Zvestoba delovni organizaciji in kolektivu 25 let dela v neki delovni organizaciji je lep delovni jubilej, ki se ga vsak s ponosom zaveda, posebej še, če so dosežki osebnega in skupnega dela prinesli velike rezultate Tak delovni jubilej je te dni slavil Ivo TOMAŽIČ, generalni direktor delovne organizacije Perutnine Ptuj. Pred 25. leti, 1. junija 1952. leta je prišel v Ptuj kot mlad, že uveljavljen gospodarstvenik in prevzel delovno mesto direktorja takratne Perutnine. Nekaj delavcev, ki se še tega spominjajo, znajo povedati, da so od njega veliko pričakovali, saj je bilo podjetje v težkih gospodarskih razmerah, med vodilnim kadrom, ki je bil skromen, pa ni bilo pravega razumevanja. Danes lahko skupaj s temi že redkimi posamezniki ugotavljamo, da so se njihove želje uresničile in da so imeli srečo pri takratni izbiri. Najbrž je naključje prineslo, da je krmilo Perutnine bilo dano v roke pravemu človeku, ki je znal z njim spretno manevrirati skozi težke čase, po katerih je plula barka Perutnine. Toda ta barka je srečno priplula skozi nevarne čeri in se na tej poti razvila v veliko ladjo, ki je noben vihar ne more več prevrniti. Že v prvih letih po prihodu v podjetje je tov. TOMAŽIČ uspel močno povečati odkup in predelavo perutnine ter jajc, ki je bila takrat glavna dejavnost tega kolektiva. Vendar ponudba iz kmečke proizvodnje tli mogla zadovoljiti naraščajočih zahtev. Potrebno je bilo razmišljati in nekaj pokreniti za boljšo preskrbo prebivalstva, hkrati pa za dolgoročnejšo perspektivo sezonskega kolektiva. In prav tu se je tov. TOMAŽIČ najbolje izkazal. Kolektivu je predlagal preusmeritev dejavnosti iz trgovske na lastno proizvodnjo piščancev. Ne mislim razglabljati, s kakšnimi težavami je bila ta preusmeritev povezana, dejstvo je, da je za tak koncept znal pridobiti kolektiv, kot tudi zunanje dejavnike, ki so ga pri tem podprli. Takih, rtič manj važnih odločitev je bik) v nadaljnjem razvoju še več. Iz leta v leto so se ponavljale v vse večjem obsegu nove in nove investicijske odločitve, ki so vsaka zase predstavljale dodatne napore in določeno tveganje. Najtežje pri tem je bilo pridobiti investicijske partnerje, banke, družbeno politične skupnosti, zbornice in druge. Toda tov. TOMAŽIČ je bil pri tem nepremagljiv. S svojo tehtno besedo in argumenti jc uspel najti podporo, tudi takrat, ko se je to le redkim posrečilo. Številna potovanja v Beograd, Ljubljano in drugam, tudi v inozemstvo, niso bila za Tomažiča luksus, pač pa je iz njih prinašal za kolektiv težko pridobljene koristi, največkrat seveda denar, da so se lahko uresničevali zastavljeni gradbeni načrti. V tem jc veličina jubilanta, neizmerljiva in ga bodo pomnile poznejše generacije. Modrih odločitev kolektiva in samoupravnih organov, v katerih ni manjkalo nasvetov in idejnih pobud s strani direktorja, je bilo čedalje več. Kreativnost, avtoriteta in zaupanje, ga je neločljivo povezalo z interesi delovnih ljudi, ki so hoteli novih uspehov. V svoji zagnanosti so bila tudi odrekanja, samo, da bi se šlo naprej. Cilje kolektiva je jubilant znal pretvarjati v ustvarjalno življenjsko prakso in nove naloge. Okrog sebe si je oskrbel dober strokovni kader, ki je enotno izvajal zastavljene naloge, brez kakršnegakoli notranjega trenja. Uspehi v razvoju podjetja so bili možni, ker je v organiziciji vladal red in primerna delovna in tehnološka disciplina. Zavzemal se je tudi za pravo vsebino samoupravljanja. Odločanje in odgovornost za odločitve je vedno povezoval na vseh nivojih. Odnos do družbenega premoženja pa mu je bil do kraja izostren. Našteval bi lahko še in še. Vendar so nam vrline uspešnega vodenja vsem dobro znane. Zato bi te misli sklenili z željo, da bi trdno zdravje jubilantu omogočilo še dolgo biti med nami, saj nam je vedno bolj potreben. Za visok delovni Jubilej pa mu iskreno čestitamo! Uredništvo glasila Podpisovanje sporazuma Podpisali samoupravni sporazum V petek 24. junija so se v prostorih DSSS Mesokombina/ta »'Perutnina« Ptuj zbrali predstavniki »Perutnine« in Ptujske tiskarne in podpisali sam|oupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo Mesokombinata »Perutnina« Ptuj. Podpis sporazuma je bil svečani trenutek, ko sta generalni direktor »Perutnine« tov. Ivo Tomažič in pooblaščena delegatka Ptujske tiskarne (predsednica delavskega sveta tov. Silva Rogina