— 298 ----- Naši dopisi. Iz Rusije 14. (26.) julija. —17— (Konec.) — Šura-hance so Jomuti v svojih bojih s Hivinci nekolikokrat oropali. Kaufman je poslal k njim na posadko 300 mož, kateri so našli hanski magazin poln žita. 7. junija je prišel hanov poslanec k Kaufmanu v stan pod Hazar Aspom s pismom, v katerem se han čudi, da ne doume va, zakaj so Ruska krdela s vseh strani vdrla v njegovo deželo, ker Ruske sužnje je vse vrnil (15 jih je bil poslal uže lani s poslanstvom v Orenburg, ostale pa letošnjo spomlad v Mengišljak, ko je slišal, da se Rusi bližajo njegovim mejam) in druzega vzroka vojske tudi ne ve, on da je pripravljen z Rusi se pogoditi in pomiriti pod pogojem, da se Ruska krdela ustavijo. — Kaufman je na to prec poslal Verevkinu povelje, naj Hi ve ne bombarduje, kakor sem uže omenil j poslancu hana pa je odgovoril, da svoje armade ne bo ustavljal, o miru da se bo s hanom pogovoril v Hivi, han da naj mu pride s sto mož svite 9. junija naproti po Hazar-Aspiški cesti. To poslanstvo bilo je spet le gola zvijača, zakaj med tem, ko je šel poslanec k Kaufmanu, napadal je han na Verevkina iz vsakoršnih zasad ter ga s premir- jem za nos vodil, in ko ga, je Verevkin 8. junija od mesta odtisnil, bežal je han v Kazabat, drugo središča Jomutov. 9. junija v mesto hana prišel je Kaufmanu naproti hanov stric, veliki duhoven, in pa hanov mlajši brat z mnogobrojno svito ter mu je objavil „pokornost Hive Belemu Čaru". Ker je bil od Hive slišati grom topov, vpraša jih Kaufman: kaj to pomeni, tukaj objavljajo pokornost, tam se pa streljajo! Na to so mu objasnili, da v Hivi ste od nekdaj dve stranki, mirna Hivinsko-kirgiška, in pa boježeljna Jomuto-turkmenska; prva da je hanu vedno svetovala mir in družbo z „Belim Čarom", al Jomudi da so ga huj skali na Ruse. Ko je han 8. junija bežal z Jomuti, so Hivinci, po besedah poslancev, njegovega brata posadili na hanski prestol. V mestu da je pa ostalo še mnogo Jomutov in Turkmenov, ki so, kakor je podobno, spet napadli Verevkina. Ko se je Kaufman me3tu približal, je bilo uže spet vse tiho. Severni del trdnjave je zajela s topi verevkinova armada. Hivinci so dobro volj no odprli vse vrata, ob dveh popoldne je Kaufman se svito, z oddelki vseh polkov in z godbo slovesno stopil v mesto skozi vshodna vrata ter se vselil v hanskem dvoru, pred kterim so odpeli zahvalno pesem in iz hivinskih topov s hivinskim prahom 101 krat vstrelili. Iz hanovega dvora je odpravil Kaufman najpred pismo k hanu v Kazabat, naj se brez strahu vrne v Hivo; potem pa proklamacijo k vsem narodom hanstva, naj se mirno poprimejo vsak svojega dela, ker pod varstvom Ruske armade se nikdo ne bo dotaknil njihovega življenja in premoženja. Hivinci so večidel še tisti dan odprli svoje štacune. V trdnjavo so posadili Rusko posadko, armada pa je legla v stan zunaj mesta. 12. junija se je han vrnil ter predstavil Kaufmanu v stanu, kateri ga je vpeljal v mesto in spet posadil na hanski prestol ter pridal mu svet, sostavljeni iz 4 ruskih oficirjev in 3 Hivincev mirne stranke. Svojega prejšnjega prvega ministra Murata, ki je bil glavni šuntavec proti Rusiji, je han velel vstreliti. S pomočjo novega sveta je han ustanovil nov red v svoji državi: izdal je postavo, po kateri je „v imenu in po milosti Belega Čara odpravljeno robstvo na večne čase, in vsi sužnji so od tega dne svobodni, podvrženi enakim postavam in vživajo enako pravico z državljani; — najsurovejši načini smrtne kazni, kakor nabadati na kol, rezati vrat, žive pokopavati nezveste žene, so odpravljeni". Pogoji miru oficijalno še niso znani. „Golos" naznanja, kakor piše, iz zanesljivega vira, sledeče, kot najbolj verjetne pogoje: „Hiva plača 2 milijona rublje v vojnih