IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN LEFO XIII., _ ST. 91 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 13. AVGUSTA 1960 r Zadnje vesti PO SVETU... NEW YORK, 12. avgusta -Delegacija Gane v Združenih narodih je sinoči izjavila, da *i njihova vlada pridržuje Pravico do samostojne akcije v Kongu, če sile Združenih narodov ne bodo mogle brez Pogojev vkorakati v Katan?o. Pozneje je delegacija izdala sporočilo o razgovorih generalnega sekretarja Združenih narodov Hammarskjolda s Predsednikom Gane Nkruma-horn. Poročilo pravi, da bodo Banske čete v okviru sil Združenih narodov v Kongu izvajale same sklepe Varnostnega »veta. Šele če iz kakršnikoli razlogov sile Združenih naro- dov ne bi mogle izvesti na- ročil Varnostne??, sveta, pravi sporočilo, bi G?.na menila, soglasju kongoške vlade in. ob sodelovanju z združe-i nin*i afriškimi državami, da je samostojna akcija v Kongu upravičena. KAIRO, 12. avgusta - Predsednik Združene arabske republike Naser je poslal sinoči osebne poslanice etiopskemu cesarju, libijskemu in marojkemu kralju ter soma-lijskemu predsedniku. Poslanice se nanašajo na najnovejše dogodke v Kongu. KARTUM, 12. avgusta -Več afriških držav je sporočilo sudanski vladi, da sprejemajo predlog za sklicanje konference zunanjih ministrov neodvisnih afriških držav, na kateri bi proučili položaj v Kongu in možnosti za pomoč novi republiki. Omenjene vlade sc še svetovale, naj bi bila konferenca v Leo-pnldvillu uvod v sestanek najvišjih predstavnikov afriških držav, ki g?, je predlagal kongoški premier Lumumba. Ob zaključku jubilejnega X. Gorenjskega sejma J Vrata Gorenjskega sejma so se aprla. Razstavljavci so odpeljali J!0/* izdelke, gostinci so pospra-y.il nize in pulte, toda med pre-^vj*lstvom oziroma med obisko-*.Cl se se zmeraj govori o tej pnreditvi. j ^rv» najvažnejša ugotovitev je, 'e letošnji sejem uspel. To d'- V Celovcu so odprli Koroški sejem *3 - VAŽEN AVSTRIJSKI IZVOZNI ARTIKEL TOCOCLAVIJO ZASTOPA 40 PODJETIJ V četrtek, 11. avgusta, so v 3em cpnin lcsniri fUg^s^.^o^kem sejmu zastopa VlJo 2(5 slovenskih in 14 Podjetij, ki razstav- fofOahv Izrodno leP<> urejenem Dr^ovanskem paviljonu. Naši ^lim nik' Pri<^kuJeJo živahno več izključno evropska domena. Zanimanje za ta popularni Ljubelj sc torej širi tudi izven Evrope. Letos bodo na Ljubelju tako zastopani tekmovalci iz treh kontinentov: Evrope, Avstralije in Afrike. Kaj takega do sedaj Ljubelj še ni doživel. DIRKA TUDI ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Letošnja ljubeljska dirka pa bo hkrati tudi druga preizkušnja za državno prvenstvo. Vsi naši najboljši tekmovalci se bodo v ne- deljo pomerili za točke še v gorski dirki. Letos bo ta dirka drugič šteta za drž. prvenstvo. ZA GLEDALCE VSE PRESKRBLJENO Ker prireditelji računajo z ©žirom na to, ker bo letos doslej najmočnejša udeležba znanih mednarodnih dirkačev, tudi na rekordno udeležbo gledalcev, so vse potrebno ukrenili, da se bo v nedeljo nemoteno odvijal promet. Gledalci naj bi prišli na Ljubelj čimprej. V nedeljo od 7. ure dalje bo od Tržiča do platoja samo enosmeren promet. Prireditelj je letos preskrbel tudi za večje število parkirnih prostorov, in sicer kar na 6 mestih vzdolž proge od starta do platoja. Upamo in želimo, da bi tudi letošnja dirka kot doslej skoraj vse, dobro uspela in zapustila močne vtise in spomine vsem, ki jim je športni Ljubelj pri srcu. Jože Javernik r OBRAZI IN POJAVI število inozemskih gostov, med njimi uradna delegacija Celovškega sejma, delegacija KP Italije, Indijska mladinska delegacija itd. ni bilo naklonjeno, zato so z obiskom lahko toliko bolj zadovoljni. V nadrobni prodaji je bil do-(Nadaljevanje na 8. strani) Avtopromet obvešča vse poslovne stranke potnike in turiste, da se je preselil v nove poslovne prostore ni Primskovem, Žanova ulica 3 nova tel. številka 281 Naročila za avtobusne prevoze tel. št. 590, tovorni prevozi tel. št. 281 Kranj FBI »Prosim, rad bi govoril s predsednikom.* »Ga ni. Je na dopustu.* »Kdo ga nadomesluje, morda podpredsednik?* »Nimamo podpredsednika. Zamenjuje ga tajnik toda . ..« »Prosim torej njega.* »Ga ni. Tudi on je na dopustu.* Tak razgovor je tekel pred dnevi v neki pisarni. V »neki* zato, ker so taki dogodki te dni značilni za razne ustanove, zavode, organizacije in društva in morda ne bi bilo prav, da bi samo enega omenili, zamolčali pa vrsto drugih. Zadnja leta je bilo večkrat poudarjeno, da je treba dopuste razvrstiti tako, da ni prizadeta proizvodnja. To seveda velja za delovne kolektive. Tudi o kolektivnih dopustih je že bilo več besed. Kolektivne dopuste imajo samo tam, kjer morajo ustaviti obrat (remont itd). Sicer pa danes že delovni kolektivi dokaj zavestno urejujejo to stvar, kajti kolektiv sam je prikrajšan pri prejemkih, če se stroji oziroma obrat ustavi. Prav tako bi bilo treba tudi v zavodih in ustanovah razporediti dopuste. Odgovori raznih dežurnih in administra-tork: »ga ni .. .* često hromijo normalno družbeno življenje. Morda je vzrok v tem, da v ustanovah niso kolektivi v celoti taiko ekonomsko zainteresirani za redno in nemoteno delo, kot je to v gospodarskih organizacijah z novim načinom delitve dohodka. Naj bo karkoli, dopusti nikakor ne bi smeli ovirati vsakodnevnega rednega dela m splošnega družbenega življenja. K. M. J GORENJSKE SI M A11 H KIAJBV 1 SOBOTA, 13. AVGUSTA NAŠ RAZGOVOR Kranj z okolico v rimski dobi Ob širjenju rimskega imperija proti vzhodu in z ustanovitvijo Aquileje leta 181 pred n. š. so prišli predvsem z zamenjavo trgovskih in kulturnih dobrin naši kraji pod posreden vpliv Rima. Leta 15 pred n. št. pa jih je cesar Avgust dokončno osvojil in jih upravno priključil provinci Panoniji. Verjetno so pridelili kotlino Kranja upravnemu okraju Emone. Na podlagi dosedanjih raziskav moremo zaključiti, da tam, kjer je danes Kranj, v antični dobi ni bilo pomembnejše mestne naselbine. Vendar pa je iskati cestno postajo »Carnium«, ki jo omenja anonimni kozmograf iz Ra-vene v 7. stoletju — ki pa opisuje mnogo starejše razmere — na mestu današnjega Kranja. Tudi ni verjetno, da bi imel Kranj v poznoantičnem času, ko so se meje rimskega imperija premaknile od Donave proti zahodu na Kras z vpadi ljudstev z vzhoda, večjo vlogo. Tudi skromne arheološke najdbe iz rimske dobe govore za trditev, da Kranj v tem času ni imel posebne vloge. Omeniti moramo rimske grobove, ki so jih odkrili na obeh straneh današnjega Titovega trga, pri mestni" hiši in na dvorišču Pavšlarjeve hiše (Titov trg št. 18). Razen tega so našli v severnem delu Kranja še razne predmete iz rimske dobe, kot. železne nože, žeblje, dleto, dele bronaste vaze ter zgornji rob možna rja z grobo predsta\f> glave ter novec Avgusta. Me d okupacijo so odkrili pri gradnji stavbe Stritarjeva št. 8 na njenem severovzhodnem vogalu rimski grob. Enako maloštevilne so najdbe iz okolice Kranja. Edino pomembnejše rimsko grobišče na območju Kranja je v Bobovku. Pri odstranjevanju vrhnje plasti ilovice na travniku poleg opekarne je bilo odkritih leta 1957 in 1958 39 žganih grobov. Med njimi so bila tudi mesta tako imenovane ustrine, kjer so se-žigali umrle na grmadi. Pepel in žgane kosti so zbrali ter devali v keramični lonček (urno) ter z ogljem in drugimi pridatki, kakor oljenkami — večna luč ter vrči — popotnica ali železnimi noži položili v grobno jamo globine 40 centimetrov in širine 1 m in vse skupaj zakopali. En grob je bil kot skrinja za pepel pravokotne oblike in je bil pokrit s kamnito ploščo iz peščenjaka. Drugi grob je imel meč-gladius, ki je gotovo pripadal kakemu osluženemu veteranu. Tudi predmeti iz stekla so bili pogostni. Grobišče v Bobovku pri Kranju je zelo velikega pomena, ker je prvo večje sistematično raziskano najdišče iz rimske dobe na Gorenjskem. Z značilnimi oblikami posod in predmetov ter glede na način po-kopavanja ga datiramo v konec L in začetek II. stoletja n. št. Antične arheološke najdbe v Kranju in okolici so bolj ali manj naključne in še te so danes izgubljene za znanstveno obdelavo. To nam preprečuje, da bi se mogli lotiti obdelave bistve- nejših vprašanj, ki so v zvezi z rimsko dobo v Kranju in njegovi okolici Predvsem gre za rekonstrukcijo življenja, za vprašanje, kdo so bili prejšnji prebivalci in kdo priseljenci, kakšni so bili kulturni vplivi in kakšno vlogo je imela Gorenjska v obdobju rimskega imperija. Sele nova sistematična arheološka raziskovanja na podlagi topografije, ki bodo znanstveno' proučevala kulturno, družbeno, ekonomsko in politično življenje takratne dobe, nam bodo dala odgovor na ta vprašanja. (Po razpravi »Kranj z okolico v rimski dobi« Andreja Valiča v.spominskem zborniku »900 let Kranja«) Pred praznikom tržiškega kolektiva BPT DVE OBLETNICI Tržičani in okoličani, člani delovnega kolektiva BPT, se že dlje pripravljajo na praznovanje dveh jubilejev: 75-letnice obstoja BPT in 10-let-nice delavskega upravljanja. Kaj vse so člani kolektiva pripravili za praznovanje obeh obletnic, smo se pozanimali pri predsedniku pripravljalnega odbora za praznovanje, tovarišu Milanu Ogrizu. »Kdaj bo osrednja proslava in kako ste se na praznovanje sploh pripravili?« je bilo naše prvo vprašanje. »Osrednja proslava bo 20. avgusta, delno pa sc bo pričela že 19. avgusta. Datum se sklada torej tudi z začetkom znamenite stavke tekstilnih delavcev Slovenije 1936. leta. Številne manjše prireditve v okviru praznovanja obeh obletnic so že za nami, neka- tere pa so še v teku. Da bi praznovanje potekalo kar najlepše, je upravni odbor izvolil devetčlanski pripravljalni odbor, ta ima devet podob-borov, in se sestaja, zlasti v zadnjih dnevih pred 20. avgustom, vsak dan.« »Bi nam povedali, kakšne prireditve so že bile, potem pa še, kakšne imate na sporedu?« »Med dosedanjimi naj omenim predvsem dvoje prireditev gasilcev. Zadnjega julija je bilo tekmovanje, na katerem je sodelovalo 7 gasilskih enot tekstilne industrije Slovenije. Prireditev je pokazala, da bi bilo priporočljivo prirejati ta tekmovanja vsako leto. — Druga gasilska prireditev pa je bila vaja z udeležbo vseh tržiških industrijskih gasilskih enot. Pestrejši del prireditev pa je šele pred nami. Tako bo med 17. in 19. avgustom tekmovanje v nogometu, kegljanju, streljanju z zračno puško in ocenjevalna vožnja z motornimi vozili za člane našega kolektiva. Prvih treh spominih disciplin se bodo udeležile tudi ekipe Varteksa iz Varaždina, tekstilne to-tarne iz Duge Rese in MTT iz Maribora. Slavnostno akademijo bomo imeli v petek, 19. avgusta, v Cankarjevem domu. Akademijo bo pripravila tržiška »Svoboda« s sodelovanjem številnih članov našega kolektiva in upokojencev. Šest upokojencev, ki so delali v BPT nad 50 let, pa bomo ob tej priložnosti še posebej nagradili.« »In kako bo potekalo praznovanje v soboto, 20. avgusta?« »Ze zjutraj ob 7. uri bodo organi samoupravljanja sprejeli 120 pionirjev iz tržiških in okoliških šol, uro za tem pa bodo sprejeti upokojenci, ki so delali v naši tovarni nad 30 let. Le-teh bo okoli 150. Ob 11. uri bo slavnostna seja delavskega sveta, na katero' smo povabili nad 250 gostov iz vseh krajev Jugoslavije, povabljene pa so tudi delegacije iz Taškenta (SSSR), Budimpešte (Madžarska), Lodza (Poljska) in Rima (Italija). Slavnostni seji bo sledila komemoracija pred spomenikom žrtev, nato bo v podjetju slavnostno zborovanje. Vsemu temu bo seveda sledila popoldanska zabava V parku.« Ob koncu razgovora nas je Milan Ogriz opozoril še na dve razstavi, ki bosta otvor-jeni ob praznovanju: v trži-skem muzeju bo odprt stalni oddelek za tekstilstvo, v podjetju pa razstava tekstilnih vzorcev. -n-n- J V. zlet tabornikov Slovenije Prav sedaj so minila štiri leta odkar je bil v Kumrovcu IV. zlet Zveze tabornikov Slovenije. Letos bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala svoj V. zlet, ki bo nosil naslov »10 let Zveze tabornikov Slovenije«. Pričel se bo PRIPRAVE Komisija za spomeniško varstvo pri Občinskem odboru ZB Kranj je v milulem tednu pregledala na Davovcu pod Krvavcem kraj, na katerem bodo pripravili 3. in 4. septembra veliko proslavo z odkritjem spominskega obeležja podlim borcem II. grupe Odredov na Davovcu. — Sklenili so, da bodo obeležje postavili na rebru v neposredni bližini krvavške žičnice pri požgani domačiji tako, da bo obeležje lepo vidno iz same žičnice. Rebro, kamor bodo postavili obeležje, bodo nekoliko zravnali. Obeležje bo sestavljeno iz treh kamnov, od katerih jutri ob 9. uri na Šobčevem ba-jerju v Lescah pri Bledu. Taborniki so za ta zlet pripravili dokaj pester program, saj se bodo že v ponedeljek začela zborovanja starejših tabornikov Jugoslavije, zvečer pa bodo ta- bo vsak nosil svoje besedilo, posvečeno padlim borcem in samemu Davovcu, ki je bil vsa leta borbe poln partizanov. Proslava bo združena s krajevnim praznikom bivše občine Cerklje. Zato bodo tega dne organizirali na Davovec tudi številne izlete iz delovnih kolektivov, predvsem pa šolske mladine in mladine strokovnih in drugih šol. Komisija za spomeniško dejavnost v kranjski občini je zelo delavna, saj je v zadnjih dveh letih skupno z osnovnimi organizacijami ZB posredovala in predlagala postavitev nad 30 spominskih obeležij NOB. Sadje dobro obeta Poročali smo že, da letos na Gorenjskem sadje izredno dobro obeta kljub dokaj hudi slani ponekod v pomladanskih dneh. — Češnje res niso povsod dobro obrodile. Na škofjeloškem območju jih skoraj ni bilo, medtem ko so bile v višjih predelih zelo plodne. Obratno pa je v škofjeloškem predelu z ostalim sadjem. Jablane so tako polne, da jih morajo lastniki že sedaj podpirati, sicer bi se polomile. Pa tudi po ostalih krajih na Gorenjskem so zlasti jabolka izredno dobro obetajo. Le nekaj manj bo hrušk. Orehi obetajo dobro le v višjih predelih, kjer ob času pomladanske slane še niso bili v polnem cvetju. Po vseh izgledih bo tudi precej domačega kostanja. r Kam v nedeljo? Tržič — Velike avto-moto gorske dirke na Ljubelj z mednarodno udeležbo s pri-cetkom ob 11. uri. Dirka se bo štela tudi za državno prvenstvo. Cerklje — Pmstovoljno gasilsko društvo iz Cerkelj bo odprlo nov požarni bazen ob 14. uri. Nato bo na vrtu pri Hudobivniku zabava s plesom. Duplje — Domače prostovoljno gasilsko društvo bo priredilo ob 15. uri gasilsko veselico pred gasilskim domom v Dupljah, združeno z bogatim srečolovom. Za ples bo igral »Veseli kvintet« iz Kranja. Podreča — Kegljaški klub »Simon Jenko« bo organiziral veliko veselico v gozdičku na Podreči, kjer bodo za ples in razvedrilo poskrbeli »Gorenjski fantje.