podpisala samoupravni sporazum o pristopu Ptujske tiskarne v delovno organizacijo Mesokcimbinat »Perutnina«. Podpisu sporazuma so prisostvovali direktor Ptujske tiskarne tov. Stanko Lepej in direktorji vseh TOZD Perutnine, ki so istočasno podpisali dopolnitve in spremembe samoupravnih sporazumov, ki so nastale s pristopam nove TOZD Ptujske tiskarne. Ptujskemu perutninarju na pot Samoupravno ste se odločili sprejeti v svojo sredino novega »sodelavca« Ptujskega perutninarja. Sedaj je med nami. Prevzel je lepo in zanimivo, vendar težko in odgovorno delo. Dolžan nam je posredovati informacije o poslovanju TOZD, DSSS in kooperantov, o delu samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij, o športni in rekreativni dejavnosti, sploh o vsem, kar je pomembno za upravljanje v delovni organizaciji in za ugodnejše počutje zaposlenih. Kako bo uspel in kako se bo vključil v našo delovno sredino, je odvisno od vas dragi bralci. Zavedati se morate, da niste samo bralci »Ptujskega perutninarja«, ampak in še predvsem soustvarjalci. Glasilo ni namenjeno samo prenašanju informacij in prispevkov iz uredništva kolektivu in kooperantom, marveč menjavi informacij, zanimivosti in drugega na vseh nivojih. Vsi si želimo, da bi naše glasilo bilo bogato in pestro, zato vabimo in naprošamo vse člane kolektiva in kooperante, da prispevate za našega »novega perutninarja« čimveč zanimivosti in mu tako pomagate, da se vživi v našo sredino in postane priljubljeni član delovne skupnosti. Uredništvo fornrki 6. dan perutninarjev Letošnji tradicionalni Dan iperutnirarjev je bil za delavce TOZD-a PP Commerce še prav posebno zanimiv, zlasti pa naporen. Letošnje praznovanje Dneva perutnirarjev je bilo organizirano v celoti s strani TOZD-a PP Commerce, za razliko od minulih let, ko je prireditev pripravljal poseben odbor, v katerem so sodelovale številne službe. V TOZD-u Commerce smo se pravočasno lotili priprav na prireditev. Izdelali smo podroben program prireditve, delo smo razdelili med posameznike, celotne priprave pa je vodil direktor TOZD. Med pripravami smo imeli precej težav, zlasti s pripravo kulturnega programa, saj so umetniki, ki smo jih vabili na prireditev, postavljali zelo' težke, včasih tudi nesprejemljive pogoje. Te in tudi številne druge organizacijske ter tehnične težave smo pravočasno in uspešno rešili ter smo bili tako že nekaj dni pred prireditvijo v celoti pripravljeni na težko pričakovani Dan perutninarjev. Dva dni pred prireditvijo so delavci TOZD Servis pričeli s postavljanjem klopi in odrov, okrasili so prireditveni prostor, razdelili bone za hrano in pijačo in prireditev se je pričela. Velikemu slavju je bilo naklonjeno tudi vreme. Prireditev se je pričela ob napovedani uri s pozdravnim govorom predsednika delavskega sveta DO Perutnina Ptuj, nakar nas je prijetno presenetil moški pevški zbor »Perutnina« iz Ptuja. Videlo se je, da so člani našega delovnega kolektiva skrbno vadili in z lepo slovensko pesmijo navdušili številne obiskovalce. Pevskemu zboru Perutnine čestitamo za uspešen nastop in jim želimo še mnogo uspehov. Učenci osnovne šole Goriš-snica so prikazali partizanski miting, nakar je na oder prikorakala priljubljena Marica Hrdalo. Njen nastop, kretnje in gibi so navdušili gledalce celo bolj kot izvirnost in svežina njenega humorja. Po kulturnem programu je sledil drugi prav tako prijeten del prireditve. Člani delovnega kolektiva in ostali obiskovalci so uživali ob specialitetah na žaru in dobri kapljici. Za razvedrilo in ples je poskrbel ansambel Franca Žibrata. Zabava je trajala pozno v noč skoraj do sončnega vzhoda. Na prireditvi je bilo izredno veliko gostov, ki so bili z dobro organizacijo, programom in postrežbo v celoti zadovoljni. Da je prireditev lepo uspela se vidi tudi iz podatkov, da je bilo na prireditvi prodano: 4.320 obrokov jestvin in 9.870 steklenic pijač od tega 3.560 steklenic brezalkoholnih pijač. Prodane količine kažejo, da so si obiskovalci dobro prive-izali »duše«. Pri tem pa ne ismemo pozabiti na prizadevnost osebja, ki je pripravljalo jedila in pijače ter streglo gostom. Vsem, ki so bili zaposleni pri tem delu smo dolžni dati vso pohvalo, saj so v poletni vročini ob vročih rošti-Ijih neumorno pripravljali jedi, stregli gostom in pospravljali velike količine praznih steklenic. Ne smemo torej pozabiti, da