Radio Murski val 94,6^ Milica Makoter ’ Penu Zlatko Hohnjec I Portret laškega generala v Radenski str. 3 105/7n Uudje smo ptice -brez svobode "s znamo 'eteti, živeti belimo vam vesele Velikonočne praznike! Foto: Jurij Zaunekei Kapital se poslavlja od sociale Ločitev Slaviča in Pejnoviča, prijateljstvo ostalo str. 2 str. 9 NAROČNIK DRAGE OBČANKE IN OBČANI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA! Želiva vam vesele velikonočne praznike v toplini varnega donia, polnega miru, sreče in upanja, ki nam ga v teh dneh daje narava, ko se prebuja v novo rast, v novo moč, v novo življenje ... Podžupan Zupan jga Rudolf HORVAT Anton SLAVIC Mariborska študentska 2r9anizacija želi finančno gagati otrokom ^Puščenih delavcev Mure AKTUALNO 28. marec 2002 fi»| 48-urna zapora mejnega prehoda Dolga vas Bo potrebna še peta zapora? Ko minister Presečnik med smehom na seji vlade pred kamerami vpraša: »Kateri mejniprehodježe to.. ednarodni mejni prehod Dolga vas je v zavesti večine državljanov Slovenije verjetno le eden od mnogih prehodov, o katerem poslušajo sicer več obvestil po medijih kot o drugih, vendar so to le obvestila za šoferje. Zato ne čudi, da se Jakob Presečnik ni mogel takoj spomniti, kako se imenuje ta problematični mejni prehod. Nekaj takega bi bilo razumljivo, če ne bi bil Jakob Presečnik prav minister za promet in zveze, ki je najbolj odgovoren za pretočnost in varnost prometa. Tako pa se je spet potrdilo dvoje: Vlado in večino Slovencev, predvsem tistih na položajih, bore malo briga, kje in kakšni so problemi nekje z roba; in drugo, da lahko najbolj pereče probleme rešijo le z državno nepokorščino, blokadami in zaporami. Četrto zaporo mejnega prehoda Dolga vas so sicer organizirali prekmurski in prleški šoferji, vendar so jo podpirali prav vsi šoferji, ki se vozijo prek tega zelo obremenjenega prehoda; razlogi so podobni kot pri prvi zapori, le da ga danes dnevno prestopi tudi po tisoč tovornih vozil (obremenjen je postal po letu 1991, ko je postal glavni prehod in povezava Zahodne in Vzhodne Evrope). Čeprav se promet v zadnjih 11 letih nenehno povečuje in se tudi zadnje mesece na tej relaciji od Maribora do Lendave in čez Dolgo vas ne zmanjšuje (to si morebiti nekateri želijo zaradi pisanja novih programov z novimi prioritetami) in čeprav so na neustreznost mejnega prehoda že večkrat opozarjali tako prevozniki kot tam zaposleni cariniki, policisti in inšpektorji in so bile nemogoče razmere In dolgo čakanje povod za tri prejšnje zapore, so bili vsi skupaj doslej v resnici neuspešni. Vladne službe se izgovarjajo, da niso pristojne ... ali pa obljubljajo, da bodo uredile v 40 dneh. Medtem uslužbenci in šoferji pač opravljajo svoje delo, zapadejo ponovno v rutino in nekako pozabijo, da se je iztekel neki rok. Enostavno nimajo časa in ne presežka denarja, da bi si lahko privoščili strogo nadzorovanje in nenehno nerganje. In tako nekaj časa pozabijo, da ni normalno, da so tako slabe razmere samo na tem mejnem prehodu (po izjavah mnogih, ki opravljajo mednarodni prevoz, so v Dolgi vasi najslabše razmere v vsej Evropi), da čakajo po 12 ali celo 24 ur, da morajo podkupovati madžarske policiste, da lahko pripeljejo do meje... in tako VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenile za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 17.100 izvodov. * . Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. spet do trenutka, ko so razmere tako hude, da jim prekipi. Zakaj prav ta mejni prehod ni prehodnejši, zakaj je prav tukaj »čep« in le en pas za prestop meje, zakaj se v zadnjih 11 letih mejni prehod ni uredil tako, kot so se uredili vsi drugi mejni prehodi, predvsem tisti na meji z Italijo; kdo bo povrnil gospodarsko škodo, ki jo povzroča malomaren odnos državnih organov, pa najsi gre za neurejeno signalizacijo na državnem parkirišču na Meleh pri G. Radgoni ali za nedovoljen prehod čez most med Bistrico in Raz-križjem, čeprav je bil neprimeren lesen most zamenjan z ustreznim betonskim, in navsezadnje tudi zavlačevanje gradnje avtoceste? Vse to so vprašanja, na katera še vedno nimamo odgovorov, ne Po-murci in he vozniki. Prav presenetljivo pa je, kako se lahko stvari uredijo, če se »hoče«. Po neuspešnih dveurnih pogajanjih dobro organiziranih sindikatov avtoprevoznikov s poslanimi »rezervnimi« Hotel Vivat in varovana stanovanja zgrešena izbira Živel bo le za turiste Začelo se je z večerom in Življenjem z občutkom lepega Prefinjenost za izbrance s sledmi prestiža, bahavosti in prevzetnosti je bil tisti okvir, s katerim je začela n predstavljati družba Počitek Užitek iz Moravskih Toplic marca pred dvema letoma projekt Vivat, Hotel za starejše. Promocijski večer Življenje z občutkom lepega v takrat še novi galeriji Zavarovalnice Triglav, sedanjem Pacu, je bil domišljen marketinški izdelek, namenjen tudi prodajni akciji in usmerjen k premožnejšim slojem, v polnem zamahu pa je bila ta čas tudi gradnja hotela v Moravskih Toplicah po zamisli arhitekta Andreja Kalamarja in izvedbi družbe SGP Pomgrad. Tisti večer so tudi napovedali, da bo hotel s šestinosem-desetimi varovanimi stanovanji za sto starostnikov vseljiv že konec leta in da bodo začeli graditi prihodnje leto, torej leta 2001, drugi del kompleksa Hotela Vivat -apartmajske hišice s sedemintridesetimi enotami. Slišali smo, da gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji in še, da bodo ponudili sodobno obliko institucionalnega varstva starejših ljudi po zgledu zahodnega sveta, kjer da to poteka zelo uspešno. Večera in projekta ni zasenčila niti sled dvoma, čeprav so se že takrat nekateri spraševali, ne sicer na glas, ali bodo našli kupce varovanih stanovanj, če ni dorečeno ključno vprašanje lastništva nad njim in možnosti dedovanja, porajali pa so se tudi pomisleki, kaj bo s stanovalci, ko ne bodo več vitalni upokojenci, željni razgibanega življenja, ampak bolniki, pogajalci iz Ljubljane v sredo, 20. marca, ki so ne le krepko zamujali, ampak niso imeli povsem jasne predstave, zakaj sploh gre (zato so avtoprevozniki ob 13-35 z okrog 30 vozili blokirali mejni Prehod Dolga vas, na katerem je tistega dne promet potekal tekoče, na obvoznici pa ni bilo tovornjakov - za medije se vse uredi), se je zvečer kar hitro sestala mešana slovensko-madžarska komisija, ki je prekategorizirala mejni prehod Pince v mednarodnega. Zakaj Pince in Martinje nista mednarodna mejna prehoda in zakaj ni občasno dovoljen tovorni promet tudi prek Hodoša? Teh vprašanj, ki pa so bistvena, si tokrat nihče ni postavljal. Proti večeru drugi dan zapore sta prispela na pogajanje v Lenda- potrebni celodnevne zdravstvene oskrbe. Zanimanje je bilo veliko, ne pa stanovalcev Prvi odziv v smislu iskanja informacij je bil na začetku zelo velik, saj je tudi potreba po institucionalnem varstvu starejših ljudi pri nas velika, ampak iztržek je bil pičel. Ob uradni otvoritvi hotela, lani triindvajsetega marca, so imeli namreč sklenjene pogodbe o nakupu ali najemu le za dvanajst apartmajev ali za petino razpoložljivih zmogljivosti. Hotel Vivat so torej odprli skorajda brez stanovalcev, vlagatelji v objekt, ki je vreden več kot milijardo tolarjev, pa so takrat tudi uradno napovedali, da bodo hotel z varovanimi stanovanji napolnili v dveh letih, da ga odpirajo še za turiste in da bodo za dejavnost socialnega varstva na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zaprosili za koncesijo, z Zavo- vo dva nekoliko bolj pristojna: Nataša Kovše, podsekretarka v Ministrstvu za promet, in Ljubo Zajc, vodja sektorja za'cestni promet v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave. Pred leti so še uspeli priklicati tudi prometnega ali notranjega ministra, zdaj ne več! Avtoprevozniki so sicer uspeli: spet bodo lahko parkirali tovornjake na parkirišču na Meleh in ne na obvoznici, tja jih bo usmerjala policija, za parkirišče pa morata poskrbeti Servis skupnih služb kot lastnik in Drse. Prazni tovornjaki naj bi se hitreje vračali iz Madžarske, kar jim bosta omogočili dve vstopni stezi. V 45 dneh morajo ugotoviti, ali so potrebna dodatna gradbena dela za organiziranje prometa po dveh stezah ali pa je mogoče pro dom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa sklenili pogodbo o plačilu zdravstvene nege za varovance. Obljubo o koncesiji naj bi prinesel dr. Vlado Dimovski, ki je skupaj z županom moravskoto-pliške občine Francem Cipotom hotel tudi uradno odprl, na tiskovni konferenci pred tem pa je investitorjem še čestital za pravilno odločitev in poudaril, da postajajo varovana stanovanja zanimiva za zasebne vlagatelje. Čestitke Dimovskega za pravilno odločitev, koso lastniki hotelu že iskali druge ekonomske vsebine Minister dr. Vlado Dimovski je čestital investitorjem za pravilno odločitev, ko so si ti že bili na jasnem, da je projekt varovanih stanovanj z vidika vloženega kapitala zgrešen, saj ne prinaša pričakovanega profita, in da je investicijo treba rešiti in »unovčiti« na drug način, torej z odprtjem hotela za turiste, za »socialni del« ponudbe pa si pridobiti javni denar s pridobitvijo koncesije in sklenitvijo pogodbe z zdravstveno zavarovalnico. O tem so se investitorji dogovorili že pred otvoritvijo hotela in, kot je bilo slišati, so si na silno vročem sestanku razdelili lastninske sedeže, kar so predstavili tik pred otvoritvijo hotela. met organizirati brez dodatnih del ...V petek zjutraj ob 1.30 je zapora uradno prekinjena, ob 6. uri zjutraj je prenehal veljati začasni ukrep prekategorizacije mejnih prehodov. To je torej uspeh zapore! Tovornjaki bodo spet nekaj časa hitreje vozili prek Dolge vasi in parkirali na parkirišču v G. Radgoni. Nazadnje je ostala kot najbolj problematična, ki noče izpolniti zahteve avtoprevoznikov, Občina Lendava, ker še naprej pobira komunalno takso. Toda, ali so stvari res takšne, kot so videti? Morebiti pa se bodo za naslednjo zaporo res odločili v vaseh na obvozni cesti, kot je nekdo napovedal? Bernarda B. Peček ■ Foto: Jurij Zauneker ■ Premoženje in pridobitno dejavnost so napisali na družbo Počitek Užitek, Hotel Vivat pa poslali po denar k državi Hotel Vivat, d. o. o., je postal najemnik prostorov in opreme, ki je v lasti družbe Počitek Užitek, d. o. o., družbeniki slednje pa so v enakih deležih kot v družbi Hotel Vivat, d. o. o., z devetinštiridesetimi odstotki Zavarovalnica Triglav in Intering, moravsko-topliški občini pa ostaja za »tampon« med glavnima dvoodstoten lastniški delež. Hotel je bil v celoti zgrajen z denarjem Zavaroval- < Prispevek države jim je premajhen Investitorji o tem, koncesijo za varovana sC3n° četrtek, 21. mar( 2002, je bil za H densko in pokraj no ob Muri prav gotov poseben dan. Po več k< pol stoletja je zasedel gl vni direktorski stolček Radencih človek, ki nL teh krajev. Mnenja so ra deljena; eni menijo, d zunanji človek ne moi poznati duše in pravef »srca« podjetja, ki je tesn povezano s temi ljudn in pokrajino. Drugi sp1 so prepričani, da so nes1 glasja med vodilni® znotraj podjetja tak^®1 lika, da jih domači člove ne bi mogel razrešiti - ( skrivnost, da so mnogi1 kali rešitev s prijava« na policiji in tožbami’ Tiskovno konferenco) vodil predsednik Nadzor®1 ga sveta Radenske An®’ Turnšek, ki je tudi general1 direktor večinskega last«® Radenske Pivovarne L®^1 Na osmi seji NS so intenc® li novega generalnega dir® torja Zlatka Hohnjeca,» Alojz Behek na lastno želj in iz osebnih razlogovz«P' stil to delovno mesto Turnšek se je v imenu N' Pivovarne Laško in R®^1 ske zahvalil g. Behku za d® goletno korektno plodno delovanje in izrazil upa®| VESTNIK NA INTEHtETUj . G- www.p-inf.$ Podjetje za informiranje, d. Ulica arhitekta Novaka 13, M- niče Triglav, ta pa ima zar®®j ternega posojila na premog vpisano hipoteko. Lastnik investicijo odplačal v desetl®| tih. Stanovalci, kupci in niki stanovanj so pogodbe pali z družbo Počitek Užit® se je tudi lotila dobičkono®®^j ristične dejavnosti, Hotel Vi®11^ o. o., ki je ostal brez materi*®^, premoženja, pa je dobil »J žave koncesijo za opravlj®®! . stitucionalnega varstva st®1^ prijavil pa se je tudi na r®zP‘ p voda za zdravstveno zavah®^. Slovenije Za opravljanje z j| stvene nege. Z blagovno Hotel Vivat naj bi, kot je P0^ na tiskovni konferenci ob0 J tvi hotela Stanko Polanič’ F .4 tudi v Mariboru in Ljub!)®, so pri projektu v celoti up li standarde in primerno? ‘ stanovanj za starejše Iju®1’ ■■ 28. marec 2002 AKTUALNO 3 Nadzorni svet Radenske potrdil generalnega direktorja Uprava se krepi s kadri iz Laškega Laško ne namerava prodajati Radenske, je še enkrat Ugotovil A. Turnšek - Pri prodaji turističnih podjetij J^telo prednost zdravilišče Moravske Toplice lneodhaja iz te firme z gren-‘lm Priokusom (g. Behka na ^ovni konferenci ni bilo). lokati Radenske v prvih mesecih so nadvse spodbu-m dobra odskočna deska za generalnega direktorja; prodaje je bil v primerja-lanskim letom povečan za cčkot 5 trendi so pozitivni, actJovana realizacija delniške južbe pa je K, milijard in Wek v višini prek 800 mio seznanjen s strateškimi odločitvami, vendar kot novi predsednik uprave Radenske o tem ne more govoriti. Odgovore na novinarska vprašanja je podal Anton Turnšek, ki je ponovil že izrečeno, da se kot specializirana firma ukvarjajo s pijačami, s področjem turizma pa se ne želijo ukvarjati, kar pa ne pomeni, da bodo ovirali razvoj turistične dejavnosti v Radencih: »Intenzivno iščemo Velika noč je praznik veselja puristična dejavnost novega 'štetja ne zanima preveč; v govorih s člani N S so se po-8ovariali tudi o tem, tako da je nekega strateškega partnerja s področja turizma, ki bo usposobljen skupaj z Radensko peljati turizem naprej; izključno dajemo prednost domačim in- je čas za pravo izbiro! TirHOrrna Plačilnega prometa zahteva, da do 30. 6. 2002 te transakcijski račun. Združite transakcijski račun naše mke s sistemom elektronskega bančništva Abacom. ABANKA •— y. J>%nlVat’ konec avgusta in t^detneje do konca ^Uski180^ še niso razmišljali. 'PPrid, da bodo zaseb-koncesijo za opra-starejših ljudi le v piskih ! polovico stano-zgradili in 5 tan; kot klasični javni ?aniree ni bil spre- JSani,1’ so torej profitna ? rkttKi-S p°nudbo celostne takimi ' ne8°valnimi in zdra-saL kot so t1ržava tudi v starejše parti-le dvajset od-()v‘li avstVen<> varstvo v'aVarovanie Slovo- C nirežo zdrav- ie dobil letos VSn ill(>ii ?ministrstvaza % zadeve ^F^atstE23^ .11 britev insti-s'ic dtžav aistva starejših ?ek? Pregle dobro pa tudi vedo za . em sosedov in njihovega mejnega prehoda sredi mesta, ampak ker je vprašanje mejnega prehoda predmet ne zgolj lokalnega, ampak državnega dogovora, državi pa so že imeli priložnost spoznati pri usklajevanju nacionalnih interesov ob meji kot »mačehi« interesom ljudi, ki živijo ob meji. Skratka, državnima vrhovoma ne gre zaupati ali, kot je dejala svetnica in poslanka Maria Pozsonec, bi si »prijaznejšo« formulacijo sklepa o soglasju s pogojnikom lahko v Ljubljani in Zagrebu razlagali povsem napačno. Na takšno odločitev svetnikov pa je vplival tudi zadnji incident, ko so odpeljali iz gramoznice, ki je v lasti družbe Gramoz in na hrvaškem katastrskem ozemlju v Petišovcih, na posredovanje ribičev pred višje sodišče v Čakovcu pet delavcev, pa čeprav so se za odvoz gramoza prej dogovorili z lokalno oblastjo. Na tak dogodek pa, kot je dejala Maria Pozsnec, slovenska diplomacija »ni niti sfirala«. In kako je potekala razprava? Štefan Šomen je pobudo oz- načil kot pozitivno, dano soglasje pa naj bi povezali z možnostjo ko- nje, vendar pa številnih kršitev ob meji, ki se dogajajo, naša stran ne riščenja gramoza v gramoznicah, ki so na hrvaškem katastrskem ozemlju. Stanislav Gjerkeš je rekel, da se s takimi parcialnimi predlogi ne strinja, in predlagal dogovor o interesih ob meji vzdolž celotne občine. Po njegovem pa bi morali poslati dopis tudi komisiji SOPS-a, da bi na lokalni ravno sploh vedeli, o čem se dogovarjajo. Njegov predlog sta podprla Vida Franc in Štefan Varga, Jože Vidic pa je pripomnil, da vendarle gre za sosednjo Mursko Središče, in predlagal sklep, da dajo soglasje, ki pa bi ga vezali na čas dokončne določitve meje. Anton Bensa je povedal, da je tudi on za dobro sodelova- jemlje resno, a tako jih ne jemlje tudi sosednja stran. Naša stran še nobenega državljana sosednje države ni odpeljala na zaslišanje, po naše delavce pa je prišla njihova policaji s čolnom in jih odpeljala na zaslišanje. Tudi župan Jožef Kocon je povedal, da preselitvi mejnega prehoda ne nasprotuje, vendar le v okviru reševanja mejnega vprašanja. Geza Gomboš pa je na to predlagal, da občinski svet ne da soglasja, dokler mejna problematika ne bo rešena, in z njegovim nedvoumnim sklepom so se potem strinjali tudi drugi svetniki. M. II. ■ Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Letos le trije v upravi ■ občinski upravi pri Sv. Juriju ob Ščavnici imajo že nekaj časa sistemizirana štiri delovna mesta, od tega eno za zaposlenega z visokošolsko izobrazbo, tri pa naj bi zasedali kadri z višješolsko izobrazbo. Toda še vedno ugotavljajo, da niso zasedena vsa delovna mesta, kar velja za šesto tarifno skupino. Tako so imeli lansko leto zasedena le tri delovna mesta, in sicer dva namesto treh v šestem tarifnem razredu, medtem ko teh problemov v sedmem tarifnem razredu zaenkrat ni. In kako naj bi bilo letos? Zanimivo je, da predvidevajo celo eno delovno mesto manj kot leta 2001. Od treh delovnih mest bi eno zasedal delavec v sedmem tarifnem razredu, dve pa v šestem tarifnem razredu. Kaj je posredi? Odrekli so se namreč predvideni zaposlitvi referenta za družbene dejavnosti. To pa pomeni, da v letu 2002 v občinski upravi ne predvidevajo nobenih dodatnih zaposlitev. Temu primerno so tudi naravnane plače na sedežu občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Za plače in druge izdatke zaposlenih v občinski upravi je namreč v primerjavi z minulim letom predvidenih le za štiri odstotke več denarja. Milan Jeršei Prednost kanalizaciji Za zamude pri gradnji so krivi občinski odbori in tudi svetniki ■ aključni.račun proračuna občine za leto 2001 so sprejeli svetniki občine Križevci brez pripomb, po pričakovanju pa ni šlo povsem gladko pri sprejemanju proračuna za leto 2002. V njem naj bi se letos zbralo dobrih 337 milijonov tolarjev prihodkov, medtem ko bodo znašali odhodki nekaj več kot 435 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj v višini 98 milijonov tolarjev bodo pokrili ž zadolževanjem, skoraj 83 milijonov tolarjev sredstev pa se bo preneslo v letošnji proračun iz lanskega leta. Največ pripomb in spreminjevalnih predlogov na račun letošnjega proračuna je imel v imenu LDS Pavel Šerc, vendar so jih svetniki Zaobšli in z večino glasov predlagani proračun sprejeli. Pri tem so sledili predlogu župana Feliksa Mavriča, da proračun po drugem branju v predlagani obliki sprejmejo, morebitne spremembe pa bodo opravljali z rebalansom. Sicer pa so mnenja ob sprejemanju proračunov vselej različna, različni so interesi okolij, ki jih posamezni svetniki zastopajo, proračunska pogača pa je omejena in za posamezna področja je mogoče nameniti le toliko denarja, kot se ga nabere v proračunu. V občini Križevci je v zadnjih letih prednostna naloga gradnja kanalizacije, s katero se bodo ukvarjali še nekaj let, žal pa ugotavljajo, da plan dela in začrtane aktivnosti ne tečejo po načrtih. Krivdo za to je treba predvsem pripisati tudi vaškim odborom, ki pri tem niso odigrali svoje vloge. Pričakovati je, da bo aktivnejši odbor za zgraditev kanalizacije v občini, ki so ga imenovali na zadnji seji občinskega sveta, vanj pa so predlagali predstavnika iz vsake vasi. Del krivde za zamujanje pri gradnji kanalizacije pa morajo svetniki pripisati tudi sebi, saj so na eni od lanskih sej občinskega sveta izglasovali, da se začne s podpisovanjem izjav o pristopu h kanalizacijskemu omrežju, žal pa te izjave ni podpisala tudi večina svetnikov. Brez bistvenih pripomb je tekla razprava o preostalih točkah dnevnega reda, vse podpore svetnikov pa je bila deležna informatizacija krajevnega urada v Križevcih. Kot izpostave upravne enote naj bi v prihodnje krajevne urade nadomestile informacijske pisarne, na katere se bo preneslo tudi več pristojnosti. Na njih bodo lahko občani uredili tudi nekatere zadeve, ki so jih morali doslej urejati na upravni enoti, vendar bo treba zagotoviti za delo informacijskih pisarn ustrezne delovne razmere. Del stroškov za to bo morala zagotoviti občina in svetniki so takšen predlog podprli. Če bo interes veržejske občine, bi lahko za obe občini ustanovili skupno informacijsko pisarno v Križevcih. Ludvik Kovač ■ dobro jutro in dober dan. „ GEJffiEB Iz zadnjih kotičkov prvobitne narave, široko odprte dlani zorijo v nasmehih ljudi. Od tam prinašamo najboljše. r ■. v : .• > Si.' te?, i •' * ...» . SIRNI NAMAZI za oboževalce mlečnih izdelkov, ki imajo radi izbrane okuse. Uživate lahko v okusu naravnega namaza, namaza z zelišči in liptovca. Iz posebej izbranega posnetega mleka smo, po receptih naših babic, naredili skuto. Ta je osnova vsem sirnim namazom. Za boljšo mazavost smo dodali še malo masla. Odlikuje jih svež okus, nizka vsebnost maščob in energije. Tako lahko dobite vsako jutro na mizo najboljše iz narave. Ravno prav za tiste, ki dajo nekaj na svoje zdravje. Seveda pa si jih lahko privoščite tudi za malico, večerjo ali ob prigrizku. iwht MM namazi strm sirniina’maz- 'hhkV Beli zakladi neokrnjene narave Pomurske mlekarne, d.d., Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota 6 GOSPODARSTVO 28. marec 2002 VSI* Ljutomerska usnjarna ima novega lastnika Začeli bi z neoporečno proizvodnjo tečajni upravitelj ljutomerske usnjarne Konus Milorad Vidovič je s kupcem stečajnega dolžnika Saschom Prinčičem v petek podpisal pogodbo o nakupu premičnega premoženja usnjarne v vrednosti 17,1 milijona tolarjev, pogodbo o nepremičnem premoženju v vrednosti 37,8 milijona pa bo ta petek novi lastnik podpisal še s stečajnim upraviteljem matičnega podjetja slovenskokonjiškega Konusa Brankom Do-rdevičem. Kupec, ki se je po dveh neuspelih dražbah prijavil na javno zbiranje ponudb, je tako dolžan v petnajstih dneh od podpisa pogodbe tudi nakazati kupnino. Zagotovilo za to je uradno obvestilo, ki ga je prejel stečajni upravitelj Milorad Vidovič iz banke, ki je kupcu odobrila posojilo. Kljub uspešnim izterjavam in ob nakazani kupnini pa se na računu stečajnega dolžnika ne bo nabralo kaj dosti več kot tridesetih milijonov tolarjev, kar pa. kot pravi stečajni upravitelj, ni dovolj niti za poravnavo delavskih terjatev. Ljutomerski Konus je šel v stečaj decembra leta dva tisoč, v stečajnem postopku je bilo prijavljenih za 627 milijonov tolarjev terjatev, priznanih je bilo 393, od tega 71 milijonov delavskih. Novi lastnik ljutomerske usnjarne načrtuje skorajšnji zagon proizvodnje. Začeli bi le z dodelavnimi posli, kjer ne bi uporabljali tako imenovanega mokrega postopka, ki je sporen zaradi onesnaževanja okolja oziroma potoka Ščavnica. Tako naj bi delali do jeseni, ko bi bila končana ekološka sanacija proizvodnje oziroma zgrajena čistilna naprava. Za izdajo dovoljenja za ponovni zagon proizvodnje je pristojna ljutomerska upravna enota. M. H. ■ Pet nagrad za promoviranje »src« ali. SOF-u - Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu, ki je potekal sredi marca, je bila zelo uspešna tudi Radenska; točneje, uspešni sta bili agenciji, ki se ukvarjata s promoviranjem blagovnih znamk Radenske, to sta Studio Marketing JWT in Futura D. D. B. Za celostno oglaševalsko akcijo Zaljubljeni v življenje je prejel Studio Marketing veliko nagrado SOF-a, Futura pa za celostno oglaševalsko akcijo za ACE Pred uporabo pretresi zlato priznanje. Za internetni oglas za isto oglaševalsko akcijo so prejeli veliko nagrado SOF-a, zlato priznanje pa ža TV-spot (mož iz hladilnika). Posebno nagrado Off SOF za avtorsko glasbo so podelili za glasbo iz oglasa Zaljubljeni v življenje (avtor Mef, izvedba Tabu). Žabec (Valentinovo) iz oglasa Zaljubljeni v življenje se je uvrstil v finalni izbor za nagrado zlato ogledalo. B. B. P. ■ Kaj ima reka Ledava skupnega z avtocesto? Skupno načrtovanje in gradnja Z načrtovanjem in regulacijo reke Ledave bodo rešili celotni vodovarstveni režim ravninskega dela Prekmurja - Bo dela plačal MOP ali Dars? red kratkim so se srečali v Beltincih predstavniki Darsa, DDC-ja, Urada za prostorsko planiranje Agencije RS za okolje in Vodnogospodarskega inštituta. Seveda so bili na sestanku tudi prekmurski župani in poslanci, toda pomembnejše je bilo srečanje prve skupine. Čeprav so bili vsi iz središča, je bilo, kot da so se po dolgem času šele tukaj prav soočili. Točnega datuma, kdaj bodo začeli graditi nujno potrebno avtocesto po Prekmurju, nismo izvedeli, slišali pa smo zanimive podatke o načrtovani regulaciji Ledave. Ta je potrebna v vsakem primeru, če se bo gradila avtocesta po t. i. rdeči ali zeleni varianti. Posege na Ledavi bi lahko razdelili na dva dela, oboji pa so povezani z gradnjo cest: regulacija in ureditev zadrževalnikov na vodotoku Ledava nad M. Soboto in regulacija nizvodno od mesta. O sredstvih je zaenkrat prezgodaj govoriti, je opozorila predstavnica z Agencija RS za okolje Marjeta Rejc - Saje, dejstvo pa je, da bodo hkrati s cesto investirana tista dela na Ledavi, ki so potrebna za varnost ceste, in da ne poslabšujejo razmer tem naseljem. Druga vodnogospodarska dela, ki niso neposredno povezana s cesto, pa bo prevzelo vodno gospodarstvo. Vodnogospodarski inštitut je pripravil študijo obvodnih razmer Ledave, ki že dlje časa niso bile podrobneje obdelane (vse od regulacije v sedemdesetih letih), v kateri so ugotovili, da je z Ledavo nujno treba nekaj naredi- ti ne glede na to, ali se bo avtocesta gradila ali ne, kajti vodni sistem Ledave ne zagotavlja več varnosti. Pripravili so študijo, v kateri predvidevajo zadrževanje vodnih količin nad M. Soboto v zadrževalnikih zmogljivosti nad 2 mio kubikov. Nizvodno od M. Sobote sta dva pritoka, Marijanski potok in Lipnica, ter naprej zadrževalnik Radmožanci. Vključena sta prečkanje avtoceste in preselitev dela Ledave, kljub temu pa bosta oba obstoječa mlina ostala. In prav ureditev tega spodnjega dela bo pomembna pri načrtovanju avtoceste. »Našli smo zelo ustrezno rešitev, da bi obstoječe korito, ki ni ravno lepo oblikovano, poskušali popraviti, da ne bi povečevali podlage nivelete in ne bi ogrozili podtalnice, ampak bi na levem bregu odkopali pas širine med 8 in 16 metrov in ponovno oblikovali nasip, vendar bi bil ta na bistveno nižjem nivoju. S tem enostavnim posegom bi zmanjšali višino stoletne vode in zagotovili varnost na celotni dolžini do Radmožanec. Čeprav