« Tacen — Pmstovoljno gasilsko društvo bo ob 15. uri priredilo veliko vrtno veselico pri Koširju Skofja Loka —- Danes in jutri zvečer ples v restavraciji Transturista. Lesce — Ob 9. uri otvoritev V. jubilejnega zleta Zveze tabornikov Slovenije. Ker se letos obeta dobra letina sadja, bi bilo že sedaj treba misliti na odkup, oziroma na organizacijo ustrezne predelave. Ne bi bilo prav, da se ponovijo težave kot prejšnja leta, ko so morali kmetovalci tudi dobro sadje prekuhati za žganje. -an Tudi v drugi izmeni svoje glasilo Brigadirji III. celjske in IV. kranjske MDB, ki gridajo stadion v Kranju, bodo, kot brigadirji, ki so delali v julijski izmeni, izdajali svoje glasilo Brigadir. Novi uredniški odbor je izpremenil naslovno stran, ki vsebuje sedaj grba mest, iz katerih sta brigadi. V prvi številki lahko beremo o tragediji v bliž-nem Šorlijevem mlinu, literarne sestavke, razgovor s komandan-. tom kranjske brigade, o obisku pri Mišku Kranjcu ter vesele iz brigadirskega življenja. »Brigadir« bo izšel ob vsaki dekadi. KRST OB RUPENŠCICI V brigadirskem naselju Franca Vodopivca v Kranju so brigadirji kranjske in celjske brigade priredili krst novih brigadirjev. V sredo zvečer so se zbrali na odru sredi naselja. Brigadirji, ki so letos prvič v brigadi so v sa-mokolnicah pripeljali pred oder »stare gade«. Sledil je »pozdravni govor«, nakar so vsakega brigadirja poškropili ■ pantaka-iiK.it in mu dali piti klorovo vodo. Veselje se je nadaljevalo ob tabornem ognju, ki so ga pripravili kranjski brigadirji. borni ognji pod naslovom »Gorenjska v borbi in izgradnji«. — V torek, 16. avgusta, bo otvoritev in pričetek tekmovanj Zveze tabornikov Slovenije v taborniškem mnogoboju. Letos bodo tekmovale za prvenstvo Zveze tabornikov Slovenije le ekipe okrajnih starešinstev in ne tako kot doslej, ko sc- na mnogobojih tekmovel ekipe posameznih enot. Za letošnji mnogoboj so izbrali ekipe že na okrajnih prvenstvih, torej prvo plasirane v postavljanju šotorov, signalizaciji in orientacijskem teku. Razen mnogoboja bedo organizirali tudi prihodnji teden taborni ogenj združen s prireditvijo »Pokaži, kaj znaš«. V petek, 19. avgusta, se bo pričelo tekmovanje najmlajših, to je medvedkov in čebelic. V nedeljo, 21. avgusta, pa bo svečan zaključek V. zleta Zveze tabornikov Slovenije, kjer bo tudi razglasitev rezultatov tekmovanj in-podelitev nagrad. Udeleženci letoSnje seje starešinstva Zveze tabornikov Slovenije so soglasno sprejeli tudi predlog, da za pokrovitelja te velike akcije zaprosijo predsednika Ljudske skupščine LRS tovariša Miha Marinka. Ta prireditev bo spet vsekakor veliko priznanje za Gorenjsko. Zato poskrbimo, da se bodo gostje iz vseh krajev Slovnije in iz drugih bratskih republik na Gorenjskem kar najbolje počutili. M. Z. Čeprav je vreme letos precej muhasto, je vendar na radov'J' škem kopališču precej živahno Pred kranjsko tombolo Fit II in le vri diiii dobitkov Tradicija je že, da vsako leto organizirajo v Kranju veliko tombolo, na katero prihitijo številni prebivalci iz vse Slovenije, da bi poskusili srečo. Tudi letos se je občinski sindikalni svet odločil, da bo organiziral veliko tombolo, 18. septembra na Titovem trgu. Tokrat se bo tombola igrala v vred- Huda nesreča pri Lescah V torek, avgusta, jo ob 11.55 je prišlo na železniški pro^i Zi-rovnlca-Losce do hude prometne n.• .nvo. Na železniškem prelazu 2 km prrd L(\seami .so prO* govni delavci opravljali dela za elektrifikacijo progo. Šofer Jože Zorko ni upošteval opozorilne rdeče zastavico in je skušal s tovornjakom S-13631 voziti cea prelaz. Ko je bil avto na progi, je pripeljala lokomotiva, zadela v prednji del tovornjaka ter na sedem nretrov potiskala pred seboj. V neposredni bližini železniške proge Je stal drug tovornjak S-2107 (šofer Anton Gr-govič). Ob tega je zadel prvi tovornjak, ki ga je potiskala lokomotiva. Hude telesne pošk v četrtek, 11. avguata, je odpotovala na tritedensko turnejo po Jugoslaviji skupina kranjskih Kimnazljcev — ki si bo ogledala znamenitosti nade domovine. boli osebni avtomobil Fiat Nato pa bodo še nasl ednji bitki: 5 mopedov, nadalje Tj dilnik, televizor, pralni stroj« radloaparatov, 30 koles, 5 K pl'n ski štedilnik, 10 sesalcev za Pr čev, 1 kuhinjska oprema, - h cv za praP' 2 krat po 2.500 kosov opeke, In drugo. ^j, Organizatorji so razen xl*\fy dobitkov pripravili ie i»00 j. s<, ffOCenlb manjših dobitkov, vsi vredni nad 1000 dinarjev« na tombolskih kart je 100 d'j1 „ j;-v in bodo že v teh dfl«jj-prodaji. smo • . • C Te dni sc je vrnila i' fr^ ooskega mesta i a Ciotat ^'^jia otrok i/. Kranja, kjer je Prl 20-dnevne počitnice. y f) V knjigarni Simon Jen £ Kranju so dobili naslednja J -| knjižna delu: (I. Pai se — '5 kaplan, Mugnel Angel Astu ^ —Gospod predsednik in Fr* Bevk VIII. delo. jr C Preteklo nedeljo so v ^ hovčah odprli novo gostiln0 ' Ivanu Kosirniku«. Otvori U*v stilne so domačini pozdravil" sume so (lomai'im po/.in»*-' ^ dealej ta kraj sploh ni i"1*'1 benega gostinskega obrata« ^ y O V tovarni olja »Oljaric* v Hritofu .so dobili nov stroj. 8 urah lahko napolni B()0 if-JS* nic olja. Prav tako so dobiU v stroj za pranje steklenic, ki J 8 urah opore 500. NOTI ANJA POLITIKA IN GOSPODAISTVO iospodarske vesti • Novi cemcntno-azbcstni kombinat v Kosmetu. Ko- sovsko-metohijska oblast bo dobila do konca leta 1965 še eno veliko industrijsko podjetje. Tovarna cementa »Sar« v General Jankoviču namerava že letos začeti graditi moderen cementno-azbestni kombinat, v graditev katerega bo treba investirati kakih 7 milijard dinarjev. Investicijske elaborate so že odobrili in jih predložili Investicijski banki. Rotacijske peči, ^ bodo največji objekt bodočega kombinata, bodo izdelale letno 210.000 ton cementa, tova ma cementno-az-bestnih izdelkov, ki jo bodo začeli graditi hkrati z rotacijskimi pečmi, pa bo izde-lala letno 34.000 ton cement-no-azbestnih plošč, cevi in drugih izdelkov, ki jih v sodobnem gradbeništvu čedalje več uporabljamo. • Še ena tovarna pancl-skih plošč. V Sanskem mostu gradijo novo tovarno za proizvodnjo panelskih plošč in lesene embalaže. V tovarni, ki bo dograjena verjetno že Prihodnje leto, bedo izdelali •etno 6000 kubičnih metrov teh plošč in 4000 kubičnih metrov embalaže. • Solinski bazen bo dajal *e več cementa. Komisija za revizijo investicijskih programov Zaveda za gospodarno planiranje Hrvatske je odobrila projekte za rekonstrukcijo treh velikih tovarn cementa združenega podjetja »Dalmacija cement« - »Prvoborac« v Solinu, »10. kolovoz« * Majdanu in »Partizan« v Ka«tel Sučurcu. Združena j^Mja so že zaprosila za kredit pri investicijski banki, m sicer v višini 5 milijard Zapis ob dopustih 940 milijonov dinarjev. Pri- čakujejo, da bodo začeli z rekonstrukcijo še letos. Po Investicijskih programih naj bi začeli po rekonstrukciji Proizvajati namesto naravnega umetni cement. • Nova peč v tovarni slekla v Pančevem. V Tovarni stekla v Pančevem so pred kratkim dogradili še eno peč Proizvodnjo ravnega ste-?la. zaradi česar je upravičeno pričakovanje, da se bo ^alu ublažilo pomanjkanje ^a izdelka na našem trgu. r^ova peč je izdelana iz dosega materiala, ki je zadovoljivo prestal vse preizkus^ Žiri, avgusta - Kranj in Škofja Loka, starodavno mesto ob sotočju obeh Sor, sta ostala za nami. Obiskali smo Zirovce in se seveda sedaj, ko je čas dopustov, pozanimali, kako so si člani sindikalnih podružnic organizirali letovanje. Ob tem obisku je bilo v Zireh vse mirno. Stroji v Alpini so stali, kajti člani delovnega kolektiva so bili na 14-dnevnem kolektivnem dopustu. — Kam so vsi odšli? Morda delajo na polju . . . Saj se je često dogajalo, da so med svojim dopustom delali doma, kajti vsak ima še nekaj zemlje. Toda letos ni tako. Zirovci so si poiskali svoj počitniški prostor med vrvežem le-tcviščarjev ob naši obali. Doslej niso imeli te možnosti. Med dopustom je vsak šel po svoje, le malo jih je bilo, ki bi ga koristno izrabili. Letos so ubrali drugačno pot. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so se zbrali predsedniki sindikalnih podružnic iz občine in se dogovorili, da bodo pristopili k počitniški skupnosti »Zlatorog« iz Ljubljane. Kot ob vsaki novi akciji, so se tudi tu pojavili zlobni jeziki, ki so vsemu temu nasprotovali. Nekateri so menili: »No, sedaj bo vse vrag vzel, saj so začeli celo hoditi na morje. Kdo bo pa delal?« Ze takrat, ko so mehanizirali Alpino, so imeli v Zireh velike težave in bilo je precej vroče krvi. »Saj še pošteno ne bomo zaslužili, če ne bomo pošteno delali,« so govorili nekateri. Niso se mogli sprijazniti z dejstvom, da bo stroj opravljal tisto, kar so doslej leta in leta delali z rokami. Sedaj so se tu pojavile še počitnice ob morju! Kljub natolcevanju nekaterih so Zirovci postavili ob prelepi obali Istre, nedaleč cd sončnega Umaga svoje weekend hišice. Lani jih je bilo tam precej iz Alpine. Letos pa so se v to skupnost vključila še druga manjša podjetja, ki nimajo skoraj nobene možnosti, da bi si sama zgradila letovišče, postavila samostojno weekend naselje, ali celo svoj počitniški dom, kot ga ima kranjska Iskra, Tiskanina, Železarna in druga večja podjetja. No, prav s soglasnostjo vseh članov sindikata so brez oklevanja sprejeli sklep, da bo letos lahko letoval ob morju sleherni član sindikata in celo kmetijski proizvajalci. Poglejmo, kako so si to organizirali? Ze v predračunu so ugotovili, da jih bo vsaka hišica s štirimi do šestimi ležišči veljala 420.000 dinarjev. Vsako podjetje in kmetijska zadruga je prispevala nekaj v materialu, eni so dali les, drugi opeko itd. Skratka, zbrali so materiala v vrednosti 1,800.000 dinarjev. Razen tega pa so pred pričet-kom sezone dopustov vsako soboto s kamionom prepeljali v Umag prostovoljce, teh je bilo zmeraj dovolj, da so sami s prostovoljnim delom urejali letovišče ob morju. Prostovoljnih ur so opravili v vrednosti za več kot pol milijona dinarjev. Letos so si postavili že devet hišic. Računajo pa, da jih bo tam stalo petnajst, ko bo letovišče dokončno urejeno. Občinski sindikalni svet v Zireh je vsakemu preskrbel tudi 200 din regresa. Vsak, ki bo letoval ob morju, pa bo prispeval še 300 dinarjev. Res poceni in udobno letovanje, hrana trikrat na dan, morja in sonca pa čez glavo dovolj! Kot so nam povedali, obala ob tem delu Istre ni tako udobna. Pridne roke čevljarjev in ostalih bedo v prihodnjih letih tudi to uredile. Od 1100 članov v Zireh bo letos odšlo na počitnice okoli 600 delavcev. Skupine letoviščar-jev se menjajo vsak teden, zmogljivost pa je okoli 70 ljudi hkrati. Prav tako so poskrbeli tudi za zabavo, nabavili so si svoj kinoprojektor in vsak večer vrtijo celovečerne in kratkometražne filme, uredili so si balinišče, zvečer pa lahko gledajo televizijo, ali pa zaplešejo ob zvokih instrumentalnega kvinteta. Predsednik občinskega sindikalnega sveta nam je tudi povedal, da bodo ob koncu napravili temeljito analizo in hkrati ugotovili pomanjkljivosti, ki jih bodo prav gotovo skušali prihodnje leto odpraviti. Ze sedaj pa mislijo na izmenjavo letovanj z drugimi sindikalnimi podružnicami, kajti v Umagu bodo Zirovci ostali le nekaj let, potem pa se bodo po vsej verjetnosti preselili kam drugam. Za nagrado in za uspešno delo v sindikatu pošljejo na morje iz žirovske občine tudi tri do štiri najboljše sindikalne delavce — brezplačno. Prav tako pa ne pozabijo tudi na bolnike. Kaže, .ia je v tem delu Poljanske doline sedaj splošno zadovoljstvo. Vsi primejo za delo, če je to potrebno, ker vedo, da delajo sebi in skupnosti v korist. Njihovo življenje se med počitnicami v poletnih mesecih odvija drugače. Z letovanj pridejo spočiti, ker vidijo, da je to koristneje, kot delati potem še doma. Tako lahko vsako soboto vidimo, kako polni kamion pelje novo skupino v 160 km oddaljeni Umag, na letovanje ob sončni obali. M. Zivkovič VELIKA DELA kolektiva tržiške bombažne predilnice in tkalnice Čez 8—9 let dvakrat večja proizvodnja »Preureditev predilnice in grad- tudi dosedanji stroji, bo v pre- nja nove tkalnice,« je bila že ne- dilnici 43.300 vreten (sedaj jih je štetokrat osrednja točka dnevne- 20.784), v tkalnici pa 1200 avto- ga reda delavskega in upravnega matskih statev, kar bo omogo- odbora, ali pa drugih sestankov čilo, da bo proizvodnja dvakrat članov delovnega kolektiva BPT. večja. V predilnici bodo lahko Seveda ta točka sedaj še ni izpadla z dnevnega reda, vendar pa so razprave o njej povsem drugačne. Nekdaj so razpravljali o tem, kako bi se lotili rekonstrukcije, sedaj pa spremljajo gradnjo, če poteka po predvidenih načrtih. Vse kaše, da dosedanja dela v predilnici in tkalnici potekajo v najlepšem redu. Perspektivni načrti kolektiva BPT so precej obširni in