smo uživali ob dobri hrani in pijači, med tem je okrog 40 delavcev TOZD-a Commerce marljivo delalo polnih 12 ur. Tudi po prireditvi zanje ni bilo odmora, sledilo je pospravljanje neprodanih pijač, h rane, obračuni in podobno. Žal se je ob marljivem delu tov. Turnšek Francu pripetila nesreča in si je huje poškodoval roko. Tovarišu Turnšku želimo, da bo čimjprej okreval in se ponovno vrnil med svoje sodelavce. Letošnji dan perutninarjev je za nami. Ugotovimo lahko, da je bila prireditev dobro organizirana, da je lepo uspela in da na prireditvi ni bilo nobenih incidentov, kar je pravzaprav redkost za tako velike prireditve. Evgen CAFUTA Predsednik CDS Perutnine tov. Drago čater govori tisočeri množici na 6. dnevu perutninarjev Priprava jedi na žaru Izvajanje zakona o združenem delu Že v zadnji številki Informativnega biltena smo povedali, da je uresničevanje Zakona o združenem delu dolgoročna in zahtevna naloga, ki jo bomo reševali postopoma do konca naslednjega leta. Med prve obveznosti, ki jih opredeljuje zakon spada ureditev dohodkovnih odnosov in delovna razmerja. Obe zadevi naj bi bili vsklajeni že do 'konca letošnjega leta. V zvezi s prvim vprašan j emj, ki je na tapeti se v 'kolektivih že dosti govori in razmišlja, pa tudi komisije, ki so zadolžene za uresničevanje zakona so dohodkovno problematiko na svojih prvih sejah že obravnavale. V zvezi z dohodkovnimi odnosi se postavlja v ospredje vprašanje, kako bodo TOZD v bodoče pridobivale dohodek, glede na to, da je možno to zadevo urediti na različne načine. Zakon pravi, da delavci v TOZD pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga doseže TOZD: a) s prodajo proizvdov in storitev; b) z udeležbo v skupnem prihodku; c) s svobodno menjavo dela; d) s kompenzacijami, regresi, premijami, dotacijami ipd. Na kak način bo pridobivala dohodek določena TOZD, zavisi od njene proizvodnje, od stopnje združevanja dela in sredstev ter organiziranosti v okviru delovne organizacije in zunaj nje. Kakšen način bo temeljna organizacija za pridobivanje dohodka izbrala je stvar nje same. Odločati se mora za take oblike .s katerimi bo v največji meri dosegla svoje družbeno eko-momsko poslanstvo. Skupni dohodek Po določilih ustave in zakona o združenem delu naj kupoprodajne odnose med orga- nizacij am(i združenega dela zamenjajo dohodkovni odnosi. V smislu zalkona je naša delovna organizacija tipična organizacija za pridobivanje dohodka iz skupnega prihodka, posebno za glavno dejavnost v okviru perutninskega sektor j a. Pravice iz skupnega prihodka izhajajo iz dela na skupnem proizvodu in s prodajo skupnega proizvoda, kakor tudi iz združevanja sredstev za skupni proizvod. TOZD morajo materijo pridobivanja dohodka urediti s samoupravnim sporazumom, katerega vsebina je z zakonom določena. Iz dosedanjih razmišljanj je moč slklepati, da se naše TOZD in strokovne službe nagibajo k neki modificirani obliki m)ed prvo in drugo varianto, s katero bi v bistvu dosegli dohodkovne odnose v ,smislu udeležbe v skupnem prihodku, le da bila tehnika spremljanja in evidentiranja poslovnih dohodkov knjigovodsko popolnejša oziroma lažje izvedljiva. Drugo področje dohodkovnih vprašanj, ki so prav tako v proučevanju je priprava novih meril za nagrajevanje po delu. Zakonska določila namreč izrecno zahtevajo, da je (potrebno do konca letošnjega leta postaviti take osnove in anerila za vrednotenje dela, ki bodo v polni meri stimulirala delovne ljudi za čimboljše u-stvarjalno delo. Osebni dohodek delavca bi naj bil strogo odvisen od opravljene količine dela in dosežene kvalitete. Pri tem pa je potrebno razrešiti še vprašanje minuleea dela, ki se ne more meriti več po delovni dobi, pač pa po tem,, 'kako se minulo delo uporablja, torej kako se koristijo stroji in delovne naprave, surovine in drugi predmeti dela s katerimi delamo. To pomeni, da je tudi za minulo delo potrebno izdelati osnove in DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Dne 13. 6. 1977 se je sestal na svoji 9. redni seji Odbor za gospodarstvo in med drugim sprejel sledeče sklepe: — »Perutnina« sprejme pokroviteljstvo Carting kluba za ■državno prvenstvo, ki bo 7. 8. 1977 in pokroviteljstvo tekmovanja za IV. padalski pokal »Podlkenik 77«, ki ga organizira Aeroklub Ptuj. — Prešernovi družbi Ljubljana se odobri revalorizacija za letno temeljno članarino