Ginmazija v Celju. (Govor poslanoa Mih. Vošnjaka v drž. zboru dno 0. aprila 1894.) (Dalje.) \ Častiti g. poročevalec dr. Foregger se je tudi dotaknil vprašanja slovenskih knjig, pri čeraer je spregovoril tudi o sestavi slovenskega jezika. Oni člani visoke zbornice, ki so že v minoli dobi bili v državnem zboru, vedo že, da je to staro očitanje slovenskemu narodu, da nima razvitega jezika in da je jezik, ki sedaj velja za pismeni jezik, umetno skrpan ter ga narod ne razume in iz tega se sklepa, da ne bi bilo mogoče sestaviti knjig za slovensko gimnazijo. Šolske knjige za nižje razrede že imamo, ker že dalje časa imamo slovenske nižje razrede na gimnazijab v Mariboru in v Ljubljahi. In sedaj gre le za to, da se preskrbe knjige za višjo gimnazijo in 2a to mora preskrbeti učna uprava. In v kakSnem jeziku? V jeziku, kateri je sedaj naš pismeni jezik, katerega razumejo ljudje, ki znajo sploh brati in pisati. Za dokaz se je pred nekaterimi leti tukaj v visoki zbornici navedlo naše društvo za izobraženje Ijudstva, lako imenovana »Družba sv. Mohorja«. Ta družba ima namen širiti dobro pisane, nravne in verske knjige med narod ter znaša letnina za vsakega člana 1 gold. Letos ima to društvo nad 50.000 članov (Poslanec Klun: nad 58.000!), tedaj vsekako nad 50.000, in recimo, da slednji član dobi le šest knjig — včasih dobi član po sedem knjig — v roke, to znaša na leto kacih 300.000 knjig, ki pojdejo med razmerno majhen slovenski narod, zlasti med kmetsko prebivalstvo. Pač: čudjio bi bilo, da bi kmet, ki se mora itak boriti za obstanek, dal jeden goldinar za stvar, ki mu ničesar ne koristi. Jezik, v katerem so pisane te knjige, je jezik, v katerem so pisani naši časopisi, jezik, v katerem izhaja naš državni zakonik, katerega razume vsak Slovenec, ki je hodil v slovensko šolo. Jaz torej mislim, da vpraSanje o šolskih knjigah pač ne more biti nobena ovira osnovi slovenskih paralelk ali slovenskih gimnazij. Da privarujem gospodu Šukljeju stvarni popravek, opomnim pri tem, da je poslanec dr. Foregger res iztrgal nekaj stavkov iz vrste člankov, katere je priobčil gospod profesor Šuklje pred desetimi leti, pri tem pa modro prezrl zvezo in zamolčal zaključke, do katerih je prišel pisec. V članku so se razložile težkoče, katere napravlja znanstveno mišljenje v materinščini starejšemu v nemških šolah vzgojenemu pokolenju zlasti v nekaterih strokah, kakor v fiziki itd. Iz tega se izvaja, da se mora baš na srednjih šolah uvesti slovenski učni jezik. Ker pa vsi največjo važnost na to pokladamo, da si naša omikana mladina pridobi znanje nemškega, kuliurnega jezika, se zahteva, da se v višjih razredih za kak predmet obdrži nemški učni jezik. Nadalje se zahteva, da se takoj tako ne prične s popolnim slovenskim učenjem, temveč naj se poprej preskrbe potrebna učila, zlasti slovarji. Taka je stvar in iz tega naj presoja visoka zbornica, koliko važnosti je pripisovati temu, kar je izvajal, gospod Foregger. Gospod Foregger je za slučaj, ko bi vlada zares nameravala uvesti kake premembe v nižjih razredih celjske gimnazije, napovedal vihar v deželi štajarski, in da se bode tudi oglasil štajarski deželni zbor. Jaz pa mislim, da se vladi, ki stoji na stališču pravice, ni bati agitacije, katere bode vprizoril gospod Foregger s svojim glasilom »Deutsche Wacht«. Da se bode oglasil štajarski deželni zbor, jaz sam veriijem, ker obstoji po večini iz nemških nacijonalcev, ki se že po svojem programu morajo upirati našim željam gledč sprememb na celjski gimnaziji. Jaz pa mislirn, da se bode ta »vihar« polegel, utihnil bode popolnoma, kakor je utihnil vihar zastran paralelk v Mariboru. Tedaj se je prerokovalo, da se bode uprla vsa Štajarska, da bodo prosili in pošiljali celo odposlanstva k cesarju! Paralelke so se potem osnovale s trdno roko ministra Gautscha in ni bilo nobenega razburjenja, nemško prebivalstvo se ni prav nič ganilo. Mirno misleče mariborsko prebivalstvo je z uspehom, katerega imajo paralelke, se prepričalo, da je iyih osnova bila potrebna in tako sodijo tudi mirno misleči živjji v Celju. Tako agitacijo zmatrati moramo le za straSilo. Mi mislimo, da bode visoka vlada, če jo je resna volja, v Celju ravno tako, kakor o svojem času v Mariboru, brez ovir lahko uvela dotične paralelke. Ker sem gospoda moja, pri gimnaziji v Celju, omenil bi še neko drugo vprašanje, ki je v tesni zvezi z vpraSanjem o osnovi paralelk. Kakor znano, je poslopje celjske gimnazije tako slabo, da se je bati, da se podere, da je tako rekoč nevarno mladino ondu podufievati. 0 veliki noči so mogli v naglici v jedni šoli položiti nove tramove, da se strop ne udere. V resnici je potreba v Celju novega gimnazijskega poslopja, naj se že osnujejo slovenske paralelke ali pa ne. (Konec prih.)