stroškov v 7 letih. Ruska armada stopi iz Hive 15. avgusta. V Šurahanu in Kunjigradu ostane omenjenih 7 let Ruska posadka na Hivinske stroške. Reka Amu z vodotoči bo odprta Ruskim trgovskim in vojnim ladijam^ Po drugem sporočilu Hiva popolnoma odstopi Rusiji Surahan in Kunjigrad z okolicami. Šurahan je menda najnovejše Hi vinsko mesto, kakor pravijo, osnovano v začetku tega stoletja; ona leži iy2 milje od struge na desnem bregu Amu, in je na tem bregu najjužniše Hivinsko mesto. Okoli mesta je napeljan iz reke široki in srednjim ladijam dovoljno globoki vodotoč, iz katerega se razliva voda po malim vodoprovodom. Kunjigrad so pa osnovali Jajički kozaki pod Petrom Velikim, pozneje so jih Kirgizi izgnali iz Amu-Dariske doline in mesto zdaj Rusi po kirgiskemu izgovarjanji imenujejo Kun grad. Pri Ruski vojni ekspediciji je tudi nekaj učenjakov naravozaancev, kakor Bogdanov, Borsčev, Fedčenko in Kravze, razen imenovanih specialistov armado sprem- Ijejo še astronomi, arheologi, topografi. Maja meseca je odpravila vlada posebno komisijo izsledit mestnost od Uraljska in Orenburga do Araljskega morja kakor tudi od Kaspiškega do Araljskega morja, ker poslednje to morje note v kratkem se železnico zvezati z Rusijo. Ravno tej komisiji je naročeno na tanko izslediti ves vshodni breg Kaspiškega morja in ustje Atreka. Na Reški cesti 5. sept. —m—. Po dolgi suši je nam vendar Bog razpokano zemljo z dobrodejnim dežjem napojil. Al vendar nam je letino suša že vničila, da nimamo kaj dobrega pričakovati, in to tem manj, ker je tudi v najplodnejih krajih taka. — Kakor pretekla leta so zelja na stotine voz Posavci in tudi drugi Kranjci v Reko zvozili, in prvi še pred velikim Šmarnom; letos pa je neki prvi voz še le včeraj iz Loke pri Ljubljani ponosno v Reko došel. Znabiti ga grS kaj malega po železnici. Al vendar bo letos za vse pičla. I no, kaj hočemo? to ti je odlomek Angleškega prerokovanja. Ne morem si kaj, da ne bi Bistriškega župana gosp. A. Jelovšeka pohvalil. Prav je storil, da je pasji davek vpeljal; kajti res je toliko brez potrebe psov, da jih večkrat po deset skup sem ter tje pred sodnijo rohni, da človek ne more varno po cesti iti. Čul sem tudi, da je mostove in pota po Bistrici zel6 zboljšal. Tedaj hvala, za kar hvala grč. Nadjamo se pa tudi, da čedalje bolj bode tudi v druži h zadevah pokazal, da je župan na zemlji slovenski in da mu je ponos biti slovenske krvi. Iz Postojne radostni čujemo, da naše fante domačega polka blagi nadvojvoda Albrecht posebno visoko ceni; kdo tedaj, ki pozna vsestransko zmožnost naroda, se more cepiti od njega, kako se sin more sramovati svojega očeta, svoje matere? In kakor se vojak hrabro vojskuje za svoj dom, tako se tudi vsak domoljub mora potezati za pravice svojega naroda, da ga ne tlači tujčeva peta. Košaiia 5. sept. (Se enkrat slovenski „Jani<$ari.") Moj dopis v „Novicah" 20. dne u. m. je spravil po koncu v „Narodu" (št. 195) tri uradnike južne železnice v Št. Petru, namreč: A. Z., A. Ž. in F. S. Raz-žalila so jih „epiteta ornantia", kakor: „oslovski jar-gon, plašarski dopisun, ubogi pritlikovci", kterih niso vajeni slišati iz ust izobraženega in omikanega človeka in zato opominjajo me, v prihodnje pristojneje pisati, sicer „pripetilo bi se Vam lahko to, kar se je enemu Vaših pajdašev 20. avgusta v Ljubljani". Tako mi žugajo. Lepa doslednost to! Ravno me učijo olike zarad „epiteta ornantia", a par vrstic niže sami v isti kamen zadenejo, imenovaje mojega součenca in duhovnega tovarša g. Kluna pajdaša, zakaj ne cigana? — Naj svet čuje na dalje modrost Janičarsko! Berejo mi „levite", da politika ni polje za-me, in mi svetujejo, naj raje poslušam „žalostni glas zadnjega soda od 50 čebrov predvlanakega