v»,fc, Bo PREIS — CENA L 0.6« V Ljubljani 5. januarja 1944 ^ 57 « Štev. 1 r Ko hufeS svol značaji Molk je več ko zlato Znan je pregovor: »Govoriti je srebro, molčati pa zlato... Vendar !a pregovor ne pove vse vsebine dragocenega molka. Molk je zaklad, ki je delež le velikih in največjih junakov boja in življenja. Ko so med rusko-japonsko vojno Rusi admirala Roždestvenskega poslali z baltiškim brodov-jem tja v vode daljnjega vzhoda, kjer je v sloveči bitki pri Cušimi to rusko brodovje bilo pokončano, se je admiral Roždestvenski prav dobro zavedal, kam so ga poslali. Toda mož je molčal. Molčal je tako vztrajno in odločno, da so ga začeli menovati »molčeči admiral". Ta admiral je dobro poznal moč svojega brodovja, dobro je poznal tudi vso silo japonskega. Preden so ga poslali, je ruskim krogom zaupno dokazoval, da bo to delo brez uspeha, pa ni nič dosegel. Nato jo dolge mesece molčal ter izvrševal svojo dolžnost. Molče je šel smrti naproti. Vsakdo drugi bi bil ob vsaki priliki in nepriliki govoril in govoričil, kako se žrtvuje, toda s tem bi bil svojim vojakom jemal pogum. Ta pa je vso ogromno skrb za svoje brodovje, za življenje tisočev mornarjev in zase — nosil le sam. Tega bi ne zmogel vsak. Nf^ki pisatelj pravi: »Govor je velika reč, ni .pa 'največja. Govor je delež časa, molk pa delež večnosti.t In je res tako. Prav gotovo si že kdaj doživljal molčeči mir V božji naravi kje visoko v hribih. Morebiti si kdaj že stopil v tiste višave, kjer nobena stvar več ne cvete, kjer le divja koza še pleza po pečinah. Vidiš, tam te objame nepopisen molk. Skoraj bi človek dejal: Večni molk te sprejme vase. Človek se kar boji, da ne bi sprožil kake skale, da ne bi s tem molil tega veličastnega miru. Misel večnosti spreletava v takih hipih človeško srce. Slavni potovalec Šved Svon Hedin, ki je mnogo potoval po Aziji, pripoveduje, kako je odkril sloveče gorsko jezero Manazavar v Tibetu. Zagledal je jezero v kotlini v sredi dveh orjaških gorskih vrhov. Okoli in okoli pa je vladal gluhi večni molk. Ta večnostni molk je potovalca in učenjaka tako prevzel, da so ga solze polile. Kar tam jo pokleknil na skalna tla ter začel moliti neskončnega Boga. Molk v naravi je res nekaj veličastnega, saj spominja na Boga, Večnega, Nespremenljivega. Bog sam je Mir. Pisatelj pravi: »Odkar je Bog svet ustvaril, počiva, Njegovo stvarjenje je dovršeno. Napočil je veliki počitek Njegove sobote, ki bo trajal do sodnega dne. Odkar je Bog sam spregovoril po svojem edinorojenem Sinu Jezusu Kristusu, molči. Zato je Bog nemirnemu in zgovornemu človeku taka velikanska skrivnost in uganka, ker tak človek ne razume božjega miru in ne ve, . kaj je božji molk.« Kje človek najde Boga? Ne v dnevnem tru« šču, marveč v samoti in tišini. Nad vrati trapistov-skega samostana na Alzaškem je zapisano: »Samota — so vrata v nebesa.« Vsaj vsak dan enkrat naj bi človek v molku in tišini mislil na Boga. Vsaj enkrat na teden, ob nedeljah, naj bi človek svojo dušo obrnil k Bogu za več ko en sam hip. To je dan miru in počitka, ki ga je Bog določil. Vsaj ta dan naj bi se nekaj časa urili v molku ter premišljevanju večnih resnic, pa bi bili boljši kakor smo. Tako pa je večini nedelja postala dan rogo-viljenja. Ali je čudno, da zato doživljamo zdaj tolikšen nemir, da je tak trušč in hrup okoli nas, ko v mirnih rjneh nismo znali v svetem molku govoriti s svojim Bogom? V novoletnem jutru Vojni dogodki preteklega tedna Komunistične tolpe na Balkan u ničen« Iz Berlina poročajo 29. grudna, da nemške čete v severovzhodni Bosni po načrtu razbijajo komunistične tolpe. Obširno poročilo nalo navaja podatke o razbijanju teh tolp tudi drugod na Balkanu ter pravi: Po dosedanjih poročilih je imel sovražnik samo v zadnjih treh dneh 5S9 mrtvih in 442 ujetnikov. Poleg tega so bili zaplenjeni 4 mctalei min, 5 strojnic ter ninrgo streliva in oskrbovalnega materiala. Znano rudniško mesto Vareš je bilo osvobojeno. V vzhodni Bosni so imele tolpe tudi v obeh dneh pred božičem enako občutne izgube. Znašale so 388 naštetih mrtvih in 295 ujetih. Mnogi člani tolp, ki.so bili zaradi komunističnega vodstva zelo razočarani, so prel>ežali k Nemcem. Poleg tega so izgubili tolovaji 11 strojnic, 2 težka metalca min. t protitankovski top in 300 pušk. Čistilni nastopi na hrvaškem ozemlju južno od Kolpe, kjer je bilo zgrajeno glavno oskrbovalno področje, so se uspešno končali. V nepre- flednem gozdnem in gorskem ozemlju so se od(i-ovale poleg nemških čet tudi hrvaške ediniee in domači samozaščitni oddelki. Naštetih je bilo 882 mrtvih tolovajev, 191 pa jih je bilo ujetih. Po izpovedih Številnih prisilnih mobiliziran-cev znaša število težko ranjenih tolovajev več sto. Bogat plen obsega 4? strojnic, 3 topove, dva metalca min, protitankovsko orožje, nešteto drugega vojnega gradiva ter več skladišč streliva. Poleg tega je bilo zavarovanih nad 3000 glav goveje živine, 80 konj. 14 mul in 60.000 kg živil. V srednji Albaniji je bilo zaključeno neko nadaljnje očiščevalno podjetje, pri katerem so komunistični tolovaji izgubili 33 mrtvih in >44 ujetnikov, večinoma Badoglijevih Italijanov. Zaplenjeni so bili topovi, strojnice, metalci min, puške, mnogo streliva in mul. Vsepovsod, kjer si danes na zahodnem Balkanu upajo komunistične tolpe iz svojih skrivališč, so težko napadene od nemških in zavezniških čet Jako so morale napaoročilo 28. XII. [iripoveduje o hudih obrambnih bojih na vsej fronti, kjer je sovražuik napadal, pa je bil odbit. Dno 29. XII. se uradno nemško poročilo glasi, da je sovražnik zlasti pri Žitomiru silno napadal ter je zabil nekaj klinov, ki pa so bili vsi prestreieni. Drugod na severu pa so sovjetski napadi propadli. Nemško uradno poročilo 30. XII. naglaša, da je nemški protinapad severno od Kirovega grada močno napredoval, medtem ko so nemške čete pri Žitomiru v obrambi uničile 72 oklepnikov. Mesto Korosten je bilo po silovitih bojih opuščeno. Pri Vilebsku je bilo uničnih 28 oklepnikov. Nemško uradno poročilo 31. XII. navaja, da je nemški protinapad pri Kirovem gradu, ki je trajal 4 ilni, popolnoma uspel ter je zajel mnogo plena in ujetnikov. Pri Žitomiru in Vitebsku se obrambni boji nadaljujejo. Zadnja dva dni je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 240 oklepnikov. Uradno poročilo od 1. januarja pripoveduje, da je sovražnik pri Nikopolju močno napadel, pa je bil odbit. — Pri Kirovem gradu je bila uničena močna sovražna bojna skupina, ki se je žilavo branila. — Pri Žitomiru je bilo uničenih 59 oklepnikov. Nemške čete so prehajale tukaj v uspešne protinapade, nakar je bilo mnsto fritomir vnovič izpraznjeno. — Pri Rečici je konrai l>oj, ki je trajal več dni. Sovražnik je tukaj izgubil mnogo ujetnikov. 58 oklepnikov, 226 topov in mnogo drugega orožja. Kakor se glasi nemško poročilo 2. I. je sovražnik pri Nikopolju spet imel hude izgulie. Pri Žitomiru se boji nadaljujejo. Pri Vitebsku so nemški protinapadi očistili ozemlje sovražnika, ki je tukaj zaman poskušal predreti. ja Verska »svoboda« v So v je ti ji Metropoli! pravoslavne cerkve v Minski) objavil poslanico, v kateri ugotavlja, da je boljše-viška država 25 let ovirala belorusko cerkev v izpolnjevanju njenih dolžnosti. V 20 letih sovjetskega gospodstva je bilo v Rusiji uničenih 24.000 cerkva in samostanov in okoli 120.000 svetišč spremenjenih v zabavišča in skladišča. V letu 1941. ni bilo v Minsku več nobene cerkve, v lieli Rusiji ni bilo več nobenega škofa in sploh ni obstojala nobena bolj ali manj omembe vredna cerkvena organizacija. V primeri z uničevalnim delom boljševizma povzdiguje nato metro-polit prebujenje cerkvenega življenja pod nemško upravo. Tako je v Minsku. kjer do leta 1937. ni bilo od 29 obstoječih cerkev več nobene, sedaj ponovno sedem uporabljivih cerkva. Sovjetsko trditev, da v Sovjetski zvezi več ne pregan 'iio cerkve, označuje melropolit kot politično laž bol;-ševikov. »To prepričanje,« tako pravi melropolit v svoji poslanici, »hočeta moskovski nadškof Sergij in primas anglikanske cerkve v Angliji can-tenburški nadškof svetu sugerirati. Vendar pa so ne sme pozabiti, da je v Sovjetski zvezi prevladujoča doktrina še vedno marksizem. Načelo marksističnega nauka pa je: vera je opij za narod. Zato je kaj težko verjeti izvajanjem canter-burškega nadškofa, ker je pred dvema letoma govoril ravno obratno kot danes. Naredka o obvezni vojni slnžH Uradni list >Verordnungs- und Amtsblatt des Obersten Kommissars in der Operationszone Adriatisches Kiistenland« v Trstu z dne 7. XIL je prinesel tele naredbe Vrhovnega komisarja: Velja ta ozemlje »Jadransko Printerje« Vsi prebivalci na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje- so zavezani, dati vse svoje moči za namene te vojne. Zato odrejam na podlagi danih mi pooblastil: Člen 1. Italijanski državljani v zakonu o civilni mobilizaciji z dne 31. oktobra 1942 navedenih starostnih razredov so zavezani vojni službi. Izjeme določam jaz. Člen 2. Obvezna vojna služba se opravlja z orožjem ali brez orožja. Člen 3. Obveznosti vojne službe zadosti, kdor prostovoljno služi: a) v domobranskih oddelkih, b) v službi obnove, c) v nemški vojski, pri orožni SS