je bila ta glavna regulacija narejena pred 30 leti, je bila glavna ravna os postavljena že za časa Marije Terezije. Oblikovanje korita bo sedaj krajinsko sprejemljivejše. Ta ureditev Ledave na tem odseku pa bi omogočila tudi gradnjo avtoceste na nižjem nivoju, meter in pol do meter 20 cm nižje, kar pomeni manj kubikov nasipnega materiala in velik prihranek pri gradnji. Nekoliko težavnejše bo prečkanje radmo-žanskega zadrževalnika. Trenutno je nekaj nejasnosti, ker pri rdeči varianti še niso upo^ rani vsi stroški, ki bi nastali11 bi hoteli reševali vodovarsM režim tako, da ne bi na 1^ nič storili. Razlika v ceni rdečo in zeleno varianto sč1 zelo zmanjšala, torej itna^ zares vso prednost pred varianto,« je prepričan avtof*111 dije Viktor Pirc. Gre za enost^ no tehnično rešitev, izkop:*1" material pa bi bil morebiti uporaben pri gradnji avtoceste-vsekakor je bistveno cenej*1 istočasna regulacija in g1^1 avtoceste, kakor pa posamič*11 posegi v prostor. Okvirnac£® 65 mio za ureditev kilometra'’ dotoka za takšen poseg na r£ ki ima pretočno količino l0^ bičnih metrov na sekundo,*1*’ iiko, je prepričan g. Pirc. Na tem odseku ni ptedvi nega zadrževalnika, je den na območju nad M. S*^ - razgrnitev predlaganih*1’ tov, ki so povezani z gradnj" ožišča in podvoza v Lenda^ ulici v M. Soboti, bo prihod mesec (aprila). Bernarda B. Foto: Jure Zaune^ Hkrati z gradnjo avtoceste naj bi bila Ledava deležna temeljite regulacl,e'* membe korita in celo delne selitve. V Zavarovalnici Triglav ponujajo letos prvič novo obliko zavarovanja Dodatno zavarovanje vznika sladkorne pese Vseh naravnih pojavov ni mogoče napovedati, zato tudi škod, ki jih ti povzročijo v kmetijstvu, ni mogoče predvideti. Vsak dober gospodar zato želi svoje pridelke pred naravnimi ujmami zaščititi, saj si le tako lahko zagotavlja svojo socialno varnost. Ko fizično varovanje pridelkov ni mogoče, za zavarovanje poskrbijo v zavarovalnicah in v Zavarovalnici Triglav, največji slovenski zavarovalnici, namenjajo skrbi za svoje zavarovance še posebno pozornost. Območna enota Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti opravlja svojo dejavnost na najbolj kmetijskem območju v Sloveniji, zato jo nekateri upravičeno imenujejo kar kmetijska zavarovalnica. Zavarovanje posevkov in plodov je postalo na tem območju že tradicija in vedno več je pridelovalcev, ki se odločajo za tovrstno zavarovanje. Tako so v soboški območni enoti lani zavarovali kar 21.500 hektarjev posevkov in plodov, za kar so zavarovanci vplačali okoli 130 milijonov tolarjev zavarovalnih premij (zaradi katastrofalne lanske suše jim je zavarovalnica od te vsote vrnila 25 milijonov tolarjev) in imeli za 4 milijarde tolarjev jamstva. Povečan obseg zavarova nja v zadnjih letih je tudi posledica subvencioniranja kmetijskega zavarovanja, ki ga svojim občanom zagotavljajo v pomurskih občinah, pravi Jožica Caf, vodja kmetijskega oddelka pri območni enoti Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti. Posamezne pomurske občine so namreč prispevale za svoje občane plačilo od 20 do 40 odstotkov zavarovalne premije, k občinskemu deležu pa je 50-od-stotni popust pri premiji primaknila še zavarovalnica in zavarovancem je ostalo le plačilo preostanka zavarovalne premije, ki so jo lahko plačali v treh obrokih. Te ugodnosti želijo ohraniti tudi za letošnje zavarovanje, zato so z občinami že stekli pogovori o zagotavljanju občinskega deleža. V Zavarovalnici Triglav so vselej znali prisluhniti potrebam in željam zavarovancev in v soboški območni enoti so tako ugodili tudi potrebam in željam pridelovalcev sladkorne pese. Skupaj z ustreznimi službami na sedežu Zavarovalnice Triglav so pripravili zavarovanje dodatnega rizika pri pridelovanju sladkorne pese in kot prva sloven ska zavarovalnica prihajajo letos prvič na trg z novo obliko zavarovanja, to je dodatno zavarovanje vznika sladkorne pese. Pri uvedbi tovrstnega zavarovanja so se zgledovali po avstrijskih zavarovalnicah, slovenskim pridelovalcem sladkorne pese pa so ponudili ugodne pogoje za dodatno zavarovanje vznika sladkorne pese. Visok in kakovosten pridelek sladkorne pese je namreč mogoče doseči le z dobrim poljskim vznikom in ohranjanjem ustreznega sklopa vse do spravila. Za dober poljski vznik sta potrebni poleg kakovostnega semena tudi pravilna predsetvena priprava tal in pravilna setev. Tudi ob zagotavljanju ustrezne agrotehnike pa se včasih žal zgodi, da je treba setev sladkorne pese zaradi slabega vznika ponoviti. Slab vznik je v največ primerih posledica zaskorjenosti zemlje, do katere pride zaradi dolgotrajnih padavin po setvi sladkorne pese. Ponovna setev prestavlja dodatne stroške za pridelovalce, zato so jim v Zavarovalnici Triglav ponudili dodatno zavarovanje tega rizika. Zavarovanje pokrije škodo, ki je posledica slabega vznika zaradi zaskorjenosti, toče, spomladanske pozebe, snežnih zametov poplave. Zavarovanje vznika sladkorne pese je dodatno in ga ni mogoče skleniti brez osnovnega zavarovanja za škode po toči, požaru in streli. Cena dodatnega zavarovanja je enotna in znaša 3.700 tolarjev na hektar, sklene pa se lahko najpozneje do setve oz. do 10. aprila. Zavarovalnica poravna oškodovancem stroške ponovne setve, ki se priznavajo v letu 2002 v višini 40.000 tolarjev na hektar, Dober vznik je odvisen od kakovostne priprave zemlje in setve. bistvo tega zavarovanja pa je, da je pridelovalec upravičen do povračila stroškov za ponovno setev takoj, ko je ta opravljena. Ob teh stroških je pridelovalec upravičen še do povračila škode, ki nastane z izpadom pridelka zaradi ponovne setve. Odstotek izpada se priznava v višini od 2 do 12 odstotkov in je odvisen od datuma ponovne setve. Če je ponovna setev opravljena do 15. aprila, zavarovalnica prizna izpad pridelka v višini dveh odstotkov, če je, denimo, setev 16. maja ali pozneje, pa priznava izpad 12 odstotkov. Sicer pa lahko dobijo pridelovalci vse podrobnejše informacije pri svojem zavarovalnem zastopniku ali strokovnih službah za kmetijska zavarovanja pri območni enoti Zavarovalnice Triglav. Zapišimo še, da mora zavarovanec o slabem vzniku čim prej pisno obvestiti zavarovalnico, ki skupaj z zavarovancem opravi ogled in dogovor o ponovni setvi. Če je ponovna setev potrebna, je zavarovanec le-to dolžan opraviti takoj, ko so ugodne agrometeoro-loške razmere za setev. Kot smo že zapisali, določi zavarovalnica odstotek delnega izpada v količini končnega pridelka po posebni tabeli. Če je bilo soglasno dogovorjeno, da se setev ponovi, agro-meteorološki dejavniki pa tega rie dopuščajo, se škoda obračuna, kot da bi bila setev opravljena v zadnjem roku po tabeli (16. maj). Če so bile agrometeorološke razmere ugodne in setev v dogovorjenem roku ni bila opravljena, zavarovanec ni upravičen do zavarovalnine. trebna ponovna seteV' triglaV KIHI 28. marec 2002 IMVlfa ■ IJbIVU 7 Cene v kmetijskih trgovinah tohfa^Polana JMihtiiipir *!lWelim v mm pakiranje MFC v SIT/kg tairee.SE 25/1 170,00 !!®taijiio|ila 5M15 50/1 58,60 50/1 71,80 i^NKutina 50/1 46,00 UREA 50/1 54,60 MNAvstrija 50/1 46,00 S*Huarslw rastlin talgold___ 1/1 4.590,00 Stavite 1/1 4.670,00 “Prablau 1/1 820,00 1/1 1.960,00 Midoloije 0,2 460,00 tadojolje 1/1 1.520,00 Koclje 1/1 830,00 SElteurbo 1/1 4.790,00 1/1 6.150,00 stomp^ 1/1 1.980,00 Itaanjorte 1/1 6.770,00 ^teracid 0,2 1.080,00 0,1 1.660,00 1/1 510,00 gMn 1/1 480,00 ^TR37M81 25 MK 9.230,00 7^^37^34 25 MK 9.230,00 te!?38P05 25 MK 8.270,00 ^jnonalisa 25 MK 8.270,00 *ia 25 MK 6.900,00 “^00 ’— 25 MK 7.390,00 25 MK 7.390,00 25 MK 6.900,00 ^cdtan 25 MK 7.320,00 B*an 25 MK 7.320,00 7'^ center Radenci /“"i Hopla pakiranje MPC v SIT/kg Avstrija50/1 50/1 60,21 61,36 73,55 —- 50/1 54,87 h^»us5o/i 103,08 S?*— 50/1 49,22 50/1 50,59 Avstrija50/1 98,20 ite? 50/1 59,33 50/1 52,10 66,10 —— 1/1 4.761,50 'čiMus Stan, 1/1 4.242,10 gta?'—-— 1/1 2.327,10 1/1 831,00 —-—- 1/1 1.476,50 0,25 5*15,00 ^jOec 1/1 3.648,30 0,5 5.040,00 . 0,2 465,80 0,5 807,00 _ 1/1 1.449,00 1/1 3.439,00 0,5 529,00 _ 1/1 772,00 _ 1/1 958,00 1/1 5.958,00 _ 1/1 1.799,00 _ 1/1 __1/1 11.109,00 5.499,00 ^„0,2 _ 1/1 _J/1 ^.1/1 0,1 3.144,00 10.199,00 694,00 7.999,00 1.689,00 8.188,00 W^37M3, - ■ Jjg _25_MK L25JV1K _25_Mk__ MK -SOMI/---J5Mk -25_MK__ -25MK__ ~25_Mk__ -Mmk__ -25jVIK__ -25JW -35MK 9.873,60 9.873,60 8.712,10 8.712,10 8.045,40 8.045,40 7.748,60 . 7.748.60 7.289,40 7.877,20 . 8.474,90 7.233,50 7.741,10 , 6.836,60 . 7.741,10 0 povezovanju v slovenskem zadružništvu Z združevanjem do večje konkurenčnosti Organiziranost v 13 zadrugah kaže na pretirano razdrobljenost pomurskega zadružništva lovensko zadružništvo je doživljalo v svoji zgodovini številne vzpone in padce. Bilo je v razcvetu, nemalokrat pa je zašlo tudi v krize, vendar je bilo vselej trdoživo in se mu je uspelo obdržati. Slovenskemu zadružništvu se tre- nutno ne pišejo najboljši časi, zato mora nujno najti poti, ki ga bodo pripeljale iz krize. Preveč je razdrobljeno, da bi lahko preživelo, zato se bo moralo povezovati, saj bo sicer vstop Slovenije v Evropsko unijo tudi za zadružnike izredno boleč. Če povezovanja ne bo, bo velik del majhnih zadrug propadel ali pa jih bo prevzel drug kapital, so ugotavljali na posvetu o povezovanju zadružništva, ki ga je pripravila v Murski Soboti Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Prizadevanja, da bi prišlo tudi do kapitalskega povezovanja zadrug, so v Sloveniji že dalj časa, vendar resnih premikov doslej še niso zabeležili. To še toliko bolj velja za pomursko zadružništvo, ki je organizirano v 13 zadrugah, kar kaže na njegovo pretirano razdrobljenost. Tudi s številčnostjo članstva se v teh zadrugah ne morejo pohvaliti, saj je vanje vključenih le 1.370 kmetov, prav po številu članov pa se pomurske zadruge uvrščajo med najmanjše v Sloveniji. Vseh trinajst pomurskih kmetijskih zadrug je ustvarilo v letu 2000 9 milijard tolarjev prometa, kar v povprečju ne znese niti 700 milijonov tolarjev po zadrugi, večina teh zadrug pa se otepa še z likvidnostnimi težavami in le malo je takšnih, ki funkcionirajo brez kreditov. Poznavalci pomurskega zadružništva zatrjujejo, da je bila usodna napaka narejena v devetdese- tih letih, ko je prišlo do razdr-uževanja in drobljenja zadružništva. Panonka, ki je nekoč slovela kot največja zadruga v državi, je razpadla na šest manjših zadrug, od njih so zdaj ostale le štiri in tudi te si še niso zagotovile preživetja. Kljub težavam, s katerimi se ubadajo, pa resnejših razmišljanj o združevanju ni zaslediti. Za takšno obnašanje so predvsem krive stare zamere, zato je težko pričakovati, da bi sedanje upravljalske strukture spodbujale povezovalne procese. Povezovanje pa bo nujno, če bodo zadruge želele ostati na trgu konkurenčne. Tega se v vodstvih in upravljalskih strukturah zadrug sicer zavedajo, vendar kaže, da po njihovem še ni nastopil pravi čas za to. Zavedajo se namreč, da bodo posledica združevanja zadrug tudi presežni delavci pa tudi kakšen stolček v vodstvenih in upravljalskih strukturah bo odveč, temu pa se ne želi nihče odpovedati. Vendar v dobro zadružništva bodo takšni koraki nujni, na kar v Kmetijsko-gozdarski zbornici in tudi v Zadružni zvezi Slovenije vedno glasneje opozarjajo. Za spodbujanje povezovalnih procesov in za ukrepe v zadružništvu je uspelo izboriti Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije nekaj sredstev v proračunu kmetijskega ministrstva v letošnjem in prihodnjem letu, uredba o tem je že nared in to bi zadruge morale izkoristiti. Pa ne le, da poberejo denar, pač pa predvsem zato, da bodo konkurenčnejše. Praksa potrjuje, da tam, kjer propada zadružništvo, propada tudi kmetijstvo. Le z odprtimi očmi se je treba popeljati po Sloveniji in tudi po Pomurju in kaj hitro bomo lahko ugotovili, v kakšnem stanju je naše zadružništvo. Slabše je zadružništvo, večja je zaraščenost kmetijskih zemljišč, tam, kjer kmetijstvo propada, pa se tudi zadružništvo ne bo moglo obdržati. Da je položaj resen, potrjujejo tudi podatki zadružnih bilanc, ki pravijo, da je vsaka peta slovenska zadruga v resnih težavah, vsaka deseta pa je pred propadom. Takrat, ko zadruga že propada, pa je za združevanje prepozno in tudi nesmiselno. Bodo to pravočasno dojeli tudi pomurski zadružniki?! Ludvik Kovač ■ Regijski kviz Mladi in kmetijstvo Zmagovalci od Sv. Jurija metijskosvetovalna služba za Pomurje in KGZ M. Sobota sta I bila organizator regijskega tekmovanja Mladi in kmetij-IAj stvo. To je zvabilo v novo večnamensko dvorano v Apačah devet tričlanskih ekip iz vseh štirih pomurskih upravnih enot. Tekmovanje je bilo letos nekoliko spremenjeno, saj se vprašanja niso nanašala zgolj na kmetijstvo, temveč na vse, kar je življenjsko povezano s podeželjem. V ospredju je bila sicer tema Slovenski kmetijsko okoljski program, nič manj pomembne pa niso bile tudi druge kmetkijske teme. Vsi tekmovalci so pokazali odlično znanje, pomursko regijo pa bo zastopala na državnem tekmovanju, ki bo letos v Krškem, ekipa Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici. Kako močni so mladi iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici, potrjuje tudi dejstvo, da se je še ena njihova ekipa uvrstila na 3. mesto, vmes pa so bili mladi iz DPM Goričko Bodonci. O. B. ■ IZEU-DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. 1— Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota ^^tel.:02/536 13 10; fax.:02/534 10 86; e-mail:zeu@zeu.si V SREBIŠ-CU TURNIŠČA sme ggtadlll POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT (P+1+M), kateigm as prostori poito. NA PRODAJ SO: - STANOVANJA (vseljivo) - TRGOVSKE ali GOSTINSKE PROSTORE (IV. gradbena faza) - POSLOVNE PROSTORE (vseljivo ali V. gradbena faza) Informacije osebno ali po telefonu: ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o, Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 vsak dan od 7. do 15. ure, tel.: 02 536 13 10, 02 536 13 20 (Ori, Vrbnjak) Izdelujemo in izvajamo: - občinske in regionalne prostorske in razvojne plane - lokacijsko in ostalo urbanistično dokumentacijo - projekte nizkih in visokih gradenj - inženiring v pripravi in izvedbi (nadzor) investicij - urejanje premoženjskih razmerij na nepremičninah - gradnja in prodaja za trg - razvojne in okoljske študije Strokovni nasvet Vesele velikonočne praznike Oskrbovalni ukrepi v semenskih posevkih trav Kmetijskosvetovalni službi za Pomurje si prizadevamo obuditi semensko pridelovanje trav in detelj. V sodelovanju z Agranto semenarstvo smo pri kmetih posejali do zdaj 82 ha semenskih posevkov trav, želimo pa si, da bi tovrstno pridelovanje še razširili. Semenarstvo širimo predvsem na govedorejsko usmerjenih kmetijah, in sicer iz naslednjih razlogov: ■Kmetija ima neprestan vir kakovostne voluminozne krme iz najboljšega sortimenta trav, ki vsebuje visok odstotek surovih beljakovin ter drugih hranljivih snovi. ■Dohodkovno gledano je semenarstvo dopolnilna dejavnost na kmetiji. ■Žetvene ostanke porabi kmetija pri vzreji plemenskih telic oziroma pri presušitvi visoko proizvodnih molznic. Pridelovanje je zelo zahtevno, zato je treba izvesti v posevkih vse agrotehnične ukrepe za dosego kakovostnega semena. Na območju Pomurja dobivajo kmetje največ semena iz mnogocvetne in trpežne ljuljke, širimo pa tudi pridelovanje semena-iz pasje trave. Mnogocvetno ljuljko semenimo v prvem in drugem letu po setvi, in sicer v prvem letu 1. in 2. košnjo in v drugem letu rasti 1. košnjo. Če potrebuje kmetija kakovostno voluminozno krmo za živino, siliramo zelinje prve košnje do 25. aprila in semeni-mo 2. košnjo. Trpežno ljuljko semenimo v prvem, drugem in tretjem letu po setvi, in sicer 1. in 2. košnjo. Pasja trava je rastlina dolgega dne, zato razvije generativno razvojno fazo rasti samo ob prvi košnji, v vseh naslednjih košnjah razvije vegetativnf bili. Za njo je značilno, da jo semenimo samo pri 1. košnji. V semenskih posevkih lahko povzročajo velike težave pleveli, ki zmanjšujejo uporabno vrednost semena, zato si moramo prizadevati, da so semenski posevki razpleveljeni. Pregled opravlja fitosanitarna služba pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, in sicer dvakrat, v razvojni fazi latenja in v razvojni fazi dozorevanja. Posevke, ki so zapleveljeni, aproba-cijska komisija izloči. Če je potreba po uporabi herbicidov, bomo uporabljali proti širokolistnim plevelom naslednje herbicide: ■Dikocid, Herbocid 2.5 do 31/ha ■Starane 250, 1.0 do 1.5 1/ha ■Galium 5 do 61/ha ■Deherban combi-MD, Dicofluid MP combi 4 do 5 1/ha •Harmony 75 DF 10 do 15 g/ha Ozkolistne plevele bomo zatirali s Furore super 1.0 do 1.2 1/ ha. S herbicidi tretiramo od razraščanja do kolenčenja trav pri minimalni dnevni temperaturi zraka 8 "C, nočna temperatura zraka naj ne bi padla pod 0 °C. V semenskih posevkih lahko dela veliko škodo tudi ščavje, ki ga tretiramo z Asuluxom v količini 4 1/ha. Njegova učinkovitost je tesno povezana z razvojno fazo rasti (rozeta) in z srednjo mesečno temperaturo zraka, ki ob tretiranju naj ne bi bila nižja od 15 °C. Semenski posevki potrebujejo za rast veliko hranilnih snovi. V prejšnjih sušnih letih je bil izkoristek hranil slabši, še zlasti dušika, zato ne bo odveč opozorilo, da ne smerno pretiravati z gnojenjem z njim, saj lahko posevki močno poležejo. KGZ Murska Sobota Specialist za travništvo in pridelovanje krme dr. Stanko KAPUN ■ Izobraževanje za kmete V občinski dvorani v Črenšovcih bo 29. marca ob 9.00 predavanje Na vodovarstvenih območjih. Istega dne ob 14.00 bo ocenjevanje vin Društva vinogradnikov in sadjarjev Filovci v vaškem domu v Filovcih. ljudi, ki cenijo tvoje zdravje -predelava oljnih -repično olje semen po naročilu -hladno stiskano Nerafinirana jedilna olja: soni in bučno olje -bučno o(je Jedilna buč. semena: -solatno olje -navadna -sončnično olje -pražena-sim Stara Gora 1; Toiu+ste « m-oo-ee Vesele velikonočne praznike Slavko Kuzmič s.p. Sv. Jurij 10 gsm: 041 669 473 9262 Rogašovcf tel,: ++386 (0)2 557 10 87 OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI OO KOMUNALA Telefon N-C: (02) 5213700 Murska Sobot« Telefax: (02)52137 40 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: ugodna prodaja pogrebne opreme - brezplačni prevozi - ugodna prodala vencev in cvetja - ureditev dokumentov - objava osmrtnic v javnih medijih - opravljanje storitev po dogovoru -plačilo na več obrokov brez obresti - urejanje zelenic 24-urna DEŽURNA SLUŽBA. GSM: 041 631 443 8 IZBRANO 28. marec 2002 f®||» Suša in odplake ogrožajo živalski svet ob Muri Ko se mlake obarvajo plavo Plavčki so pred dnevi prilezli iz zimskega počivališča in si nadeliplavo oziroma modro barvo, da bi privabili samice lavček ali barjanska žaba (rana arvalis) je prebivalec stoječih voda vzhodne Slovenije. Ogroža ga uničevanje življenjskega prostora; kako močno, se lahko prepriča vsak, če le stopi iz avtomobila in gre pogledat njihovo bivališče v Zatonu na Petanjcih. Na nekaj kvadratnih metrih se je pred dnevi drenjalo vse polno modrih glavic, ki so kukale iz vode; majhna mlaka, ki je zaradi zimske suše le še ena redkih, je bila hkrati smetišče in greznica. Prijava ekološke inšpekcije iz lanskega leta očitno ni zalegla, naravovarstvene inšpekcije pa v Sloveniji še nimamo - zaenkrat. Plavček spada med ogrožene živalske vrste v Sloveniji in je res zanimiv spomladanski pojav - če ga lahko tako imenujemo. Toda vprašanje je, ali lahko zaradi ogrožene živalske vrste zaščitimo ves njihov življenjski prostor - habitat? Tudi v Zatonu, kjer je letos mogoče hoditi skoraj po celotni površini, saj prvič po dolgih desetletjih to območje ni pod vodo, je kljub suši še vedno dovolj mlak, da žabe mrestijo. Pravzaprav - po mnenju naravovarstvenikov - predstavljajo za dvoživke večjo nevarnost ribiči (ki vlagajo v vodo ribe, ki žrejo paglavce), odplake (marsikje imajo odtoke speljane kar v tekočo ali stoječo vodo, kar je prepovedano) in ceste, saj pod avtomobilskimi gumami konča kljub opozorilom veliko žab. Plavčke lahko vidimo - seveda če smo tiste tri. štiri dni, ko so obarvani plavo, na pravem mestu na terenu - na območju ob reki Muri, tudi pri Copekovem mlinu pri V. Polani jih je bilo veliko. Lani je dosegla populacija vrh v obdobju t. i. povečane številčnosti. Kako bo v Bernarda B. Peček ■ Mlaka s plavimi žabami v Zatonu. Težko jih je fotografirati od blizu, saj se hitro skrijejo v vodo, zato smo si sposodili še fotografijo plavčka iz publikacije Prirodoslovnega muzeja Slovenije Varstvo narave na Slovenskem. prihodnje? Suša je sicer »naravni pojav«, toda ogrožajo jih tudi drugi sovražniki, predvsem pa je ogrožen njihov naravni življenjski prostor. V Domu Lukavci želijo lokalno mrežo skupin za samopomoč HDomu Lukavci deluje devet skupin starih za samopomoč, prve korake v organizaciji teh skupin pa so naredili že pred devetimi leti. Vsa ta leta so jim prinesla veliko izkušenj in morda najžlahtnejši sta spoznanji, da projekt kar živi in ne ugasne in da gre za pravi način pomoči ljudem. Voditelji skupin v Domu Lukavci ugotavljajo, da so prav v skupinah lahko ustvarili pristen prijateljski odnos, ki je presegal institucionalno delitev vlog v domskem varstvu med zaposlenimi in varovanci. Kljub temu pa čutijo potrebo, da takšno »notranjo« obliko pomoči nadgradijo in jo odprejo navzven. »Želimo si zunanjih sodelavcev in voditeljev skupin,« je povedala na predstavitvi skupin starih za samopomoč v Domu Lukavci direktorica Stanka Vozlič. Koordinatorka delovanja skupin v Domu Suzana Žibrat pa je dejala: »Koordinacija v lokalnem prostoru bi bila nujno potrebna.« Udeležence domskih skupin namreč želijo tudi na ta način povezati z zunanjim življenjem in drugimi skupinami v širšem socialnem okolju. Da bi to moglo popolnoma zaživeti, je treba ustanoviti tudi mrežo skupin starih za samopomoč v Prlekiji, ki bi odprla poti za srečevanje tako članov skupin za samopomoč kot tudi voditeljev skupin. Koordinatorka in organizatorka nacionalne mreže skupin starih za samopomoč Danica Matjanec je kot gostja pogovora o ustanovitvi lokalne mreže v Prlekiji dejala: »Recepta, kako se organizirajte, vam ne bi mogli dati. Izkušnje so namreč zelo različne. Kakšen način je za vas najboljši, boste spoznali sami.« Naloga lokalnega koordinatorja bi tako bila, ob strokovni pomoči nosilca projekta Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, povezati že delujoče skupine in dopolnjevati mrežo še v drugih socialnih okoljih. Al IT ■ Posebni priznanji lendavskemu in soboškemu sodišču Prvi zaključujejo elektronsko zemljiško knjigo! Zgodovinski dan za učinkovitejše poslovanje lovenska posebnost je, da je tehnološka podpora sodišč v pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Le to je tudi nosilec projekta elektronske zemljiške knjige. Pričakovanja javnosti y zvezi z novim projektom so velika. Ročno vodena papirnata zemljiška knjiga je namreč pomembna ovira za ažurno sporočanje podatkov, zato je Vrhovno sodišče na začetku leta 2000 sprejelo projekt prehoda na elektronsko zemljiško knjigo na vseh 44 okrajnih sodiščih v državi. Danes lahko s ponosom poudarimo, da sta obe prekmurski okrajni sodišči v Lendavi in Murski Soboti prvi, ki že zaključujeta prenos v elektronsko zemljiško knjigo. Konec leta 2001 je bilo na državni ravni v elektronsko zemljiško knjigo prenesenih 343.430 zemljiškoknjižnih vložkov, kar predstavlja 29 odstotkov celotnega obsega, s čimer so za 4 odstotke presegli predvideni lanskoletni načrt. Trenutno pa je v elektronsko zemljiško knjigo prenesenih 422.177 zemljiškoknjižnih vložkov ali 35 odstotkov celotnega obsega. Nekatera sodišča v državi precej presčgajo to povprečje. Pri tem vodita okrajni sodišči v Lendavi in Murski Soboti z 78 oziroma 76,5 odstotka, kar praktično pomeni, da lahko na dveh sodiščih izdajajo zemljiškoknjižne izpiske nemudoma, in sicer v nekaj minutah. Gre seveda za velik prihranek pri poslovanju sodišča. To tudi pomeni, da je projekt na obeh prekmurskih okrajnih sodiščih v zaključni fazi in da so ostali v ročni zemljiški knjigi samo najzahtevnejši vložki, ki jih sedaj ob rednem poslovanju postopno prenašajo v elektronsko obliko. Referenti so delo opravili v poldrugem letu, kar je v primerjavi z izkušnjami iz tujine zavidanja vreden dosežek. Eden od osnovnih ciljev uvedbe elektronske zemljiške knjige je preprostejši in hitrejši postopek vpisa. Projekt informatizacije naj bi bil, po načrtih sodeč, končan do konca leta 2003. To je v primerjavi z izkušnjami iz tujine rezultat, ki uvršča Slovenijo med države, katerim je uspelo najhitreje vzpostaviti moderno elektronsko zemljiško knjigo. V nekaterih državah Evropske unije so potrebovali namreč za uveljavitev elektronske zemljiške knjige skoraj deset let, v sosednji Avstriji pa kar trinajst. Po- Dobrodelna prireditev v Ljutomeru Izkupiček bo šel družini Rudolf iz Drakovec aritas Župnije Ljutomer je pripravil minuli petek zvečer v okviru svojega kulturnega in humanitarnega programa že trinajsto dobrodelno prireditev ob materinskem dnevu. Dvorana Doma kulture je bila pretesna za vse obiskovalce, na odru pa se je zvrstila kopica domačih nastopajočih in tudi gostov, med katerimi velja omeniti znano slovensko citrarko Tanjo Zajc - Zupan in dobrotnika leta 2001 po izboru časopisa Naša žena Toneta Planinška. Slednjemu so v dvorani najbolj prisluhnili, saj gre za invalida, ki je resda nizek po rasti, ampak ima zato toliko večje srce. Svoje življenje je posvetil skrbi za izboljšanje razmer, v katerih živijo invalidi, presenečata pa njegova objektivnost in sproščenost, s katero spremlja svoje življenje in življenje okrog sebe. Tone Planinšek iz vasice Zavrstnik pri Litiji (na desni, op. a.) je bil imenovan leta 2001 za dobrotnika leta. Nekoč po poklicu krojač je danes invalidski upokojenec, ki ima na radiu Ognjišče svojo redno oddajo. Pomgrad mora plačati odškodnino obena novica ni, če napišemo, da je svetnik in predsednik krajevne skupnosti Filovci Milan Varga na zadnji seji občinskega sveta občine Moravske Toplice spet izrazil mnenje, da je bila omenjena krajevna skupnost v zadnjih osmih letih zelo prikrajšana, ker je to že večkrat ponovil tudi na prejšnjih sejah, je pa novica odločba, ki jo je dobila krajevna skupnost v začetku marca. Tam namreč piše, da se »podjetju Pomgrad odmerja odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda zaradi nedovoljenega posega na kmetijsko zemljišče - razširitve in poglobitve gramoznice v Filovcih.