Poslušamo zdaj Labo in žrce na Rujani, ko plakajo za tabo junaki slavnoznani.
Bogdan-Venedu.
M ladostni mož, trpljenja rob! O koliko prehitro morja ti je brezdanja glob požrla varno sidro!
Za tabo se inako prijateljem nam dela, da mlademu ti v rako usoda je velela.
Mladostni mož, molčeči mož, iz duše se nam toži...
natrgal si nam lepih rož, sam sličen — mrtvi roži.
Zakaj si hranil vero minljivim zemskim upom? Prinesli so ti mero do vrha polno s strupom.
Anton Medved.
Nasmeh večnomlade sreče.
t Dr. Mat. Prelesniku.
[Novoletni so zvonovi nam voščili dobro jutro, nam voščili mir in srečo, in sami smo si želeli sreče in miru.
Pa smo pristopili k tebi, da bi segli ti v desnico in enako ti voščili; toda ti se nisi vzdramil iz nebeških sanj.
Roke so ti bile mrzle in držale zlati križ so in oči so v Krista zrle, a na ustnih ti skrivnostni krožil je nasmeh . . .
Zublji sveč so trepetali, tresle se mrtvaške palme, plakala so naša srca, ti pa v svoji, večni sreči si se nam smehljal . . .
Leopold Turšič.