in pri nemški policiji, d) v Todtovi organizaciji, e) v oddelkih nove italijanske vojske. Prijave za vstop v katerega zgoraj navedenih oddelkov se lahko upoštevajo tudi po ie izdanem pozivu. Obveznosti vojne službe zadostijo nadalje vse osebe, ki opravljajo posle, katere sem označil kot vojnovažne ali ki se prostovoljno obvežejo za delo v Veliki Nemeiji. Člen ♦. Izbiro obveznikov kakor tudi način njihove uporabe določam jaz. Kolikor bi bile s tem prizadete vojaške koristi, se predhodno doseže sporazum s pristojnimi vojaškimi oblastvi. Pri uporabi se upoštevajo narodna pripadnost, telesna sposobnost in poklicna izobrazba. Člen 5. Kdor se odtegne obveznosti službe, se kaznuje v denarju ali s kaznijo na prostosti v neomejenem obsegu, v hudih primerih pa s smrtjo. Člen 6. Za izvrševanje te naredbe potrebne določbe izdam posebej. Kolikor se glede na obveznost vojne službe vpokliče kdo v novo italijansko vojsko, se vpoklie ravna po zadevnih predpisih za italijansko vojsko. Zakon o civilni mobilizaciji z dne 31 oktobra 1942 se uporablja, kolikor posamezne določbe ne nasprotujejo tej naredbi, se ne spremenijo ali ne razveljavijo. Trst, dne 29. novembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Ustanovitev domobranskih oddelkov Člen 1. Za pomoč pri vzdrževanju javnega reda in varnosti na operacijskem ozemlju »Jadransko Prir-orje« se lahko ustanovijo domobranski oddelki Člen 2. Domobranski oddelki se sestavijo iz mož, domačih in bivajočih na operacijskem ozemlju »Jadransko Priinorjet. ki so sposobni za službo z orožjem in se prostovoljno javijo. Člen 3. Služba v domobranskih oddelkih jo vojna služba v smislu moje naredbe o obvezni vojni službi na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« z dne 29. oktobra 1943. Člen 4. Oblast poveljevanja domobranskim oddelkom izvršujejo v mojem imenu pristojni višji SS- in policijski vodje. Člen 5. Pripadniki domobranskih oddelkov prejemajo po natančnejših določbah, ki jih izdam, za kritje svojih osebnih potreb vojaško plačo po službenih činih. Svojcem vpoklicanih se za kritje življenjskih potreb lahko dovoli vzdrževalnina. Pri izvrševanju službe poškodovani pripadniki oddelkov so deležni preskrbe za vojne poškodovance. Svojcem vpoklicanih, padlih pri izvrševanju službe ali umrlih za posledicami izvrševanja službe, se lahko dovoli preskrba za preostale. Člen 6. Za ustrojstvo domobranskih oddelkov potrebne izvršilne določbe k tej naredbi izdajo pristojni višji SS- in policijski vodje. Za izvršilne določbe je potrebna moja pritrditev. Člen 7. Ta naredba ima vztrajno veljavnost od 1. oktobra 1943. Trst, dne 6. decembra 1943. Vrhovni komisar: Raiaer s. r. Roosevelt je zadovoljen - ne pa časnikarji V »Slovencu« smo nedavno brali to-le: Se-verno-ameriški novinarji niso zadovoljni z odgovori, dobljenimi od Roosevelta na njihova vprašanja. Državni predsednik Združenih držav j« namreč zgolj odgovoril, da. je bilo i|jpg<}.vo ne^, davno potovanje tako glede bodočega zavezniške-' ga bojevanja, kakor tudi glede bodoče mirovne organizacije kronano s polnim uspehom, vendar pa ne more reči, kdaj se bo vojna končala Novi denar na Filipinih Kakor znano je Japonska nedavno omogočila ustanovitev samostojne filipinske države. Zdaj je ta država dobila tudi svoj denar. Novi filipinski parlament je sprejel dva važna zakona, in sicer zakon o ustanovitvi denal-ne banke in zakon o uvedbi nove filipinsko valute. Podlaga ji bo pezo, ki 'to Mzdeljeti na sto cBiftavov. Naloge sedanjega slovenskega rodu Novoletno voščilo predsednika generala Rupnika Za novo leto je predsednik Pokrajinske uprave g. general Rupnik po rudiju nugovoril Slovence med drugim takole: »Naših upov in želja za bodočnost pa ne smemo zaupati kar mlademu letu, temveč se — ne glede na koledar — smemo zanašati samo na lastno silo, na našo neupogljivo voljo in na naš pogum, da hočemo živeti. Sicer smo prav majhen narod, najmanjši v Evropi, vendar pa kljub temu že 1400 let z največjimi narodi našegu domačega kontinenta skupaj prenašumo veliko trpljenja in veselja, ki ju usoda dodeljuje tudi njim. In če meseca septembra, ko nas je izdajstvo združenih budoljev-cev in boljševikov oklepalo v smrtnem objemu, če tedaj nismo propadli, ne bomo propadli niti v bodočnosti, ker smo pač v svojem jedru zdrav in delaven narod, ki se veseli življenja in zaupa v Boga. Vsekakor nam je ob septembrski, za življenje nevarni krizi, pomagala Nemčija, ki ji bomo za to večno hvaležni. Toda Nemčija bi nam ne bila pomagala, če bi se ne bila prepričala, da živeti hočemo ter znamo za svoj obstoj tudi pridno delati in se hrabro boriti. Za varstvo in za mogočno pomoč branilca vse Evrope, velikega sosednega nemškega na-roda, se moramo torej zahvaliti tistemu delu naših slovenskih rojakov, ki si je ohranil zdravega duha, namreč: Prvič: hrabrim, prostovoljnim protikomuni-stičnim miličnikom, ki so v obupnem položaju kljubovali dvojnemu objemu komunistov in ba-doljcvcev ter so se s težko borbo prebili do nemških meju in v Ljubljano, da od tukaj pod vodstvom junaške nemške oborožene sile z nezlom-lji\im pogumom nadaljujejo boj in se na novo organizirajo kot Slovensko domobranstvo. Drugič: Korajžnim in svoje dolžnosti se za-vedajočim kmetom, ki so svojo grudo obdelovali tako dolgo, dokler je niso morali napojiti z lastno krvjo, ali pa so — z nje pregnani — zagrabili za orožje ter dopolnili domobranstvo in se sedaj pripravljajo na končni obračun s tolovaji. Tretjič: Pridnim, sposobnim in narodno zavednim delavcem, ki so ob strojih ali s svojim orod jem storili svojo dolžnost ter niso zapustili svojih mest, ne glede na skromne mezdo, hkrati pa tudi prezirajoč zapeljiva vabila židovsko-boljševiške internacionale. Četrtič: Svojim dolžnostim vdanim in ljudstvu zvestim uradnikom, duhovnom, zdravnikom, šolnikom, inženirjem in drugim državnim, javnim in zasebnim uslužbencem, prav tako pa pripadnikom svobodnih poklicev, ki se od lažnive propagande niso dali zapeljati, temveč so z dostojno večino slovenskega ljudstva vzdržali pred sleparskimi obljubami sovražnikov ter so vztrajali ob hudih grožnjah in kljub terorju rdečega podzemlja, posebno pa se časnikarjem, ki s svojo odločno in jasno besedo dajejo boju proti komunizmu duhovno oporo. Petič: Večjemu delu slovenske mladine, ki jo je samo zdravje in veselje do življenja ter se z zanesljivo pravimi občutki povezanosti z domačo zemljo in njenim ljudstvom prirojeno zgraža nad duhovno, moralno in fizično pokvarjenostjo svojih tovarišev in tovarišic, razjedenih od židovskega strupa. Zato se tudi prezirljivo obrača od njih ter je odločena, da sebi in vsemu svojemu narodu z mladostno krepkimi udarci skuje bolj zdravo, za plodno delo bolj vneto, lepšo, sončnejšo in srečnejšo bodočnost. S temi pozitivnimi prvinami in z lastnimi močmi moramo in tndi bomo kot pravi evropski narod — ne glede na ovire in težave — še nadalje v še večji meri izpolnjevali svojo dolžnost. Posebno bomo pa svoje dolžnosti izpolnjevali tudi h preziranjem morebitnih nasprotnih udarcev, ki našega poguma nikakor ne bodo ohromeli, temveč ga še okrepili.« Nato je pozval vs^ Slovence, naj se otresejo needinosti, sebičnosti, stremuštva in korup-c'je ter naj se oprimejo kreposti, ki bodo na-r°dn dale moč, da bo svoje velike naloge lahko 12polnii. Te naloge so težke: »Najprej moramo v naši mali pokrajini napraviti red! To se pravi: mi moramo iztrebiti komunizem in pokončati njegove požigalske drliali, zagotoviti si moramo varnost in mir, odstraniti razdejanje, uresničiti obnovo, vse kmetijstvo spet dvigniti na višek, oživeti spet industrijo in obrt itd. itd. Seveda moramo hkrati z vsem tein obnoviti ali ustanoviti tudi vse za te namene potrebne organizacije. Z uspešnim uresniče ljem vseh teh del in prizadevanj bomo dokazali, da smo, čeprav majhen, vendar vrl, prizadeven, pošten in hraber narod, ki bomo — kljub vsem vojnim težavam — iz naše domovine spet lahko uredili naš prelepi vrt — naš tolikokrat opevani zemeljski paradiž. Hkrati bomo pa doprinesli dokaz, da te naše prelepe domovine nikakor nismo voljni izročiti židovskim politkomisarjem, naj bi nas — kot izbiranju in smrti zapisane sužnje — odvlekli v tundre in tajge severne Rusije in Sibirije — polnit židovske denarne vreče. Tako vidite, da se profrarn za ustvaritev našega novega življenja ne da prisiliti v koledarski predel enega samega leta. Sedaj vemo, da je naše vstajenje odvisno samo od nas samih, da moramo svojo voljo in svoje moči zastaviti trajno, ter sta zato potrebni edinost in disciplina. Ne glede na koledar je začetek že storjen. Piotikomunistične manifestacije v mestu Ljubljani in po pokrajini, sklep z domačij pregnanih de/elanov, da bodo delali in se borili do zmage, oklic predstavnikov vseh slojev vsem Slovencem in Slovenkam na neizprosen boj zoper komunizem, neodjenljiva borba in organizacijski napredki našega domobranstva, prav posebno pa še boj, ki ga je naše domobranstvo ramo ob rami v zvestem bojnem pobratimstvu s hrabrim nemškim vojakom proti dvajsetkratni premoči junaško in zmagovito dobojevalo v borbi za Kočevje, naš slovenski Alcazar, vse to nam daje pravico za trdno vero v končni uspeh. S to vero vam kličem, Slovenci in Slovenke^ da nastopa borba, ko si boste s svojim prizadet vanjem, s svojim delom in s svojo trdno vero v zmago lahko svoja imena za večno zarisali v zgodovino naše domovine in vsega slovenskega naroda. Očetje in matere, sinovi in hčere, s takim prepričanjem in to trdno vero vas kličem —< ne samo za kratko dobo leta 1944, temveč za ves vek te slovenske generacije, ki bo s svojo evropsko zavestjo za dolžnost oživela naše novo življenje in možato sodelovala pri novi ure« ditvi Evrope.