daleko- sežni. Delavki so_sedaj^v__teku, Rovala. Tak pašnik imata se proizvedli 5449 ton preje (lani so jo 3041 ton) in v tkalnici 21 milijonov tekočih metrov tkanin (lani 10,246.000). Seveda pa bo pri vseh teh številkah število zaposlenih ostalo takšno, kakršno je danes. TUDI V KMETIJSTVU NE VEČ PO STAREM Čredni pašniki težko pridobivajo ugled med gorenjskimi bodo predvidoma zaključena ko nec leta 1962 in v začetku 1963. Po dokončni rekonstrukciji 1969. leta, ko bodo v BPT zamenjani Pred dobrimi 4 meseci, točneje 4. aprila letos, je Občinski ljudski odbor iz Bohinja poslal Okrajnemu ljudskemu odbori: v Kranj, komisiji za revizijo investicijskih programov, investicijski program za gospodarsko in stanovanjsko zgradbo, ki je predvidena, da bi jo že letos zgradili v Bohinjski Bistrici. — Toda do danes, ko je že rok, določen z zakonom e splošnem upravnem postopku, zdavnaj prekoračen, v Bohinju še nimajo odgovora. Denar, namenjen za gradnjo stoji neizkoriščen. Gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic, ki je prevzelo gradnjo in si v Bohinju že uredilo svoje gradbišče prav tako čaka v tem poletnem času, in bo verjetno moralo ca to delati v polni zimi in mrazu. Zavlačevanje te gradnje hkrati povzroča utemeljene kritike med prebivalstvom zaradi slabe preskrbe s kri?hom. Z omenjeno gradnjo je namreč predvidena tudi nova pekarna, ki je tukajšnjemu prebivalstvu zelo potrebna. O tem so bili prebivalci že seznanjeni in zdaj ne razumejo, zakaj se z gradnjo tako zavlačuje. Ob takih pojavih (podoben primer je že bil omenjen v Glasu Gorenjske) ni čudno, da je tudi na občinski pokongresni konferenci SZDL v Bohinju prišlo do pripomb o delu in vlogi nekaterih oddelkov na OLO. Te pripombe so bile menda tudi drugje. Gornji primer investicijske komisije vzbuja misel, da je treba ponovno razpravljati o vlogi in nalogah določenih okrajnih organov in služb v sedanji stopnji razvoja našega družbenega sistema. To predvsem z namenom, da bi se zaščitile demokratične pravice in dolžnosti ob- daj le posestvi v H rastju in v Škofji Loki, urejata pa ga tudi kmetijski zadrugi v Mojstrani in v Bohinjski Beli. Povsod so s prvimi uspehi zelo zadovoljni. V Mojstrani bodo, čeprav so opravili šele dobro petino del, že letos pasli skozi vse leto oboli 60 glav živine. Take pašnike si urejujejo še kmetijske zadruge Gorje, Bled, Ribno, Bohinjska Srednja vas, Fužina, Radovljica, Bohinjska Bela (ti so tudi edini dobili finančna sredstva za ureditev pašnika na zveznem natečaju). Gorenjska ima dobre pogoje za ureditev pogonskih pašnikov za pašo krav molznic. Planine pa naj bi uporabljali samo za pašo mlade živine. Na črednih pašnikih je treba uvesti pašo po oddelkih, pašnike dobro zagnojiti in tudi drugače ustrezno izboljšati. V kranjskem okraju se prav sedaj vrši akcija za dokončno razmejitev pašnikov od gozdov in bodo morali zadružniki poskrbeti za ureditev površin, ki so primerne za ureditev pregonskih pašnikov. činskih ljudskih odborov in sc Upajmo, da bodo pri tem delavni, hitreje razvijale iniciative, ki iz kot so bili pri obnovi požganih teh pravic in dolžnosti izhajajo, planinskih staj, vodovodov in -on poti. -k $ Industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini. V letošnjem prvem polletju se je industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini povečala za 15 odstotkov, kar je za 1 odstotek več, kot je predvideval plan. Najbolj se je povečala proizvodnja v bazični industriji, medtem ko je proizvodnja električne energije nekoliko zaostala zaradi manjšega povpraševanja. V okviru proizvodnje blaga za široko potrošnjo se je najbolj povečala proizvodnja v tekstilni industriji. u li iti i" 'mnfflHff* Težave z investicijami Zbor proizvajalcev kranjske občine je pred nedavnim razpravljal o poslovanju gospodarskih organizacij v letošnjem prvem po'letju. Tu sta bili med drugim pomembni Predvsem dve ugotovitvi, in sicer, da so bila v prvih šestih mesecih posebno kritična obratovalna sredstva ter da so Pri prehodu na nov sistem kreditiranja zašla nekatera podjetja v težak finančni položaj, kar ima lahko negativne Posledice v gospodarjenju, če se stanje ne bo pravočasno uredilo, in da je izvajanje planiranih investicij v zaostanku ter da v nekaterih podjetjih zaradi še doslej nerešenih dogovorov za uvoz opreme ne kaže, da bi bil dosežen planirani obseg investicij. p<*latki kažejo, da se obratna KOVINAR je prekoračil pla-^d.stva v podjetjih v kranjski nirane negospodarske investicije "Drini -»- ----1------«i i", ip - — — ,— ------- „ sicer povišujejo, vendar z nakupom stanovanj. I* ' l-nakem razmerju kot nara-ol) Dr<>i/vodnja in da so najeta p0 atna sredstva soudeležena v st '/'"'"ju z veliko večjim od-«tv kt,>s znašala skupno 534 iZVo> J<>nov dinarjev. Celotna In-»jska potrošnja se je torej 411 iftM merJ»Vl z istim razdobjem Dlan /miU,JSilla 28.3 °/o. ,etnI d()S( - Vseh Investicij pa je bil k£rn v vi*ln« le 19,8%. Pri v'. .J0 bil plan gospodarskih in-inv^'j dosežen z 21.3%. plM p;v s 'J družbenega standarda v' odstotka, Ho na'sl°dnjem podajamo osnov-invtw>bU'mat>ko K^dc izvajanja jLH Sj^'i Po posameznih podjet- Prav i '" ' liu- kl !'a j1' pri~ 0kt !' oddelek za bos pod ar itvo sta'lno 1RAHNA SAVA /-aradl rno,,].'''' 's,;il)r.;;i vremena še ni ti;, ; • 'i novica v t. <•■'.. Obnov SlMa Fužine. Dokončna PrUy ll<>v visokonapetostnih na-vJtl« V IIK Skofja Loka m prejo regata v HE Sava Kranj dvidena v drugem polletju. Tovarni ISKRA je bil potrjen investicijski elaborat šele 7. julija. V teku meseca julija je bilo investiranih približno 100 milijonov dinarjev za gradnjo obrata v Otočah in za nabavo opreme. Podjetje predvideva, da bo do konca leta planirane investicije v celoti realiziralo. Tovarna OVEN je planirane investicije izvršila 67,5%. V dru-polletju bo dobavljena la planirana oprema za pro-odnjo livarskih preparatov ter za tovorni avto. KRANJSKK OPEKARNE so dosegle plan investicij z 20,9%. Gra Ibena dela na obratu v S1 ra-žišču zdaj dobro napredujejo. Začetne težave je povzročala nova lokacija za obratne stavbe, za katere je bilo potrebno urediti teren, s čimer so nastali nepredvideni stroški v višini 8 milijonov dinarjev, ki niso bili predvideni v investicijskem elaboratu. Po zagotovitvah uprave opekarn bedo novi objekti letos pod streho. ROLETA. Predvidene gospodarske in negospodarske investicije ne bodo izvršene, ker je moralo podjetje ob zaključnem računu za leto 1959 kriti izgubo pri kupcih, nepredvidene stroške voznin, tožb, zamudnih obresti in podobno v skupnem znesku 13,5 milijonov dinarjev. Investicije so bile planirane iz lastnih sredstev. LIP Preddvor bo v drugem polletju gradil sušilnico lesa v vrednosti 5 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev tako, da bo planirane investicije prekoračil. TISKANINA. Vzrokov, da je tovarna realizirala v prvem polletju le 14,2% vseh planiranih investicij, je več. Doslej je bila v glavnem realizirana gradnja nadzidka predilnice in nabavljena delna oprema v skupnem znesku 137 milijonov dinarjev, za družbeni standard pa je bilo vloženih 16,5 milijona dinarjev. — Rekonstrukcija predilnice in oplemenitnice močno zaostaja zaradi zunanjetrgovinskih do-go-vorov, ki še niso zaključeni. — Dinarski kredit v znesku 300 milijonov dinarjev je že zagotovljen. Iste težave imajo pri nabavi strojev za tkalnico. Tovarna INTEKS je planirala rekonstrukcijo oplemenitnice, nabavo razpenjalnega stroja, statve in ostalo opremo v znesku 284.820 milijonov dinarjev. Realizirane investicije v prvem polletju znašajo 17,6 %. IBI je realizirala plan investicij le 3,80 % od skupno predvidenih investicij v znesku 106.040 milijona dinarjev. ZVEZDA. Iz celotne rekonstrukcije je bilo predvidenih investicij v tekočem letu za 117 milijonov. Podjetje je zaradi pomanjkanja investicijskih skladov pelitično-teritorialnih enot izpadlo pri delitvi sredstev, vendar predvideva, da bo v drugem polletju del skupnih investicij realiziralo. Zagotovljena ima sredstva za investicijsko opremo za barvanje kodranke preko Ju-gobanke. Stroje bctfo dobili v začetku leta 1961. C ..v. vni problem je prostor, kjer naj bi stali stroji. Tovarna SPI K ni od planiranih investicij 31,4 milijona din realizirala ničesar. Podjetje STANDARD je pla- nirane gospodarske investicije preseglo za 11,3 milijona dinarjev (196 %) z nabavo strojne opreme. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev investicije za družbeni standard po predvidenem planu ne bodo realizirane. PLANIKA je izvršila plan investicij le 26,6%. Od planiranih 61,1 milijonov dinarjev gospodarskih investicij je realizirala le 12 milijonov za opremo, vse ostalo pa bo izvedla v drugem polletju, ko bo zagotovljen uvozni kredit glede na participacijo cd izvoza čevljev. Podjetje ima rložen elaborat za nabavo opreme v vrednosti 20 milijonov din, ki pa še ni odobren. Predvideva, da bo planirane gospodarske investicije do konca leta realizirala. Planirane investicije za družbeni standard (nakup stanovanj) je realizirala 37%. Te investicije do konca leta ne bodo v celoti izvršene, ker tovarna nima na razpolago zadosti lastnih sredstev za soudeležbo. ALKA Duplje. Podjetje je planirane investicije izvršilo le z 2,7 % zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Ima zaključeno dobavo za 5 šivalnih strojev v vrednosti 1,3 milijona dinarjev, ki bodo dobavljeni v drugem polletju. Zaradi pomanjkanja sredstev plan investicij ne bo dosežen. Toviirna gumijevih izdelkov SAVA je plan gospodarskih in negospodarskih investicij izvršila s 43,4 %. Rekonstrukcija velo in moto plaščev bo izvršena v letošnjem letu; dobavo strojev pričakujejo v septembra. Predvidena rekonstrukcija izdelave transportnih trakov bo izvedena šele v letu 1961 zaradi dolgih dobavnih rokov opreme. Rekonstrukcija in razširitev pnevmati-karne je končana in je obrat od 1. aprila dalje v poskusni proizvodnji. OLJARICA Britof. Podjetje je nabavilo ekstrakcijsko opremo za 12,1 milijona dinarjev in nekaj ostale opreme, tako da Je plan izpolnilo s 35,1 %. Ker je rekonstrukcija rafinerije nujna, so naprave že naročene in bodo dobavljene do konca septembra, montaža pa bo izvršena do konca leta. Z novimi napravami bodo dosegli boljšo kvaliteto in skrajšali delovni proces. GORENJSKI TISK. Podjetje je plan skupnih investicij realiziralo s 46,4%. Ima naročen stavni stroj in tiskarske stroje, ki bodo dobavljeni v drugem polletju. Predvidevajo, da bo plan investicij v celoti realiziran. Iz te problematike je razvidno, da imajo podjetja glede realizacije investicij precejšnje težave in da ni posebnih izgledov, da bi bil letošnji plan investicij v celoti realiziran. M8 -Obveščevalec žrebane za dobitke sejma vstopnice z naslednjimi številkami: mali oglasi PRODAM Prodam avto Opel Olimpia v dobrem stanju. Registriran je za leto 1960. Poizve se Sv. Duh 65, Skofja Loka. Ogled od 17. do 20. ure 3070 Ugodno prodam Lambretto LD 125 ccm, tipa 1956 z rezervnim batom. Puštal 65, Skofja Loka 3071 Zaradi preselitve poceni prodam posteljo, kuhinjsko omaro in mizo. Zg lasi ti se čimprej e pri Eržen — Berger, Stražiška ul. 23, Kranj od 16. ure dalje 3072 Prodam psa ovčjaka, dober čuvaj in žensko kolo. Otoče 1, Pod-nart 3073 Prodam moško kolo Puch Cali-fornia s prestavami in otroški globok športni voziček. Poizve se v trgovini »Merkur«, Kranj 3074 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Kozina Angela, Velesovo 3, Cerklje 3075 Prodam emajliran Tobijev štedilnik, pomivalno mizo, les za ostrešje drvarnice. Justin Anica, Kokrica 140, Kranj 3076 Moderno kuhinjsko opravo, specialno narejeno z ultrapasom, 2 leti staro in nov divan zaradi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3077 Star avto, primeren za predelavo gumi voz (16 col) prodam. Naslov v oglasnem odd. 3078 Prodam zapravljivček v dobrem stanju. Rupa 15, Kranj 3079 Kitam — solo gibbson, električna, ugodno naprodaj v kranjski komisijski trgovini 3080 Poceni prodam rabljeno kuhinjsko kredenco, predsobno steno, zaboj in stenske like. Go-renjesavska 9, Kranj 3081 Prodam odličen moped 49 ccm znamke NSU, Stubelj Erna, Planina bi. 3, Kranj 3082 Dobro ohranjen osebni avto Ballila 508 ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. 3083 Poceni prodam motorno kolo NSU 200 ccm, starejši tip, registriran, generalno popravljen. Cena 50.000 din. Ogled vsak dan pri Zupan Francu, Breg 24, Žirovnica 3084 Motor Galeb, odlično ohranjen — s prevoženimi 7003 km, ugodno prodam. Laneovo 27 pri Radovljici 3085 Prodam vseljivo hišo z garažo v Radovljici — Cesta Svobode 4. Ogled v nedeljo 14. avgusta 308G Prodam Mercedes 3-tonski in vrtna vrata. Britof 11, Kranj 3C53 Prodam kuhinjsko pohištvo — novo. Naslov v ogl. odd. 3109 Prodam motoi'no kolo »Vespo« — registrirano in NSU 350 ccm, s prevoženimi 2030 km ter 200 kosov strešne opeke. Cena ugodna. Zamenjam za moped. Studen Jože, Pangeršičeva 6, Golnik 3110 Prodam motorno kolo Benalli 250 ccm. Langus Jakob, Črnivec 6, Pošta Brezje 3112 Prodam plemenskega vola 403 kilogramov težkega. — Zgornja Bosnica 44 3043 Prodam moško športno kolo. Naslov v oglasnem odd. 2968 Gozdno parcelo, zaraščeno — med Šenčurjem in Primskovim, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3113 KUPIM Kupim bojler za kopalnico na peč. Naslov v ogl. odd. 3087 Kupim gume za gumi voz 15 col od 600 mm široke naprej ali nov voz brez gum. Lap Franc, Moste 83, Komendo 3088 Enostanovanjsko hišo ali družinsko stanovanje kupim v Kranju — najraje Primskovo. Ponudbe z opisom poslati v oglasni oddelek pod »Vseljivo — plačam takoj« 3083 Kupim motorno kolo od 250 ccm naprej. Naslov v oglasnem oddelku 3090 RAZNO Preklicujem blok, št. 44444, izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 5. maja 1960. Zabkar Jože, Kranj 3091 Preklicujem mesečno avtobusno karto Cerklje—Kranj št. 45412 — na ime Brankovič Anton, Cerklje 99 3092 Sprejmem kleparskega vajenca. Antolkovič Mirko, Savska cesta 8, Kranj 3093 Zahvaljujem se dr. Dasanki Sapu t za uspešno zdravljenje na ginekološkem oddelku in strežnemu osebju za izkazano skrb in nego. Krek Leopold, Sirno-va 1, Kranj 3094 Avtomobilisti, motoristi pozor! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov vam izdela hitro Mi-lojkovič. Informacije: Gregorh čičeva 1, Kranj 3035 Izgubila sem mesečno vozovnico Kranj—Preddvor na ime Stular Marija, Tuipaliče 43, Preddvor 3096 V službo sprejmem pridno in pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Možnost priučitve v gostinstvu. Gostilna »Lovec«, — Gorice pri Golniku 3097 Sprejmem takoj krojaškega va-jenra ali vajenko. Sušnik Ignac, krojač, Jezerska c. 68, Kranj 3038 Preklicujem mesečno vozovnico Kranj—Besnica. — Pegam Francka, Zg. Besnica 16 3393 Preklicujem blok št. 40334, izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 13. marca 1959. Pra-provnik Anica, Kranj 3100 Preklicujem mesečno vozovnico Kranj—Preddvor, na ime Reh-berger Antonija, Preddvor 18 3101 Turisti in sidnikalne organizacije! Vabi vas turistični kraj Ljubno na Gorenjskem. — Vsa oskrba vam je na razpolago v gostilni Ambrožič. Večje skupi- ne naj javijo obisk nekaj dni prej 3102 Kuhinjski pomočnici in perica dobe stalno zaposlitev. Ponudbe poslati na Vajenski dom Kranj, Tomšičeva 44 3103 Miren fant, srednjih let, želi spoznati dekle od 25 do 30 let starosti z lastnim stanovanjem v okolici ali mestu Kamnik. Ponudbe oddati v ogl. odd. 3104 Do 31. septembra 1960 naj dvignejo vse prinesene slike v okvirjenje, premične šipe ali ogledala v popravilo vsi tisti, ki so to prinesli do 30. junija 1930, ker bom po tem času vse stvari razprodal. Čolnar Otmar, steklar, Kranj 3105 Honorarno 5 do 6 ur popoldan grem delat v administracijo ali materialno knjigovodstvo. Naslov v oglasnem odd. 3106 Iščem sobo ali stanovanje blizu Kranja. Za uslugo šivam. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Šivilja« 3107 Izgubila sem zlato uro od blokov na Planini do Primskovega. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na avtobusno postajo Kranj tovarišu Brolihu 3108 Trgovsko podjetje z odpadnim materialom »Surovina«, Kranj, Jezerska c. 59 sprejme skladiščnika, po možnosti trg. pomočnika. Zglasite se osebno od 6. do 7. ure zjutraj 3062 Sprejmemo dekle za vrtna in gospodinjska dela v Stražišču s 1. septembrom. Naslov o ogl. oddelku 3066 Občinski sindikalni svet Kranj obvešča vse zanesljive prodajalce tombolskih kart, da lahko dvignejo tombolske karte za prodajo vsak dan od 8. do 13. ure v pisarni Občinskega sindikalnega sveta — nasproti avtobusne postaje. Tombola bo 18. septembra tega leta. — Provizija 8 % 3067 • b j a v o IZŽREBANE VSTOPNICE na Gorenjskem sejmu Uprava »Gorenjskega sejma« sporo?a, da so bile v času X. jubilejnega Gorenjskega sejma la- JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju, ki je bilo dne 10. avgusta 1960 v Skoplju Srečke s končnicami so zadele din Pjdj3i]? „Avtopronel", Kranj takoj zaposli 2 strojna ključavničarja PbgoJI: vojaščine prost, triletna praksa, stanovanje za samce preskrbljeno. — Plača po tarifnem pravilniku. -Osebne prijave sprejema uprava podjetja. Železarna Jesenice razpisuje mesto upravnika tovarniške kazine visokokvalificiranega v goistinski stroki, po možnosti absolvent gostinske šole z vsaj 5-letno prakso in kletarja tovarniške kazine z nepopolno srednjo šolo oziroma kletarsko šolo z na'jmanj 1-let no prakso Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja naslovite na Železarno Jesenice — Kadrovski sok tor 37240 80.000 91 600 721 4.000 7431 20.000 56501 100.000 25961 50.000 71911 30.000 86071 60.000 99331 100.000 99511 50.000 282611 200.000 394841 200.000 182 4.000 11742 50.000 42212 50.000 81372 80.000 85122 30.000 70442 80.000 73122 60.000 03 800 693 6.000 70833 60.000 14 400 34 400 74 400 94 400 43004 30.000 087394 200.400 156494 3,000.400 633394 2,000.400 5 300 1615 20.300 78495 30 300 400675 400.300 678175 300.300 6 300 31626 50.300 17 2.000 77 1.000 707 6.000 007 10.000 10277 51.000 33937 60.000 43217 50.000 71497 80.000 80567 30.000 405237 1,000.000 613747 300.000 728297 700.000 08 400 38 400 598 4.000 84868 30.000 89108 100.400 90398 30.000 909f>8 80.000 39 600 11019 30.000 34579 30.000 47919 100.000 48419 50.000 48499 30.000 20879 500.000 24 099 — električni kuhalnik 08 921 - pletilni stroj 8 267 — radio aparat 47 355 — umetniška slika 06 019 - umetniška slika 13 900 - radio aparat 41 207 - šotor za 4 osebe 53 600 — žensko dvokolo 33 240 - radio aparat 5 042 - hladilnik HIMO 32 647 — moped Colibri Dne 9. avgusta pa so bile Izžrebane za dobitke, ki so jih pripravili razstavljavci sejma, še naslednje številke vstopnic: 51290 54890, 38718, 33964, 54791, 29918, 44153, 51675, 49514, 49672, 47594, , 17460, 15366, 36157, 54986, 54904, 517, 17489, 15876, 17332, 17186, 22253, 44852, 41824, 17431, 50484, 46629, 51310, 31095, 20123, 37048, 19320, 6014, 15830, 37249, 38744, 44152, 29939, 44853, 51156, 44899, 31003, 17182, 331. 29970, 51355, 44808, 31078, 17817, 39817, 46319, 42717, 5973, 37008, kino Jesenice »RADIO«: 13. in 14. avgusta angleški barvni film DOKTOR BREZ DELA. Jesenice »PLAVŽ«: 13. in 14. avgusta avstrijski barvni film MOZART. Bled: 13. in 14. avgusta franco-sko-italijanski film BREZ DRUŽINE, predstave 13. avgusta ob 18. in 20.30, 14. avgusta pa ob 10., 15., 18. in 20.30. Ljubno: 13. in 14. avgusta angleški barvni film SMRT NA CESTI, predstave 13. avgusta ob 20. uri in 14. avgusta ob 16 in 18. uri. Radovljica: 13. in 14. avgusta ameriški pustolovski barvni film OBRAČUN PRI O. K. KORALU, predstave 13. avgusta ob 20. uri in 14. avgusta ob 16. in20. uri, 14. avgusta francoski revijski film TABARINE, predstava ob 18. uri. Kropa: 14. avgusta ameriški barvni film ZELJA ZA ŽIVLJENJEM, predstave ob 16. in 20. uri. Tržič: 13. in 14. avgusta ameriški barvni film ZGODBE IZ MONTE KARLA. Kranj »STORŽlC«: 13. avgusta ameriški barvni film VOZOVI NA ZAHOD, predstave cb 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera ameriškega barvnega filma RISARKA MODELOV, predstava ob 22. uri, 14. avgusta ameriške barvne risanke ŠERIF IN RAZBOJNIK, matineja cb 8.30. francoski kriminalni film PREKRŠEK NA BEGU, predstava ob 10. in 21. uri, ameriški barvni film JEZDILI SO NA ZAHOD, predstava ob 13. uri, ameriški barvni film VOZOVI NA ZAHOD, predstave ob 15., 17. in 19. uri. Letni kino »PARTIZAN«: 13. avgusta francoski kriminalni film PREKRŠEK NA BEGU, 14. avgusta ameriški barvni film KER VETER NE ZNA BRATI, predstave ob 20. uri. Stražišče »Svoboda«: 13. avgusta ameriški barvni film KER VETER NE ZNA CITATI, predstave ob 18. in 20. uri, 14. avgusta francoski kriminalni film PREKRŠEK NA BEGU, predstave Promet in Ljubelj PWo C0f)* ta problem rešil tako, da bo promet lahko potekal na dan P^^j ditve, 14. avgusta, nemoteno, seveda če se bodo obiskov*16 ravnali po vseh predpisih. Promet bo od 7. do 11. ure enosmeren, in sicer v smer? Tr^ —carinarnica, tekmovalni del ceste pa bo zaprt že ob 10. tfp' Iz objavljene skice je razviden r,azpored parkirnih prostor0*' Avtobusi in tovornjaki bodo parkirali levo od carinarnice * pod platojem (P 2) je parkirni prostor za motorna kolesa, rezervni parkirni prostor za osebne avtomobile in motorna * lesa, pri spomeniku je parkirni prostor za osebne avtom°Dl (P 4), mopedi bodo parkirali približno na sredini teknK>val proge (P 5), za kolesa in vse zamudnike pa je parkiicii pro*1 pred startom (P 6). Razen teh navodil sc bodo morali vozniki vseh prevoz'jjjj sredstev ravnati po naslednjem predpisu: motorna kolesa in sarji bodo vozili skozi Tržič po Proletarski cesti do iztek* cesto II. reda Tržič—Podljubelj, medtem ko bodo vsa motorna vozila lahko peljala nemoteno po cesti II. reda. ob 14., 18. in 20. uri, ameriški barvni film KER VETER NE ZNA BRATI, predstava ob 16. uri. Naklo: 13. avgusta italijanski film PREKLETA SLEPARIJA, predstava ob 20. uri, 14. avgusta ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA, predstave ob 17. in 20. uri. Cerklje »KRVAVEC«: 13. avgusta ameriški barvni film JEZ- S sodišča DILI SO NA ZAHOD, pred«ta* ob 20. uri in 14. avgusta isti l'11^' predstave ob 17. in 19.30. Skofja Loka: 13. in 14. sta ameriški cinemaseope 11 KORISTEN POSMEH, P&^m 13. avgusta ob 20.30, 14. avgu5 pS ob 18. in 20.30. Poljane »SORA«: 13. in l4j£g gusta italijanski film pE NOCI. Kamnik: 13. in 14. aVgJjfJ ameriški barvni film NA NEPRAVILNA ZAPOSLITEV Z nov >;<) ka/unskoga zakonika je bilo uzakonjeno tudi novo kaznivo dejanje in sicer neupravičena zaposlitev tujih delavcev. Kljub temu pa se neka tori teh predp iv ne držijo. 1'n-d nedavnim sta v zvezi r* tem kaznivim dejanjem bila pred sodišči >m dva obrtnika iz okolice Kranja. Oba sta razen stalnih delavcev zaposlila še nekaj tujih, zlasti za delo na domovih. Zaradi tega je sodišče enega obsodilo na tri mesece zapora, drugega pa na dva nn ca zapora /a pogojno dobo dveh let. Oba sta vložila pritožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani, vendar sta bili obe pritožbi zavra jen i in |x>tijoni sodbi prvostopnega sodišča. KRAJA ODPADLEGA MATERIALA A.S. in M. F., doma iz Prek-murja sta konec preteklega leta in letOS V začetku delala kot gozdna delavca pri nekem gozdnem podjetju v okolici Ti kjer so urejali zgradbe. Pri delu je ostalo več ra/.noga odpadnega materiala, zlasti svinčenih oevJ in bakrenih žic. Del tega Kta si prilastila kar ta dva, in sicer A. S. približno v vrednosti 21.000 dinarjev, M. F. pa v vrednosti 10.000 dinarjev. Oba sta mat i al prodala »Odpadu«. Dejanje sta priznala in sta bila Zaradi tega tudi obsojena. A. S. je bil obsojen na 4 0160000 zapora, M. F. pa na 'A mesece zapora, oba pogojno za dobo treh let. PRE.lftN.IA KAZEN JIII NI IZUČILA J. S. in S. T. sta se prav tako znašla prsni sodiščem zaradi tatvin in prikrivanja. J, S. je v nekem podjetju v Kranju, kj--r je bil zaposlen, vzel raznega orodja in materiala v vrednosti približno 60.000 dinarjev, razen tega pa je vzel tudi nekaj bencina v vrednosti 9000 dinarjev. S. T. jo v istem podjetju vzel ra/.ni material, ki ga Je uporabil pri izdelavi orodja in si ta oro.l-ja s pomočjo J, S. tudi prisvojil. Sodišče je >ba olMlolženea kaznovalo, in sicer J. S, na 4 mojso-«••• / ipora, S. T. pa na 3 mes ve zapora, upoštevajoč kot obie/il no okoln I . i/.novana. 13, PREDSTAVA NA SVETU, .fl avgusta predstava ob 20. uri 14. avgusta predstave ob l'* 20. uri. Duplica: 13. in 14. avgusta riakl barvni film £E o\> OGENJ, 13. avgusta predstav«^ 20. uri in 14. avgusta ob I6-' in 20. uri. t r i n i prog V KRANJU Bjv Fižol 90 din, mleko 30 din. ^ dova moka 70 din, ješpreHJ ^ din, kaša 80 do 90 din, krm< 4„ kakoši 38 dO 40 din, koru*« g do 45 din, proso 50 din, da akvareli akademskega sli- tezkih pričakovanjih amer. film- mola, na, ga pusti oditi ..V karja Lju;ba Ravn0carja ostali ske komedije v vistavisionu - brezizglednem trenutku ,o fant najlepši dokum,ent nekdanjega »Nekateri so za vroče* lahko da- zahode z izvijačem. I oda za umor Kranja. -n nes zapišemo — nič posebnega. — ni kriv le on sam, marveč družba, Film še zdaleč ni parodija, še okolje, ki ga sili v tako življenje, manj farsa in ne vem kaj še, za ga sili, da se peča s postaranimi kar ga je proglasila naša filmska tujkami, itd. To je jedro zgodbe, reklama. In mislim celo, da takih O njej pa se niza kopica drugih, tendenc ustvarjalci niti imeli ni- ki govorijo o rimski visoki družbi, o podkupovanju, razmerjih s služkinjami, o kleru Zanimive izdaje Akademije znanosti SZ V kratkem bo Akademija znanosti SZ izdala nekaj novih zvezkov Budistične knjižnice. Gradivo za to knjižnico je pričel zbirati in objavljati pred več kot 60 leti Sergej Oldenburg. Prav na njegovo pobudo je Ruska akademija znanosti pričela 1897. leta objavljati zbirko tekstov o zgodovini, kulturi in književnosti severnih budističnih dežel, Kitajske, Mongolije in Japonske. Zbirka obsega sedaj več kot 100 zvezkov, nekateri med njimi imajo še posebno veliko vrednost. Picasso v Veliki Britaniji Obširna Picassova razstava v Tate galeriji v Londonu predstavlja izredno velik umetniški dogodek. Veliko priznanja doživlja tudi Ro-land Penros, ki je odbral in razstavil slike ter uredil zelo poučen ter informativen katalog. Razstava doživlja edinstven uspeh, saj jo dnevno obišče povprečno 6000 ljudi. Dose-daj je le Van Goghovo razstavo obiskalo 4500 ljudi dnevno. Ta razstava ima veliko možnosti, da dobi priznanje kot najboljša razstava tega stoletja. Barvne reprodukcije o delu Pierra in Marie Curie V znani zbirki diapozitivov je franc. komisija UNESCO pripravila tudi zbirko diapozitivov, ki ilustrirajo delo Pierra in Marie Curie — znanih odkriteljev radija. Diapozitivi ponazarjajo tudi pomen njunih odkritij za nadaljnji razvoj fizike. V.