vina" in da naj raji „brevir v roko" vzamem. — Da nobeno leto niti nisem pridelal niti nakupil 50 čebrov vina, ve vsa Košanska fara; pa vsaj poznamo Janičarske „m u 11 i p 1 i k a t o r j e"; pustimo tedaj to reč na strani in oglejmo si raje v duhu Janičarsko armado, kako na dan volitve za poslanca v državni zbor zoper grofa Hohenwarta, „in gre mi o ausruka". Kaj jim manjka, Jaka?! — „Ce bo taka, ne boš Jaka, turških bobnov nimajo!" pravi Jaka. Zatoraj so dregnuli s svojimi dolgimi nosovi v prazne moje sode, naj bi jim jih prepustil za dan volitve. Z veseljem jih posodim, zraven pa tudi povabim vse duhovne „p ajda še" (po Janičarski besedi), da blagovolijo isto storiti s svojimi praznimi sodi, da bode slehern Janičar vsaj po dva soda imel istega dne nabijati. To bo ropota, to; pa strahu, strahu!! Ja-ničarska zmaga gotova, sijajna, adijo Hohenwart!!! — Konečno prosijo v svojem „p o s lan o" vsi trije želez, uradniki iz Št. Petra, kar jim vrednistvo tudi potrjuje, pristavljaje, da je to večno klerikalno iskanje dopisnikov že impertinentno. Dobro vem in vsak drug v6 z menoj, da je „Narodu" jako neljubo, ako se po-praša po njegovih dopisnikih ali če se očitno imenujejo njegovi dopisniki, kajti imena večkrat poka-zijo vse, kar je nad njimi pisanega. Sicer pa vprašam le, kaj je bolj impertinentno: ali to, da dopisnik od vredništva tirja poterjenja, da ni on pisal članka v 177. listu „Naroda", ali to, da mu vrednistvo potrdi, da v resnici nobeden zaznamovanih ni pisatelj dotič-nega članka?? To utegne prav resnično biti, da nobeden one tr6jice nipisal; — al s tem še dolgo ni izrečeno, da ni po njej spis narejen bil; vsaj po vsi gornji in doljni Pivki je to „offerttlidjeŠ ©e^ehnmjš", da eden izmed trojice je roditelj dopisa. Lep sv&t dajejo ti trije železniški uradniki meni in po meni sploh vsem duhovnikom, naj pustimo politiko pri miru in naj brevir v roke vzamemo, kakor da bi ga ne opravljali! Izvrstno!! Čujte, čujte!! Mi duhovniki tedaj, ki pravico imamo voliti in voljeni biti, naj bi djali politiko na stran in jo prepustili takim mo-žiceljnom, ki nimajo niti pravice voliti niti voljenim biti, toraj v pravem pomenu političnim ničlam! Še moj stari „Pegaz" se je zarad tega tako zakrohotal, da me je iz mojega mrtvila izbudil in mi navdihnil sledečo pesmico, kateri naj bo ime: Janičarska. Mi smo slovenski Janičari, Zakaj le — mi slovenski narod Občudovani zdaj povsod, Smo, — drugi vsi proletarjat; Kopita zdaj poberite „stari" Besedo prvo mladi zarod In farji, pa — tecite v — kot! 'Ma, farji, „stari4< pojte spat! Svob6da in olika naša Napočila je zlata zarja Na svetu para ne dobi! Slovenskemu narodu zdaj , Za vas, mračnjaki, kdo Se vpraša? Le udri ,,starega" in farja! Držite jezik za zobmi! Ker to pelja v „Narodski" raj! Tako poj6 Mladoslovenci, pa ne čujejo britkega očitanja: Nespametni mladiči, Poslušajte moj glas: Pogubni vi ste tiči, Prokletstvo čaka vas! Žalostna slov. Vila. Naj „Narod" vprihodnje me napada, kakor mu je drago, naj me pita z vsemi psovkami „tagblattarskimi" in me naredi še bolj črnega od h., .a; jaz mu, kar se te „affaire" tiče, ne odgovorim nobene besede več, ker mi čast ne dopušča ravsati se z lažnjivim „Narodom". S imen Jalen. Iz Postojne 6. sept. (Velike vojaške vaje.) Že drugo jesen imamo tukaj vojaške vaje; to kaže, da Postojna in okolica njena je v vojaškem oziru dobila nekako po-menljivost. Štirje polki so se že združili tu; polovica njih taboruje pod šotori, druga polovica pa je razpoložena po hišah. Ker imamo tedaj 4 vojaške bande, zato nas razveseljuje vsaki večer izvrstna vojaška godba. — Imenitnost Postojnskega vojaškega tabora se pa razvidi že tudi iz tega, da je sam visi poveljnik, s vitli