« Te novoletne besede predsednika generala g. Rupnika so nam resnično oznanilo lepše bodočnosti, ki jih bo ves naš narod z največjim veseljem in zadoščenjem pozdravil. Zdaj ni čas, da bi se kakor koli spuščali Y. kaka strankarska trenja, marveč moramo vsi do zadnjega Slovenca krepko zgrabiti za delot da bo naš slovenski dom očiščen komunistične« ga razbojništva, da bodo Slovenci ob prihodnjem novem letu mogli spet enkrat mirno in dostojno obhajati sveti božič in praznike božjega miru. Komunizem mora biti uničen — to nam veleva že naša narodna samoohranitev, če kdo že ne bi hotel priznati, da to veleva tudi krščanska in človečanska dolžnost. Poziv Centralnega Komiteja Komunistične stranke, ki ga prinašamo na drugem mestu, dovolj jasno kliče, da bo slovenskega naroda konec, če bi zmagala rdeča revolucija. Zato se bomo toliko bolj odločno oklenili navodil svojega predsednika ter bomo ne glede na žrtve in napore šli polni vedrega poguma na delo in boj v novem letu! Vse, ki niso komunisti, je treba likvidirati! Poziv Centralnega Komiteja Komunistične stranke Ze več ko dve leti dopovedujemo zaslepljenim ljudem, da OF vodijo komunisti, ki hočejo s pomočjo OF in tistih slepcev, ki so drli z njimi, priti v slovenskem narodu na vrh. Do zdaj smo doživljali le to. da je bilo mogoče ljudem odpreti oči, ko so sami videli, kaj komunisti počno. To se je najbolje videlo na Dolenjskem in Notranjskem. Niso pa tega hoteli uvideti dolgo časa Gorenjci in Goričani, ki so mislili, da je OF res kaka narodna slovenska osvobodilna organizacija. Tam so namreč komunisti slepili ljudi, češ da sploh niso komunisti, marveč zgolj Slovenci. Ko so vrhu vsega vrgli med gorenjske in goriške Slovence še luž o »beli gardi«, je bilo to zaslepljenim rojakom dovolj, da so jim verjeli. Mi pa, ki že več ko dve leti in pol od blizu doživljamo komunistično »osvobodilno« delovanje, vemo, da je komunistom OF bila zgolj trapasta priprega, ki so se je posluževali, da so mogli uresničiti svoje namene- izvesti veliko komunistično revolucijo na grobovih slovenskega naroda. To je zdaj pri nas spoznal že vsak slepec. Zato je tudi odpor zoper komunizem tako mogočno narastel v vseh krogih našega naroda. Zadnje čase pa doživljamo, da so komunisti začeli tudi na Gorenjskem in Goriškem po načrtu moriti — »likvidirati« vse tiste svoje pristaše, ki so bili sicer pristaši OF, niso pa bili komunisti. Komunistična stranka je v začetku meseca oktobra mislila, da je zdaj na Slovenskem že dovolj močna, da sama prevzame oblast v roke ter se iznebi vseh drugih narodnih Slovencev, ki so do zdaj bili v OF, ne da bi hoteli postati komunisti. Zato so se začeli mno-žinski umori tudi po teh krajih. Zdaj pa imamo v rokah pisane dokaze, kaj komunisti nameravajo. Pred kratkim je domo- branska patrulja nenadno presenetila komuni« stičnega sla, ki je raznašal najbolj zaupno pošto Komunistične stranke in njenega Centralnega Komiteia. Pri njem so našli mnogo gradiva, zlasti pa dve važni izjavi: Dne 10. oktobra je Komunistična stranka izdala poziv, kjer se naglaša, da se je zdaj treba pripraviti na komunistično revolucijo po načelih »naših največjih učiteljev Lenina in Sta« lina«. Ta poziv tudi veleva, naj se zdaj komuni« stična stranka ne otrese zgolj fašizma in hitle« rizma, marveč vseh, ki kaj imajo. »Naša pot ne vodi čez demokratično ljudsko revolucijo k oboroženi vstaji, temveč gre čez oboroženo vstajo k socialistični revoluciji.« Tako veleva ta komunistični oklic. Centralni Komitet Komunistične stranke pa' je k temu pozivi» dodal svojo deklaracijo, ki je tuko važna, da jo moramo dobesedno prinesti. Glasi se: Strogo zaupno! Samo za organizacije partije! Deklaracija CK - KPS K pozivu KPJ je CK zavzel sledeče stališče! CK se zaveda in poudarja, da je pri sedanjem političnem položaju napočil čas za izvrše« nje socialistične revolucije. CK se zaveda, da je globok prepad med KPS in med liberalci, krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi v OF. CK se dalje zaveda, da se mora na predvečer revolucije prenehati z vsako skupnostjo z meščanskimi elementi v OF, ker so to izključno samo protirevolncionarci in taki elementi, ki so iz koristoljubja prodali svoje prepričanje, in streme za gospodstvom t novi kapitalistični Državi in ki nimajo nobenega razumevanja za Delovni svet. V pravem spoznanju sedanje revolucionarne situacije CK sklene, nnwiu»mwwmfmTww>nmmTwnw Pogreb petih kočevskih junakov V ponedeljek 3. januarja 1944 je ležalo v ljubljanski frančiškanski cerkvi novih pel junakov mu-čcncev iz Kočevja. Zločinski komunisti so jih zadnjič ob razbojniškem napadu na Kočevje odvedli * okolico lega mesla in jih nagnali v goreče lui-rake;, kjer »o junaki za dom in vero živi zgoreli. Zdaj so domobranci ostanke niučcnccv pripeljali NOVEGA -— Ob 60 letnici kanonika dr. Klinarja Dne 29. decembra 1913 je dopolnil GO. leto svojega življenja veleugledni in vele-delavni ljubljanski stolni kanonik in mestni župnik g. dr. Tomaž K 1 i n a r. Jubilant se je rodil na Jesenicah 29. decembra 1883; v mašnika je bil posvečen 15. julija 1907; stolni kanonik pa je postal 1. 1924. in arhidiakouu, krepkemu možatemu in v prizadevanju za vse dobro neodjenlji-vemu Gorenjcu želimo iz dna srca, naj Bog jubilantovo delo v blagor Cerkve in naroda še naprej podpira z najobilnejšim blagoslovni! d Božična prireditev za begunce. Kmečka pisarna v Ljubljani je za begunce z dežele preskrbela v frančiškanski dvorani lepo prieditev. Na sporedu je bilo petje pevskega zbora velikih križarjev, nekaj prisrčnih prizorčkov, v katerih so nastopali predvsem otroci, in govor župnika g. Skulja, bivšega poslanca. Prireditev je napravila na udeležence globok vtis. Deklainaeije otročičkov in govor g. Skulja sta mnoge begunce ganila do solz. Prvikrat se je prireditev vršila na sveti dan, ponovila pa se je na Štefanovo dopoldne in popoldne. — Tudi drugod po Ljubljani je bilo letos mnogo izredno uspelih božičnih, zlasti domobranskih prireditev. d Nakazila usnja čevljarjem za mesec januar 1944 bo izdajal Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani iz tehničnih razlogov šele od dne 7. januarja 1914 dalje. d Na Goriško in Tržaško pojdejo. O božičnih praznikih si opazil na ulicah mlade fante v vojaških oblekah. Na čepicah se jim je blestel trikoten slovenski znak- na prsih pa majhen ščit, prav tako v narodnih barvali. To so lantje, ki dvigajo duha slovenskemu Primorju. To so fantje, ki ko se zakleli, da bodo rešili Goriško in Tržaško komunističnih tolp. d l)o 20.000 raznih beguncev živi sedaj v Ljubljani. d Obiski ranjencev ii Kočevja in vseh drugih bolnikov, bivajočih v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu, so dovoljeni odslej vsak dan. Cas za obiske je od 14.30 do IG. Cas je odrejen tako, da se obiskovalci lahko odpeljejo iz Ljubljane z avtobusom, ki odhaja iz Tavčarjeve ulice ob 14. d Maše s slovensko pridigo so sedaj vsako ne' deljo in praznik ob 9 zjutraj v goriški cerkvi na Kostanjevici. d Priprave za začetek slovenskega pouka v Gorici in v okoliških krajih so v teku. Otrok je povsod več kot dovolj. Zato goriški Slovenci pričakujejo, da bo pristojna oblast odprla slovenske šole tudi v Gorici. d Tako jc prav. V Gorici kakor tudi v pokrajini objavljajo oblasti odredbe tudi v slovenščini, kar odgovarja sestavi prebivalstva na Goriškem. d Po 3 kg koruze za vsako kokoš sme obdržati goriški pridelovalec. v Ljubljano, kjer jc bil v ponedeljek pogreb, ki jc imel strogo vojaški značaj in sicer v sledečem redu: križ, venci, domobranski pevski zbor, trobentači, častna straža, zastopstvo slovenskega domobranska, duhovščina, krste in častna straža. Čeprav je bilo jutro zelo hladno, »o delali ob prenosu komunističnih žrtev na grajsko pokopališče junakov špalir tisoči Ljubljančanov, ki so z mirno resnobo in vidnim sočustvovanjem gledali sprevod slovenskih junakov. Pet novih žrtev zločinskega, brezbožnega komunizma jc vlilo v srca tisočev Slovencev povečano voljo in pogum do popolne zmage ii.id komunizmom, največjim sovražnikom slovenskega naroda. d 1300 ukradenih rjuh, vrednih najmanj 100 tisoč "lir, je odkrila policija v Bruml pri Gradi-ški. Policija izsleduje oškodovance, ki jim hočo povrniti ukradeno blago. d Žrtve bauditov. Nedavno so v Ribnici na Pohorju slovesno pokopali Mirka Lesjaka, njegovo ženo Katarino in Simona Hrastnika, ki so padli pot žrtve banditov. d Vino so dobili za praznike. Preskrbovalni urad v Trstu je določil, da prejmejo vsi prebivalci na področju te občine v dobi od 23. decembra do 5. januarja po en liter vina na osebo in sicer po 14 lir