___J RAZSTAVA BRUNA LENZA V spodnjih prostorih kranjske- Za nas ima Lenz posebej po-skratka to ga mestnega muzeja bo danes men kot slikar in risar iz Munje mala podoba današnje Italije, odprta razstava likovnika-ama- chena, mesta, v katerem je štu-Film je režiral naš stari znanec, terja Bruna "Lenza iz Miinche- diralo toliko slovenskih umet-Le redki so filma z otoka, ki veliki mojster neorealističnega fil- na. Upravi kranjskega muzeja nikov in se — delno — še kas-nas razočarajo. To ne moremo tr- ma Pietro Gerni, ki ga pri nas i« dela dokaj znamenitega ama- neje vlako leto vračajo vanj. — diti o angleškem filmu v vistavi- poznamo po Železničarju ■ in terja posredovala mariborska Razen osebnih zamisli posreduje sionu »Zdravnik brez dela*. Film Slamnatem mož«. umetnostna galerija, ki jih je nekaj splošne likovne kulture so. Njihov glavni smoter je bil — zabavati. Bržkone jim je to — kljub izključni situacijski komiki — tudi uspelo. na lahkoten način, brez kakršnih- Z zgodbo o Benny Goodmanu koli pretenzij in z izključnim na- nismo preveč poživili naš filmski menom zabavati gledalce, prika- reportoar. Film bi bil lahko v pred kratkim tudi sama razstav- Miinchena, mesta, ki je dolgo ijala. časa sprejemalo pobude iz za- Bruno Lenz, ki je po poklicu noda, predvsem iz Pariza, in jih zuje skupino mladih ljudi, njihovo svoji zvrsti dober, če nc bi pred solo-violinist v orkestru radia, čutnočustveno predelala po svo-iskanje in vraščanje v družbo. To- njim videli Fanta s trobento, če rfe bo v Kranju predstavil s se- je v značilnem mešcansko-kul-krat se na platnu prvič srečamo s ne bi poslušali Gllen Millerjeve demindvajsetimi deli v najrazlič- tiviranem ozračju druge polovi-predstavniki mlajše in starejše an- muzike in Jolsonovega petja . . nejših tehnikah likovnega upo- ce prejšnjega stoletja. — Raz-gleške igralske garniture Dirkom če . . . če. . . Za v^e ustvarjalce dabljanja (risba, akvarel, olje, stava bo odprta do 22. avgusta. Bogardenom, Muriclom Pavlovom biografskih filmov, ki smo jih v ?astel in grafika). - -n in Shirley Eatom. zadnjem času videli pri nas, mo-Prav na kratko še o dveh amc- ramo reči, da so strahovito nedo-riških filmih — o filmu »Strast in miselni, saj so vsi filmi delani po ponos« in komediji »Bernardine*. .taistem kopitu- Prav gotovo pa »Ponos in strast* — nič posebne- gredo Američanom sentimentalne ga. Če bi na svetu filmali vse ta- zgodbe o majhnih ljudeh, ki so ke strasti in zabeležili vse take nekaj časa majhni, pa postanejo ponose, bi bilo za normalnega člo- veliki — po slovesu mislim — človeka vsekakor preveč. Film nas je bro v promet. Trgovina je le tr-kljub bleščečim imenom Frank Si- govina. Dobra plat filma — od-natra, Sophija Loren, Gary Grant Učna jazz muzika Bcny Good-razočaral. Film »Bernardine* pa mana. Ob koncu, ko zaključujemo oceno filmskega repertoarja zadnjih vzbuja vseskozi občutek, da hoče govoriti o neki višji ameriški mla- dim, o iskan-u te mlade genera- dnu bi rad spre^OVQrU mka] še o aje. O mladih ljudeh ki sanjajo dveh ^rat^ domačih filmih, ki o »tehniki osvajanja deklet*, vrto- smn )ih p/d^ vi(ieti ln sta glavo dirkajo z motornimi coni, Rovori[a 0 Makedoniji in Hvaru, se vozijo z avtomobilom na lju- Snemalci filmov so znali ujeti na bezemke sestanke, ter se zaradi j^ki trak čudovite pejsažc in nesrečne ljubezni prostovoljno jlh 0yencm povezati z našo pre- javljajo k vojakom — preveč ce- teklost/0> sedanjostjo in pnhod- neno. Če je film imel namen za bavati — ni zabaval; če je hotel nekaj več povedati o ameriški mladini — ni povedal; edina odlika filma — nekaj dobrih popevk. Italijanska kriminalka iz rednega programa — »Prokleta sleparija« nas je lepo presenetila. Ne samo zato, ker se v filmu srečamo z mnogimi velikimi imeni italijanskega filma, ampak predvsem zato, ker je tako odkritosrčno spregovorila o italijanski visoki družbi, o ljudeh mondenega sveta - današnjega Rima- Film je zgodba o dveh mladih ljudeh, ki sta se našla — ona služkinja, on elektri- nostjo. JURE KOBAL SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA KRANJ opozarja vse zainteresirane na razpis Višje pedagoške šole v Ljubljani za vpis rednih in izrednih slušateljev na glasbeni oddelek v šolskem letu 1960/61. Razpis daje možnost vpisa tudi tistim kandidatom, ki nimajo predpisane izobrazbe, če imajo najmanj štiri leta uspešnega praktičnega dela (pevovodje, instrumentalisti in podobno). Izredni slušatelji so lahko tudi učitelji, ki jih to delo zanima. Vse informacije o vpisu, štipendiji in ostalih pogojih dobite v pisarni Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj. Ki' dagoški Šoli pakažejo kaj slabo ni seminar pred sprejemnimi iz- /.animanje, .saj se jih je doslej piti, ki se bo pričel po 20. avgu- prijavilo š ki bo - tako upajo u« v., u,. . i. , — uspela-. Letos se v to šolo *> telo se lahko vpišejo tudi *t ?*J1 ,_,fiP~je"'. 1*! W*o prijavijo tudi učitelji, ki -f ne le na Gorenjskem, pač 8b X,VS(J sl<>vrniJi primanjkuj*' a v* .„•.], ,>,.,].,,,,,,,,,v /.,, ]„>iik na jT^tkah, »o v okviru Višje p^ig^ko šole v Ljubljani od-v 1 1;i"i tudi oddelek /.a gla '■■ i telo '.1 * lahko vpišejo tudi £2i ki »icer nimajo predpisane ,!* '° z" izredno študirali na glasbe- oddelku — vse to z name-, da se čimprej zagotovi <>d i°SI(y,anit> lotomjo prijave za in prosvotnih dru.štov pripravil dovolj glasbenega pedagoškega v^ za glasi*) na Višji pe- za letošnje prijavljence 10- dnev- kadra za osemletke. 17/,'bnizbo, imajo pa prakso 4, J n" primer pevovodje in ]>o- problem glasbenega neda- nom ff°0, itoškega kadra, je Svet svobod nom, Največ knjig v Sovjetski zvezi in največ filmov na Japonskem Statistični podatki o socialnih in kulturnih pogojih po svetu Letna statistika OZN za leto V 9 področjih na svetu živita Največ dolgometražnih filmov 1959, ki je bila pred nedavnim povprečno dve osebi v eni sobi. je bilo v letu 1958 proizvedeno objavljena, vsebuje razen dru- V mnogih deželah prevladujejo na Japonskem (360), v Indiji gega tudi podatke o številu pre- stanovanja, v katerih živijo tri (295), ZDA (288). bivalstva na svetu. V 8 letih, od ali štiri osebe v enem prostoru. Največ obiska so imele kino 1950. do 1958. leta, se je prebi- V 8 evropskih državah in v 20 dvorane v SZ (3 milijarde 100 valstvo povečalo za 359 milijo- drugih področjih povprečno več milijonov), ZDA (2 milijardi in nov. Samo v Aziji (brez sovjet- kot v vsakem dvajsetem stano-skoga dela) se je povečalo pre- vanju živijo 3 osebe ali več v eni sobi. Največ knjig je bilo izdanih v Sovjetski zvezi. Japonski, Veliki Britaniji, Zvezni republiki Nemčiji, Indiji, ZDA in Franciji. V teh državah je izšlo v letu 1959 več kot 10.000 knjig. Največja naklada dnevnikov na 1000 prebivalcev je zabeležena v Veliki Britaniji (573 izvodov na 1000 prebivalcev), Statistični letnik dalje navaja, sledi ji Švedska (462), Luksem- bivalstvo za 216 milijonov. Evropa je še naprej ostala najbolj gosto naseljen kontinent. Na kvadratni kilometer pride povprečno po 85 prebivalcev; sledi Azija z 59 prebivalci na kvadratni kilometer, Afrika in Severna Amerika 8 do 9 in v Oceaniji le 2 prebivalca na kvadratni kilometer. 200 milijonov), Indija (1 milijarda 400 milijonov). V letu 1958 je bilo po svetu 350 milijonov radioaparatov ali 123 radioaparatov na 1000 prebivalcev in 76 milijonov televizijskih aparatov. V 1957. letu je bilo le 64 milijonov televizijskih aparatov. da se povprečna življenjska do- burg (431), Finska (420) in Ja-ba zadnjih desetletij podaljšuje, ponska (400). V ZDA imajo največje število radijskih postaj (3717), sledi ji Italija (538). Število televizijskih postaj je tudi največje v ZDA (562), sledita pa ji Italija jin Zvezna republika Nemčija. 122976 r RTV LJUBLJANA nun Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 14. avgusta 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Popevke za nedeljsko jutro 7.15 Sprehod po kartoteki redakcije za narodno glasbo 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Iz albuma francoskih otroških pesmi 8.50 Preludiji, simfonična pesnitev 9.05 Z vedro glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite, tovariši. .. 10.30 Zbori in samospevi Jurija Flajšmana 10.45 Radi bi vas zabavali 11.30 Nočna vožnja od Dubrovnika do Splita 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del 15.15 Reklame 15.30 Melodije srca * 15 45 Melodije za vas 16.45 Skladbe Borisa Franka igrajo Zadovoljni Kranjci 17.00 Sto dvajset minut športa in glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Londonska simfonija 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 15. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 V ritmu tanga 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8 35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije 9.00 Zvočni mozaik 10.10 S sprejemnikom na dopust. 11.00 Dvospevi iz Beethovnovega Fidelia 11.15 Naš podlistek 11.35 Skladbe za harfo 12.00 Opoldne z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Sušteršič: Se o prehrani divjadi 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi in plesi raznih narodov 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14 35 Orkestralna suita 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Dalmatinske in hrvatske pesmi 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Igra violinist Rok Klopčič 16.40 Parada plošč 17.10 Šoferjem na pot 18 09 Operne melodije 18.40 Kulturni globus 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Trikrat deset 20.30 Sonetni venec UI ti OD NEDELJE, 14. AVGUSTA DO SOBOTE, 20. AVGUSTA 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek TOREK, 16. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Po domače 6.30 Reklame 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Od valčka do cha, cha, cha 9.00 Poje Planinski oktet iz Maribora 9.20 Simfonija v d-molu 10.10 Glasba z Elizejskih poljan 11.05 V ritmu Latinske Amerike 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Iz folklorne skicirke Tončke Maroltove 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Zakaj izkopavamo krompir za seme čimprej? 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Naši pevci v raznih operah 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 V duru in molu 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Poje zbor primorskih študentov 20.30 Radijska igra 21.38 Divertimento 21.48 Majhni zabavni ansambli 22.15 Popevke se vrstijo 22.40 Jazz 23.10 Nočni komorni koncert SREDA, 17. avgusta 5.O0 Dobro jutro 5.25 Po domače 6.30 Reklame 8 05 Črnske duhovne pesmi 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na dopust 10.10 Velike simfonije 10.42 Brandeburški koncert v G-duru št. 4 11.00 Zvočna panorama 11.30 Odlomki iz opere Majska noč 12.00 Baletna suita 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marta Gosar: Priprava zemlje za obnovo sadovnjakov v sadjarski skupnosti 12.25 Mehiški napevi 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Nekaj domačih na pevov 13.50 Nekaj popularnih melodij iz orkestralne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Zabavni potpuri 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Italijanske popevke 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18 00 Kulturna kronika 18.20 Mali koncert dveh solistov 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Radijska priredba opere Rusalka 22.15 Flesna glasba z vsega sveta 23.10 Igramo za vas 23.50 Prijeten počitek ČETRTEK, 18. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Po domače 6.30 Reklame 8.05 Baletna suita 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 9.00 Izbrali smo za vas 9.40 Zbor in ansambel Jožeta Vlahovič iz Zagreba 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Poje ženski vokalni kvartet 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Hrček: Važnost, odbire vinske trte 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Popularne skladbe 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Violončelist Oton Bajde igra skladbe domačih in tujih avtorjev 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz oper, ki jih malo poznamo 18.30 Sport in športniki 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na pevov 20.50 Novi prevodi iz Lermontova 21.30 Iz Schubertove skicirke 22.15 Znani pevci zabavne glasbe 22.40 Moderna plesna glasba 23.10 Nočni koncert PETEK, 19. avgusta 5 00 Dobro jutro 5.25 Po domače 6.30 Reklame 8.05 Trije orkestralni operni odlomki 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Glasbeni variete 10.10 Preludiji za klavir 10.40 Od popevke do popevke 11.00 Kvintet Potepuhi 11.15 Naš podlistek 11.35 Simfonieta 12.00 Dobra volja je najbolja (spored pesmi za otroke) 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanring: Krmni ozimni dosevki 12.25 Pisani zvoki z orkestrom Michael Jaky 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije po našem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Arije iz Puccinijevih oper 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zbor RTV Ljubljana p. v. Zlatica 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.23 Koncert za klavir in orkester št. 1 18.00 Ciganski napevi 18.15 Lovski kvintet godbe LM 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavni orkester Reber to 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi desetletja 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.10 Deset minut z orkestrom Eddia Barcelava SOBOTA, 20. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Po domače 6.30 Reklame 8.05 Dunajski valčki 8.20 Pionirski tednik 8.40 Mala suita za violo in klavir 9.00 Zbor France Prešeren iz Kranja 9.20 S sprejemnikom na dopust 10.10 Od tu in tam 11.30 Družina in dom 11.40 Vesela godala 12.00 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — Pavla Janež: Iz kmetijskih posestev ljubljanskega okraja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Domači zvoki 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Istrska suita 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Parada plošč 18.00 Poje ljubljanski komorni zbor 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 (XI Ribnico do Rakitnice . . . (narodne in domače viže) 20.25 Sobotni mozaik Jugoslovanska RTV v poletnih mesecih nima svojega televizijskega programa, zalo prenaša le odd;«je tujih televizijskih postaj. ZANIMIVOSTf »9 VStrOVSOD J Avtomat za črve Prvi avtomati prodajajo tudi živo vabo za ribo Prve avtomate so začeli izde- Na poti k rečnemu ali jezerskemu lovati v osemdesetih letih prejš- bregu vrže ribič v avtomat donjega stoletja. Sprva so ljudje ločen kovanec in dobi škatlico i spuščali v avtomate kovance samo ducatom živih črvov. Seveda'Pđ za čokolado, potem pa so se zvr- je morala družba, ki si je omislil* stili razni osvežujoči bonboni, te avtomate, najeti tudi lovca nt žgani mandeljni, potem knjige, črve. Kupčija baje tako cvete, <*a železniške vozovnice itd. Danda- razmišlja trgovska družba celo o našnji človek se oskrbi iz avto- uvozu živih ribiških vab. In P°~ mata .malone z vsemi manjšimi tem za pot domov pri nespretnih potr osnimi predmeti od žepnih ribičih tudi ribe, ki jih bodo lah*.? robcev in ženskih nogavic do pokazali doma kot plen . . . srajc, gumbov, cigaret in žganih pijač, britvic, sadja in lepotilnih pripomočkov. V začetku tega stoletja so bili živilski avtomati velika moda. Ljudje so spuščali kovance v režo in si postregli z juho, mesom, prikuho in hladnim pivom, le čašo je bilo treba nastaviti pod pipo. V večini dežel hoče trgovina post reči iz avtomata kupcem tudi ponoči in ob praznikih, ko so prodajalne zaprte. Nizozemska je ena izmed redkih dežel, kjer ne marajo takih avtomatov in na vse mogoče načine preprečujejo njihovo uvedbo. Oblasti pojmujejo avtomate kot »prekršek proti predpisom o času poslovanja*. — Prepovedano je polniti avtomate izven običajnega delovnega časa, pa čeprav gre za pokvarljivo blago, na primer za obložene krttkke. Znani angleški igralec Laurence Vse mogoče pa ponujajo avto- Oliver je sprejel žensko vlof* mati — v najnovejšem času celo v dobrodelni predstavi -Noe črva za športne ribiče — seveda stotimi zvezdami«, v kateri v ZDA. Klimatične naprave vzdr- deluje skupno z igralcem K*" žujejo v avtomatu primerno tem- nethom Mooiam. peraturo, tako da so žive ribiške Na sliki: Laurence Oliver * vabe preskrbljene tudi s te plati. svoji neobičajni vlogi V Franciji stopajo v zakon čedalje mlajši ali pa starejši ljudje, ugotavlja francoski statistični zavod. Podatki kažejo, da so se v zadnjih petih letih poroke med zakonci, starimi do 18 let, povečale za 81 odstotkov, poroke med osebami, ki so prekoračile 60 let, pa za 33 odstotkov. Na drugi strani so poroke med ljudmi v starosti od 30 do 40 let vedno bolj redke, tako da se je v istem obdobju število porok v tej starosti zmanjšalo za 23 odstotkov. Nadaljnji podatki so naslednji: leta 1958 se je poročilo 1367 moških in 421 žensk, katerih starost znaša nad 70 let, in okoli 3000 deklet, ki še niso imele. 16 let. Na drugi strani podatki dokazujejo, da se Francozi vedno manj ženijo in možijo s tujci. V letu 1946 je bilo 14.300 zakonov, katerih en zakonec je bil PREIZKUŠNJA NOVEGA ZDRAVILA PROTI GRIPI V britanskem državnem centru za borbo proti nalezljivim boleznim v Portonu preizkušajo novi preparat, imenovan Interferan, s katerim bi se lahko preprečila gripa, otroška paraliza, koze in ošpice. Novi preparat preprečuje razvoj virusov in zdravniki Medicinskega sveta za znanstvena raziskovanja so ga že preizkusili z uspehom. Ako bo sedanja preizkušnja, pokazala toliko uspeha, kolikor ga pričakujejo, se bo preparat pričel komercialno izdelovati v centru v Portonu. Interferan je odkril dr. Alick Isaacs pred tremi leti med časom svojega eksperimentalnega dela v Nacionalnem inštitutu za medicinska znanstvena raziskovanja. Samo ena nasvetu f> V vrsto matematikov in filozofov starega veka prištevajo tudi eno ženo. Grki-njo — Hipatijo. Živela jc v Aleksandriji. Bila je poznana kot najbolj pametna žena četrtega in petega stoletja pred našim štetjem. S> Vsekakor je zanimivo, da je vozni red prvega umetnega ruskega satelita delala žena — tovarišica Masević. tj) 22-letna Hišami Mano Je bila prva japonska diplo-matka. S> Ana Stadler je prva Nemka, ki je dobila francosko odlikovanje Legije časti za veliko požrtvovanjc in pomoč Francozom v strašnem taborišču Daohau v času vojne. To in ono o draguljih Največji diamant, ki so ga kdajkoli našli, je tehtal neobdelan 3106 karatov, to je nekaj več NEME GRAMOFONSKE IM.OSČE . Hrup glasbenih avtomatov je v nekaterih zapadnoevropskih državah postal že nevzdržljiv. Vsak lokal je opremljen z glasbenim avtomatom in gost vrže vanj kovanec ter izbere ploščo, ki mu ugaja. V Švici so zdaj v te avtomate dali tudi neme plošče. Ce se hoče kdo vsaj za pet minut otresti glasbenega hrupa, vrže v avtomat kovanec in pritisne gumb z napisom »prazno*. Takrat drsi igla po prazni plošči in v lokalu je pet minut tišine. kot pol kilograma. Našel ga je kapitan M. F. Wells 26. januarja 1905. leta v rudniku Premier v Pretn-niji (Južna Afrika). Diamant je dobil ime »Cullinan« po predsedniku družbe, ki je bila lastnik rudnika. »Asriška zvezda I.« je največji brušeni diamant na svetu in je del »Culinana«. Ta diamant ima 530 karatov in je na njem iz-brušenih 74 ploskvic, vdelan pa je v angleško vladarsko krono. Največji obarvani diamant na svetu jo H karatni svetlotnodri »Hope«, ki so ga 1642. leta našli v rudnikih Killura. Smaragd je zeleni beril. Doslej največjega so našli v rudnikih na Uralu in je imel neobdelan jajčasto obliko; dolg je bil 38, debel pa 25 centimetrov. Naj- »Zvezda Indije« je največji večji brušeni smaragd hranijo v brušeni safir na svetu. Našli so Avstriji in telita 2660 karatov. Safir je korund modre barve. Doslej največjega - tehtal je 1988 karatov - so našli v nekem rudniku v Burmi. ga na Covlonu, sedaj pa ga hranijo v Nacionalnem zgodovinskem muzeju v New Yorku. — ivh i a 563 karatov. ŠKOT v helikopterju V Edinburghu na Škotskem je lj< . Pilot je v tej nesreči umrl. Mac Macferson sedel v helikop- Mac Macferson pa se je po dveh ter, da bi se prvič vozil. Za pol urah hoje nepoškodovan vrnil ure vožnje je plačal dva šilinga, na letališče in zahteval, da ga Po desetih minutah vožnje je drugi helikopter pelje še pre- helikopter trčil v vrh nekega ostalih 20 minut, ki jih je že drevesa in strmoglavil na zem- plačni. tujec, v letu 1948 je bilo takih zakonov 9200, leta 1951 jih 3e bilo 7200, leta 1954 samo 6100, leta 1958 pa komaj še 5500. Hkrati dokazujejo statistični pedatki, da v Franciji narašča število rojstev in da je vedno več zakonov z dvema, tremi ali več otroki. Pcsebno slednji P°" datek je zanimiv, saj je znano, da je — po mnenju nekateri" sociologov — francoski narod začel »izumirati«. To so utemeljevali s tem, ker je bilo v Franciji vedno več zakonov s samo enim otrokom ali celo brez otrok- Milijon za brazgotino Sonja Silver, popularna p^r1' ška zvezda strip-teasa, je dobila pravdo proti kirurgu, ki jo Je tako operiral, da ji je ostala na trebuhu brazgotina. Sodišče J6 spoznalo kirurga za krivega in gn obsodilo na milijon frank*" odškodnino. Pred nekaj leti je prišla Ple" saLka h kirurgu in se pritoževala, da njen trebuh pričenja *z* gubljati prvotno obliko. Zdravnik ji je predlagal plastično op0' racijo, ki pa, kot kaže, ni usp0* la: na trebuhu je ostala brazgot na, tako, da se Sonja ** mogla več slačiti pred občin' stvom. Sodišče ji je najprej Pri" sodilo 300 ti.soe frankov od škod* nine, [< la ple; dka, ki je zaradi brazgotini« morala prek niti svo-jo slačimo kariero, se je prit**" žila in prizivno sodišče ji jc P1"?' znalo milijon frankov od.škod«1" ne. DVAJSET LET S SlVANKO V MOZGANDI V sovjetskem mestu SvordlO** sku so- operirali vojaka, ki J* skoraj dvajset let trpel zarad« glavobola in omedlevice. Zdravniki so končno s pomočjo rent' gena ugotovili vzroke bolezni- " Vojak je imel v možganih zabodeno navadno šivanko. Domn^ vajo, da je šivanka prišla v VOJ** kove mo/j;ane ze v ram mladost'- ELEKTRIČNA KOKOfl Poleg mnogih ostalih avtom'1' tov je angleške mesto LittlhamP* ton dobilo še enega, ki ga jo mil nek posestnik. Ta posest*«1 se ukvarja predvsem z ž'virl.r rejo in je dolge mesece premi5' ljfv.d o tem, kako bi poene*****! prodajo jajc. Spomnil se jo "J avtomat za prodajo Jajc. Zdaj njegov izum že visi na littlhamP* tonskih ulicah. Potrebno Jo -SP^ stiti skozi odprtino le kovanec avtomat se v istem trenutK "♦znese*. 6 svežih Jajc. 3NM 04G GORENJSKE SOBOTA, 13. AVGUSTA 1960 «WA KUNAH 2 ŽARA S PEPELOM Krematoriji bi vendar nenehno ne goreli. Res je, da ljudje Unurajo v taboriščih, toda v taki množini, da bi krematoriji korali nenehno goltati in sežigati človeška trupla, se ji zdi nemogoče. — Tovarna je, tovarna, — jo v tej veri utrjujejo misli. Tovarna, kjer bodo delali. . — A kakšna? — bi rada uganila po neprijetnem vonju, ki ga Slri dim, viseč nad taboriščem. ~ Tovarna kleja? — Tovarna roženine? — Tovarna gumbov? — Morda usnjarna? Ugiba. Samo ugiba. Noče verjeti, da veje ta neprijetni in Vzvratni dim iz edine tovarne, ki je v tem taborišču, iz tovarne Uoveškega pepela... — Ne. Nemogoče ... Ne verjame. Raje ugiba, dokler je nevidna veriga ne potegne ? drugimi( številko za številkami ... Da, številko! Zdaj ni več 5t s *"l°veškim imenom in priimkom. Zdaj je samo še šte-J . Sužnja. S številko zaznamovana sužnja, ena med sto tiso-nu' ki se pomika, priklenjena na nevidno verigo in doživlja prve vtise taborišča. Vjedajo se vanjo bolj boleče od tetovirane gle in puščajo v njej neizbrisno podobo. . . Gola ženska telesa. Skupina mlađih Judinj, ki so jih izločili skupin€j mora ležati na nekem odru z razkrečenimi nogami, j razi jim rde od sramu in ponižanja. Dva esesovca hodita pogasi ob vrsti golih deklet. Lepa mlada telesa jima ne vzbujajo P°zelenja. Hladno jih opazujeta. S policijskima gumijevkama se cikata dekliških spolovil. Lauter Jungfrauen, same device, — govorita. Angela odmakne pogled. Ne more gledati, ko .jih esesovca gumijevkama razdevičujeta. Kriki dekliških glasov ji trgajo srce... I 2-daj je sama gola. Njeno telo je še vedno prožno in lepo. c podplutbe na plečih in bokih pričajo o nečloveških udarcih, nnesla jih je seboj iz Begunj. , Angela P°veša sive oči. V srcu jo razjeda ponižanje. Oddaja leko, v kateri je prišla. Nekdo narekuje zapisovalki kos za °sorn 2 VSo nem§ko natančnostjo. Vrsta golih teles se pomakne naprej. Angeli udari v nosnice rad po umazanem in mastnem petroleju. Strese se, ko jo j Pu' oplazi pod pazduhami in v medstegnju. Nekdo jo porine stol. Kodri njenih svetlih las odpadajo pod škarjami. Fri-rski aparat jo ostriže do golega. Ob pogledu nanj se nehote 111111 moža; bil je frizer; zdaj je že dve leti v Buchenvvaldu . .. da fcdrs Gola oblači umazane in smrdljive taboriščne cunje. Ne ve, So Jih komaj slekli z mrtvih pred krematoriji. Bose noge Od nejo v neredne lesene cokle. Sprevod se pomakne naprej, zemlja pod koraki poje kakor bobni za mrliškim sprevodom. j^0 nekod se trgajo kriki. Gredo mimo barake, podobne veliki h k ^ ra*a se odpro. Kakor da bi se odprli grobovi, stopajo 2 barake okostnjaki. . ..""" Revir, — zašepeta neka jetnica, premeščena iz Ravvens-Drueka. ob N e Poznajo še tč besede. Kljub temu pa jih mravljinci groza P°?ledu na žive okostnjake. r ""Kakor v starih baladah, ki jih Je kot otrok prebirala, — 2,nišlja Angela ... Opolnoči se grobovi odpirajo in ob luninem 1 u vstajajo mrliči iz grobov. Tako je brala nekoč, potem pa vso noč sanjala o strašnih aznih, dokler se ni vsa prepotena od groze s krikom pre- mik... bidiia r«IIekt 2a.sik Tudi zdaj bi zakričala. Strah jo je teh senc ob svitu or je v. Pa ne more zakričati. Elegantni bič lepe paznice a »n jo udari, ko je klecnila in za hip obstala . .. Nevidna veriga vleče, žalostni sprevod. Tla pod nogami, obu urni v ?ežko lesene cokle, odmevajo v ritmu pogrebne koračnice. 1 Pogledujejo iz barak, oživeli okostnjaki iz starih balad. • jih je razločevati. Vsi so si tako zelo podobni, kakor da izd i '/(:')''kovani po istem modelu. Enaki so si kakor stroji, vilif. ' BerU*ko ha tekočem traku; razlikujejo se samo po šte-fcbs H.n in Po tem, da so eni bolj, drugi manj izrabljeni, vsi pa doki'0'1' Da BU*enJslH> delo, dokler se ne bodo popolnoma Izrabili, ra. .er bodo vzdržali, dokler bodo lahko delali, dokler jih ne bo Man«* r^a' ^>0*em J'n bodo poslali v peč kakor staro, obrab-° in zarjavelo železje. Toda železo se pretopi in se lahko 1^. r'i(li v nov stroj, človek pa zgori v brezlično peščico pepela, J0 raznese veter ali pa se spremeni v zemljo brez sledu. Gole mlade Judinje, ki sta jih esesovca na odru tako nizkotno "**ia, teiejo mimo. s,hnell, schneller! — sikajo povelja in biči. Psi volčjaki se kri. ^Sanjajo vanje. Njihovi ostri zobje, naščuvani na judovsko Otr za'0U:iJ° v !'