nadvojvoda Albrecht s svojim spremstvom 1. dne t. m. k Postojnskim vajam prišel in 3 dni tukaj ostal na veliko radost občinstvu in vojaštvu. Ljudomilemu nadvojvodi, ki je z druzimi častniki tudi našo jamo ogledal, predstavilo se je 3. dne t. m. uradništvo, duhovščina in občinski zastop; hrabri poveljnik je v prirojeni prijaznosti Habsburške dinastije z vsacim jako priljudno govoril, o poldne pa je v družbi s častnimi redi okinčanih vojaških veljakov pogostil načelnike c. k. uradnij, duhov-stva in županstva, kjer je zopet po obedu se s sleher- ----- 299 — nimi svojih gostov ljubeznjivo pogovarjal. Slovencem sploh prijazno udani princ pridobil si je tudi pri tej priliki srca vseh pričujočih. — Kakor se čuje, bil je maršal, dasiravno ostro sodi, z vsemi vojaškimi produkcijami popolnoma zadovoljen; to pa ni oveselilo samo vojake, temoč tudi nas in vzlasti zato, ker imamo tukaj domači naš polk, fante svoje krvi; zato je njihova čast tudi nam na čast. Na stroške svitlega nadvojvode Be bode vojakom vseh štirih polkov na mali Šmaren odprla naša slavnoznana Postojnska jama, da jo ogledajo od konca do kraja. Slava gospodu nadvojvodi Albrechtu, z očetovskim srcem udanemu svojim vojakom ! Iz Topliške okolice 1; sept. — Naj izvč celi svet, kako si „libera!ci" na Dolenskem na vse kriplje prizadevajo , da bi njihova brez verska zastava tudi po Dolenjskih goricah vihrala, — al naši vrli Dolenci se ne dajo lažnjivim prerokom zapeljati, marveč ostali bodo pri svojem geslu, pri svoji stari veri, svojem starem vinu in stari petici, naj bi jih le še kaj bilo! Kakor je bralcem „Novic" znano, hočejo „Narodovci" za Novomeško kmečko skupščino nekega g. Pfeiferja vsiliti za poslanca, zato so ga naštimali, da od vasi do vasi roma in za se glasov berači, se ljudem prilizuje, ljudem hribe in doline obeta in sam sebe hvali ne vedoč, da samolastna hvala smrdi. Cel6 smešno pa je to, da si je za mešetarja najel nekega malo šepastega gospoda „von Pil p ah" mu pravijo, iz Kanderšje domd, c. kr. stotnik je v pokoji, zdaj pa kot nepokojni adju-tant g. Pfeiferja spremlja. Iz govorov svojih brž kaže, kdo da je. Ta dva možiceljna prišla sta tudi 28. avgusta v Toplice glasov beračit. Dva dni sta se trudila v Toplicah in okolici. Razdajala sta med mlade deklice molitvene bukvice, da bi ljudstvo mislilo, Bog ve, kako sta pobožna. Al bistroumni naši ljudjš so bili brž na čistem, kam pes taco moli! Gosp. Pil-pah — pa molitvene bukve!! Al vendar se jima je posrečilo si podmešetarja pridobiti — nekega Topli-škega „Narodovca" F. F. s tem, da sta mu službo kočij a ž a obetala. Pijan prihodnje velikanske sreče — kajti videl je že pred očmi, kako bo čez malo časa svojega gospoda v Beču pred lesenjačo vozil — prevzel je jako vesel ta nalog, da hoče na večer 30. avgusta v gostilnico Sušteršičevo vse veljavne može sklicati, da ondi pri bokalu dobrega semčana debatirajo o volitvi in politiki. In res tako željno pričakovana oznanovalca „ljubezni" in „svobode" že ob 10. uri zvečer v gostilnico prikoračita, — al o groza! — krog snažno pogrnjene mize stoje prazni stoli, kajti ljudje so že prejšnji dan po razviti ?,Narodovi" zastavi, pod katero je adju-tant Pil p ah bobnati in na boj zoper klerikalce vabiti začel, oplašeni zbežali in se še cel6 poskrili. Kaj tedaj početi? Komu bo g. Pfeifer zdaj pridigoval? Tudi podmešetar je že obupal, al spomin na prihodnjo srečo ga zopet osrči; jel je po hišah letati; vlekel je že spi-joče iz postelje, — a vse brez vspeha. Zdajci se je spomnil na evangeljsko ženitovanje. Sel je na ulico ter iskal, kje bi kaj hromih ali kraljevih dobil in jih peljal v gostilnico. Gosp. Pfeifer potem vstane in prične govoriti zbrani množici; zbralo se pa je celih 