« O tem posegu smo v Vestniku že pisali, sedaj pa odločba, ki je romala iz Murske Sobote v Ljubljano in nazaj v Soboto, določa, da mora podjetje Pomgrad plačati odškodnino v viši-m miliinnnv 74^ tolarirv. T. K. H vsod naj ne bi bilo niti ene nepremičnine, ki ne bi bila vpisana v zemljiško knjigo in dostopna vsem pod enakimi pogoji. Leta 2004 bi pri nas čakali na izpisek iz zemljiške knjige (ta je bila ustanovljena leta 1747) namesto dosedanjih nekaj mesecev največ šest dni, zato imajo na okrajnih sodiščih po vsej Sloveniji prav z zemljiško knjigo polne roke dela. Pri tem ne gre le za informatizacijo, ampak tudi za vpisovanje etažne lastnine. Sicer pa je v pripravi pravilnik o dostopu do elektronske zemljiške knjige, s pomočjo katerega naj bi odpravili zaostanke. Za dokončno ureditev elektronske zemljiške knjige so postavili rok 14 mesecev, za odpravo zaostankov pa dve leti. Že letošnjo jesen bo mogoč dostop do elektronske zemljiške knjige slehernemu uporabniku. V ta namen so ponekod postavljeni posebni kioski s popolno tehnično opremo, kar naročnikom om- ogoča vpogled v sleherni izpisi 1 iz elektronske zemljiške knjige I Tako se lahko državljan, no® j odvetnik ali drugi uporaba* sami seznanijo s stanjemJt|| posebnega internetnega progra' 1 ma. Na ta način je državljanu hranjena pot na sodišče,kffll zemljiška knjiga. Projekt elektronske zemlji * knjige pa je vključen tudi vP^. . ojekt posodabljanja evidentiranji; nepremičnin, pri katerem s P* sebnim posojilom sodeluje^? Svetovna banka. Tik pred za® kom pa je tudi pilotski pr°ie 1 elektronskega vlaganja zemlji^ knjižnih predlogov. Grezap| poskus uvedbe elektronskega P® slovanja v sodne postopke, omogoča zakon o elektronski poslovanju. Ob pozitivnih ®° šnjah bo programska rešite’f potrebe zemljiške knjige^ rjena na območje celotnedrf^ Uporabiti pa jo bo mogoče11 pri drugih sodnih postopkih^ | se sodišča srečujejo z veliko k*® no vlog državljanov, kot so npr’ dni register ter izvršilni in । postopki. MilanJefl Dnevno se prenese v elektronsko zemljiško knj$ povprečno več kot 1.300 zemljiškoknjižnih vloz*' ali več kot 7.000 tedensko. Usklajevanje poteka prek posebnega pogodbenega dela, ki ga oprasni posamezni najuspešnejši zemljiškoknjižni refcf^ Njegov moto je: Delaj to, kar lahko, in živi, kakor zmoreš! Ukvarja se tudi s pisanjem za revijo Prijatelj in fotografijo, s katero je že večkrat opozoril na slabe razmere invalidov. Kritične besede pa je namenil naši državi, ki jo je imenoval »mačeha, ki ukinja ved- nt) več ugodnosti za invali^ Tudi letos je bil ham6*1^ kupiček s prireditve soc'3^-ogroženi družini z bližnji’, močja. Tokrat je šlo nekaj • kot 205 tisočakov v roke d^ Rudolf iz Drakovec. R11^1’ mama je vzgojila že šest"' od katerih so trije že odra8 j| je pa hodijo še v šolo, ih tem so namenjena zbran8 stva. Že na odru je gosp1 fovj izkupiček ob čestitk materinski dan izročila w Karitas Marija Pušenjak- ul Tom« | Nacionalni preizkusi znanja v deveti*^ Tokrat ustno, maja pa še pisno ot so sporočili iz Državnega izpitnega cen .^it I začeli opravljati prejšnji teden nacionalni * EJLS znanja. Učenci tretjih in devetih razredov, ljučeni v prvi krog uvajanja devetletne osnovne s prijavljeni k preizkusu ob koncu prvega in tretje.^ej bodo opravljali do 26. aprila ustni oz. praktični eizkusov znanja. cji| V tretjih razredih bodo učenci opravljali nacional® znanja iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščini1 tike. Teh učencev je v Sloveniji 1.421 na 39 osnovnih šola ’ ■ šola" .,0« ko je učencev devetega razreda 807 na 18 osnovnih prav tako opravljali preizkus iz slovenščine, matematik I izbranega predmeta iz nabora desetih obveznih predmet°iSt;iU Ustni oziroma praktični del nacionalnih preizkusov pri posameznih predmetih na različne načine. V tretjem učenci pri slovenščini in madžarščini govorni nastop, jl| učenci pri slovenščini in madžarščini govorni nastop. Pri G^jll ustna vprašanja, pri matematiki pa ustna vprašanja ob ko" vnosti. V devetem razredu pri predmetih matematika *n ustnega oziroma praktičnega dela nacionalnih preizkm0' . pri slovenščini imajo učenci govorni nastop, pri anglc^^j 0^[ ni ustna vprašanja, pri preostalih predmetih pa je nalnih preizkusov znanja oblikovan kot terenske vaje (ge°$ g|Hs^ | praktični preizkus (biologija, fizika, kemija, športna vzg°l vzgoja) ali kot praktični izdelek (likovna vzgoja). id p’’ X | Pisni del preverjanja znanja ob koncu prvega obdo zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja ob kon ' 11 dobja se bo začel s slovenščino, in sicer 8. maja 2002- z°- marec zuuz 9 ABC Pomurka International odkupila lastniški delež Marka Slaviča v Mesni industriji Stavka zdravnikov v bolnišnici Partnerski dogovor in ohranitev sodelovanja Pravica do stavke je bila omejena na treh oddelkih P°slej nekaj več kot 75-odstotno lastništvo v tem n^esno-predelovalnem obratu IBC Pomurka International je postala v teh dneh nekaj več kot 75-odstotni lastnik Pomurke Mesne industrije, do KQt nam le Povedal direktor Darko Pejnovič, so prišli do ^mštva z odkupom lastniškega deleža, ki ga je imel vec elv Mesni industriji podjetnik Marko Slavič iz Ključaro-cii per 2 nakuPom delnic od ene od pooblaščenih investi-v p1 družb, ki je delnice Mesne industrije prevzela od Slo-Kot ■ razvoine družbe za zapolnitev privatizacijske vrzeli. ’e Znano, je podjetje ABC Trading, ki sta ga ustanovila od si 0,nurka International in omenjeni podjetnik, pred leti p0 °venske razvojne družbe že odkupilo 51-odstotni delež ciin*^6 Mesne industrije, hkrati pa je vložilo v dokapitaliza-^esne industrije še 750 milijonov tolarjev. Pom CdStVa dokapitalizacije so v lot®Urkini Mesni industrijivce-fatav'11611'!'za posodobitev ob-dot ■ avn’ca> kjer so zamenjali pro-a,ano opremo, posodobili fra^d’1’ Proces in uredili in-dt J?ktllro ter tako uspeli ob-kvn ‘!ZVozno licenco za najzah-tU'C trge' V novi klavnico 'ahk° v eni uri zakoljejo in 30 goved, v Me-t|.Ustriii Pa se že pripravlj-na preselitev obrata Prejo^3' naložbo v proizvodn-^^delavo trajnih konzerv ^Potrebovali približno mi-^tjev, za vse naložbe, ki mijejo v tem letu, pa oko- li milijardo 100 milijonov tolarjev. Obrat za proizvodnjo trajnih konzerv bo moral biti nared do konca leta, saj sicer zaradi zaostrenih veterinarsko-higienskih predpisov obrat Predelava ne bo dobil statusa industrijskega obrata in tudi ne izvozne licence. Prav nove naložbe v Mesno industrijo so bile tudi razlog za spremembo lastniških deležev. Ker bodo vlaganja precejšen finančni zalogaj, naj bi se odločil podjetnik Marko Slavič za prodajo svojega lastniškega deleža. Kot nam je povedal Marko Slavič ml., je njegovo družinsko podjetje tudi lastnik Ljutomerčana, Marko Slavič ml. kjer so prav tako potrebne več-stomilijonske nove naložbe, takšnega zalogaja pa si ne more privoščiti. Če bi želel ostati enakovreden partner v Pomurki Mesni industriji, bi moral za posodobitev prispevati okoli 700 milijonov tolarjev, v prihodnosti pa bo treba tudi v Ljutomerčana vložiti več sto milijonov tolarjev. Tu so lani že posodobili mehanizacijo za vinogradništvo, obnovili so prašičjo farmo na Cvenu, za te naložbe so namenili okoli 400 rešetu delavci s srednjo šolo Mfi Divizija Pomurja je dobilo ponudbo za odhod šestnajst ^cev, na seznamu neposlovnih profilov pa jih je še sto osem I direktor NLB, d. d., Divizija Pomurja Viktor Šbiil ^^ol Ua včerajšnji tiskovni konferenci odgovarjal na drsite s*nd*kata v zvezi s posledicami pripojitve Po-at^e NLB, med drugim tudi o odpuščanju presežnih Je upravni odbor sindikata zapisal v svojem Pt'šel v seie, ta pa je, kot je poudaril sklicatelj novinarjev, r°ke novinarja, da jih je povzel. ^kS^da... sami pove-0 tem, kar je ; °a neki način tudi re-7^(11 V Uv°du povedal Vik-naj bi se po nj-žaratii1V'Z'i' P°novoo obudil ta istenZavcdania> da so »sku-'l' tl'di si? C°lnu“in da morajo brOeese. ki k' aktivno vključeni v na raven k^ata nu enib' vodstvom am^^in8?10 irncli nobenega (LM Se .S1 ga tudi ne želimo, pj5^bu[ i,e.Po8ovarjamo,« je Vi?ravil ni?Je Mndikatu tudi že Po'?>vor. Pred no bivJ?šestti^ navedbo’ da Je 11 Pom1 aP°slenih v NLB na mizo Ponu’ kar odidejoiz Si^ZanfVi^d^iiiodbod-V^tn enCga’ ki ima v Sl<4k ta ?a v 71 deiovne dobe, 80 od--N^Paho^ ^^e. pod pe-hi k7 totkov), vendar Naslov l llPravičeni do ^stM^a je / 7ezP°selnosti. 5c'je v J. * namenom ra- ass***. Šimi riCakovati, je Hri^la le Naenkrat naj delavka -, 'Ponudbi sledi- la druga stopnja, in sicer ugotavljanje presežnih delavcev predvsem med zaposlenimi do pete izobrazbene stopnje. Viktor Šbiil je potrdil tudi to, da obstaja seznam 108 zaposlenih, ki glede na delo, ki ga sedaj opravljajo, sodijo med neposlovne profile. »Naša želja je, da v zamahu ne zradiramo teh 108 neposlovnih profilov,« je izjavibsogovornik. Gre torej za postopno zmanjševanje števila zaposlenih, po načrtu uprave NLB v dveh do treh letih za štiristo delavcev, kar pomeni, da to ne bo obšlo niti pomurske divizije, kjer je zaposlenih 345 delavcev. Sindikat obtožuje upravo tudi Ženske to zmoremo »Da ne bi le izvajale odločitve moških« ktivnejše vključevanje žensk v družbenopolitično življenje je dolgotrajen proces, ki bo prinesel koristi naslednjim generacijam, je bil eden od zaključkov na delavnici Ženske to zmoremo II. Ta je potekala konec tedna v Moravskih Toplicah, v sodelovanju z Uradom vlade RS za enake možnosti ga je izvajala delovna skupina za enakost spolov Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, financirala pa norveška vlada. Tokratna delavnica je bila namenjena članicam Stranke mladih Slovenije, glavni namen delavnice pa je, okrepiti politično moč in vpliv žensk v parlamentarnih strankah in spodbuditi nadstrankarsko združenje žensk. Kot so povedale udeleženke, pri tem ne gre za kakšno feministično gibanje, saj se zavedajo, da bodo cilje lahko dosegli le s skupnimi močmi moških in žensk. Poskušale bodo spodbuditi čim več žensk k aktivni participaciji v družbenopolitičnem življenju, njihovo aktivno vključevanje v procesu odločanja in jav- ne funkcije. Na delavnici so poudarile, da morajo podedovane stereotipe premagati poleg celotne družbe tudi ženske same. Trenutno stanje v družbi je namreč tako, da ženske prevečkrat le izvajajo in realizirajo odločitve moških, med drugim tudi o vprašanjih, ki pretežno zadevajo in urejajo življenje žensk. Darko Pejnovič milijonov tolarjev, načrtujejo pa še posodobitev kleti in mešal niče močnih krmil. Tako v ABC Pomurki International kot v podjetju Marka Sla-vičapa zagotavljajo, da sodelovanja s tem ne prekinjajo. Prodaja lastniškega deleža je bil le partnerski dogovor, nam je zagotovil Marko Slavič ml. in dodal, da bo ostalo njegovo podjetje še naprej največji dobavitelj živine za Pomurkino Mesno industrijo. Ludvik Kovač ■ zaradi neprimerne sistematizacije zaposlenih, ki ni bila opravljena pred pripojitvijo in zaradi česar naj bi bili prizadeti pri plačah, oporekajo pa ji tudi delovni čas in ekonomsko trženje počitniških zmogljivosti tudi zaposlenim. Ena resnejših obtožb pa je tudi, da s priključitvijo Pomurske banke NLB izgubljajo komitente in so manj konkurenčni. Slednjo je zavrnila pomočnica izvršnega direktorja Zorica Kerec, rekoč: »Mi ugotavljamo, da smo v letošnjih dveh mesecih povečali fizični obseg poslovanja tako na kreditnem kot depozitnem področju.« Letos so odobrili prek 2,8 milijarde tolarjev posojil in garancij pravnim osebam in od 300 do 400 milijonov posojila na mesec za fizičnim osebam. M. H. ■ Pogovarjale pa so se tudi o najbolj perečih problemih, s katerimi se srečujejo ženske v družbi, tudi problemu prve zaposlitve ženske, saj so delodajalci prepričani, da bodo s prvo zaposlitvijo ženske več izgubile kot pridobile, in problemu mladih družin ter govorile o tem, kako hkrati uspešno delovati v vlogi matere, žene, uspešne v službi ter politično aktivne osebe. Ob tej priložnosti so ženske ustanovile tudi skupino za enake možnosti, ki bo delovala znotraj stranke, k sodelovanju pa so povabile tudi moške člane stranke. Pozornost so namenili tudi spremembi 42. člena ustave, kjer bi ženskam z zakonom povečali možnosti izvolitve na voljene funkcije v Republiki Sloveniji. Mnenje udeleženk delavnice in kasneje tudi skupine za enake možnosti je, da kvote, ki določajo število žensk v politiki, niso primerno orodje za spodbujanje participacije žensk v družbenopolitičnem življenju. A. Nana Rituper Rodež I bolnišnici Murska Sobota se je stavka začela v torek, devetnajstega marca, problemi pa so se pojavljali že od vsega začetka in niso rešeni vse do današnjega dne,« je povedal na ponedeljkovi tiskovni konferenci stavkovnega odbora zdravnikov Splošne bolnišnice Murska Sobota Jelko Čopi, dr. med. Kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora zdravnikov Splošne bolnišnice Murska Sobota Borislav Vrbanec, dr. med., so bile pred začetkom stavke postavljene stavkovne zahteve in tudi način, kako bo stavka potekala v bolnišnici. Stavkovni odbor in vodstvo bolnišnice sta na začetku dosegla glede tega soglasje, vendar se je pokazalo, da bodo nastale določene težave na manjših oddelkih. »Uprava bolnišnice je na podlagi dopisa z ministrstva od g. Vrhunca reagirala na način, da delo na majhnih oddelkih mora ostati, kakor je bilo pred stavko, torej, da se v dopoldanskem času delo opravlja v normalnem obsegu, v popoldanskem času pa so zdravniki v pripravljenosti. Kot člani stavkovnega odbora smo zahtevali, da se v soglasju s predstojniki teh oddelkov odredi enaka oblika dela kot na večjih oddelkih, da se zdravnikom omogoča dve- ali triizmenski turnus, in čeprav je bil dosežen konsenz s predstojniki oddelka, zdravnikom to s strani uprave ni bilo omogočeno,« je povedal predsedujoči stavkovnega odbora. Onemogočanje stavke zdravnikom na treh oddelkih, očesnem, za nos in grlo ter na oddelku za rentgenologijo, so potem pomurski zdravniki predstavili na glavnem stavkovnem odboru v Ljubljani, kjer so izrekli upravi murskosoboške bolnišnice ostro kritiko, saj je edina v Sloveniji, ki ni omogočila pravice do stavke vsem zdravnikom. Po tem konfliktu so na ponedeljkovem sestanku pred sklicano tiskovno konferenco stavkajoči zdravniki z upravo murskosoboške bolnišnice uspeli doseči soglasje, tako da bodo predstojniki tudi na očesnem oddelku in na oddelku za nos in grlo delo organizirali tako, da bodo zdravniki lahko stavkali. Delali naj bi v dveh izmenah, preostali del delovnega časa pa bi bolnike pregledali v ambulantah kirurškega oddelka in potem od doma poklicali zdravnika specialista, za kar bi dobil plačano nadurno delo. Na sestanek pa ni bilo predstojnika oddelka za rentgenologijo, tako da se o organizaciji dela zdravnikov na tem oddelku niso dogovorili, že sedaj pa zdravniki tu delajo v dveh izmenah z omejitvijo šest ur dela, obstaja pa potreba o uvedbi še ene izmene. M. H. ■ Skrb za čisto kapljico ni stvar enega praznika Brez vode ni življenja Sodobni človek porabi dnevno 80-160 litrov vode b svetovnem dnevu voda, 22. marca, so se zbrali ob Bukovniškem jezeru predstavniki občinske uprave in občinskega sveta občine Dobrovnik na čelu z županom Marjanom Kardinarjem ter firme Roto, d. o. o., iz Murske Sobote, katere direktor Štefan Pavlinjek je predstavil zbiralnike deževnice in pitne vode. Šlo je namreč za prvi del projekta Brez vode ni življenja, v katerem so sodelovale tudi osnovne šole, turistična društva ter vsi, ki se zavedajo problema pitne vode. Vendar se poraja vprašanje, koliko je le-teh na odgovornih mestih, saj je padlo v oči, da ob Bukovniškem jezeru razen domačega ni bilo nobenega župana, čeprav so bili povabljeni vsi. Seveda je ta dan minil v znamenju več prireditev in akcij v znamenju vode. Ena takih je bila tudi v Murski Soboti, kjer so učenci in dijaki prekmurskih šol postavili stojnice, s katerimi so opozarjali na pravilno ravnanje z zdravo pitno vodo. Ste že kdaj pomislili, koliko vode vsak dan porabite za umivanje? Koliko vode gre skozi straniščno školjko? Zakaj občasno poleti v medijih zasledimo prepoved pranja avtomobilov in zalivanja vrtov? Kakšno vodo pijete? Studenčnico v plastenkah? Biti bogat na račun vode? Voda je vir preživetja, a kako dolgo še? Voda je osnovna naravna dobrina, ki je poleg zraka nujni pogoj za življenje, kot ga poznamo na našem planetu. Najbolj uveljavljene teorije o izvoru življenja govorijo, da se je to začelo v vodi, kjer se pravzaprav začne tudi človeško življenje. Voda je poglavitna sestavina živih bitij in pri človeku predstavlja okoli 60 odstotkov telesne teže. Tudi na razvoj človeka in civilizacije skozi zgodovino je vplivala voda. Najprej smo jo nujno potrebovali za pitje, nato smo uporabo vode razširili še na osebno higieno, proizvodnjo živil in na rekreacijo, sprostitev ter navsezadnje na pridobivanje električne energije. Zelo hitro smo odkrili, da je voda tudi ustrezen rezervoar za odlaganje odpadkov, kar se predvsem kaže v sodobnem razvitem svetu, ko ugotavljamo, da ni več le človek odvisen od vode, ampak je tudi voda oz. njena kakovost odvisna od človeka. Dnevna poraba vode v komfortnem življenju človeka znaša 80- 160 litrov: za kopanje in prhanje 20-40 litrov, za nego telesa 10-15 litrov, za pranje perila 20-40 litrov, za stranišča 20-40 litrov, za čiščenje prostorov 3-10 litrov, za pomivanje posode 4-7 litrov ter za prehrano (pitje, kuhanje) 3-6 litrov. Večja poraba je v mestih, kjer je tudi industrija, zato lahko pri večjih vodovodih dnevna poraba pitne vode presega tudi 300 litrov na osebo. To porabo bi lahko bistveno zmanjšali z racionalnejšo rabo pitne vode. Pri številnih opravilih (npr. nekateri tehnološki procesi, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč), bi lahko uporabljali vodo slabše kakovosti, Slovenci smo na lestvici velikih porabnikov vode dokaj visoko, največji porabniki na svetu pa so Američani. Največ vodnih virov na svetu ima država Kongo v Afriki (nekdanji Zaire), ki pa so po drugi strani tudi najmanj izkoriščeni zaradi nenehno nestabilnega stanja v državi. Tomo Kolcš I 10 O TEM IN ONEM 28. marec 2002 Certifikat ISO 9002 za UE M. Sobota Turistične kmetije iz vse Slovenije v Prekmurju Soboška upravna enota orje ledino Načelniku UE Murska Sobota sta izročila priznanje Danica Šprajcar, direktorica področja ocenjevanja sistemov vodenja SIQ, in minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Upravna enota Murska Sobota je decembra lani uspešno prestala presojo Inštituta za kakovost in meroslovje, zato so ji dodelili certifikat vodenja upravnih postopkov na prvi stopnji iz državne pristojnosti po standardih 9002: 1994. Certifikat sta tri mesece po tem Gezi Farkašu, načelniku Upravne Enote Murska Sobota, slovesno izročila Danica Šprajcar, direktorica področja ocenjevanja sistemov vodenja pri Slovenskem inštitutu za kakovost, in minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Ob tem je načelnik Geza Farkaš povedal, da ima njihova enota 94 zaposlenih, pokrivajo pa področje 12 občin in 136 naselij, lani so izdali več kot 52 tisoč potrdil iz registra prebivalstva in matičnih knjig in opravili 96 tisoč drugih upravnih nalog, od katerih je le 1,5 odstotka nerešenih zadev. Delavci pa so v lanskem letu servisirali več kot 100 tisoč strank. »Pri tem se zavedamo. da brez kakovostnega dela ni kakovostnega življenja, zato smo tudi sami pristopili k dvigu kakovosti upravnega dela, kar se kaže z zmanjšanjem števila nerešenih zadev pa tudi števila pritožba.« Dodal je še, da je ta certifikat inštrument za nadaljnje kakovostno delo, sami pa pričakujejo več razumevanja in posluha pri vladi, kajti brez vlaganj v prostore ne bo mogoče slediti potrebam strank. Minister Bohinc je ob tem dejal, da že nekaj let potekajo prizadevanja za dvig kakovosti na področju javne uprave, ki bodo letos dosegla enega od svojih vrhuncev. V parlamentu bodo kmalu dobili v drugo branje še pet zakonov, ki bodo obravnavali nove spremembe na področju javne uprave. Ob izročitvi pa je Šprajcerjeva dejala, da je soboška UE med tistimi slovenskimi upravnimi enotami, ki orjejo ledino na področju dviga kakovosti. Glede politike kakovosti v Mariborska študentska organizacija želi finančno pomagati delavcev Mure □ er so v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM) menili, da lahko problemi s tekstilno tovar no Mura iz Murske Sobote, ki je pred kratkim odpustila nekaj svojih delavcev, vplivajo tudi na tiste študente in predvsem na njihovo študijsko delo, katerih starši so bili zaposleni v tem podjetju, so se odločili, da jim finančno pomagajo. Pomoč otrokom nekdanjih ■ Kot so povedali na ŠOUM, gre za enkratno finančno pomoč iz solidarnostnega sklada ŠOUM, ki je namenjen za socialne probleme študentov in ki se lahko prek dodatnih prošenj obrnejo na njih. Ker Upravni enoti Murska Sobota pa smo izvedeli, da mora biti kakovostna storitev je hitro in strokovno opravljena, da je stranka z njo zadovoljna. Njihovi trije poslovnimi cilji pa so zadovoljstvo stranke, zadovoljstvo zaposlenih in dvig učinkovitosti. A. Nana Rituper Rodež ■ Oddaje Studia As izobražujejo in svetujejo Obstajajo tudi drugi dogodki Prejšnji mesec 6. februarja je minilo natanko deset let od takrat, ko je bila narejena prva oddaja na Studiu As, takrat še Hi Fi Studiu. Od takrat je lokalna televizija spremljala dogajanje v mestu, potem širše, ko so dobili koncesijsko uporabo oddajnika na 54. kanalu pa pokrivajo skoraj celotno Pomurje. Njihova kamera zabeleži vse velike dogodke pa tudi tiste drobne, ki se zgodijo v našem mestu in v naših vseh in ki jih marsikatera druga kamera spregleda. V svojem programu želijo kar se da informirati in zabavati, po novem pa tudi izobraževati in svetovati, saj so dobro zavedajo svoje vloge v tem prostoru. Na dan imajo 10 ur programa in 14 ur video strani, dnevno pripravijo povprečno 2 do 3 ure lastnega programa. Ustvarja ga 14 redno zaposlenih in 30 zunanjih predvsem mladih sodelavcev. Pogovarjali smo se z direktorjem in odgovornim urednikom Anto- torej črpa iz enega sklada več štu-dentov s podobnimi problemi, ne morejo natančno določiti višine pomoči za otroke staršev, zaposlenih v Muri, ampak bodo te odvisne od socialnega položaja. Do pomoči bodo torej v tem pri- Najboljše nikoli ni za nami, ampak pred nami« Po zaslugi dobro organiziranega združenja se je trženje turističnih kmetij v zadnjih petih letih močno izboljšalo - Pomembno sodelovanje z drugimi ponudniki turizma na podeželju Sloveniji se ukvarja s turizmom na kmetiji _____ 480 registriranih oseb, od tega je včlanjenih v združenje, ki je bilo ustanovljeno 1997 leta, 270 turističnih kmetij. Predstavniki le-teh so se zbrali v sredo, 20. marca, v Moravskih Toplicah. Za predsednico združenja so ponovno izvolili Vilmo Topolšek, skupščine in razprave o aktualnih problemih pa so se udeležili svetovalka vlade Margareta Atelšek (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), državna podsekretarka mag. Darja Radič (Ministrstvo za gospodarstvo) in mag. Milan Krišelj (Turistična zveza Slovenije). Brez finančne pomoči obeh ministrstev, ki je konec lanskega leta zaposlilo svetovalko za razvoj turizma na podeželju, in dobrega sodelovanja s Slovensko turistično organizacijo jim tako uspešna promocija prav gotovo ne bi uspela. nom Weingerlom. Temu primerno je nastala na vaši televiziji nova oddaja? Nova 45-minutna oddaja v živo Razvojna razkritja Pomurja bo na sporedu vsak četrtek ob 20.15, vodil pa jo bo Slavko Far-telj. V tej oddaji se bomo posvetili izobraževalnim in svetovalnim temam, torej temam, ki so koristne za našo regijo, to so podjetništvo, kmetijstvo, turizem... Želimo dvigniti raven in storiti vse za meni upravičeni samo študenti Univerze v Mariboru, pri katerih bruto mesečni prihodek na člana družine ne presega 130 odstotkov zajamčene bruto plače v Republiki Sloveniji. Za dodelitev finančne pomoči morajo poslati študentje prošnjo in dokazilo o višini dohodka na člana družine (odločba o odmeri dohodnine) ter dokazilo o izgubi delovnega razmerja pro-silčevega starša v podjetju Mura na naslov: Solidarnostni sklad ŠOUM, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor, do 31. marca 2002. C. K. ■ Za pogostitev ob dobrodošlici predstavnikov turističnih kmetij iz vse Slovenije so poskrbele turistične kmetije Podravja in Pomurja. Združenje je v zadnjih letih uspešno zastopalo interese svojih članov, pripravilo številne predloge in pripombe pristojnim ministrstvom, ki so sprejemala različne zakone, uredbe in pravilnike o turizmu na kmetijah. Tudi na skupščini v M. To- razvoj te pokrajine. Predstavljali bomo uspešne Pomurce in vse tiste, ki lahko kaj ponudijo, govorili bomo o tem, kaj je kdo pozitivnega storil. Pokazali bomo perspektive in nakazati možnosti, da bi se kadri vračali. In če se dotaknevaše obstoječih oddaj. Oddaja Šport plus je večinoma namenjena lokalnemu športu, imamo turistični oddaji Turistični utrip Pomurja ter Viva Tu-ristica, ki se predvaja tudi po Sloveniji. Teme, povezane z domom, obravnava oddaja Moj dom, oddaja Moji mali prijatelji je namenjena ljubiteljem živali, imamo tudi glasbeno oddajo Glasbena skrinja. Za mlade je mladinska oddaja Zakoj pa nej, oddaja posvečena zdravju je Vi-talis. Za razvedrilo in zabavo poskrbimo v oddaji I feel good. Ob nedeljah pa je kmetijska oddaja Na domači grudi. Sicer pa od ponedeljka do sobote vsak dan pripravljamo informativno oddajo Gnes, vse najpomembnejše dogodke tedna pa v nedeljo združimo v oddaji Teden ob Muri. Vr- plicah so člani opozorili na aktualno problematiko v zvezi s priglasitvijo turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Čeprav je rok za oddajo vlog za preregistracijo turističnih kmetij (prej so bili nekateri registrirani tudi kot samostojni oddaje iz 3 TV mreže. Kakšna pa je po vašem mnenju vloga lokalne televizije? Lokalna televizije so nujno potrebne, kajti nacionalna televizija in komercialna POP TV bolj malo poročata o lokalnih stvareh. Mi pokrivamo tiste dogodke, ki so pomembni za to pokrajino, v dnevnih informativnih oddajah os rednje televizije pa zanje ne najdejo toliko prostora. Če pa se o tej regiji poroča, se vedno poroča o slabih novicah - stečajih, zastojih na mejnem prehodu ... Ljudem želimo predstaviti, da obstajajo tudi drugi dogodki. Trenutno so vaši prostori veliki kot kakšen manjši studio. Že jeseni se bomo preselili v nove prostore, ki jih gradimo v Gregorčičevi ulici. Takrat se bodo s sedanjih 72 kvadratnih metrov prostora preselili na več kot 300 kvadratnih metrov, imeli pa bomo tudi dva studia. Z izboljšanjem prostorskih in tudi tehničnih možnosti bomo izpopolnili še program. In vaše želje, načrti? Sodelujemo s 3 TV-mrežo, Združenjem lokalnih in regionalnih televizij Slovenije, s katerimi si redno izmenjujemo programa. In tudi v okviru tega si najbolj želimo promovirati Pomurje na področju Slovenije, po drugi strani pa naše ljudi čim bolj informirati in izobraževati. A. Nana Rituper Rodež. ■ Foto- \ N R R. ■ podjetniki, v kar so jih tudi W li z dopisi pred šestimi leti, A pa se lahko registrirajo kot k* tija z dopolnilno dejavnostjo) 10. maj, je še vedno precej od1 snosti, odprtih vprašanj in raznv nih tolmačenj na upravnih tah, ki vodijo postopke. Svetova-lec z Ministrstva za gospod stvo Stane Bizjak in Bogdan M gartnik s kmetijskega minh” stva sta morala odgovarjati1” številna vprašanja, vsi pa »P^ prli predlog, da naj priplul pristojna ministrstva do k0" marca dodatna tolmačenja inH tančnejša navodila za upn|’ll<| enote. Nekatere upravne en* namreč zahtevajo tudi upof3^ dovoljenja, čeprav je mačenje obeh ministrstev,^” dovoljenja samo za preregi^ cijo niso potrebna (za stati jekt. kjer je že 30 let tuf*sti^ dejavnost, je nesmiselno2 zahtevati uporabno dovoljeni Isti ljudje, ki sojih silili preci v s. p., jim danes ponovno probleme in zahtevajo nekak dovoljenja, ki so nerealna^ Topolšek je povedala: •ČaČe\ se tudi ti zaposleni na nih enotah začnejo držali^. nov, ne pa da sijih vsak 1°^ či tako, kot njemu tisti šeČe se tisti dan v službi počuti in naletiš na ,fertig„če pa je dobre volfog ko vse dobro,spraviš skOM Če znajo kmetje brati za^ pa jih bodo morali znati uslužbenci.