov ter jih prepeljavali v Atene in Rim, temveč takrat, ko je najbolj cvetela njih znanost in umetnost Mi smo majhen narod, ki nima zgodovine, ne samostojnosti, ne lastne kulture. Vendar pa smo tudi delavci na polju kulture. Tak delavec na polju kulture je bil Prefern, tak delavec je bil Gregorčič, dokler mu niso vzeli soka in polomili kosti. Tak delavec je Oton Zupančič. Kar sta Nemcem Demel in Lilienkron, kar je Italijanom d' Anunzio, to je nam Oton Zupančič. Danes reprezentira višek naše kulture« Ni ga meriti po šolskem merilu. Neumestno bi bilo, debatirati d tem, ali je Zupančič lirik, epik ali dramatik, aH je klasik ali dekadent. On je pesnik. Kar čutimo ml enkrat, vidimo iz ene strani, umevno deloma, to čuti on tisočkrat, to vidi on z vseh strani, to ume popolnoma. — In velik kapital je njegov polni, zvoneči, neposredni, pravi slovenski jezik./ — Etbin Kristan je eleganten govornik, s širokim obzorjem, finim ni-anstranjem, in kaže pri kočljivih točkah toliko delikatese, da ga gre lahko brez skrbi poslušat vsaka institutka. Pri njegovem predavanju smo Čutili zopet enkrat, kako čudovito moč ima živa beseda na človeška srce. Kot neznanec je stopil pred občinstvo, ali takoj po prvih stavkih je dobil polno moč nad poslušalci, ustvaril duševno vez med govornikom in občinstvom, ki se ni niti najmanj pretrgala med celim, skoro dve uri trajajočem predavanjem, med katerim se je občinstvo tudi prepričalo o govornikovi izvan-redni deklamatorski umetnosti. Velttve v liubljaaski občinski avat so razpisane za dan 23. aprila. Postavljenih je 360 kandidatov. »kateri liroii. Ljubljanski Ikef je sezidal v SL Vidu zavede, v katerih naj bi se Šolali sinovi nalib revnih kmetovalcev. V vsaki vasi se js nabiralo sa te zavode. Kmetom so obljubovali, da se bodo njihovi sinovi potem lahko zastonj lolatt, ds bodo zastonj dobivali hrano in sploh Vse, kar bodo potrebovali Ia le zdaj se nabira po cerkvah za te škofove uvode. Toda vse tiste obljube ao bile popolnoma navadna lat. Starti morajo za sinove presaeto draga plačevati. Čilih 40 K mesečno zahteva Ikof od vsakega dečka. Ia ti dečki Imajo razventega le prav zelo slabo hrano. In to naj bo ona dobrota, ki jo je obljuboval ikof najemu kmetovalcu. Zato pa upamo, da nal kmetovalec ne bo več tako neumen, da bo dajal za ta nepotrebne škofove zavode pri raznih prilikah svoje krvavo prislutene krajcarje. Nal kmetovalec ima psč druge potrebe, ne pa da podpira podjetja, ed katerih ima ediaole lk*if dobiček. Velika rajata aa Bleda. »Ljubljanski Iportni klub* nnmernvn prirediti letolnjo sezono na Bledu regato, to je tekmo s dirkalnimi čolni. Tako prireditev bi bilo tako iz športa h ozirov kakor tudi iz razlogov tujskega prometa samo pozdraviti. ftnaF" Ker ao razpisane državnozborske volitvs, opozarjamo na: »Novi driavaeiborikl v%Utal red* 1 lamljavldom la Imaiikom volilnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Ceni 60 v., s polto. 70 v. Dobiva se v niti tiskarni. Ljubljana J j.v Ljubljana Prašenio¥a ullea it. 9 uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako V oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 6-4 Št. 268 Vabilo i Okrajne hranilnice in posojil-:: niče v Škofji Loki :: regiitr. zadruge s neona, zaveso ki se bo vršil t pttak, 2L aprila 19U ob 5. pap. v lokaj taji aeitnl dforaal. 1. Poročilo o izvrtam ^blifstori^ni reviziji. 2. Potrjenje računskega zaključka zs 1 to 1910. 3 Ratdelitev čistega dobička. 4. I volitev načelttva in račuosklb pregladovalcev, 6 Privoljenja remuneradle n»č«htvu. 6 Slučajni predlogi pr § 36 pravil O po as n\ a: Ako b< ob določeni uri ne bil za«top»n v g 35, prvi odstavek pravil predpisani del vplačala deležev, se v smislu določila tega paragrafa rataisv za tal ure pozneje drug rbčni zbor na i«tem »e«tn in z iatim sporedom. Ta občni zbor mi pot*m sklepati brezpogojno. V Skofji Loki, 12. aprila 1911 Načaistvo. JOS. MEIBL J. Spreiteerjev naslednik LJUBLJANA, ellomikova ulloa sat« <*. stiTMio-fiitio ii toBMttie kiiieiTiietTstri. Žične omrežje na stroj, ograja na mlrodvoru, obmejno omresjo, Tesna vrata, balkoni, verande, stolpna krika, štedilnike L t. d Specrjaliteta: 61 62-14 vaijični aastori (Rollbalken). --__ 47 MASTIN dosedaj edino krmilao, ma§£obno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu doktorja pl. Trnk6oxyja, se da vsak neseni—t krat polno pest med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovini prav odločno :: 99 MASTI N". Glinaste peči 71 5Í-H štedilnike, banje sa kosali, kakor tudi kipa, vase in drage gliaaste iidelke ? viea barvan, trp&šite ti eene priparoča Avgust Drelse prva in najvadja tovarn« paoi in glinastih izdatkov v LJubljani. 6 Jako zanimiv, ztfbaven in poučen list s slikami je JlnstroVani tednik/ ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem i ., Naslov: »Ilustrovani tedniku, Ljubljana. 4 hiti, dalaatlnskJ Čternit, ' OOJ?t in zlco za ograje, Vodovodne cetft, 86-1 - štedilnike, Kette, celi iz io suhlb bar? ter Tomaževe žliodre. = Vsakovrstno = rot|odelstso in potjedetsKo orodji prodaja po zelo znižanih cenah Veletrgovina P. Hajdlč v Kranju,