6 mož, in med njimi tudi take ničle, ki pri volitvah nimajo glasii, piti pa znajo. Kaj da je govoril, ne v6 nihče povedati, ker se tudi nobeden za govor brigal ni. Vendar se sliši, da hoče skrbeti za to, — kje? ni povedal — da se razmere med duhovni vse drugače uravnajo, da se stanje revnih duhovnikov zboljša. Tako, na priliko, pravi, da stanujeta v Toplicah dva duhovnika, eden zdrav in bogat, drugi bolehen in revež; velik je tedaj razloček med njima, dasiravno sta oba duhovnika. Moralo bi se toraj preobilnosti bogatina odvzeti in rev- nemu dodati. In govor bil je končan. Škoda, da gosp. Pfeifer ni povedal, da tudi bo on vse tiste tavžente, katere je po bogatem fajmoštru podedoval, zdaj blagovoljno med revne duhovnike ali vsaj revnim kmetom razdelil. —- 31. avgusta sta se podala v Metliko, pred pa sta obljubila, da se z bolj ropočim bobnom in z večo zastavo kmalu nazaj vrneta. Največ dobička od volitev za državni zbor ima pri gosp. Pfeiferju Kanderški gosp. Pil p ah; on več tednov zastonj j6 in pije; mi mu privoščimo te emolumente, ker vemo, da gosp. „hauptman" veliko več besedi ima kakor gotovega denarja. Ce pa žl. gosp. Pilpah gospoda Pfeiferja instalira za državnega poslanca, no!..... M. U—ski. Iz Ribnice 8. sept. {Lesarjeva oporoka.) „Slov. (?) Narod" je po svoji surovi in hudobni navadi napadal tudi že mrtvega prof. Lesarja, češ, da „ljubimec Coste in Bleiweisa, ki si je nabral premoženja od 20.000 do 30.000 gold., ni v svojem lastnoročno pisanem testamentu niti enega krajcarja „Slovenski Matici" niti kateremu drugemu narodnemu zavodu zapustil". — Mi sicer ne vemo, koliko premoženja je gosp. Lesar zapustil, in gotovo tudi „Slov. Narod" tega ne vč, pa če se je zlagal s 30.000 gold., se le še čudimo, da ni rekel kar brž 100.000 gld., — al to vemo, da je gosp. L6sar starišem, katere je za svoje dediče imenoval, v lastnoročnem pismu želje razodel, kako naj obrnejo zapuščino, in da v teh željah je tudi blagodušno se spominjal raznih potreb svoje rojstne fare, ubožih rojstnega kraja, dijakov (za katere se bo ustanovila posebna dijaška ustanova), učencev ljubljanske realke, kranjskih misijonarjev v Afriki in Ameriki, pa tudi Matice slovenske, ki po njem prejme 400 gold., ne v delnicah, ampak v gotovini. Vse te želje so se vže popolnoma izvršile. Naj nasproti hudobni „Narodovi" pisariji to izv6 svet, kateremu mirno prepuščamo sodbo o tacem časniku, komur ga v hudobiji ni para. Se hijena — pravijo — pusti mrtvo žival pri miru, — Zarnik-Vošnjak-Jurčičev „Narod" grize pa še mrtve ljudi! Iz Dolenskega 7. sep. (Naše nadloge.) Vsake sorte nesreče gred6 na nas Dolence, posebno pa še, kar zadene okolico Kostanjeviškega okraja. Bila je letos grozovita suša, da se niso mogli poljski pridelki množiti; posebno vinogradi so letos ubožni. Prikazala se je tudi tu grozdna bolezen. S čem neki bo kmet davke plačeval, če mu zemlja nič ne rodi? Grozd na trti iz-prva dobi neko pepelnato barvo, predno začenja grozdje mecati; od začetka se le malo pozna; al dan na dan se bolj širi ta pepel, da ves grozd postane pepelnat; takošno grozdje ostane vedno trdo. Potem grozd očrni, jagode popokajo in poslednjič se vse posuši in odpade. 