°la lepa telesa. Neko dekle, komaj odras!o je °^Vu' se Jc zgrudilo pod pasjim ugrizom. S krvavečim vratom mofnimi rokami otepalo visokega Sa vol fjaka, pohlepnega na njeno kri. Potem pa so njene nenadoma omahnile. ~ Marseh, \vegl — je zaklical esesovec in Izvlekel revolver. rj *Cs je obstal. Pok revolverja. Rdeč curek krvi, razlit po vkasti polti. Negibno, mrtvo telo. ~~ Aufriiumen! *ka Vll"oIa zatiska oči. Noče gledati. Potem začuti udarec. Bli-v i(V';i premakneje same od sebe in po taboriščih Udarjaj« s koraki drugih grozljivi pogrebni marš. k.. - Sch nell, Schneller, — priganjajo esesovci med laježem psov H 11 BOla judovska dekleta, komaj odrasla otroštvu, dokler jih v ZaUstavijo pred neko barako. ~~ Zadušili jih bodo, — zašepeta ženska poleg Angele, tista, "•Jp premestili iz Ravvensbriieka. ^ngehi j,. n,, razume. Samo začudeno jo pogleda. Y plinskih celicah jih bodo umorili, — reče tista iz Raje SDl"U('ka glasneje. Nemka je. Nemško govori. Zaznamovana |ej „Političnim znakom. Socialistka? Komunlsfcka? Kdo ve koliko ■Z okuša taborišča, da vse ve ^ugela še vedno začudeno gleda, kakor da ženske nI razu- ^ato jo je pa razumela lepa plavolasa esesovska paznica. Pi obraz se je ob jetničinih besedah peklensko spremenil. Jo na mah splahnila z njega. Nekaj zverinskega je pla- *Wl'e '■Pola vanV ~~ Was hast du gesagt? Kaj si rekla? "J* Nič, nič, — plaho odgovori Jetnica. "Plazi j«i. bič. Nato jo esesovska paznica potegne iz vrste. * K Judinjam! - ji ukaže, ••tulca okamenl. m(. K Judinjam! - ponovi paznica. - Komunlsten und Juden ausgerottet \verden . . . Ko munisti in Judje morajo biti Iztrcbljcni ltbw?*e'* Rloda za nemško jetnico, ki jo je esesovska pa/ni a Kuk* * l/ Vl"st,> m J° ffnala z bičem med gola Judovska dekleta. <>q f!*/1"'110 so odraža stara Jetnica, oblečena v jetni&kc cunje, *^'n golih Judinj i ki se že pomikajo v barako, druga za Jjrjl^'' n*' vedof, kam gredo. Samo stara Jetnica ve. Ve iz Ravvens-ok„. * in kdo ve iz katerega taborišča Se, ki jih je prej ko ne leti Zl' °*d zmage nacizma v Nemčiji, od zmage pred desetimi " uaj se bo v plinu med Judinjami končala njena pot. ki vis"k( liM'' mis|i s,> vodno bolj tope. Duši jih odvratni vonj, n*d taboriščem. ^ Tovarna kleja? 1 "^n D i roienfnif ^ tovarna gumbov? Morda usnjarna? D I U 2 i N S K i P O M E N K I Ko telju ali izumi-to človek, o znanstveniku pravimo, da je ki ga vse zanima, s tem izražamo svoje spoštovanje. A ko to isto lastnost opazimo pri svojem otroku, največkrat slabe volje vzkliknemo: »Koliko časa mi še ne misliš dati miru s temi svojimi vprašanji!« Pri tem niti najmanj ne pomislimo, da je radovednost zelo dobra lastnost in če jo le dobro usmerimo, zelo Kdo je temu kriv? Mislite, da je preprosto imeti deset mesecev starega sina? Kje pa! Še vedno je treba prati pleničke, pitati ga je treba in pre-nekatera žlica kašice gre za vrat, pri tem mu je še treba pomagati, ko je tako nemiren. Rad hodi, a .skratka, s tako majhnim državljanom je dela na pretek. Toda so Prav zaradi te lastnosti se otrok stala vrlina njihovega otroka, t d"T T*"' *?/ ]\ Pttft -----.-__________,.,. .____. „„ K^ LjL«ZL. __[ prve korake, sem sla v trgovino vpliva na razvoj našega malčka. Otrok je radoveden že v prvem letu svojega življenja. Zanima ga vse neznano v okolju. imela bom več časa in ti bom razložila.« Od staršev zavisi še nekaj, in sicer ali bo ta radovednost po- Se pojma nimate, kaj vse sem slišal o vas, o vaših mačkah, o vaši metli... razvija in spoznava bitja in predmete okoli sebe, zanima pa se tudi za vse, kar se vpričo njega govori. Ce otrok ni radoveden, je njegov razvoj veliko bolj počasen, včasih celo duševno zaostaja za svojimi vrstniki. Zato je, čeprav se to malo čudno sliši, pri otroku potrebno še razvijati željo rda zve vse«, še posebno pa ga ne smemo odriniti, če že sam to poizkuša. Seveda je zelo utrudljivo od jutra do večera odgovarjati na najrazličnejša vprašanja, vseeno pa je to treba storiti, ker ste vi njegov prvi učitelj in vaša dolžnost je, da mu nudite osnovne pojme o vsem, k?.r lahko razširi njegovo obzorje. Potrudite se, da mu na vsako vprašanje daste pravilen odgovor. Ce tega res ne morete takoj storiti, enostavno recite: »Vprašaj me to jutri, ali se bo sčasoma spremenila v neolikanost in indiskretnost. Do tega pride, če roditelji v otrokovi prisotnosti opravljajo sosede, prijatelje, sorodnike in ne pazijo, da ne bi govorili tudi stvari, ki niso primerne otrokom. Ni dovolj otroka samo napoditi iz sobe, ker bo takrat, gnan s še večjo radovednostjo, prisluškoval pri vratih in kukal Svetujemo vam — Dobra gospodinja ne skrbi samo za lep zunanji izgled sobe, ampak želi, da je urejeno tudi tam ,kjer to gostje ne morejo opaziti. Ničesar ni, ki bi naredilo za perilo lepše okolje in dajalo omari bolj urejen videz, kot je preoblečena notranjost. Za preobleko uporabimo drobno vzorčasto blago pastelnih barv. Vsak družinski član ima lahko svojo barvo. Blage napnemo na kartone ali na ustrezajoče okvirje in pritrdimo v omaro z majhnimi žebljički. Po stičnih robovih pri-šijemo okrasno vrvico. Delo in izdatek nista prevelika, saj je učinek res izreden in bo nanj ponosna še tako zahtevna gospodinja. — V časopisih gotovo velikokrat zasledite nasvete in recepte, za katere mislite, da bi Vam utegnili kaj koristiti. No, preden pridete do tega, jih že kam založite. Ce nimate prav posebno lepo izdelane notranjo- sti kuhinjske kredence, Vam svetujemo, da na notranjo stran vrat nalepite vse, na kar naletite v časopisih in mislite, da Vam bo koristilo. Ko bodo vrata polna, jih lahko premažete z brezbarvnim lakom, da bo mogoče vrata tudi oprati. »Ali sedaj veš, kaj je to oto«??« »Ne očka, ne vem.« skozi ključavnico. Postavljal bo neprimerna vprašanja, ki bodo starše spravljala v veliko zadrego pred gosti. Skratka, delal bo vse, kar drugače izredno dobro lastnost spremeni v eno najbolj grdih napak. s cevln. »Prosim za take in take čeveljčke!« »Nimamo,« sem slišala tolikokrat, kot je v Kranju trgovin. O pač, pri Gorenjki sem videla po velikosti primerne' opanke, ki pa za nesigurno no-gico niso primerne, da ne rečem — škodljive. Res je, vsi otroci so obuti, ampak skoraj vsi imajo za nekaj številk prevelike čeveljčke. Isto je bilo s hlačkami, črtastimi majicami, puloverčki, miki-majicami . . . No, nekatere stvari sem le staknila: kratke bombažne hlačke (naramnice brez gumbov), belo majico, ki se na hrbtu zaveže (brez trakov), rdečo črtasto manco za starost dveh let (najmanjše majice imajo temnomodre, vijoličaste in temnozelene črte), pri kateri rob okrog vratu na dolžini 6 cm sploh ni bil prišit. Rila sem zelo razočarana, vendar še vseeno upam, da v konfekcijskih obratih ne merijo storilnosti samo s številom. Vsak otrok, vsak odrasel človek je enkrat star tudi 1 leto, zakaj naj bi potem malčke tako zapostavljali? Povojna leta, ko smo vsako pomanjkanje lahko opravičili, so za nami, a kaj naj rečemo na večni »nimamo« sedaj, ko se že ponašamo z založenimi trgovinami in z bogatim asortimanom, -ča Bodimo ekonomični! MOD Meso se zadnje čase tako hitro draži, da si skoraj ne utegnemo več sproti zapomniti cene. Vedno bolj čudno se nam zdi, če vidimo v mesnici gospodinjo, pred katero kopiči mesar večje zavitke z mesom. Pa vendar smo še pred leti pojedli nič koliko zrezkov in kuhali juho kar iz več kilogramov mesa naenkrat. Tudi naši jedilniki polagoma dobivajo pravilno obliko, le škoda, da so nas k temu morale prisiliti šele cene. Znano je namreč, da v zapadnoevropskih državah debi za kosilo vsakdo le majhen košček mesa; v Franciji, Sviei in drugod velja za višek neoli-kanesti, če si kdo vzame dva zrezka. Ne pozabimo, da že manjši košček mesa lahko zadovolji vse potrebe človeškega organizma po živalskih beljakovinah. Ne živimo za to, da bi jedli, ker jemo zato, da živimo! Mogoče boste pripravile vašim družinskim članom dobro mesno jed, ki je okusna, lepa in ne preveč draga. Morda vas bo ta ideja rešila tudi iz zadrege ob nenadnem obisku, ko boste iz manjše — samo za vašo družino pripravljene — količine mesa, lahko naredili pečenko za več oseb. \ Naredite zmes kot za polpete, lahko dodaste kakšno jajce več. Na dobro pomokani deski oblikujte kvadrat, nanj naložite olupi jena trdo kuhana jajca, zavijte kot klobaso in pecite tako dolgo kot pečenko. Ta klobasa se zelo lepo speče v svinjski mrežici. Pečeno razrežite in garnirajte skupaj z zeleno in paradižnikovo solato. času Za prehodne dni enostaven a lep volnen komplet z belo bluzo, ki ima malo daljše rokave od jopice in velik ovratnik. Ze samo s tem, da so okorne in velike jedilne mize zamenjale lahke mizice, ki ustrezajo sodobnemu načinu življenja, je nujno, da se je spremenil tudi ostali dekor. Težke vaze so zamenjale majhne steklene posodice, dragocene vezene prte, ki so iih pridne roke izdelovale dolge mesece, pa enostavni ce- neni prtički. Zelja po praktičnosti je izpodrinila bele prte, ki se sedaj priporočajo samo za naj-svečanejše priložnosti. Zamenjali so jih platneni prtički živahnih ali pastelnih barv, ki so vedno okrašeni z enostavnimi okrasi, ki jih je moč izdelati v nekaj urah. Na sliki: miza, pokrita s platnenim prtom, po katerem so tu pa tam nametane aplikacije v različnih barvah, n. pr. na svet-lomodri podlagi rdeči, beli, modri metuljčki, ali beli in pa modri v različnih odtenkih itd. Tak prt prav posebno hitro iz-gotovimo s strojem za entlanje. ZA KUHINJO TELEČJA JETRA, PRIPRAVLJENA KOT DIVJAČINA Vzemi 30 do 40dkg telečjih Jeter, poper, malo moke, 4 dkg masti, nekaj brinovih jagod, štiri žlice smetane, vodo ali kostno juho in sol. Jetra zrožemo na pol cm debele koščke, jih popopramo, povaljamo v moki in hitro opečemo v vroči masti. Nato dodamo strte brinove jagode, smetano, pri-hjemo nekaj vode ali kostne juhe in nekaj minut dušimo, nakar jetra posolimo in takoj serviramo. DROBNE ZANIMIVOSTI V Madžarski izdelujejo živilo, ki ima okus mesa, a je izdelano pretežno iz mleka. Zelo je hranljivo in se more pripravljati na več načinov. Priljubljena jed na otoku Java se imenuje pagoda. Sestavljena je iz sloja krompirja, sloja perutnine, kumaric, ribe, jeter in spet sloja krompirja. Neka kitajska restavracija v Hong Kongu ima na svojem jedilniku stalno točno 12 riževih jedi, ki so pripravljene z mesom, ribami, zelenjavo ali s sadjem. Japonci poznajo več kot 200 ribjih jedi. Japonci pojedo povprečno največ rib na svetu. — Letno nalovijo 4 in pol milijona ton rib, predvsem morskih. Ugledna pariška restavracija tiska jedilnik, na katerem je poleg imena tudi slika jedi v naravni barvi. Pravijo, da so gostje izredno zadovoljni. Ameriška industrija kenservira okoli 14.000 prehrambenih artiklov: jedi, peciva, sadja, zelenjave in tako dalje. V Holandiji že nekaj let izdelujejo sir v prahu. Ko se ta prah pomeša z manjšo količino vode, nastane kaša, ki ima isti okus in isto hranljivo vrednost kot rdeči holandski sir. »Pivo za žene« se imenuje nova vrsta piva, ki se izdeluje v Zahodni Nemčiji. Ne vsebuje niti najmanj alkohola, a ima isti okus, vonj in barvo kot pravo pivo. TELESNA KULTURA IX. L v rcp.sk i kriterij penjačev Pokal za lugoslovane DANES OB 15. URI ZADNJI URADNI TRENING Tržič, 12. avgusta Danes popoldne je bil na ljubeljski progi prvi uradni trening tekmovalcev za nedeljsko uradno tekmo. Ljubeljske strmine in zavoje so preizkusili skoraj vsi udeleženci nedeljskih dirk, ki so včeraj in danes prispeli v Tržič. Nekaj pa jih pride že jutri v soboto, ko bo od 15. ure dalje zadnji uradni trening vseh udeležencev letošnjih VIII. mednarodnih dirk. Pri treningu je zelo prizadeven Leon Pintar, ki že cd srede dalje pridno trenira. Ze danes se je ob tekmovalni progi zbralo lepo število ljubiteljev avto-moto športa. — Do zaključka redakcije še nismo prejeli kakšne čase so dosegli tekmovalci na današnjem treningu. V sredo, 10. avgusta, se je na letališču v Lescah zbralo precej ljubiteljev letalskega športa, kjer so si ogledali IX. evropski kriterij penjačev, na katerem so sodelovale reprezentance Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Zvezna plavalna Fga Kranjčani vedno Triglav : Ljubljana 205:171 točkah zmagali. Tokrat je Ljub-V torek je bilo v Kranju po- ljana nastopila v najmočnejši povratno srečanje plavalcev Ljub- stavi s slovensko prvakinjo Hor-ljane in Triglava. Čeprav je ved- vatovo na čelu, ki pa je morala no vladalo za slovenski derby v kar dvakrat kloniti pred doma-Kranju veliko zanimanje, se je cinkarni. Zmago za goste so pri-tokrat zbralo ob bazenu le kakih borili le slovenska rekorderja 200 gledalcev. Vzrok za to je bilo Pele in Tominškcva v prsnem slabo vreme in slaba reklama, plavanju in Hočevarjeva na 100 saj mnogi ljubitelji plavanja ni- metrov hrbtno. — Pri moških je so vedeli za to tekmo. Maloštevil- najboljši rezultat dosegel zopet nim gledalcem prav gotovo ni Kccmur s 57,8, odlikoval pa se je žal, da so prisostvovali temu dvo- tudi Milan Kcšnik, ki je zopet boju. Kranjski plavalci so doseg- premagal slovenskega rekorderja V sredo, 10. avgusta, je bilo na letališču v Lescah spet vse živo. Iz treh držav, in sicer Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in Jugoslavije so se zbrali tekmovalci na IX. Evropskem' kriteriju penjačev, ki so v petih urah preizkušali svoje modele-penjače za točke. Tekmovanja pa se iz neznanih vzrokov ni udeležila reprezentanca CSR, medtem ko so Jugoslovani nastopili z dvema ekipama. Zanimivo je, kako poteka to tekmovanje. Kot smo že omenili, tekmovanje traja 5 ur. Vsaka ura pa se šteje za turnus. Tako mora vsak tekmovalec obvezno startati petkrat, to je vsak turnus enkrat. Kako se ocenjuje? Casomerilci merijo čas od takrat, ko spusti tekmovalec medel v zrak, in sicer tu merijo še posebej 15 sekund delovanje motorčka, medtem ko merijo ostali let modela do 180 sekund. Ce je model-penjač 180 sekund v zraku, potem dobi tekmovalec največje možno število točk 180, če pa je model manj sekund v zraku, potem je toliko manj točk. — Tekmovalec mora start ponoviti boljši 11 nekaj izvrstnih rezultatov. V 12 točkah sporeda so kar v 9 Te oni po suem HAMMARSKJOLD in VOJAKI OZN PRIDEJO V ELISABETHVILLE Generalni sekretar OZN Ham- so na sestanku ministra Homca in von Brentana izmenjali gledišča in vskladiti stališča o nekaterih vprašanjih, ki so bili v sredo v središču razgovorov obeh merskjiild je v četrtek dopoldne državnikov. V razgovorih sta obe odpotoval z letalom iz Ne\v Yor-ka v Lcopoldville, glavno mesto Konga, od koder je včeraj vodil prvo skupino mednarodnih sil OZN, ki je vkorakala v odcepljeno pokrajino Katango. V prvi skupini je kakih 300 vojakov, ki vladi objavili tudi skupno sporočilo, v katerem med drugim pravijo, da sta se Adenauer in Macmillan sporazumela, da »bi bilo treba čimprej odstraniti nekatere razlike v glediščih«, ki dele obe deželi, zlasti v presoji jih je dala Švedska na razpolago gospodarskih in političnih vpra Združenim narodom. Hammar- šanj. Trdijo tudi, da št* ae spo-skjbld je odpotoval z reaktivnim razumela, da bi nadal.evanje letalom iz Nevv Yorka. nekaj ur gospodarske razdeljenosti v Za-po objavi sporočila, v katerem hodni Evropi na različne gospoje rečeno, da so dobili za načrt danske skupine neogibno povzro-OZN o vkorakanju v Katango, čim politični razkol Zahoda. — soglasje predsednika vlade od- cepljene pokrajine Moiza Com-beja. Sodeč po podatkih iz afriških ki ogov na sedežu OZN jc Belgiji obvestila Hammarskjol-da, da so vse njene čete zapustile Katango že včeraj. Premier Katangc Moiz Combe pa je zahteval od generalnega sekretarja OZN Ilammarskjbl-da, naj pride v Elisabethville na razgovore še preden bodo v to deželo vkorakale sile OZN. Ob tej priložnosti je premier Konga, Patrice Lumumba, naslovil nujen poziv na kongoško ljudstvo, naj bo enotno in složno, »da bi v tako važnih trenutkih našega boja za svobodo ohranili narodno neodvisnost«. O Kongu je premier' Indije Nehru izjavil, da Indija pozdravlja neodvisnost Konga, kakor tudi drugih afriških držav. Rekel je, da v Kongu ne more biti govora o dveh, marveč samo o eni državi. V tej deželi, je pri- CAD POSTAL NEODVISNA REPUBLIKA Bivša francoska kolonija Čad je postala v četrtek. 