za en liter. d Nekaj hvalevrednega. Dve ljubljanski po-sestnici, ki imata lično hišo pod Rožnikom, sta naslovili na prezidenta generala Rupnika človekoljubno in domoljubno ponudbo, da dasta svojo hišo na razpolago za ranjene in bolne dombraiice. G. prezident je z. zahvalo vzel na znanje velikodušno ponudbo in jo je nato odstopil poveljstvu slovenskega domobranstva. d Božični cigaretni dodatek po 20 cigaret jo prejelo delavstvo v tržaških industrijskih obratih. d S 1. januarjem so uvedli nakup tobačnih izdelkov na karte. Nakaznic niso dobili moški izpod 18 let, niti ženske izpod 22 in nad 55 let. d Na bojišču so padli sledeči rojaki-domo-branci iz Sorice: Janez Markelj iz Zgornje So-rice, Anton Jensterle iz Spodnje Dajne ter Franc Lan ter iz Zalega loga. Kot žrtev komunističnega napada je padel znani posestnik Alojzij Jemec iz Davce. d Nadzorstvo nad istrskim vinom. Prefekt tržaške pokrajine je odredil, da mora biti vse vino, ki prihaja iz puljske pokrajine v Trst, opremljeno s posebnim prevoznim dovoljenjem, ki ga izda pokrajinski prehranjevalni odsek v Trstu ali Pulju. Vse istrsko vino, ki bo na razpolago tržaški pokrajini bodo upravljali v skladišču. Z vinom bo razpolagala tržaška občina, v svrho razdeljevanja v količinah in po ceni, ki jo bo določil pokrajinski prehranjevalni odsek. d Se vedno granate. Otroka Vladimir in Lidija Poberaj iz Solkana sta pobrala na polju ročno granato. Ta se jc razletela in Vladimira hudo hudo ranila po vsem telesu. — Slična nesreča so je zgodila tudi na Kalvariji pri 1'odgori. - Petrini Vovk iz Gradišča je eksplodiral med igro naboj in jo hudo ranil po nogah in obrazu. H 0 V I GROBOVI t Duh. svetnik Vovko Franc Dne 21. decembra 1943 je umrl v ftt. Petru pri Novem mestu duhovni svetnik in župnik v pokoju Vovko Franc. Truplo po vsej Dolenjski znanega in povsod priljubljenega duhovnika so pripeljali v petek, 24. dec. v Novo mesto in ga ol> 11 dopoldne ob veliki udeležbi ljudstva položili k počitku na novomeškem pokopališču. Duhovni svetnik Vovko se je rodil 23. avgusta 1879 v fikocijanu pri Mokronogu. Mašniško posvečenjo je prejel leta 1903. Kjer koli je služboval, si jo s svojo ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo pridobil vse ljudstvo. Posebno se je zavzemal za katoliška vlrušlva in Marijine organizacije, katerih vzoren voditelj je bil ves čas svojega dušnega pastirstva. St. Peter je z njim izgubil pravega očeta in svetovalca ter tolažnlks v najtežjih časih. Ohranimo ga v spominu! * V Gorici je umrl mladi akademik iz znano goriške družine. 24 let ni Anton Abuja. — V srbskem Zaječaru jc odšel v večnost Ivan Kruvos, dolgoletni muriborski trgovce z usnjem. — V Storjali pri Sežani je umrl 77 letni Ivan Bcn-čina. — la svet so zapustili: Marija Demšar v Javorju, Mihael Laister iz Poljan, Matilda Ru-per iz Dolenje Zetine, Franc Kos iz Gorenje Zetine ter Marija Urli iz Gorenje Zetine. — V Črnem vrhu so na veke zatisnili oči: Marijanu Košir roj. Pistotrtik, Uršula Dolenc, Franc Pe-ternel in Bernarda Gabrovšck. — V Vojniku pri Celju so pokopali upok. sodnika dr. Premšaka. — V Ljubljani so odšli v večnost: 81 letno Uoza Bahovec roj. Lušin. lastnica trgovine E. Peterka — Ažman Franja Kasti, uslužbenec drž. želcznic v pok. 78 letni Jeglič Anton. M) letni duvčni sluga v pok. Jože Iludeček, Nedog Ivanka roj. Mur-nik, Miroslav Pogorelce, vdovo sprevodnika drž. železnic Frančiška Jeršek, svetnik drž. železnic Miroslav Bertoncelj. Grajzar Anica, krojač in trgovec Franc Reisner, Avgust Zabkar in Julija Sojer roj. Pregelj. Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi Kaj naj torej storim?... Ni mi eoslalo drugega, kot da sem se spri-inil s položajem in pustil čoln tam, tr sem ga izdelal Iz vsega tega pa m spoznal. rem več upati in ničesar želeti, lo mi je, kakor če izgubmo ljubije-osebo, ki je ušla daleč proč in je bomo videli nikdar več'. Kljub te-i čutimo, da nam je še vedno draga, edal sem svet tako, kakor ga bomo trda gledali, ko se bomo za vedno lili od njega, ko bomo lahko rekli očetom Abrahamom: »Med menoj in boj je velik prepad« Urez dvoma sem še mislil na svet, sem ga motal zapustiti. Posebno po-iči so mi vstaiale pred očmi slike iz •eteklih dni. Toda vse to se mi je elo tako brezpomembno in neumno. Vdal sem kakor v prividu liudi. ki se borili z vsemi ivojimi silami za fnar in za slavo Nekoč sem bil na esni veselici, kjer sem gledal pare, so se vrtili ob zvokih glasbe Ne-idoma pa mi ie šinila nenavadna isel v glavo. Zamašil sem si ušesa tedaj se mi je zdelo, da vidim pred boj kopico norcev Prav tako ne-lametni lo se mi zdeli tisti, ki se ihajo za bogastvom iu slavo... 0 »Jena samotal ... Seveda je tudi imota priietna le do gotove meje; ij je človek ustvarjen. da živi v druž-i sebi enakih bitij. Pripovedoval sem !, da sem naučil papigo govoriti, da i si vsaj domišljal, da nisem sani. malu pa tem se naveličal njegovega licania in sem ii vsakokrat, ko ie za-!la kričati, zaklicali Molči. Pollpolll boga živalica pa se ie kmalu naučila I kričala »Robin molči Pollpolll« Mo-1 tovarišic« ie bil« brez pameti in ni lo0la misliti! V nekem oziru sem bil kar srečen, »el sem udobno hišo, dovoli hrane i celo zabavo, kakor na primer In* aj nai bi v materialnem oziru želel i več? Da nekaj mi ie še manjkalo: Mož-o*t, d« bi storil komu kaj dobrerfa. elel sem si nekoga, ki bi z njim delil «»elje in žalost. Vsako jutro, ko »em se zbudil, sem si dejal: »Še živim. Bogu bodi hvala!« Nato sem žalostno pogledal okrog sebe in vzdihnil: »Nikogar nil«... Potem pa še: »Kaj počnem na svetu?... Komu morem koristiti? Nikomurl Samo svoje lastno življenje skušam ohraniti.« Ta zavest me je silno bolela. Zavidal sem svojega psa, ki bi lahko rekel, če bi imel razum in dar govora, da je na boljšem kot jaz, ker ie vsaj meni koristen Čutil sem se ponižanega pred n:im le iz otroških let sem bil navajen, da sem že takoi zjutrai mislil na dolžnosti. ki me čakajo Ta misel me je spremljala ves dan in zvečer secn legel k počitku z veselo zavestjo, da sem izpolnil svo'e dolžnosti in da ie zato počitek zaslužen Tukaj pa sem ' legel ves nesrečen in če nisem takoj 1 zaspal, sem se začel izoračevati: »Komu e koristil ta dan? Samo meni! .« Bil sem zaradi tega silno žalosten in večkrat sem celo jokal Mislil sem na številne prilike, ki sem jih .mcl, ko sem bil še med ljudmi, da bi temu ali onemu storil kal dobrega, pa sem jih zanemaril iz sebičnosti Sebičnost je korenina vsega zla. Kdo ie bil prvi zločinec? Kajn Bil ie velik se-bičnež, podoba tistih, ki so in še bedo prišli za niim tekom tisočletij. Kako veliko je število teh Kajnov! Ka:nov-stvo se začenia v družini med brati in sestrami in se potem širi vseoovsod. To je božje prokletstvo. Kljub temu imamo še pogum, da se nazivljemo kristjane, učence in brate tistega Jezusa. ki ie bil pravo nasprotstvo sebičnosti in kajnovstva, ker je trpel in umrl za druge, za nas vse. Smo mar sploh še krist:ini? Ložniki m hinavci smo. če to trdimo . Koliko stvari bi še rad povedal, predvsem mladini' Rid bi iih prepričal da nai ljubilo delo, naj skii-a'0 biti drutfim, predvsem slar;m iMidcm. slabotnim, potrebnim in zatiranem, naj se preveč ne mučijo za lastne koristi, za korita, še manj ca za denar ali za slavo. , . Se mnogo drugega bi ii rad deial: toda črnilo mi ie skoraj pošlo Že re-kaj časa da podališuiem z vodo, tako da ie že čisto vodeno in se pisava komaj že parna Se enkrat ponavljam to, kar sem spoznal iz lastne izkušnie:. Kar človek seie. to bo tudi prej ali slej žel pomnoženo Ugotovil sem naslednje nenavadne zveze: Postal sem ujetnik mor«k'h razbojnikov in Sireni prav na obletnico, ko sem zapustil starše in se vkrcal v Hiillu Prav na obletnico, ko sem se rešil nri Yarmouthu sem se rešil iz maveiske^ suženjstva. 10 septembra sem se rodil in pet in dvaiset let pozneje »em se prav tridesetega septembra rešil na ta otok z božio po- m°Nenavadn» so te zveze MortN so tudi predsodki, deistvi .o p« 'e. Morda ie lo s-mo slučaj?. . Ka. pa ilučai? ... Nič Beseda, ki se |e radi poslužujejo teocif Robinzon krni«? in Izdelovalec dežnikov. S črnilom je pošla tudi zaloga obleke. Tista, ki sem jo imel na sebi ie bila vsa razcapana. Imel sem samo ie nekaj srajc, ki sem jih našel v zabojih mornarjev Bila je prava sreča, da sem jih imel, ker mnogokrat zaradi vročine nisem mogel imeti drugega na sebi. Našel sem jih kake tri ducate, toda od dela in potu so se kmalu izrabile. Našel sem tudi težke jopiče, ki pa jih zaradi vročine nisem mogel uporabljati. Gol seveda nisem mogel hoditi okrog; ne samo. da se mi je to upiralo, čeprav sem bil sam na otoku, pač pa je bilo tudi sonce preveč pekoče in me je obleka varovala pred pekočimi žarki. Tudi brez klobuka ali kakršnega koli pokrivala si nisem upal nikdar iti na sonce, ker sem se bal sončarice. Pregledal sem borne cape, ki so mi še ostale in ki sem si jih še upal imonova!i obleko. Prišel sem do spoznanja. da morem postati tudi kro;ač, ko sem postal ie poljedelec, lončar, pek in ne vem k„j še vse. ki sem jih ustrelil. Nekatere sem pen rabil za preproge in tudi za druge na« mene. Zakaj bi ne naredil iz njih tudi obleko, na primer hlače? Vzel sem eno izmed teh kož in naredi! iz nje kučmo, ki mi bo zelo prav prišla ob deževnem vremenu. Bržkone sem bil v njej podoben Kozaku. Nato sem vzet drugo kožo. Iz te sem naredil hlačnico Kmalu je bila_ narejena še druga. Šival sem in šit«1.,» Če se moški (seveda, če ni krojač po poklicu) loti šivanja, je silno neroden. Tudi jaz sem bil zelo neroden in se neštetokrat zbodel z iglo v prste. Kakšne vbode sem delal! Dolge, krat* ke, krive. . Naj bo kakor koli, šival sem pa le. Dejal sem si: Če bi me bili ko* otroka naučili šivati, bi to delo zdaj ne bilo taka pokora. Ne vem, zakaj dečke ne učijo tega, kakor da bi bilo šivanje brez pomena za moške... Če se nam odtrga gumb. se moramo ponižati in prositi žensko, da nam ga zopet prišiie... In vendar ni težko naučiti se te umetnosti Naredil sem si torej kosmato kapo in če bolj kosmate hlače .. Zakaj bi si ne naredil še plašča? Tega bi brž-j kone ne zmogel, a iopič bi si lahko I naredil in porabil kot vzorec morrar-. ski jopič Ko sem bil toko oblečen, ! sem se šel pogledal v «voje zrcalo, j namreč v studenec . Kar vrglo me je nazaj. 