17. dne u. m. zvečer je bil pa v Kostanjeviški okolici strašansk naliv z nekoliko toče; poškodoval je po mno-zih krajih zemljišča in poljske pridelke; pota so nam vsa odprta. — Take nadloge nas zadevajo pogostoma, zato prosimo c. k. cenilne komisije, naj pri cenitvi zemljišč gledajo na naše nerodovitne zemlje in slabe pridelke na polji in v vinogradih, in naj si gledč na naše uboštvo dobro v spomin vtisnejo starodavni pregovor , ki pravi: „kjer nič ni, je tudi cesar pravico zgubil". In da s tem ni ne deželi ne državi nič po-magano, če grunt za gruntom na kant pride, to pač vsak previden človek pripoznava; zato, gospodje cenilci, s pravično mero merite nam davek, če ne, pridemo mi ob vse, pa tudi cesarski kaši ni z beraštvom nič pomagano. J. J —č, v imenu več posestnikov. Iz Ljubljane. — Cesarski patent od 7. dne t. m. ukazuje, da se razpusti dosedanji državni zbor in volitve za novi zbor razpišejo, ki se ima 4. dan no- ___300___ vembra začeti. Volitve bodo tedaj prihodnji mesec. Zato, prijatelji naši, zdaj na delo! Mnogo je bilo že obravnav zarad kandidatov v vseh časnikih naših, in — tužnega srca rečemo — mnogo zmešnjav, ki jih vsaj na Kranjskem nismo bili vajeni, in poslednji čas zato zmirom srečni bili, dokler je „Slov. Narod" še v Mariboru na svitlo hodil. Kar pa se je ta list v Ljubljano preselil in so v njem dr. Vošnjak, dr. Zamik in Jurčič razpor do vrhunca napeli, kateremu ni nikjer para, je razdraženost taka, da je izid volitev, vsaj v 2 ali 3 volilnih krajih negotov. Ce izpade volitev nesrečno, bode vsak lahko sodil, kdo je kriv neugodne volitvami, ako se primeri volitve zadnjih let z volitve, ki pridejo zdaj. Prejšnja leta bila je volilna borba le med narodno in nemškutarsko stranko, zdaj bode trojna; veselite borbe so le nemškutarji, katerim so „mladi" zavezniki, da podirajo, kar so „stari" zidali pod narodovim geslom, katerega nočejo in ne smejo zavreči, da bi se vstopili pod zastavo laži-liberalizma, ki pelje vsako državo v pogubo. — — Volilni odbor, kakor slišimo, ni še stavil kandidatov, menda zato ne, ker pričakuje od nekterih strani iz dežele še nasvetov. — Na vabilo c. k. ministerstva kmetijstva, naj tudi naša družba kmetijska nasvetuje nekoliko udov družbe svoje, ki naj bi šli v zbor kmetijski, ki se začne 17. dne t. m. na Dunaji, je nasvetovala gospode sledeče: barona K. Wurzbach-a, predsednika družbe, dr. Costo, podpredsednika, Petra Ko z le rja, J. F. Seunig a in viteza Gutmansthala. Ministerstvo je sprejelo vse nasvetovane gospode. — Za deželno gozdarsko šolo v Sneperku, katere dveletni tečaj se iznova začne 15. oktobra t. 1., je razpisanih 8 deželnih štipendij do konca tega meseca. V „Oglasniku" današnjem se več o tem bere. — (Deželna sadje- in vinorejska Šola na Slapu) se slovesno odpre 17. dne t. m. Povabljeni so od deželnega odbora razen blagodušnega hišnega gospodarja grofa Lanthieri-a tudi preč. gosp. dek&n in deželni poslanec Grabrijan, ki je napravo Slapške šole v aeželnem zboru krepko podpiral, — gosp. župnik Koder, predstojnik podružnice kmetijske v Vipavi in gospoda župana Vipavski in Slapški. — (Živinorejcem Kranjskim.) Prve dni prihodnjega meseca oktobra — dan se bode pozneje naznanil, ko zvemo, kedaj pridejo goveda iz Stajarskega in Koroškega v Ljubljano — se bode kakih 80 do 90 goved (bikov, krav in telic) Miricodoljskega in Belanskega čistega plemena po očitni dražbi v Ljubljani na prodaj postavilo. Ker se za naprej tudi biki ne bodo zastonj na deželo dajali, je ministerstvo kmetijstva, ki je denar za nakup imenovanih bikov družbi kmetijski dalo, dovolilo, da se vsako govedo, ki se bode v licitaciji prodalo, okliče le za polovico cene, za katero je bilo kupljeno. — Naj to poročilo naši živinorejci za zdaj na znanje vzamejo. — (Goveja kuga) je po naznanilih c. kr. general-komande v Zagrebu 4. dne t. m. v Turškem Brodu in okolici njegovi hudo razsajati začela. Da bi kuga iz Bosne ne segla v Avstrijske dežele, je c. k. general komanda prepovedala, da niti živina niti druge reči ne smejo čez Brod v naše cesarstvo. — (Banka })Slovenijau v oddelku za ogenj.) Dnevni izkaz omenjenega oddelka od 31. dne avgusta t. 1. nam dokazuje: število polic 11.046, zavarovanega kapitala 36,730.098 gld. in premije od