11. avgusta, neodvisna država. Natanko opolnoči je predsednik vlade Fran-cois Tombalbave razglasi neodvisnost dežele. Svečanosti v po-■ . titev neodvisnosti najmlajše afriške dežele, ki je bila na velikem trgu pod predsedstvom vlade v Port Lamvju, se je udeležila velika mn«»žioa prebivalcev dežele in odposlanec francoskega predsednika de Gaulla, minister Andrc Malraux. Cad je poslal generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu brzojavko, s katero prosi za sprejem v OZN. CASTROVA OBTOŽBA PROTI DUHOVŠČINI Kubanski premier Fidel Castro je te dni obdolžil del katoliške pomnil Nehru, je položaj napet duhovščine, da je »odkrito na-spričo navzočnosti belgijskih čet, stopil proti kubanski revoluciji ki naj bi sc čimprej umaknile. Nehru je podprl akcijo Varnostnega sveta v Kongu in izrazil posebno priznanje generalnemu sekretarju Hammarskjoldu, ki in koristim kubanskega ljudstva«. V velikem govoru pred delavci ene izmed 35 ameriških tovarn za predelavo sladkorja, ki so bile z odlokom vlade pred skuša urediti problem Konga. — nedavnim nacionalizirane, se je Skrajna zaostalost Konga, jc re- Castro zlasti dotaknil akcije du- kcl Nehru, pravzaprav odkriva »pravo naravo kolonialnega režima«. »POPOLNA ENOTNOST« V BONNU? hovščine in številnih pastirskih pisem proti socialnim in gospodarskim ukrepom kubanske vlade. — Castro Je ostro kritiziral takšno stališče katoliške cerkve in opozoril na to, da od 750 duhovni-V Bonnu so se v četrtek kon- kov, kolikor jih Je na Kubi, notah britansko - zahodnonomškt beden nikoli ni nastopil proti razgovori, ki so se začeli v sredo, zločinom, storjenim v času, ko ko sta se prvič sestala promier je vladal Batista, niti proti ngre-Macmillan in kancler Adenauer. sivnemu pritisku, ki ga uveljav-V britanskih krogih pravijo, da ljajo od zunaj na Kubo. Gcršiča in plaval le 6 desetink sekunde slabše cd mladinskega slovenskega rekorda; Sašo Koš-nik, ki se je močno približal zvočnemu zidu plavalcev 1 min. in 16-letni Pogačnik, ki je prvič zaplaval pnd 3 minutami na 200 metrov prsno. Na 200 m metuljček je Brinovec v izrednem finišu premagal Poljanska, pred tem pa je dosegel deber čas na 400 m presto — 4:49, v štafeti 4 krat 200 m prosto, kjer so domači zmagali s 100 m prednosti, je bil najboljši Saša Košnik - 2:14.3. Kranjčanke, ki so bile doslej precej slahši del ekipe, se cd tekme do tekme popravljajo in so tokrat dosegale presenetljivo dobre rezultate, med njimi slovenski članski rekord, v štafeti 4 krat 100 metrov prosto. Kobi-jeva je zopet odlično plavala 400 metrov — 6:07,8, Bogatajeva je na 100 m metuljček premagala najboljšo slov. plavalko Horvato-vo in v zadnjih metrih Tomin-škovo. Horvatova je morala prrd tem kloniti tudi na 100 m prosto pred odlično Čolnarjevo, ki je kar za tri sekunde izboljšala svoj osebni rekord. V štafeti, ki je dosegla članski rekord, pa je bila najboljša Bogatajeva z 1:17,4. — Rezultati ženske ekipe kažejo, da bodo Kranjčani kmalu dosegli vidnejše uspehe tudi v ženskem plavanju in se zopet lahko potegovali za najvišji naslov v državi. REZULTATI: Moški — 100 m prosto — Brinovec Vlado 4:49,8, Brinovec Peter 5:18,3, Brvar (L) 5:51,1, Brcskvar (L) 5:57,9; 100 m prosto — Kocmur 0:57,8, Kotnik (oba T) 1:00,2, Rejc (L) 1:06,1, Brvar (L) 1:08,6; 200 m prsno - Pele (L) 2:53,4, Znmšek (T) 2:58,0, Pogačnik (T) 2:58,1, Dekleva (L) 3:09,5; 200 m metuljček — Brinovec V. (T) 2:47,6, Poljanšek (L) 2:40,4, Pele (L) 3:03,8, Košnik M. (T) 3:10,4; 100 m hrbtno - Košnik M. (T) 1:11,8, Goršič (L) 1:12,5, Drofenik (T) 1:19,0, Rejc R. (L) 1:25,3; 1 X 200 m prosto - Triglav 9 minut 24,8, Ljubljana 10:59,1. Ženske — 400 m prosto — Kobi (T) 6:07,8, Bogataj (T) 6:20,0, Aplenc (L) 6:51,5, Vinšck (L) 7 minut 42,1; 100 m proato-Čolnar (T) 1:15,8, Horvat (L) 1:15,9, Kobi (T) 1:21,8, Souvvan (L) 1:23,5; 200 m prsno - Teminšok (L) 3 minute 13,9, Peterman (L) 3:24,5, Senica 3:32,2, Mihelič O. (T) 3 minute 35,4; 100 m metuljček - Bogataj (T) 1:34,5, Tominšek (L) 1:34,7, Horvat (L) 1:40,5, Purgar (T) 1:48,6; 100 m hrbtno — Hočevar (L) 1 minuta 29,9, Purgar (T) 1:37,2, Kolenc (L) 1:40,5, Jurman (T) 1 minuta 41,9. štafeta 4 X 100 m prosto: Triglav (Koncilja 1:22,0, Kobi 1:19,6, Bogataj 1:17,4, Čolnar 1:18,0) -5:17,0 — slovenski članski rekord, Ljubljana 6:11,3. Končno stanje točk: Triglav 205, Ljubljana 171. VVATERPOLO: TRIGLAV : LJUBLJANA 5:3 (4:1 ) V prijateljskem vvaterpolu srečanju so bili domačini boljši in so si zagotovili zmago že v prvih minutah. RAZGOVOR MIMOGREDE Te dni sem na Golniku 6rečal bivšega člana državne nogometne reprezentance — golmana Anteja Juriča. Zaradi bolezni se od srečanja z reprezentanco Švedske ni več pojavil niti na vratih splitskega Hajduka. Srečanje je bilo nepričakovano, Ju-rič pa mi je navdušeno začel pri pov cd ova ti: »Spet bom lahko igral nogomet. Bil sem velik pesimist. Prepričan sem bil, da se nikoli več ne bom popolnoma pozdravil, da bom tako razpoložen kot sem bil. Sedaj je vse v redu, saj so zdravniki prišli do zaključka, da sem popolnoma zdrav in da se lahko pojavim spet na nogometnem igrišču.-< »Kako dolgo ste bili na zdravljenju?« »Dvakrat sem bil na specialnem pregledu v sanatoriju na Golniku. Zdravil sem se zelo pazljivo, čeprav nisem verjel, da bo zdravljenje uspešno. In končno ... Sedaj sem tako srečen, morda najsrečnejši na svetu. Precej drago sem plačal izkušnje.*« Na Golniku je Jupič igral za zabavo tudi rokomet z domačimi rokometaši, prav zato sem ga tudi vprašal, kdaj so bo .-pet pojavil v vratih Hajduka. Takole mi je odgovoril: »Sedaj bom odpotoval s svojim moštvom v Velenje. Igrati pa bom pričel verjetno že v Jesenski sezoni. Čakam, da bom stopil prav zdaj med stative na nogometnem igrišču, samo ne vem v koliki meri bom lahko dosegel svojo prejšnjo formo ...« M. DJ. v primeru, če motorček pri pe-njaču deluje več ali manj kot 15 sekund. Na tem tekmovanju so bili vsekakor favoriti tekmovalci iz Sovjetske zveze, vendar so na splošno presenečenje zmagali Jugoslovani. Skoda je le, da je bilo za to tekmovanje premalo zanimanja med gledalci, morda zaradi slabe propagande. Uradni rezultati — ekipno: 1. Jugoslavija 2461 točk, 2. SSSR 2237, 3. Zah. Nemčija 1873 točk. Posamezno: 1. Bjelavec (Jug.) 836 točk, 2. Skcrčevski (SSSR) 823.3, Fresl 813, 4. Sčepanovič 812, 5. Merkez (vsi Jugoslavija) 769 tečk. Izven konkurence je tekmovala Jugoslavija B in je dosegla 1980 točk. - Pokal Letalske zveze Jugoslavije je osvojila Jugoslavija. M. Z. mm OSMI IZ FREIBURGA PRIPOVEDUJE Minulo nedeljo se je naš najhitrejši motorist LEON PINTAR udeležil evropskega gorskega prvenstva v Frei-burgu. Udeležba na tem vsakoletnem tekmovanju je bila doslej najmočnejša, saj so nastopili domala vsi najboljši evropski motoristi, med njimi prvič tudi Leon Pintar. Star-tal je v kategoriji motorjev do 250 ccm. Med 32 tekmovalci v tej kategoriji motorjev je zasedel odlično osmo mesto. Ta uspeh pa je še tolike pomembnejši, če povemo, da je bil Leon edini tekmovalec, ki je startal na motorju serijske proizvodnje, medtem ko so vsi ostali imeli odlične dirkalne stroje. Ob povratku iz Nemčije nam je v ostalem povedal še tole: »Lahko rečem, da v tako močni konkurenci doslej še nisem nikdar startal in sem z uspehom, ki sem ga dosegel na tem prvenstvu, zadovoljen. Nekoliko sem bil začuden, ker so prireditelji najavili, da bo to gorsko prvenstvo in sem z:'.to dirkalni stroj uredil za gorsko dirko. Toda ta dirka je bila bolj malo podobna gorski, saj bi jo povsem upravičeno lahko imenovali cestno-hitrostno. Zato sem moral volan nekoliko, kar na mestu odžagati, da sem ga prikrojil za te dirke.• »Kakšna je bila proga?« »Zelo težka, dolga je bila 12 kilometrov in z višinsko razliko 800 m. Skoda, da ni bil v nedeljo dež, ko je bila uradna tekma, sicer bi se lahko mnogo bolje plasiral. V soboto na treningu pa sem med istimi tekmovalci zasedel tretje mesto.'« »Kakšna je bila organizacija?« »Prav prijetno t mi bil presenečen nad izredno gostoljubnostjo prireditelja v Frci-burgu. Tudi po tehnični strani je bila dirka odlično organizirana in se je ob dirkalni progi zbralo nad 80.000 gledalcev. Lahko povem še, da v štirih letih, kolikor do sedaj tekmujem, še nisem požel toliko aplavza kot v nedeljo. — Prav t 'ko še nisem bil nikdar tako. oblegan od mladine in doslej še nisem nikdar dal na eni dirki toliko avtogramov kot v nedeljo v Freiburgu.« .Skoda, da ni Leon Pintar startal na močnejšem stroju, kjer bi lahko še mnogo bolj uveljavil svoje sposobnosti. — Sicer pa Je osmo mesto na evropskem prvenstvu že velik uspeh, saj je Leon Pintar tu prvič nastopil. J. J. 0b zaključku GS (Nadaljevanje s 1. strani) kakšen je postopek za uporabo in mešanje posameznih praškov, kakšen je učinek in podobno. ** Joda (z izjemo prikazovanja i* ščenja madežev in staromodnega činjenja počenih loncev) je bih Saponia edina, kjer lahko dobiš vsakega po mal° bo privlačen samo toliko cas*r dokler ne bo pri nas posebni'' trgovin (veleblagovnic), kjer bo človeku vse leto na voljo različnejše blago. Zato ,e bili ..orda ena poglavitnih pomanjkljivosti sejma, premajhna zavzetost, da bi se na tem področju tos pokazalo kaj novega. keT letos v okviru sejma ni bilo turistične borze, kvečjemu lahka ugotovimo, da je bilo manj Pott' darka na turističnem delu sejma kot lani. K temu dodajamo še izredno slab prostor, ki je bil ni se;mu dodeljen za rastavo turističnega plakata in dejstvo, da *[ bilo lovske razstave, čeprav *" morda prav lovstvo lahko pri?0' moglo k povečanju turizma, pr*<*' vsem inozemskega. Ko že govorimo o ureditvi sejma, ne moremo mimo upravičenih pripomb, razstava »900 let Kranja« res ni sodila v sredo komerialnega jemskega vrveža. Posebno področje je tudi t* bavni del sejma. So zamisli. ja bi bilo treba kulturno zabavni znatno razširiti na prireditve f° vsej Gorenjski. Tako bi vklfi<č>" v okvir sejma »kmečko ohcet« ? Bohinju, »pastirski rej« v Kranjski gori, »praznik ovčarjev« n> Jezerskem, prireditve na blejskem gradu itd. Takih in podobnih kramlja lakih m poiiot ie sedaj, po konča nem scrnti ve- liko. Prav bi bilo, da bi se k razpravi o novih oblikah sejma in jemskih prireditev razen organizatorjev oglasili sami razstavlja'0' ei oziroma proizvajalci, ljudje f turističnega področja in drnP> tako da bi na dosedanjih izkušnjah, zlas>ti pa po letošnji lejni prireditvi, šli še z večjd smelostjo in optimizmom k priprt' vam na prihodnjo prireditev. (Nadaljevanje a 1. strani) sežen promet v višini 342,793.000 dinarjev in to pri prodaji avtomobilov in mopedov 67 milijonov 220 tisoč dinarjev, potrošnih izdelkov iz tekstilnega blaga in konfekcije preko 94 milijonov (samo podjetje Kokra Kranj 30 milijonov). Pohištva in lesne galanterije Je bilo prodano za 39 milijonov 400 tisoč dinarjev, izdelkov elektro in kovinske stroke pa za 76 milijonov dinarjev. Na sejmu Je bilo sklenjenih pogodb za 1.392,000.000 dinarjev. Prednjačijo: Tiakanina z 216 milijoni, Spik Kranj 38 milijonov, Tovarna usnja in krzna Šmartno pri Litiji 33 milijonov, Vino Kranj 35 milijonov itd. V primerjavi z letom 1959 je maloprodajni promet porasel za 180 milijonov, vrednost sklenjenih trgovskih pogodb pa za 636 milijonov dinarje*.. Na kulinarični razstavi je sodelovalo 38 gospodarskih organizacij in 4(5 kuharjev in slaščičarjev z 208 izdelki. Ob zaključku so bile podeljene nagrade v vrednosti 295 tisoč dinarjev. V kuharski stroki so prejeli nagrade: Janez Vozel, šef kuhinje hotela Bellevue — Ljubljana, Ivan Ivačič, učitelj kuharstva na GD'" skovalcih. O nadaljnjem razvoju Gorenj' skega sejma in rešitvi njcgt>v'n materialnih problemov bo v m^" secu septembru razpravljal Kranj V tej r.,.|e.e, | bodo *>b[ ravnavali tudi VM k nt ione Prl' pomlx\ ki s«> bile i/.rečenO zvezi i letošnjim sejmom. 10847318