7delo se mi ie. da sem za-' gledal divjaka ali medveda! .. Ko sem se prepričal, da sem to jaz, sera Šival tem in Hual... Zakrpal sem, kar se je ie dalo zakrpati. Mornarske jopiče sem popravil, da so bili uporabni pri delu. Tako sem bil za nekaj časa preskrbljen z zgornjim delom obleke. Drug« težava pa so bile hlače. Te, ki sem jih nosil, so bile vse razcelrane, a drugih nisem imel Skušal sem narediti hlače iz mornarskega iopiča, a bile so take, da sem se zasmejal na ves glas tako, da ie odmevalo po otoku. Prvič sem se po tolikih letih zopet zasmejal Bil ie to prvi smeh, ki je zadonel na otoku. Kljub temu pa je ostalo vprašanje hlač nerešeno Kdor išče, najde Zdi se mi, da sem ie povedal, da sem sušil kože živali, vzkliknil: Robinion, kako si se spremenili Kako si grd) .. Potolažil sera se z besedami: Res ta obleka ni pri« merna za kakega londonskega gizdali-' na, a tukaj je zdaj v modi... | Ne vem, kaj ie bilo na otoku bolj neprijetno in nevarno, dež ali sonce. Da se obvarujem pred enim kakor pred drugim sem začel misliti na to, da bi si naredil dežnik, ki bi me varoval v •jbeh primerih I Videl senm fe dcirvke v »vetu, ki I je bil zdaj že Uko daleč V Braziliji ' sem tudi videl, kako «o izdelovali • dežnike Da bi ojišče, sem imel priliko videti med drugimi tri lepa mesta: Bruck na Muri, Dunajsko Novo mesto in Lvov. Kjerkoli je bil« mogoče, sem kupil razglednice in jih poslal svojcem. . Prav tako sem delal pozneje v ruskem ujetništvu, kjer sem se večkrat tudi fotografiral, kakor dokazuje posnetek v tej »Domoljubovi« številki. K fotografu me je seveda spremljal luski vojak. Šubo, to je suknjo iz ovčje kože, sem v tisti carski dobi kupil na sejmu v Sibiriji za 13 rubljev, šapko, to je kapo, ki jo dr« žim v levici, mi je pa nekdo jiodaril. Moj vojaški spremljevalec je bil vsaj pri fotografu bolj »kulturen«, ker ni imel brade. Vojno razglednico mi je poslal v sibirsko mesto Kajnsk iz Ljubljane g. svetnik Anton Čadež. S tem blagim gospodom sem v prvi svetovni vojni imel kot ujetnik v Sibiriji dokaj živahne pisemske stike. Največ mojih dopisov je g. svetnik tedaj priobčil v »Slov. učitelju« kot tedanji urednik oineujenega časopisa. Naš poročevalec pri fotografu v sibirskem Ma-rijinskti; v roki drži tam izhajajoči časopis z naslovom, glasečim se v slovenščini »Sibirsko življenje«. Pogled na Lvov (Lemberg). Tako razglednico je dobil naš poročevalec leta 1915 v Sibirijo, kjer je žive) v vojnem ujetništva iz Ljubljane od g. svetnika A. čadeža U. MlonI — V. Lovšin Zgodovinski roman iz časov sv. Pavla 1» »Kam !m)iuo zbežali?« jo je vedno spraševal. Svetovala mu je, naj si preskrbi nekaj denarja. (Ju je iinel še nekaj njiv in eno hišo v Jeruzalemu. Spreobrnil se je bil s svojimi starši pet let |m> vstajenju, Ito so apostoli svetovali spreobrnjencem, naj si vsaj en del svojega premoženja obranijo, da ne liodo množili s tem, da se vsemu odrečejo, že itak velikega števila revežev v občini. Njegov oče je bil položil veliko vsoto k nogam apostolov za reveže, ohranil si je pa nepremičnino, ki so si jo po njegovi smrti razdelili sinovi. Abigajla je nasvetovala Natanaelu: >Ne prodajaj, marveč zastavi za malo vsoto in se obrni na krščanske bančnike. Oni te ne bodo prevarili in ti ImmIo dali denar za male obresti. Ne smeš pokazati, da je stvar nujna, 'ker bi vzbudil sum, du bodo poizvedovali, čemu potrebuješ denar in oderuh ti bo za nameček odmeril previsoke obresti. Natanael pa se ni ravnal po nasvetu pametne svakinje. Še isti dan je šel k judovskim bankirjem in še pred večerom je zastavil hišo in njive na visoke obresti, s pravico vknjižbe do riibcžni. a ko ne bodo obresti točno plačane. Ko je povedal svakinji o sklenjeni pogodbi, se je ta zgrabila za lase. i Ali si nor! Na take pogoje! Čemu ta na-plica? Saj imaš vsaj še teden dni časa. In pa tolika vsota! O blaženi otroci! Kje imate glavo?« je jadikovala žena. On pa se ni hotel mlati, da se je prenaglil in si je prizadeval dokazati svakinji, da je dobil denar kar moč pod ugodnimi pogoji. Obresti petdeset od sto. Lahko je zadovoljen, da je dobil denar na tako nizke obresti. Nato jo je zopet vprašal kot navadno: 3Ali si odločila, kam zbežimo?« »Da.« »Kam?« »Povedala ti bom na dan pobega.« »Zakaj ne prej?« 3Ker bi čez eno uro vedel že ve« Jeruzalem!« :Bom molčal.« »Ti ne verjamem.« »Prisegam ti.« »Ne skruni Gospodovega imena! Tvoje go-Torjenje naj bo da, da; ne, ne; kar je več, bo y škodo « »r.eiKj prosim.« »Ne zanesem se nate. Več kot prepričana sem. da bi vse pokvaril: toda vi moški ste vsi nagli.« pripomni Abigajla z nasmehom. »Svakinja, ali mi res ne poveš?« pritiska mladenič. »Ne.« »Tako kruta si?« »V tvoje dobro.« Natanael ni mogel nič drugega izvedeti od svakinje. Drugi dan je moral priznati, da je iprav storila, ko mil je priporočila, naj se ne prenagli; posebno z ozirom na zastavo svojega imetja, ker so že mnogi vedeli in ti so ga spraševali: Ali si imel kje kako veliko izgubo, da si moral zastaviti svoje imetje? in drugi: Ali te je zadela kaka nesreča? Medtem pa 60 si revni kristjani meli roke, misleč, da bo med nje razdelil prejeto posojilo. Tudi njegovo mater so izpraševali o naklepu in ker ni ona nič vedela, je bila zelo stroga z njim in mu rekla: »Ali si me kaj vprašal za svet! Ne bi bil sklenil tako nesrečne kupčije.« Pavel je (a dan s Štirimi nazircjci prišel v tempelj. Sveti kraj je bil zelo obiskan in binkoštno slavlje je trajalo le en dan. Romarji, zlasti tisti, ki so prišli od daleč, so ostali zato .v Jeruzalemu le kak teden in 60 bili vztrajno v templju, da bi se udeleževali daritev in poslušali slavne pismouke, ki so poučevali te dni na dvorišču svetišča. Pavel je vstopil s štirimi spremljevalci na dvorišče za pogane, kjer je kupil za drag denar moško belo jagnje, ovco in ovna brez napake, košaro opresnih kruhov, nekaj kolačev zamešeuih z oljem, prepečenec brez kvasa, oljnato mazilo, potrebno moko in vino. Ni bilo treba mnogo iskati niti se pogajati. Daritve nazirejcev so bile zelo pogostne in zato so imeli prodajalci vedno pripravljeno, kar se je zahtevalo v ta namen; izbrane živali, košare in prepečenec taki in toliki, kakor so zahtevali duhovniki in cene 60 bile vedno stalne. Trije Baruhovi tovariši so nesli kolače, prepečenec, moko in vino, Baruh sam pa je vodil živali za daritev. šli so na sredn ji dvor, kjer je že bilo nekaj kristjanov. Spreobrnjenci iz judovstva so še nadalje obiskovali tempelj. Svetost in blct"k kraja je napravljal nanje vtis. Njegovo poru-šenje od strani Rimljanov je bilo zares previdnostno. Zavrlo je, da ga judovski spreobrnjenci niso več obiskovali; napravilo je jasno zarezo med Judi in kristjani in postavilo Cerkev v njeni pravi luči nove vere, zrel sad, odtrgan s priletnega drevesa sinagoge, ki je bila obsojena, da se poruši. Judovski kristjani so bili prišli, da se prepričajo, ali bo Pavel zares opravil daritev. Obred se je začel s postavnim očiščevanjem1 Pavla in Barulia, ki je hotel postati na-zirejec, in je napravil obljubo. Pavel se je očistil z blagoslovljeno vodo in prejel duhovnikov blagoslov, kateremu je daroval ovco za greh, ovna kot spravno daritev in jagnje za žgavno daritev. Kri žrtve so poškropili po oltarju, na katerem se je žgalo drobovje in tolšča; meso so razdelili na dva dela: duhovnik je vzel boljše meso zase in za levite, ki so mu stregli pri obredu: drugi del pa so dali darovalcu, ki ga je spekel en del na ognju in pojedel s svojimi tovariši, sedeč na oltarnih stopnicah, da bi s tem naznačil, da je postal z očiščevanjem božji gost, drugo pa je razdelil revežem. Baruh je daroval samo prepečenec, moko in vino; nekaj vina so polili po oltarju kot pivno daritev; ostalo pa je prejel duhovnik, ki je nazirejce ostrigel, in je za to prejel le moko, kruh in prepečenec. Zelo zamotan obred se je naglo izvršil in nič kaj na spoštljiv način. Judovski duhovnik je postal najemnik, ki je hotel naglo opraviti svoje delo in Pavel je bil užaloščen, ker je vedel, da je judovsko duhovništvo zavrženo. Gospodova