tega 339.916 gld. 19 kr. Glede pa na to, da od tega odpade za pozavaro-vanje: kapitala 8,133.909 gold. in premije v gotovem 41.352 gold. 95 kr. in v menjicah 66.747 gold. 98 kr., ostaja tedaj premije na letni račun še vedno 231.815 gold. 26 kr. Ravno isti izkaz od dne 31. julija t. 1. je pa obsegal: število polic 8000; zavarovanega kapitala 30,941.297 gold. in na lastni račun ostale premije 200.799 gold. 2 kr. Iz vsega tega se razvidi tedaj , da je meseca avgusta t. 1. imenovani oddelek na novo dobil: 3046 polic, kapitala zavarovanega 5,788.801 gold. in premije na lastni račun 31.016 gold. 24 kr. Te številke nam kažejo delovanje v preteklem mesecu, katerega ne bodo prezirali bankini delničarji in tudi oni ne, ki so že zavarovali svoje premoženje zoper ogenj ali ga mislijo zavarovati pri banki „Sloveniji". — (Novo kupčijo) z raznovrstnim oblačilnim blagom je pričel vrli naš domorodec Anton Jentl, na čegar „naznanilo" v priloženem „Oglasniku" svoje bralce pozorne storimo. — (Poslano.) V „Slov. Nar." v štev. 203. se je v poročilu „iz katol. polit, društva" cel6 nekdo našel, ki moje življenje popisuje. Človek, ki po ulicah pobira gnojnico, mi očituje, da sem do svojega premoženja prišel po erbšinah, da je žena moja bila farovška kuharica itd. Vse to je infamna laž iz pasje verskega gnjezda, za katero pošten človek nima druzega kot zaničevanje. Tomaž Pirnat, trafikant in posestnik treh pošteno pridobljenih, ne podedovanih in tudi plačanih hiš, ki plačuje nad 600 gld. letnega davka. — Vredništvo je prejelo sledeče Očitno vprašanje. Ko smo po duhovnih vajah zborovali zastran kato-liško-političnega lista, zmenili smo se, da si. odbor na vse gg. dekane po Slovenskem pošlje „Poziv!" — vsled kterega bi se konservativci vsakega dekanata sešli pri g. dekanu, da bi podpisali, koliko misli kateri darovati za list, in kteri da se misli naročiti na list. Ta pot bil je spoznan za najboljši in najkrajši. Željno pričakujemo dotičnega poziva: — ga li misli si. odbor kmalu razposlati? Eden v imenu množi h. — (Pobirki iz časnikov.) Zanimivo je zdaj, ko gr6 za volitve poslancev v državni zbor, gledati, kako se „Slov. Narod" in „Tagblatt" kakor dve grlici ljubita, pa včasih vendar malo podražita. Ko je „Tagblatt" proklamiral dr. S c h a f f e r j a — katerega razen konšti-tucijonalskega društva v Ljubljani nihče ne pozna — za „kandidata Ljubljanskega", kar bržje„Narod" spisal cel „leitartikel" o tej kandidaturi, a ne toliko za to, da bi to kandidaturo podiral, ampak zato, da je le spet dr. Costo z blatom ometal in pa županovanje njegovo ter vse tadanje narodne mestne odbornike. Zarad teh psovk „Narodu" ploska hvalo „Tagblatt", ki tudi ž njim bridke solze pretaka o spominu na tiste žalostne čase — se v6 da ker so današnji časi pod regimentom nem-škutarskim tako angeljsko veseli za mesto, da ima kmalu pričakovati — priklado na davke! — Kolika bra-teca sta si ,sTagblatt" in „Narod", se dalje tudi vidi o kandidaturi dr. C o s t e za Gorenska in Notranjska mesta; obd — „Narod" in „Tagblatt" kažeta, kako krasna za-rija se kaže ondi od ene strani dr. Z ar ni k u, od druge dr. Supanu, — al ta zarija je le veša, kajti velika večina glasov je dr. Costi gotova; vsaj volilci poznajo pošteno domoljubje in zmožnost njegovo vsestransko tudi iz državnega zbora Dunajskega, kjer se je že boril za narodne svetinje naše. „Narodu in „Tagblatt" pa sta posebno ene misli in enega srca zarad kandidature Hohenwartove; neki „Tagblattovec" je „Tagespres8i" pisal, da ,,dr. Schaffer je bil dozdaj biser („Perle") kon- ----- 301 ----- »titucijonalnega društva in resolucije tega društva — zlasti pod ministerstvom Hohenwartovim zoper to ministerstvo — bile so delo njegove politične