« Stroški na kmetijah z nilnimi dejavnostmi so ne'^| no visoki, saj morajo i11*1'^ kot podjetje, ki funkcion^ J dni, čeprav nimajo ve s stov, saj morajo delati tuL , kmetiji in pripravljati »Nikoli nisem bila Proti ^jJ nim zahtevam po redu a' J toči, toda ugotavljam, J država dovoli, da se pf>11 J vljanju vseh teh sistemu' P^ vljajo ljudje, ki na račun liko služijo. J To je tisto, kar zameti^ državi. Ne zamerimo, da1 od nas red in čistočo, da dovoli, da drugi račun. Tudi za program B y imam samo jaz doma že "J nudbe, prav tako iz sti. Nobenih koristi teh stvari, nekdo pa služi,« je bila na koncil tl J konference ostra Združenja turistični Vilma Topolšek. Bernarda B-1 “j Zgodilo se J® i V petek, 22.iP^^ 6.20 se je zgodila na nesreča na cest' ”J Beltinci in Lipovci ca osebnega avta je i neprimerne hitrosti' č trem ovinku zapeli1^ nasprotno smerno I če in trčila v osebn' ‘ u t s katerim se je f nasproti druga avton'^ L listka. Prva se je b^ill j škodovala, saj si ie I vratni del I Gmotne škode i£l II lijon tolarjev. l Neznanci so za- jI med 20. in 23- uf«^/ I v garažo stanovanj”*.^- I v naselju Mala vaSr^d možu in ukradli k:“I kilogramov svinjsk^jp 1 sa in klobas ter 1^ oškodovali za 150.000 tolarjev-^ M v soboto nesel 28. marec 2002 KULTURA 11 Flavtistični dan na glasbeni šoli Radenci v znamenju pevskih zborov 0 soboto, 2.3. marca, je potekal v Murski Soboti tako imenovani flavtistični dan, ki ga je pripravila domača glasbena sola za mlade flavtiste nižjih glasbenih šol in učitelje flavt, elovali so učenci glasbenih šol Pomurja ter glasbenih šol rtnoz, Ptuj in Maribor. Flavtistični dan je bil tako sestavljen iz uunarjev, delavnic, učnih ur, razstave in koncerta. Seminar je vodil prof, flavte Zupan z Akademije zagla-°v Ljubljani. Predstavitev in-। ri|menta in njegove zgodovine, petkov i„ velikih flavtistov je ‘avr°kah Metke Podpečan, v . > delavnicah pa je bilo s Oljeno za ustvarjalno-gla-eni ki so §a V naPIeL Jerneja Koren Bainar ob pomoči sv-^iy vCeV’ ie Preprost in pre-s>oji„0 Sekakor vreden, da po-vS njim-Nastal 'e v . vUe d>i etne velikonočne %iiv e avnice, ki sta jo orga-%svprost°rihSMCpod ce-K. ete8a Cirila in Metoda -’wNel koncerta pevskega zbora Stefana Kovača Lonr SVo* Uadicionalni 34- Povr-LSrb zbor Štefa- b Sia žuneS°bote- Tokrat w 6 DrvPa niJska cerkev sv. Dr6rt\? Sličnih -a’ kl ,e sesta’ i® V tem Casovnih termi-Pth n° wSProgra^ delu Predstavil Tz 'judskimi in Misse So-Tr,nitatis av-ro le ^ri« %|I Sledila 'eAdo^ Monte- cer golobe, čebelo, velikega me-tulj;} in majhnega molja, netopirje in komarje, s tem da sta pri slednjih uporabila tudi metlico za pobijanje nadležnega mrčesa. Še ena žival je bila junak naslednje skladbe, in sicer Beli kos avtorja Eugena Damareja, ki ji je sledila Balada Carla Reineckeja. Tango glasbeni instrument. T. K. ■ do. Prvi sklop koncerta sta zaključili Ave Maria Javierja Busta in Ave Veram Gybrgya Orbana. Drugi sklop, ko so pevci in pevke prišli s kora, se je nadaljeval s slovenskimi ljudskimi, kot so Pa se sliš, Roža na vrtu, Zagorski zvonovi, Kaj ti je deklica, Ven Razstava pirhov v Dobrovniku " I ruštvo upokojencev iz Dobrovnika je priredilo v sodelovanju z j drugimi društvi, šolo in vrtcem tudi letos že tradicionalno raz-I stavo pirhov, ki je ena najbolj priljubljenih in obiskanih v tem kraju. Razstava je bila na ogled v Kulturnem domu, obiskovalci pa so pirhe lahko tudi kupili. Prireditev ohranja kulturno dediščino in prenaša tradicijo na rodove, ki prihajajo, tematika pa privlači tako mlade kot starejše. Gre za neizčrpen vir idej, za različne tehnike barvanja in fantazija je delo Jacoba Gadeja in Tokeja Lunda Christansena, tokrat ga je izvajal Matej Grahek, celotni kvartet pa je zaigral Berthomieujeve Mačke, ki so bile sestavljene iz stavkov Persan bleu, Lynx in Puma. Uradni del programa se je zaključil s Tremi plesi Garyja Schockerja. Ob tem naj omenimo še povabilo na 4. srečanje flavtistov Slovenije, ki bo 25. in 26. majav Zagorju ob Savi. Prišli bodo ugledni flavtisti z vsega sveta, in sicer Robert Stallman iz ZDA, Mo- ci in Pavšičeva Če rdeče rože zapade sneg. Danes se zbor vrača z omenjenega tekmovanja ob Gardskem jezeru, tako da so bili rezultati znani šele včeraj zvečer. 0 njih pa kaj več naslednjič. T. K., foto: N.J. ■ she Aron Epsteih iz Izraela, Silvia Careddu iz Italije, Janos Ba-lint iz Madžarske, Jean Penny iz Avstralije, Jean-Louis Beauma-dier iz Francije, Matthias Ziegler iz Švice in Renata Penezič iz Hrvaške. Nastopil bo tudi Viva mladinski pihalni orkester Glasbene šole Zagorje, potekale bodo učne ure, delavnice in razstave, dr. Ivan Turk in Drago Kunej pa bosta posebej predstavila prazgodovinsko »koščeno piščal«, domnevno najstarejši najdeni Prireditvi ob materinskem dnevu ““■"I adenčani so se v preteklem tednu lahko udeležili kar I dveh prireditev. Prvo je pripravilo KUD Bubla v Kon-! grešni dvorani hotela Radin. V programu, ki ga je pripravila Lidija Slavič, povezovala pa Mateja Madon, so nastopili otroci iz radenskega vrtca, otroci osnovne šole v Radencih, Ljudski pevci KUD Bubla pod vodstvom Betke Škrlec in komorni zbor Akord, ki ga vodi Felicita Heric, matere in žene pa je z nagovorom pozdravil Vladimir Rantaša. Kot posebna gosta sta nastopila kitarist Samo Zadravec, mentorica Simona Pirc, in pianistka ter skladateljica Betka Puconja iz Maribora. Na električnem klavirju Yamaha je zaigrala dve lastni skladbi. Spoznali smo zanimivo in samosvojo glasbeno osebnost, ki ji pripravlja priredbe za simfonični orkester znani slovenski skladatelj Jani Golob in je pred njo velik projekt, ki ga pripravlja za CD - skladba Aleluja za klavir, simfonični orkester in orgle. Sobotni večerni koncert pa je organiziral MePZ Radenska s svojimi gosti MoPZ Društva vinogradnikov Goričko (na fotografiji). Domači zbor je odpel pod vodstvom dolgoletnega dirigenta Tomaža Kuharja spored večinoma znanih narodnih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, med njimi je bila tudi Sunce mi je zajšlo v priredbi Tomaža Kuharja. Program gostov z dirigentom Jožetom Slavičkom je bil vsebinsko bolj raznovrsten, slišali smo tudi uglasbitve pesmi znanih slovenskih pesnikov (Prešeren, Kette), med priredbami narodnih pa so izbrali tudi dve znani nekdanjih soboških profesorjev glasbe Vladimirja Močana (Zrasla mi je kopriva) in Danijela Gruma (San se šetao). Kot že velikokrat pa se postavlja vprašanje premajhnega obiska pri nastopih pevskih zborov pa tudi sicer. Navzoči smo si bili edini, da smo preživeli lep večer in da za kaj takega sploh ni treba biti ne glasbeni strokovnjak ne zaprisežen ljubitelj zborovskega petja. B. B. L., Foto: D. M. I Lojze Logar na otvoritvi le prek telefona predsednica KUD-a Bubla Marija Marič in predsednica likovne sekcije Elena Zechner. S svojimi izdelki in postavitvami so poleg otrok, ki so pod vodstvom mentoric in staršev barvali pirhe in delali butarice, sodelovale še Eli-ca Kralj, Tinka Omar, Tončka Pučko, Ana Fujs in še kdo. Ogledamo si lahko stare molitvenike, velike in majhne pirhe, slike na steklo, stare voščilnice, razpela, prtičke, velikonočne jedi, butarice in cvetne aranžmaje. B. B. L., Foto: D. M.i d Po Ignacu Medenu bodo stene razstavnega prostora v PAC-u krasile slike Lojzeta Logarja. Otvoritev razstave njegovih del je bila namreč minuli petek zvečer, vendar se je avtor zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti. Se je pa javil Razpisana priznanja Javnega sklada za kulturo! ....I o petka, 5. aprila 2002, je odprt razpis za zbiranje pre-1 dlogov za podelitev priznanj Javnega sklada Republike I Slovenije za kulturne dejavnosti. Z zlato ali srebrno plaketo sklada so lahko odlikovani posamezniki ali skupine predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pa tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. Novo priznanje sklada je zlati znak sklada. Z njim bodo odlikovani aktualni odmevni ustvarjalni ali poustvarjalni dosežki na vseh področjih dejavnosti, ki so se izkazali zlasti v smislu inovativnosti in integrativnosti. Razpisana so tudi področna priznanja sklada za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na posameznih področjih dejavnosti. To so Gallusova plaketa in listina (za področje glasbe), Linhartova plaketa in listina (gledališče), Maroltova plaketa in listina (folklora) ter plaketa in listina Mete Vidmar (ples). Pogoji razpisa so na spletni strani slkd@slkd.si. po telefonu in vsem obiskovalcem zaželel dobro počutje in prijetno druženje. Lojze Logar se je rodil leta 1944 v Mežici. Diplomiral je leta 1968 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorja Maksima Sedeja. Leta 1970 je končal grafično specialko pri profe-■ sorjih Riku Debenjaku in Marku Pogačniku ter dobil leta 1974 štipendijo DAAD v Berlinu. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med katerimi so najpomembnejše: nagrada na Britanskem mednarodnem grafičnem bienalu v Bradfordu leta 1986, nagrada Prešernovega sklada za grafiko in slikarstvo ter odkupna nagrada mednarodne žirije na Grafičnem bienalu leta 1987, nagrada na Bienalu akvarela v Karlovcu leta 1989, odkupna nagrada na Zagrebškem bienalu grafike leta 1990, dve priznanji za kvaliteto Tai Pei na Bienalu grafike leta 1992 in 1994, Grand Prix na Mednarodnem grafičnem bienalu v Gy6ru in 3. nagrada na I. Mednarodnem grafičnem bienalu v Maastrichtu leta 1993 ter Jakopičeva nagrada leta 100/1 T K Min- I 7 12 IZ NAŠIH AKAJEV z«. marec zuuz jhii Drobtinica Prijazen nagovor Se vam ne zdi, da naše vsakdanje dobro jutro, dober dan, dober večer odzvanjajo ponarejeno, dodo- I bra utečeno, rutinsko. Po- I gosto je to pozdravljanje I podobno neživljenjskemu posnetku z magnetofonskega traku. A je od nekdaj | del našega vsakdanjika, ri- ! tuala, ki je imel včasih globlji, pristnejši, prisrčnejši namen. No, da ne bom pre-črnogled. Tu in tam ima pravi pomen še danes. In danes se vsem nekam mudi; vihra nas nosi skozi čas in prostor k odkrivanju vedno novega in novega. Čas za prijatelje, sorod- | nike, znance je odmerjen; I odrinja ga naprezanje za \ večji kos vsakdanjega kruha. Kaj kruha, pogače; večje in slajše si želimo v tej ali drugačni obliki. In begamo domov, sedamo pred okno v svet; pred novodobni hišni oltar, ki se mu reče televizor. Postajamo brezosebni, pozabljamo na sočloveka. »Gor in dol sem šel po glavni cesti našega mesta, a ni se mi posrečilo spregovoriti ne s prijateljem ne z znancem,« mi navrže oni dan na glavni ulici znanec, ki me doslej nikoli ni nagovoril. Le z glavo je včasih pokimal. Spregovorila sva zatem besedo dve in hitro odšla svojo pot. In oni dan se na tej glavni ulici postavi predme ’ smejoča se prijazna gospa I in spusti ogrlico besed: »Dober dan, gospod. Že dolgo vas nisem videla. Kako kaj živite? Ali še prepevate v pevskem zboru, še vodite prireditve?« so prijetno žuborela vprašanja. Toplo j mi je bilo pri srcu, da si je nekdo od malo poznanih vzel čas zame. In gospa je govorila in obujala spomine. Vedno bolj mi je godilo. In ves čas mi je zrla v ob- I ličje. In potem sem opazil, J da usmerja pogled naravnost v moja usta. In potem je spustila v pomladni dan: »Zobje v vaših letih potrebujejo stalnega zobozdravnika. Midva z možem imava zasebno ambulanto. Najine stranke so zadovoljne. Napraviva vam protezo, ki vam bo služila do smrti. Priporočam se za obisk najine zobne ambulante. Ne odlašajte z obiskom. Tu je vizitka. Na njej vse točno piše,« je končala in že je ni bilo več. Stal sem tam nekaj trenutkov in vtaknil vizitko v . . v. » zep. Jaz, upajoči, pa sem mislil, da me ljudje še niso I pozabili. Zatem sem imel | usta previdno zaprta, danih- | če več ne bi opazil mojih | zob, moč ki res potrebujejo po-zobozdravnika. F. Š.l Na kratko Lipa Milena Jerebic iz Lipe ni le vodja dramske skupine, ampak je tudi avtorica besedila za skeč o delu in življenju na kmetiji, ki so ga pred kratkim predstavili na odru v domači vasi ter poželi velik aplavz. Dramsko skupino sestavljajo še: Štefan Matjašec, Olga Zadravec, Bojana Henzlin in Marko Balažič. 0. Žj Vlado Mandič iz Murske Sobote Prvi zlatarski Kje ste, mladi, ki bi lahko postali zlatarji amostojni podjetniki: Sandi Krhlikar in Franc Močnik, oba iz Ljubljane, Feliks Vrečko iz Maribora, Viktor — Mohorič z Jesenic in Vlado Mandič iz Murske Sobote so si lani v prvi skupini izobraževanja in preverjanja znanja slovenskih podjetnikov (šestintrideset različnih poklicev) pri- dobili naziv zlatarski mojster. Mojstrska diploma ima vsaj tri dimenzije oziroma funkcije: poslovodsko, strokovno in pedagoško. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo v njej priznana kot uraden dokument o doseženi stopnji izobrazbe. Imetnik mojstrskega izpita bo svobodno opravljal tisto delo, za katerega bo imel diplomo. Med prvimi si je diplomo torej pridobil zlatar in juvelir Vlado Mandič. Prepričan je, da bodo to cenili tudi kupci izdelkov. Na izpitu je pač bilo treba pokazati določeno strokovno znanje in prav vsi, ki so pristopili, niso uspeli. Poklica se je izučil pri zlatarskem mojstru Francu Guzlju, Celjanu, ki je imel zlatarno v Murski Soboti, teorijo pa je pridobival v zlatarski šol v Celju. Leta 1975 je Vlado Mandič odprl delavnico in prodajalno v starejši stavbi v Kocljevi ulici v Murski Soboti. V tej ulici ima prodajalno tudi danes. Propadajoča poslopja nekdaj bogatejitonjevejomačije v Žihlavi Na Razpotje cest in časa ob Ščavnici Razpotje cest v Žihlavi. Foto: F. Š. Pred 557 leti je Žihlava prvič pisno omenjena rižišče cest v Žihlavi je opremljeno s smerokazi, ki usmerjajo popotnike kar v pet krajev. Od tukaj do Ptuja je 18 kilometrov. In cesta vodi še proti Mali Nedelji, Ljutomeru, Sv. Juriju ob Ščavnici in proti Gornji Radgoni vas usmerita kar dve tabli. In v tukajšnji vasi sem oni dan opazil tudi posledice, nastale na razpotju časa. Ob nekoč poplavnem obrežju reke Ščavnice je bilo življenje v nedavni preteklosti težko. Le redki kmetje so imeli nepoplavne travnike, njive. Trdo so delali kmetje, njih dekle, hlapci, da so ustvarili kolikor toliko vredno blaginjo. Pred drugo svetovno vojno in do njenega konca je bila v Žihlavi vzorna kmetija družine Ritonja. In razpotje časa - druga vendar v novi stavbi in seveda v lepo urejenih prostorih; delavnice pa so v poslopju v Ledavskem naselju pri nekdanjem Šiftarjevem mlinu. Zlatarstvo in juvelir-stvo Mandič zaposluje (poleg mojstra) še osem delavcev, od tega pet zlatarjev in tri prodajalce. Trgovini ima namreč tudi v Gornji Radgoni in Moravskih Toplicah, nakit pa prodajajo še v treh Regalovih brezcarinskih prodajalnah. Z Vladom Mandičem sem se pogovarjal v delavnici v Ledavskem naselju. Seznanil me je s tehnologijo izdelave serijskih izdelkov. Prstani in drug nakit so namreč uliti iz zlata, katerega čistina je 585 odstotkov (čisto zlato je 999), ali iz 925-odstotne-ga srebra. Ulitke potem seveda obdelajo, da se svetijo. Drugače je z unikatnim izdelki, ki so seveda enkratni, narejeni po ustreznih predlogah strank. Take pa je ■ ■ « svetovna vojna in preoblikovanje naše politične smeri po njej sta spravila to posest v žalostno stanje. Poslopja nekdaj mogočne kmetije danes vidno propadajo. Leta 1946 je takratna socialistična oblast Ritonjeve razlastila in ustanovila prvo državno posestvo na tem območju. Zgrajeni so bili hlevi. S posestjo je nazadnje gospodarila Kmetijska za- treba povsem ročno izdelati (valjanje, piljenje itd.) Ta čas v delavnici ni nobenega vajenca. V preteklih letih pa so se praktično izobrazili štirje učenci in en delavec, ki se je prekvalificiral iz nekega drugega poklica v zlatarja in je zdaj uspešen podjetnik. Vlada Mandiča sem vprašal, zakaj ni vajencev. »Zdi se, da mladih ta poklic ne zanima, rajši se vpisujejo v gimnazijo ... Na Slovenskem bo končalo v tem šolskem letu šolanje dvanajst prihodnjih zlatarjev, za sedanji novi dualni sistem izobraževanja pa so v vsej Sloveniji menda sklenili le štiri vajenske pogodbe.« ‘ Ah, tako je? Sam pa sem menil, da zlato, srebro ... mlade bolj privlači. Očitno sem se uštel. Vlado Mandič, zlatarski mojster iz Murske Sobote, je s svojim poklicem zelo zadovoljen. Dela ne manjka, čeprav je kupna moč prebivalstva majhna. Poja« snil je, da nakit ni preveč drag, zato si ga skoraj vsakdo lahko privošči. In očitno si ga: zase, za druge... Priložnosti je veliko (razni jubileji, življenjske odločitve itd.) Nakit še zdaleč niso samo prstani. Zlatarji oziroma juvelirji (draguljarji) imajo opraviti tudi z dragimi kamni (briljanti, smarag druga Gornja Radgona. Zadnjih deset let teče denacionalizacijski postopek. Poteka počasi, ker so dediči razkropljeni po različnih krajih Slovenije. Izbrali so si različne poklice in med sorodniki zdaj ni tistega, ki bi se lotil kmetovanja na betežni domačiji. Čas pa neizprosno jemlje, kar so z žulji ustvarjali minuli rodovi, ki so se predvsem ubadali s poljedelstvom in živinorejo. Sicer pa v Žihlavi rodovi že dolgo kmetujejo. Krgj je prvič omenjen leta 1445 oziroma pred 557. leti. Takrat je imel 12 hiš. Vas leži razmeroma nizko, saj je Zlatarski mojster Vlado Mandič ob sodelavki Brigiti Cahuk, ki je za diamante (poznavanje, vstavljanje ...) - Foto: S. S. di, rubini, opali). V Pomurju imajo zadnji še največ privržencev. V Mandičevi delavnici je obešenih veliko diplom, ki so si jih pridobili delavci in mojster na raznih izobraževanjih. Sam pa je tudi preverjen strokovni svetovalec za plemenite barvne kamne. Firma pa si je tudi pridobila žig žigosnega urada iz Celja, s katerim žigosajo vsak svoj izdelek in po katerem so prepoznavni: čistina materiala (zlato 585, srebro 925), znak izdelovalca (VM) in državni znak (S). Upam, da to pisanje ne bo izzvenelo kot reklama, saj gre za običajen in samoiniciativni vinarski prispevek, poV<^ ' pa je bila (podobno k°tZLi' prejšnja mojstra in one, rih bomo še pisali) pr^0^ mojstrskega naziva. To P« staja vedno bolj aktualno t< prihodnje samostojne p* nike, ker pač brez tega0^ mogoče pridobiti obrtni, voljenja; pametno in koristi je, da si mojstrsko diplotnj dobijo tudi sedanji mlajši P' niki, čeprav tega od njih| ne zahteva. Sicer pa: čira veC| tem več veljaš. J Štefan -4 njena nadmorska višina le 190 metrov. In dolgo so tukajšnji kratkohlačniki obiskovali osnovno šolo pri Sv. Duhu na Stari Gori, ki je od naselja oddaljena dva kilometra. Zdaj hlačajo oziroma se vozijo z avtobusi v kilometer oddaljenejšo šolo k Sv. Juriju. Franček Štefanec ■ Goričko f Center za razvoj Goričah pfavlja projekt vzgoje in P jj; ve zdravilnih zelišč. P^S so tudi že informativni mentorje OŠ, na katerih^ sorodne dejavnosti. Zanin^^ pokazale OŠ: Bakovci, Cankova, Kuzma, Grad ter OŠ I in II Murska Sobo^ jekt bo pomenil tudi iskalce zaposlitve. Na 6°° J kar nekaj neobdelanih bi jih lahko revitalizin1' j njem zdravilnih zelišč. (J- I Iz križevske občine Petnajst zla-toporočencef 17 11« Vse bo obiskal župan □ križevski občini zelo cenijo starejše ljudi, saj so le-ti v preteklosti veliko prispevali k rasti svojih družin in razvoju vasi, krajevne skupnosti, že nekaj let pa tudi občine. Zakonce, ki praznujejo okrogle obletnice poroke (petdeset, šestdeset in sedemdeset let), obiskujejo: župan Aleksander Mavrič, občinski svetnik ali predsednik vaškega odbora, jim čestitajo za obletnico, se zahvalijo za opravljeno delo na področju vzgoje otrok in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Izročijo jim stensko uro z unikatnim posvetilom in košarico z dobrotami. Jubilanti so seveda veseli take pozornosti. V letošnjem letu praznuje petnajst zakoncev z območja kri- ževske občine petl-zakonske zveze, tl)di poleg zlatih jubi*eLefl. j biserna in en dia«1« Vtemletu so novah: Jožefa in Z iz Ključarovec, N 4 ^J'j Filipič ter Terezij« tild» 'ji nič, vsi iz Borec, J kob Petovar iz p° i<" j|f in Alojz Kunčič Slavič, vsi iz Star J rija in Štefan V°^ojzj|/ čečovec, Manja1 Cecilija in Ludvi Ji Ključarovec. je J Viktorija m Cin „ofeCte«/' Martin Mertuk‘«c VSi O čiška in Mirko - jf, Milena in Franc j? a ter Janez Marko'' ’ Aio rovec, ter Aloj*"1 čič iz Dobrave. . čestitke jub^0 imenu Vestnika- d 29. marca d TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Prgišče priljubljenih pravljic 9.25 Zaplešimo, francoska serija 9.35 Na liniji, oddaja za mlade 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Dosežki 10.55 Modro 11.25 0 ljudeh in živalih 11.55 Ženska, brazilska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Prvi in drugi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Opremljeni za preživetje, ang. serija 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Barvanje jajc 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Sveti Pavel, ameriški film.?. del 20.30 Praksa, ameriška nanizanka 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub: Otroci vredni ljubezni 0.00 Opremljeni za preživetje, serija 0.55 Gledališče v hiši, jugoslovanska nan. 1.25 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 2.15 Gospa, ki izginja, angleški film (č.-b.) 4.10 Šport 5.10 Vsakdanjik in praznik 6.25 Barbra Streisand, posnetek koncerta TV SLOVENIJA 2 15.30 Hladna vojna, ameriška serija 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 18.00 Evangeličansko bog., pr. iz Puconec 19.15 Videospotnice 20.00 Sfinga, nemška serija 21.00 Križev pot, prenos iz Rima 22.30 Opojna prosojnost barve, dok. oddaja 23.00 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka -14.35 Jekleni Max - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mladi Indiana Jones, film - 21.45 Privid zločina, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 Glavni na vasi, animirana nan. -0.00 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Popstars - 13.00 Ricki Lake, ponovitev - 14.15 Obala ljubezni, nad. -15.00 Mladi in nemirni, nan. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Beverly Hills - 17.30 Ned in Stacey, nan. -18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Duša in telo, film - 22.40 Legende nogometa - 23.10 Ekstra magazin - 23.55 Šov Jerryja Springerja - 0.40 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - I 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, 3r®a-^Sl^lz^aMva^VeSfr^hoc)™^ kare) Gržan, ko je bil še v Kančevcih - 16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna igra v živo -18.35 Videoidea, kontaktna glasbena oddaja - 18.55 Napoved športnih dogodkov -19.00 Aktualno, ponovitev - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.45 Zavezani generacijam zanamcev, dokumentarna oddaja. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Povej! Iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Skriti govor slike: Živi križ -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Mala princesa, film - 15.05 Poročila - 15.15 Kristusovo trpljenje v umetniški zakladnici - 15.45 Križev pot na Ksave-rju - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kardinal Franjo Šeper - 21.10 Križev pot, prenos iz Rima - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Čudežni mož, film - 0.45 Po-nette, film - 2.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.35 Polna kapa, film - 12.20 Poslovni klub -12.50 Sodnica Amy, nan. - 13.35 Politični magazin - 14.25 Dokumentarna oddaja - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Dokumentarna oddaja - 19.35 Oddaja klasične glasbe - 20.10 Svoboda, nad. - 21.00 Polni krog - 21.15 Tretja Fatimska skrivnost, film - 22.55 Cafe Cine-ma - 23.35 Mesečina TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 20.10 A. Dvorak: Stabat mater - 21.35 Zgodovina svetovnih prvenstev: 1966 (3/11)-22.45 Čas je za jazz: Mate Matišič in Alan Bjelinski ter Hot Club Zagreb in New Jazz Trio - 23.55 Broadway, dok. film - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev - 1.00 Košarka: NBA akcija - 1.30 Košarka NBA: Orlando - Indiana, prenos (do 4.00) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar- 6.00 Danes zjutraj • 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Za večne čase, poit nan. -12.00 Poročila -13.00 Odd. regionalnih študijev -14.00 Lahko noč, stric Potepuh, švedski otroški film -15.05 Za upokojence -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nad. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Stena - O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES inform. odd. ' 17.00 Reformatorska božja služba -18.00 Poročila vreme,%jo'ft’-TS7.O^lfržrM^firJezuso^ - 21.40 Evropski portreti, francoska nad.- 22.10 Poročila - 22.40 Thema - 23.00 Ljubezen po smrti, it. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8. 40 Spomladanska matineja -10.30 Volitve 2002 - 11.50 Poročila -12.10 Zakaj? -13.10 Skupna slika -13.40 Po potepuških poteh -14.05 Zaljubljen -16.05 Znanstvena zakladnica -16.35 »Človekov sin pride v roke grešnikov« • 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Hiša in dvorišče -19.25 Vir naše prihodnosti. -19.30 Jdzsef Mindszenty -19.50 Vrane, poljski film - 20.55 Križev pot papeža Janeza Pavla II. - 23.00 Via Crucis TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.35 Lisa in sabljasti tiger, otroški film - 11.00 Robin Hood - 11.45 Mogočne race II, filmska komedija - 13.25 Aljaska, pustolovski film - 15.05 Knjiga o džungli, pustolovski film - 16.45 Formula 1, prenos treninga - 18.05 Pujsek, imenovan Babe, filmska komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Prometna konica, akcijski film - 21.45 Amistad, film - 0.05 Mož brez obraza, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Največja zgodba vseh časov, film - 12.00 Poročila - 12.10 Svetlobni učinki v Etiopiji - 12.55 Orel iz doline Velsa, film - 14.25 Via Mala - 16.00 Evangeličanska božja služba - 17.05 »Na poti v Golgoto« - 17.45 Samostan ob Donavi -18.35 Križem kražem: Jezus v Tarragoni - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Praznični večer - 20.15 Legende o Jezusu, TV-fiim - 21.45 Čas v sliki - 21.55 Mia, ljubezen mojega življenja, drugi del TV-filma - 23.35 Ladja norcev, film Sobota, 30. 3. TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Vesela hišica, lutkovna igrica 8.55 Male sive celice, kviz 9.50 Princ in berač, ameriški film 11.20 Na liniji, oddaja za mlade 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mostovi 14.20 Koncert v Sandy Bottomu, ameriški film 16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe-Donava-Jadran 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Zapuščina davnine, angleška serija 18.15 Zajec Peter in prijatelji, risana nan. 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Čisto blizu nas, dokumentarni film 20.30 Sveti Pavel, ameriški film, 2. del 22.05 Trend, oddaja o modi 22.25 Slavospev življenju, norveška serija 22.55 Poročila, šport, vreme 23.30 Oz, ameriška nadaljevanka 0.30 Maščevanje, angleški film 2.15 Zapuščina davnine, angleška serija 2.45 Alpe-Donava-Jadran 4.40 Noč in dan, angleški film 6.10 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 9.20 Frasier, ameriška nanizanka 9.40 Poljub v Glasgowu, angleška nad. 11.05 Zadnji francoski kralj, dok. oddaja 11.40 Zapuščena zemlja, dok. oddaja 12.25 Portret arhitekta Otona Jugovca 12.45 Stojan Kerbler, fotog. z dom. dvorišča 13.25 San Remo 2002, posnetek 17.00 Življenje je čudovito, am. film (č.-b.) 20.00 Slovenska polka in valček 2002 21.30 Klemperer, nemška nadaljevanka 22.20 Sobotna noč 0.20 Videospotnice POP TV 8.30 Oliver Twist - 8.55 Mali helikopter - 9.05 Princesa Sissi - 9.30 Dragon Bali - 10.00 Jekleni Max - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Godzila - 11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga -13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan - 14.35 Številka na nujne primere, serija - 15.00 Prstan, nad. - 16.00 Naša sodnica, nan. - 17.00 Formula 1, prenos treninga- 18.05 Ljubezen ali denar, nan. - 18.35 Moja boš!, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Sprehod v oblakih, film -23.00 Pred sodnikom, film - 1.00 24 ur KANAL A 10.20 Obala ljubezni, ponovitev 260. dela - 11.10-14.25 Obala ljubezni, ponovitev 1.-4. dela - 14.30 Nogometna arena - 15.30 Zgodovina nogometa -16.30 Matlock, nan. - 17.20 Simpatije, nan. - 18.10 Felicity, nan. - 19.00 Popstars - 20.00 Mirovna misija, film - 21.40 Helikopterska enota, nan. -22.40 Spolni namen, film - 0.25 Mokre in divje, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Monitor: primarij Gregor Pivec, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Maribor - Avtošov, oddaja o avtomobilizmu TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I Feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 17.00 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Mengeška marela, 1 .del glasbene oddaje. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes,'informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila- 10.05 Govorilnica -11.10 Felicity, nan, -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja -13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaški otroški festival v New Yorku - 14.35 Oprah Show -15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 V kraljestvu morskih psov, serija -17.35 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Naši in vaši, dramska serija - 20.40 Deset zapovedi, film - 0.30 Poročila - 0.40 Darby O'Gill, film. - 3.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.40 Gepard, film - 13.15 Vabilo v gledališče -14.30 Risani film - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Felicity, nan. -16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Melrose Plače -19.05 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Boj za preživetje, serija -21.00 Poročila - 21.10 Klapa Cambi - 22.00 Potovanja: Holandija, Luksemburg in Belgija TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.05 Veslanje: Oxford - Cambridge, prenos -15.40 Tenis: Istrska riviera, reportaža - 16.10 Košarka NBA, posnetek - 18.00 Namizni tenis, prenos EP iz Zagreba - 20.05 Hrvaška nogometna liga - 20.10 Nogomet: Kamen Ingrad - Osijek, prenos - 22.05 Hrvaška nogometna liga - 23.15 Šport danes - 23.30 Ekran 2000 - Vladimir Fulgosi in Biljana Čakičp - Veselič: Vilim - 0.20 Allonsanfan, italijanski film TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Oddaja za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 F TeLev/zijski sporetf btf marca ti o 4. aprila &OO& j POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.15 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Jekleni Max -15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - / 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - / 19.15 24 ur - 20.00 Ubijalska lepota, film - 21.40 Tretja izmena, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Glavni na vasi, nan. - 23.50 24 ur KANALA 10.45 Beverly Hills - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. -15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Beverly Hills - 17.30 Ned in Stacey, nan. -18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Popstars -21.00 Ekstra magazin - 21.50 Dharma in Greg, nan. - 22.20 Cybill, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja - 0.10 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev re gionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15.50 NK Mura : NK Olimpija, reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Velikonočne kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 21.00 Aktualno, ponovitev -21.20 Pomurski informativni kažipot - Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.00 Rojstvo naroda, dokumentarna oddaja. 11.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.30 Videostrani. 14.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 15.45 NK Mura: NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Predjed, film - 15.05 Poročila - 15.15 V živalskem svetu, serija - 15.55 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Gozdovi in ljudje - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Domnevno, dokumentarno-zabavna oddaja - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Evromagazin - 23.50 Neli, film -1.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Glasbeni mesečnik - 10.20 Črno-belo v barvah: Zakaj te očka pušča samo, film - 13.20 Forum -14.20 Skupaj do zvezd - 15.05 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi -19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. -21.00 Polni krog - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.05 Do-kumentarni film - 23.05 Seinfeld, nan. - 23.30 Allo, allo. nan. - 0.00 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.55 Plavanje, prenos SP iz Moskve - 16.55 Nogomet: Dinamo - Osijek, prenos pokalnega polfinala iz Zagreba - 19.30 Glasbeni program - 20.10 TV-izložba - 20.15 Nogomet, prenos tekme Lige prvakov - 22.30 Dok. film - 23.20 Od aretacije do sojenja (159/180) - 23.40Liga prvakov, posnetki - n tn Olasheni program . - / TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke ■ 9.05 Aktualno danes -11.05 Za večne čase, port. nad -12.00 Poročila -13.00 Hrvatska kronika -13.30 Ecranul nostru -14.00 Romski magazin -14.30 Sanje na morski obali -15.00 Madžarska 2002-15.30 Nepričakovano potovanje, fran. nan. -16.15 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Današnje izpovedi -17.00 Jezikovna oddaja ■ 17.30 Naše stoletje -18.00 Poročila -18.15 Ri sanka -18.40 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Kabaret - 20.35 Liga prvakov, nogometna tekma - 22.45 Aktualno, poročila - 23.15 Thema • 23.40 LP ■ izbor TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.10 Pedenj zelenega -9.40 Sliši, Izrael! ■ 10.10 0 studencih -10.30 Volitve 2002 - 11.50 Poročila -12.10 Živa cerkev, verska poročila -12.40 Heureka! - 13.15 25 let plesnega teatra v Koložvarju -13.55 Madžari v deželi ljudožercev - 14.25 Svet prihodnosti -14.55 Kar je res, je res ■ 15.10 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nan. - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Strani neba -19.30 Ladja, am. burleska - 20.05 Železna cvetlica, madž. film ■ 21.45 Poročila, šport - 22.05 Poti in preteklost ■ 22.45 klub.dunatv.hu TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.50 Mumija, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Nogomet: Ried - GAK, prenos - 20.15 Nogomet, prenos četrtfinalne tekme Lige prvakov -23.05 Nogomet AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Tri dame z žara - 10.20 Klinika pod palmami, prvi del TV-filma -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sveto vino, filmska komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki Četrtek, 4. 4. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Pod klobukom 10 .00 Zgodbe iz školjke 10.35 Alpe ■ Donava - Jadran 11 .05 Mario, nedeljski večer 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dobro jutro 15.05 Vstajenje, dokumentarni film 15.30 Opus 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 18.25 Zaplešimo, francoska serija 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 21.00 Tednik Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Aliča, evropski dokumentarni film: 23.25 Življenje je sen, gledališka predstava 1.20 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija 1.45 Osmi dan' 2.15 Tednik 3.10 Gledališče v hiši, nanizanka 3.35 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 4.25 Kini in Adams, koprodukcijski film . TV SLOVENIJA 2 14.15 Polnočni klub: Otroci vredni ljubezni 15.25 Tovornjakarji, francoska serija 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 17.40 Caroline, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Portret plesne umetnice Lojzke Žerdin 20.45 Jose Carreras z orkestrom Slovenske filharmonije 22.15 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka 23.10 Invazija tretjih bitij, ameriški film (č.-b.) 0.35 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11,50 Esmeralda, nad. - 13.10 Tretja izmena, nan. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Jekleni Max - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Seks v mestu, nan. - 20.30 Ujeti utrinek, film - 22.10 Bolnišnica upanja, nan. -23.00 JAG, nan. - 23.50 Glavni na vasi, nan. - 0.20 24 ur • KANAL A 10.45 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake - 16.40 Beverly Hills - 17.30 Ned in Stacey, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. -19.00 Popstars - 19,10 Vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Columbo: Izdaj ali izdahni, film -21.25 Dharma in Greg, nan. - 22.55 Cybill, nan. -22.25 Noro zaljubljena, nan. - 22.55 Šov Jerryja Springerja - 23.45 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Velikonočne kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -20.25 Intervju: Janko Slavič - 20.40 Anketa - 20.45 Veterinar svetuje - 21.00 Aktualno, ponovitev - 21.20 Pomurski informativni kažipot - Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Moj dom, ponovitev oddaje. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 12.30 Videostrani. 17.25 Moj dom, ponovitev oddaje. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrunja, glasbena oddaja., ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-sve-tovalna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 iz zakladnice hrvaških muzejev - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Enajsta zapoved, film - 15.05 Poročila - 15.10 V živalskem svetu, serija - 15.55 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Kulturna dediščina - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, / vreme - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka / presta m gostji kl^ / - 0.20 Kickboxer, film - 1.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Domnevno - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.15 Vonj zelene papaje, film - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.25 Allo, allo, nan. - 0.15 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.55 Plavanje, prenos SP iz Moskve - Liga prvakov, posnetki - 18.30 Zgodovina nogometa: Razvoj evropske igre, dok. serija (5/13) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: Zadar - Zagreb, prenos pokalnega polfinala - 22.10 Svet mode - 22.35 Hit-depo - 0.35 Od aretacije do sojenja (160/180) TV MADŽARSKA 1 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Za večne čase, port. nad -12.00 Poročila -13.00 Romski forum -13.25 Skupaj -14.00 Sanje na morski obali, fran. nad. -15.00 Kvartet ■ 15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Brez premora -17.00 Sporočila iz Medžugorja ■ 17.30 Za ribiče -18.00 Poročila - 18.20 Risanka 18.40 Bolnišnica upanja, am. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Volitve 2002 - 21.30 Milenijske pravljice • 22.00 Poročila, aktualno - 22.20 Thema - 22.40 * 1 - 23.40 Nasilje, am. film TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Zlati most -10.20 Gospod profesor Hanibal, madž. film -11.50 Poročila -12.10 V božjih rokah, verski mag. -12.40 Uboga gospodična, madž. film -14.10 Veliko gledališče na malem odru - 15.05 Brez katedre -16.05 Prijatelji na plaži, nemš. nan. -17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Štafeta - 19.25 Vir prihodnosti - 20.00 Volitve 2002 - 21.00 Zakladi svetovne dediščine -21.15 Najlepši vrtovi Evrope - 21.45 Poročila, šport - 22.35 Skupna slika - 23.05 Brezmejno -23.35 Iz prve roke, madž. dok. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Lov na opičjo bando, film - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 18.55 Novo v kinu - 19.00 Dharma in Greg- 19.30 Čas v sliki -20.15 MA 2412 -21.10 Angela na pohodu, kriminalka - 22.40 Novo v kinu - 22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Tri dame z žara - 10.15 Klinika pod palmami, drugi del TV-filma -12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Zlati dim - 9.20 Kje - kaj? -10.15 Zanzibar, za mla T5r5VMv*^Y3rtfir^r(nTictT1?l^ Popotnica -14.10 Sposojena Zemlja -14.55 Naše stoletje -15.20 Jani pride k hiši, dok. -15.50 Šampion -16.25 Športni program -18.35 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kabaret tete Kato - 21.05 Flashdance, am. film - 22.40 Čarovni svet - 23.35 Ljubezen po smrti, 2.del it. filma TV DUNA 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.25 klub.dunatv.hu ■ 9.55 Avla - 10.25 Heureka! -11.00 Pijatelji na plaži, nemš. nad. -11.50 Poročila - 12.10 Madžarska narodna glasba -12.40 V božjih rokah -13.10 Dekleta Sv. Benedikta -13.40 Brezmejno -14.10 Priprave na veliko noč -14.30 Potovanja na sakralna mesta -15.30 Moč vere -16.30 Življenje svetnikov, B. D. Marija -17.00 Začaranost, it. had. -18.00 Poročila -18.30 Ri-.sanka • 19.00 Srčne težave, nemš. nad. -19.50 Jane Eyre, ang. film ■ 21.45 Poročila, šport - 22.05 Prvi violinist, polj, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.10 Disneyev festival -12.05 Šaljivec Carey - 12.25 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.15 Življenje in jaz - 13.40 Simpsonovi - 14.05 Dvojček redko pride sem - 14.30 03 Au-stria Top 40 - 15.15 Brez idej - 15.40 Roswell -16.20 V živo na ulici - 16.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 18.10 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -20.15 Asteriks in Obeliks proti Cezarju, filmska komedija - 22.00 Umri pokončno, akcijski film -0.10 Končni udarec, akcijski film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nabrano v Avstriji - 9.30 Biblija: Jeremija, TV-film - 11.00 Orel iz doline Velsa, film - 12.30 Schlemmerjevb potovanje: Avstrija -Madžarska • Švica -13.00 Čas v sliki - 13.10 Zadnja ljubezen gospoda Jožefa, film - 14.40 Gospodar brez krone - 16.25 Alpe - Donava - Jadran -16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bin-go - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Krambambuli - 22.00 Mia, ljubezen mojega življenja, zadnji del TV-filma - 23.45 Mayerling, film TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski 8.25 Kdo bo barval pirhe?, risanka 9.00 Bisergora, otroška oddaja 9.50 Velikonočna maša 10.55 Pravljične živali, angleška serija 11.25 Mali nosorogovi pomočniki 11.30 Obzorja duha 11.55 Papeževa poslanica, prenos iz Rima 12.40 Imago Slovenia 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Čez planke: Španija 14.20 25 let Andreja Šifrerja v glasbi 15.55 0 ljudeh in živalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Slovenija na belanci, serija 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Večerni gost 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Odkrivajmo znanost, angleška serija 23.45 Petrijin venec, srbski film 1.25 Slovenija na belanci, serija 1.55 Tovornjakarji, francoska serija 2.45 Opojna prosojnost barve, dok. oddaja 3.10 Kaplan Martin Čedermac, tv-drama 4.30 Vsakdanjik in praznik 6.00 Šport TV SLOVENIJA 2 \ B.su Komornransamuei aroveiucum 9.05 Saga o Transalipini 10.20 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 11.10 Mestne mrhe, angleška nanizanka 12.05 Ljudje in zemlja 12.55 Zadnja svetlolasa seksbomba, film 14.20 Kapo dol, oddaja o nogometu 14.55 DP v nogometu, Mura : Olimpija, prenos 16.55 DP v hokeju na ledu 19.15 Videospotnice 20.00 Tovornjakarji, francoska serija 20.50 Frasier, ameriška nanizanka 21.15 Turistična oddaja 21.35 Kaplan Martin Čedermac, tv-drama 22.55 Pasijon Jezusa Kristusa, oratorij 0.00 , Videospotnice POP TV 8.30 Oliver Twist - 8.55 Mali helikopter - 9.05 Princesa Sisši - 9.30 Dragon Bali - 10.00 Jekleni Max - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Godzila - 11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev - 12.50 Playboys, film - 14.45 Tujec med nami, film - 16.25 Ljubezen ali denar, nan. -16.55 Moja boš!, nan. - 17.25 Za kulisami kviza Lepo je biti milijonar - 18.30 Formula 1 za VN Brazilije, prenos - 21.00 24 ur - 21.45 Športna scena - 22.40 Kako ubiti Hitlerja, film - 0.20 24 ur KANAL A 10.20-14.35 Mladi in nemirni, ponovitev 126.-130. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Titanik, film -16.15 Popstars -17.15 Adijo, pamet, nan. -18.10 Dvakrat v življenju, nan. - 19.00 Popstars - 19.05 Melrose Plače - 20.00 Zgodba o Pepelki, film -22.10 Spet zaljubljena, nan. - 23.00 Popstars -0.00 Ekstra magazin IDEATV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.15 Mednarodni rokoborski turnir za VN Slovenije - 10.30 Iz našega studia: Aktualno v občini Križevci pri Ljutomeru - 11.00 Klasje, oddaja za kmetovalce - 11.30 Z glavo na zabavo, koncert skupin Shyam in The Stroj - 12.55 Pred praznovanjem velike noči - 13.05 S starimi obrtmi v današnje dni: Remenke - pisanice - 13.25 Spot na spot, glasbena oddaja - 13.45 Intervju: sestra Auzilija - 13.55 Anketa - 14.00 Iz arhiva: Velika noč in pater Karel Gržan, ko je bil še v Kančevcih - 14.20 Tedenski komentar - 14.25 Pregled dogodkov tedna - 15.40 Posnetek z 29. seje mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 111.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 12.45 Moj dom, ponovitev oddaje. 13.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 13.30 Viva Turistica, turistična oddaja. ponovitev. 14.00 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 14.45 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 15.45 150-let-nica Radgonske penine in kultura pitja, reportaža. 16.00 Maturantski ples, Ekonomska gimnazija Murska Sobota. 17.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Asterix in 12 nalog, film - 9.40 Pleme, otroška serija - 10.30 Dvigalo - 12.00 Po- idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38 UUF ročUa opoldne - 12.30 Posnetek koncerta - 13.20 \ Vit Jj? « -- M Dramski program - 16.45 V imenu božjih siromakov, film - 18.25 Klemperer, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kdo bo milijonar?, kviz - 21.10 Polje sanj, film - 23.00 Poročila - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.50 Biblija - 9.05 Verski program - 10.00 Velikonočna maša, prenos iz Splita - 11.35 Božji grob -11.55 Papeževa poslanica, prenos iz Rima - 12.35 Vsakemu svoje, film - 14.35 Ksena, nan. - 15.20 Musical - 16.40 Kardinal Franjo Šeper - 17.35 Risanka - 17.45 Neukročena Afrika, serija - 18.15 Opera Box -18.45 Risani film -19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.40 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 20.10 Velikonočne pesmi - 21.15 Poročila -21.20 Antologija Hollywooda, dokumentarna serija - 22.10 Triler: Beethoven TV HRVAŠKA 3 11.55 Brazilski akvarel - 16.15 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 17.10 Namizni tenis, prenos EP iz Zagreba - 18.45 Formula 1, prenos dirke iz Brazilije - 20.25 Nogomet, prenos tekme italijanske lige - 22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag TV MADŽARSKA 1 7.40 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg -10.45 Vaška hiša -11.00 Velikonočna kato-ličanska sveta maša -12.00 Prenos iz Rima -12.40 Chopin:12 etud Op.25 - 13.20 Mali in Anti, nemš. film -15.10 Radostna novica, odd. unitarne cerkve -15.40 Fantastična teta, madž. film -17.25 Moda - 17.50 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport ■ 19.00 Tednik -19.50 Letni časi -20.45 Angelska trojica - 21.15 2 človeka - 22.10 Gol - 23.15 Koncert Društva filharmonikov TV DUNA 9.20 Živa cerkev - 9.55 Reformatorska božja služba - 11.00 S kanonikom Arpadom Czirjakom -11.50 Poročila-12.10 Zakladi svetovne dediščine -12.55 Črna strela, am. film -14.50 Izginili so - iščemo jih -15.30 Po sledeh Kristusa-16.05 Gaudi ■ 17.00 Dobre želje brez meja -18.00 Tednik -19.05 Urbi et Orbi, blagoslov papeža iz Rima -19.20 Risanka -20.05 Brata iz Korzike, fran. film - 21.45 Dunašport - 22.05 Theresina zgodba, fran. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.50 Pustolovščina na gradu Candleshoe, film - 11.30 Pujsek, imenovan Babe, filmska komedija - 12.55 Izgubljeni svet -13.40 Šport - 14.15 Formula 1. prenos ogrevanja -15.05 Mojstrske veščine - 15.50 Liga prvakov, magazin - 16.20 Nogomet: GAK - Rapid, prenos iz Gradca - 18.30 Formula 1, prenos dirke iz Brazilije - 21.06 Misija nemogoče, akcijski film - 22.55 Zadnji skavt, akcijski film - 0.35 Težka pravica, akcijski film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Teden kulture - 9.35 Križem kražem: V iskanju pravega križa -10.30 Katoliška velikonočna maša, prenos iz Rima - 12.00 Urbi et orbi. prenos papeževega govora iz Rima - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.25 Domovina, tuja domovina - 13.55 Nezanesljivo nebo, film -15.35 Zelena je planota, film - 17.05 Lepo življenje -18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer -20.05 Zvočna Avstrija - 21.45 Poročila - 21.55 Klinika pod palmami, prvi del TV-filma - 23.25 Vrtljaj vijaka, filmska komedija Sfl/ -O / V Ponedeljek, 1.4. TV SLOVENIJA 1 7.00 Marija, Jezusova mati, ameriški film 8.30 Utrip 8.45 Zrcalo tedna 9.05 Iz popotne torbe: Barvanje jajc 9.25 Marko, mavrična ribica 9.45 Pravljične živali, angleška serija TU. TU VplGtniJUm EU-pl ------rsj 11.00 Na vrtu 11.25 Zapuščina davnine, angleška serija 11.55 Odkrivajmo znanost, angleška serija 12.25 Trend, oddaja o modi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Dvorni svetnik Geiger, avstrijski film 15.00 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Mladi na robu, dokumentarna oddaja 17.50 Radovedni Taček: Mlin 18.05 Telebajski 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka 20.50 Vstajenje, dokumentarni film 21.15 Opus 21.50 Poročila, šport, vreme 22.10 Sveto in svet: Vstajenje ali reinkarnacija- 23.00 Branja 23.05 Mladi na robu, dokumetarna oddaja 0.00 Opus 0.25 Vstajenje, dokumentarni film 0.50 Gledališče v hiši, jugoslovanska nan. T 1.20 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 2.10 Trend, oddaja o modi 2.30 Turistična oddaja 2.50 Studio City 4.00 Končnica 5.00 Šport TV SLOVENIJA 2 13.25 Sobotna noč 15.25 Sfinga, nemška serija 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 17.45 Pia se nauči plavati, kratki film 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka 18.25 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Hladna vojna, ameriška serija 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Jekleni Max - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.15 Sedma nebesa, nan. - 22.05 Providence, nan. - 23.00 JAG, nan. - 23.50 Glavni na vasi, nan. - 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 10.45 Beverly Hills - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. -15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Beverly Hills - 17.30 Ned in Stacey, nan..-18.00 Roseanne, nan. -18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Morilec mehkega srca, film - 21.40 Dharma in Greg, nari. - 22.10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev - 0.00 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 16.00 Kanal A TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 Iskanje, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 19.15 Mengeška marela, 1. del glasbene oddaje. 20.00 vf\\ovmaX\\ina ponovi. 2$ ™°- Ma\wanXsk\ p\es, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Poročila - 9.45 Velikonočne zgodbe, risani film - 11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Zgodba o Davidu, film - 15.00 Poročila - 15.05 Snoopy, vrni se, risani film - 16.30 Hrvaška danes - 16.45 Naš mali angel, film - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Moč volje, dok. oddaja - 20.40 Jezus Kristus Superstar, musical - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Šport danes - 23.05 Stik, film - 1.30 Saga o Steenfortovih, nad. - 2.