jeza se je že zgostila nad temi skru-nilci svetega kraja; še kako leto in tempelj bo porušen, duhovništvo razpuščeno in onemogočeno, da bi še darovalo žrtve. Daritve bodo prenehale v Izraelu, ne samo ker so bile sim-bolične (kot predpodobe) in se je že vse uresničilo, marveč tudi zato, ker so bili postali i duhovniki i verniki nevredni. Kristjani, ki so bili v templju, so občudovali Pavlovo zbranost in pobožnost. Pavel je bil prepričan, da se Postave ni treba nič več držati. Toda zaenkrnt to izvrševanje, v kolikor je bilo nepotrebno, ni bilo še prepovedano. Držal se je zato, ker-je upal, da bo s tem pomiril duhove. Mnogi judovski kristjani so bili ginjeni do solz. Ta dan je bila celotna jeruzalemska Cerkev obveščena o vzpodbudnem apostolovem ve- 1 Obredno ali postavno očiščevanje ni bilo v odpuščanju grehov. Postava ni imela zakramenta sv. pokore. Odpuščanje grehov se je dobilo v stari zavezi s kesanjem z ozirom na zasluge bodočega Odrešenika. Daritev je oči-ščevala le postavne nečistosti, ki je nastopila, ako se kdo hote ali nehote ni držal predpisov Mozesove Postave. denju v templju. Mnogi so postali njegovi iskreni prijatelji; vse odkritosrčne, dobre in priproste duše, ki so ljubile Jezusa in se ravnale po Postavi, ker so živele v neprostovoljni zmoti nad njeno uspešnostjo. Toda bili so še preveč llebrejci, da bi se povzpeli k bolj |>o-polneinu gledanju o vesoljnosti krščanstva in so imeli oči še vedno nagnjene k judovski kratkovidnosti. Nekateri pa, najbolj uporni, prostovoljno slepi, so pa opazovali z oholostjo in slabo prikrito zlobo: »Ako ima zares obzir do Postave, zakaj jo ne ukaže izvrševati? Ali ne razumete, da se jo on drži le. da bi nas preslepil? On je hudobcu in zlorablja svete reči v naš pogin« — in so zaradi njegove popustljivosti sklepali nakane, da so nastopali proti njemu. Ti so bili zelo slabi v veri: kristjani samo po imenu; pobeljeni grobovi; pokvarjene duše, ki- niso nehali biti llebrejci tudi potem, ko so že bili krščeni; zanje je mogoče ponoviti veliki »gorje«, ki ga je Jezus izrekel nad hinavskimi farizeji. 1i so se pripravljali na odpad, ki bo kmalu pustošil Cerkev v Palestini in bodo postali bodoči krivoverci. Pave! se je podal tudi naslednje dni v tempelj, da se očiščuje z ostalimi nazirejci. Obredi niso trajali dolgo. Zato je imel mnogo prostega časa. Porabljal je ta čas, da bi zbližal jeruzalemske kristjane in obravnaval z njimi velike življenjske zadeve krščanstva. Njegova soba ni bila nikoli prazna; prihajali so jeruzalemski škofje in i/, bližnjih krajev ter mnogi verniki, nekateri, da bi ga prosili sveta, drugi, da bi jim pripovedoval o svojih misijonih, da bi jim razpršil dvome in jih izpovedal: prihajali so katehumeni, katere so mučili številni dvomi; firi.šli so llebrejci. ki so s simpatijami sprem-jali krščansko gibanje, pa se niso mogli odločiti, da bi se oklenili nove vere; prihajali so, da mu odkrijejo stanje svoje vesti fii poprosijo luči in nasveta. Potrpežljivi, ponižni in dobri Pavel je postal vsem vse; za vse je imel dobro besedo in jo prilagodil njihovi sposobnosti. On. star farizej, veliki učenik v Izraelu je razpravljal z globoko zgovornostjo s farizeji: govoril je mirno in lahko z navadnimi ljudmi: vedno se je opiral na dokaze, da so jih poslušalci razumeli; imel pa je besede sladke tolažbe. Nekateri so pa prišli zgolj z namenom ne da bi prejeli luč, ne da bi se vdali resnici in odprli oči luči, marveč so se trdovratni v svoji zmoti, da bi ga spravili v zadrego, odločili, da se ne bodo podali, četudi bodo izprevideli. Z njimi je bil jako kratek: nekaj vprašanj, kak kratek odgovor, pa je prekinil razgovor. Ni hotel metati biserov božje resnice v jeil svinjam; njegov čas je bil predragocen, da bi ga izgubljal z. nekoristnimi razpravami; preveS duš je bilo žejnih luči in resnice. Pavel je tudi večkrat obiskoval osebe, ka» terim je hotel prinesti duhovne tolažbe. Gamaliel je bil vedno slabši. V četrtek je prišel Abibon k Pavlu. »Oče umira.« »Pridem,« je odgovoril apostol in odšel k starčku. Trofim iz Efeza ga je spremljal. Oči so se apostolu zelo poslabšale v teh dneh; tiste, ki so videle na potu v Damask neustvarjeno luč od mrtvil) vstalega Kristusa in v tretjem nebu slavo Gospoda, so se odrekale gledati luč ustvarjenega sonca in on jih je moral držati zaprte ob vročih urah, kadar je sonce pripekalo. Bleščeča svetloba, odsev na marmorju in zlatu, je slepila pogled in žgala utrujene zenice. Zaprl je tedaj oči in se je dal voditi za roko. Prišel je k Gamalielu. Starček ie ugašal, kakor svetilka, kateri zmanjkuje olja. Z njim je ugašalo veliko in delavno življenje: človek, ki je živel le za Boga: iskal ga je s preprostim srcem, mu služil ponižno in verno; srce, v katerem ni bilo zvijače ne sovraštva, ampak, samo ljubezen do Boga, resnic« in bližnjega. (Dalj* prihodnji'.) JCtnačkC doitu KRATKE z vsega sveta ■ w—i—■ lil mm a jSH Inž. Franjo 2upec Izdelava betonskih zidakov, votlakov in strešnikov (Dalje.) Razmerje betonske mešanice. Razmerje betonske mešanice je v splošnem za vse izdelke iz betona težko določiti. Stulnili pravil ni, temveč jih moramo cesto za posamezne vrste peska in gramoza šele določiti. Količinsko razmerje zavisi namreč od sledečih predpostavk: 1. ali mešamo beton na roko ali s strojem, 2. ali oblikujemo izdelke ročno ali s stroji, 3. kakšne vrsto material uporabljamo, 4. kaj izdelujemo. Če betonska mešanica z ozirom na potrebno količino cementa ni več rentabilna, potem izdelavo zidakov ali strešnikov sploh raje opustimo, kakor pa, da bi jo na račun kakovosti teli izdelkov poslabšali na ta način, da bi dodajali manj cementa. Pri strojni izdelavi zidakov in betonskih klad. kjer je tolčenje betona močnejše kot pri ročni izdelavi, lahko na splošno delamo gostejšo mešanico, to se pravi, da ji dodajamo manj cementa. Tako n. pr. lahko še dosežemo pri uporabi trdega drobca, če mešamo beton s strojem. za mešanico v razmerju 1:10. trdnost na pritisk približno 120 kg/cm', za mešanico 1:12 pa SO—100 kg na kvadratni centimeter. A pri uporabi prodca je za dosego te trdote potrebna že mastnejša mešanica, ki vsebuje več cementa. Na splošno uporabljamo, če beton s strojem tolčemo v kalupu, mešanico v razmerju 1:8 do 1:10, pri ročnem tolčenju pa mešanico 1:6 do 1:8. Pri prav drobnem materialu ne sinemo iti čez razmerje 1:4 do 1:5. Za navedena razmerja betonske mešanice rabimo na 1000 zidakov običajne opečne velikosti približno 2-2 do 2.5 m® peska in gramoza ter 275 do 415 kg cementa. Pri izdelavi betonskih zidakov je potrošnja materiala večja, kot pri žgani opeki iste velikosti, zato je pa večja tudi njih teža, kot teža žgane opeke. Za 1000 običajnih opek porabimo samo približno 2.2 m3 ilovice. Večjo količino materiala porabimo za betonske zidake Zaradi zgoščenja betona zbog tolčenja. Njegovo stisnjenje pri plianju se namreč predvideva do 30%. Mastne mešanice 1:3.5 do 1:4 uporabljamo samo za zidake, ki morajo imeti posebno veliko trdoto. Tak% zidake uporabljamo mesto klinkerjev za zidanje vodnjakov, kanalov, fun-damentov, za hlevske tlake itd. Kot je važno, da damo pravilno količino cementa k betonski mešanici, prav tako je potrebno, da ima mešanica peska in gramoza pravilno razmerje. Pri praktični izvedbi poskusov izhajamo n. pr. iz določenega razmerja 1:3:5 (cement: fiesek:gramoz) in spreminjamo posamezne ko-ičine toliko časa, da dosežemo čim boljši uspeh. Za razmerje mešanic, ki so podana v pro-storninskih delih, lahko preračunamo cement v utežne dele na sledeči način: Pri mešanici 1:10 bi prišlo n. pr- na 1000 1 = 1 m' peska in gramoza 1001 cementa. Če upoštevamo, da znala teža 1 litra cementa približno 125 kg, potem rabimo za to mešanico 125 kg cementa. Za 1000 cidakov iz te mešanice bi torej rabili 275 do 312 kg, to je 5'/t do 6K vreč cementa. Če uporabljamo za izdelavo zidakov kot rezilno sredstvo apno ali roman cement in kot dodatek žlindro, potem delamo mešanico v razmerju: (. 1:2 (en del cementa : 2 deloma cementnega apna), 2. 2:3 (dva dela cementa : 3 delom gaše-nega apna), 3. 1:4 (en del siv. apna : 4 delom žlindre), 4. 1:4 (en del belega mastnega apna : 4 delom žlindro ali pa plovca = votliča (Bims-■tein), 3» 5. 