bistroumnosti". Ministerstva Hohenwawartovega se nem-čurski ustavoverci strašansko bojijo, zato se pri vsaki Eriliki glede* na prihodnje volitve z grozo spominjajo [ohenwarta. „Narod" pa, ki je že ves prepričan, da bode grof Hohenwart sijajno voljen na Notranjskem, mu je v 206. listu dediciral cel „leitartikel", skrpan iz mnogovrstne črvive šare, pod naslovom „grof Hohen-wart in Slovenci", v katerem bi rad še kaj povedal zoper Hohenwarta, pa ne ve* nič več. Iz vseh brklarij „Narodovih" vzamemo le eno, namreč to, da „Narod" vpraša: „kedaj je grof Hohenwart narodni slovenski program podpisal? Nam je Hohenwartova beseda več kakor cel koš podpisov „Mane-Thekel-Pharesov": to je Zamika, Vošnjaka in Jurčiča. Zato vprašamo mi le na kratko dr. Z a r n i k a: kako se on drži zdaj tega, kar je v Trebnem vpričo dveh prič podpisal?! — Očituje se dr, Costa-Bleiweisu, da sta nekdaj dr. Kluna v zbor spravila. To ni po vsem resnica, kajti volilni odbor je bil takrat tako velik in odličen, da dva glasa ne bi bila nič zdala. Res je, da nad dr. Klunom smo se zmotili, ker smo verjeli njegovim obljubam; al ko bi mi zdaj poslali dr. Zarnika, dr. Vošnjaka in enake poslance v državni zbor, pošljemo, glede na verske, šolske in še druge zadeve, le nove dr. Klunovce na Dunaj. To pa ne sme biti, vsaj z našo pritrditvijo ne! — Zdaj, ko se kolera kaže sem ter tje, izhaja tudi na Dunaji itd. mnogo knjižic ljudem v poduk, kako naj živijo, da ne zapadejo tej hudi bolezni. Pa kaj so te podučne knjige proti temu, kar že več časa vsak teden pod rubriko „Poslano" prinaša tudi „Slov. Narod"! Pod naslovom: „Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov Revalesciere du Barry v Londonu" ponuja „Slov. Narod" vsak teden svojim bralcem zdravilo, ki vse bolezni odvrne, kar koli jih je na svetu, bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ladvi-cah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, med-lico in bljevanje tudi ob času nosečnosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem , protin, bledico. Da bi patroni ljudi „Naroda" sami ne vedeli, da se pravi slepiti, ako se eno in isto zdravilo ali „Gesundheitsspeise" priporoča za v s e bolezni, zdi se nam skor nemogoče, če tudi v tem časniku ni nič nemogoče; zato pa smo se tem bolj začudili, ko smo zvedeli, zakaj ta „uni-versalartikel" vsak teden „Slov. Nar." priporoča!! — — 70 gold. dobi za taka priporočila („reklame") 52krat natisnjena. „Fiir die Totalsumme von 70 gld. bedingen wir 52 Tage Reclame als Eingesendet fur das Haupt-blatt Ihrer Zeitung und in der Sprache Ihres Journals („za 70 gold. zahtevamo 52 priporočil v glavnem razdelku Vašega časnika in v jeziku njegovem pod naslovom: „poslano") — tako se glasi ukaz iz Dunaja.*) Gledtte, kako lepo uboga tudi „Slov. Narod" ukaz iz Dunaja, da vsak teden priporoča bobovo ali lečasto moko ali kar da je ta „revalenta", za vse bolezni od pete do glave! No, 70 gold. ni veliko za celo leto, pa nekaj je; če ne dežuje, pa vsaj kaplja. Po takem bi se utegnil „Narod" v „reklame" še vpreči dati — za kakega poslanca, katerega zdaj odbija. Ka-li? — Iz Kranja nam je došlo poročilo, da v pon-deljek, ko so pevci iz Ljubljane napravili „besedo" na korist Mandelčevega spominka, je prišel tudi dr. J. *) Tudi ,,Novicam" je došla taka ponudba, — al vrgle so jo pod klop. Vred, Vošnjak kot „Nebodigatreba" v Kranj , da bi ondi malo „pobobnal", - al Kranj ni mesto za bobnarja: odlazil je tedaj — nem. — (Beseda na korist za MandeUev spominek), katero so vkljub neugodnemu vremenu napravili pevci ljubljanske čitalnice v K ran j i, se je prav lepo vršila in donesla 43 gold. a. v. — (Sokolov izlet) bo v nedeljo 14. t. m. v Dob in Mengiš. ------ 302 ------