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.00 Prizma, mednarodni magazin - 10.55 Mir in dobrota - 11.25 Klemperer. nad. - 12.15 Cafe Cine-ma - 12.55 Mesečina - 13.40 Kuharski dvoboj -14.1.0 Velikonočna pesmi -15.15 Zvezdice, posnetek koncerta - 16.10 Otroška serija - 16.40 Hugo -17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Risanka -18.30 Kolo sreče - 19.05 Frasier, nan. - 19.30 Do-kumentarno-glasbena oddaja - 20.10 Saga o Steenfortovih, nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Becker, nan. - 21.45 Izgubljeni svet El Dorada, dokumentarni film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Allo, allo, nan. - 23.35 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.25 Formula 1, posnetek dirke - 18.15 Planet Internet -18.45 Namizni tenis, prenos finala (ž.) iz Zagreba -19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Zakaj te očka pušča samo?, ameriški film - 22.55 Črno-belo v barvah - 23.40 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 10.10 Lumen Christi • 11.00 Velikonočna baptistična božja služba -12.00 Poročila -12.10 Delta -12.40 Madžarska narodna glasba -13.15 Moj prijatelj, Bonča, madž. mlad, film ■ 14.20 Bodi tudi ti Bonča -15.35 Marijine šolske sestre -16.00 Glasba ob veliki noči -16.50 Risanka -17.10 Ostani z nami! -17.20 Tudi naši vnuki tega ne bodo videli -17.50 Najstniki na obali, franc, film -19.30 Dnevnik, šport, vreme -19.50 Angleški bolnik, film -22.30 Oddaja Lasia Pestyja ■ 23.00 Liga prvakov TV DUNA 7.25 Zmaj iz papirja - 9.10 Fant iz Merkurja, irski film -10.35 Velika noč v Baranji -11.50 Poročila -12.10 Po sledeh Kristusa- 12.45 Mojster slonov, fran. film -14.25 Vprašanje vere v 21. stoletju -14.55 Potovanje na sakralna mesta-15.50 Zgodovina mode -17.00 Agatha Christie: Miss Marple -18.00 Poročila, šport ■ 18.30 Risanka • 19.00 Mikrokozmos - 20.15 Z glavo v steno, fran. film - 21.45 25 let plesnega teatra v Koložvaru -22.25 Dežela tišine, dok. - 22.55 Cseh Tarnaš: Pesmi v kronološkem vrstnem redu TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.25 Charlie - Vsi psi pridejo v nebesa, risani film - 11.40 Lassie, pustolovski film - 13.10 Druga knjiga o džungli ■ Mow-glijeva nova pustolovščina, pustolovski film -14.35 Lov za opičjo bando, film - 16.10 Tarzan in Jane, pustolovski -17.45 Dnevi grmenja, akcijski film -19.30 Čas v sliki - 20.15 Mumija, pustolovski film -22.15 Vojna zvezd, znanstvenofantastični film -0.15 Babylon 5, znanstvenofantastični film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Cavalleria Rusticana, opera -10.25 Pomlad na Dunaju -12.00 Budnica -13.00 Poročila - 13.10 Heidi, film - 14.40 Sezona v Salzburgu, film - 16.20 Domovina - 17.05 Barok na Tirolskem - 17.30 Marcel Prawy po sledeh opere Tannhauser - 18.05 Nabrano v Avstriji - 18.50 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Jutri bova skupaj sanjala, romanca - 21.50 Čas v sliki -22.00 Klinika pod palmami, drugi del TV-filma -23.30 Michelangelo - pekel In ekstaza, film i uren, z. 4. TV SLOVENIJA 2 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Bisergora, otroška oddaja 9.25 Radovedni Taček: Mlin 9.35 Vale in Lajči, risana nanizanka 10.0.5 Oddaja za otroke 10.40 Mladi na robu, dokumentarna oddaja 11.30 Čisto blizu nas, dokumentarni film 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Dobro jutro 15.10 Večerni gost 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, avstrijska serija 17.15 Podjem: Žensko podjetništvo 17.45 Šiv v času, francoska serija 18.05 Sprehodi v naravo: Brstenje 18.20 Knjiga mene briga: Utehe filozofije 18.35 Skrivnosti: Hrepenenje 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Dosje: V epicentru 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Ivan Kreuger, švedska drama, 1/3 23.45 Knjiga mene briga: Utehe filozofije 0.05 Evro, avstrijska serija 0.20 Podjem: Žensko podjetništvo 0.50 Šiv v času, francoska serija 1 .05 Dosje: V epicentru 1.55 Aktualno 2.50 Gledališče v hiši, nanizanka 3.20 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 4.10 Ivan Kreuger, švedska drama. 1/3 5.25 Šport TV SLOVENIJA 2 14.10 Studio City 15.10 Končnica 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 17.45 Hudič in gospodična Jones, am. film (č.-b.) 19.10 Videospotnice 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.25 Marija, nemško-islandski film 23.55 Alergija, slovenski kratki film 0.05 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Jekleni Max - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - ^9.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Postelja film - 22.30 JAG, nan. - 23.30 Glavni na vasi, nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.45 Beverly Hills - 12.00'Dvakrat v življenju, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. -15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Beverly Hills - 17.30 Ned in Stacey, nan. -18.00 Roseanne - 18.30 Korak za korakom, nan. -19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Nevarni spomini, film -21.35 Dharma in Greg, nan. - 22.05 Cvbill, nan. -22.35 Noro zaljubljena, nan. - 23.05 Sov Jerryja Springerja - 0.00 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informa- Vampov - KtjSSKTOMKVCKčKrtM .vrsTOVfte* '.uvro natnepa prhama - l Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 iz našega stu- I dia: Relax, pogovor z direktorjem Jožetom Režonjo ob izidu kataloga Poletje 2002 - 20.50 NK Mura: NK Olimpija, reportaža - 21.00 Aktualno, ponovitev -21.20 Pomurski informativni kažipot -Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 10.15 Iskanje, dokumentarna oddaja. 10.45 NK Mura : NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 12.40 Videostrani. 15.35 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 16.05 NK Mura : NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.16 Nogometni studio Naj N. oddaja o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna oddaja. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.05 Rojstvo naroda, dokumentarna oddaja. 22.35 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Film - 15.06 Poročila - 15.10 V živalskem svetu, serija - 15.55 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Skupaj do zvezd - 20.55 Forum - 21.55 Glasbeni mesečnik - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Dežela puščavskega sokola, serija -23.45 Maverick, film - 1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.25 Izobraževalna oddaja - 9.55 Planet Internet -10.25 Saga o Steenfortovih, nad. - 11.15 Hit HTV -12.00 Izgubljeni svet El Doarada, dokumentarni film - 12.50 Kuharski dvoboj - 13.20 Jezus Kristus Superstar, musical - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Humoristična serija - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Newyorška policija, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.55 Pravica za vse, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.10 Allo, allo, nan. - 23.40 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.45 Namizni tenis, prenos finala iz Zagreba - 18.00 Petica - 19.10 Liga prvakov, magazin - 20.05 Košarka: NBA magazin - 20.35 Nogomet, prenos četrtfinalne tekme Lige prvakov - 22.30 Monoplus - 23.10 Od aretacije do sojenja (158/180) - 23.30 Liga prvakov, posnetki - 0.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -10.00 Za večne čase, port. nad ■ 12.00 Poročila -13.00 Srbski ekran ■ 13.30 Unser Bildschirm -14.00 Domovina, slovaški mag. -14.30 Sanje na morski obali, francoska nan. -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.30 Za otroke -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila -18.13 10. mednarodno tekmovanje dirigentov -18.40 Bolnišnica upanja, am. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Volitve 2002 - 21.30 Panorama, izredna oddaja • 22.00 Aktualno, poročila - 22.20 The-ma - 22.35 Elan, gospodarski mag. - 23.15 Liga prvakov, izbor DUNA TV 5.10 Oddaja vatikanskega radia ■ 5.30 Začenja se dan - 8.40 Spomladanska matineja - 8.55 Huckle-berry Finn, am. film -10.55 Leho, dok. -11.50 Poročila -12.10 Pogum -12.40 Znanstvena zakladnica -13.10 Vprašanje vere v 21. stoletju -13.40 Talent -14.10 Madžari v deželi ljudožercev -14.40 Svet prihodnosti -15.10 Brez katedre - 16.00 25 m^ovalce - fž.Th t Syu\o Kaboš - AS AO Svetovna OeOtšcma - TL »S Volitve 2002 - 2A .A5 NajtepS vrtovi Evrope, be\p. ser. - 21.45 Poročite, šport ■ 22.05 Talent - 23.05 Nimam nobenih želja, madž. film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.05 Charlie - Vsi psi pridejo v nebesa, risani film - 10.20 Druga knjiga o džungli - Mowglijeva nova avantura, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki -20.15 Medicopter 117-21.05 Ljubezen po povzetju, filmska komedija - 22.45 Šeks v mestu -23.10 Liga prvakov - 0.00 Sovražnik v moji hiši, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Potovalne zgodbe: Cornwall in Škotska - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Sezona v Salzburgu, film - 12.05 Pogled v deželo - 12.40 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -22.00 Čas v sliki - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Križem kražem Sreda, 3. 4. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, risana nanizanka 9.35 Grdi raček Tine, risana nanizanka 10 .00 Sprehodi v naravo: Brstenje 10 .15 Knjiga mene briga: Utehe filozofije 10.30 Skrivnosti: Hrepenenje 10.35 Evro, avstrijska serija 10.50 Podjem: Žensko podjetništvo 11.20 Šiv v času, francoska serija 11.35 Cikcak 11.55 Dosje: V epicentru 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Boj za obstanek, angleška serija 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Iztrebljevalec, ameriški film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Terminal 0.30 Boj za obstanek, angleška serija 1.20 Gledališče v hiši, nanizanka 1.50 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 2.40 Zelena barva za nevarnost, an. film 4.20 Šport TV SLOVENIJA 2 15.30 Komorni ansambel Slovenicum 15.55 Turistična oddaja 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 17.55 DP v košarki 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.30 Prvi val, kanadska nanizanka 0.15 Zadnji človek, nemi film (č.-b.) 1.55 Videospotnice mr 28. marec 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na obisku pri Vestnikovih naročnikih Wambergerjeva zidanica na Kapeli Dr. Jože Zadravec zdravnik, raziskovalec in pisatelj smo skrinjo zakladov iVfi ambergerjevi: zakonca Pepca in Anton ter njun sin Franc so bili prijetni gostitelji spodaj podpisanega no-vmarja, ki se je k njim povabil na obisk. ®Lmber8erjeva domačija, ki ------------------------------ hi;' ,Udie Pravijo zidanica, nosi nijsk° StCVi,k° in je za žup-1' Otcrkvijo sv. Marije Magda-jj "a^Mskem Vrhu. Mimo •lirisr' imenovana Atilova V bliž!1)em Kocja-kta[j. 1 bd namreč nekoč grad ik S P*6, kjer je še zdaj skrit v zaklad, le najti ga je treba. ^ovn’'1 Wamberger je bil po it bi) ^Poklicu mizar, potem 'et d*rektor Lesne in-od koder je po Vaiset'b letih zaposlitve letaM?'6'e bd 1981. bi|a t, ' P°k°j- Zaposlena je 'SradPepca' NaiPrei ic bila prej ' n,ska delavka, vrsto let kbii jkojitvijo (leta 1978) pa kleti VG Kapela. vojni so jim vse to nacionalizirali ’ in je prešlo v državno oziroma družbeno lastnino Vinogradniškega gospodarstva Kapela,« je v nadaljevanju povedala Pepca. »Poslopje je na vrhu pobočja. Leta 1973 je v zidanico udarila šiča, ki ga seveda ne pustita lačnega, zato doseže tolikoooo kilogramov. Anton se rad zadržuje tudi v priročni mizarski delavnici. Pa sin Franc? Hodi na delo v Arcont, v prostem času čebelari, sin Franc ie P° poklicu ^«1!”,e Petnaist let v 'CU Zunai Pomurja, poz-nSe *e Vrnil na2aJv domači leta zaposlil v W8°ni; sedaj pa dela v Ar-v6znik v notranjem S0 mi 2 vesel' X|2azali kamnit portal pred kaijtj Z.^okano klet, na kate-^Siv esana letnica 1659. To radi Poka2ei° tudi t' Wa Pa’e tudi naša hiša’ ki S°)o saj sklepamo, da kak*h petdeset let šilili ie ^da pokrita z %er platni, leta 1900 pa v®e P°šk°doval kritino in so 2at°so naredili novo, »lo,, j amestili tudi opečno i^isj živP°Vedala Pepca, ki v '°d svoje mladosti. Z Tričlanska Wambergerjeva družina: starša in sin s skrinjo Atilovih zakladov. Antonom pa sta poročena od 1951. leta in lani sta praznovala zlatoporočni jubilej. »Nekoč so tej domačiji rekli Propstovi. Propst je bil zemljiš-ko-vinogradniški gospod, gostilničar in mesar iz avstrijskega Weitza. Ko je občasno obiskal ta kraj, je imel bivališče v zgornjih prostorih, v pritličju pa je stanovala viničarska družina. Z njegovo hčerko se je poročil Ferdinand Ostrič iz Križevec na Hrvaškem in potem podedoval to zidanico in kakih deset hektarjev vinograda. Po drugi svetovni IK lahko kupite tudi U DOšt v Pomurju, v v;?.nsklh servisih ter skoraj trgovinah in trafikah. strela in je delno pogorela. VG Kapela jo je dalo delno popraviti, nato pa ponudilo v prodajo. Kupca sva bila midva z ženo in stavbo sva temeljito obnovila,« je povedal Anton. Ni pozabil povedati, da je veliko del, tudi strokovnih, seveda s področja lesarstva, opravil sam. Potomci nekdanjih lastnikov (izobraženi starejši ljudje), ki bivajo na Hrvaškem, so vložili zahtevek za vrnitev premoženja, vendar se Wambergerjevi ne bojijo za svojo zidanico, saj so jo kupili. Nekdanji lastniki oziroma dediči bodo dobili kvečjemu.od-škodnino v bonih. Wambergerjeva, ki sta že več kot dvajset let upokojenca, uživata v svojem upokojenskem življenju, saj jima zdravje še kar služi. Veliko bereta, obdelujeta vrt, včasih imata v hlevu tudi pra- Foto: Š. S. saj ima več kot ducat panjev, Ker so v bližini kostanjeva, akacijeva in lipova drevesa, mu čebel ni treba voziti na druga pasišča. Čebele pa med pridno nabirajo tudi na cvetlicah. Dasiravno je čebelnjak s čebelami na območju, kjer so vse naokoli vinogradi, nima problemov, kar pomeni, da vinogradniki, zlasti pa VG Kapela, Skopijo s škropivi, ki so okolju prijazna, in v primernem času. Franc pa je v prostem času tudi turistični vodnik skupinam, ki jo mahnejo po Atilovi trasi. Je tudi tisti, ki ve, kje je skrit Atilov zaklad, ki ga iščejo turisti. Gre za skrinjo, ki jo zakopljejo malo pred prihodom in je ni težko najti. Ko jo odprejo, v njej sicer ni zlata in ne srebra, ampak turistični spominki. Tudi teh se ljudje razveselijo. Štefan Sobočan ■ ""'"1 poznal sem ga tistega daljnega leta 1962, ko se je I kot mlad zdravnik predstavil mojemu očetu v I lekarni. V tistih časih je bilo to pravilo - lekarnar in zdravnik sta namreč tesno sodelovala. V Beltincih je sprejel nehvaležno dediščino razsute zdravstvene službe, zdravnik je namreč hodil delat le občasno. Okoliš pa je bil blazno velik, vse tja do Bistric, Črenšovec in Turnišča. Občina je zgradila ravno takrat nov zdravstveni dom, ki je bil sicer za tiste čase zelo »nobel«, vendar ga je bilo treba opremiti in delo organizirati. Dr. Zadravec se je tega lotil z mladostniško vnemo, kupil opremo za laboratorij, RTG, fizioterapijo in pogosto delal v splošni ambulanti do poznih popoldanskih ur, v večernih urah pa opravljal še hišne obiske. Z njegovim neutrudnim delom je postala beltinska Zdravstvena postaja ugledna in cenjena ustanova. Kljub številnim nalogam, ki jih je opravljal v vsakdanjem delu v Beltincih, je uspel leta 1963 končati podiplomski študij iz Zdravstvenega varstva žena in otrok v Ljubljani, leta 1973 pa je končal študij iz javnega zdravstva na MF v Zagrebu, naslednje leto pa končal specializacijo iz splošne medicine na MF v Ljubljani. Delo v Beltincih mu je prineslo velike izkušnje, spoznal je specifičnosti patologije bolnikov v Prekmurju, posebej specifičnosti patologije romske populacije, raziskoval pa je tudi zgodovino razvoja zdravstvenega varstva v Prekmurju, To temo si je izbral tudi za magistrsko dizertacijo, ki jo je opravil na MF v Zagrebu leta 1979 z delom Faktorji, ki vplivajo na dolgoročni razvoj zdravstva v občini, zdravstveno stanje prebivalstva in razvoj zdravstvene službe v občini Lendava od leta 1800 do danes. Raziskovalna žilica mu ni dala miru. Poznal je obsežno zdravstveno problematiko Romov in specifičnosti njihove obolelosti, zato je bila ta tema podlaga za njegovo doktorsko disertacijo za naslovom Prispevek k poznavanju etiologije sodobnih problemov zdravstvene zaščite in zdravstvenega varstva etične skupine Romov v Prekmurju. Doktoriral je leta 1984 na MF v Zagrebu, naslednje leto pa mu je bil podeljen naziv primarij. Njegovo nadaljnje raziskovalno delo se je osredotočilo predvsem na zgodovino prekmurskega zdravstva in specifičnosti življenja Prekmurcev. Zbral je obsežno gradivo, ki ga je obdelal v svoji prvi knjigi z naslovom Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju, ki je izšla leta 1985. Sledi knjiga Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju leta 1989. Plod njegovega nadaljnjega raziskovalnega dela je knjiga Moja vas, ki izide leta 1996. Tega leta odide tudi v zasluženi pokoj, vendar ostane aktiven še naprej. Večino svojega časa posveti raziskovalni dejavnosti in zbiranju gradiva iz zgodovine zdravstva v Prekmurju, poleg tega pa dela še v SPIZ-u kot predsednik invalidske komisije. Leta 1998 izide 4. knjiga Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju, leta 2000 njegova 5. knjiga Razvoj zdravstva v Prekmurju do leta 1941. Ostaja pa nedokončana 6. knjiga z naslovom Razvoj zdravstva v Pomurju po drugi svetovni vojni do danes. Veliko je tudi objavljenih člankov v strokovnih, poljudnoznanstvenih revijah in časopisju. Ko sem 24. februarja dopoldne izvedel za njegov nenadni odhod, nisem mogel verjeti, da je to resnica. Nikoli ni bil bolan - vsaj povedal ni tega. Novico sem preveril v bolnišnici, kjer so mi tragični dogodek potrdili. Raziskal in opisal je obsežni del naše zdravstvene zgodovine, vendar bo kljub temu za njim ostala velika praznina. Hvala ti, dragi Jože, za vse, kar si naredil za nas Prekmurce, hvala ti v mojem osebnem imenu, v imenu Slovenskega zdravniškega društva, posebno pa vseh Prekmurcev, tistih, ki si jih dolga leta zdravil. Nikolaj Szepesy, dr. med. ■ r _______________________ _____________________________ ■ ______________ * !■ ______________ ki^'^ 'z Odranec sta lani posadila buče na površini petnajst arov. Odločila sta se za navadne buče, a1' !e *reba luščiti, menda dajo kakovostnejše olje. Luščenje bučnih semen, še posebej, če jih imaš ' kJ6 ^rai-. Priietr>o delo, saj poteka v veseli družbi. Tako je bilo pred kratkim tudi v Odrancih pri Hajdinjako-J. £ ®Sela ženska druščina. No, da, tudi dva moška sta bila. Na koncu pa je bila seveda pogostitev Več desetletij star križ in krogla na zvoniku cerkve sv. Treh kraljev v župniji Benedikt v Slovenskih goricah sta dotrajala, zato so se odločili za postavitev novih. Odre za snetje stare krogle in križa ter namestitev novih je postavilo podjetje Franca Marajha iz Oseka. Kroglo, ki jo je izdelal Anton Lončarič iz Negove, in obnovljeni križ je blagoslovil domači župnik Ivan Zajnkovič. 0 zgodovini cerkve je govoril Janez Šijanec, ki je tudi izročil mojstru Majrahu posebno listino, ki so jo vgradili v nanovo postavljeno kroglo. - Foto: L. Kr. 16 ŠPORT 28. marec 2002 fH Nogomet Judo -11. turnir za pokal MurskeSobote Mura in Maribor brez poraza Po petih tekmah v spomladanskem delu prvenstva v prvi državni (Si.mobil) ligi sta le še Maribor in Mura brez poraza. Maribor je dosegel štiri zmage in en neodločen rezultat, Mura pa je trikrat zmagala in dvakrat igrala neodločeno. V petindvajsetem kolu so gostovali Sobočani v Šmartnem in igrali neodločeno. Osvojena točka je vsekakor uspeh, s katero so zadovoljni, saj jih je Šmartno v letošnji sezoni kar dvakrat premagalo, poleg tega pa so nastopili oslabljeni, brez Kožula, Cifra in Dominka. Sicer pa bi Mura lahko tudi zmagala, saj je prišla v vodstvo že na začetku tekme z golom Vogrinčiča, nato pa je bil izključen Teinovič, tako da je imela večji del tekme igralca več, vendar številčne premoči ni znala izkoristiti. Najlepšo priložnost za zadetek je imel Romero v začetku drugega polčasa, ko se je po samostojnem prodoru prebil v kazenski prostor, vendar ni uspel premagati vratarja Srage. Sobočani bodo gostili v nedeljo v Fazaneriji ljubljansko Olimpijo. Tekmo, ki jo bo prenašala TV Slovenija, si je vsekakor vredno ogledati. V devetnajstem kolu prvenstva v drugi državni ligi je Nafta gostovala v Vipolžah, Bakovci Triglav pa na Ptuju. Oba pa sta ostala brez točk. Drava je nepričakovano visoko, kar s petimi zadetki, premagala Bakovča-ne, Renče Goriška brda pa so z zadetkom Šturma v zadnji minuti prvega polčasa premagale Nafto. Prekmurska drugoligaša sta osvojila tako v štirih spomladanskih kolih skromno bero točk - Nafta štiri, Bakovci pa le tri. Nič kaj dobrega pa se jima ne obeta v soboto, ko gostuje v Bako-vcih tretjeuvrščena Ljubljana, v Lendavi pa četrtouvrščeni Livar iz Ivančne Gorice. Pomurski tretjeligaši so odigrali šestnajsto kolo, ki je prineslo zopet nekaj nepričakovanih rezultatov. Največje presenečenje so pripravile Apače, ki so v Martjancih premagale Čardo, jesenskega podprvaka, ki pa še ni okusil spomladanske zmage. Z dvema spomladanskima zmagama so se Apače približale preostalim moštvom in so na dobri poti, da si zagotovijo obstanek v ligi. Preseneča tudi zmaga Tromejnika nad Črenšo-vci, z drugo zaporedno zmago pa so se prebili nogometaši iz Kuzme s predzadnjega jesenskega mesta na enajsto mesto. Turnišče, ki je v spomladanskem delu prvenstva najbolje štartalo, je premagalo Rakičan in s tretjo zaporedno zmago prevzelo vodstvo na lestvici. Odkritje spomladanskega dela prvenstva David Ropoša, ki je dosegel za Rakičan 5 zadetkov od 6, je popeljal svoje moštvo v vodstvo, nato pa se je zopet izkazal najboljši strelec lige Simon Bojnec, ki je dosegel svoj 14. zadetek in rezultat izenačil. Zmagoviti zadetek za Turnišče pa je dosegel Nežič. Odranci so gostili Hotizo in zmagali z zadetkom drugega najboljšega strelca Sebastjana Kavaša, ki je doslej 13-krat zatresel mrežo nasprotnika. Odranci so na drugem mestu z enakim številom točk kot vodeče Turnišče. Lesoplast iz Križevec se je tokrat znesel nad Veržejem s prvo, a prepričljivo spomladansko zmago. Svoje strelske sposobnosti sta pokazala Škaper in Benko, ki sta dosegla po dva zadetka. Presenečenje spomladanskega dela prvenstva je tudi Bistrica, ki je z eno zmago in dvema neodločeni; ma rezultatoma še brez poraza in se je zasidrala v sredini lestvice. Nogometaši Beltinec so igrali v Dobrovniku neodločeno, kar je tretji spomladanski neodločen rezultat in deseti skupno. Sicer pa so zmagali Beltinci poleg Apač v letošnjem prvenstvu le Pori Maurpn Sedem zmag Prekmurcem Judo klub Murska Sobota je pripravil 11. mednarodni turnir v judu za pokal Murske Sobote za mlajše in starejše dečke ter mladince. Sodelovalo je 220 tekmovalcev iz 26 klubov. Lep uspeh so dosegli tekmovalci Murske Sobote in Lendave, ki so osvojili kar sedem prvih, tri druge in osem tretjih mest. Prvo mesta so osvojili -mlajši dečki: Uroš Kavčič (31 kg) in Tilen Apšner (40 kg), oba Murska Sobota; starejši dečki: Dominik Dominko (38 kg), Blaž Mlinarič (60 kg), oba JK Lendava, ter Andrej Brda (55 kg) in Tomi Ozmec (42 kg), oba KBV Lendava; mladinci: Rene Žunič (60 kg) iz KBV Lendava. Drugi so bili: Niko Gustav (28 kg) iz KBV Lendava, Samo Bojnec (35 kg) in Jakob Boro-šak (31 kg), oba Murska Sobota pri ml. dečkih. Tretja mesta so zasedli: Mario Kramberger 35 kg), Dominik Klekl (55 kg), Bezjak Črt (nad 55 kg), vsi Murska Sobota, Jan Kočila (45 kg) in Andrej Po-hajda (31 kg), oba iz Lendave, ter David Medvar (45 kg) iz Ljutomera pri ml. dečkih, Miha Zorec (38 kg), Jožef Lepoša (nad 66 kg), oba Murska Sobota, in Donko Čirič (55 kg) iz KBV Lendava pri st. dečkih in Matej Časar (66 kg) iz Lendave pri mladincih. Pri mlajših dečkih je ekipno zmagala Murska Sobota pred Nagykanizso in Gorišnico. V konkurenci starejših dečkov je zasedla prvo mesto ekipa KBV Lendava pred JK Lendava in Gorišnico. Med mladinci pa je zmagala ekipa San-kaku iz Celja pred Bežigradom in Ivom Rejo iz Celja. Skupni zmagovalec je postala Gorišnica z 41 točkami pred KBV Lendava, 40, in Mursko Soboto, 40 točk. Tekmovanje je bilo dobro organizirano. (F. M., fotografija: J. Z.) Trideset let SP Radgona Zlata plaketa SZ Slovenije ob jubileju Športno strelsko društvo Radgona je proslavilo pomemben jubilej - tridesetletnico. S strelstvom so se v Radgoni začeli ukvarjati že leta 1953, ko so bile ustanovljene prve strelske družine: Mura, Petra Danjka in Efenko, po delovnih organizacijah pa so delovale strelske sekcije. Strelska sekcija je delovala tudi v delovni organizaciji Elrad, kjer so ustanovili leta 1972 SD Elrad. Ta se je ohranila do današnjega jubileja, medtem pa opravila pomembno poslanstvo pri razvoju in dosežkih strelskega športa v Radgoni. Radgonski strelski zanesenjaki, med katerimi je odigrala pomembno vlogo družina Slanič, so kljub težavam, s katerimi so se srečevali, z načrtnim in zavzetim delom uspeli vzgojiti vrsto mladih strelcev, ki danes tekmujejo v najvišjem državnem razredu in dosegajo zavidljive rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Svoj največji uspeh so dosegli radgonski strelci leta 1999, ko so postali brez poraza prvaki v drugi državni ligi in se uvrstili v najvišji kakovostni razred - prvo državno strelsko ligo. Ta podvig je uspel Davorinu Slaniču, Ernstu Huberju, Branko Horvatu in Milanu Svetcu. Ob teh uspehih tudi ne gre prezreti doseženih uspehov v trapu, kjer velja posebej omeniti državnega reprezentanta Danija Šmida. Na slovesnosti so posebej izrekli priznanje dosedanjemu in novemu predsedniku društva Alojz Slaniču, Taekwondo Nogometna liga Si.mobil Šmartno : Mura 1 :1 Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartnega, gledalcev 700. Sodnik: Br (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Vogrinčič (16), 1 : 1 Divljak (58). Mura: Botov Lukič, Gabor, Prednik, D. Žilavec, Mesarič, Dvoršak, S. Žilavec, Romero (Ivanič), Vogrinčič. Druga državna nogometna liga Renče : Nafta 1 : 0 Vipolže - Igrišče v Vipolžah, gledalcev 150. Sodnik: Pavlič (Laze) ® lec: 1 : 0 Šturm (45). Nafta: Pečelin, Novak, Papič, Baranja, Vargah B. Gerenčer, Cbr (Doma), Preininger, Gone, P. Gerenčer. Drava : Bakovci Triglav 5: 0 Ptuj - Mestni stadion, gledalcev 350. Sodnik: Mihelič (Voličina). : 0 Majcen (6), 2 : 0 Zdelar (15), 3 : 0 Krepek (28), 4 : 0 Vogrinec P. : 0 Poštrak (82). Bakovci Triglav: Talaber, Slana (Cotter), Fajdiga, J Bagola, Šnurer (Meolic), Osterc, Horvat, Zadravec (Idič), Novak, Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 25. kolo: Šmartno : Mura 1 :1 Maribor: Gorica 7 : 0 Koper: Triglav 1 : 0 Rudar: Publikum 0 :1 Primorje: Korotan 1:1 Olimpija: Maribor Domžale 3:0 25 14 6 5 44:21 48 Koper 25 12 8 5 35:17 44 Olimpija 25 13 5 7 33:24 44 Primorje 25 12 5 8 38:23 41 Mura 25 11 6 8 25:25 39 Šmartno 25 9 10 6 38:26 37 Publikum 25 10 510 36:32 35 Rudar 25 8 8 9 33:33 32 Gorica 25 8 8 9 23:32 32 Korotan 25 6 613 20:35 24 Triglav 25 5 416 22:44 19 Domžale 25 3 715 20:55 16 2. SNL Rezultati -19. kolo: Renče: Nafta 1: 0 Drava : Bakovci Triglav 5 : 0 Jadran : Aluminij 2 : 3 Ljubljana : Bela krajina 5 :,0 Livar: Železničar 5 :1 Tabor: Dravinja 0 : 3 Elan : Pohorje 1 : 0 Dravograd: Zagorje 1:0 Nogomet in mali nogomet velikemu zanesenjaku, mednarodnemu sodniku z licenco A, ki že pol stoletja dela v strelskem športu. Ob jubileju sta izrekla strelskemu društvu in njegovim članom priznanje za uspešno prehojeno pot župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik in predstavnik SZS Bojan Udo-vč, ki je društvu podelil zlato plaketo Strelske zveze Slovenije. Ob jubileju so zaslužnim podelili priznanja. Plakete za 30 let aktivnega dela so dobili: Silva Slanič, Alojz Slanič, Franc Strniša in Davorin Slanič. Plakete za aktivno delo in tekmovalne dosežke so prejeli: Milan Sve-tec mlajši, Branko Horvat, Ernst Huber, Milan Pelci in Dani Šmid. Plakete za tekmovalne dosežke pa so dobili: Janko Hlede, Franc Rozman, Aleš Slanič in Janko Strgar. Poleg tega so podelili še pisna priznanja za pomoč pri razvoju strelskega športa. Feri Maučec Dobitniki plaket za 30 let aktivnega dela v strelskem društvu. Stojijo od leve: Franc Strniša, Silva Slanič, Alojz Slanič in Davorin Slanič. Fotografija: JZ Tenis 2. PŠZTL - rdeča skupina Geotim 9 22 5 22 MIR Radgona 818 6 18 Pomurska DZU 817 7 17 Electrum 813 11 13 ABC Pomurka 81311 13 Sortima 81212 12 Lidija Brodnik DP V Celju je bilo državno prvenstvo v taekwondoju v slogu ITF. Sodelovali so tudi člani TK Potencial iz Murske Sobote in se odlično odrezali, saj so dobili tri medalje. Najboljša je bila Lidija Brodnik, ki le nri članicah v borbah (do 58 kg) zasedla prvo mesto in postala državna prvakinja. Med člani je zasedel Kristjan Čeplak v borbah (nad 80 kg) tretje mesto. Pri mladinkah pa je bila Tjaša Zorko v borbah (do 53 kg) druga, v formah pa tretja. (F. M.) TK Radenska 811 13 11 Nepripravljeni 8 915 9 Skorba 8 915 9 ŠD Cven 9 7 20 6 Ranina 8 4 20 3 2. PŠZTL - modra skupina Vinogr. Žnuderl 8 22 2 22 TK Ljutomer 8 20 4 20 Bintel 919 8 19 Zav. Triglav 814 10 14 SKP Radgona 814 11 14 ŠD Lo-ko 813 11 13 ŠD UJV MS 811 13 11 TK Štraf 911 16 11 Rebel 7 814 7 Gama 8 0 24 -1 MTS Radenci 7 0 21 -1 1. PŠZTL Fein 719 2 19 Trinajst M 615 3 15 Forming 7 5 16 5 Radio Viva 6 4 14 4 TK M. Sobota 6 5 10 3 Pred kratkim so končali šolanje na Fakulteti za šport v Ljubljani trije pomurski nogometni trenerji: Bogdan Črnko (trener Slaatine iz Ra-denec), Franc Gorza (trener Šalo-vec) in Tomislav Tot (trener mladincev Nafte iz Lendave) ter si pridobili naziv višjega trenerja nogometa PRO. Višjo trenersko šolo je vodil priznani nogometni strokovnjak s sodelavci dr. Branko Elsner. V šestnajstino finala slovenskega nogometnega pokala sta si zagotovila uvrstitev iz MNZ M. Sobota člana prve soboške medobčinske lige Roma iz Vanče vasi in Tišina, ki sta v sklepnem delu izločili tretjeliga$a Veržej. V tekmovanju slovenske mladinske nogometne lige je Aluminij v M. Soboti premagal Muro z 2 : 0. Kadeti Mure pa so premagali Aluminij s 3 :1 (Zlatar 2, Kovač). V drugi slovenski mladinski ligi je Jerenina premagala Nafto s 3 : 2, v kadetski ligi pa je Jerenina premagala Nafto z 2 :1. Na polfinalnem turnirju v Murski Soboti v malem nogometu za učenke je med štirimi ekipami zmagala OŠ III Murska Sobota, ki je premagala OŠ NT Dravograd z 2 : 0, OŠ Lava iz Celja z 2 : 0 in OŠ SK Maribor s 3 : 0 in se uvrstila v finale, kar je lep uspeh. Za OŠ III so igrale: Mateja Pucko, Simona Kuzma, Tjaša Tibaut, Alenka Milkovič, Vanja Kozic, Daša Kardoš, Olivija Filipič, Mateja Čepe in Janja Koren. Dravograd 1916 3 0 Aluminij 1914 3 2 Ljubljana 1912 6 1 Livar 19 1 6 2 Dravinja 19 7 7 5 Drava 19 8 4 7 Železničar 19 8 4 7 Bela krajina 19 8 3 8 Zagorje 19 7 4 8 Jadran 19 7 4 8 Nalta 19 7 2 10 Bakovci Tr. 19 7 1 11 Renče 19 6 013 Tabor 19 3 313 Pohorje 19 3 115 Elan 19 2 116 3. SNL vzhod Rezultati -16. kolo: Turnišče: Rakičan 2 : 1 Tromejnik : Črenšovci 3 :1 Dobrovnik : Beltinci 1 :l I Lesoplast: Veržej 4: 0 Bistrica : Kerna 3 : 0 Odranci: Hotiza 1 : 0 Čarda: Apače 1: 2 Turnišče 1610 3 3 Odranci 16 9 6 1 Lesoplast 16 9 5 2 Čarda 16 9 3 4 Črenšovci 16 8 2 6 Veržej 16 5 6 5 Bistrica 16 5 6 5 Kerna 16 4 6 6 Beltinci 16 2 10 4 Tromejnik 16 4 4 8 Hptiza 16 4 4 8 Rakičan 16 3 6 7 Dobrovnik 16 4 111 Apače 16 2 6 8 1. MNL MS Rezultati -12. kolo: Bratonci: Serdica 1: 4 2?/ 2^ 22? f Cankova: Tišina 0 :1 Roma: Motvarjevci 6 : 0 Gančani: Slatina 1:1 Makoter: Grad 4 : 3 50:13 49:1« 46:6 40:12 30:1« 34:23 28:28 34:28 24:28 25:3’ 42:2) 35:” 36 j 21:11 20:49 16:46 23:49 Goričanka: Roma Tišina Serdica Grad Ižakovci Goričanka Makoter Slatina Motvarjevci Cankova Gančani Bratonci Ižakovci 1211 1:1. Rokomet 2. liga moški Rezultati -17. kolo: Ajdovščina: Arcont Radgona 29:27 Grosuplje: Radovljica 32:26 Sviš: Drava 22:20 Črnomelj: Aton Krško 35:26 Grosuplje Črnomelj Sviš Ajdovščina Kočevje Krim Drava Arcont Radovljica Sava Kranj Aton Krško 17 15 0 2 488:369 30 16 14 0 2 470:389 28 17 13 0 4 444:402 26 17 9 1 7 427:412 19 16 8 2 6 421:391 18 16 8 0 8 426:415 16 17 7 1 9 409:437 15 16 6 1 9 424:416 13 16 5 011 387:431 10 20 3 1 16 266:404 7 16 1 0 15 394:480 2 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 10 8 6 5 5 5 4 3 2 1 1 0 1 1 2 4 3 1 3 3 1 3 3 4 3 4 6 5 6 9 8 011 1. MNL Lendava Rezultati -14. kolo: » Panonija G. c.: Polana 0- Nedelica: Petišovci 5 •0 Čentiba : Renkovci 6 :2 Mostje : Lakoš 0 : 0 Olimpija prosta Nedelica Polana Mostje Lakoš Čentiba 1211 12 13 13 12 Panonija G. c. 12 Petišovci Renkovci Olimpija 13 13 12 8 6 5 4 4 2 1 1 4 5 3 3 5 5 0 3 3 3 5 5 6 7 110 36:« S 2. MNL MS Rezultati -10. kolo: 1:0 Radgona: Segrap Hodoš: Rotunda 4 : 0 Lipa: Šalovci 0:4 Pušča: Bogojina 1:4 Dokležovje prosto Radgona Bogojina Šalovci Hodoš Lipa Dokležovje Segrap Pušča Rotunda ■9 9 9 9 9 8 9 9 9 7 6 6 4 4 3 3 1 0 2 1 0 3 2 2 0 2. MNL Lendava 0 1 5 8 8 Rezultati -11. kolo: Dolina : Graničar 0 •3 1 Žitkovci:Nafta(VJ 'k3 Kapca: Veterani (T) g 1 Veterani (T.) 11 ' 2 3 ■ h Kapca Nafta (v.) Žitkovci Graničar Dolina 11 6 11 5 11 5 11 4 11 0 W11 28. marec 2002 ŠPORT 17 Predstavljamo vam Odbojka Aleš Lazar mojster Fide Na skupščini Šahovske zveze °W v Ljubljani je bil minulo ot° razglašen za mojstra Fide an 80 Radenska Pomgrad iz rs e Sobote, dijak četrtega let-«int S°b°ške gimnazije, osemnaj-Ve । Aleš L323L doma iz Lenda-_loie tretji mojster Fide iz Po-naJi3' Pred n*irn sta si ta iaskavi Štefan Cigan in s petim letom je navJ^0^0'2^ 9aje hm,M brat’in se vključil v ša-kl krožek na DOŠ Lendava, WmSl16 P0Cl strokovnim vodst-Polni^H'0^ Franja Strbada izpo-.^al ?ahovsko znanje ter se ^letaiJ^ Sahista’je poka‘ skj in My4, ko Je Postal občin-^avn^^' lovski prvak, na paz erT1 Prvenstvu v Mariboru kasne6Cle' trede mest0' Let° dni ptvenle le.Za^edel na državnem Pa^e j U Četrt0 mest0’leta 1996 Povzpel na državnem pr-12 |e( U v Mariboru za dečke do državnj a naivišje mesto in postal Pk0 1 : 0 <934 : in.Uog, kuzma 1 : O (982 'O(gg„ ; Sesko - Burja : ton 1 ■ n . 894>’ Lebeničnik l<;>i^ 83 : 880). Dru- LendaVpj Pa ie Premagal 8:016522; ‘a ■ Mejač : Hor-Si^Ol Klofutar: Ma- Ceršak : Ker- ' '1 °5)’ černi; Ra-\ :ža|j. : 0(966: 842), %.S37).l ^rZka Nafta Jeza. ^/^'''Oje °'n Upadla iz AJru9ern dfida je dosegla i? Prema’®kmovanja V?% s b , eklPi Nafte ^£>0 ke- 'ril, ,no l»kmo- 1$ 1s ?1l 812 811 •<9a 7 18 1 18 18 5 2 2 O 3 1 1 2 1 1 3 2 2 3 4 5 6 6 10 10 10 14 14 106:38 30 90:54 25 87:57 25 80:64 23 77:67 22 68:76 15 65:79 15 60:84 13 45:99 6 42:192 6 Premajhen odpor Sobočanov hovski razvoj je bilo pomembno leto 1998, ko je zasedel na osnovnošolskem prvenstvu in državnem prvenstvu v pospešenem šahu drugi mesti, na državnem prvenstvu pa je bil prvi in drugič postal državni prvak. Sodeloval je tudi na V prvi polfinalni tekmi končnice državnega odbojkarskega prvenstva je Bled v Murski Soboti zlahka premagal domače Pomurje Ga-lex z rezultatom 3 : O (25 : 23, 25 : 14, 25 : 18). Sobočani, ki so v zadnjem času igrali zelo dobro in iz nadaljnjega tekmovanja izločili celo drugouvrščeni Salonit, so tokrat razočarali. Gostitelji so dobro igrali le v prvim nizu, saj sta se moštvi izmenjavali v vodstvu. V drugem in tretjem nizu pa so zelo popustili. V soboto se igra v Murski Soboti tretja tekma. Pomurje Ga-lex: Tot, Kovačec, Čeh, Marič, Novi-tovič, Horvat, Topovšek, Flisar, A. in B. Grut. (F. M.) Sonimex in Beltinci tretja Odigrano je bilo zadnje kolo prvenstva v tretji državni moški in ženski odbojkarski ligi vzhod. V moški konkurenci je Ljutomer doma premagal drugo ekipo Fužinarja s 3 : 1. Ljutomer: Šmauc, D. in G. Kodila, Onišak, Pirher, Zidar, Špilak. Beltinci so bili prosti. V ženski konkurenci je Sonimex v Radencih premagal Ruše s 3 : 0 (25 : 21, 25 . 18, 25 : 17). Sonimex: Vogrinec, Ješovnik, Drvarič, Hojnik, Vrbančič, Tmušič, Strmšek, Čuš, Šavel, Kološa, Klemenčič. Kerna iz Puconec je bila prosta. (N. Š., F. M.) 3. SOL moški Mežica 1816 2 51:14 48 Poljčane 18 15 3 50:23 42 Beltinci 18 13 5 44:26 36 Nigrad 18 10 8 41:27 34 Turbina 1810 8 36:32 30 Šoštanj Top. II 18 7 11 32.36 25 Fram 18 8 10- 25:37 23 Ljutomer 18 6 12 25:46 16 Fužinar II 18 315 17:47 10 Granit II 18 2 16 15:48 6 3. SOL ženske Dravograd 1814 4 48:20 43 Črna 1813 5 46:22 38 Sonimex Radenci 18 13 5 43:24 38 Prevalje 1812 6 43:24 38 Savinja Celje 1812 6 44:32 33 Kerna Puconci 18 10 8 38:33 29 Venus 18 5 13 24:43 17 Ruše 18 5 13 23:42 16 Kajuh Šoštanj 18 4 14 19:44 14 Galeja Vega 18 2 16 8:52 4 Karate Namizni tenis evropskem (39. mesto) in svetovnem prvenstvu (52. mesto). Pomemben napredek je pokazal predlani, saj je zasedel na državnem prvenstvu (do 16 let) drugo mesto in postal državni podprvak, na državnem prvenstvu (do 20 let) je bil šesti, na evropskem prvenstvu pa je zasedel 35. mesto. Pridobil pa si je naziv mojstrski kandidat. Svoj največji uspeh pa je dosegel, ko je postal državni prvak (do 18 let), bil najboljši na srednješolskem prvenstvu in si pridobil naziv mojstra Fide, s kakršnim se lahko pohvalijo redni mladi šahisti. Ta uspeh ga navdaja z novimi spodbudami, da se bo poleg študija na geodeziji v Ljubljani še naprej ukvarjal s šahom in upa, da rezultati ne bodo izostali. Feri Maučec Namizni tenis Trije državni naslovi Polonci Hiill Na jubilejnem desetem državnem prvenstvu SKIF zveze Slovenije v Rušah je sodelovalo 175 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci Tromjenika iz Kuzme in Apač ter dosegli velik uspeh, saj so osvojili šest državnih naslovov. Najuspešnejša je bila Polonca Hiill (Kuzma), saj je osvojila kar tri državne naslove in dve drugi mesti. Zmagala je v' katah med mladinkami, med ženskami je bila druga. Zmagala je tudi v borbah med mladinkami v kat. nad 55 kg in v absolutni kategoriji, med ženskami pa je bila druga. Naslov državnega prvaka sta v katah osvojila Davorin Šlebinger med st. dečki iz Apač in Vedran Lazarevič med mladinci iz Kuzme, v borbah med mladinci pa Renato Trajbar iz Kuzme. Druga mesta so zasedli -kate: Tilen Solar in Denis Recek (oba Kuzma); borbe: Bojana Copot (55 kg) iz Apač ter Renato Trajbar (55 kg) in Denis Recek (absolutno) iz Kuzme. Tretji v katah so bili: Grujič, Maja Vučko, Bojana Hodnik, vsi Apače, in Denis Recek iz Kuzme. V borbah pa so tretja mesta zasedli: Aleš Mauko, Bojana Copot, oba Apače, in Vedran Lazarevič iz Kuzme. Karateisti Tromejnika iz Kuzme so zasedli v skupni uvrstitvi tretje mesto. (F. M.) 2. SNTL Ptuj 1815 2 1 103:42 32 MI Sobota II 18 12 4 2 98:58 28 Škofja Loka,. 18 9 4 5 89:75 22 Melamin 1810 2 6 87:6222 Mengeš 18 8 6 4 86:73 22 Logatec 18 9 2 7 80:71 20 Radlje 18 6 4 8 80:77 16 Vesna 18 4 2 12 51:90 10 Maribor II 18 2 3 13 51:96 5 Ilirija 18 0 1 17 25:107 1 3. SNTL Puconci II 18 15 2 1 102:35 32 Gorica 1814 2 2 101:53 30 Ljutomer 18 12 2 4 93:60 26 Muta 1810 3 5 86:57 23 Krško 18 8 1 9 76:76 17 Lendava 18 7 0 11 54:79 14 Merkur 18 6 2 10 66:78 14 Fužinar 18 6 2 10 66:80 14 Rakek 18 3 2 13 43:94 8 U. Stari trg 18 1 0 17 30:106 2 Razstava v Lendavi Tomi Ocepek DP Na enajstem državnem mladinskem prvenstvu za posameznike in dvojice v Domžalah je sodelovalo med 70 igralci iz 20 klubov tudi 8 igralcev Moravskih Toplic Sobote in Žogice Gornja Radgona. Odlično so se odrezali Sobočani, saj so osvojili Košarka Nepričakovan oba naslova. Med posamezniki je premagal Ocepek v klubskem finalu B. Ropošo s 4 : 3 in zasluženo postal državni prvak, Ropoša pa podprvak. Roudi se je uvrstil med šestnajsterico. B. Ropoša in Ocepek sta bila najboljša tudi v dvojicah, saj sta v finalu premagala lanska zmagovalca Piljaka - Budihno (Šampionka) in postala državna prvaka. Tri mešane dvojice Ropoša -Burgar, Roudi - Budihna in Ocepek -Ludvik so se uvrstile me'd osmeri- Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, Zavod galerija - muzej Lendava in Športna zveza Lendava so pripravili v lendavskem gradu razstavo Mozaiki lendavskega športa v 20. stoletju. Na 50 panojih razstavljeno pisno gradivo, diplome, priznanja, fotografije, športna oprema, pokali, medalje in drugi dokumenti ponazarjajo razvoj in dosežke lendavskega športa iz preteklo- poraz V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je vodeča ekipa Jurij Plava laguna iz Ljubljane v Murski Soboti premagala domačo Radensko Creativ z rezultatom 85 : 79 (71 : 54, 48 : 40, 26 : 20). Po dveh zaporednih zmagah v gosteh poraz Radenske Creativa ni bil pričakovan. Kljub temu so se Sobočani uvrstili v med prve štiri ekipe in bodo igrali v končnici državnega prvenstva. Radenska Creativ: Ritonja 27, Meško 22, Dominko 12, Maje 6, Bratkovič 4, Gladovič 2, T. Novak 2, A. Novak 2, Pok 2. (F. M.) Košarka 1. B moški Yurij PL 26 19 7 2086:1966 45 Radenska Gr. 26 16 10 2188:2037 42 Maribor 26 16 10 2276:2140 42 Rudar 26 16 10 2339:2192 42 Krško 26 15 11 2305:2310 41 Hrastnik 26 14 12 2289:2305 40 Postojna 26 14 12 2286:2142 40 U. Olimpija 26 12 14 2151:2127 38 Fragmat 26 12 14 2047:2087 38 Nova Gorica 26 12 14 2149:2246 38 Banex 26 11 15 2264:2335 37 Bežigrad 26 11 15 2160:2210 37 Radovljica 26 8 18 1927:2976 34 Ilirija 26 7 19 2113:2308 33 PKL Rezultata - 3. kolo: Ljutomer: Claudia shop 74 : 84 Plastron: Šalovci 81 : 74 Plastron 3 3 0 217:205 6 Claudia shop 3 2 1 201:188 5 Ljutomer - 3 1 2 224:232 4 Šalovci 3 0 3 200:217 3 co. Rokoborba M. U. I sti. Razstavo si je vredno ogledati. (F. M., fotografija: J. Z.) Sedmak in Mihelič velika zmagovalca Rokoborski klub Murska Sobota je bil organizator velikega mednarodnega rokoborskega turnirja za kadete in mladince*za veliko nagrado Slovenije, ki sodi v koledar svetovne rokoborske organizacije FILA. Na turnirju je sodelovalo 110 tekmovalcev iz 11 držav. Največ tekmovalcev je prišlo iz Madžarske (22) pred Slovenijo (15) in Jugoslavijo (12). Na tem doslej največjem rokoborskem tekmovanju v Pomurju so dosegli lep uspeh domači rokoborci, saj so zasedli dve prvi in eno tretje mesto. Junaka sta bila Mitja Sedmak (85 kg) iz Ljutomera, ki je zmagal med mladinci, hkrati pa bil razglašen za najboljšega domačega tekmovalca, ter Slavko Miholič (63 kg) iz Murske Sobote, ki je zasedel prvo mesto med mladinci. Uspešen je bil tudi Sobočan Jure Kuhar (76 kg), ki je zasedel med mladinci tretje mesto. Od preostalih pomurskih rokoborcev velja omeniti še šesto mesto Dejana Šerneka (76 kg) iz Murske Sobote. Sobočani so se tudi izkazali z odlično organizacijo. (F. M., fotografija: J. Z.) Šport od tod in tam Hokej na travi - V prijateljski tekmi je Triglav v Predanovcih premagal Concordijo iz Zagreba s 3 : 2. Strelca za Triglav sta bila Poredoš 2 in Kovačič. (F. M.) • Judo - V avstrijskem Rohrbachu je bil močan mednarodni turnir, na katerem so sodelovali tudi nekateri pomurski judoisti. Najuspešnejša sta bila Maja Uršič iz Murske Sobote (JK Sankaku), ki je zasedla v kat. do 57 kg drugo mesto, in Tadej Časar (JK Lendava), ki je zasedel v kat. do 50 kg tretje mesto. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Velike Gorice na Hrvaškem je zasedel Dominik Dominko (JK Lendava) v kat. do 38 kg prvo mesto. (F. M.) Strelstvo - Iztok Hreščak, član SD Janka Jurkoviča iz Vidma, je zasedel na evropskem prvenstvo v streljanju z zračno puško v Solunu z rezultatom 583 krogov 53. mesto. Reprezentanca Slovenije je bila šesta. Valter Pajič, član SD Kolomana Flisarja s Tišine, pa je zasedel s 573 krogi v mladinski konkurenci 46. mesto. Mladinci Slovenije so bili dvanajsti. (F. M.) Strelstvo - Na tradicionalnem tekmovanju, ki ga organizira LD Osek v streljanju v tarče in glinaste golobe, je sodelovalo 120 strelcev. Zmagal je Dani Šmid, Milan Pelci (oba GR) pa je bil tretji. V pokalnem tekmovanju je zmagal Miha Šafarič (MS), Roman Dresler (GR) je bil tretji. (O. B.) Strelstvo - V First strelski ligi so odigrali sedmo kolo. Med posamezniki je zmagal Jožef Hajdu (Coal) s 5469 krogi, ekipno pa Juršinci s 1678 krogi. Ekipno vodi SD Juršinci pred SD Coal Petišovci in SD KF Tišina. Med posamezniki je Milan Cofek na četrtem mestu, Balaško (Tišina) pa na šestem. (F. M.) Strelstvo - Na regijskem tekmovanju s standardno puško je pri članih zmagal Rajnko Robnik (Ljutomer) pred Brankom Bukovcem, Dušanom Ziškom (oba Tišina) in Robijem Markojo (Turnišče), vsi so zbrali po 586 krogov. Ekipno je zmagala SD Kolomana Flisarja Tišina s 1752 krogi pred SD Štefana Kovača Turnišče, 1731, in SD Ljutomera, 1715 krogov. Med članicami je prepričljivo zmagala Vesna Mele (Ormož) s 369 krogi pred Diano Benkovič, 300, in Marjano Rous (obe Dobrovnik), 257 krogov. (F. B.) Badminton - Na mednarodnem prvenstvu Hrvaške sta nastopila tudi Lendavčana Miha Horvat in Denis Pešehonov, ki pa se nista uvrstila na glavni turnir. Pešehonov je izpadel v tretjem krogu kvalifikacij, Horvat pa v prvem. V madžarskem Bagodu je bil mednarodni turnir za dečke in deklice do 13 let. Od Lendavčanov sta bili najboljši Sonja Kičič in Sabina Magyar, ki sta zasedli drugi mesti. Na tretjem B-turnirju v Trebnjem se je od Lendavčanov izkazala Sanja Nadž, ki je med dekleti zasedla prvo mesto, Iztok Utroša pa je bil šesti. (F. B.) Kegljanje - Na kegljaškem tekmovanju paraplegikov za memorial Petra Zdovca v Celju so sodelovali tudi člani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije ter dosegli lep uspeh. Med veterani je zasedel Milan Bogataj drugo mesto s 331 podrtimi keglji, med tetraplegiki je bil Slavko Dunaj s 286 četrti, med ženskami pa Marta Janežič s 248 keglji peta. (F. M.) Šah - Na marčevskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenske Pom-grada iz Murske Sobote je sodelovalo 14 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 12,5 točke pred Štefanom Režonjo in Bogdanom Harijem, po 9, Jernejem Buzetijem, 8,5 točke, Jožetom Vučkom, Danilom Harijem in Milanom Jeršetom, po 7,5 točke (F. M.) Šah - ŠD Lendava je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Med 8 šahisti so bili najboljši Vučko, Gaber in Žalik, ki so zbrali po 6 točk. (F Rt AKCIJE 28. marec 2002 18 Najljubše sanje... VESTNIKOVO MREŽNI KUPON TEDENSKI KUPON POTOVANJE 'Pri popustu velja cena za liter dizelskega goriva 146.1 SIT/I (ceno na dan 27. 2. 2002) in poraba goriva za vsak model posebej zo mešan cikel po nmmotiv« ECE/116, po podatkih proizvajalca. Ponudba velja za vozila, naročeno do 31. marca 2002. Mirko Mlinarič, s. p. Mladinska 6, VERŽEJ tel. št. 02 587 11 34 Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči! Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. । a) izlet v Gardaland | b) izlet na Madžarsko I c) izlet v Benetke Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali: 1. nagrada: Dušica GJEREK, Zadružna ulica 15a, 9232 Črenšovci, izbrala si je izlet na Madžarsko, 2. nagrada: Silvija HARI, Fokovci 32a, 9208 Fokovci, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja, 3. nagrada: Doris GYOREK, Čentiba 9b, 9220 Lendava, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja. Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti! Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51- št., ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje. Nagrada bo vabljiva! Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvo majske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z stnikom in Turistično agencijo Klas. Ve- Muiska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-mail: t.a.-klas@siol.net Prvomajske počitnice: dalmatinska PODSTRANA UGODNO! POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Postanite tudi»vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju. Priložnost! Ne zamudite! Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog. Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ud priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002. Za več informacij se obrnite na najbl^o poslovno enoto Mestnih plinovodov: PE Murska Sobota. Slomškova 33. Tel: 5341 550; pon, sre, pet: 1100-12.00 in 16.00-1700 PE Onw. Hardek 34& Tel; 7411363: pon. sre, pet: 11.00-12.00 In 16.00-17.00 P£ Lendava. Mlinska 5. Tel: 5788 403; tor. čet: 1100-12.00 In 16.00-17.00 .Scian>c wap.renault.5| www.renault.si Renaultovi dCi conunon rail turbodizelski mo^i1 temeljijo na napredni tehnologiji vbrizga goriva P° sistemu skupnega voda. So izjemno tihi, visoko ; odzivni, z nizko porabo goriva in prijaznejši do okolja- Renault dCi ... za brezplačne poti V marcu vam bomo ob nakupu novega Mega”a' Stenica, Lagune ali Espaea z dizelskim motorjem od cene odšteli popust v vrednosti dizelska8 goriva za 40.000 prevoženih kilometrov, ob nakupu Clia 1.5 dCi in Kangooja 1.5 dCi Pa popust v vrednosti 30.000 prevoženih kilometrov dizelskega goriva*. UM Zaljubljeni v življenje. Zaljubljeni v Radensko. MORAVSKE TOPLICE »S USTVARJAMO AVTOMOBILE. RENAULT DO 40.000 PREVOŽENIH KM DIZELSKEGA GORIVA BREZPLAČNO. Rm, -J-: M. Ul ELEKTRO MLINARIČ - inštalacije - previjanje motorjev - montaža električnih naprav Na kratko Moravske Toplice Na območju moravskotopliš-ke občine deluje sedem kultur-no-turističnih društev: v Bogojini, Filovcih, Vučji Gomili, Prosenjakovcih, Selu, Središču in Tešanovcih. Tudi petje je dobro zastopano, saj delujeta moški in ženski pevski zbor Antona Martina Slomška v Martjancih, ženski zbor Goričanke, ženski nonet Talita iz Bogojine ter pevke iz Bogojine in Prosenjakovce. Občasno zaživi tudi dramska dejavnost. (J. Ko.) Hodoš Letos naj bi povsem obnovili kulturni dom na Hodošu, ki je središče družabnega in kulturnega življenja. Skupno z gasilci bodo člani Sveta madžarske samoupravne skupnosti občine prispevali denar za stavbno pohištvo in elek-troinstalacijski material. Še naprej pa ostaja tudi aktualno prostovoljno delo, ki prispeva k pocenitvi. Lani ga je bilo za 3 800 ur. (J. Ko.) v čisto ljubezen. Na desetine otrok rejniške matere Marije je deležnih čiste ljubezni. Otroci vedo in si mislijo... Božala si me tudi, kadar je moj jok spravljal ob živce celo našega psa. 10 me, da moj nos ni prevelik in da imam rake ravno prav dolge. Rada si rne tudi kadar sem naredil kaj res narobe. Vzgajala si me, zato vem, kaj )e P . res pomembno. Naučila si me opazovati, čutiti, vonjati, poslušati in lju^ltl' Hvala! Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za 120.000 SIT (naravni vlek) oz. 140.000 SIT (prisilni vlek) Cena peči izven akcije: - naravni vlek GOlf PROVUW 240-3 - prisilni vlek PROVUW 242-3 187.267,20 SIT Vse cene vključujejo DDV. 216.563,00 SIT PRIDITE NA GOLF! J Vabimo vas, da se prijavite na URE GOLFA ZA MLADINO na Moravskih Toplicah. Delo z vaditeljem poteka 2 x tedensko (toreKc Spoznajte ta čudoviti šport in postanite golfski navdušenec še vi- j GOLF KLUB MORAVSKE TOPLICE VAS VABI V SVOJ^ V a Uživajte v igranju golfa in pestri ponudbi le korak od zelenic. Informacije: tel.: 02/512 2467, 512 2282, gsm: 041 578 248, 0^ KIHI 28. marec 2002 KRONIKA - MALI OGLASI 19 Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Rebernak je spregovoril ginjena obravnava, priporov niso odpravili 0 četrtek, 21. marca, se je nadaljeval na okrožnem so dišču v Murski Sobote sodni postopek zoper Dušana Vrh Ipavca iz Radenec, Zlatka Rebernaka z Melanjskega ni n ^sen’i° Karba z Radenskega Vrha, Sašo Rebrica iz Gor-adgene, Daniela Lukača iz Radenec, Iztoka Kurbusa iz ’ Mojmirja Wolfa iz Gornje Radgone, Tatjano Kralj iz Obt Razkrižju in Dejana Flisarja iz Murskih Črnec, pro niCa °č*ta storitev kaznivih dejanj neupravičenega so pre-ini‘elH)^ obtoženi pa so ewerlT>stpodat^svoje za' bil . Kot smo ze poročali, je niso 'st,mi redkimi, ki tega Očit Zlatko Rebernak. ozjro °Pa S',e vmes Premislil val । a mu Je morda tako sveto-' "^nik, kajti na četrtkovi ‘govoril p6 ^Pričakovano spre-sodnj, ■ etclanski sodni senat s je Orn Milanom Forštnaričem počasp()trpežliiv in Rebernak je 1 Pripovedoval skoraj dve š. s. ■ Devet let za umor očeta ^valne okoliščine __________________________ S®ainpedesetletni Štefan Šlankovič mlajši iz Ženavelj je ,11 na Okrožnem sodišču Murska §pbota spoznan za umora svojega 76-letnega očeta Štefana Šlanko-p mu ’e petčlanski senat pod vodstvom sodnika a’at^a P^^dii devet let zapora. Zločin se je zgodil P°I<1 z y,ra ^an*’ko ie Štefan Šlankovič mlajši po prepiru očeta nagosn llc’nom in ga zažgal, kasneje pa je zanetil požar še . podarskem poslopju. ’e predvidena za um-način’kakor ga >e °^če, kazen najmanj št{v31elZaPora, so pri tem upo-it.Tolajševalne okolišči-K. ie • Sever Poteh bojev policije ------------------------------------- statusa vojnega veterana hitis^1* skupščini pomurskega policijskega vete-nik L^** društva Sever, ki je bila 15. marca, je predsed-la0onc Slokan podal poročilo o opravljenem delu v JJ8'2001. edruštvo or8a’ % 1 D’ sprei< I 1 Zakonodaji o fr Čeprav si morala veliko s teboj bilo nam je lepo V SPOMIN j()d 26. marca mineva leto sfi takrat, ko nas je zapustila df«!j( mama, tašča, babica, praha jji* sestra Ana Pal iz Lipe 60 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji na njenem p°! domu prižigate svečke spomina in prinašate < Žalujoči vsi najdražji cvN Žalostni so moji dn ker zapustila si V moji hiši je praM1 a v srcu bolečih' ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil« sestra in teta Marija Črnko iz Šalovec 216 Z bolečino v srcu se zahvaljujem vsem sorodni sosedom in prijateljem, ki ste mi v najtežjih trenu strani. Hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili11,1 darovali vence, sveče ter za svete maše in nam telt. sožalja. Posebej hvala družini Horvat - ‘l £ Lepa hvala g. župniku za opravljen obred in g« slovesa, pevcem za lepo petje žalostink in pogfe Žalujoči: mož, sestre in drugo soro VK9IIM 28. marec 2002 21 Spomin... Edini, ki ostane močan Nad vsem; Edini cvet, ki ne ovene, Edini val. ki ne razbije, Edina luč, ki ne ugasne (Jimenez) V SPOMIN Zoltan Banfi iz Veščice Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo spomina, prinašate cvetje. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeli. ZAHVALA V 71. letu se je tiho poslovila naša draga mama, orna, sestra in teta Marija Kapun iz Lendave lti boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ■ ncent in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, izrekli pisno in (|arUStno s°žalje ter našo drago mamo pospremili na zadnji poti, ‘ ovali vence, sveče, prispevke v dobrodelne namene in darovali za ' cl« maše. Posebna zahvala velja osebju oddelka Kirurgije II in anestezije z reanimacijo bolnišnice v Rakičanu. Lepa hvala g. tornadu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, omunali, d. o. o., Lendava in godbeniku za odigrano Tišino, osebej hvala nečakinji Ireni za nesebično pomoč v trenutku nemoči in bolečine ter ganljive besede slovesa. . Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Karči z družino in drugo sorodstvo Še lahko bi živela, se z nami lepo imela, a sojeno ni bilo tako. N SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 26. marec 2001, ko je utihnilo plemenito srce drage mame, stare mame in tašče Katarine Lipič izTešanovec 112 in očeta Jožefa Lipiča 1924-1987 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in prinašate cvetje. Njuni najdražji Trudil si se in živel si za nas. Bojeval si se in vedno zmagoval. Reševal si nas, a tokrat se sam rešili nisi zmogel. Neprevidnost nekoga le je naredila nemočnega in ti vzela življenje. Radi sva te imeli in vedi, da se bova trudili, kol bi se ti trudil za naju! , ZAHVALA ■ a*u je 20. 3. 2002 tragično za vedno zapustil dragi sin in brat Boštjan Rogač ptL|’o 5e. s Petanjec 16a cva vsem sorodnikom, sosedom, znancem in /'^ie bi n- Ste nama sta'' °b stran>> izrekli pisno in ustno ži *'ne8a H°štjana pa pospremili na zadnji poti. • 1,n’ku za pogrebni obred, pevcem za odpete ^‘»stinke in govornikom. 0 cktivu Avtohiše Kolmanič - Dokl, Društvu Opel 'n prijateljem motoristom. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. jem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama in sestra Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da te nam je vzela. Ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 30 . marca bo minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Franc Kosec iz Mačkovec 50 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo le imeli radi Zaspala, draga mama, si zaprla trudne si oči. Bolečine hude si prestala, in zdaj boš mirno spala. ZAHVALA V 76. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica Katarina Vohar roj. Škafar, iz Hrastja - Mote 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in v druge namene. Posebej hvala sosedovim Krajnčevim za skrb in pomoč med boleznijo. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: Vsi njeni najdražji Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni več trpljenja ne bolečin, ostali so sledovi in spomini. Za vse še enkrat - hvala ti. ZAHVALA V 61. letu nas je nepričakovano zapustil dragi brat in stric Štefan Seršen iz Lendave, Kolodvorska 34 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše in druge namene ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. župnikoma s Kobilja in Lendave ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sestra Anica, brat Janez, nečakinja Barbara z možem Palijem ter Matejo in Sandro Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Jožefa Antolina iz Dolge vasi 1938-2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali za svete maše, cvetje, sveče, cerkvene namene in prispevali za boj proti raku. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevkam za odpete pesmi in pogrebništvu Komunala Lendava. Tvoji najdražji ZAHVALA V 42. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in sin Miran Sukič iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje ali prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. Hertlovi za ganljive besede slovesa in godbenikom za odigrane žalostinke. Iskrena hvala Ribiški družini Murska sobota, posebno g. Karoliju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Simona, sin Matej, mama Terezija in drugo sorodstvo Prehodil sem to pot življenja! Bil dedič sem trpljenja, ki ga ovijal s cvetom sem veselja. Moj zadnji dih razbil je dvome v srečo, oko uzrlo je skrivnost - Življenje! ZAHVALA V 75. letu je zaspal ljubeči mož, ati, dedi in brat Štefan Filip iz Beltinec Iskrena hvala vsem, ki ste ob zadnjem slovesu darovali vence, sveče, svete maše, molitve in prispevke v dobrodelne namene. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste ga spremljali k večnemu počitku. Pogrešamo te! Žalujoči domači Tisti, ki radi jih imamo, nikdar resnično ne umro, le v nas se preselijo in v naših mislih še naprej živijo, so in tu ostanejo! ZAHVALA V 95. letu starosti se je za vedno poslovila naša ljubeča in dobra mama, stara mama in prababica Katarina Červek iz Noršinec 61 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Jančič in Banfi. Vsi njeni! Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja in gorja, le zakaj si nam odšla! ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in tašča Lrena Petek iz Bakovec, Cvetna 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, društvu upokojencev, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in maše. Hvala gospodu župniku Poredošu, govornici gospe Koželjevi, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsi najdražji njeni 22 Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 2I 790 « garažna vrata ,« dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje • zapornice Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com SUHOMONTAŽNA GRADNJA PO SISTEMU KNAUF - RIGIPS ROBERT KOZAR, s. p., Hercegovščakl 9c, G. Radgona, 041 539 204 adaptacija mansard predelne stene LNO Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Štefan KRANČIČ, Borejci 48 Franc BERTALANIČ, Sodišinci 17 Alojz OMAR, Rankovci 37 Ema ULEN, Vanča vas 26 Šarlota MERICA, Predanovci 34 Anton HORVAT, Bogojina 56 KO VEŠ, KAJ JEŠ! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO ■ PREVOZ. Bojan Jakšič, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 spuščeni stropovi suhi estrih! ercator POREDOŠ S.P Brezovci 69/a 9201 Puconci Tel: 54 59 280 Plese 1, Murska Sobota PRIREDITVE V MARCU 2002 STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p., Lendavska 29.9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61. GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL HOSEKRA. PVC-okna, vrata in senčila. Pro] REMOPLAST Oblikujemo življenjski prostor. Obrtna mocijske cene do 15. marca ALU-okna, vrata in garažna vrata PE Murska Sobota ul. 24, tel.: 02/534 10 80 £ s 8 I POM-NEP Agencija za nepremičnine S 536 18 18 PRODAJ A-NAKUP-ODDAJA-NAJEM - kupimo manjšo hišo v okolici Ljutomera - pisarne MS že od €€ m2, LJUTOMER £€ 8 DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, d. o. o. Ledavsko naselje 16, 9000 Murska Sobota, tel.: 536 18 10 ROŽA BELTINCI, Kmečka 4, Beltinci IZPOSOJA OBLEK: poročne prvoobhajilne svečane obleke za konfirmacijo tel.: 02 541 20 80, GSM: 031 53 93 51 ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! ct.O-.O-. "Mt- SoAcitcl TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Petrol dd., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 15. AA lesni n a garantiramo ki ga nudimo tudi na sobota, 30. marec ob 10. uri VELIKONOČNI ZAJČEK Velikonočni zajček vas bo obiskal tudi letos. Otroci, vabljeni da se poveselite z njim, kakšno zapojete, kaj narišete, mu kaj lepega poveste.... gotovo vam bo prinesel tudi kakšno sladko presenečenje! 5< UiemMurnajboljši'sosed obročno odplačevanje do IS OBROKOV LESNINA MURSKA SOBOTA.Bakovska c. >- tel.: 02 52 11 398,02 52 11 73’ HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (02| 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Vsi Siemensovi 080-80-80 SIEMENS 19.900 SIT 080 80 80 www.telekom.si PO ZELO UGODNI CENI PRODAJAMO ROBNIKE IN POŽIRALNIKE S POCINKANIMI MREŽAMI. IZDELAVA BETONSKIH IZDELKOV »MAKS DARADAN«, IGNJATIJA DARADAN, s. p., Trate 23, GORNJA RADGONA, tel.: 031 847 138. IZDELKE LAHKO KUPITE TUDI V ČERNELAVCIH, GORIČKA ULICA 20. in vas ne bo zeblo v noge izdelki so od 15. marca do 15. aprila I 0 /O cenejši * * Popust ne velja za ponudbo podjetja M<>^ V času akcije lahko z izpolnitvijo ankete sodelujete v nagradnem žrebam11’ Izžrebali bomo dobitnike treh ISDN paketov, desetih telefonskih aparatov Gigaset 200 in dvajsetih majic. Obiščite nas na novi lokaciji: Teletrgovina Murska Sobota, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota Teleko^ Slww’ie EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. PETP^1* KMHR 28. marec 2002 NAPOVEDNIK 23 Napoved kulturnih prireditev otvoritev murska SOBOTA v četrtek, 28. marca, ob 19. uri bo v razstavišču Po-hajinskega muzeja otvoritev razstave Na prelomih tisočletij. Tiskovna konferenca ob predstavitvi projekta bo že dopoldne ob 11. uri v muzejski knjižnici. Razstava bo odprta do julija. KONCERT VADARCI ' nedeljo, 31. marca, ob 14. uri bo v vaško-gasilskem “mu koncert velikonočnega sporočila, ki ga prireja ■"ešani pevski zbor Maranata Nuskova. MllNJI SLAVEČI ' ponedeljek, 1. aprila, ob 9.30 bo v evangeličanski cerkvi koncert velikonočnega sporočila, ki ga prireja me^ni pevski zbor Maranata Nuskova. LJUBLJANA V torek, 2. aprila, bo na Metelkovi 5 Veki zobl žur, ki ^Pripravlja Prleški študentski klub. Igrali bodo Po-^mijurja... DOGODEK Rubska sobota Vsako prvo sredo v mesecu so v vrtcih Miške na 5anyijevi, Gozdiček v ulici Štefana Kovača in Ringa-^|avGregorčičevi ob 17. uri klepetalnice, namc-Jene staršem in otrokom, ki še niso vpisani v vrtec. a 0 velja tudi za bakovski vrtec Krtek. MlKv°b°t0’ 30' marca> bo v klubskih prostorih K’a od 9. do 17. ure delavnica Od ideje do ure-'Cltve projekta TiPovej Urada RS za mladino. GLEDALIŠČE SOBOTA g|Jdr,ck’ 2' aPrila> ob 18- uri bo v grajski dvorani r$.a 'ška predstava Krčma Sweet Dream avtorja in d^rja Milivoja Mikija Roša v izvedbi gledališke ine Nindrik indrik iz Porabja. 81^7^’ 2' aPrila> ob 20. uri bo v grajski dvorani Sk ? 'ška predstava Veseli večer. Gre za priredbo v avtorice in režiserke Vijole Varga v izvedbi . ?ske skupine KTD Puconci. nOv^tck>29' marca>ob 18- uri bo v grajski dvorani ponedeljek, 1. aprila, ob 20. uri bo v kongresni b)Ubpni '’0tela Radin gledališka komedija Štajerc v avtorja Toneta Partljiča v izvedbi Ljubi-dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. sobota i Sikif 1PAC ie na ogled razstava del akademskega '^zeta Logarja. ^dji si lahko ogledate razstavo del članov Dru- štva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstava je na ogled do 30. marca. - V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Ignaca Medena. - V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma. - V stolpnem delu gradu je na ogled razstava Zbirka Kondor. - V razstavnem delu podjetja FER-ING, d. o. o., so na ogled dela učencev gimnazije Murska Sobota ob koncu triletne odprte šole v oblikovanju gline. LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši je do 30. marca na ogled razstava Iz prekmurskega opusa Jožeta Kološe -Kološa, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota. V Pavlovi hiši je tudi razstava fotografij Haložani avtorja Stojana Kerblerja. Ogledate si jo lahko do 4. maja. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo Vojna za Slovenijo 1991. V avli občine Veržej in v Malem razstavnem prostoru v Mestni hiši Ljutomer je na ogled razstava Trenutki, kjer razstavljajo udeleženci likovne kolonije Svetinje 2001. GORNJA RADGONA V galeriji in avli kulturnega doma je na ogled likovna razstava znanega pomurskega umetnika Lojzeta Ve- I beriča. Predstavljena so dela iz različnih obdobij njegovega bogatega ustvarjanja. Odprta je do 1. aprila med 9. in 17. uro ter v času kinopredstav. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču razstavlja do 31. marca Zoran Jošič, član Društva celjskih likovnikov, sedaj pa nastopa v okviru celjske skupine Iris s slikarjema Ljubanom Šegom in Adolfom Mljačem. PUCONCI V občinski zgradbi je na ogled razstava del Ernesta Bransbergerja. RADENCI Do 30. marca med 17. in 19. uro bo v prostorih SMC pri cerkvi Sv. Cirila in Metoda velikonočna-likovna razstava. LENDAVA - Do 2. aprila bo v hotelu Lipa razstava velikonočnih pirhov. - V gradu je na ogled razstava Mozaiki lendavskega športa v 20. stoletju. VELIKA POLANA Vsak dan do velike noči je med 8. in 18. uro v domu krajanov na ogled velikonočna razstava. LIPOVCI Do petka, 29. marca, je v vaškem domu med 12. in 17. uro na ogled velikonočna razstava, ki jo je pripravilo domače turistično društvo. Ginekološko porodni oddelek so prispevali • tam Lendavske gorice 3 a, nakup opreme - 10.000 VVa'c' 'z Mohorjeve ul. 2, Lenda-'H,za pok. Franca Tašne-" SIT; Mirjam Horvat, Šalovci cve'ia za pok- Mari’°Le’ “ SlTi družina Grah, Fikšinci 2, la za P°k- Marijo Lebar -a"ka Rituper, Murska Sobo-; ® ^'ia za pok. Greto Marič iz »So«5'000 S,T; družine Benk0, a’ narr>esto cvetja za pok. Geriča iz M. Sobote -a Banti-Zelko, namesto 5 000 S'T; zma- namesto cvetja za - 5.000 SIT; Štefan Kuhar, namesto cvetja za pok. Jožefa Gergarja - 5.000 SIT; bivši sodelavci Ca-dis d,o.o. Lendava, namesto venca za pok. mamo Igorja Kolenka iz Dolge vasi -15.000 SIT; Alojzija Žnidarič, Vučja vas, namesto cvetja za pok. Stanka Kralja -5.000 SIT; Helena Novak, Tomšičeva 14, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Antona Fistra iz Bakovec - 5.000 SIT; Zorica Rengeo z družino, Šalovci 3, namesto cvetja za pok. Ano Jakič iz Markovec - 5.000 SIT; Slavica Kalamar, Dolenci 13, namesto cvetja za pok. Ano Jakič -5.000 SIT; družina Vučak-Polajner, Puconci 153, namesto cvetja za pok. Olgo Špilak - 5.000 SIT; družina Horvat, Markovci 3, namesto cvetja za pok. Ano Jakič - 10.000 SIT; družina Rudija Ban-fija, Vaneča 20 b, namesto cvetja za pok. Greto Marič - 5.000 SIT; Bela Zrim, Kuzma, namesto cvetja za pok. Jožeta Benka iz Kuzme - 5.000 SIT; Franc Cehnar, namesto cvetja za pok. Marijo Pintarič -10.000 SIT; Vendel Matuš, Trstenjakova 33, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ano Jakič iz Markovec - 5.000 SIT; Drago Zrim, Kuzma, namesto cvetja za pok. Jožeta Benka iz Kuzme - 5.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. *ki zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota fROSTA DELOVNA MESTA zasedbo \ >vEC Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII Vlil SKUPAJ Murska Sobota 2 12 3 1 0 18 % ''Dfi si^.določen čas 6 U % D S? o B' d0 02-04.02; h PIVOVARNA KA CEStA 45, GOR- p°klic: Ab' ? °6. o4 ap°slitve za ne- VV/ 'Naderajh VESTNOST, POŠTENOST; do 29.03.02; JEREBICTRANS&PARTNER D. N. 0., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; do 29.03.02; BERDEN ANDREJ, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO, TROPOVCI, ŠOLSKA 14, TIŠINA ŠOFER ZA MEDNARODNI PROMET - AVSTRIJA, NEMČIJA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, E, B; do 29. 03.02; FILIPIČ FELIKS, S. P., AVTOPREVOZNIK, PRISTAVA 14A, LJUTOMER VOZNIK TOVORNJAKA: določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, E; drugi pogoji: zaposli se lahko kandidat s katerikolim drugim poklicem z izkušnjami v mednarodnem prometu; možnost za nedoločen čas; do 08. 04. 02; Čagran Milan, S. P., Čagran trans, Tišina, Mejna ulica 13, Tišina PRODAJALEC SKLADIŠČNI DELAVEC; določen čas 8 mes.; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 29.03.02; DISKONT - UNIVERZAL, D.,O.,O„ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; 5 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO V »GRILU POD LIPO«, KLAVNIŠKA 4, M. SOBOTA; MOŠKI SPOL; do 01.04.02; LARBO, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 10, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR/-ICA; določen čas. 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO V »GRILU POD LIPO«, KLAVNIŠKA 4, M. SOBOTA; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 02. 04. 02; LARBO, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 10, MURSKA SOBOTA STROJNI TEHNIK VODJA PROIZVODNJE,NABAVE IN PRODAJE; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: INŽ. STOJNI-ŠTVA; ŠIROKO POZNA VANJE STROJNIŠTVA, SPOSOBNOST UMET. USTVARJANJA, POZNAVANJE DEJAVNOSTI UM. KOVAŠTVA; do 03.04.02; MIR JANEZ, S. P., UMETNO KOVAŠTVO, GRABONOŠ 27, VIDEM OB ŠČAVNICI TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA ZA TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM (VODENJE TRGOVINE V LOKALU IN NA TERENU); določen čas 6 mes.; 3 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: EKONOMSKI ALI KOMERCIALNI TEHNIK; SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE Z DOKAZILI IN KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM; do 06.04.02; PAPISS, D. 0. 0., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU EKONOMSKI TEHNIK PISARNIŠKA DELA Z UNIVERZAL. ZNANJEM ADMINISTRACIJE IN DELNO RAČUNOVODSTVA IN KNJIGOVODSTVA V POSL. ENOTI BISERJANE 6/A; določen čas 12 mes.; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 05.04.02; P. T. S. POLISERVIS, D. 0. 0., JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI INŽENIR PROMETA ZA CESTNI PROMET VODJA DEL. ENOTE AVTOPARK IN PROMETNIK (DELA VODENJA IN RAZPOREJANJA VOZIL IN STROJEV); določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: PROMETNI TEHNIK S 5 LETI DEL IZKUŠENJ; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 29. 03. 02; SGP POMGRAD-GRADNJE, D. 0. 0., BAKOVSKA C. 33, MURSKA SOBOTA kino • kino Murska Sobota Četrtek, 28. marca: ob 18.00 in 20.00 ameriški akcijski film Edini Petek, 29 marca: ob 18.00 Edini, ob 20.00 mehiško-španska drama Pasja ljubezen Sobota, 30. marca: ob 18.00 Edini, ob 20.00 Pasja ljubezen Nedelja, 31- marca: ob 18.00 Edini, ob 20.00 Pasja ljubezen Kino Ljutomer Sobota, 30. marca: ob 19-30 ameriška akcijska komedija Je sploh lahko še slabše? Nedelja, 31- marca: ob 17.30 in 19.30 ameriška »odštekana« komedija Divja dirka Kino Gornja Radgona Petek, 29- marca: ob 19-00 ameriška komedija Divja dirka, ob 21.00 ameriška romantična srhljivka Vanilla Sky Sobota, 30. marca: ob 17.30 Divja dirka, ob 19.30 Vanilla Sky Nedelja, 31 ■ marca: ob 17.30 Divja dirka, ob 19-30 Vanilla Sky kino • k i n BOR Z/> ZNAN J/ je jnf0rrna. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje fizike za SŠ. - Išče se znanje kemije za SŠ. - Ponuja se znanje izdelovanja seminarskih in diplomskih nalog. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. HORSE TO THE WATER - Jules Holland & George Harrison 2. WRONG IMPRESSION - Natalie Imbruglia 3. LOVED AMONG FRIENDS - Righteous Boy 4. ČRNO BELI SVET - Riblja čorba 5. STRIJELE NA HORIZONTU - Jinx 6. SALVAMI - Jovanotti 7. HANDS CLEAN - Alanis Morissette PREDLOGI: ANSWERING BELL - Ryan Adams ALL THE RIGHT FRIENDS - R.E.M. BABY KEEP SMILING - Compay Segundo & Loti Bega LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MAMA - Regina 2. SAMO LJUBEZEN - Sestre 3. MOJA SI - Yuhubanda 4. BOGATAŠ - Ritem Planet 5. ŠE IN ŠE - Karmen Stavec 6. KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija 7. NE, O NE - Maya PREDLOGI: ŠARMER - Mambo Kings ŠE ENKRAT - Leeloojamais MI PAŠE - Monika Pučelj LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. VESELI PRLEK-Štrk 2. SAMA - Mlade frajle 3. POLONCA - Ans. Lojzeta Slaka 4. GORA - Gorski cvet 5. BREZ KIKLCE AL’ S KIKLCO - Primorski fantje 6. VESELJE KOSCA - Mikola 7. ATOMČEK - Atomček PREDLOGI: MOJEMU OTROKU - Svetlin FRANC V ŠPANIJI - Slovenski muzikantje SLAMNATA STREHA - Unikat LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. OB MURI - Halicanum 2. IDEMO V POLANO, SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca 3. LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl 4. ZASANJANA - Ans. Š.P.I.K. 5. BABA MALO ME NJAJ - D’Kwaschen Retashy 6. RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman 7. LJUBEZEN TO SI TI - Blanka Keršič PREDLOGI: ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber EMMANUELA - Comfort KRALJICA NOČI - Frenki Sever Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 4. aprila 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 13 - glasujem za skladbo | NSTSNMV:................. 1................... | 7 VELIČASTNIH:.................. -.............j... GLASBA NAŠEGA SRCA:.......................................... LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.............................. I I Ime m priimek ter naslov:........................... I------------------------------------------------------1 Svet zavoda OSNOVNA ŠOLA MALA NEDELJA, Mala Nedelja 37,9243 Mala Nedelja razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati za imenovanje na funkcijo ravnatelja splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS št. 12/96,23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. I. RS št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavbda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 20.8.2002 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA, OŠ MALA NEDELJA, Mala Nedelja 37, 9243 MALA NEDELJA, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. 24 ZADNJA STRAN 28. marec 2002 fBIBi Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 27. marca 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 223,4062 224,0784 224,7506 Hrvaška HRK 191 1 30,2072 30,2981 30,3890 Madž. HUF 348 100 91,7400 92,0200 92,2300 Švica CHF 756 1 152,9551 153,4153 153,8755 ZDA USD 840 1 255,7012 256,4706 257,2400 V. Brit. GBP 826 1 364,3878 365,4843 366,5808 V ponedeljek začetek popisa ed 1. in 15. aprilom bo v Sloveniji popis oseb, stanovanj in stavb. Popisali bodo stanje, ki je bilo 31. marca 2002 ob 24. uri. Zbrani podatki bodo uporabljeni izključno za statistične namene. M Na vprašanja popisovalcev, ki bodo šli na teren 1. aprila, torej na velikonočni ponedeljek, naj bi odgovarjale osebe same. Za otroke, mlajše od 15 let, podatke posreduje eden od staršev, posvojiteljev ali skrbnik. Na vprašanje o narodni/etnični pripadnosti mora odgovoriti (če to želi) vsaka oseba, stara 14 ali več let. Če oseba, stara 14 let in več, v času obiska popisovalca ni navzoča, bo popisovalec zanjo pustil ob 29. marec, petek, BERTA 30. marec, sobota, BOGO 31. marec, nedelja, velika noč, VID 1. april, ponedeljek, velikonočni ponedeljek 2. april, torek, FRANC 3. april, sreda, HELENA 1. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 42 minut, zašlo pa ob 19. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg že dobrih dvanajst ur in tri četrt. 28. marca ob 19. uri in 26 minut bo na nebu nastopil ščip. Pozor: na velikonočno nedeljo ob 3. uri prehajamo na poletni čas, se pravi, da bomo kazalce pomaknili za eno uro naprej! razec izjave P-/NV in kuverto s plačano poštnino. Če bodo ob popisovalčevem obisku doma samo otroci ali pa ne bo doma nikogar, potem bo pustil obvestilo o ponovnem obisku. Poskusil bo do štirikrat. Popis v gospodinjstvu naj bi trajal v povprečju do štirideset minut. Tisti, ki imate internet, si lahko ogledate popisne obrazce na www.gov.si/popis2002/. V dvoje je lepše evetinsedemdesetletna Karolina in enainosemdeset let star Friderik Trnovec z Račkega Vrha pri Kapeli sta praznovala v krogu družine šestdeset let zakonskega življenja, torej biserno obletnico poroke. Poročila sta se namreč 9-marca 1942.1eta. Po poroki sta skupaj živela le leto dni, kajti Friderik je bil 1943. leta prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Tako je vse do njegove srečne vrnitve Karolina sama skrbela za tri otroke. V zakonu se jima je sicer rodilo pet otrok: trije sinovi in dve hčerki. ki so si ustvarili družine in ju Lendavčani so bd'° M skem državne^rnos«j! ležni posebne po J dnostna skupnost J nilavsehinjim^ žila, naj ne pozab Z obeh držav m z "J / . mujejo praznični , čeljih svojih his. Danes, 28. marca, ob 12. uri bosta odprla slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik Madžarske dr. Ferenc Madl mejni prehod Čepine! - Verica in se nato še na delovnem sestanku v Moravskih Toplicah posvetila dvostranskemu sodelovanju na področju gospodarstva in reševanju problematike manjšin; pogovarjala se bosta tudi o vključevanju v EU in NATO ter dejavnosti Višegrajske skupine, predvsem pa o majskem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Sloveniji, bbp Foto: nj Za prvič sklenjeno naročniško razmerje do 31. marca 2002 Vestnik do 30. junija 2002 ZASTONJ! Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: Datum naročila: obdarovali z dvanajstimi vnuki, jubilanta pa ima tudi enajst pravnukov. Karolina je delala pred poroko kot sobarica v tedanjem zdravilišču v Radencih, ki ga je vodila družina Šarič. Pozneje je bila sezonsko zaposlena v Vinogradništvu Kapela, kjer se je po vrnitvi iz vojske zaposlil tudi mož Friderik in si tam prislužil pokojnino. Friderik se je ob zaposlitvi v prostem času ukvarjal z izdelovanjem lesenih izdelkov: sani in smuči za otroke ter klopotcev. Najbolj ponosen je na klopotec, ki so ga postavili v vinogradu ob Križevski in veržejski^^ dogovarjata o upot^^i skega občinskega so Križevčani izsili^ so Križevčani izsilil faltiranju medkrajevni"^ sedaj Veržejčani P05^! svoje pogoje. Pravijo n" S da bodo postavili kd^j mitnico za križevskeo"9 »bicikle« globoko skem ozemlju. Mitnic >9 na koncu vsakega ste, ki so ga plačali JK ne glede na občinske 0 ji ***** cerkvi Sv. Magdalene na Kapeli. Njegovi miniaturni klopotci pa so kot spominki v Nemčiji, Avstriji, Avstraliji in Ameriki. Po upokojitvi je začel plesti še košare in opletati steklenice. Karolini in Frideriku nekoliko nagaja zdravje, zato sta vsa dela prepustila mlajšim. Sedaj živita pri vnuku Mirku, ki si ustvarja družino in lepo skrbi za babico in dedka. Veselita se obiskov svojih otrok in njihovih družinskih članov, ki tudi radi pridejo na obisk. Njuna največja želja pa je seveda, da bi bila zdrava. - L. Kr. V znamenitem moravskem dac teatru« z domačim imer^l Vivat, se pripravljajo na reditev, podobno tisti v Los^i gelesu. Te dni mrzlično rdečo preprogo in ime nagibi ki jo bodo podelili. ***** Vsi pogledi in upi tovorniki jev so uprti v Dinka SMU Ti pričakujejo, da bo sedaj,J je naučil ministra Presej da obstaja mejni prehodU vas, tega še poučil o tranji mejnih prehoditi s sosedi Hrvaško. Tega ne bo storil^ poro mejnih prehodov. W sto zapore je že dogovori svojim bratrancem, sice[* poslanikom RH v Sloveniji si vzame čas in ministru katere tranzitne mejne imamo s to državo in ^1 učinkoviti so. Zaradi curljanja informaciji marijanskem občestvo nI vljajo na ustanovitev ProS I darske lože. J VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota V Radenski*0 genera^ nacijSk°S dosedanjiodp nS|