1:6 (en del roman cementa : 6 delom žlindre ali peska). Pri izdelavi betonskih zidakov iz trasa dodamo eno tretjino do ene četrtine cementa. Mešamo na roko, še bolje pa je, če mešamo s strojem. Dodatka vode ne moremo določiti s predpisi, ker je pač odvisen od posebnosti in debeline uporabljenih snovi. V večini primerov uporabljamo debelejši material. Taki betonski mešanici dodamo samo toliko vode, da ima potrebno vlago zemlje. Izjemo tvori fin beton, ki ga rabimo za krovno plast lica ol>-ložnib zidakov. Za ta beton uporabljamo samo fin droben pesek, zato mu moramo dodati nekoliko več vode. Vendar moramo tudi pri grobem betonu paziti, da ni preveč suh, ker potem cement slabo veže. Pravilno vlago lahko ugotovimo z roko tako, da stisnemo v pesti nekoliko betonske mešanice. Ko dlan odpremo, se mora mešanica držati skupaj, dlan pa ne sme biti pri tem poskusu prav nič umazana. Na splošno veljajo za dodatek vode prav ista pravila, kot pri betonu vseh drugih betonskih izdelkov. Glede dodatka vode moramo paziti še na to, da zidaki ne dobe izpuščajev. (Dalje prihodnjič.) Iz življenja M i^l za življenje Praznih v Rimu V poganskem Rimu je bil velik praznik, ki so mu pravili saturnalije. Na ta dan so gospodarji stregli svojim sužnjem. Tako so uživali tudi sužnji enkrat na leto čast, čutiti se gospodo, ki ji strežejo drugi. Gospoda pa je imela enkrat na leto priložnost videti, kaka je razlika med ukazova-njem in poslušanjem. Vprašam vas, zakaj ne bi ta praznik obhajali vsak dan? Božiča ali velike noči ne moremo vsak dan svetkovati, ker bi se pre-objedli dobrot, saturnalije bi se po pogosto prilegle- Ako prinese služkinja sklede z jedili na rnizo, ji li ne bi mogla pomagati po obedu posodo ven znositi ali pa pogrniti mizo, kj ona kuha jed? Blagor otrokom, ki se takih reči že v zgodnji mladosti domislijo. Iz njih bo sijala luč gJobje ljubezni, ki bo razsvetljevala ne semo lepo sobo dobre njihove vzgoje, ampak tudi skromno kamrico služinčadi, da bo kakor prelestna dvorana prav razumljenega človečanstva. Kdor je kdaj opazoval gospodinjino pomočnico na sredi med množico obr6jenih krožnikov, si je gotovo mislil, da mora biti prav žalostno, biti dan za dnevom pri umazanem delu, ki ga ne bo konec, dočim ima on v svoji sobi samo lepoto, in da vsako smet ali nečistočo takoj odpraviti. Kaj se da takemu dekletu nuditi tako rekoč za odškodnino za tako delo? Vsaj to da z njo ljubeznivo postopamo, ter s kostmi in drugimi ostanki ne odlagamo še surovosti ali celo psovk. Ravnajmo spričo nje tako kakor v salonu med najboljšo družbo; mnogo manj bo čutila težavnost in zamazanost svojega dela. Sploh se kaže izobrazba srca in žlahtnost mišljenja v tem, da na primer s perico ali premogarjem, ki imata umazan opravek, prav lepo postopamo in se jima s tem zahvalimo za uslugo; kajti s samim denarjem se tako delo ne plačuje. IVANHOE" zgodovinski roman v slikah, katerih le 205 t knjigi. To lepo knjigo je založilo nrednlštvo »Slovenca«, ki tudi sprejema denar in naročila. Novo vseučilišče »Carja Borisa III. Zedini-telja« je te dni odprl v Skoplju regent princ Ciril. Velika eksplozija se je pripetila pri prekla« danju streliva ua ladje v mestu Oslu ua Norveškem. Žitni pridelek v Združenih državah je bil letos manjši od lanskega. ^ Na oprezo pred boljševizmom svari svoja, vernike v najnovejši poslanici milanski škof. 30.000 ljudi je poslušalo v Parizu vodjo na-rodne ljudske stranke Marcela Deata, ki je go-voril za zmago Nemčije in Evrope. S 1. januarjem so v Bolgariji zaprli za pol leta vsa nočna zabavališča in pivnice. Anglija bo v bodoče prejemala pomaranče iz Španije in Portugalske, je dejal unglcški minister za prehrano. Vsi redni dohodki Nemčije so znašali v letu 1942-43 skoraj 69 milijard mark. Pri požaru frančiškanskega samostana r, Osornu v Argentini je zgorelo 14 otrok. Lastno mornarico za izvoz pomuranč bo zgradila Španija. 86 letni kmet Martin Johann v Ilaunsteinu v Nemčiji še vedno orje polje svojemu sinu. Predsednik narodne Kitajske Vančingvej si je dal oni dan v bolnišnici z uspehom odstraniti kroglo, ki jo je dobil pri utentatu I. 1935. Milijon železniških delavcev v Ameriki liočei stavkati; Roosevelt zahteva, da prevzame vse železnice država. Epidemija tifusa je izbruhnila v Neaplju. Porabo olja so morali v Egiptu omejiti na 1 kg olja mesečno za štiričlansko družino. Ameriki je začelo priiunnj!. .vati pisalnih' strojev; zdaj jih uvaža zlasti iz Švice in Argentine. 571 milijonov funtov šterlingov novega davka bodo Združene države z novim letoui naložile zlasti na rame delojemalcev. V Ncnplju je bilo boljševisko zborovanje, ki so ga odobrile ameriško-angleške zasedbune oblasti. 99 letno zakupno pogodbo za vsa po svetu z ameriškim kapitalom zgrajena oporišča zahteva bivši ameriški predsednik Hoover. Osemdeselletnik je postal Edvard Munch, eden največjih norveških tiskarskih umetnikov. Za božič jc dobil v Nemčiji vsnk prebivalec po pol kg jabolk; mladina in bolniki pa še večje količine. Švicarski kinematografi morajo odslej obvezno predvajati tedenske preglede, ki jih dobe od vlade. Nobenih božičnih dodatkov k hrani ni dobilo letos prebivalstvo na Angleškem. Turčiji primanjkuje zdravil, ker jih je odposlala preveč v Sirijo. Turški zunanji minister je imel o božiču nepreneline pogovore z inozemskimi diplomati, V Kairu priznavajo, da so dobile Titove tolpe na Bulkanu zadnje čase težke udurce od nemških čet. Latvija, Litva in Estonska se morajo vrniti k »sovjetski družinif, piše sovjetski list »Vojna i raboči klase. Bivši romunski kralj Karol je prevzel bogato plačano nadzorstvo nad ribolovom v Kalifornijskem zalivu. Načelno ne prioličuje vojnih poročil list »Politica«, ki izhaja v indijskem Delliijij. Krdelo morskih volkov je te dni vdrlo v pristanišče Luz na Kanarskih otokih; mornarji so zveri uspešno obstreljevali s strojnicami. Poseben oddelek za igralsko umetnost so pred kratkim odprli na visoki šoli za glabo r. nemškem Salzburgu. 5 kg zlata je zmanjkalo v topilnici za kovine v Skclleftiju na severnem Švedskem. Za božič so dobili kadilci na Sp. Štajerskem izredne količine tobačnih izdelkov? Pet milijonov cigaret 7.a berlinsko prebivalstvo, prizadeto po uslrahovalnih napadih, jo darovala romunska vlada. S 1. januarjem 1944 je Nemčija ustavila izdelovanje slaščičarskih predmetov. Zaradi pomanjkanja živil so izbruhnili nemiri v nekaterih maroških mestih. Okrog sosedov s 0(1 6 na 1( kun so zvišali ceno za posamezni izvod dnevniki na Hrvatskem. s Hrvatska bo žičnic a. Ko so s-e po ljubljanskih cerkvah končale polnočnicc, je hrvatski konzul v Ljubljani prof. Šalili Baljič z gospo soprogo priredil hrvatski koloniji v prostorih konzulata Nezavisne Dtžuve Hrvatske božičui-ro. Prireditve so s«' udeležili poleg g. konzula in osebja konzulata še načelnik Kosi v zastopstvu prezidenta generala Rupnikn, zastopnik poveljstva domobrancev, zastopnik mestne občine in zastopniki slovenskega tiska. V slavnostni dvorani je bil) božično drevo z jaslicami, okoli njega pa so se zbiali člani kolonije m zastopstvu. Najprej so pevci zapeli nekaj božičnih pesmi, nato pa je konzul prof. Šalili lialjič izrekel najprisrčiiejše čestitke in v daljšem govoru očrtal pomen tega praznika za Hrvate in njihovo bodočnost. Med prepevanjem božičnih po- }>cvk je bila nato prirejen majhen prigrizek, 'rireditev je v vseh oziriii Jepo uspela. s 2e dve milijardi kun je izdala Hrvatska za izboljšanje železniškega prometa. s Tudi Hrvati si mislijo nabaviti za delavce narnik, kakršne ima v Nemčiji organizacija Kraft durch Freude. Hrvati, ki su nameščeni v Nemčiji, so že začeli zbirati prispevke zu tak parnik. s Milijon lir kun podpore je daroval zagrebški župan za tiste meščane v Splitu, ki so bili ob zadnjem sovražnem bombardiranju tega mesta najbolj prizadeti. s 90 let je minilo lL decembra t. I., odkar je papež Pij IX. ustanovil zagrebško nadškofijo. s Žito za cigarrte. Hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in prebrano je odredilo, da se bodo odslej kmetijski pridelki, za katere obstoja državni odkupni monopol, nakupovali za zameno. Gre na samo za presežke, ki naj bi prišli v promet. Vsak nroizvodnik. ki bi nad obveznimi količinami oddal še 100 kg žita ali koruze, 50 kg fižola, 400kg krompirja, 100 litrov neposnetega mleka. 6 kg masla ali 6 kg masti ali 4 kg čiste svinjske masti, dobi poleg cene še 200 cigaret, odnosno odgovarjajočo količino tobaka ali 2 kg sladkorja, /a goveda nad "550kg dobi kmet usnja za en par čevljev s podplati vred. pri govedih nad VWkg pa dobi kmet še nadalje en par čevljev. Dvajset knjižnih nagrad razpisuje v letošnjem letniku nasa Družinsko praflkB fcreb jih bo IS marca razdelil med one tekmovalce, ki bodo pravilno rešili be-•eJno uganko. Kdor želi sebi in svojim ■•praviti *e°ct e. naj ne zamudi kupni izvod naše pratike. Dobi ae še povsodl — Cena 3 L s Kračai prtaiiki premet na progi Zagreb— Sarajevo—Mostar so 27. oktobra za letos ukinili. V minuli letni dobi je bil promet dober. Letala nemške Luflhause so imela vedno dovolj potnikov. s Zatemnitev na Hrvatskem traja seda) od 19 zvečer do pol 8 zjutraj. « Da bodo prihranili kuriva in električni tok. Zaradi varčevanja s kurivom in električnim Tokom je zagrebška mestna občin* odredila, da morajo vsi zagrebški gostinski obrati dvakrat tedensko praznovati V ostalih dneh bodo gostilne in točilnice ter okrepčevalnice odprte od K zjutraj do R zvečer, restavracije pa od 9. zjutraj do 0 zvečer. Kavarne bodo morale tedensko praznovati en dan. V ostalih dneli bodo odprle od 7 zjutraj do 8 zvečer. Trgovine bodo p" ,pi odredbi morale biti zaprte vsak pelek. Pekarne in mlekarne bodo ob petkih odprte samo Od 7 zju>faj do 11 dopoldne. Odredba o praznovanju gostinskih in trgovskih obratov se ne naijnša na trgovine s sadjem in zelenjavo ter na trafike. PRAVNI N AS VET S Predpisi o prodaji tobaka. Počenši z novim letom 11)44 se tobak in tobačni izdelki ne smejo prodajali brez nakaznice. Pravico do nakaznice nimajo moški mlajši od 18 le< in ženske mlajše od 22 let in stare nad 55 let Koliko tobačnih izdelkov se bo lahko dobilo na od rezek nakaznice, ho še posebej določeno. Nakaznice bodo izdajali občinski preskrbovalai uradi Naredita o vojnih dajatvah. Izdana je naredila. po kateri je vsakdo, ki stanuje ali ima premoženje na operacijskem ozemlju »Jadransko pri-inorje«, zavezan k dajatvam za vojne namene. Dajatev je lahko prenos lastnine na premičninah in prenos pravic ali prepustitev premičnin in nepremičnin (11. pr. zemljišč) in pravic v rabo. ali pa kaka druga sloritev, dopustitev ali opustitev za pripravo in ostvaritev dajalve. Za dajatve je treba dati odškodnino, kolikor se upravičeno ne more zahtevali brezplačno. Višino povračila in odškodnine določi tisto upravno oblastvo, ki je sodelovalo ob zahtevanju dajatve. Postavitev kamisarskib upraviteljev. Vrhovni komisar je odredil, da se v svrho zagotovitve preskrbe bojujočih se čet in civilnega prebivalstva lahko postavijo obrn'om in podjetjem komi6arski upravitelji. Med koniisarsko upravo počivajo pravice lastnika cbratov in podjetij. Te pravice izvršujejo komisarski upravitelji, ki morajo ravnati s skrbnostjo lednega trgovca. Občinska trošarina za alkoholne pijače v Ljubljani. Meslna občina ljubljanska ho od 1. januarja 1944 dalje pobirala sledečo trošarino za alkoholne pijače: na rum, likerje itd. po 10 lir od hI stoo-nje, na žganje vseh vrst |»o 12 lir, na vino v sodih in steklenicah po 2.50 lir od litra, na vermut ljubljanske izdelave po 3.50 lir od litra, na uvoženi vermut po 5 lir od litra, na pivo po 2 liri od litra, na šampanjec po 30 lir od litra, oziroma 15 lir od 7 del steklenice. Za kratek čas Pri idravnikil. »Torej — kadili, piti. kolesariti in kegljati vam moram na vsak način prepovedati.« — Bolnik: »Zdi se mi, g. doktor, da je bila moja žena že pri vas« Odpoved. Gospodar: »Torej si mi odpovedal, .laka, in nočeš več služiti pri menil« — Jaka: »Zaradi vas bi še ostal, ali vaše žene pa res ne morem več prenašati.« — Gospodar: »Pomisli, Jaka, koliko časa pa že jaz potrpim z njo!« Redkost. Profesor svojemu tovarišu: »Prišel sem k vam. g tovariš, da si ogledam zbirko vaših zgodovinskih redkosti.« — Tovariš: »Dovolite, da vam najprej predstavim svojo ženo in svoje hčere.« tačanar. Učitelj: »No, Karel koliko je ena polovica od ene desetine?« — Karel: »Natančno ne vem, gospod učitelj; ampak veliko pa ne more biti.. « Pri hotne«pat«. Angleški lord, zelo premožen, je prišel do prvega zastopnika homeopatije, da bi se pogovoril z njim o svoji bolezni. Homeopat ga posluša, vzame v roke steklenico in vpraša: »Ali duhate?« — »Duhaiu.« — »V redu. Vi sle ozdravljeni!« — Lord vpraša po računu. »Tisoč šilingov;« Lord potegne iz žepe svojo denarnico, vzame iz nje 1000 šilingov in meni: »Duhate?« — »Da!« — »Dobro! Vi sle plačani!« Zdravnik. »Pomisli, stric,, včeraj so ozdravili trije moji bolniki!« — Stric: »Prav ti jo, zakaj pa zanje bolje ne skrbiš!« Izjema. »Ali je res, gospod profesor, da obvladale vse evropske jezike?« — Profesor: »Ne, enega ne.« — »Kalerega pa?« — »Jezika moie žene.« Pogovor v ječi. »Čemu si pa zaslužil tri leta? — »V centralno banko sem . vlomil. Kako pa, da si ti pobral celih šest let?« — »Jaz sem pa centralno banko pomagal ustanavljali.« Pred mladinskim sodnikom. »Ali nisi nič mi- I o; sli] na svojega očeta, ko šl kradel obleko?« — »Ne. I p' Zanj je bila premajhna.« ' ,n 13. Romal je iz kraja v kraj — tisoč vasi jc že pustil za seboj. Povsod je izpraševnl za očetom, toda nihče ni vedel nič o njem. In Benjamin jc hodil dalje — vse dalje v kraljestvo. 14. Nekega večera, k« je pod mogočno smreko ob cesli v gostem grmičju in praprolju poučil borno večerjo, jc spoznal, da tako ne bo jnogel nikoli najti svojega očela. In vendar je bilo to cilj vseh njegovih hrepenenj ni upanj v boljšo bodočnost. ^jT^PK 15. Pred Benjaminom se je razprostiral globok in teman gozd. »Noč bo kmniu,« j« pomislil. »Ob cesti n« ostanem. Tu lit liie lahko ilašli tolovaji in me pohili/ V gozd grem M *» kam dobro skrijem.« krenil jc naravnost t gozd. Qlstanovi(cf/ CFranc Sftupica 18 9 3*1 9 4 3 Pred 50-tirni let« je ustanovil sedaj že pokojni g. Franc Stupica trgovino z železnino in poljedelskimi stroji v LJUBLJANI, na Go-sposvetski cesti št. 1 poleg ,,FIGOVCA". Ta tvrdka obstoja in posluje še danes na istem mestu pod naslovom Želcznina Fr. Stupica in se ob svoji 50-letnici najlepše zahvaljuje vsem spoštovanim odjemalcem, prijateljem in znancem za njih naklonjenost in zvestobo! Ko boste v bodočnosti zopet potrebovali stavbni material, vodovodne potrebščine, gospodinjske predmete, poljedelske stroje, obrtniško orodje, razstrelivo itd., obrnite se z zaupanjem na gornjo tvrdko. Kot doslej si bo tudi v bodoče prizadevala zadovoljiti vsakogar s skrbno, strokovno in točno postrežbo in nizkimi cenami. Križanka št. 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 | 14 15 Iti 17 18 19 20 21 22 23 24 25 20 27 28 29 30 31 32 33 34 35 3<> 37 38 1 1 39 40 "1 Vodoravno: t. domača žival, 5. najhitrejša »tvar, 10. Žensko ime, 11. turški sodnik, 12. kraj na Dolenjskem, 13. zdravnik, 14. listnato drevo, 17. nesrei i, lil. del zidu, 21. nekdanja balkanska reka, 24. plemiški naslov, 25. padavina, 20. zgodovinski zapisek, 27. pasje ime, 28. nemški slikar, 31 gmota (tujka), 33. ograja, 35. žig, 38. žensko ime, 39. del glave, 40. božja čednost, 41. trud. Navpično: t. pisanka, 2. del dneva, 3. voda, 4; žensko ime, 5. Levstikova poveHt, 6. zdravilišče v Istri, 7. prevozno sredstvo, 8. žensko ime, !). glasbilo. 15. zdravilna rastlina, 10. del pohištva, 17. del glave. 18. del noge, 19. brencelj, 20. državna blagajna, 22. domača žival, 23. vzrok bolečine, 29. reka v Afriki, 30. ognjenik na Siciliji, BI. zdravilna rastlina 32. slovanski vladar, 33. do- Križem sveta Veliko povpraševanje po rndnem drevju Na Bolgarskem je povpraševanje po sadikah sadnega drevja tako veliko, da od državnih drevesnic dobavljenih 1 milijon sadik ni zadostovalo. Kmetijsko ministrstvo skuša sedaj dobiti potrebno sadike iz zasebnih drevesnic. Zavod za industrijsko gospodarstvo Nemško mesto Krankfurt am Main je dobilo novo važno gospodarsko ustanovo. Ustanovljen je bil Zavod za industrijsko gospodarstvo, ki ima strokovno uivliSče, v katerem se bodo izobraževali pripraviiki za vodstvo raznih industrijskih obratov in gospodarskih ustanov. Glavna naloga zavoda je izoblikovanje novega tipa podjetnika in trgovca v industriji. Angleški finančniki špekulirajo z živino Angleški finančniki se bavijo sedaj po poročilih londonskega dopisnika lista >Nya Dagligt Allehandat z govedom, ovcami in svinjami. Ti plačujejo rekordne cene za domače živali, kalere hočejo prodajati po vojni z visokimi dobički. Zato je cena živini zelo narasla. Kmetje si sploh ne morejo ničesar več kupili in se bridko pritožujejo. inača žival. 34. nordijski denar, 36. zamašek, 37. goriško gričevje. Rešitev kriianke št. 30 Vodoravno: 1. poraz, 6. osat, 10. oral, 11. Istra, 12. Selim, 13. Trst, 14. tvor, 17. sadra, 20. lepak, 22. Prut, 25. Irig, 20. anoda, 27. kalup, 28. Oman, 29. Avar, 32. otava, 35. Videm, 37. epik, 40. Enej, 41. omelo, 42. kovač, 43. eter. Navpično: 1. post, 2. Ero, 3. ralo, 4. ali, 5. zimska pomoč, 0. ost, 7. strd, 8. Ars, 9. tata, 15. vera, 10. ragu, 18. apno, 19. ruda, 20. Lika, 21. pila, 23. Roma, 24. Tana, 30. vino, 31. reja, 33. teine, 31. vile, 35. vek, 30. Dev, 38. pet, 39. kor. Nek londonski li t n. pr. poroča, da se je nek kmet vrnil praznili rok iz treh dražb, čeprav bi rad plačal tudi 70IM) švedskih kron za bika za rejo. — Bik pasme Gucrnsey stane n. pr. 01.01 KI, pasme l)airy 55.000, junec 30.000 in Herfordski bik 12.500 švedskih kron. Gosja peresa še niso pozabljena Nihče bi ne verjel, da je še kdo na svetu, ki piše z gosjimi peresi ali da kdo takšna peresa celo v poklicu pripravlja. Ta, menda edini izdelovalec gosjih peres na svetu je S. C!rey Barton v Peckhamu na Angleškem, ki razpošlje vsako leto po več tisoč gosjih peres po svetu. Uporabljajo jih menda samo čudaki in vneti sovražniki vsega napredka. Ti si privoščijo v tem pogledu tudi kaj posebnega, namreč ne samo navadno gosje pero, temveč, kakšno >aristokratsko< labodjo pero. Takšnih izdela Barton vsako leto nekoliko tucntov. Nekoč pa je dobil celo naročilo za pavjo pero. Molel ga je imeti neki plemenitaš, ki jo redil na svojem posestvu pave in ki ni maral svoje poročne listine podpisati z nobenim drugim peresom. Barton pa izdela iz ptičjih peres vsako leto tudi nekoliko milijonov zobotrebcev. Spretna delavka v njegovi tovarni jih napravi vsak dan lahko preko 4000. Mlati oglasnik Pristojbina » male oe'ase se plaiuje naprej. CsBParshega vajenca OGLASU) v Domoljubov«* malem oglasniki 1 sprejmem - Hrana in stanovanje pri mojstru Avbelj Iv8n, Dev. Mar. v Polju 74 Herausgeber — Izdajatelj; dr. Grcgorlj Pečjak. — Schriitleiter — Uiedniki France Kremžar. — Ffir .Ljudska tiskarna« — Za .Ljudsko tiskarno. Joie Kramarji. •Domoljub, stane 24 lir ca celo leto, ta Inozemstvo JO lir. — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate In reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem cenika. — Teleion arednlitva in oprave »ter. 40-04, «